KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1, Avgusta 1926. PATENTNI SPIS ST. 3747 Aktiebolaget Vaporackumulator, Stockholm. Uredba pri parnih napravah, opremljenih s parnicami in protitlakovnimi ali kondenzacijskimi parnimi stroji. Dopolnilni patent k patentu štev. 3746 Prijava z dne 29. maja 1922. Velja od 1. junija 1925. Prvenstvena pravica z dne 8. aprila 1922. (Švedska). Najdaljno trajanje V patentu štev. 3746 je opisanih več stikalnih dijagramov za parne naprave, opremljene s parnicami in protitlakovnimi ali nastavnimi parnimi stroji, pri kojih se uravnava parna množina skozi stroj oziroma strojevi del (razen morebiti tudi po brzinskih regulatorjih) po dveh organih, ki se-stojila v izvedbenih oblikah, prikazanih v zgorenji patentni prijavi, iz dveh ventilskih organov, ki sta v več slučajih nameščena neposredno drug za drugim. Razen tega se pogosto nahaja organ, ki vpliva nanj brzina stroja in je vtaknjen neposredno za zgoraj omenjenima organoma, na koja vpliva tlak. Ta stik drug za drugim je od tega odvisen, da mora vsaka posamezna, od zgoraj imenovanega tlaka ali brzine izvirajoča pobuda moči zapreti dovod pare k stroju oziroma k Strojevemu delu, neodvisno od tega, kakršne so pri tem pobude, t. j. neodvisno od lega, ako bi se pri tej priliki katerakoli ostalih pobud otprla in hotela pustiti strujiti več pare k stroju oziroma Strojevemu delu. Nameščenje več ventilskih organov neposredno drug za drugim, kakor je opisano v glavnem patentu, povzroča tudi znatne tlakovne izgube pri skozi ventile strujajo-čem mediju — v tem slučaju pari. Pričujoča iznajdba ima namen odstranili do 31. maja 1940. te nedostatke, ki nastanejo pri tem, ako se namesti več ventilskih organov neposredno drugega za drugim, ter obstoja v tem, da se uravnava parna množina skozi stroj po dveh tlakih in razentega morebiti po brzini stroja, pri čemur moreta ta tlaka in ta brzina ali eden tlakov in brzina ali obadva tlaka vplivati na en sam skupen uravnajoči organ, sestoječ iz n. pr. enega v provodu, pred strojem vgrajenega ventilskega organa ali tidu na gušilno oziroma parcijalno regulacijo. Iznajdba je pobliže opisana v zvezi z izvedbeno obliko, prikazano na pridodani risbi. Ta izvedbena oblika kaže oni slučaj, ako vplivata tlaka in brzina stroja na ventil, ki je vgrajen v provodu pred strojem. V tej risbi znači 2 ventil, vstavljen v cevni provod 3, 4 pomeni po tlakovni tekočini krmiljen servomotor, čegar bat je zvezan z ventilovimi pločniki 6. Tlakovna tekočina teče od servomotorja oziroma k njemu tako, kakor naznačujejo puščice, ter se uravnava po krmilnem batu 7, čegar vsakokratna lega je odvisna od posredovanja drogovja 8, 9 in 10 od vsakokratne lege ploče 11. To pločo 11 pritiska vzmet 12 navzgor. Nad pločo so nameščni organi za različne spro-žaje. Parni tlak vpliva na dva bata 13 in 14, na koja delujeta v nasprotni smeri vzmeti 15 in 16. Tlaki so tako priključeni, da naj tlak, Din. 15. ki ima pri svojem naraščanju ventil docela ali deloma zapreti, deluje na bat 14, dočim naj tlak, pri katerega naraščanju se naj ventil več ali manj odpre, deluje na bat 13. Ako se misli to uredbo n. pr. navajano na napravo po prejšnji sl. 3, odgovarja u-redba bata 14 ventilu R, uredba bata 13 pa ventilu Q. Batova droga 17 in 18 sta izvrtana in v njih drsita klinca 19 in 20. Med tema klincema in batovima drogoma sta razun lega nameščeni dve vzmeti 21 in 22. Centrifugalni regulator S lahko razen tega vpliva s pomočjo drogovja 23 in 24 v gotovih mejnih legah na pločo 11. To se doseže s tem, da drog 24, ki je opremljen z dvema prestavljivima glavičema 25 in 26 ob obeh straneh ploče 11, drsi s praznim tekom v ploči 11. Naprava deluje na sledeči način: Ako bi n. pr. tlak nad batom 14 iz kateregakoli vzroka rastel, se giblje ta bat z batovima drogom 18 navzdol — in ker je vzmet 22 narejena trša kot vzmet 12 — se pomika tudi ploča 11 navzdol, kakor hitro ni več praznega teka med vzmetjo 22 in ba-tovim drogom 18. Ako se giblje ploča 11 navzdol, se premakne tudi krmilni drog 7 navzdol, s čimer stopi tlakovna tekočina čez bat 5 servomotorja 4, ki se tedaj porniče navzdol, s čimer se ventil docela ali deloma zapre. Z navzdolnim gibanjem bata 5 se povede krmilni bat 7 na znani način v svojo srednjo lego nazaj. Ako bi pa na bat 14 delujoči tlak padel, je posledica tega, da se pomika ploča 11 s pomočjo vzmeti 12 navzgor, v kolikor kak drug na pločo učinkujoči sprožaj ne prevzame reguliranja. Ako pa se pomika ploča navzgor, se porniče tudi krmilni bat 7 navzgor in tlakovna tekočina stopi pod bat 5 servomotorja 4, vsled česar se tudi ventil več ali manj odpre. Ako bi na bat 13 delujoči tlak iz kateregakoli povoda rastel, se giblje ta bat navzgor, pri čemur se vzmet 15 skupaj stisne in ploča 11 se more s pomočjo vzmeti 12 navzgor gibati, v kolikor tega ne zabrani kojikoli drugih sprožajev. Posledica tega navzgornjega gibanja ploče bi bila kakor zgoraj obrazloženo — več ali manj veliko odpretje ventila. Ako bi pa tlak pod batom 13 iz kateregakoli vzroka padel, se porniče pod vplivom vzmeti 15 navzdol; pri tem se premaga z navzdolnim gibanjem ev. se nahajajoči prosti tek med batovim drogom 17 in vzmetjo 21, nakar se giblje ploča 11 nizdol in se ventil docela ali deloma zapre. Ako bi pa katerekoli sprožajev povzročil preveliko odpretje ventila, t. j. ako bi s tem število zavrtov, zadaj za ventilom se nahajajočega parnega stroja, naraslo čez normalno število, povzroči centrifugalni regulator S navzdolno gibanje droga 24, pri čemur prisili glavič 25 pločo 11, da se giblje nizdol in posledica tega je kakor zgoraj opisano -—, da se ventil več ali manj zapre. Centrifugalni regulator prevzame torej v tem slučaju regulacijo. Ako bi se vsled učinkovanja kateregakoli tlakovnih sprožajev dovajala stroju premajhna parna množina, pade število njenih zavrtov in kadar je le to doseglofsvojo naj-spodnejšo mejo, prevzame centrifugalni regulator S — ker se glavič 26 prilegne ob pločo 11 — regulacijo. S tem navzdolnim gibanjem centrifugalnega regulatorja S se namreč pridvigne ploča 11 in ventil 2 se kakor je zgoraj opisano — več ali manj odpre. Ako bi pri tej priliki hotel kojikoli ostalih sprožaje zapreti ventil, je posledica tega, da se vzmeti 21 oziroma 22 skupaj stisneta, s čimer se torej učinkovanje teh sprožajev ukine in postane potemtakem centrifugalni regulator edino merodajen za regulacijo. Namesto batov 13 in 14 se naravno tudi lahko uporabljajo membrane, mehovi ali podobno. Ventil 2 s pločniki 6 pa ni naravno treba, da bi bil na ta način pred stroj oziroma pred Strojevi del v provod vgrajeni ventil, temveč lahko tudi n. pr. sestoji iz regulirnega organa stroja, tako da se n. pr. polnjenje stroja spremeni z učinkovanjem sprožajev. Pri turbinah je često primerno, da se pusti sprožaje učinkovati na regulirni organ turbine, pri čemur je ta regulirni organ lahko zgrajen za gušilno regulacijo ali parcijalno regulacijo. Patentne lastitve: 1. Uredba po lastitvi 1, 2, ali 3, patenta št. 3746 označena s tem, da se parna množina skozi parni stroj uravnava po dveh tlakih in razentega morebiti po brzini stroja. 2. Uredba po lastitvi 1, 3—8, patenta št. 3746 označena s tem, da delujeta najmanj dve od omenjenega tlaka ter brzine izvirajoči pobudi — n. pr. dve tlakovni pobudi in ev. ena brzinska pobuda ali ena tlakovna ter ena brzinska pobuda — na en sam uravnajoči organ. 3. Uredba po lastitvi 2, označena s tem, da je omenjeni uravnajoči organ uravnajoči organ parnega stroja, na kojega se na pr. tako vpliva, da se polnitev stroja spremeni. 4. Uredba po patentni lastitvi 1, 2, ali 3, označena s tem, da uravnava brzina stroja skozi stroj strujajočo parno množino šele tedaj, kedar brzina prekorači ali podkorači gotove meje, in namenu primerno tedaj ne- odvisno od tega, kako hoče druga pobuda ali druge pobude vplivali na regulacijo. 5. Uredba po patentni lastitvi 1, 2, 3, ali 4, take kakovosti, da more ena od pobud vedno zapreti dovod pare k stroju, tudi ako bi se pri tem hotela odpreti katerakoli drugih pobud — izvzemši brzinski regulator ter dovajati več pare stroju. /Idpatent br