Vstanl, borni narod moj4 Voditelj hrvaške kmecTče stranke, Stjepan Radič, pripoveduje, da je prouSeval v Požunu na Madtžarskem delavske razmere. Spoznal se je najprei s slovaškim nosačem, ki mu je odgovoril na vprašapje, koliko Slovakov je v Požunu: Gospodme, kdorkoli tu kaj vozi ali nosi, ta je Slovak. Ako bi ta Slovak poznal razmere v avstro-ogrski državi, laliko bi rekel: KdorkoTi v.tei državi kaj vozi ali nosi, ta je Slovan,.. Foglejmo naše razmere na Slovenskem Stajer- ju! Na naših sodiščih so suM in zglajeni sluge in olicijanti Slovenci, dobro rejeni sodniki so Nemci; na glavarstvili, na davkarijali', poštah, železnicah, rav- no tako, IŠJonjski hlapec je Slovenee, lastnik je Ne- mec, zgoraj na trdem kozlu sedi Slovenec, odzadaj na mejifcih blazinah v kofiiji se stega gospodNemec. Cev- lje snaži slovenska dekla, a obuva jili nemška gospa in gospod. V fabrikah in vecjili obrtih so oni, ki de- lajo, Slovenci, oni, ki zapovedujejo in vodijo podjetje, so Nemci, Vtrgovinah so oni, kiprinašajodenar, Slo- venci, oni, Id ga jemljejo in spravljajo, Nemci. Kar- koli na Slovenskem Stajerju vozi ali nosi, to je Slo venec. A ne samo na Slovenskem Stajerju spadajo med trpeče stanove Slovenci, ampak tudi po drugod na Štajerskem. V Gradcu je vse polno našili mladeničev in deklet v službi in delu* In v vsakem mestu na Stajerskem najdemo precejSnji del delaveev in dekel slovenskega rodu. Kjerkoli so tovarne ali rudokopi, tam so močne slovenske naselbine, kakor v Voicbergu, Doriavicu, Kapfenbergu itd, So tako zaslepljeni Šlovenci, ki obsojajo boj našili državnih in deželoili poslancev za enakopravnost Slovencev z Nemci, ker zalitevajo tudi za naše urade sinov slovenskih starišev, ker zalitevajo slovenskih strokovnih šol za Spodnii Štajer, da pridejo slovenski sinovi s svojo marljivostjo v osprednje vrste in ker s svojim bojem vlivajo našim ljudem poguma ter samozavesti za narodno-gospodarski napredek na domafeih tlelu So taki Ijudje, ki obsojajo ta boj, posebno ako je nekoliko krepkeiši in se imepuje ob.strukcija.Toda to so ljudje, ki ne ljubijo ljudstva, ki ga želijo imeti samio za Mapce in delavce, ki ga sami izrabljajo in odirajo. Mi ne spadamo med one, ki hb&ejo naš narod za vse case ohTaniti samo za dninarje in hlapce. Ne sovražimo Nemcev, noSemo jih ugonobiti. Toda Slo- ve'nca lioBemo postaviti en'akoprav'nega brez Nemca. Svojemu narodu Jaofiemo odpreti pot do vsake službe, do vsakega krulia, tudi do belega. Ljubi Bog ni ustvar ril Slovenca, 3a je drugim gospodarski suženj in tla6an, ampak da uživa iste zemelj^ke dobrote kaktor drugi, Za tako enakopravnost se borimo in trdno smo uverjeni, da bo na rašem delu počival bož]i blagoslov, kajti OdreŠenik ni u5il: Tlafti svojega bližnjega, ampak: Ljubi svojega bližnjega. Ko je hodil naš Gospod po zemlji, se ni hodil klanjat k gospodujoSim krogom, ampak zahajal je k onim, ki so bili njegove Ijubezni najbolj potrebni, K ubogim, bolanim, trpegim.. Mnogi se smatrajo dandanes za dobre kristjane, vendar za svoje delovanje in občevanje smatrajo prL merne le visoke in, imovite stanove, žuljave roke jim mrzijo, vzcluhi delavskih Jiiš jim je zopern. To ni, kršgansko, n.aš USenik nas je drugaSe uCil. Mnogo izme'd naših ljudi gre v mesta in fabrike, da si lažje ustanovijo svoje lastno ognjišfee. To &o mladi ljudje, polni upov in načrtov, z zlatimi gradovi — a le v svojih drznik naftrtih za bodogno^t, V Bosni in, Hercegovini je mnogo cenega sveta, ki vpije po gospodarjih. Na Balkanu se odpira sedaj mladim, resnirn ljudem prilika za lepo bodočnost. Zemlje veliko, dela preobilo, ljudi pa malo. Tam je prilika prej priti do boljSega in samostojnega Eruha, nego po na» Šill mestih1 tpr fabrikah. Kdor hoče dandanes naprej in kvišku, mora imeti odprte oSL