SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
I fld.. la en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemš; nedelje in praznike, ob */|B. uri popoludne.
8tev. 13.
V Ljubljani, v ponedeljek 16. januvarija 1893.
Letiiilt XXI.
Slovenski liberalei in loža.
vi
Vera nima s politiko nič opraviti.
Odkar je vpeljana večinoma v vse evropske države konstitucija, odvisno je vse parlamentarno življenje od volitev, ki se ponavljajo v gotovih obrokih. Kakoršne volitve, taki poslanci, take postave. Po sebi je umevno, da se loža ob takih prilikah trudi z vsemi sredstvi, kolikor mogoče svojih somišljenikov spraviti v postavodajalue zbore. Ker je po uradnih izjavah framasonskih edini resen nasprotnik modernemu, t. j. brezverskemu napredku katoliški duhovnik, zato si loža posebno prizadeva, da ga odstrani od javnega življenja, v prvi vrsti od volitev. Da pa to doseže, proglasila je geslo: vera nima nič opraviti s politi k o. To geslo vodi in spremlja vse javno življenje po Italiji, Franciii in po njem se ravnajo framasooi povsod, kjer imajo količkaj močij. Ta klic je pa tudi že brezštevlnokrat odmeval iz naših liberalnih listov. Kolikrat se je že očitalo naši duhovščini, da se vmešava v volitve, ob enem se ji pa na srce polaga, naj ostane v cerkvi, v javnost naj pa ne stopa, to polje naj prepusti lajikom, ker „vera nima s politiko ničesa opraviti". Kdo ne spozna v tej zahtevi naših liberalnih sorojakov framasonskega recepta 1
.Duhovnik je sovražnik prostosti in s vi ti obe", kliče framasonstvo skoro v vseh svojih obredih in katekizem kadošev imenuje duhovnike .nesramne morilce človeške prostosti, prostega raziskavanja in prostosti vesti". (L. T. II., 303 in 87.)
Slovenski liberalci trobijo tudi v tem očitauju s framasoni v isti rog. Tako se izraža ujihovo glasilo .SI. Narod" 13. oktobra 1891: ^Duhovniki... kohorta bojevnikov, ki zaradi mastne prihodnosti
tudi z nečednimi sredstvi ropočejo proti napravam, ki so pripomogle do zavednosti naše. Oni hot6 biti višja kasta, ki upa, da bo s svojo voljo in močjo vse nadvladala in spravila pod peto"; 15. julija: .na katoliški podlagi razcvita se najbujnejši terorizem" ; 7. avgusta: .duhovni sipljejo žveplo in ogenj na narodno-napredno stranko in mečejo vse, kar ni na njihovi strani brez usmiljenja v pavšalni peklenski kotel"; 16. julija: „ti gospodje bi radi s silo nas nazaj potisnili v čase teme in duševne onemoglosti, radi bi vpregli napredujoče učiteljstvo slovensko v jarem cerkvenega hlapčevstva"; 28. aprila: „z leče učijo ljudje, ki nemajo nobene družbinske omike in neso druzega brali, ko .Danico" ali .Rim. Katolika" ali podobnega kaj". — Taki ignoranti seveda ne smejo imeti besede v politiki!
Kakor pa skuša loža na eni strani svojim nasprotnikom, duhovnikom vtisniti znak mračnjaštva, tiranstva, neolike in surovosti, enako se sama sebe imenuje razsvitljeno in si prilastuje ves napredek. Od tod tolikrat povdarje luč in omiko in napredek. Na stotine dokazov za to trditev dobiš v framasonskem obredniku od stopinje .pomočnikov" do .suverennega, generalnega, velikega nadzornika v 33. stopinji. Enako naši liberalci. Duhovniki so jim .mračnjaki", .čr-nuhi", .ki bi radi s širokokrajnimi klobuki in ra-skavimi kutami zamašili vsa okna, skozi katera prihaja človeštvu 1 u č (.SI. Narod" 10. sept.), oni so .n a z a d n j a k i", h r e p e n e č i po srednjeveški temi", a sami so pa „n a p r e d n j a k i", .p ro s t o m i š 1 j a k i, omikanci, hrepeneči po luči in omiki, svojo stranko so krstili „n a ro d n o - n a p r e d n §", ker ime .liberalec" je pri Slovencih kaj na slabem glasu in bi se jih na to limanico vjelo le malo. Kaj čuda tedaj, da se bahajo s svojo inteligenco in finim taktom („S1. Narod" 13. nov.) ter vedno povdarjajo, da se bore
za prostost in luč, zoper temo in duševno nazad-njaštvo.
Pri tej priliki omenim tudi mladoslovenskega gesla: .Vse za narod, svobodo in omiko", ki jasno kaže framasonski izvir in sorodstvo z glavnimi načeli framasonskimi. Saj so besede .prostost", .svoboda", .omika" šibolet, na katerega vedno framasoni kažejo in prisegajo.
Kakor tripični bratje črtijo vero, enako so iz sovraštva do Vere slovenski liberalci zavrgli staro katoliško-slovensko geslo: .Vse za vero, dom, cesarja." Ako ga pa še vse eno semtertje navajajo, je to le taktika, pesek v oči.
Demoralizacija, hujskanje.
Po načelu, namen posvečuje sredstva (katero je v loži v posebnem slovesu, akoravno se javno tolikrat jezuitom podtika in očita), po tem načelu poslužujejo se tripični bratje v boju zoper temo očitanja, da duhovščina demoralizuje ljudi, da širi nered in upor. Primeri katekizem kadošev. (L. T. II., str. 286.)
Iluminat Weissbaupt imenuje duhovnike .zagovornike nereda", br.-. Ragon pa zatiralce človeških pravic. To očitanje, da širijo duhovniki demo-ralizacijo, nered in upor, služilo je loži vrlo dobro za časa br.*. Pombala na Portugalskem, ko je ta zloglasni ondotni minister zatrl Jezusovo družbo in katoliško cerkev tako opustošil, da se bo še leta in leta čutilo, akoravno je že več kot 100 let preteklo, odaar se je moral ta mož umakniti s političnega površja.
Enako očitanje se je razlegalo zadnja leta iz framasonskih glasil na Laškem in iz francoske zbornice in ondotnih listov, očitajočih duhovnikom, da hujskajo z leče ljudi k uporu do obstoječe vlade, in so tako vzrok vseh izgredov. Da, še to se je francoski duhovščini očitalo, da je v zvezi z anarhisti, posebno z njihovim načelnikom Rava-
LISTEK
Pismo iz Rima.
(Piše Tihomil.)
I.
Božični praznik vzbuja v srcu veselje vsega krščanskega sveta, da je dobrotljivi in usmiljeni Bog poslal Človeštvu svojega Sina kot odrešenika. Ljubezen, mir in sprava so znak, so duša pomenljivega praznika. Ob jednem pa oživlja prijetne spomine na leta otroška, ko smo se v krogu domačem na sveti večer zbirali pred jaslicami ter se veselili skrivnostnega včlovečenja Gospodovega.
Tukaj v Rimu je Božič za mlado in staro naj-veselejši praznik. Se živi v ljudstvu krščanski duh ter se po svojih tradicijah krepko ustavlja zlobnim nakanam framasonskih bratov in njihovih pomaga-čev. Za Bimca je Božič pravi družinski praznik, .presepio" (jaslice) je vsak večer v krščanskih družinah zbirališče sorodnikov in prijateljev, kjer se vesele pred zibelko betlehemskega deteta. Na trgih pa je med dnem živo gibanje med skladišči in kolibami, katere oblegajo otročiči, občudujoč raznovrstne stvari, ki prijajo očem in okusu.
Mnoge nemške družine, ki stalno bivajo v Rimu, imajo na sveti večer po nemškem običaju
svoje božično drevesce (Ohristbaum), katero pa je in ostane Italijanom tuje. In to je tudi naravno, kajti smreka od mrzlega severa ne ljubi normalnega italijanskega podnebja, čuti se osamelo tujko v deželi, kjer bujno raste drevje z vedno zelenim listjem, in sredi zime zlato-rumene .pomeranče" zore na vrtovih in hodiščih ter ti na vseh vogalih ponujajo duhtečih cvetic, da pač ni treba v sobi iglastega drevesca, umetno okrašenega s pozlačenimi orehi in pisanimi bonboniki. Pa vsak narod ima tudi svoje lepe navade in šege; pustimo sosedom božično drevesce, a mi ohranimo svoje jaslice s sveto družino, pobožnimi pastirci in veselimi an-geljci, katerih rajsko petje .Slava Gospodu v višavah in mir na zemlji ljudem, ki zo dobre volje" naj odmeva povsod, kjer stanuje slovenski rod, razlega naj se po širni zemlji!
Na sveti dan zavedla me je pot Da Eskvilin, kjer stoji jedna največih in najlepših rimskih cerkva, S. M ari a Maggiore. V tej patrijarhalni rimski baziliki se hranijo ostanki jaslic, v katerih je ležal nebeški Odrešenik kot novorojeno dete na betlehemski planjavi. V strauski kapeli jetudistaro-slavna podoba Matere Božje, katero je po sporočilu naslikal sveti evangelist Luka. Drugo sporočilo pripoveduje, da je Janeza, pobožnega rimskega patri-cija v 4. stoletju v sanjah opomnila sveta devica, naj jej sezida cerkev na kraju, kjer bode drugo
jutro našel sneg. Enako prikazen sta videla v sanjah tudi njegova soproga in tedanji papež sveti Liberij. Naslednje jutro dne 5. avgusta leta 352 je bil navzlic poletni vročini grič Eskvilin pokrit s snegom. Papež Liberij gre v slovesnem sprevodu na Eskvilin ter v snegu zaznamuje tloris cerkve, katere stavbene troške je plačal patricij Janez.
V tej prekrasni cerkvi torej so shranjene jaslice iz betlehemskega hleva, njen največji zaklad, ki je izpostavljen edino ta dan v letu kot glasno spričevalo ljubezni nebeškega Sina, ki je postal naš brat. >
Že prvi kristijani so visoko častili vse kraje in stvari, katere je Žveličar posvetil s svojo navzočnostjo in doliko. To češčenje se je širilo ob jednem s sveto vero od vzhoda proti zahodu. Cesarica sv. Helena je osebno obiskala svete kraje ter dala jaslice obložiti s srebernimi ploščami. Ob času svetega Hijeronima je toliko vernikov prihajalo v Be-tlehem, da je pisal sveti učenik od tam: .Od vseh krajev prihajajo ljudje semkaj; v mestu so vedno ljudje vseh narodov; vsak dan, vsako uro vidimo prihajali trumo bratov."
Bol| ko nekdaj Judje svojo skrinjo zavezo so verni kristijani cenili in častili jaslice ter jih močili s solzami veselja iu kesa Ko pa je Mubamedova vera širila se iz Arabije proti Palestini ter dalje
chol-om in da je ona provzročila eksplozije v Parizu, ki so napravile toliko strahu.
Tudi na tem polju podajejo naši liberalci fra-masonom roke in pobirajo stopinje za njimi. Po besedah liberalnih listov so le duhova^. vzrok sedanjega narodnega razpora, oni delajo neflpir, oni kal6 vodo (volk in ovcal). Ako stori duhovnik pri volitvah svojo vestno dolžnost in priporoča katoliškega kandidat*, gotovo mu ne bo o<jlšlo očitanje, da hujska in bega ljudi. Očita se duhovnikom, da so »rjoveči levi", da so oni vzrok, da se »koša-tijo laž, verolomstvo, obrekovanje", ti katoliški fari-ze|i vlivajo strup v priprosto ljudstvo. (»SI. N." 18. aprila 1891.)
»Duhovniki trgajo sami narodu iz srca vero v k ato 1 i č a n s t v o , ker kar duhovniki učd, to je le vera sovraštva (»SI. Nar." 9. marca), klerikalci so osvetljivi kakor Korzijanci, brezobzirni a la Macbiavelli, pri njih javnem delovanju ni več etične podlage." (»SI. Nar." 5. avg.) »Na katoliški podlagi se motijo volilci, ščujejo tr-cijalke, zlorabljajo leče, razcvita se najbujnejši terorizem (15. julija).
„Rodoljub" imenuje duhovnike mešetarje, sleparje. Z eno besedo: »duhovniki so vzrok vseh razprtij, oni povsod zgago delajo, oni zanašajo korupcijo med priprosti narod (15. julija), oni so demagogična stranka. (18. nov.) In v tem so si vsi duhovni podobni, »škof dela prepir (7. aprila), delajo ga pa tudi v prvi vrsti ti r a z-posajeni kapelani, ki ne poznajo nobene avtoritete več in vse v blato vlečejo" (21. febr.), da, duh slavohlepja in nestrpnosti prešinil je vso klerikalno gardo." (27. febr.)
Politični preg-lea.
V Ljubljani, 16. januvarija.
O novi večini je sedaj vse tiho. Stvar pride naibrž zopet v tir, ko se snide državni zbor, da bodo klubi mogli izraziti svoje mnenje. Dosedaj se je grof Taaffe še samo z levičarji bolj natanko pogajal. Grofa Hohenwarta in pa viteza Javorskega je pa le jedenkrat vsprejel, ker ta dva se v podrobnosti vladnega programa nista hotela spuščati, dokler kluba ne izrečeta svojega mnenja. Jatri se snide državni zbor in potem se bode kmalu videlo, kaka bode nova večina. Prav po volji se pogajanja za levičarje nikakor ne vrš& Liberalnim listom se že zdi potrebno, grofa Taaffeja strašiti z Mladočehi. Z njimi se levičarji zavežejo, da vržejo grofa Taaffeja. Ministerski predsednik- se tega prav preveč ne boji. Mladočehi bi pač podpirali levičarje proti vladi, ali Plener se ne bode upal tako daleč, ker bi sicer utegnil grof Taaffe razpustiti državni zbor. Pri novih volitvah bi pa levičarji gotovo zgubili več mandatov, ako bi vlada jih ne podpirala. Levičarji bodo torej že odjenjali, ako bodo le konservativci hoteli privoliti v vladni program. Konservativni klub bode proti vladnemu programu gotovo imel več jako utemeljenih pomislekov. Zaradi tega je pa še jako negotovo, da bi se dobilo kaka trdna večina.
Volitve v Liberei so hud ndarec za liberalce. Če tudi jih je podpirala vlada, pa vendar niso dobili v mestnem zboru večine. V tretjem razredu zmagalo je vseh petnajst nemških naeijonalcev. V drugem razredu je voljenih 9 nemških nacijonalcev, 6 je pa ožjih volitev. V prvem razred« je pa volje nih 15 liberalcev. Sedaj je gotovo, da bode voljen nemško-.naroden župan. Govori se pa, da vlada izvolitve kakega nemškega nacijonalca ne bi predložila cesarju v potrjenje. To je pa najbrž le prazno govoričenje. Nemški nacijonalci bi se tudi ne dali ugaa(i sedaj, ko .so zmagali proti združenim prizadevanjem liberalcev in vlade. Ako bi vlada ne hotela priporočati v potrjenje novega župana, bi jej ne kazalo druzega, kakor znova razpustiti mestni zbor, za kar bi se pa sedaj javaljne odločila. Češki listi zahtevajo, da se v Liberei sedaj osnuje državna policija, kajti le s tem bi se dal napraviti red v tem mestu. Drugače se bode pa prusofilski duh vedno bolj razširjal. Nove volitve so razmere Ie toliko pre-menile, da sedaj v mestnem zboru ni dr. Scbiikerja in Pradeja, ki sta poprej imela veliko besedo. Seveda, drugo leto prideta tudi ta dva zopet v mestni zbor, ker sta zgnbila volilno pravico le za jedno leto.
Budejoviški mestni »bor je našel novo sredstvo, da varuje nemški značaj mesta. Sklenil je, da ne dopusti več zidati pritličnih hiš, da s tem podraži stanovanja v mestu. Češki delavci bivajo največ v majhnih pritličnih hišah. Ko bi takih pritličnih hiš ne bilo, bi češki delavci ne tiiteli v takem številu v mesto in ohranil bi se njegov nemški značaj. Deželni odbor pa tega sklepa ni potrdil in mestni zbor se je obrnil do upravnega sodišča.
Husov spomenik v Pragi postavil se bode torej na troške katolikov. Mestni svdt je sklenil, da vsako leto, dokler se ta spomenik ne postavi, dovoli 1000 gld. v ta namen. Dotičnemu odboru manjka še mnogo tisočakov, ali sedanjemu pa ni treba več skrbi, ker bode Praga plačala s svojimi doneski iz mestnega zaklada. Ta sklep je naravnost razžaljiv za vsakega pravega katolika. Praško katoliško prebivalstvo naj torej donaša za spomenik tega krivo-verca? Omeniti moramo, da imajo v mestnem svčtu večino Staročehi. Sedaj se je torej pokazalo, da v verskih ozirih Staročehi niso nič boljši od Mlado-čebov, in se torej ne čudimo, če jih češka duhovščina nič posebno goreče ne podpira.
Panamski Škandal še ne bode kmalu končan. »Figaro" pozivlje Carnota, da naj odstopi od predsedstva republike, ker je njegovo ime zamotano v to afero. Potem pride na njegovo mesto kak general, ki bode uresničil konservativno republiko. Pri obravnavi pred apelnim sodiščem se je pokazalo, da sta od panamske družbe Floquet in Frejcinet zahtevala denarja. Vedno bolj se razkriva, kako so državni mogočneži zlorabili to dražbo. Podkupovanja 80 se vršila ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriki. Dvanajst milijonov dolarjev se je bilo poslalo v Novi Jork, ki so se porabili v podkupovanje ameriških državnikov. Posebno je neki državni podtajnik veliko dobil, da je razširil novico: da se vlada Zje-
dinjenih držav tudi zanima za to podjetje. Neka priča je pa pred apelnim sodiščem izjavila, da se ravno tako kakor pri panamski drnžbi godi pri vseh podjetjih. Ko je predsednik pokaral zaradi tegapričo, je poslednja izjavila, da je pripravljena dokazati, da se pri salaganjih za pstiška sodišča gode tudi podobne sleparije. Predsednik pa seveda ni dopustil, omenjenega dokaza.
Premembi bolgarske ustave se protivi na vso moč eksarh. Najbrž ga hujska Rusija. Ka-cega posebnega koraka pa Rusija v tem oziru ne bode storila. Turško vlado je ruski veleposlanik vprašal, kako aodi o tej stvari. Vlada je pa odgovorila, da jo zmatra za čisto notranjo bolgarsko stvar, v katero se jej ne kaže vtikati. Potem pa Rusija ničesa ni storila. Govorilo se je o nekem skupnem koraku Rusije in Francije proti Bolgariji, ali do tega ne pride, ker panamska afera ovira Francoze v diplo-matičnem ozizu.
V Črnigori so poslednjo dne bili resni nemiri. V Nikšiču so se jeli puntati hercegovski izseljenci, katerim se jako slabo godi po zimi. Nevolja teh ljudij je tudi lahko umljiva. Črnogorci so jih nagovarjali, da so se selili iz Avstrije, sedaj pa ničesa zanje ne store. Med njimi je pa seveda tudi več roparjev, kateri so zaradi zlodejstva morali zapustiti Avstrijo, da so se odtegnili kazni. Črnagora je podpirala te ljudi proti Avstriji in sedaj le žanje sad svojega dela.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. januvarija.
(Cesarjev dar.) Za popravo samostana čč. oo. frančiškanov v Jaški je daroval presvetli cesar 100 gld.
(Kanoničoo vmeščen) je bil danes č. g. Matej K 1 u n na faro v Zgornji Tuhinj.
(Iz Maribora) se nam piše: Te dni odrine iz lempaškega okraja blizu Maribora v Ameriko 60 obitelj, med katerimi ena šteje 12 otrok; Bog ve, ali bodo ti slovenski naselniki v Braziliji brez slovenske besede božje se dobro čutili in prislužili po 4 gld. na dan, kakor se jim obeta. — 13. t m. je g. nadnavratelj Markovieh, prvosednik podpornemu društvu za odpuščene kaznjence, povdarjal o priliki glavnega zborovanja blagovito delo tega društva., Povedani resnici v dokaz prebral je nekatera pisma, v kojih odpuščeni kaznjenci z hvaležnostjo zagotavljajo pošteno si kruh služiti v službi, katero jim je društvo preskrbelo. Društvo šteje 374 odličnih udov. — Dne 24 t. m. nehajo predavanja prvega semestri v mariborski bogoslovnici. — Predsednikom tukajšnje čitalnice je izvoljen č. gosp. A. Borsečnik, stolni vikar.
(Poroka) Poročil se je danes g. Dragotin B u t o r a c c. kr. poštni oflcijal, z gospo Terezijo Butorac vdovo Ribič-evo.
(Umrl) je danes zjutraj g. Jožef S c h r e i e t, hišni posestnik v Špitalskih ulicah v Ljubljani star 44 let.

proti zapadu, puščajoč povsod sledove krvavih bojev, bile so jaslice leta 642 za časa papeža sv. Teodorja I. prenesene v Rim. Shranili so jih v imenovani cerkvi S. Maria Maggiore, kamor so prenesli tudi truplo sv. Hijeronima; hoteli so, da sveti uče-nik, ki je v svojem življenju zvesto čuval jaslice, tudi po smrti leži blizu njih. (Arringhi, Rom. subtarr.)
Bilo je okolu 4. ure popoludne dne 25. decembra, ko stopiva s tovarišem, koroškim rojakom, v krasno razsvetljeno baziliko; strop je odseval v zlatu, ki ga je prvi prinesel iz Amerike Krištof Kolumb. Širni prostori so bili polni vernega ljudstva. Jaslice so bile izpostavljene na velikem oltarju v prozornem kristalu s srebernim, pozlačenim okvirom, v kateri so vdelani dragoceni kamni: bogato darilo španskega kralja Filipa VI. Po petih večer-nicah vzdignejo Štirje duhovniki jaslice na rame ter jih neso med petjem v dolgem sprevodu po cerkvi v zakladnico, kjer so zaprte do druzega leta. Neko nepopisno, sveto čavstvo prešinja človeka, ko zre s svojimi očmi one revne jaslice, v katere je Devica M»rija položila Zveličarja sveta kot novorojeno dete. Jaslice nemajo prvotne oblike. Združenih je le pet očrnelih deščic, ki so bile stranice prvotnih jaslic.
Sv. Štefana dan se je trlo ljudstva v cerkvi sv. Štefana na griču Celiju blizu Koloseja, dasi tukaj ni zapovedan praznik. Starodavna, monumen-
talna okrogla zgradba, prvotno paganski tempelj, pozneje bajč vojaško skladišče, kopališče, v petem stoletju cerkev, katero je papež sv. Simplicijan posvetil na čast prvemu mučeniku sv. Štefanu. Zaradi okrogle oblike imenuje se cerkev S. Stefano ro-tondo. Rotunda obsega dva kroga, starodavna kupola sloni na 56 kamenitih stebrih v dveh krogih. Znamenita je posebno ta cerkev po fresco-slikah na krožni steni. Tu je v velikih obrisih napisana krvava zgodovina krščanstva kot cela pano rama. Od kralja in kraljice mučencev, Jezusa in Marije, na ukaz kralja Heroda umorjenih nedolžnih otročičev do konca krščanskega preganjanja so tu na zidu v mnogih podobah naslikane raznovrstne grozne muke krščanskih junakov, da gledalca kar mraz spreletava. Kamor obrneš oko, povsod smrtno orodje, sekire, klešče, natezalnice, železni roglji, goreče grmade, kolesa, kotli z vrelim oljem, odsekane glave, roke, noge, razmesarjena telesa in kri; poleg krvavih žrtev pa stojd divji rablji mirnih in zlobnoveselih obrazov. Stud in strah, občudovanje, vera in ljubezen vzbujajo se v duši!
Nazaj gredd se pomudimo za nekaj trenotkov na Kapitolu. Pot nas pelje mimo Koloseja čez »Forum Romanum" po strmih stopuicah na grič, kjer je nekdaj stal tempelj Jupitra Kapitolina, pagan-skim Rimljanom najsvetejši kraj. Imeti bi moral pero neumrljivega Danteja, da bi opisal in izrazil
le približno spomine in čuvstva, ki so se mi zopet in zopet vzbujala, dasi sem že večkrat premeril to pot. V mislih zatopljen stal sem na vrhu stopnjic, na Kapitolu, o katerem smo toliko čitali, toliko sanjali v svojem mladoletjul
Devici Mariji posvečena cerkev kraljuje sedaj na razvalinah prvemu rimskih bogov posvečenega svetišča: cerkev Ara Goeli. Vladar rimskega Olimpa moral se je umakniti nebeški Kraljici, mogočni Cesar moral je Mariji prepustiti svoje bivališče.
Mali otročiči imajo tukaj svoje nedolžno veselje ob rojstvu Hebeškega Deteta. V stranski kapeli 90 namreč v osmini božičnega praznika krasne jaslice. Tu je izpostavljen Jezušček, Rimcem toliko priljubljeni Santo Bambino v dragocenem oblačilcu, na katerem se lesketajo dragi kamni v svitu mnogobrojnih lučic. Nasproti jaslicam ob kameni-tem stebru je mala prižnica, na kateri otročiči do desetega leta v otroškem jeziku govore slavo in čast malemu Jezuščku. Ravno govori malo dekletce, ko se prerijem do prižnice: »Jezušček moji Tako Te zebe na slamici v mrzli posteljici! Pridi k meni, pridi, na moj dom! Dam Ti vse svoje igračice, katere so mi kupili moja mamica itd."
Mnogim so lesketale solze na trepalnicah, ko je rudečel čno, uedohno dekletce pokleknilo ter 8 povzdignenimi rokami prosilo Jezuščka, naj gre i
(Hudi mm.) C. kr. okrajni šolski svel logaški je radi hudega mraia dal zapreti vse ljudske šole.
—	Toplomer je po Notranjskem pretekle dni katal 30 stopinj Cel.
(Odlikovanje.) Njegovo Veličaustvo presvetli cesar je stotuiku I. reda, gosp. Karolu K o m p • u, upravnemu častniku 24. brambovskega bataljona, za njegovo dolgoletno in vspešuo službovanje izrazilo svoio cesarsko zadovoljnost.
(Osebne vesti.) Iz Gorice se nam piše: Gosp. Franc Guozdenovič, pristav c. kr. kemično-kmetijskega poskušališča v Gorici, je imenovan tajnikom deželnega kmetijskega sveta za Tirolsko. — G. Ignacij Lah, c. kr. žandarski stražmojster, imenovan je c. kr. carinskim asistentom v Trstu. — C. g. Mihael Bol ter, stolni vikar v Gorici, boleha že več mesecev. Priporoča se v .memento".
(Mrtev najden.) V šent-lovrenški fari so dobili v nekem hlevu zjutraj jako starega neznanega berača mrtvega.
(Mraz.) Iz Trebnjega se nam piše: Drugod se hvalite z mrazom, mi nismo zadnji: imeli smo ga dn<5 13. in 14. t. m. ob 7. uri zjutraj 31° C. — Tudi iz Reteč pri Skofji Loki se nam poroča, da je bilo ondi 13. t. m. —26° R , 14. pa —25° R.
(Preč. monsign Fr. Mercin-i), stolnemu dekanu v Gorici, se je zdravje zboljšalo. Včeraj je vže vstal. Bog nam ohrani sivolasega starčka še dolgo let.
(Novi vožni listi ea blag« po železnicah^ Kakor se je že poročalo, so z dnem 1. jan. t. 1. vpeljani novi obrazci vožnih listov. — Ker pa c. kr. državna in dvorna tiskarna ne more v nekaterih dneh natisniti dovolj novih obrazcev, se je dovolilo, da se za promet na tostranskih železnicah do 1. aprila t. I. smejo rabiti še stari obrazci, če se le tako popravijo, kakor veleva nova odredba. — Za promet po ogerskih železnicah se pa smejo le novi obrazci jemati.
(V fari Črnomolj) je bilo I. 1892 rojenih 132 otrok; 66 dečkov, 66 dekn«; med temi je bilo 7 mrtvorojenih in šestkrat d vi jčki. Od teh je bilo rojenih v mestu 44, 19 dečkov, 25 deklic, v vaseh pa 88, 47 dečkov, 41 deklic. — Umrlo je 99 oseb, 45 m., 54 ž. in sicer v mestu 22; 14 m., 8 ž.; v vaseh 77; 31 m. 46 ž. Od teh se je 1 ponesrečil, 1 samomor. Cez 80 let starih je bilo 11 oseb; 5 m., 6 ž. Najstareji sta bili 2 ženi, stari po 88 let.
—	Poročenih je bilo 28 parov; v mestu 9, v vaseh 19.
(V Adleščah) je bilo 1. 1892 rojenih 41 otrok, 21 dečkov in 20 deklic; med temi je bil 1 mrtvorojen, enkrat dvojčki ženskega spola. — Umrlo ie 53 oseb (27 več od 1. 1891), 24 moškega in 29 ženskega spola, najstarejša je bila stara 82 let. Od teh jih je umrlo 11 za davico in 4 za legarjem. — Porok je bilo 12. Najstarejši ženin je bil star 66 let, najmlajši 18. Najstarejša nevesta 55, najmlajša 19 let.
(Nova kardinala), eminenciji Luaovik G al i Hibe r t i , pronuncij sv. Stola na cesarskem dvoru dunajskem, nadškof nicejski, ter Klavdij Vaszary, kuezoprimas^ kraljevini ogerski, nadškof ostrogonski,
njim ter ostane pri njem. Vsa ponaša otrokova, vse gibanje, glas in izrazi obraza so bili tako naravni, da bi človek mislil: v tem otroku je drugi Bossuet. Da, čuli so se v množici tihi „bravou, ko je dekletce končalo svojo „pridigo". Vem, kaj po-rek6 nekateri, ki raje nedolžne otročiče vodijo v gledišča, na plesfe. A istina je, da se poštene rimske družine že tedne in tedne veseli tega otroškega veselja.
Italijan je živahen in vesel, če tudi mu vsak dan ni bogato pogrnena miza. Dasi zbornica in davki, borza in ministerske premembe privabljajo vedno nove življe v starodavni R m ter skušajo pridobiti ljudstvo za nov red in nove moderne razvade, vendar je Rimec konservativen v svojem jedru. Ta konservatizem ima sicer tudi svoje slabe strani, a danes imamo pred očmi le njegovo dobro strau, staro njegovo prkupljivo naivnost, radovednost in ve«eli humor, ki ga kaže povsod, kjer in koder slavi kako slavnost.
Žal, da vlada iu vsi svetni faktorji delajo na to, da liudtitvo odvadijo starim, dobrim tradicijam ter jih razrušijo, kakor so sovražne čete razrušile zidovje .Porte Pie". Tudi Ara Coeli ne bode dolgo kraljevala na Kapitolu ; kmalu bode na njeni strani stal spomenik Viktorju Emauuelu, spomenik frama-sonske slave!
prejela bodeta do4 1. februvarija na Dunaju v dvorni župni cerkvi pri sv, Avguštinu iz rok Njegovega Velečanstva presvetlega eesarja kardinalski biret po predpisanih sijajnih slovesnostih, kakor veleva obstoječi dvorui obred.
(Usmiljeni bratje) oskrbujejo, večinoma z milo-dari, bolnišnico v St. Vidu na Koroškem. Bjlnišnica je velike važnosti osobito za ubožne|še prebivalstvo. Lansko leto je bilo v bolnišnici 1107 bolnikov in sicer 431 kmetovalcev, 138 dninarjev, 39 kočarjev. Korošcev je bilo 849, Kranjcev 63, Štajercev 45, Ogrov 17, Lahov 15 itd. Po veroizpovedanju je bilo 1088 katoličanov, 18 protestantov, 1 pravoslaven.
(K svarilu) .Slovenec" štev. 9. naj bo še to dostavljeno: Znano mi je, da je tista hudobna ženska, iz polomske fare na Kočevskem bila tudi v dobropoljski fari, v Laščah, v Mirni peči, v Ribnici ter ondi obrekovala zlasti duhovnike z Gorenjskega na najostudniši način, porabljala — ni se bala — najsvetejše stvari v to, da bi kaj milodarov dobila. Sleparici ne verjeti.
(Rečna tombola v St. Vida nad Ljubljano.) Ministerstvo je dovolilo katol. društvu rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu za društvene namene rečno tombolo s 600 tablicami po 10 kr.
(Sveče.) Z Doleniskega se nam piše: Svečarji bodo postavljali prihodnje nedelje svoje „štante" pred farnimi cerkvami, gospodinje pa kupovale sveče, da je po krščanski navadi blagoslovljena voščena sveča pri hiši. Voščena ? — V tehniki izdelovanja sveč nisem domač, pa rad bi zvedel, kako in iz česa se delajo tiste tako lepo rudeče in zeleno pisane sveče, ki tako strašno kadijo, da ste v nizki kmečki hiši dve zadosti, da v pol uri zdravega človeka zadušite, nikar boinika. Tudi to lastnost imajo, da se tako lepo oluščijo, kakor suhi štrukji , če se prav rahlo ne ravna ž njimi. Koristil bi jim tudi sličen ukaz, kakor ste ga nedavno objavili z Ruskega, kjer so postavno določili, kako debela mora biti pri gotovi dolžini voščena sveča, ki se rabi pri bogoslužju. Kako bi se doseglo, da bi ljudje kupovali in imeli tudi priliko kupovati dobre voščene sveče ? — Res je, ljudje hočejo po ceni in lepo (?) pisano. Ne govorim o tistih, ki so res umetniško okrašene, bodisi za na svečnik, bodisi zvite v razne oblike (kot knjige itd.) in ki so potem tudi drage; take niso za praktično rabo, so le za pogled, kupuje naj jih, kdor rad lepe reči gleda in ima dosti denarja. Govorim o visokih svečah, ki so z rudečo in zeleno barvo prečečkane, se dobč za nizko ceno, pa vendar pokvarjenemu ali nerazvitemu okusu dopadejo. Škodujejo torej okusu, slabo, da, strašno gore, so iz slabe snovi in prav rade razpadejo. Svečarje bi bilo treba prisiliti, da bi takih in slabih sveč sploh ne izdelovali. Nekaj bi že pomagalo, ko bi n. pr. letos pri vsaki fari, kjer bo .štant" postavljen, pazili na svečarja, zapisali si njegovo ime, pogledali sveče, tekom leta se prepričali, kakošne so bile njegove sveče. Drugo leto bi bilo potem mogoče ljudi že prej opozoriti na slabe sveče in svečarje, priporočiti, ali tudi preskrbeti jim od zanesljivih srečarjev poštenih sveč. Posebno pa bi morali drugo leto meseca jantivarija tudi objaviti imena nezanesljivih svečarjev. Dobro bi bilo, ko bi duhovniki že tudi letos opomnili ljudi, naj ne kupujejo tisuh tankih pisanih sveč. Ce pa kdo še kaj nedostatkov in po-močkov ve, naj jih v korist dobre stvari objavi.
Liga + 63.
(V gorjanski župniji) je bilo lani rojenih 55, in sicer 28 moškega in 27 ženskega spola. (Sploh je v tem kraju zanimivo, da je sa stoletje nazaj vedno več moških rojenih, kakor ženskih.) Mrličev je bilo 37; 18 moškega, 19 ženskega spola, in med njimi le 8 otrdk. 8 jih je bilo čez 80, 7 čez 70 let starih. Najstarša je bila neka ženska, 87 let stara. Tudi nesreč se v našem kraju ne manjka. Jeden je bil ubit (34 let star), jeden zaklan (19 let star), in jeden je umrl za ranami vsled zlomljene noge (26 let star). Poročenih je bilo 11 parov; najmlajši ženin je bil 26, najstarši 54 let star; najmlajša nevesta je štela 20, najstarša pa 39 let.
(Umor in poskušeni samonmor.) Iz Domžal, 16. januvarija: Duš 12. jauuvarija zvečer zgodilo se je strašno zločinsUo v Preseriih, župnija Holmec. Posestuik Debevc se je zadnia leta silno hudo vdal nesrečni igri. Večkrat je kar stof ne zaigral jeduo samo noč. Sevč, pridna žena in skrbna gospodinja k temu molčati ni mogla. Začel se je prepir in kreg v hiši. Omt-n enega večera ie mož zopet slabe volie domov prišel; žena sluti, da bode zopet vrišč in kletev, zato reče dekli, da naj gre k sosedu
| v vas. A gotovo uboga žena tega ne bi bila rekla, . ko bi bila revica pač vedela, kaj budobai mož goji v svojem srcu. Komaj dekla odide, zgrabi mož ženo pred ognjiščem, jo vleče v „kevderc" (Bkevdercu imenujejo tukaj malo sobo-spalnico) in tamkaj jo vrže na tla in jo začne neusmiljeno daviti. Žena, sicer močna in čvrsta, vendar svojega krutega moža ne more strahovati; ona slednjič obnemore, mož jo le še davi in jo nezavestno pusti na tteh, skoči | hitro po britvo ter jej od zadej skoro polovico vratu j prereže. Žena se je gotovo vsled zadane rane morala prebuditi, ker je imela jedno roko vso krvavo, | reva si je najbrž hotela kri ustaviti. Po dovršenem tem strašnem dejanju se mož vleže v posteljo, ka-; kor bi se ne bilo nič zgodilo, pred njim pa leži ! mrtva žena, vsa v krvi. Cez nekaj časa pride dekla | domov, in ker je bilo že vse temno, se tudi ona pod& k počitku; otroci namreč so že poprej pospali. ; — Drugo jutro zapovd gospodar dekli, da naj zaneti ogenj in naj hitro skuha kosilo. Dekla mu odgovori, da bo pač zakurila, a kosilo da naj skuhajo mati. Gospodar se na to čisto hladnokrrno odreže: „Ona (žena) ga že ne bo kuhala!" Ker gospodinje le ni iz kevderca, gre dekla pogledat, kaj da je. in glej! O strah in groza! vznak za vratmi leži mrtva gospodinja in okoli njej zmrznjena njena kri. Luč jej pade iz roke in vsa preplašena, z rokami plakajoča in z velikim krikom leti k drugemu sosedu, kjer je bila gospodinja doma, in ne more druzega povedati, kakor: „0 jej, o jej, o jej, mrtva je, zaklana je!" Nestrpno so ljudje vpili nad njo: „Kdo je mrtev?" — „Oh, naša gospodinja, naša gospodinja!" Cela vas je bila po koncu in vse se steka k Debevčevi hiši, vse sili noter. V veži. v kleti in pred hišo je vse jokalo in plakalo; mož pak je v hiši pri peči na klopi ležal, ne zmeneč se 2a vse očitanje in zmerjanje, v roki držeč ostro britvo, s katero si je že dvakrat ranil na vratu. Ko se zopet pripravlja, da bi z britvo potegnil po vratu, skoči hitro k njemu čvrst mladenič in mu s silo iztrga britvo iz roke. Celi dan so ljudje iz bližnjih in oddaljenih vasi hiteli gledat nesrečno mrtvo ženo, ki je še vedno z zavihanimi rokavi ležala na tleh, kakoršna je bila namreč predvečer pri ognjišču. Po odhodu komisije so jo prenesli v mrtvašnico iu jo v soboto dopoludne pokopali med glasnim jokom sorodnikov in nedolžnih njenih otročičev. Pokojna je bila stara le uekaj čez trideset let. Bila je prav tiha, skrbna in čvrsta gospodinja in mati čveterih otrok, najstarejše je staro šest let iu najmlaje komaj eno leto. Kaj pa njen mož? Kot fant je bil zel6 skromen in varčen, v zakonu pa se je preveč vdal nesrečni igri. O, nesrečna igra! Zdaj je morlec v ljubljanski bolnišnici, iu ko okreva, potem gotovo ne odide zasluženi kazni.
(Zadaje žrebanje sreček rudečega krita dne 2. jannarija t. 1.) Vsled mnogih prošenj naših čast. naročnikov priobčujemo zadnje žrebanje navedenih srečk: Glavni dobitek 50 000 gl. je zadela serija 8880 št. 17; drugi dobitek 1000 gl. serija 4370 št. 19; po 500 gl. so zadele serija 2337 št. 28, ser. 2466 št. 23, ser. 4811 št. 24 in ser. 5687 št. 37; po 100 gld. so zadele serije 219 št. 12, ser. 1243 št. 35, ser. 5816 št. 48, ser. 6725 št. 8, ser. 6976 Žt. 25, ser. 7167 št. 24, ser. 8684 št. 48, ser. 10038 št. 15, ser. 11.560 št. 3, ser. 11.596 št. 41; po 50 gld. so zadele serije 1519 št. 6, ser. 3622 št. 43, ser. 3706 št. 8, ser. 6799 št. 9, ser. 7535 št. 18, ser. 9284 štl 22, ser. 11.835 št. 35; — Pri sledečem razdolžnem srečkanju so bile izžrebane serije 1288, 1451, 3400, 5349, 5367, 5962, 6054, 9690, 9726, 11.275 s štev. 1—50, katere se izplačajo i nominalno vrednostjo 12 gld.
Društva.
t
(Slov. posojilnica šentjakobska v R o ž u na K o r o š k e m) je izdala .računski sklep" ; za XX upravno leto 1892, to ie od 1. sept. 1891 ' do 1. sept. 1892 I. Najstareiša ta koroška sloven-i ska posoiilnica šteje že 1443 udov, ki imajo dru-j štveinh vlog 88 109 gld. 57 kr V minu'em upravnem letu je imela po«ojlnica 335 748.40 gold. denarnega prometa. Mej drugimi se ie vp<a-, čalo vložin 14.353 92 gld., hranilnih vlog nadvložm ! 18 302 45 gld.. vrmlo meuiic 117 564 sld., plačalo : obresti od posojil 8.939 39 gld., — Na menjice se j je dalo posojil 124.613 gld., na dolžna pisma j 5.798 gld. Obresti s« je izplačalo 518112 gold ! vzdiuii'lo vložin 7475 23 gold., hramln h vlog f 21.098 56 gld. — Konto zgub« in dub kafce mei drugim: uradnih stroškov 1930 96 eni.. čistka dobička 76 gld — Bilanca kaie 194.707 gld.
96 kr., za 6141 gld. 89 kr. več. kakor 1891 I. Posojila na meo|ice iznašajo 118.474 gld.; vknjiieua dolžna pisma 72.156 gld. 63 kr.; društvene vloge udov 88.109 gld. 57 kr., hranilne vloge 89.859 gld. 21 kr. — Za violine se daje 5%, za hraniln« vloge 4e/o- Letni občni zbor vršil se je dnč 25. sept. 1892 1. — Navedene številke kažejo, kako plodonosuo deluje ta najstarejši denarni zavod koroških Slovencev!
(Čitalnica v Brežicah) priredi leton v pustnem času sledeče veselice: 22. januvarja .tombolo s petjem in prosto zabavo", 4. februvarja .plesni venček", 14 februvaria .pustno zabavo".
(V kat. bralnem društvu v Gorici) je uastal mal prepirček radi židovsko-liberalnega lista .Corriere di Gorizia". Društvo ni bilo nikoli u ar o če no na oni list, ali i z p o s o j a 1 o si ga je od vredništva .Eco del litorale". Badi nekih grdih napadov so pa nekateri zahtevali naj se vrže list iz društvene sobe. Proti temu predlogu so se uprli nekateri novic željni gospodje, ker oni list ima navadno vse polno domačih novic. To bodi objavljeno za to, ker so vže uekateri listi krivo pisali, da je bilo kat bralno diuštvo naročnik onega lista. Zal nam je, da je ta stvar prišla na dan ali še bolj nam je žal, da nemajo oni tako goreči gospodje — zaslužnišega dela.
(Bralno društvovGorjah)je imelo dne 8. jan. popoldne po litanijah svoj letni občni zbor, pri katerem je bilo potrjeno staro načelništvo; namreč; g. Jakob Zumer župan za predsednika, g. Janez Ažman, župnik, za njegovega namestnika, iu g. Jožef Žirovnik, nadučitelj za tajnika in blagajnika. — Iz poročila predsednikovega posnamemo, da društvo obstoji 12 let, da je društvena hiša že popolno plačena, da število udov od leta do leta, če tudi počasi narašča (konec leta jih je bilo 67) in da pretečeno leto nobeden udov ni umrl. Društvo je imelo sv. Matije dan ozuan|eno mašo za žive in ranjce društvenike. Tudi je priredilo tekom leta dve veselici z gledališko mro in petjem (enkrat tudi s čarobno predstavo g. Hočevarja iz Podnarta), ki ste obe bili zelo obiskaui in s pohvalo sprejeti. Da je pa stan bralnega društva tako ugoden, zahvaliti se je večinoma tukajšnemu rojaku g. Zalokarju v Ameriki. ki je lam društvu poslal 111 gld. v pomoč in je društvo tudi vpisal za pokrovitelja pri družbi sv. Cirila in Metoda. Na poziv predsednikov zaklicali so pričujoči člani izvanrednemu dobrotniku trikrat: slava! Društvena hiša se ceni s hišno opravo, z bukvarnico in gledališkem odrom vred na 1400 gld.; denaria pa i« ostalo konec leta v gotovini okoli 100 gld. — Društvo si je naročilo za novo leto sledeče časnike: Slovenca, Domoliuba (3 iztise), Danica, ljubljanske in doleniske Novice, Mir (2 iztisa). Primorski list, Dom in Svet: Vrtec se kupi vezan konec leta, da se listi n« pogube. Tudi ie društvo vpsano v Sl'>\eri>ku M<tico in družbo sv. Mohorja. K»ko blagodejno d* vpliva to društvo na tukajšnn urebivalce, ni treba še le razkladati. Le to je obžalovati, da se mladenčev premalo vpisuje; zato se |e že lanskega leta udnna od mesečnih 10 kr. znižala za mladeuče le na 5 kr. Morebiti, da jih s tem privabimo kaj več v naše kdo in tako obvarujemo razujzdauosti iu surovosti, ki je žalibog le preveč še razširjena med našo mladino!
(Posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaliah) [Koroško], katero so due 12. mulja 1892 otvorili. je imela do konca 1 1892 prometa 39,270 gld. 72 kr.; udov ima 110, in sicer z 61 davnimi in 69 upravnimi deleži. Posojil je dala 14 692 gld. vloir izolačala 685 gld. in pri drugih zavod h naložila 2400 gld. Veseli nas posebno, da fužinski delavci radi v naš zavod svoj denar vlagajo.
Telegrami.
Dunaj, 15. januvarija. „Landerbank" jo sklenila, za časa razstave v Ohicagu osho-vati podružnico.
Gelsenkirohen, 15. januvarija. Policija je razgnala tajen shod rudarjev. Udeležnike je razgnala z orožjem, ker se z lepa neso hoteli raziti.
Pulj, 16. januvarija. Lloydov parnik „Milano" je danes zjutraj na potu iz Dalmacije v Trst zadel ob pesek pri Capcompare in se je takoj potopil.	j
Draždane, 15. januvarija. Soproga 1 : princa Friderika Avgusta je po noči povila j ! princa.
Beligrad, 15. januvarija. V občini Ko- j šeljevo pri Šabacu so bili izgredi ter je več j mrtvih in ranjenih. Zandarmerija je naredila | red. Skupščinarja Miloša Bogdanovica so zaprli zaradi veleizdaje.
Chicago, 15. januvarija. Dva vlaka sta ! vkupe trčila. Trije vozovi so razdejani in so J vsled tega jeli goreti.
Pariz, 15. januvarija. Dopisnika časopisa „Budapesti Hirlap" so zaprli, ker je svojemu listu pošiljal obrekljiva poročila o 1 več zastopnikih prijateljskih vlastij in pa lažnjive trditve, da neki tuji vladar kaže sovraštvo proti francoskemu veleposlaniku. Še več nemških in italijanskih dopisnikov bodo ■ še zaprli.
Novi Jork, 15. Jannvarija. Panamski kongres v -Cartageni je vsprejel podaljšanje j
za grajenje panamskega prekopa. ----- ,
41 mir 91 ho:
V bolnišnici: 12. januvarija. Jernej Marovt, gostač. 72 let, pneumonia. :
Pri fVnnu: Blurarieh : Lang, tehnik, z Dunaja. — VVitt" schieben, trgovalka, it (iradoa. — Bunker, trgovec, iz Budimpešte. — Pollak iz Tržiča — Segaalla iz Rakeka.
Pri Južnem kolodvoru: Kozjek, uradnik; Slugitseh in Herzberg, potovaleo, z Dunaja. — Mullisch, tovarnar, iz Trsta. — Malavašič iz Verda.
Vr^mouNliu spor«<;ll».
a cd £3	i'a»	S \ a a j		V o t e r	Vrnme	2 >• a-* ' a * C
opazovanji)		_n.ro- tort. . nu."	pO l/0.7,i)4			
14	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. »Teč.	7321 729 1 728 S	-25-4 -17 4 —19 2	brezv. s), svzh. brezv.	megla del.jasno oblačno	000
15 za	7. u zjut. 2 n. pop. 9. u. zveč. orednja 0.1 in za	7280 728-8 733 0 temperatu 0'5° pod	— 15 6 -8 4 -10-6 ra obeh d lorinalom.	si. vzh. si. sever brezv ni -2-9°	oblačno n sneg n —3'3°,	4 00 sneg oziroma
						
						
J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steym
jedini izdelovalec novo izumljene c. k. privilegovane
svetle tinkture za usnje'
Tu j«i.
13. januvarija.
Pri Malidu: Civran. Hausner, Hilfreich, Fischer, trgovci, in Hartig, potovalec, z Dunaja. — Bremer, trgovec, iz Va-raždina. — pl. Vest, zasebnk, iz Kranja, — Puntschart is Maribora.
s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let.
Nadalje priporoča ravno isti za nepreinočljive Čevlje svojo slavnoznano 877 20—12
liepremočno mast za usnje,
ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru.
Cene: Svetin tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica š:ev. 1 — 80 kr, št. 2 - 40 kr., št. 3 - 20 kr.
Kepremočna mast. za usnje kilo 80 kr..»;, kilo 40 kr., V« kilo 20 kr., '/, kilo 10 kr.
Prodajalci na drobno in vojaki dob6 rabat.
Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Bendik v St. Valentinu", ki je na vsakem kosu.
V Ljubljani je prodajeta Schussnlg & AVeber, r Celju Tanner in Stleger, v Mariboru Holasek inMartinz.

Serezija cDti to rac vdova cftibič, 'Dragotin cButorac,
c. hr. poštni oficij&l,
poročena.
'V &ju.$>tjaixi, dne	189$.
oHlctito •pocfeue^a -iiatvvcmifa.	(34 j
CEBELN0 - VOŠČENE i SVEČE
-P® Dunajska t> o z a.
Dni 16. januvarija.
Papirna renta 5%, 1*5% davka ....	98	gld. 50	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	.	25	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....116	„	60	„
Papirna renta 6%, davka prosta ....	100	„	90	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . ,	998	„	—	„
Kred tne akcije, 160 gld................320	»	75	,
London, 10 funtov stri..............120	„	70	.
Napoleondor (20 fr.)..............9	„	61	.
Cesarski cekini ....	5	„	68	„
Nemških mark 100 . .	.	20	„
Dni 14. Januvarija.
Ogerska zlata renta 4 %.......114	gld. 30	kr.
Ogerska papirna renta 5 %............100	,	85	,
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	167	.	—	.
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....190	„	25	„
Zastavna pisma avstr. osr zem. kred. banke 4 %	97	20	„
Zastavil* i.iMiiH . , i1, *	100	„	75	„
i Kreditne srečke. lOu gld. . .	191	„	—	„
8t. Genois srečke. 40 <?ld......67	„	60	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......25	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.
Salmove srečke, 40 gld........—	.
Windischgraezove srečke, 20 gld..........65	.
'Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 srl. v.	2870	.
Akcije južne železnice. 200 gld. sr.	90	„
Papirni rubelj..................1	„
Laških lir 100..........—	„
25 kr. 75 „ 50 ,
50 22l/,
I ISif M^rCIir1 Zanesljiva informaolja o stalno lJln(> jivll^l	• obrestnih in dividendnih papirjih,
važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svšti pismeni in ustni brezplačno.
Celotna naročnina s poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
,,M ER€V
Vlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstraue 74 B.

atar Veatnl nasveti Tgfit z* dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti m n 1 o •>. o ji 11» sr 1 a v i» i c. -ma
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Jan»*i6.
Tist „K*foui>t>t> '1 h«