78. številka.
Trst, v četrtek 5. aprila 1900.
Tečaj XXV
..Edinost*'
thaik »u t rat na dan. rszuii ne«ielj in
praznikov. ob tj. uri zvečer.
N«r< enin« znaia :
Za	leto........24 kron
7-H JK>1 feUl.........12
za <"etrt leta........ *» _
i.i ea	........ 2 kroni
>srocnino je plačevati naprej. Na na-račbe brw: priložene nsrnftnn* «e uprava n® nr.ira	_
Po toluikamab v Trstu •**• pr<xlajejo po--snieznr številke jk> «> Motili k' t3 nve. : izven Ti>ta jijt1 po. > ^totink 4 nvć.)
Edinost
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
Tefofou At%. H7U.
S.
V edlaostt je moč!
Oglasi
s»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavne zahvale »io-mači ogiasi itil. se računajo po pogo«Ib.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
UredniStvo in tiskarna se nahajata v uiici Carintia Stv. 12. UpravuiStvo, in sprejemanje iiiseratov v uiici Moli« piccolo »tv. II. nadstr.
Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
V	resnih trenotkih!
V	resiiiji trenotkih se obračamo tudi na tem mestu no onih okoličanov, ki so za nedeljo |*oklicaui na volišče. Prosimo jih v imenu ljubezni, ki Jo gojimo do njih in do vse okolice, v imenu sorodstva krvi, v imenu niie zvestol>e, ki jo je vsakdo, ako je pošten, dolžan svojemu rodu, svoji rodni zemlji, samemu sel»i: prosimo jih, naj dobro premislijo se enkrat vse one okolnosti, vse one
nam dobro godi ; ako pa je vam slalx>, je tudi nam slabo ! !
Lastna korist sili torej slovenskega meščana, da živi za okolico in z okolico ! Vsakemu in tudi najpriprostejemu razumu mora biti torej jasno, da okoličan, ako je res sam sebi prijatelj, ne more voliti laškega meščana svojim zastopnikom, pač pa more z mirnim srcem voliti slovenskega meščana !! Odbor pol. društva € Edinost* torej nikakor ni — kakor bi
se zdelo na prvi hip — v protislovju z sam vzroke in dokaze, ki so se navajali na »ho- »^j. !iko Je nekaJ kandidatov izbral iz vrst dih in ki silijo, da si okoličani za svoje za- j mestnega slovenstva!
likah utegne nastati razmerje, ko bo odločalo rav^o teh 6 glasov, kar bodo mogli naši izkoriščati vsaj za materijalne poboljške naši okolici. Sicer pa — tudi to je bilo razloženo okoličanom —, zastopnikom okolice ni jedina naloga ta, da kaj pridobavajo za okolico, ampak da se svojo navzočnostjo, se svojo kontrolo preprečijo zlo! V to so jim odprta razna pota: z razkrivanjem pred javnostjo in z moralnim pritiskanjem na državne oblasti! i Okoličani so bili opozorjeni na shodih,, da ne smejo poslušati na sladke besede, ki, i jih čujejo od nasprotnikov o volitvah, ampak'
stopnike v mestnem in deželnem zboru tr-	Okoličani so čuli, kako je v vsakem "da morajo gledat, na dejanja, na program
žaškem izvolijo take može, kakoršnje jim	zboru, v vsakem društvu, v vsakem parla- vladajoče stranke, na nje konečne cilje, kar
prij>oroča vodstvo naše stranke!	mentu potrebna kontrola. Občinska admini-j vse se steka v prizadevanju, da bi domačina
Okoličani so čuli na naših shodih, da le	stracija tržaška upravlja ogromno premoženje hinili iz te zemlje, katero bi hoteli prepa-
oni more res imeti srce za ljudstvo, ki je	in razpolaga z velikanskimi dohodki, ki pri- /irati za njihove »idejale«. Ker pa je jasno,
sam izišel iz ljudstva, ki živi v ved ni dotiki	hajajo iz žepov davkoplačevalcev, torej tudi ; ** bi v ta namen morali slovenskega okoli-
/. ljudstvom, ki pozna i^ega potrel>e in nad-	iz žepov okoličanov. Kdo naj v imenu teh čana najprej ugonobit, mater.jalno, mora b.t,
Culi so, da le Italijan more dobro za-	poslednjih vrši to kontrolo l Mar naj jo vrši temu poslednjemu jasno, da od nasprotne
-topati koristi Italijanov, in istotako le Slo-	Italijan ? Ali je pričakovati od italijanskega stranke nuna ničesar pričakovati tudi v go-
venec koristi Slovenca! To pa zato,' ker	meščana - katerega prav nič ne veže na , spodarskem pogledu in da b, moral biti oko- j
Slovenec, braneči koristi Slovenca, brani -	okolico, kakor smo že povdarili - da bi se,^ slep na obe očes. in gluh na obe usesi,.
svoje lastne koristi'	protivil, ako bi občinska administracija ho- ; ako bi si člene te gospodovalne stranke izb,-
' Okoličani »t čuli na shodih, kako raz-	tela povspeševati mestne koristi na škodo ral za branitelje svojih koristi!! To b, b,lo
lične so koristi laških meščanov in slovenskih	koristi okolice?! Ali je možno, da bi kdo tako nespametno, nenaravno, kakor da hi kdo,
okoličanov ! Ćuli s«, tudi, da ta razlika v ko-	delal ali se celo boril - proti sebi?! Ne, prikoval od mačka, da ne bo — lovil
iirt **J t
ristih ne izliuja le iz razlike v narodnosti,	nikakor ne! Take idejalne pravičnosti ne misi . —	.
ampak iz razlike v značaju mesta, in še so-	smemo pričakovati od Italijanov! Pač pa se	«e l»*<> lahk<> uvajat, dalje Menda
sebno trgovinskega mesta, in pa okolice, ki	to umeje samo ob sebi pri možeh, katere j P*	že to v razmišljevanje okoličanom,
je po veliki večini kmetijska.	priporoča ,»1. društvo .Edinost,, pri možeh, A morajo priti do pravega sklepa, sicer b.
< "uli so t.idi, <la ne - kj tudi Slovenci v mestu so meščani, da se
toiej tudi nj:h koristi ne pokrivajo s kori-	Tu Je le še vprašanje vmes, da-li imajo
stmi okolice! Kajti naši govorniki so doka-	možje, katere priporočamo mi, tudi potrebne
zali jasno in očevidno, koliko je razlike med	zmožnosti za tako kmtrolo ? ! Menimo, da ;
koristmi laških meščanov in kolika je vsled	zadošča, ako pokažemo na imena naših mož!
t^ga razlika v razmerju laških meščanov do	Tu imamo može, ki bodo lepo popolnjevali
okolice in v onem slovenskih meščanov. Ćuli	delovanje med seboj. Jedni poznajo potrebe
jaka	priporoča poi. orusrvo »r.dinosis, pn uiw.cn,	»	'
- .	. , ki varujejo svoje koristi, ko varujejo koristi ["»orali misliti, da se na njih uresničuje oni
veljajo pngovon^la	J J	.	latinski rek: kogar hočejo bogovi pogubiti,
tega udarijo s slepoto!
Politični pregled.
TRST, 5. aprila 1900. Is deželnih zborov. V deželnem zboru -o, da laškega meščana prav nobena stvar ne hi želje naše okolice po vsakdanjem obeeva- Koroškem so izročili predlog posl. Kotza veže na okoličana: ni razum, ni sr«*e, ni ma- "ju mej ljudstvom,torej po vsakdanjem prak- jn tovar, o delitvi nekih obširnih političnih terijalna korist, ni simpatije, dočim pa s 1 o v e n- tičnem izkustvu, drugi so akademično izo- okrajev, pravno-političnemu odseku. Deželni >kega meščana vse veže na okoli- braženi možje, juristi, ki bodo mogli se svo- glavarje izjavil, da je vlada naklonjena temu čana: razum in srce. Tržaško mestno jim znanjem v vseh strokah javne uprave predlogu.
slovenstvo zajema svoje sile iz okolice in vidi braniti koristi okolice ob vsaki priliki in proti	\T deželnem zboru Dalmatinskem
v okolici steber, na katerem sloni. Padla vsakomur.	je posl. Bianchiui uložil predlog, da se vse
okolica _ tržaško slovenstvo bi viselo med	Okoličani so čuli tudi na shodih, da dohodke iz zemljiških davkov prepusti de-
ne!»*m in /.cmljo ! Zlasti gosp. dr. Rvbar je tudi ta prigovor ne velja, češ: kaj naj bi naši želi v ozdravljenje žalostnih deželnih financ, povdarjal na shodili, kako so slovenski me- dosegli, ko jih je Je 6 proti 48?! Tuli so, ; V deželnem zboru Moravske m je sčani tesno spojeni z okolico, kako jim mora <1a « raznih, zlasti gospodarskih vprašanjih onih 25 čeških poslancev predložilo peticijo
biti na skrbi ta okolica, kajti _ tako je 1"e bodo vsikdar jedini — to jo izklju- občin, da se ustanovi češko vseučilišče za
rekel — : ako se vam dobro godi, se tudi «eno — in da o mnogih in jako važnih pri- Moravsko.
PO O I, I S T K K
21
Moja prijateljica.
Pi^e Kopriva.
prodajalno ali postreči gostom, v oe«4ed ka-	Naši stalni gostje so mi dejali »Back-
terim sem bila še ravnokar predmetom tako	fiseh«, kar mi pa ni bilo nič všeč. Smejali
sramotilnega ravnanja.	se se moji jezici in imeli vedno mnogo krika |
— No, veste kaj, oče bi moral z vami	in vika z menoj. Znala sem se njihovi naga- J
vendarle malo lepše ravnati, mi je dejaj vča-	jivosti prav dobrol4>raniti m nihče mi ni za- j
Poskušala -eni večkrat miriti ju, češ, da sih ta ali oni z dobrodušnim ali ipak tako	meril, če mi je včasih v šali ušla tudi kaka i
s.» ti prepiri samo v kratek čas in zabavo | za leč i m sočutjem.	l>olj pikra in ostra. Seveda se ni nikomur j
vinjenih pivcev, a pomagalo ni nič. Navadno	— Eh, saj ni nič, — sem odgovarjala,	sanjalo, da je imel » Backfisclžen « vsaki1 j
sta potem še oba, oče in mati, začela psovati — OČe je samo malo razburjen In nazadnje	večer jako resne misli in prav nemile skrbi, i mt-ne, naj molčim, da sem nehvaležnica, naj 1 res ni take sile, kakor bi človek mislJl. Skoro-, O, jaz sem prav kmalu vedela, kaj je
»om sploh vesela, dame trj>e v hiši itd. i nič ne boli! —	življenje!	o^Z^o
Pred vsemi ljudmi, some obkladaLtfs psov- 1 Zavrela sem se na peti in se zasmejala.	Nekaj naše slabo financije! no stanje, kij
kami, katerih bi -e J>tfa vsaka najnavadnejšaj Za ves svet ne bi bila nikomur pove-	se mi je mnogokrat prav neprijetuo mešalo v
• estna vlačuga sramovala in meni je bilo dala, kako so me vsi oni udarci žgali v	glavi, posebno pa oni vsakdanji burni do- j
vendar še le petnajst let!	i dušo. — _	godki v družini. Ni dan ni minil brez pre- \
Ob tac i h prilikah so se /6pet ponavljale	Mnogokrat so prišli k nam tudi inteli-	pira, vsak^ tren&tek se je bilo bati /&pet
-»•ene iz mojih otrobih let, ko so me tepli in gentni gostje in potem sem se v duhu na-	novih sprtij, zmerjanja, mnogokrat tudi pretepa, bili, če >e mi je v očeh brala jeza in srd. ravnost zvijala sramu, če je oče vinjen hodil Nazadnje sem postala že čisto topa za
— Samo ne glej tako! — n>i je dejal oče preteče, če sem skrajno užaljena ponosno dvignila glavo in mu vsa razburjena gledala
v obraz.
In kako naj bi bila mirna }»o vsem onem, s č^mer so mi blatili dušo!
Večkrat mi je težka očetova roka zapalila krog ušes, da so se uhani zapičli v
meso. —
Kri je vrela v meni srda, odpore, grizla <em si ustnice, da mi je kri brizgnila izpod kože ali konečno sem vendarle morala iti v
od mize do mize in pil gostom vino iz čaš.
Komaj sem požirala solze, i vendar sem se morala smejati in zbijati dobre, smešne dovtipe.
Moj smeh je bil sicer nekoliko razglašen, a med žvenketanjem kupic se to ni opazilo. Nihče ni videl, kako so me oči žgale^bejo-kanih solz, med tem^ ko je vse mislilo, da se mi življenje in brezskrbnost kreš^, v očeh.
O, jaz sem se znala prav dobro pretvarjati, veljala sem za veselo, veliko, a še otročje dekle.
vse. Ves oni moj prejšnji^ strastni, divji, srditi odpor proti te in razmeram se je utopil v neko mirno mučno, jezno, primorano resigna-cijo. Bilo mi je končno že vsej^e^uo, so se-di prepirali ali ne, hodila sem mehanično okrog in se tudi smejala, šalila, pela, če je bilo ravno treba.
Zimski dnevi so se žalostno, pusto vlekli dalje. Rumenkasto-hledo sefnee brez gorkote. brez prave luči se je leno vlačilo nad vasjo. Okna so zamrzavala, povsod, v vsej _ hiši je vladal^ neprijetni, mrzla, siva	Kurilo
Posl. AVieser je predlagal, da je pozvati vlado, da ustanovi zavarovalnico ea starost in onemoglost. Predlog so izročili dotičnemu odseku.
Posl. Pražak je zahteval ustanovitev čeških rokodelskih šol. Isti poslanec je predlagal rezolucijo skupaj z drugimi, da se pozove vlada, naj nabavke za vojsko in mornarico oddaja neposredno producentom.
V deželnem zboru G a 1 i š k e m je poslanec Romano\vicz utemeljeval svoj predlog glede preosnove volilnega reda. Predlog so izročili odseku osemnajstoriee.
Represalije. Glasilo stranke prava, »Hrvatska domovina*, piše dne 4. t. m. v uvodnem članku o razmerah med Nemci in Slovenci. Članek se naslanja na znani dopis iz Gradca v »Edinosti*. Člankar prihaja do zaključka, da štajarski in koroški Slovenci morajo zmagati, ker je njih stvar pravična in da zmagajo, a le pod pogojem, da niso izolirani. Ostali bratje Slovenci in H r-v a tj e j i h ne smejo p u s t i t i osamljeni h. Glede Čehov ne smemo biti preveliki optimisti. Oni radi puščajo Hrvate in Slovence na cedilu. Naravnost iluzija pa je, ako se kdo od Madjarov nadeja pomoči proti Nemcem, ali od Nemcev proti Madjarom. Stajarskim in koroškim Slovencem zamore največ pomagati solidarnost k ranj s k i h Slovencev, ki so v ljubljanski zbornici v veliki večini nasproti Nemcem.
Tu treba represa lij, kakor bi jih morali tudi v zadarski zbornici vršiti Hrvatje, da pomorejo Hrvatom in Slovencem v Istri. Naša naj veča nesreča je, da vsaki deželni zbor dela izolirano zase, kakor da ga stvari druzega nič ne brigajo. V zbornicah v Zadru in v Ljubljani se ne menijo za to, kar se godi v Trstu, Istri, Gradcu in Celovcu. Če bi delovanje Hrvatov in Slovencev v zbornicah južnih pokrajin bilo složno, b i nas p r o t-n i k; bil prisiljen paktirati in moral bi zgubiti svojo brezobzirnost tudi tam, kjer ima večino. Tu treba skupne akcije, ki zahteva moralno pomoč vseh, zlasti našega novinstva. — Koncem krasnega članka se izreka topla pohvala slovenskemu duhovništvu na Štajerskem in Koroškem, brez katerega bi v teh pokrajinah narodna zavest že davno izumrla.
Patrijofični Nemci. Nemški deželni poslanec \Valz je demonstrativno obsedel, ko se je ob otvoritvi deželnega zbora zaklicalo
se je samo v gostilni. V prodajalni je bilo mraz, v spalnici je bilo mraz, da se je dih videl v belih, soparnih meglah. Vse življenje je nekako zaspalo, Čutenje zmrznilo, srce postalo topo, duša prazna in dolgočasna.
Tako je prišel Božič.
Onega svetega večera ne pozabim !
Bil je grozen. Z grdimi prizori A trdimi, neusmiljenimi rokami se mi je zakopal v dušo.
Oče je pil že ves advent. Prišel je v neko čudno, zmešano, pijano, nesvestno stanje : neke vrste, delirium. Smejal se je, pel in nepretrgoma govoril s seboj. Jaz nisem mogla njegovega bedastega smeliUf res že skoro nič več poslušati. Njegov zaliti, napihnjeni obraz, na katerem je bila zapisana pijanost, prizadeval mi je naravnost fizično bol. Moj Bog, kako mi je duša besnela, kako mi je srce kipelo neke jeze, srda, jada .. . Zakaj, zakaj ?!
Bila sem kakor prosta, mlada, čila zver, ki se uakrat znajde v zagradi in se besneče zaganja v trdno, železno mrežo svoje ječe. Kako bije z šakami ob jeklene palice, da visi meso razcunjeno in razbito ia*- krvavih tac in vendar se ograja ne i> makne, ne uda ni za las...	(Pride še.(
hoch» cesarju. Katoliški poslauci so radi tega vložili interpelacijo, ali deželni glavar je vil toliko časa, dokler ni vse k vil in po-mašil, tako, da se interpelacija niti ni čitala. Hm, če je to prav vladi, je nam tudi. Prepričani pa smo, da bi se stvar ne bila tako završila, ako bi bil \Valz — Slovenec.
Vojna v južni Afriki. Zdi se, kakor da se je vojna sreča jela zopet nekoliko nagibati na stran junaških in vsega občudovanja vrednih Buro v. Iz poročil angležkih listov samih fje j»osneti priznanje, da so se ljuto prevarili v svojih računih, meneči, da je Burom upadel pogum in da se je jela med njimi širiti demoralizacija. Vse drugo. Kavno
Volilno gibanje. Iz najboljega vira — takega, da je izključen vsaki dvom — smo izvedeli, da je tako, kakor smo slutili, da Progresso sioer oficijelno ni imenoval kandidatov, -ali z volitvami po okolici se vendar bavi najinteazivneje, zlasti pa je vrgel svoje oko na II., III- in IV. okraj, torej na najbližjo spodnjo okolico. V teh treh okrajih računa z gotovostjo na zmago. V progresso vi
stranki se je osnoval poseben odbor, ki vodi volilno agitacijo po okolici. Kakor rečeno: to smo izvedeli iz vira, ki izključuje vsaki dvom : a baš to bodi v poseben, nujen opomin vsem rodoljul»oni našim, da podvojč svoje sile s tem. da se stisnejo v vrste, pustivši na
med Buri iz republike Oranje, na katerih j strani vse svoje osebne nazore. Moti se oni, »omahljivostc in »neodločnost« je menda lord ki meni, da je že storil svojo dolžnost: zata-Kol»erts najbolj računal, se kažejo bolj jedine jevanja, podrejenja svojih nazorov potrebam in zložne in odločne, nogo kedaj poprej. In ; in zahtevam skupnosti, ako ne nasprotuje na-v zadnje čase kaže kakor da posebno narašča šerau kandidatu. O ne, v takih trenotkih ve-njihova podjetnost, kajti sedaj nadlegujejo lja rek: k do r n i p o z i ti v n o, z delom, Angleže od vseh Jstrani in tikom Bloenfon- z n a m i, t a j e vsaj na pol — proti teina samega so jim prizadeli par prav resnih nam!! Prosimo torej rodoljube in prvake
prenašal, in ki ne vedo dovolj grajati dosedanje politike slovenskih zastopnikov. Je pač
niki, srajce in šivalni stroj : v ulici Malcan-ton št. 2, oprema v jzalogi in obuvala; na
tako, da siromaki morajo kuhati z vodo — Greti št. 290, hišna oprava : v ulici S. Ser-
volo št. 2, hišna oprava: na trgu delle Legna št. 10, hišna oprava: v ulici deli' Istituto št. 7, hišna oprava: v ulici Nuova št. 14 in v ulici Rossetti št. 1"), hišna oprava, glasovir (pianno) in knjige.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 4.8, ob 2. uri popoludne 12.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7 (»2.4 — Danes plima ob —.— predp. in ob —.—
in g. Burgstaller bi bil največi siromak v mestni zbornici.
Drzni manevri. Z Opčin in iz Rojana nam prihajajo glasovi o drznem postopanju magistratnih organov o dostavljanju glasovnic in legitimacij.
V Rojanu je dotični organ nekaterim volilcem zabičeval, da naj si dobro zapomnijo, da pride on sam v nedeljo zjutraj napisat
ime kandidata. Drugim pa je celo rekel kar j zvečer; oseka ob 7.35 predp. in ob — naravnost, da jim ne da glasovnice, ampak popoludne.
na njegovo stanovanje naj pridejo ponjo!!	Z voza je padel, isletni voznik Fran
Drugačno taktiko imajo na Opcinah. Tam I Job iz ulice Scorzeria št. 1. je padal včeraj dajejo glasovnico brez legitimacije, drugim j v jutro v ulici Torrente z voza ter prišel zopet legitimacijo brez glasovnice. Tako sme pod zadnje kolo, ki mu je povozilo noge. vsaki zadnji postopati z našim ljudstvom v j Spravili so ga v deseti oddelek tukajšnje bol-svobodni, ustavni državi in nikogar ni. ki bi nišnice. Poškodbe so le lahke narave.
storil konec taki drznosti.	!	-
Pojasnilo. Na željo, izraženo od več! strani, izjavljamo, da oni rogovilež na shodu VGSti 12 OStdlC PNHlOrSkG.
druge poštenjake istega imena.
Epizode iz volilnega gibanja.
Od
dvakrat na teden. Ali se \r. srca veselimo na tem napredku vredne tovari šice naše in jej
Sešel sem se z mlade- jeijmo naj več i h vspehov na nje uzornem delovanju za širjenje narodne zavesti in prosvete med našim ljudstvom po Istri.
X Imenovanj e. Trgovinski minister je imenoval poštnega kontrolorja Jerneja
I »o razo v. Zlasti občuduje ves svet mojsterko in ne le gori omenjenih treh okrajev — am- c|>rj lovcuje neki Grdol, po domače «Tone-	»Naša Sloga-, ta v Puljn izha-
strategijo, ki jo kaže burski general Olivier pak po vsej okolici, naj bo vsakdo izmea kov», »Rožar*, da ne bi padala kriva luč na j jajoča tovarišica naša, je začela izhajati po na teh vojnih operacijah. To že niso boji na njih te dni V68 naš! Ne radi nas, ne radi drobno, ampak zdi se, da se vrši vse po ve- osel), ki sede v odboru političnega društva čem, dobro proraču njenem načrtu. Olivier je »Edinost«, ne radi oseb nasvetovanih kandi- očeta zbeži m!
zojiet zašel Ladvbrand in Tabanchu. Ni ne- j datov, ampak radi stvari, ki je naša — »as ničem VI. volilnega okraja ter ga vprašal: mogoče torej, da bodo oholi Angleži še ob- vseh!! Odbor političnega društva »Edinost«; Katerega misli voliti vaš oče? žalovali, da niso vsprejeli mirovne ponudbe pravi v svojem oklicu do volilcev, da naše	Menda Slovenca,
obeh predsednikov južnoafriških republik, maščevanje, za vse, kar je morala okolica	pa vendar ni gotovo!
Dal Bog. da bi se vojna sreča zopet obrnila pretrpeti po krivdi nasprotnikov, bodi — gla-	Če bi moj oče volil Italijana, bi me ne Marjanovića v Puljn višjim poštnim kontro-
na stran junaških Burov, ki ne branijo le sovnica v roki! A ker se že ta oklic sklicuje j videl več! Takoj zbežim od njega !	i lorjem.
svojih tal, ampak tudi načelo svobode in samo- o tem na razmere v italijanskem taboru, bi	Take značajne mladine bi trebali mi j	Poljedelska šola v Pazinu,
določbe narodov. Zmaga neodvisnosti in svo- mi še konkretneje formulirali ta poziv. Mi bi vseuprek.	Kako grozno zanemarjeno je poljedelstvo v
bode Burov bi bila najlepši Velikonočni dar re-li, da lepšega, vzvišenejega maščevanja,: Kam z mlekom! — Žena VI. volil- j jstri, tega menda ne treba praviti. To zane-vsem malim narodom : prava tolažba in ustajenje krasnejega moralnega triumfa, ne bi moglo biti, nega okraja je nagovarjala moža, naj voli j mar|enje je toliko, da je naravnost škandal, vere v svojo svobodo in v zmagovalno moč nego bi bil ta, ako bi mi njihovemu strankar- nasprotnega kandidata! Mož pa se ni hotel sramota. To je slednjič — dovolj pozno — pravice.	skemu razsulu postavili na volišču nasproti . udati klepetanju svoje žene. Koje žena le Lpoznala tudi slavna vlada. Kajti obrnila se
svojo — zlogo. svojo edinost, svoj o pilila iu prepričevala moža z mlekom, češ, kje ,je <j0 deželnega zbora istrskega z vprašanjem, jednotnost v pri zadevanj u in željah, bo pa prodajala mleko, če nje mož ne bo j da_li t,; ne bilo primerno, ako bi se v Pa-1 I Z-dOlVC Vt?OLl.	Roko na srcet rodoljubi, in slušajte glas volil nasprotnika, je mož hotel — posnemaje; z;nil snovala poljedelska šola z hrvatskim
Odprti grobovi. V Trstu je umrl danes, j onega, kar vam u tri pije tam notri, tako živo, Mojzesa — udariti po trdi s k a 1 n a t i j užnjm jezikom? In deželni odbor istrski, ti v najlepši dobi svojih let, gospod S t e f a n tako plemenito, tako patrijotično!	buči, da bi priteklo še več mleka, česar j gospodje, ki baje toliko skrbe za blagor de-
P r e g •• Ij, c. k. koncepist na finančni <h-	^ Opčin nam poročajo, da znani Vre-I pa ni storil, ker potem žena res ne bi vedla, žele je izrekel, da taka šola — ni potrebna,
rekciji. Pokojnik je bil ugleden uradnik, blag mic npMV fanatično agitira protj uaši Da_ kam z mlekom!!	j Ne le torej da sami nič ne store za blaginjo
človek, priljubljen povsodi in ob enem zvest r{jdni gtraQki In ta mož je v sUlžl>i c< kr> sin svojega naroda. Blag mu spomin! Pokoj 1>ogozdovalne komisije in zlorablja to svojo
4)u.-! njegov i .	službo za divjo gonjo proti stvari, kateri se
V	Sežani pa je umrl tamošnji posestnik je nek(laj _hlinif navdušenega prijatelja!
S. M; h a e 1 S m r d a.	• . i- - , i -* ~ ,•	• i •• i
^	; Ali ni to kncece, ali ne govori to knjige cele:
V	Rovinju pa je umrla gospa Marija dodim itolijail8ka stranka niti kandidata ni
Cazafu ra, soproga deželuega sodišča svet-
S Prošeka nam pišejo: Tu imamo na-j in pouk našega ljudstva, še vlado bi hoteli stavljene tako imenovane edesetake>, to je, odvračati od vsakega znamenja dobrohotnosti desetero mož, katerim je naloga skrbeti za to, do našega ljudstva tudi v takih stvareh, ki da se občinski svet varuje kakor lastnina niso v nobeni dotiki s politiko iu narodnimi vasi in do katerega imajo vsi pravico poštnin-1 boji. Drago pa nain je, vrlo drago, da je na škili užitkov. Ta svet je sicer pust in zane-1 vladino vprašanje prišel tak odgovor. Morda
postavila, pa so se dvignili, da opravljajo marjen, vendar se more tu živina gibati in vendar doživimo počasi, da tudi drugorodni
nika. —
Vsem trem	rodbinam
iskteno r«ožalje.	^ ^	je slovenskega, napravi čiste račuue s tem slednje kakov podjetnik spreminja v apno, Morda pride kedaj spoznanje, da je narav-
O 1 «m za	. iih s iti razr se je\r-— gospodom Vremcem!!	katerega kupujejo vaščanje prav po ceni in nost nečastno, ako kdo podpira nadvladje
• nje |K>sle, posle sovražtva do naše krvi, — se pasti, če tudi revno. Tudi brinja je mnogo svet jame spoznavati, kake vrste kulturonnsci izie amo	^j.,- ]jlu]je Nadejamo se pa, da sedaj vse, kar j na tem svetu, pa kamenja-apnenca. To po- j in upravitelji dežele so ti istrski oligarhi.
šila danes. Oddanih je bilo 380 glasov. Od teh jih je bilo 14<> kompaktnih za progres-sovo stranko, 240 pa mešanih. Skrutinij
se ved Ker j
Zakaj?! Iz Skednja nam pišejo: Torej zoj>et gospod Banelli! Tolikokrat je že po-
. . ., v , .	.	, , .... gorel .n vendar zopet! Kaj	ga vendar tako
a m mi se <lovrsen,	ko smo sklepali list.	1	. t. a
. ... „.	žene meti nas, tega večnega	kandidata ?! Ali
pa je računati, da	velika večina me-; .	. .
sicer toliko na vsako številko. Ostalo proda i takih — sovražnikov vsake kulture in bla-podjetnik po tekoči ceni. Drugih dohodkov gostanje ljudstva !
ni. Od tega občiuskega sveta treba seveda	\y Skopega nam pišejo: L>ne 14.
plačevati davke, :n sicer v Sežano, ker svet m m smo spremHt k večnemu počitku zem-
. ..	,	.......	ie to res le ljube en do nas, le skrb in zelja, lezi v območju okraja sežanskega. Kar je i ske ostanke blagega gospoda Svitoslava Be-
sanih nosi ime dr.a Pommerna, je bržkone ta .	J	...	, .	A •» « ~ . . - i-i i - •	i	.
,,..,.	da bi nam pomagal?! Ah pa so tu drugi! podjetnik plačal občini odškodnine in male kar;.u Pokoinik je bil oče našega pred. ir.
irostHMi tudi izvoljen.	'T? ,	, .	. . i i-i i - i • --i	- i * - - - » J	J	1
1---ler.i vmes?! I seveda so drugi nameni ! i odškodnine, ki so jih vascani plačali, ce si je kanelana .To^. Bekana.
Shodi po okolici. (Dalje.) V Rojanu je zbnine volilce {»ozdravil n- imenu polit, društva »Kdinost« tajnik «lr. S1 a v i k. Na njegov predlog je bil izvoljen predsednikom g. Ivan Marija Bole, ki je pojasnil namen volilnega shoda. Na to je dr. Slavik v dalj šetn govoru razložil važnost volitev, pojasn
okolica mora poslati v mestni in deželni za-	.	.	.	,. . T.	.	, .	•
stop može svoje krvi, ako hote varovatj gvoje je ne,K,trebna, ampak por.t.vao škodljiva je ! ,upan« al, pn ltal.jan.h, Seer In se aam go8lovljenju je z:1pel domači eerkveni pevski
moralne iu materijalne koristi in svoio Jt. Ako M W,» B*neUij» ^ j " ^ "T	Ti	T ^	jat"	*Xa<l
1W.I je volil«, naj se vsi ndeležijo'volitev, i da W nam k,,ri*tH in 'K"na?al- ^ bi"Hna	^ "^'f rie,,° pokojnika odpeljali v domačo zemljo tik
naj vsi oddajo svoj rUs narodnem« kandi- i ral «* želeti' ** » mi	j«'"^ ! ceno"	~ ,K> lireP«zno •	I njegove r. soprope na sežansko pokopališče,
dat« da dok ižejo ' da je .Slovencev v Rojanu moža- kl Djcga P°°P,nl v tei" l'r"a,le"	* morje je padel 181etni mornar Al- Omeniti moram z zadovoljstvom, da je iz
več, nego so jih našteli o ljudskem štetiu, in ■ Vanj"' in ne 86 63l,ostavljai P"' "" jSnvoldi iz uliee Crosada št. T. Mato j „potovanja do ranjkega zvonil., sprevodu v
. Vrilitt'1 ua anoiru (lplt?air<) smluil-lfAll!! »•( n;lfi .. ,-rt/.	v<tlia aa la citealioinl im itlo;li iv	i* i rr->	•	•	r"	r *	l l . -
nameni vmes v : J seveoa so drugi nameni ! j ocišKotlnme, Ki so jm vascani piacau, ce si je kapei.
Zato imamo jasen, eklatanten dokaz. Ako mu ' kdo n. pr. nabral kamenja za olepšavo vrta,	Sprevod se je pomikal od hiše žalosti v"
je le od tega, da bi nam koristil, in ako nima porabljalo seje za plačevanje davkov od tega 4.el.kev, kjer je preč. g. M. Sila, dekan to-nobenega druzega namena, potem kar nemo- sveta in za druge malenkosti.	majski, daroval črno ma^o za ranjcega. Pri
remo umeti, zakaj prav za prav kandidira Sedaj pa je drugače. Sedaj jemlje neki ma£j je kaj izvrstno pel in orgljal naš do-v Skednju?! Saj je Že izvoljen V mestu in mu j tujec tako ljuknjičasto kamenje. In to s pri- j magi organist, F. Prencis. ;1 je torej že zagotovljena možnost, da bo lahko voljenjem načelnika, a Bog zna pod kakimi! po ,lovl.-enem cerkvenem opravilu so
..........E «dese takikje ste, da ne vršite prenesli krsto< v Sprerastvu jako mnogo ob-
svoje dolžnosti ?! Prosim Vas, ne pozabite, 5instva iz oerkve pa do konca vasi, kjer je da je to občinska last! Ne bojte se za mere pri bjl -e pripravijen voz. Po še enkratnem bla-
, t.v ,	. , .	svoio skrb za nas kazal tudi v deianjih.	A
mziuerie okoličanov do mesta, naštel grehe J	i	,
... v . ... .	.	. . . ,	nc le, da niegova kandidatura — ako ne	bi
vladajoče italijanske stranke ter dokazal, da	.
imel ilnizih |w»sebnih namenov — nima zmisla
® .	. . . » . .	- volitvi še eneura druzega soboritelja za naš
«la so ti zavedni in značajni.	°	,
^	,	.	.... blatror! Ali itosimkI Banelli kandidira! In ker
Oosp. Svetko Alartelanc je izvajal,	, . . , , ,
L'fini iHiru	to Ip ilrklcar. < a mu nt y.n nns
da se tlelavcem ni treba udati usiljevanju od strani italijanskih delodajalcev. Delavec je prodal gos]>odarju le delo svojih rok, a ne svojega prepričanja, svoje duše.
Zahteval je od kandidata, ki Im» proglašen. da se drži v vsakem pogledu znanega programa (Milit, društva »Edinost«. (Burno pritrjevanje.)
Gosp. Ivan Marija Bole je na to predlagal, da se proglasi kandidatom dosedanji poslane«- p. Fran Dol len z. Ta pretilog je bil sprejet soglasno.
0ko| K-aiiskiin volileem Volilci iz okolice, ki ne bi dobili volilnih legitimacij na dom. jih lahko vdobe v soboto, dne 7. t. m. od 9. ure predj»ohidne do 2. po|>oludne v naslednjih šolskih poslopjih in sicer: za I. okraj v Skednju, za drugi okraj v vili Re-voltella, za :». okraj na V rdeli, za 4. okraj v Rojanu, za :">. okraj v Trebčah in za rt. okraj na Prciseku.
kandidira, je to le dokaz, da mu ni za naš blagor, da mu ni do tega, da bi delal za naše koristi, ampak da mu je namen ta, da bi naši narodnosti — narodnosti Vas, volilcev v tem okraju, zadal smrtni udarec. Sedaj veste, volilci, zakaj da kandidira gospod Banelli ?! Pa veste tudi, kakšen odgovor ste dolžni dati na to kandidaturo ! !
Vol ikri V. okraja« čujte ! Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da deputacija, ki se je poklonila gospodu Burgstalierju s prošnjo,
preveč dobre volje se je sprehajal po obali Dutovljah, Tomaju in v Križu. Kondnkt je Sanita ter se preveč približal morju. Nekaj j VOim Križa preč. g. M. Sila. dekan to-delaveev mu je priteklo na pomoč, a on si mujski, potem pa preč. g. Jos. Omers, župnik je sam pomagal na kopno ter odšel svojim sežanski. Rajnki g. Svitoslav je bil c. kr. potom.	sodnijski sluga, sedaj v pokoju. Bilo mu je
Otrok v plamenu. 4 in pol-letna Ana , 76 let. V zadnji čas je bival v Skopem pri Simonič v Kjarboli spodnji št. 35, se je vče- svojem sinu, preč. g. Jos. Bekarju. Bil je raj jutro igrala v kuhinji, ko jo je bila mati blaga, miroljubna duša, poznan in spoštovan v pustila samo. Deklica je zlezla na ognjišče, sleherni koči sežanskega okraja. Omeniti ga kjer se ji je vnela obleka. Ko se je mati vr- moram tudi kakor hrabrega sobojevnika nila v kuhinjo je našla otroka vsega ožga- i r. g. barona Če hov i na. Boril se je tudi nega. Dekletce so spravili v bolnišnico. j on junaško za domovino, kar je z veseljem in Varujte se uzmovičev! Josipina L. iz ponosom večkrat rad pripovedoval.
naj prevzame kandidaturo, ni dobila določ- ulice Risorta št. 2, je včeraj jutro, ko je na
nega odgovora pač pa izrecno opazko gospoda Burgstaller j a, da tudi za slučaj, da bo izvoljen, ne bi mogel prav ničesar o b 1 j ubiti! Priporočal da bi pač : ko bi pa videl, da ne more ničesar doseči, da bi se oprijel tiste politike, katero so v zadnji čas tirali — slovenski poslanci!! To naj vzamejo na znanje oni zaslepljenci, ki si domišljajo, da bi gospod Burgstaller gore
stari mitnici nakupovala svoje potrebščine, reznan tat izmaknil novčarko z 12 kronami in raznimi vrednostnimi lističi. Dogodek je javila redarstvu.
Dražbe premičnin. V petek, dne 6. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Nuova št. 28, volneno blago, doprs-
Naj bodo torej te le vrstice v spomenik blagemu slovenskemu očetu. P. v. m.
K—i.
X »Table« V Istri imajo table-napisi čudno usodo. Kjer je vse narobe, tam so tudi table take. Piranska družina je z velikim hrupom demonstrovala proti dvojezičnim napisom, v Kopru so napisi ubežali v notranje prostore c. kr. uradov in slekli se slovenske obleke! Tam nekje na Kastavščini so
pa table gonile ljudi v zaj>ore. Čudne te istrske table.
Te dni je »padovanski dohtar« (osliček) prij>eljal na prijazne in narodne Plavje |x>lno ■črnih tal>el z oelitni napisi — res mrtvaške table! Zaustavil se je pred palačo g. Ko-lomba, ki je sedaj pravi italijanaški podrep-nik-načelnik. Povedal je, da je vsa ta vražja roba iz Milj, katero pošilja šior podeštat. da obesi na vseh koncih srenje Plavske. Imel je seboj še dva tovariša : socijalistiskega ge-nerala-čevljarja in še nekega Gulipero, da izvršita županski ukaz.
A glej ! Ko so narodni Plavčani videli famu italijanske n a p i s e. ni hotel nihče posoditi svoje slovenske niše, da bi na njo obesili take laške spake.
Miljske županije težaki so poskusili tu in tam, pa vsi so se branili mrtvaških tabel. Ko so bili vendar eno teh tabel obesili na neko hišo ob nenavzočnosti hišnega gospodarja, je ta poslednji, prišedši domov, zahteval, da jo snamejo doli. In sneli so jo Miljske >luge! Konečno so naložili table zopet na voz in »padavanček- je iste zopet odpeljal, misle gotovo, da so prešli časi padovanskih norčij. Kolombo pa ni mogel z vso laško polento in ribjimi ostanki zadosti osrčiti svojih bratov, ki so pokazali, da so se učili pri Abagarima !
Morda bode Benati. se svojimi tridesetimi milijoni zahrbtnikov, srečnejši !
.— C e s a r j e v spomenik so {»ostavili v novem drevoredu v Mariboru. Nemški listi molče o tem in tudi slovesnega odkritja ne bo. Kdo bi se pač mogel pečati še s takimi stvarmi, kadar se ima Bismarckovo ulico!
—	Načelnik slovenje bistriškega krajnega šolskega sveta je postal Italijan Versolati, ki je prisegel skrbeti za nemški duh v šoli. Za Nemce raste v Avstriji pravica na vsakem grmu, a za Slovence .....
—	Utonil je v Sotli blizu Klenovca Florijan Vrhovnik. Bil je pijan.
Razne vesti.
Pisatelja samomorilca. Pisatelja Hugon Aste-Lieonhard in Fric Lemmermaver na Du-
D ITN A J 4. (K. B.) »Pol. Correspon- skih rokah, mesto da bi se bili okoriščali z
denz« javlja: Knez Ferdinand bolgarski, ki se je na prehodu ustavil na Dunaju, bo še danes nadaljeval svoje potovanje v San Remo, kjer menda ostane več tednov.
njim oholi Nemci v kranjski hranilnici. Denarni trg.
Na dunajskem javnem trgu so se včeraj razmere nekoliko /.boljšale. Stavki za bančne
SREDEC 4. (K. B.) Proglas kneza! akeepte prve vrste so bili 4 5/l(. do 4 s/8°/0.
Tudi v Berolinn se razmere boljšajo ter je tamkaj zasebni diskont padel na 4 :'7t°/o-Prolongacijski stavki so znašali na Dunaju
5 Vs0/«- — Gibanje na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke je po velikih zahtevah okolo prvega, sedaj zopet omejeno. Kreditni zavod.
Občni zbor kreditnega zavoda je odobril sklepni račun za leto 1890 ter odobril divi-
Vesti iz Kranjske.
V v o d (» je skočil Mihael Bergant, posestnik v Dragomelju. Prijatelj, ki ga je spremljat, ga ni mogel rešiti iz valov Bistrice.
*	Čudna škodoželjnost. Neznani; zlikovci so na ljubljanski pošti dvakrat zaporedoma razrezali zofe.
*	Iz O l o m u c a v N e a p e 1 j in na-! z a j. Predvčerajšnjem zvečer sta prišla v Ljubljano peš češka igralca gg. Filip Ballek-Brodskv in Jan Hoder. ki sta stavila !>O00 kron. da prideta v štirih mesecih peš in potuje brez denarja iz Olomuca v Rim in Nea-pelj ter nazaj. Iz Olomuca sta odpotovala dne 1 m. m. Gospod Uallek, ki se je svoj čas z biciklom pripeljal v 13 dneh iz Prage v Pariz in nazaj, je hotel že lani potovati v! Neapelj, a si je v Lincu zlomil nogo in je moral vsled tega odložiti potovanje do letos.
Slovensko planinsko društvo« jima je priredilo prijazen sprejem v »Nar. domu«.
*	K o 1 i k o vode se porabi v L j u b-IjanL V občinski seji mestnega sveta ljub-' Ijanskega je povedal poročevalec o mestnem vodovodu, svet. Subic, da se je v minolem letu vzdignilo v Klečali 445.000 litrov vode, torej skoraj en milijon kubičnih metrov.
Poročevalec, svet. Subic. je to množino vode prav nazorno pojasnil. Izračunal je, da če bi se dalo dvigneno vodo navesti v ljubljansko Zvezdo* z vsem Kongresnim trgom vred. bi stala tu S4 metrov visoko. Ako bi se natočila v škafe, katerih vsaki bi držal 20 litrov, bi bilo treba 4X,472.2~iO škafov, a če bi moralo vse kranjsko prebivalstvo to vodo v taci h škafih znositi, bi prišlo na vsacega i»7 škafov. Ako bi se izkopal od Ljubljane do Kranja 20 metrov širok kanal, bi stala v njem voda '1 metra visoko. Ako bi se ta voda vozila z vozovi in bi se na vsak voz naložilo
kg. vode, bi bilo treba l,211.80<i voz. To ogromno množino vode pa je vodovod dvignil, ne da bi se v vsem letu primerila najmanjša ovira ali stiska, kar kaže, da je ljubljanski vodovod res vzorno napravljen in vestno oskrbovan.
Vesti iz Štajerske.
—	Praktičen t e č a j o vin a r s t v u ; in sadjarstvu na mariborski vinogradski šoli je obiskovalo nad 30 Slovencev in samo! štirje Nemci. Vendar pa je bil razven vinar- j skega pouka ves ostali pouk nemški in to j <*elo v nerazumnem pruskem narečju. Da, v j Avstriji je pač mesta tudi za pruščino le slovenski jezik je stisnjen v kot.
—	Tretja gimnazija v Gradcu. Graški obe. svet si prizadeva doseči, da se ustanovi za levi murski breg višja gimnazija, j ki bi bila tretja v Gradcu.	1
—	51 1 e t n i c o slavne zmage pri N o v a r i je slovesno proslavil slovenski mariborski i>eš|»olk št. 47. (prej Kinskv, sedaj Beck imenovan) v svoji garniziji dne 23. m. m. 15.0OO Avstrijcev, mej njimi tudi zgorajšnji polk, je namreč pred pol stoletjem pri No-vari sijajno premagalo nad 60.000 Pije-montezov.
Ferdinanda, s katerim poverjuje vladarstvo ministerskemu svčtu, pravi, da se poda knez v inozemstvo.
SREDEC 4. (K. B.) »Agence Telegra-phi<jiie Bulgaire« javlja: Knez Ferdinand je poveril vladarstvo ministerskemu svčtu ter odpotoval v San Remo, da obišče tam svoja otroka ter ju spremi nazaj na Bolgarsko. Napad na prlnea Waleškega. LONDON 4. (K. B.) Princ in prince- i dendo po 36 kron od delnice. 1.000.000 kron zinja VValeška sta odpotovala v Kodanj. 1 so založili v rezervnem zakladu. Spremenili so BEROLIN 4. (K. B.) = \Volff« javlja iz tudi deloma pravila društva ter podelili uprav-Bruselja: Neki neznan mlad človek je streljal nemu svetu absolutorij. naju, sta se hotela v soboto zvečer skupno I™ Princa Waleškega, ki je na svojem poto-.	Iz portugalskega parlamenta,
umoriti. Astl sije vpričo prijatelja prerezal vanju v Kodanj ob b% uri popoludne pri- LIZBONA 5. (K. B.) V včerajšnji seji vrat in takoj umrl. Lemmermaver pa si je ^ ™ tuk. severni kolodvor. Princ ni po- komore pairov (gosposke zbornice) je ijsjavil prerezal žile na rokah ter se le težko ranil, bodovan. Napadalca so zaprli.	minister za vnanje stvari, da ostane Delagnska
Prijatelja sta preje napisala pismo, v katerem Admiral Dewey — kandidat Za pred- železnica državna proga, naznanjata, da gresta v smrt zaradi melan-	sednfštvo.	Mestna hranilnica v Radovljici,
hol i je. Astl si je že večkrat preje poskušali NEW-YORK 4. (K. B.) Admiral De- V mesecu marcu 1900 je 170 strank vzeti življenje, a so se mu vsi poskusi izjalo- «ey je izjavil nasproti nekemu poročevalcu j uložflo 58.120 K 14 st., 142 strank vzdi-vili. Pisatelja sta živela v jako slabih maJ >New Tork \Vorlda«, da je pripravljen do- gnilo 34.011 K 76 st., 27 strankam seje terijalnih razmerah in ju je najbrže to gnalo ' voliti, da ga razglasijo kakor kandidata za izplačalo posojil 36.820 K — st,: denarni v smrt.	predsedništvo. Volitve v mestih južnih držav, promet 296.248 K 84 st.
Samomor. V Budimpešti se je ustrelil zlasti v Nebraski, kažejo, da republikanci	—
borzni agent Ludvik Andauer, ki je imel Pridobivajo na uplivu.	j	Tržne Cene.
plačati 20.000 gld.	LONDON 5. (K. B.) Listi obsojajo j Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Drama V družini. V Hessleholmu na atentat na princa AValeškega ter pripisujejo	Kolonijalno blago:
Švedskem je učitelj ljudske šole Bergstrand til dogodek deloma napadom kontinentalnega zastrupil sebe in sedmorico izmed devetih novinstva na Anglijo, kakor tudi propagandi svojih otrok. Bergstrand in štirje otroci so že <lr- Le.vdsa v prilog Boercera.
Pasa ninrl
CARIGRAD 5. (K. B.) Ghazi Osman paša je umrl.
Knga na Turškem.
CARIGRAD 5. (K. B.) Zdravstvenemu ] svČtu je došla brzojavka, glasom katere|S0 v kraju Lasfa v plemenu Beni Amer konstati-
Izganjanje Angležev.
LONDON 4. (K. B) Brzojavka v listu
umrli. K temu činu je Bergtranda gnala okolnost, da je kakor tajnik neke banke več svot poneveril.
Odvetnika ustrelil, v Budimpešti je odličnega odvetnika, dra. Štefana Horvatha, ustrelil njegov klijent Miha Mvul, ker je
odvetnik Horvatli izgubil njegovo pravdo za ^	1 v k
40.000 gld. Jedna kroglja je zadela od vet-j 81	^
nika v roko, druga je šla pri levem ušesu v y j	• V
glavo, tretja pa skozi brado v glavo. Besnež J ^	'
se je potem sam s fijakerjem peljal na policijo, ter se naznanil.
400.000 frankov nagrade je razpisal neki 'Times« iz Lourcnzo - Marqneza od dne 2. t.!
...	, , ,	, • . • • » , m. pravi: Kakor ie slišati so v četrtek za-
clen pariškega aero-kluba onemu, ki bi iznašel	1	J
^ , . .,	, , , . i • i, i prli transvaalske rudnike v Raandu. Angležke i
tako krmilo za zrakoplov, ki bi vzdržalo 1	®	!
. , v . - . , 1 . .. . delavce v teh rudnikih in ostale Angleže v istega v tfolocem meri vsaj 11 kilometrov	&	>
daleč. Razpis velja za dol to petih let, po tej
drugih delih republike, kakor tudi angležke
	za o0 kg. v kronah.
Kava : Santos I........	......08*—
„ n........	......91.—
	......
ii........	......91*—
i?autos in Rio lave I. .	......115.—
„ „ n. .	......105.—
Laguaira lave I.....	......136 —
Laguaira lave II. . . .	......111.—
Maraeaibo.......	......107.—
Guatemala.......	......10l>.—
S. Salvador......	......108.—
Costaricea.......	......141.—
	
S- Domingo......	
Jamaica........	......101».—
Malabar Plant.....	......10(3.—
Java W. J. B......	......185.—
	......152.—
Poper: i^ingapoie.......	......9(>.—
Penaog ........	......90.—
Tellicherv .......	......95.—
beli . . *........	......141—
Piment:...........	......65--
Sladka skorja: (cimet) . . . .	......81.—
„ eleeta . . . . RI2: italijanski.....- .	......88.—
	.... Ki.75 24.—
Indijski........	.... 10.-2515.50
	
j , . . ,	,	i	bančne uradnike, izganjajo v velikem številu,
doni razpisalec umakne nagrado.	7 o j j
Najdba bazilike v Rimu. Iz Rima poro-	Gtt™neT J111™! T Cal*tj"lt"-
,J	* ■ * ,	CAPSTADT 3. (K. B.) Guverner Mil-
cajo, da so na forumu, tri metre pod ravno	...
" i . . c. , m«- - t ., • .i- ner se je vrnil semkaj, podrto cerkvijo Santa Mana Ijiberatrice našli	J	^ J
staro baziliko iz prvih časov kristijanstva.	Uspehi Boercev.
Bazilika ima primitivne a dragocene bizantinske Kristusove freske.
Loterijske številke,
aprila :
Brno	54
Južno sadje:
Rožiči :.......... • •
Dateiji:......... . . .
Smokve: it'alamata) v vencih . .
,, proste . . puljsko {Puglia)......
smirnske (v škatljieah) . . .
izžrebane dne 4.
LONDON 4. (K. B.) »Times' javijajo! Mandeljni: sladki 1. Bari iz Bloemfonteina dne 2. t. m.: Gibanje sev- ! l esniki: siciljski......
....	J	'	istrski.......
ražnika priča o njegovi podjetnosti ter priča,	levantinski olupljeni .
da so Boerci v severnih krajih Oranja trd-! Sull°	(cibibe): Elemč
9

i■/. Perzije
. 8.50 9-50
.14 — 1(> — .11.— 14— . —• - 1*2.50
. 48.---
. 92* -116—
. -iJ8"-
. 57"--'—
. -24!— 57 —
90 neJ^e združeni, nego se je mislilo. Akcija
Oliviera, ki je zopet zasedel Ladvbrand, si! " cn,e	.>- _ _
Rp7niavno nnrnrila	pridobil pomoči ter se zopet polastil Taba-| I I Lipari
DriUJdVlld puruuild.	jneha, je občudovanja vreden s t r a- i P®»eraufe	; ; • • •
„	...	.a	n	.Taffa [zaboji . . .
Zaprisega novega ministra »a latere« tegičen uspeh, ker je vedel uporabiti Limone
DUNAJ 3. (K. B.) Cesar je predpoludne jedino šibk.. točko v poziciji, katero je bil ol-ie oljkino	L B>1"
sprejel zaprisego novega ministia na cesar-. zavzemal lord Roberts. Dogodek je. obžalo-skem dvoru (a late rej Sze?henvja; o tem sta vati zlasti zato, ker nismo mogli čuvati po-posredovala minister-predsednik pl. Szell in sestnikov na jugovzhodu in vzhodu, ki so bili najvišji komornik Andrassv.	pravilno oddali orodje.
Minlsterska konferenca.	Pretorija nepremagljiva.
DUNAJ 5. (K. B.) Današnje minister-! NEW-YORK 4. (K. B.) Prošnji W.
Davisa, tajnika v ministerstvu za notranje stvari, za odpust iz službe, so ugodili. Daviš je rekel nekemu poročevalcu »Nevr York Heralda«, da smatra Pretorijo nepremagljivo. On misli, da Angleži ne pridejo čez hribovje,
dalmatinsko . . bombaževo amerikansko bombaževo angle ško . . sesamovo .......
. ;;.— io.—
. o.— 6.— . 81.— 8.S.—
. :«>.--.—
. 4-J.— 45.— . 37. - 39.—
34.--.—
. 40.51)50.—
ske konference pod preclsedništvom ministra za vnanje stvari grofa Goluchowskega se udeležita oba ministra predsednika, vojni minister baron Krieghammer, <lržavni finančni minister pl. Kal lav, avstrijski in ogerski ti
nančni minister ter povoljnik mornarice admiral j ^ obkrožuje mesto ter je pokrito s topi
pl. Spaun.
Nadzorovanje društev železničarjev.
DUNAJ 5. (K. B.) Glasom »Fremden-
Kruppovega in Croisotovega sestava. Iz Bloemfonteina. — Razdrti vodovod.
LONDON 4. (K. B.) »Reuterc javlja iz
blattac so preiskave železniškega ministerstva j Bloemfonteina z dne 2. t. m.: Divizija Cole-glede j »oroči 1 v lis.h, da je z naredbo uka- villes 86 Je 8 konjenico generala Frencha vr-
zano nadzorovanje delovanja društev železniških uslužbencev, dognala, da je samo eno ravnateljstvo državnih železnic iz lastnega nagiba izdalo t?»ko naredl>o. Železniško mini-sterstvo uporabi to priliko, da znova razjasni železniškim ravnateljstvom svoje intencije v tem oz i ru.
Stavke.
KLADNO 4. (K. B.) Danes jutro je prišlo lt»01 mož na delo. V stavki jih je še 1766 ali 52.4°/0. Največ rudarjev štrajka v rudnikih društva avstroogerskih državnih železnic. KrČmarji in žganjarji so dobili ukaz, da že ob 7. uri zvečer zapirajo svoje prostore.
Bolgarski knez na Dunaju.
DUNAJ 4. (K. B.) Knez Ferdinand bolgarski je prispel danes jutro semkaj.
nila semkaj. Tu vlada mir. Vsled razrušenja vodovoda nastanejo velike neprijetnosti. Potrebno bo štediti z vodo za kopališča: pitne vode imamo dovolj.
Trgovina in promet
Največji slovenski denarni zarod
je mestna hranilnica ljubljanska. V desetih letih svojega obstanka je imela skupnega denarnega prometa 197,875.051 K 10 st. Njeno sedanje upravno imetje znaša blizo 15 milijonov kron. Lastnega premoženja sije tekom desetletnega poslovanja prigospodarila 249-138 K 10 st. Denarnega prometa je imela v minolem letu 29,304.125 K 41 st. Tako je > ostalo mnogo slovenskega denarja v sloven-
1
pohištva vsake vrste
Ataandro Levi Minzi v Trsta.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor r tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
Proti kašlju,
iriotoln. bripavosti, npadaiun £lasnv kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit uč:nek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Jkatljicah v Prendiiiijevi lekarni v Trstu iu v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz T r sta :
6.2»> pdp omn »brezina. t ervinjan, Benetke
8.—	_ brzo vi. I hi naj, zveza z Reko
S.->f> ^	„ Nabrežina. Videm, Benetke. Rim
J*.— .,	omn. Nabrežina. Videm, Benetke. Verona
9.55 -	po-1. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb
12.45 pop	omn. Kormin. zveza i ervinjan, Benetke
4.35 B	„ Nabrežina. Videm. Benetke. Rim
5.30 „	Benetke (via Cervinjan in via Videm)
Him <via Biiij) naravnost.
»>.25 „	post. Dunaj, zveza z Reko
s.15 zve.	brzo vi. Kormin
s 15 „	Dunaj, zveza s Peštm. Reko
S.45 „	me>. Nabrežina. Videm, Benetke
9.45	do Murzuschlaga
tf.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
♦».56 pdp.	me^. ir. Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ iz Italije, Kormina, Nabrežine
8.45 „	brzovl. iz Kormina 9.28 „ - Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 ,.	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40 _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 „	omn. iz Benetk (via Cervignjanl
5.35 pop.	post. Dunaj, zveza z (iorico
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
850 _	brzovl iz Italije preko Kormina
9.—	n _ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp.	Kiuuo v sredo> ekspres iz Ostende
Rodbini C&zaflnra in Spongia javljata prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgotrajni mučni bolezni danes ob 2. uri predpoludne umrla gospa
MARIJA CAZAFIA nj. SPONMA
previđena s svetimi zakramenti. Pogreb drage pokojnice se bo vršil jutri ob 4. uri popoludne.
V ROVINJU, dne 5. aprila 1900.
Žalujoči rodbini Cazafura-Spongia.
Velja za direktno naznanilo.
Državna železnica.
Odhod o <1 f^v. Andreja
6.30 pdp. Hrpelje. Ljubljana. Donaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 450 pop. Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj, Divača, Beljak. Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divači (samo ob nedeljah in praznikih 1.
8.05 9.35 11 15
6.15 9.50
9.25
7.48 1042
7.20,
Dohod k sv. Andreju.
pdp. Divača „ Pidj, Rovinj
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj zvč. Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
pip.. 1.53. tS.25 pop. preko Oervinjana v Italijo in 10.48 zvečer do Oervinjana.
Dohod v Tržič: 9.45, predp., 5.48. 10.33 pop. iz Italije preko Ćervinjana. 1 35 pop. iz Cervinjana.
Josipina Pregelj, roj. Horniseliek naznanja v svojem in v imenu sorodnikov, pijateljem in znancem tužno vest, da je nje ljubljeni soprog, gospod
ŠTEFAN PREGELJ
e. kr. finančni koncipist
danes po dolgotrajni bolezni, previden se svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemsk« ostanki predragega se preneso jutri, dne t>. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v uliei K ndler št. i), k večnemu počitku.
V TRSTU, dne 5. aprila 1900. Pogrebno podjetje Capellan, Cormo
Odhod in prihod parnikov.
V	Ž a v 1 j e preko Sv. Marka. Skednja, Sv. Sobote,
Milj ob 7.15. 9, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod
8.—,	10 — predp. 12.IO. 3.25, 4.45 pop.
V	Milje 8 (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30,
4.15 (preko Sv. Marka) <i.l5 pop. Prihod 7 • preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp.: 1.30, 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob n e d. in p r a z n. S i pošta), 9.30. 12 (pošta) predp. ; 3.—, 4.30,7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Markai 8.—
9.:^)	i pošta) predp., 2.—. 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp . 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30. 3.— (pošta). Ob ne d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod: fi.45, 9 — (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30. 3— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj parnika ..Istriau in „Port orose-.)
V	U m a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana. Cittanove. Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane. Cittanove, Salvore. Poreča,
V r sara. Rovinja in Fasane ob 6.4o zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.4"» predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop.
!! Nezaslišano!!
191 predmetov za sjiiiio 2. g\d. IO kr.
1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke.
1 tino toaletno obrobljeno zrcalo s |M>krivalotn. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava za|>estnih gumbov iz double-zlata 1. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz doulile-zlata L vrste.
1 par uhanov iz double-zlata 1. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. l'J najboljših jeklenih peres.
tinih pismenih zavitkov. '2h pol finega pismenega papirja in 50 koristnih prddmetov za gospodinje. Imenovanih 11*1 krasnih predmetov razjx>-silja samo za 2 u:o 1(1. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku S dnij, Hustrov-a.nl cenilci uitonj in franko.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemciee, žimnie iu peresnie. ogledal in železnih blagajn, po cenali. da se ni bati kuiikureuee.
OBUVALA!
Pepi Kroševec
pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo).
priporoča svojo bosrato zalo?© raznovrstnega
obuvala za gospode, gospe in otre >ke.
Poštne naročbe se izvrse v tistem dnevu. Odpošiljate v je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzrsuje iste z naj večjo natanjčnostjo in točnostjo ]>o konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se uljudno pri-
poroča
Josip Stantič
čevljarski mojster
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Oeppa št. 14.
Soči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoe.. Za obilen obisk se priporoča
Jo£ef Far lan.
Pekarna in sladčičarna
TRST — ulica Istituto Str. IS. — TRST
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu vsakovrstno navadno in fino j>ecivo: prodajata moko iz avstrijskih in ogerskih mlinov, ter sprejemata kruh v pecivo jm> najnižjih cenah.	_„.
Postrežba točna. cene nizke.
Bizjak dr Pozrii.
Zanesljivega
trgovskega uradnika,
kateri zna deželne jezike, išče tvrdka Živic A C.i v Trstu, ulica Zon ta 5.
Velika zaloga
soMieia pohištva in tapccarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Tr£ San ttiovanni hšt. a. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene.
pgoje pohištvo donese srečo!
Za eno. veliko Hno restavracijo se sprejme kot najemnik kavcije zmožen, boljši poročen
krčmar.
Pogoj: krčmarica mora biti izvrstna kuharica.
Ponudbe na Rudolf Mosse Dunaj pod „W. P. 1714"
Tužnim srcem javljamo sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš nepozabni, oče, oziroma tast, gospod
Miha Smrdel,
v 78. letu starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče, po kratki, a mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb bo jutri dne 1». aprila ob uri popoludne.
V Sežani, dne f>. aprila 1VH)0.
c. ti p. avstr. M\im
za trgovino in obrt v Trstu Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21 4°0 30-	-i ■>'i < " o
V napoleonih na
30-dnevni odkaz '2aI0°;0 3-mesečni .. 2l/4a/o.
r>	-1	-	— •> 'O.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okroini oddel.
v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tiopave, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec. Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu,. Reichenberg, riaaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejsiini pogoji. Predujmi.
Jamčevne listiue po dogovoru. Kredit na dokumente-v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano.
Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Švagelj Andrej
poroča slavnemu občinstvu.
krojač v ulici Pe-tronio <t. 1. se pri-
Dr. Rosa Balsam
1£
Praško domače zdravilo
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvć. več.
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi |e
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje iti ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornena zalaiatelja „pri črnem orlu'
9
Praga, Malaatran, ogel Spornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciaui. E. Leitenbiirsr, P. Prendini. S. Serravallo, A. Sni t inu. C. Zanetti, A. Prasmarer.
5