AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 28, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
ft je ubil predlog administracije, da se daje vladna podpora producentom živil, kar bo imelo posle-cene.
atPMlNISTRATOR ŽIVIL DAVIS BO IMEL ZDAJ POPOLNO KONTROLO
vlli< thi tri? jli"1 f ti!
3 I«
vv:
• t!
, i
ngres je vzel domačo fronto v svoje roke
Washington. — Kljub svarilu predsednika Roosevelta, da !<,r>gres prevzel vso odgovornost za višje cene in možno into) je senat v soboto odglasoval, da se odpravi federalna fate ■ra producentom živil.
Nadalje je senatna zbornica zopet porazila nasvet predsed-J®r je odglasovala, da dobi živilski administrator Chester ( tt 'avis vso oblast nad prehrano, torej nad produkcijo, pripra-t! ^delitvijo in cenami živil.
Stem "bi prešla vsa moč, ki jo ima zdaj urad za kontrolo N urad živilskega administratorja.
Ta akcija senata je že drugi udarec, ki ga je dobil predsed-
IVI GROBOVI
Agnes Petschauer
tlles zjutraj ob petih je na svojem domu, 6615 Ave. Mrs. Agnes Petsch-stara 66 let. Doma je bikovega mesta. Njeno de-0 ime je bilo Počervina. V Jb je prišla pred 41 leti
^(A" zapušča * John

žalujočega so-inij. »umi in sina Josepha. j j,] ^ ima v oskrbi Grdinov ,0li Si zavod. Cas pogreba jjnj Močen. Naj počiva v mi-,J fetaiim sožalje.
Ane Dolinar i^ft1 zjutraj ob 8:30 bo pq-jaiiflp'Wko'j'We -Ane" iteiiiižu is erf'°Vega pogrebnega zavoda vvf Marije Vnebovzete in
va i j o. $ Vincent Svetina Si'
smo že poročali v soboto, 'ef' pttrtno ponesrečil Vincent ^ p- Doma je bil s Primor-m star 58 let. Bil je dol-5 vdovec in zapušča tukaj 'Hčer Ano, ki se začasno pri družini Selan na ;$i, 63. St. V starem kraju ^Pušča brata Antona in 'Stu, ki sta oba v Trstu in j° <fosipino poročeno Dobri-Kopru. Tukaj tudi zapu-"^akinjo Ljudmilo Janko-^°lgo je bil zaposlen v lesovini na 49. cesti. Delal je to na dan. Imel je stano-'if! sam zase na 3852 St. Ave. Sodijo, da je prišel Utrujen z dela domov in ^Prtem
oknu zaspal. Zju-f ga našli na dvorišču s 3 lobanjo. Pogreb bo just devetih iz Grdinovega po-e&a zavoda v cerkev sv. Naj počiva mirno v ame-*emlji. ■bi. -o.
iO
Ž k
i
t
"toici iz Afrike so pani v Ohio
^bridge, O. — Nova voja-j bolnišnica, ki je veljala )0.0OO, je dobila te dni pr-^cijente. Kakih 100 voja-JtUo. bili ranjeni v bojih v ^ je dospelo sem. Pripe-jih v treh železniških ki so nosili znak Rdeče-Viža.
i^Prej so prišli iz vlaka ta-so lahko sami hodili. Po 0 prišli oni, ki lahko sedi-invalidnih stolih. Zatem j^ti, ki jih je bilo treba pre v bolnišnico na nosilih. ravniški štab je bil na mestu N i pripomočki, da se je ^ncem in invalidom dalo ^ajboljšo pozornost.
za kar so došli vojaki i, je bil pisalni papir, da svojce obvestili, kje se nahajajo.
C
k P
nik zadnje dni. Prvič s tem, da je kongres preglasoval njegov veto v protistavkovnem predlogu in zdaj je odglasoval proti vsem priporočilom predsednika, da bi se dalo vso oblast, kar se tiče prehrane, v roke eni osebi.
Zdaj mora glasovati še poslanska zbornica, če se Chester C. Davisa nastavi za "carja prehrane." Predsednik Roosevelt je še včeraj izjavil, da če bi bil imenovan "carjem za prehrano" sam nadangel Gabrijel, ne bi mogel preprečiti višje cene živilom brez vladne denarne podpore producentom.
Nobenega vprašanja ni, da bi se cene ne dvignile brez vladne denarne podpore. Vlada že zdaj plačuje denarno podporo za sirovo maslo in meso. Nameravala je to uvesti tudi za kavo, nakar bi sledila moka, kruh, koruzna moka in konzerve.
(Ta vladna podpora obstoji v tem, da se daje producentom živil denar, kot nadomestilo za izgubo, ki jo imajo s tem, ker prodajajo pod ceno. S tem vlada drži cene pri tleh kolikor mogoče).
Ako bo še poslanska zbornica to odobrila, potem vlada ne bo mogla več plačevati odškodnine producentom živil, kar bo imelo za posledico, da bodo ti zahtevali polno ceno od odjemalcev, kar bo zopet imelo za posledico—višje cene živilom.
Kongres je s svojo akcijo pokazal, da hoče vzeti domačo fronto v svoje roke potem, ko se je administracija izkazala, da tega ni zmožna.
Predsednik je rekel, da bi rad dobil nasvet, kako preprečiti višje cene brez vladne denarne pomoči producentom. Kongres ni v tem oziru pokazal še nobe nega nadomestila.
Od jeklaren bodo zahtevali nadaljnih 2,000,000 ton
Washington.—Donald Nelson, načelnik urada za kontrolo cen, je izjavil, da bo zahteval od je klarske industrije nadaljnih 2,000,000 ton jekla v drugi polovici letošnjega leta.
Nelson je izjavil, da. potrebu jemo to dodatno jeklo, da moremo dovršiti ves vojni pro gram za to leto in s čemer bomo morda tudi skrajšali vojno.
V bolnišnico
Sinoči so odpeljali v St. John bolnišnico Mrs. John Prince iz 1007 E. 63. St. Bolehala je že dlje časa in zdravnik ji je ukazal v bolnišnico, kjer bo imela boljši počitek, želimo ji skorajšnje okrevanje.
Goreče letalo brez pilota je treščilo med kopalce na obrežju
Huntington, Cal. 27. jun. -Na morsko obrežje v tem mestu je treščilo goreče armadno letalo. 49 oseb je bilo ranjenih, tri so dobile precej nevarne opekline. Letalo se je na tleh razletelo in to s tako silo, da je nekatere ljudi, ki so bili v bližini, vrglo do 50 čevljev daleč.
Pilot je skočil iz letala, ko je videl, da je začelo goreti. Pristal je na tleh četrt, milje proč. Odpeljali so ga v Santa Ano, letalsko bazo v bližini.
-o-
Jugoslovanska vlada je )ila organizirana
London, 27. jun. — Po večkratnem neuspešnem poskusu se je posrečilo sestaviti vladni ka-, ainet Milošu Trifunoviču, bivšemu ministru šolstva. V novi vladi bo zavzemal Trifunovie mesto ministrskega predsednika in notranjega ministra. Tekom prve svetovne vojne je tesno sodeloval s Pašičem.
Draža Mihajlovič je bil ponovno imenovan vojnim ministrom. -o-
Vojaki bi dali Lewisu delo v kuhinji
Alžir, Afrika. — Armad-ni časopis "Stars and Stripes" je prinesel na- prvi strani izjavo, da tornada ničesar bolj ne želi, kot videti John L. Leurisa, predsednika premogarske unije v uniformi. Dobil bi delo v kuhinji pri takozvani "kuhinjski policiji." To bi se zgodilo, ako bi raztegnili obvezno vojaško službo do 65. leta.
Jombnik je treščil med delavce na polju
Pori, Fairfield, Me.—Armad-
ni bombnik, ki je letel zelo nizko, je treščil na polje, posajeno krompirjem. Pet mož posad-te je bilo ubitih in drobci razbitega bombnika so ubili štiri poljske delavce. Bombnik se je sesul na drobne kosce.
Peti delavec je ušel smrti s em, da je skočil na voz in pognal konje proti bližnjemu gozdu. Dobil je sicer težke poškod-ae, ki pa niso smrtno nevarne.
Pet delavcev je pobiralo kamenje na polju, ko je priletel bombnik in se spustil nizko nad poljem. Eno krilo bombnika je udarilo ob zemljo, nakar se je letalo zadrsalo preko njive v saltomortalih.
Pilot bombnika je bil poročnik Robertson in nesreča se je pripetila ravno na farmi njegovega tasta Rasmusena. Poročnik je bil dva dni prej doma na obisku.
—i-o-
OPA je preiskovala avte v letovišču Cedar Point
Uradniki OPA iz Clevelanda so se včeraj podali v Cedar Point, kjer so preiskovali avte in njih gazolinske knjige. Več kot 5'00 licenčnih številk so si zapi sali. 25 lastnikov avtov se bo moralo zagovarjati, ker so prišli v Cedar Point več kot 90 milj daleč na oba kraja. Drugih 500 bodo nadalje preiskovali.
Edward C. Stanton bo uradni kandidat republikancev proti Lauschetu
V soboto so se zbrali v hotelu Hollenden republikanski vardni voditelj i in republikanski mestni odborniki. Namen posvetovanja je bil da izberejo uradnega kandidata republikanske stranke, ki bo jeseni kandidiral proti županu Lauschetu.
Dasi se je že prej govorilo, da bo republikanski kandidat bivši okrajni prosekutor Edward C. Stanton, pa ni bilo nič gotovega. V soboto pa so se republikanski voditelji sporazumeli, da tbc^do stali solidno za Stantonom proti Lauschetu.
„ Ako se. .bodOv-.po^iejiB.-.pojav.ili. še kaki druigi kandidati, ob tem času še ni znano. Nekaj se govori, da bo kandidital bivši <kon-gresnik 20. okraja Martin L. Sweeney, da se maščuje nad Lauschetom ki ga jeipomagal poraziti lansko leto za kongres.
B0JNAFR0NTA
ANGLIJA — Zavezniški bombniki so sinoči zopet napadli po Nemčiji. To je bila že deveta noč, da je Nemčija okusila vso silo zračnih napadov. KITAJSKA — Nemški radio je sinoči poročal* da so ameriške baze na južni Kitajski pripravljene za bombardiranje Japonske. PACIFIK — Ameriški bombniki so izvedli šest napadov na otok Kisko, ki ga imajo v oblasti Japonci. Kiska je podaljšek Aleutov. SREDOZEMLJE — V zadnjih 36 urah so zavezniški bombni, ki že trikrat bombardirali pristanišče Mesino na Siciliji. Mesina je že od prejšnjih na padov zelo razbita. RUSIJA — Na ruski fronti so vzplamteli novi boji in sicer eden v finskem sektorju, drugi pa južno od Orela. Nemci imajo zbrano ogromno rezervo in tekom enega tedna se bo videlo, če bo začel Hitler z ofenzivo ali ne.
M Ka
Naši
vojaki
Po devetih mesecih je prišel za 19 dni na dopust Albin Kuc-ler, sin Mrs. Uršule Kucler iz 380 E. 165. St. Albin služi pri mornarici in ima šaržo Petty Officer 3rd Class. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
Pvt. Robert Kraus, sin Mr. in Mrs. Kraus iz 20171 Tracy Ave je prišel iz Camip Siebert Alaba ma, za 10 dni na dopust. Prija
Zopet je odšel pionir iz naše srede
Da, da, list za listom pada in vrste naših grčavih pionirjev se vedno bolj redčijo med nami. Drug za drugim legajo trudni v grob potem, ko so mnogo trpeli, mnogo doprinesli pri organiziranju naših slovenskih naselbin v novi domovini.
Včeraj popoldne ob 2:30 je izdihnil svoje slovensko dušo pionir Frank Suhadolnik. Celih 41 let je vodil trgovino z obuvalom na 6107 St. Clair Ave. in je bil poznan kot eden najstarejših slovenskih trgovcev v Clevelan-du.
V Cleveland je dospel leta 1893. Prišel je sem iz Kamnika pri Preserju na Notranjskem, kjer je bil rojen. V stari domovini je bil izučen kot fin mizar. Tukaj pa v svoji stroki ni mogel dobiti v takratnih hudih časih pripravnega dela, zato se je kmalu lotil trgovine z obuvalom, katero je vodil do leta 1940, ko mu je umrl ljubljeni sin Frank, katerega je bil odločil za naslednika v trgovini.
že taikrat je močno pešal, po smrti ljubljenega sina je pa kar oslabel. Zadnjih par let ga je bilo čisto sesulo. Od nekdanjega čvrstega korenjaka, je ostala samo še senca. Ako ne bi imel take skrbne postrežbe od svoje zveste soproge in hčere Marte, ki sta res storili vse, da bi mu lajšali življenje, bi ne bil niti toliko časa ostal med nami
Nemški mornarji že revoltirajo
Stockholm, Švedsika. — Norveški krogi poročajo, da so se uprle nemške posadke šestih podmornic in niso hotele na morje. Uprli so se častniki in vojaki, kot zagotavljajo nenavadno zanesljivi viri. Vse upornike so poslali v vojaški zapor v Oslo. Oseba, ki to poročaj je prosila, naj se njenega imena ne da v javnst.
Poročila zatrjujejo, da se upirajo nemške čete po vsej Norveški.
Slično so se uprli nemški mornarji tudi v dktobru 1918, kar je bil prvi in glavni vzrok, da se je Nemčija zrušila v prvi svetovni vojni.
Izdatno število mornariških častnikov in mož so nemške obla. sti poslale- v ječo Akershus v
Oslo, katero uporabljajo zdaj Nemci kot vojaško kaznilnico.
Norveški viri, ki imajo zanesljive zveze z domovino, vedo povedati, da je v norveških pristaniščih na severu vedno nenavadno veliko število nemških bojnih ladij v popravilu. Značilno je, da te ladje pokažejo te ali one nedostatke kmalu potem, ko zaplujejo na morje. Obrniti morajo nazaj v pristanišče za popravilo. Norvežani zaključujejo to z sodbo, da te poškodbe povzročajo nemški mornarji sami, ki nočejo na morje.
Tudi med nemško armado, ki je v garnizijah po Norveškem, morala zelo pada in aretacije med nemškim moštvom so na dnevnem redu.
Osiški radio svari, da so zavezniki pripravljeni na invazijo; topovi bodo kmalu grmeli
nesljivih informacij, kje name-.Partije bil. štor .75-M..	.zavezniki najprej uda-
...	« i	MU! mn TJ* I«HAV\A TAHO M I n« i •>'„.
Svojo lepo domačijo si je Suha-dolnikova družina zgradila na Chardon Rd. in Euclid Ave. po-eg Lurdske Grote. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Do bančne krize je bil tudi ves čas direktor slovenske banke, za katero je bil vedno zelo vnet.
Tukaj zapušča globoko potrto soprogo Marto, hčer Marto, sina Viktorja, ki je poslovodja La-Salle gledišča in hčer Marie poročeno Byrne. V Alkronu, O. zapušča edinega brata Lovrenca.
Truplo bo ležalo do pogreba v Grdinovem ipogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St. Pogreb bo od tam v cerkev sv. Vida. Čas pogreba še ni določen.
Naj bo ranjkemu slovenskemu pionirju ohranjen blag spomin pri vseh, ki so ga poznali, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
-o-
Porurje je v razvalinah po enem tednu masnega bombardiranja
London.—Nemško Porurje je podobno eni sami ogromni razvalini potem, ko so ga zavezniški bombniki cel teden nepre stastano bombardirali. Ogromne škode, ki so jo prizadele in dustriji v Porurju zavezniške bombe, je nemogoče preceniti.
Ko .so pred tremi meseci in pol začeli zavezniki razbijati nemško industrijo v Porurju pa do danes, so zmetali najmanj 30,000 ton bomb. Zavezniki sodijo, da je industrija v Porurju zdaj tako razbita, da se jo popolnoma lahko smatra brez vsake hasni za nemško bojno silo.
-o-
Obisk iz Kanade
Iz province Ontario, Kanada, je prišla na otyisk Mrs. Vinko Vi-drich s sinkom in hčerko. Stanu je pri svojem očetu, poznalnem Anton Drečniku na 908 E. 76.
London.—Osišče je vse nervozno vzpričo predstoječe invazije zaveznikov. V soboto je berlinski radio trobil v svet, da bodo topovi kmalu zagrmeli v Sredozemlju ter da so zavezniki pripravljeni za invazijo vse od Balkana in Italije do Norveške,
Osišče očividno išče kakih za-
riti na Evropo. Toda ti ne If-" dajo ničesar in trdovratno molče na nemška poročila. Edin odgovor zaveznikov je ta, da neprestano bombardirajo s zračnimi napadi osiški vojni stroj in pa da mečejo na italijanska mesta letake, ki poživljajo italijanski narod, naj se vda.
Osiške radijske postaje venomer svare svoje narode, da je invazija pred durmi. Priznavajo, da zavezniki lahko pristanejo na e v r o p s k i zemlji, toda istočasno dvomijo, če se bodo mogli vzdržati za dlje časa tam.
Zavezniški krogi pazljivo študirajo radijska poročila iz osi-ških glavnih stanov, zlasti pa osiško propagando, ki se očividno na vse načine trudi, da se ne zruši domača fronta.
Nemški propagandni minister Goebbels je rekel, da mora nemška morala dokazati, da lahko vzdrži napram sovražniku in da je "narodna disciplina povelje v tej uri."
Berlinski radio je opetovano ponavljal, da se zbira zavezniško brodovje v Gibraltarju in da je osma angleška armada (ki je spodila Rommela iz Afrike), zdaj v Siriji obenem z 9. in
10. angleško armado.
"Zbiranje zavezniških sil v Bližnjem vzhodu je zdaj dovršeno," je zatrjeval berlinski i-a-dio in zaključil, "da je napad zaveznikov na Balkan neizogiben."
-0-4?-
Prestrašeni Pavelič zahteva prisego od svojih hlapcev
Washington. ---Pred kratkim
se je moralo javiti 130 ustaških predstavnikov pri Paveliču. Priseči so morali, da bodo podpirali poglavnika in mu pomagali v pričakovanju novih žrtev, katere zahtevajo nacisti od Hrvatov.
Pod pretvezo, da je shod potreben v svrho razprave notranjih razmer v dežel i, so bili najvažnejši predstavniki uata-škega pokreta pozvani, da z vso silo pospešujejo mobilizacijo vseh narodnih sil na Hrvaškem in pomagajo vzdrževati nacistom pokorni režim kljub naraščajoči nezadovoljnosti med prebivalstvom.
Sultan na obisku pri ameriškem generalu
Iz Afrike prihaja poročilo, da je bil maroški sultan dva dni gost pri ameriškem generalu Clarku, ki je vrhovni poveljnik pete ameriške armade.
Nevihta v mestu
Cleveland je obiskala včeraj popoldne dokaj huda nevihta. Vihar je razbičal jezero vse od Lo. rama do Fairporta. Sapa je trgala čolne od obrežja in jih prevračala. V nekaterih delih mesta je padlo tudi precej dežja.
telji ga ob priliki lahko obiščejo gt želimo jim mnogo razve na gornjem naslovu.	• drila v naši metropoli.
CLEVELAND BO PRAZNOVAL 4. JULIJ KOT ŠE NIKDAR PREJ V ZGODOVINI
V Clevelandu delajo ogromne priprave za patriotsko slavnost v nedeljo, 4. julija s takozva-nim "festivalom svobode" v simbolu: za Boga in domovino.
Vrata v mestni stadion, kjer bo ta festival,jbodo odprta publiki že ob 6:45 zvečer. Festival bo pričel natančno ob 7:30 zvečer. Kot druga leta tudi letos ne bo nobene vstopnine.
Nastopile bodo razne vojaške edinice in članice ženskih pomožnih korov. Vršila se bo parada 48 žensk, katerih vsaka bo zastopala po eno državo v Uni-i, vsaka noseč zvezdo svoje države.
Enkrat med programom bodo prostor popolnoma zatemni-li, nakar bodo istočasno prižgali tisočere žveplenke, kar bo gotovo dalo čaroben pogled.
Potem bo nastopilo v narodnih nošah 32 narodnosti (med temi tudi Slovenke), ki bodo predstavljali simbol: Združeni zmagamo! Nato bo petje zbora kakih 1,000 oseb, s spremi j eva-njem orgel iz mestne dvorane. Za konec bo pa umetalni ogenj, pokanje bomb in pokalic, da se bo vse treslo.
Častni predsednik festivala bo župan Frank J. Lausche.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMX8 DEBKVEC. Editor '
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
11 lllMM^MM^
BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
£a Ameriko ln Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta »2.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada $0.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. B. and Canada 83 50 for 6 months. Cleveland by mall $4.03 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $200 for S months _Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 151 Mon., June 28, 1943
Nova strategija zaveznikov
To poletje bomo morda videli ofenzivo zaveznikov na mnogih frontah. Toda na vej£ini; teh ne bo prišlo do odločitve do jeseni, ali morda celo ne pred prihodno pomladjo. Na eni fronti so pa že začeli zavezniki z iniciativnimi napadi in tukaj lahko pričakujemo važnih dogodkov v nekaj dnevih, ali vsaj v nekaj tednih. To je sredozemska fronta, kjer doživlja Italija zadnji prizor v tej bojni igri.
Tri jajce zračne sile razbijajo zdaj Italijo noč in dan. Glavni cilji so vojaška letališča in pristanišča, da se z razsu-lom istih oslabi sovražnikova obramba. Baza teh napadov je v Severni Afriki.
Druga zavezniška zračna sila napada iz Osrednjega vzhoda, tretja pa je na Malti. Vse tri napadajo italijanske otoke in Italijo samo.
Italijani dobro vedo, da so ti zračni napadi samo pre-ludija za invazijo. Virginio Gavda, ki piše uvodnike po naročilu Mussolinija, je rekel, da so zavezniki zbrali 1,000,000 najboljših vojakov, na tisoče tankov in 5,000 letal za napad na Italijo. Poročal je tudi, da prihajajo v Sredozemsko morje neprestano posebne barke, ki bodo služile zaveznikom pri invaziji. Zatrjeval je tudi, da je polovica angleške bojne mornarice zbrane zdaj v Sredozemlju. Italijansko časopisje dan za dnem poroča o novih konvojih, ki plujejo od Gibraltarja v Sredozemsko morje.
Bolj kot usoda Italije pa skrbi Nemčijo vzhodni del Sredozemlja. Tam so se zadnje čase vršili razni dogodki, ki so povzročili nacijem hude skrbi. Za par dni je bila zaprta meja med Sirijo in Turčijo. To je pomenilo, da so zavezniki tam jako aktivni. Potem je obiskal prestolico Turčije angleški admiral Cunningham, ki je poveljnik angleškega bro-dovja v vzhodnem Sredozemlju. Berlin je postal takoj pozoren in je zasumil, da Turčija nekaj namerava. Kot se zatrjuje iz Stockholma, so zdaj v Berlinu trdno prepričani, da bo nekega dne stopila Turčija odločno na stran zaveznikov.
Vrhu vsega tega pa patruljirajo po vzhodnem Sredozemlju nad nemškimi pozicijami neprestano zavezniška letala. Vsak dan potope eno ali več malih bark, toda njih glavna naloga je, da opazujejo gibanje nemških čet po Grčiji in bližnjih otokih.
Iz vsega tega sledi, da pripravljajo zavezniki invazijo na Balkan. Vojaški opazovalci sodijo, da bodo udarili zavezniki na Balkan s treh strani : iz Tunizije, iz Libije in iz Sirije.
Najmočnejša kolona bi šla iz Tunizije, ki pa ne bi imela Italije za glavni cilj. Udarila bi gori v Jadransko morje, kjer nudita Jugoslavija in Albanija sicer težavno, toda možno invazijo. Pred" tem morajo zavezniki okupirati Sicilijo in južno Italijo, da dobe baze za zračne napade na Balkan.
Kaj bodo napravili zavezniki z Italijo je zdaj še vprašanje. Nekateri vojaški strokovnjaki pravijo, da bi bila Italija samo v breme zaveznikom.
Istočasno, ko bi udarila kolona iz Tunizije v Jadransko morje in se izkrcala v Dalmaciji in Albaniji, bi udarili drugi dve, to je iz Libije in Sirije na Grčijo in Bolgarijo. Zadnja dva sunka bi bila težavnejša kot prvi, ker bi imeli tukaj zavezniki proti sebi nemško zračno silo.
Zavezniki imajo na vseh treh gori omenjenih bazah izdatno bojno silo, katere število je pa, naravno, vojaška tajnost.
V blag spomin Mary Mlinar
Največja zmaga ameriške zračne sile
Vroče je pripekalo opoldansko sonce predzadnjo sredo ,ko se je pomikala skupina ameriških tovornih ladij skozi ožino Sealark, med Guadalcanalom in otokom Tulagi.
Japonci so vedeli o tem konvoju. Toda njih informacije so bile napačne v dveh ozirih: nobena ladja ni vozila vojaštva in vreme je bilo jasno kot ribje oko, dočim so pričakovali Japonci oblačno.
Japonci niso riskirali nič manj kot 120 bojnih letal in bombnikov, katere so zapodili proti ameriškemu konvoju. Kaj se je potem zgodilo v morski ožini Sealark je podobno navadnemu masakru.
Komaj so se namreč pokazala japonska letala, so se zapodili proti njim iz bližnjega letališča na Guadalcanal ameriški letalci. In ko se je dim polegel, je bilo nič manj kot 94 japonskih letal uničenih.
To je bil eden največjih porazov za Japonce. Američani so izgubili pri tem samo šest svojih letal. Japonci so nekaj malega poškodovali neko ladjo in eno barko.
TO IN ONO
Clevelandski mestni postrežbeni oddelek, pozor! Od več strani smo dobili pritožbe, da ne pobirate kositrenih škatelj, ki jih devljejo naši ljudje k cestam, kot to poživljamo ljudi. Mnogo je naših gospodarjev, ki so ob sobotah večer postavili zaboje s škatljami k cesti, pa so bili v ponde-ljek zjutraj še tam. Kako moremo potem še poživljati naše gospodinje in gospodarje, naj spravljajo kositer, ki je tako potreben za vojno industrijo, če se jih pa ne pobira, dasi se
Spremili smo jo na njeni zadnji poti — in zagrebli so jo globoko pod zemljo. Sonce je obsevalo njen tihi dom — grob — in zadnjič smo se poslavljali od nje s žalostnim srcem in pekočo solzo v očeh. Tužna bol je stiskala naša srca, a nihče ni mogel spregovoriti besede, le v tihi molitvi smo vsi želeli mirni pokoj njeni blagi duši.
Odšla je ta dobra žena velike prerano iz te solzne doline. Saj ljubljena je bila ne le od svoje Iružine, ampak od vsakega, ki jo je poznal. Imela je odprte roke in odprto srce do vsakega. Bila je zvesta žena svojemu ljubečemu soprogu in najboljšs mati svojima sinovoma.
Poznala sem jo dolgo vrsto let in imela sem do nje največje spoštovanje. Ljubila sem jo ne le kot prijateljico, ampak kot mater. Saj mi je stala ob strani v mojih najtežjih dneh res kot mati. Veselila se je, če je videla svojega bližnjega sre-■čnega in veselega, tolažila je žalostne in potrte. Pomagala je vsakemu, ki je potreboval njene pomoči, dasi je sama dostikrat potrebovala pomoči. Bila je res povita s samimi dobrotami do bližnjega. Zvedela sem, da je bolna in da se boje zanjo. Sklenila sem, da jo obiščem zadnji torek.
Res sem jo obiskala, a ni se mi veselo nasmejala kot vedno. Ležala je mirno, negibno in z njenega bledega obraza je odsevala le sveta in tiha blaženost. Pregovorila ni, a govorila, so in bodo še njena dobra dela in lepi vzgledi, ki nam jih je zapustila. Zdi se mi, da tako dobro in plemenito srce ne more zapasti troh'ri'obi". Ker pa nismo mi gospodarji svojega življenja, se moramo vsi ukloniti božji volji in vedeti, da kar Bog naredi, vse prav stori.
Lepo je živela, lepo je skon-čala, brez smrtnih bojev, kajti Bog že ve in prikrajšal je trpljenje njej in njeni družini. Pogrešali jo bodo znanci in prijatelji. Čas zaceli tudi te rane, a izgube v domači hiši pa noben tok časa ne more nadomestiti. Ker se pa tudi mi z vsakim dnem bližamo grobu, udaj-mo se v usodo, ki nas je zadela, saj ne bo dolgo, ko bomo tudi mi vsi sledili njej ter se zopet sešli nad zvezdami, kjer ne bo ločitve in gorja.
Ohranimo jo vsi v najlepšem spominu in spominjajmo se je v molitvi. Soprogu in sinovoma pa moje najgloblje sožalje nad tako težko izgubo nenadomestljive soproge in matere. Bog ji daj večni mir in pokoj..
Frances Kodrich. -o-
Naši na farmah
Piše Anton Grdiva
Kot sin iz dežele kjer hišca pri cesti stoji in kjer kočica iz lepega vrta moli, zelo ljubim živ. ljenje na farmah in vedno poudarjam, da je življenje na farmah najbolje.
Vzrokov za to je več: prvič je življenje zadovolnejše in daljše; drugič bolj miroljubno in prisrčno, kar šteje največ. Mi Slovenci smo veliki večini sinovi iz dežele, kjer smo bili vzgojeni v lepih kmetskih krajih, v vaseh in farah, kjer je bila ura v zvoniku in se oglašal zvon iz farne cerkve. To je bilo najsrečnejše in najbogatejše življenje vseh naših srečnih dni, dasi nismo
mestih, kjer se zasluži denar in uživa messtno življenje. To smo storili za to, ker smo bili zaže-ljeni, živeči samo na deželi, za-željeni videti svet in njegova vabljiva mestna mamila: družbo, življenje, denar!
Ko smo dospeli sem v črne zaprašene tovarne, kjer ropotajo kolesja strojev in kladivov in smo tam pustili naša najbolja leta v znoju, smo začeli sprevi-devati, da je to življenje dan za dnem duhamorno in obteževalno za duha in za telo, ibr^s upa, da bi kedaj prineslo razvedrila, ka-koršnega smo vživali v letih mladosti, doma na deželi.
Radi tega so mnogi naši rojaki začeli misliti na deželo, na zemljo, na njive in na travnike, kjer so v pomladi in v letu, v jeseni in po zimi vživali vse štiri letne čase z novim navdušenjem in vse večjim življenje kakor jih je kdo mogel najti v zaprašenih tovarnah, kjer se vničuje njegovo življenje z dneva v dan.
Prav so imeli in prav so storili naši in drugi rojaki, ki so se odločili in oprijeli dela na farmah !
V vseh letih mojega bivanja v Ameriki sem imel dovolj prilike opazovati življenje naših ljudi, bilo da delajo v tovarnah, ali da so se oprijeli farm; saj sem bil vedno med enimi in drugimi, z enim ali z drugim opravkom, za to sem lahko sklepal in sodbo določal za ene in za druge, večkrat sem že med tem časom napisal in blagroval tiste, ki so se odločili za farme.
Ko človek samo enkrat živi, se splača, da živi v takih razmerah, da bo živel bolj zadovoljen na svetu s svojo družino, življenje na deželi, na farmah je mirneje, je bolj zadovoljno, je bolj zdravo, je daljše, nad vse je pa vredno mir srca'in duše, ki je mogoče prej v naravnem življenju, nego kjerkoli drugod na svetu. Bog je ustvaril zemljo za človeka, da jo obdeluje in da uživa nje sad, da tako hvali Boga za vse, kar mu zemlja rodi in do-prinaša če se le človek zaveda, da je ta zemlja zanj in za njegovo družino ustvarjena. Vsaj tako si lahko predstavljamo tu v Ameriki v deželi svobode.
Te vrstice naj bi služile kot uvod k dopisu, ki sem ga namenil ob tej priliki napisati v dober namen tem, ki so se odločili živeti na farmah in za one, ki bi kedaj računali s tem, da bi se polatili živeti na deželi, na farmah. Jaz ibi sam moral biti prej v tem za kar pišem, nego kaj drugega. Toda, človek, ko pri-roma po svetu v deželo industrije in denarja, se da omamiti od pohlepa za vsem drugim, nego za tem, kar je več vredno nego širni in ropot, to menda za to, ker vsak želi biti sam svoj gospodar. V stari domovini smo bili hlapci, kot take1 smo sami sebe po-milovali, kakor da smo neki sužnji, zavidali smo nekako imo-vite kmetovalce in si mislili: če bi jaz mogel biti to kar ste se daj Vi! Pomislili nismo, da se do tega pride počasi,s pridnostjo in z varčnostjo, marveč smo ho teli narediti preko tega kar z enim skokom. Najprvo v tovarno, da se zasluži denar, ako ga ne bo v tovarni denarja mogoče se bo dal narediti z gostilno in s trgovino, s prekupčijo in še na druge načine se poskusi.
Kc bi mi bili previdnejši, bi se oprijeli drugih sredstev: prvič učenja angleščine in drugič praktičnega dela na farmah, če bi mi storili to, bi bilo danes naših ljudi veliko bogatih in srečnih Amerikancev.
Vem, da bo sto in sto predsod-
Vsak bo našel odpor in obsodbo rekoč: "Zakaj pa niso bogati naši farmerji, saj jih je veliko že veliko let na farmah." Toda, še ustrajam v tem, kar sem napisal zgoraj, da je zrok ta ker smo hoteli zaslužiti denar, me^o da smo se nekaj naučili, ko bi se dalo tu v Ameriki priti do življenja na d e ž e 1 i, kakoršnega smo živeli v domovini naše slovense zemlje. Mi, ki smo bili vzgojeni na deželi in bili poljedelci, smo v tej deželi zagrabili za težka dela v železnih tovarnah. Za Janeze so nas imeli na dvoriščih železnih tovaren, kjer še ni bilo električnih dvigal za nalaganje žice in drugih težkih predmetov, smo mi tako zvani pred-Amerikanci "kranjski Janezi" tem dobrodošli, da smo po 10 in 12 uri delali (tudi jaz sem delal v tako zvani "pajpovni" in v American Steel & Wire Co., pri strojih, kjer so se žeblji čistili v takih vretenih, da se j( bilo mogoče pogovarjati samo prsti kajti beseda se ni slišala, če si še tako glasno klical ali lahko si zavriskal, te nikdo slišal ni, če je tudi poleg tebe stal).
In, ali si si kaj zaslužil od tega? Za deset ali 12 ur si šel domov ves sključen in s žuljevimi rokami, ves od šmira zamazan in po obrazu kot črnec, v pljučih si odnesel iz tovarne polno prahu. Doma si se pokrepčal 7 časico žganja,in kozarcem pive, pa si bil okrepčan in kako? Umorjen si bil, za dremal si in šel spat, da se odpočiješ za drugi dan, ko se bo vse to ponovile na isti način. Tako je šlo leto za letom, dan za dnem če si imel zelo dobra pljuča in se drugače varoval kar si se mogel, si mogoče dočakal še penzije v svojih že sivih letih. Pa mi povej, če si imel kaj življenja od tega, da je vredno reči, da je bilo življenje vredno, da je bilo zadovoljno in razvedrilno? Moral boš reči da ne, ne ti in ne tvoja družina. Tvoj sosed pa, ki se je že v mladih letih vseeno odločil za delo na deželi, na farmi, je uspel, prišel je do svoje lastnine, do farme, vzgojil je zdravo družino, sam je mnogo trdnejši od tebe, ponosen je na svoje delo, ker je vedel, da dela za sebe, da je sam svoj gospodar in da se mu ni treba bati nobene depresije in stradanja. Ve tudi, da za slučaj vojske ali kar bi že prišlo, je on kot tak, zelo čislan in spo-štoyan, kajti od farmarja je odvisna vsa dežela za življen-iki obstoj. Ali ni to res naj-Sastnejši stan? Pri tem pa tudi najbolj protektiran za živ-ijenski obstoj njega in družine v vseh časih.
(Dalje prihodnjič) -o-
Gospodarstvo za zmago
Napisal Peter Lipa
znali ceniti tega, marveč smo težili naprej za srečo drugod, v kov, ko boste čitali ta moj dopis.
Washngton, junija (ONA) — Ko je predsednik nedavno predložil kongresu svoje poročilo o razvoju operacij v lend-lease izmenjavanju, je šele prišel na dan ogromni obseg produkcije zedinjenih narodov. Ako upoštevamo, da je vojaška sila zelo odvisna od gospodarskih moči, na katere se naslanja, je očividno, da so podatki tega poročila ravno tako važni za bodoči razvoj in zaključek sedanje vojne, kot katerikoli strategični načrti.
Zedinjene države so od meseca marca 1941 pa do aprila 1943 dobavile v okvirju lend-ease-a skupno za dolarjev 11,-102,000,000. Ta znesek odgovarja približno 12 odstotkom
obljublja to storiti. Nek naš naročnik je rekel, dav ne bo nikdar več vlačil škatelj k robniku, da bi tam kazile pročelje vso nedeljo. Ali naj se škatlje pobira, ali pa naj se reče, da je to nemogoče.
CTOKY BUY
UN1TBD 8TATE8
.WAR
NDS AND STAMPS
vseh naših vojnih izdatkov do danes. Od teh 11 milijard dolarjev smo porabili 46 odstot kov za orožje, in municijo. Za oskrbo in stroje, dobavljene zaveznikom v cilju, da se izboljša in poveča njihova produkcija vojnega materijala, je bilo potrošenih 22 odstotkov. Poljedel ski pridelki so znašali 15 odstotkov, a ladje in druga transportna in oskrbovalna sredstva 17 odstotkov.
Vkrcanih je bilo vojnih do bav — topov, municije in zračnih bomb — za vsoto od 1,000 milijonov dolarjev in še celo nekaj več. Od tisočev in tiso-čev letal, katera smo dobavili na bojišča, jih je bilo za dolarjev 900 milijonov vkrcanih na ladje, a še mnogo več jih je le telo naravnost tja kamor so bila namenjena. Vojaška motorna vozila za dolarjev 600 milijonov so bila poslana preko mo-• j a in ravno tako za preko 1,000 milijonov dolarjev tankov.
Izvozili smo tudi za skoro dva tisoč milijonov dolarjev trojev in orodja, kovin in ke-nikalij — vse to, da pomaga-no našim zaveznikom pri fabri-kaciji orožja. Poljedelskih pri lelkov je bilo vkrcanih za več od 1,600 milijonov dolarjev. Večji del tega živeža je bil po-lan v Rusijo, Veliko Britanijo in Severno Afriko. Na podlagi lend-lease dobavljena živila spremljajo armade zedinjenih narodov v dežele, katere te ar--nade osvobode; ta živež rešuje ona prebivalstva, katera je za->ustil sovražnik v bedi in po-nanjkanju.
Toda lend-levise nikakor ni ransakcija le v eno smer. Ako-ravno dozdaj še nismo prejeli očnih podatkov o dobavah, ka-ere smo prejeli mi od naših za-/eznikov in onih, katere so si zavezniki medsebojno dobavili, imamo vendar že nekaj približ nih številk na razpolago. Do 1. januarja letošnjega leta je Ve lika Britanija poslala Sovjetski Uniji orožja za več nego 680 milijonov dolarjev. Transportna pomoč s konvoji in na sto tisoče ton najrazličnejših drugih dobav je dobila Rusija in nekatere vojske londonskih vlad v izgnanstvu. Ogromne so količine živeža
in druge oskrbe, katere so An-t
gleži dobavili ameriškim četam v Severni Afriki, Indiji, Egiptu, Islandski in drugih delih sveta. Le za ameriške vojake, nastanjene v Angliji, je bilo dobavljenih v okvirju lend-lease-a preko 1,360,000 ladijskih ton orod j a in oskrbe. Letališča, barake in najrazličnejše druge priprave v vrednosti od preko 600,000,000 milijonov dolarjev so bile stavljene na razpolago našim četam.
Dokaz za dejstvo, da vsakte-ri od zedinjenih narodov prispeva vse kar more za skupno ^mago, je delež Kanade, ki je dobavila za preko 1,000,000,-000 dolarjev vojaških dobav silam Velike Britanije, Rusije, Avstralije in Nove Zelandije. V razmerju s svojim prebivalstvom, je obseg teh dobav tako velik, da bi odgovarjal 12,000,-000,000 dolarjev za Zedinjene države.
Še večji obseg lend-lease-a za bodočnost s strani Zedinjenih držav nam oznanjajo številke, katere je v svojem nedavnem govoru objavil James F. Byrnes, direktor vojne mobilizacije:
Sto bojnih ladij je bilo dogotovljenih v teku prjvih pet mesecev letošnjega leta — kar odgovarja eni ladji za vsakih 36 ur. • -
Preko tisoč ladij za suho blago in skoro sto cisternskih ladij je bilo dogotovljenih v teku preteklega leta.
1,500,300 težkih in lahkih strojnic dogotovljenih v teku lanskega leta.
44,830,000 zračnih bomb je bilo izdelanih v teku zadnih treh let.
60,000 letal smo dogotovili v
teku leta, ki se je ravnokar ključilo. Odkar pa smo svojo vojno produkcijo, začeli svojo vojno produ smo jih izdelali že p rek0 000.
V teku mesecev bo iz1111 va v okvirju lend-lease-a n1 stano naraščala, vse doki __ bo vojna dobljena: lend;'« ida: izmenjava pomeni da zedM čer; narodi pomagajo drug (!ri1 z mu na vseh bojiščih in da'z sfo njavajo svoje dobave tak0« ja, gredo iskat vse potrebno nje cjer je razpoložljivo in t ugodno za prevoz.
Ogromni obseg,
katerega lfako
dosegel ta načrt za me«se	oda
no pomoč — ki se vrši l'reZ	»tij;
kih in zamotanih fi"8"	Iter
transakcij in ki zave^ iz
prihrani neizmerne .	|tti
transportnih sredstev—J® ■	;'ka
boljši odgovor na vpi'a|Moir
rodi
složno
dali znajo zedinjeni naruu'ftiai
di zares zedinjeno in si"»-- E lati. Pod pritiskom vojn® zedinjeni narodi naučil b h ^reba včasih pozabiti »»Jce. rese posameznika in c'a p0 ' ako doseže skupni ciiJ* ( fi, ?li smo produkcijo v ta jj^ 1'omnem obsegu, da o iaj še nikdo ni niti sanj ' la tudi vse ovire za iZIlie ,.
m usf
nje teh proizvodov, so [zdelali smo vzorec za vitev mednarodnega sot ija.
Pod pritiskom vojne »P čudi odkrili nove možn°s > lukcij'e in nova pota za ljavanje proizvodov smo nova obzorja, ki ^ '.coč ustvarila nov, bolj®1 s bo ta svoja ogromna s iporabljal za cilje mi^j
IHIU«"1""
bP^j
Rožnik, v začetku |[, 1943. __ Te dni je frf loma in močno oživela- ^ bile naše poizvedovala® -Jl je neprestano na dali smo celo nekaj 'f sovražne pozicije', če b1 kako sovražno gf3an-|e'„od<
oP*
ena« S°v
ono noč sovražnik 1)1 napadel naše pozicije-nik je začel z ofenzivo ^ smeri Metropolitan PiU se je skrival dolgo č^jije j oi ga mogle naše Patl slediti.	io
Tekom noči je pa r ... izpadel, po hudem peso in korenjem s0 ^*.^r zajčje baterije namreč -le fenc, ki brani naS°)0p fronto, ga predrle in se p po pesi in korenju. e Ker so bile naše čete ^ korenja še zelene in z _ (|o dih letnikov, torej §e"f je i izurjene v bojih s zaJc1' pravil sovražnik izdatn0 ^ , Naš generalni štab » ^ g\o sestal k posvetoma . sklenil, da je treba ^ ^ i praviti važne ukrepe 1 j sovražnika vrže, če &0
iik
avzetih pozicij. Sicer se je sovraži^ proti jutru nazaj v ^ stojanke v Metropoli^. pustivši na bojni polj8'1
(V F vsa
'mrtvih in onemogli11' ji bobkov), vendar pa goVi<
menja kažejo, da rje ' nik močne rezerve i« ^ vati je, da bo eno teh 11 napad obnovil.	. > ^r
Naš generalni štab fJ1Ž vse potrebno, da "af * ne preseneti. Postavili -čne straže in oborožili s šibrami.	je
Iz zanesljivih vjrov 1( generalni štab danes zv ^ ima sovražnik posebno ^^ pri ofenzivi. Najraje^. yJ proti večeru, ali pa zg° jj tru. Zato smo naši volili čez dan počiteK^aži * lahko toliko bolj na ,s kom noči.	ne
Kot izgleda, vojne s
konec.
lokar
10 j".
idukc' (ko
mm, , ■
Sivčevi spomini
humoristiCna Crtiica
Spisal Silvester K.
rem,
;dse&
►rez
>0$
je11
■ašai •odi Žfl" ie sol.,.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1943
g
!zme" ]i si že kaj poizvedel, kdaj Vili P prismuknjeni baron zo-plj|l v mesto?" vprašal je . j Mar hlapca. ed;;; sem se po naključju z njegovim prvim hlap-? katerimi sva si dobra pri-in povedal mi je, da "jegov gospod od danes v treh dneh opravke v me-
3kl et nd-lelt(l dinj* drui la W
)IlO
naj&
ain«
;1 se
.
iko m
h.
ako, tako!" oglasil se je Mar. "Dobro, dobro! Nič °nja te dni ne presili z vož-tar se bom v treh dneh tu-peljal v mesto, in sicer peljal enkrat sam. Mo-kakor veter in naj si po-omim vrat. Ta zadolžena Sl)arja vedno lačna pokve-gospodar je mislil barone od istega časa, ko mu hotel posoditi neke lepe katero bi si bil sicer s črno kredo zapisati v , pri vsaki priložnosti Sehuje in kjer mi le more, j ! f mi polena pred noge. Ko aj, 'Hel zadnjega konja, ka-'nL pe' bil nekoliko zaspanega ^ Na in me je ta plemeniti I došel s svojim vozom, k'o | fe nekoč vračala iz mesta ^ si se je nad menoj: "Uma-' j p Se. cepec; sicer ti z bičem ^ ušes zapojem pesem, ki ,jp 1 v§e drugače donela, kakor '"i cvenk svojih prigolju-Jt 'in raz kožo svojih sosedov ^st 'h zlatov!" Tožil bi ga bil za te besede, pa razen na-iVfeh in najinih konj ni bilo illll« ki bi bil slišal to raz-u Jv° govorico.
* 'gnil sem sicer bič in hotel Jfl{ 1 zamahniti, pa baronski „ #Petec je bil naglejši, švr-^J Hio je parkrat prek hrbta ^ogljivo se smeje zdrknil !(ivojim naglim konjem mi-nel ■'ene. Udarci me sicer niso agi S|'> pa bolelo me je v prsih, ,-iti k bil se mi bil črv za jedel I,, i >rsno drobovino. Tudi mi n fie občutimo svojo čast in !«ttt se res prišel do lepega ■ ia __ hvala Bogu, ker mi doi j"nagal on — moral sem tr-)\'i'Celati, skrbno varčevati in si
L f- - , . . , .
znajo takšni petelini, ki
»jo
na gnoju, katerega kupe je blatilo bogastvo in oderu-I \ njihovih pradedov. Ker do! % vsled brzmejne raztroš-*!sti gre premoženje rakovo tj Ne navadno le bolj in bolj ti Mejo v dolgove, žive brezni m ob tujih denarjih in ne 4 Wo dalje, kakor od danes jutri. Vendar ne morejo piti svoje prezirljivosti na-tffl kmetu in mislil bi človek, ^ je prirojena; kajti vsak eten človek mora priti dan-78 k spoznanju, da so se ča-Jremenili."
laPec je pritrdil gospodar-Rteremu se je bil tokrat M<y razvezal jezik in je ob-'•> da hoče paziti na mene. ^odar ie nekaj robantil, 3e odhajal, a nisem ga mo-
razumeti. fišel je tretji dan, lahko bi ^ željno pričakovani dan.
radoveden, kako se bo-tazvila cela zadeva med ba-fh
in mojim gospodarjem. , Prav zgodaj sem dobil iz-<tle krme v nenavadni obilici, jj^c pa mi je povrh še nalili kopita, da sem bil skoraj ^'iko ponosen na nje. Zunaj hlevom blestela se je os-gPa vdznia oprava. Gos(po-He hodil po dvorišču in nad-.0val zdaj to in zdaj ono. Te-! jutra mu ni bilo nič prav. i* ^osled sva se odpeljala. Kak-i®6 četrt ure od doma stekla se - v našo cesto stranska cesta, i peteri se je vozil baron. V je bila krčma in tamkaj J postala z gospodarjem. Pri-me je k drogu, ki je bil pripravljen za to, sto-

0 I
jkJe v krčmo in kmalu mi je 'nQSel dva kosca kruha, ki
sta bila omočena z vinom. Teknila sta mi dobro. Postal sem zelo živ in ker se nisem smel, pa tudi nisem mogel oddaljiti, jel sem nestrpno z nogami kopati zemljo. Gospodarju se je to moje početje videzno dopa-dalo, kajti pokimal je večkrat z glavo in oči so se mu iskrile. Tudi samemu sebi je okrepčal duhove z nekaterimi četrtinka-mi zlatega vinca; vedno je gledal po cesti, po kateri je imel priti baron.
Naposled se v daljavi prikaže oblaček prahu, ki se je naglo bližal. Gospodar plača, od-veže me, pogleda po opravi, ako je vse v redu, pogladi me po vratu in reče: "Danes velja, konjiček! Dobro se obnašaj in pokaži, da imam dobro in čilo živinče!"
Da bi pokazal gospodarju, kako sem ga dobro razumel, zarezgetal sem na vso moč in jel kakor v nestrpnosti stopicati in dvigovati izpočite noge. V prihodnjem trenutku je bil že tukaj baron in oddrdral je z veliko naglico naprej. A že sva bila z gospodarjem za njim. Kmalu sva ga došla. Kakor gad je pogledal srdito nazaj in jel tirati svojega konjiča. Toda bilo mu je zastonj. "Ho-o-hop!" zakričal je moj gospodar in že sva bila poleg barona, ki je klel, da so mu ščetinasti brki kakor ježeve bodice štrleli izpod nosu v svet.
"Butec, mar me hočeš prehiteti?" siknil je izmed zob, kajti same razburjenosti mu je pomanjkovalo sape. Mislil sem, da bode ka^or snop omahnil in se prekopidnil na prašno cesto. Pa že je vzdignil bič in v slepi jezi je zamahnil po mojem gospodarju, katerega pa ni zadel, ker se je umaknil nekoliko in Jem tudi jaz voz potegnil močnejše. Preden je mogel baron /.amahniti vdrugič, dobil je že od mojega gospodarja z bičev-nikom, ki je bil po kmetski navadi nekoliko debelejši od baronovega, takšen udarec po roki, da mu je ta omahnila in se je bič zaprašil na cesto. Še ena težka "batina" je priletela baronu črez hrbet in z besedami: "Tu imaš kolekovano pobotnico za svoje zasramovanje, oholi dolgopetec!" poslovil se je moj gospodar od nesrečneža.
Kmalu sva bila daleč naprej in "norčava kmetska mrha" je pokazala, da za mnogo preko-uje gosposko živalico. Takšne dobre volje še svojega gospodarja nisem videl nikoli prej in ne pozneje, kakor ravno tega dne. Sicer trezen možak, nale-zel se ga je bil ta dan v takšni meri, da sem ga kot spečega pripeljal domov in so ga morali domačinci zanesti z voza v hišo. Začudeni so zbog tega čudnega prizora majali z glavami in gotovo bi ne bilo tistega večera izpraševanja konec, ako bi bil jaz znal le količkaj govoriti. Izpraševali so se med seboj, žena deklo, dekla hlapca in zopet narobe, a ker si niso znali dati odgovora in bi ga za idaj tudi od gospodarja ne bili '.obili po nobeni ceni, zaprli so svoje prazne govorne mline in se vsled nenasičene radovednosti nezadovoljni razšli vsak po svojem opravku.
Cela zadeva med baronom in mojim gospodarjem se je vršila navidezno neopazovana. Toda pomalem in pomalem — čeprav je začetkoma tudi moj gospodar molčal kakor grob—je-lo se je med ljudstvom šepetati to in ono; iz mušice je postala muha, iz muhe netopir' in tako naprej, dokler ni dogodek po velikosti dobil s-slonove oblike. Kmalu se je baronu, kateri je vsled svojih odurnih lastnosti žel pri ljudeh le nenaklonjenost, da ponekod celo' odkrito sovraštvo, smejala vsa okolica.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
.JULIJ
18.—Društvo Brooklynski Slo. venci št. 48 SDZ priredi piknik v prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6800 Denison Ave.
SEPTEMBER
11.—Društtvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND.
18.—Društva iSpartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Carniola	Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND.
26.—Zajednički	dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND.
OKTOBER
2.—St.	Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND.
3.—Glasbena	matica, opera in ples v avditoriju SND.
9.—Slovenske	Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
10.—Circle	No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND.
16.—23rd	Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND.
17.—Jugoslovanski	pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND.
23.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND.
24.—Dramski	zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne.
30.—Carniola	Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND.
31.—Comrades,	št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
NOVEMBER
6.—Lodge	Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
7.—Glasbena	matica. Opera in ples v avditoriju SND.
11.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND.
14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples.
14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd.
20. — Društvo Clevelandski
Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND.
21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND.
27.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Blaue	Donau koncert v SND.
-o-
Domača fronta
Office of War Information Washington, D. C.
Vprašanja in odgovori, ki se tičejo obnovitve kuponov za kurjavo
V. V katerih krajih bodo naslednje leto racionirani olje za kurivo in kerosen?
O. V istih 33 deželah in dis-triktu Columbija kjer so bili racionirani že lansko leto.
V. Zakaj ?
O. Zato ker so v teh deželah ostale mogočnosti za prenos petrolejskih pridelkov — olja za kurivo in kerosena — nezadostne.
V. Kedaj se bodo izdali novi kuponi?
O. Vse je pripravljeno da se novi kuponi izdajo še ta mesec tistim ki živijo pod isto adreso kot lansko leto.
V. Zakaj tako zgodaj?
O. Zato ker prodajalci lažje dobavljajo potrebe za celo leto, ako se dobavljajo tudi poleti.
V. Kako se bodo dobili novi kuponi?
O. Vse bo odpravljeno po pošti.
V. Kaj se bo zgodilo naprej?
O. Okrajni Odbor za Vojne Cene in Racioniranje bo enkrat tega meseca poslal okrog blan-kete vsem onim osebam, ki so dobile kupole za racioniranje olja za kurjavo lansko leto. Na blanketih bo vprašano:
1.	Ime in adresa prosilca.
2.	Adresa kje se bo kupon rabil (ako ni ista kot prosilčeva).
3.	Ime prosilca lanskega leta (ako drugačno nego je sedanjega prosilca).
4.	Ime prosilčevega dobav-ljača in vrsto olja katero rabi.
V. Ali se mora podpisati?
O. Da, prosilec mora podpisati.
-o-
Prve poštne znamke z lepi-vom so pričeli vporabljati na ! Angleškem že leta 1804 in so | nosile sliko mlade kraljice Vic-; torij e.
ZADNJI ROKOVNJAČ
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
Preteklo je od tega dogodka dve leti. Gospodična Ema je vedno težje pričakovala rešeni-ka iz samskega stanu, Brton-celj pa bog\ate neveste. Lepa 'Francka se je izselila nekam na Prule, in na dvorišče je pri-klel Huzar, katerega ste tudi vi poznali.
Takrat se je zopet začelo nekaj plesti med Emo in Brtonc-ljem. Kadar je namreč Ema obiskala Brlogarico, je imel Br-toncelj skoraj vselej tej kaj važnega povedati. Kot olikan človek je seveda pozdravil tudi Emo, in ta mu je takisto odzdravila. Kazala se je pa še vedno razžaljeno, kakor se je tudi spodobilo.
Bistrogledi dijaki smo takoj zapazili, da se zopet nekaj kuha. Zato smo zagrozili Griži, da ne sme več vmes poseči. Upali smo namreč, da bodemo kot stari znanci povabljeni na ostanke, če bo vendarle naposled ženitovanje pri Gobcovih v prvem nadstropju.
Toda Brtoncelj si ni upal približati se Emi, ta se pa ni smela, ker se je morala kazati užaljeno. Slednjič sta se pa vendarle dobila, in sicer so j"u spravili skupaj — rokovnjači.
Kaj ne, vi se. temu čudite? (Toda pripovedujem vam golo j resnico; le poslušajte!
Tisto leto smo bili pri Brlo-garici trije osmošolci, midva z | Grižo in neki Tone Šoba. Dome-| nili smo se, da gremo po maturi j na Kamniško sedlo. Pridružil ;se nam je tudi Tine Coklja. Govorili smo pa o tem izletu celo leto.
Vam se zdi gotovo smešno, da smo prilpisovfali taki nedolžni poti toliko važnost. Toda takrat je 'bilo drugače, kakor dandanes, ko že otroci lazijo na Triglav. Nositi smo morali s seboj vse do najmanjše stvari-ce. Prisiljeni smo bili večkrat na prostem spati in vodo piti. Zato pa tudi niso ljudje tako hodili po hribih kakor sedaj, ko vam Slovensko planinsko društvo postavlja gostilne in hotele tudi po najvišjih gorah.
Takrat je bil navaden izlet Rožnik. Kdor je imel kaj več poguma in moči, je šel na Šmarno goro; zato je pa tudi že veljal za dobrega.hribolazca. Najimenitnejši so bili tisti, ki so se upali celo na sv. Jošt. Višje j je pa lezel samo tak, komur je | bilo malo mar, umre li v poste-j 1 ji ali pa v črevljih. Zakaj dru-'gače bi se gotovo ne postavil brez potrebe v nevarnost, da se j prehladi ter dobi pljučnico, je-I tiko in druge hude bolezni.
Zato se nam ne smete čuditi, da smo se imeli za junake, ker smo si izbrali za cilj Kamniško sedlo. Stara Meta, ki je v veži pekla slab kostanj in ga prodajala za dobrega, je celo raz-našala po hiši, da gremo na sedlo dvignit zaklad, katerega so zakopali rokovnjači.
Nam se je pa zdelo jako do bro, da se je toliko govorilo o nas. Tudi Brtoncelj bi bil rad postal slaven, ter nas je zato prosil, da bi ga vzeli s seboj Griža je bil sicer zoper; toda mi smo ga preglasovali, ker nam je Brtoncelj obljubil, da bo preskrbel pijačo.
Naposled se nVm je pa približala tudi gospodična Ema, in sicer najbrže zavoljo lepega gospoda Pepeta. Branili smo se je na vse kripl|"e; saj veste, da je taka stvarica na poti le za napotje.
Dokazovali smo ji, da ni za tako težavno pot in ji slikali njene nevarnosti v najtemnejših barvah. Slednjič smo jo celo začeli strašiti z rokovnjači, ki so se takrat še oglašali tuin-tam in imeli prejšnje čase <\ Kamniških planinah svoja skrivališča.
(Dalje prihodnjič.) -o-
DELO DOBIJO
Oprostite
Zelo nam je žal, če smo vam napravili kake sitnosti z našim oglasom zadnji teden. Poročali smo ure od 5 do 9 mesto od 5 do 5. Zato se tem potom želimo oprostit, ako vam je to povzročilo kake sitnosti.
Miss Helen Mills
Personal Mgr. Hotel Statler
Snažilke za kafeterijo
Velika plača od ure in •bonus. Zglasite se v
Thompson Aircraft Products Company
23555 Euclid Ave.
(153)
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO
predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave. _(151)
ženske se sprejme
Sprejme se ženske za važno delo, v starosti 18 do 45 let. V oddelku za klobase in sekanje. Plača od ure in overtime. Predznanje ni potrebno.
Ohio Provision Co.
2254 W. 61. St.
(154)
PaiMci m Novi Gvineji so kuj ponosni na svoje unifoune in moderno orožje. Na sliki vidimo skupino teh do-n^m S^^no ^peMo prsi samega ponosa. Domačini so vedno bosi in ti polasti so tudt zelo ve9tm
v izvrševanju svoje službe.
Moške
45 DO 60 LET STARE
se sprejme
Za skladišče Material Premikače Pometače Težake Potrebuje se jih takoj Plača od ure
Z zglasite se med 8 zj. in 3 pop.
Od pondeljka do sobote V nedeljo od 9 zju. do opoldne
Reliance Electric & Engineering Co.
1091 Ivanhoe Rd. Med Euclid in St. Clair.
Nedržavljani!
Ali mislite o bodočnosti? Ali bi hoteli delo, ki bo tudi po vojni? Potem delajte za
hotel statler
Čista, tiha. krasna, mirna okolica, Prijetne sobe za odpočitek in restavracija za uslužbence. Počitnice s plačo — orosta zavarovalnina.
Dela so odprta za:
ŽENSKA-KUHARICA 1 do 10' zvečer
ZA POMOČ PRI PECIVU 12 do 9 zvečer Predznanje ni potrebno
LIKALCI ZA KROJAČNICO
Od 6 zvečer do 2 zjutraj
ZA ČIŠČENJE PONOČI Predznanje ni potrebno
NADZORNIK ZA NOČ. ČIŠČENJE Predznanje ni potrebno
SOBARICE PODNEVI AU PONOČI
MOŠKI ČEZ 60 LET STARI
Vsakojaka dela, za ves dan ali samo za delno.
Ne ozira se na starost, ni vam treba znati angleščine
Zlasite se osebno v uradu med 9 in 5
HOTEL STATLER
E, 12th in Euclid Ave. __(153)
MALI OGLASI
Garaža v najem
Odda se v najem garaža. Zglasite se na 1172 Norwood Rd. _(153)
Sobo išče
Jotžef Berčan iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti je bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33. cesta. Nazadnje je delal pri Sheets Elevator na Broadway. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 723 E. 160. St. (153)
Stanovanje iščejo
Dve odrasli osebi iščeta stanovanje 3 ali 4 sob v mirni okolici. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v urad tega lista.
(152)
Hiša za 1 družino
Naprodaj je hišk za 1 družino, 6 sob, v jako dobrem stanju, fire place, china kabineti, lot 40x167, blizu 152. ceste in Waterloo Rd. Pokličite KEn-more 0450.	(151)
Hiša naprodaj
Za dve družini, 5 in 5 sob, vse nanovo dekorirano; na oknih so beneški zastori. Zglasite se na 1132 E. 66. St.	(152)
V najem
se da 4 sobe za $21. Slovenci I imajo prednost. Zglasite se na 1201 E. 177. St._____
Prijatei's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1943
Zakrivajoč svečo proti vetru, ki jo pihljal skozi okno, odgovori Štefana:
"Tudi jaz sem bila v Lincu."
"Saj vem, da si bila," se je zakrohotal. Hu, kakšen smeh je to. Tako se je od jeze kro-hotal njegov oče takrat, ko jo je obsodil Plaho se je umaknila nazaj in je stopila za mizo. "Angel varih!"
"Po odpustke si šla, kajne? Pa si potem tudi obiskala dobrega prijatelja, farja Alberta, kajne?" Z zobmi škripajoč je izgovoril psovko.
Mirno in dostojanstveno je dv gnila z zlatimi kodrci obrobljeno glavico, o vendar je krasna kljub vsemu satanskem početju, kljub vsem nesramnostim, ki jih je storila, toda pro-kleta naj bo, noče je videti.
"To vas prav nič ne briga, kje sem bila. Farja Alberta pa ne poznam," ga je mirno zavrnila.
"Dobro torej, pri gospodu patru Albertu." Zopet se zakroho-ta, toda divje porogljivo in njegova roka, ki se od srda trese, vlači meč sem in tje. "In kaj si počenjala pri gospodu, he?"
Zunaj se je zabliskalo širom nebeškega svoda, da je za trenutek v sobi postalo svetlo po vseh temnih kotih.
Štefana je odvrnila mirno in odločno:
"To vam ni nič mari, gospod. Sicer se pa prav nič ne spodobi, da na noč vderete v sobo in strašite ljudi. Jaz moram sedaj zapreti." Z lučko je stopila izza mize, toda zastavil ji je pot, orjaško velik, tedaj je videla, da se mu prsi dvigajo in da hodi po sapo kakor človek, ki je tekel, da je napol mrtev, sopi-hal je:
"Domov me podiš, ti? Nimam doma, zaradi tebe sem ga izgubil. Tu stojim, in tudi ti boš ostala tu in mi boš odgovarjala. Kaj si počela z možem v Lincu. Odgovori! Kje je moj križ, ki sem ti ga podaril? In kdo je na. steno" — glas mu je pojemal, kakor stokanje mu je prihajalo iz prsi — "napisal ono o ljubezni?"
Gospod Jezus Kristus, kaj naj vse to pomeni? Kaj hoče, da naj mu pove? Ali je postal nor, ali pa besni zaradi tega, ker ga je zjutraj odslovila? "Kaj hočete vedeti?" vprašuje, "Kaj sva govorila? To je najina stvar, vi tega prav nič ne razumete in vam tudi prav nič ni mar. Križ sem podarila naprej, žal mi je, da ga vam ne
morem vrniti!"
"Komu si ga podarila!" se je zadri tresoč se od jeze. "Podarila sem ga." "Komu? ... Ti pa'povem jaz, če mi tudi ni nič mar . . . Albertu si ga podarila in še nekaj drugega . . . kar si meni odrekla — o Veliki noči v stolpu. . . . Si mu podarila? ... Da ali ne!"
V svitu sveče je videl, kako so ji v rožnati rdečici vzcvetela lica, o prokleta rdečica, ki jo dela še stokrat lepšo, to je rdečica krivde in sramote. Ona pa je mahoma z največjim strahom spoznala, da je na sledu presveti skrivnosti, o Jezus, Jezus, sedaj pa ti čuvaj nad svojo skrivnostjo in navdihni mi prave besede, navdihni.
"Kako, kaj mislite?" je rekla Štefka in je mirno zrla v obraz grozno besnečemu možu, toda kako je rdeča, vsa se trese!
"Dala sem križ za spomin, ker se pelje v Italijo."
O ti zvijačnica, o ti lažnivka! In nekoč je poljubil to oneča-ščeno, oskrunjeno lice in je mislil, da je v nebesih.
"Štefana," je rekel s tihim glasom, iz katerega je kakor zunaj na gorah prihajala smrtna nevihta, "saj veš, kaj mislim
_! Ne golvojriva več praznih
reči. Tu pred teboj stoji on, ki te je ljubil in ti je dal za igračo svoje srce, ti pa si zdrobila njegovo srce in si njegovo ljubezen poteptala z nogami, rekla si mu, da nikdar ne boš njegova, ker hočeš ostati devica. Štefana ..." njegov glas ni bil več človeški, bil je kakor glas morilne zveri, ki se polna ran plazi iz brloga, da pogin j a-joča še raztrga kakega človeka, "nisi več, vem da nisi. Na velikonočni ponedeljek si bila ponoči pri menihu v stolpu, in si mu v sramoti podarila, kar od rekaš meni. Bog in moje oči ve do to, in priče so videle, bila si preoblečena za meniha. In veš li, kaj se naj zdaj zgodi s teboj ? Še nocoj morajo strelci na noge, tako veli povelje mojega očeta, te morajo iztirati iz mesta in te morajo razbobna-ti kakor vlačugo — in to si ti, ti ... " za trenutek se je zdelo, da bo udaril v jok, toda bil je peklenski krohot; "ki sem> jo molil kakor svetnico, ha, ha! in zate sem hotel kovati nože, veš li še, kak norec sem bil . . . v vročo smolo bom vtaknil svojo malovredno roko, ki te je nesla s sramotnega odra . . . naj pogine ..."
'<*">'■■■XL '

Tudi švicarske ženske so prijele za dela, ki so jih prej-opraljali samo moški. Na sliki vidimo eno teh žensk, ki opravlja delo na polju s strojem, kar je prej vršil moški, ki pa je sedaj zaposlen z obrambo domovine. Švica je sicer neiitrahm država, vendar pa je pripravljena za vsak slučaj.
"Za božjo voljo! Jezus, Marija >n sv. Jožef," je težko so-pla Štefana, ki je položila svetilnik v stran in se je naslonila na mizo. iSamo deloma razume grozne besede, da je v njih nesramnost, to ve, tudi razume, da je ona tista, o kateri sta prej 'govorila pivca, tista ne-srečnica, ki jo bodo med bob-nanjem kakor hudobnico iztira-li iz mesta . . .
"Ampak za božjo voljo, kaj sem storila," je žalostno vzkliknila, iz bledega obraza je zrlo nanj dvoje modrih oči, o bile so nekdaj njegova slast, tako proseče, tako milo, da so se za trenutek potuhnili hudiči, ki so od Boga zapuščenega nesrečneža imeli v oblasti, in je zadnjikrat v njegovem potemnelem srcu dvignila svojo svetlo glavo ljubezen, mrtvi angel, in je še enkrat vzplamtela.
"Nisi? Nisi? Štefka, Štefka —!" to je bil zopet njegov glas. toda poln gorja in bolesti, kakor bi klical na pomoč človek, k i mu sedi grozeča smrt na prsih, in razprostrl je svojo roko proti njeni, ki je tiho z obrazka otirala solze strahu in groze: "Štefka, saj se ne bo zgodilo. Nihče ne bo bobnal, nihče te ne bo tiral . . . Toda, zaradi Boga, zaradi tvoje Marije, reci, da nisi bila v stolpu, da je vse le laž in prevara, da je menih zate nič, reci, in imel bpm svoje oči za sleparje, svojo pamet pa za neumno žival, še celo ljubezni ti ne bo treba vračati zato, vseeno te bom čuval, nihče se te ne bo smel dotakniti, nihče iz Štajra peljati razen čez moje mrtvo truplo."
"Gospod," je tiho rekla Šte fana z glasom, ki ga je lomil jok, "nikar tako ne kričite, moja uboga mamica spi. Kaj hočete, da naj rečem? Bila sem v stolpu, toda nič slabega nisem storila, več vam ne morem povedati, in gospod Albert je svet mož."
Tedaj je po konci skočil, kakor bi ga pičilk kačit, žopet so se začeli okoli njega sukati, plesati in tuliti hudiči. Tako, si bila tam, in kaj si počela?"
"Tega vam ne smem povedati."
In sedaj ji odseva iz oči nekaj zagonetnega, skrivnostnega, nekaj velikega, kar ve, pa nikdar ne bo pcjvedala nikomur. Kraljeva skrivnost, toda od peklenskih duhov zaslepljeni nesrečnež misli, da vidi skrivnost njenega greha, in njegove oči se v temi svetijo kakor zverinske oči; hripavo zarenči: •'Povedala mi boš! meni, ki si
ne z mojo častjo vred poteptala v močvirje! Kaj si počela v stolpu?"
Mirno je rekla: '"Ne, ničesar ne povem."
Zunaj se je zabliskalo na nebu. "Štefana!" je sopihal gro-zovitež, "izgovori, gre za tvoje življenje!"
Toda v deklici je bil duh Gospodov, ki ni pustil Janezu v Pragi prelomiti izpovednega pečata. Jezus, ne izdani tvoje skrivnosti, ne prelomim povelja tvojega služabnika, kužni mož še ni strohnel v grobu, ne, ne povem.
"Gospod Henrik," je rekla. "Zastonj mi žugate. Ne povem j vam, nikdar ne boste spravili iz mene. Gospod Albert je svetnik. In v enem letu ... Ne, tudi potem ne. Nikdar ne boste zvedeli."
Tedaj se mu je grozno skrem-žil obraz, oči so se mu izbulile, ogenj in kri je videl pred očmi, ena roka mu je kakor jeklo in železo padla na njeno ramo, v drugi se je nekaj zabliskalo kakor blisk, to je bilo bodalo, ki ;a je izdrl iz nožnice. "Ti ne poveš, torej vem, da so izpričevan j a resnična, vpijejo do neba, da, bilo je dejanje teme, ki si je počenjala, ti, ženska, ki si mene in ves Štajer varala. Tebe bom sodil jaz."
(Dalje prihodnjič)
-o-
Kupujte vojne znamke!
1888
1943
JVfaznanilo in Z^ahn)ala
V bridki žalost! in z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela iz naše srede našo preljubijeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater
FRANCES PIRNAT
ROJENA ODLASEK
ki jo je Bog poklical k sebi in je previdena s svetimi zakramenti zatisnila svoje mile oci in za vedno v Bogu zaspala dne 24. maja 1943 v starosti 54 let. Doma je bila iz vasi Dol pri Litiji na Dolenjskem. Po opravljen« pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jo dne 27. maja 1943 spremili na Calvary pokopališče in tam položili k večnemu počitku.
V	dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene sv. zakramente. Enako se tudi želimo prisrčno zahvaliti Rev. Max Sodji za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno pogrebno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede.
Posebno se želimo prisrčno zahvaliti Mrs. Joha-na Vidmar, Edna Ave., in Mr. in Mrs. Louis Sustar, ki so nam bili v tolažbo in prvo pomoč v teh najbolj težkih urah, kakor tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili v teh težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so jo obiskovali v bolezni ter vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so z nami culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
V	globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Družina Louis Sustar, družina Mike Vidmar, družina Frank Narobe, Mr. in Mrs. Anthony Pesavento, nečakinje Mary, Sophie in Ann, Mr. in Mrs. Steve Babic, Mr. in Mrs. J. M. Lozar, Mr. in Mrs. Frank Sustar, Mr. in Mrs. Andrew Pirnat, družina John Malovasic, družina Frank Požar, družina Frank Gregorc, družina Anton Pavli, Mr. in Mrs. Mike Zandar, The Boys of John Boehn Dept., društvo Carniola Hive št. 493 T. M., Nail Mill Employees of American Steel and Wire Consolidated Works, Office Employees of American Steel and Wire Consolidated Works, Packing Dept. of American Steel and Wire Consolidated Works, General Electric, E. Cleveland Lamp Works Finishing Dept., 1st and 2nd Shifts, Mr. in Mrs. Fred J. Weiler, Miss Mary Brezar, Miss Marie Stark, U. S. Coast Guard, Marblehead, O.
Prisrčno se tudi zahvalimo sosedom in prijateljem za krasen skupni venec in za dar za svete maše, in sicer: Mrs. Julia Bokar, Mr. in Mrs. John Mikus, Mr. in Mrs. John Hrovat, Sr., Mr. in Mrs. John Hro-vat, Jr., Mr. in Mrs. John Strle, Mr. in Mrs. John Brodnik, Mr. in Mrs. Jos. Hrovat, Mr. in Mrs. J. Zust, Mrs. Rose Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Longar, $Ir. in Mrs. John Pajk, Mrs. Jennie Novak, Mrs. H. Gock-el, Mr. in Mrs. Fred Strniša, Mrs. Ivana Campa, Mr. in Mrs. Frank Majer, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Mr. in Mrs. Jos. Purebar, Mr. in Mrs. Mike Gnidovec, Mr. in Mrs. Swarcman, Mr. in Mrs. Fred Estenic, Mr. in Mrs. Fr. Modic, Mr. in Mrs. Jim Mrhar, Mr. in Mrs. Fritz F. Strniša, Mr. in Mrs. Anton Pavli, Mr. in Mrs. John Smith, Mr. in Mrs. Rok Draganic, Kogoj družina. Ravno tako prav lepa hvala nabiralkam Mrs. Johana Vidmar in Mrs. Helen Mikus za njih trud.
Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni počitek blage duše, namreč: Družina Frank Narobe, družina Mike Vidmar, družina Louis Sustar, Miss Jennie Vidmar, družina Frank Gregorc, Mr. in Mrs. Joseph Lozar, Mrs. Jennie' Lozar, družina John Mole, Mr. in Mrs. Frank Suhadolc, Mr. in Mrs. Peter Jaras, Mrs. Mary Tomšič, Mr. in Mrs. Adolph Tomsic, družina Zibert, družina Matt Zandar, Mr. in Mrs. John Malovasic, Mr. Pete Malovasic, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Gordon Smith, Mrs. Julia Bokar, Mrs. Ivana Campa, družina Kogoj, Mr. in Mrs. John Smith, Mr. in Mrs. John Mikus, Mr. in Mrs./Jos. Hrovat, Edna Ave., Mr. in Mrs. John Brodnik, Edna Ave., Mr. in Mrs. Fred F. Sternisa, Mr. in Mrs. Frank Majer, Mr. in Mrs. Anton Pavli, družina Pureber, Edna Ave., Mr. in Mrs. John
Pajk, Mr. in Mrs. Fred V. Strniša, Miss Mary Pajk, Mrs. Rose Zupančič, Mr. in Mrs. John Sterle, Edna Ave., družina Novak, Edna Ave., Mr. in Mrs. Louis Cancula, družina Persin, Mrs. Louise Kausek, Edna Ave., Mr. in Mrs. Louis Bavec, Mr. Rudy Widmar, Mr-John Slapar, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Albert Novak, Mr. in Mrs. John Strainic, Mr. in Mrs. M. J. Ermacora Jr., Mr. in Mrs. Anton Malensek, Mr. Jos. Bokar, Mr* in Mrs. Jos. Pike, Bonna Ave., Mr. Edward Boka«1! Mrs. Agnes Opaskar, Mr. in Mrs. Anton Skok, Mr. m Mrs. Leo Burich, Mr. in Mrs. Petric, Edna Ave., Mr-in Mrs. Frank Stump, Mrs. Schmuck, E. 67 St., Mr-in Mrs. L. Bandi, E. 72 PL, Mr. in Mrs. Peter Mulio-lis, Mr. Bernard Muliolis, Mr. John Hrovat, Sr., Mr-in Mrs. John Hrovat, Jr., Mr. in Mrs. J. Zust, Mr. i" Mrs. Frank Longar, Mrs. Jennie Novak, Mrs. H. Gock" el, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Mr. in Mrs. Mike Gnidovec, Mr. in Mrs. Swarcman, Mr. in Mrs. Fred Est«' nic, Mr. in Mrs. Fr. Modic, Edna Ave., Mr. in Mrs-Jim Mrhar, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Rob. Dragani* družina Zalar, Mrs. Marie Hatijan, Mrs, Antonia Ce*" golj, Mrs. Mary Luznar in hči, Mr. in Mrs. Joe Urban-cic, družina Porapat, Mrs. Mary Krainz, E. 63 Sfc» družina Mahne, Ormiston Ave., družina Maurich, Mr-in Mrs. Frank Vilar, Mr. in Mrs. Joseph Modic, Norwood Rd., Mr. in Mrs. William Tome, Mr. in Mrs. Joh« Petrovcic, Jr., družina Anton Gradizar, družina Nick Tome, Mrs. Cecelia Keck, Miss Frances Keck, Mrs-Jennie Stefanic, Chapman Ave., Mr. in Mrs. Joe Smole, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mr. in Mrs. Anton Tomsic, E. 61 St., Mr. in Mrs. Charles Mohorcic, družina Joe Widmar, E. 43 St., Mr. in Mrs. Matt ZgonC, E. 115 St., Mr. Anton Zgonc, E. 167 St., Mr. in Mrs-Anton Yerman, Mr. in Mrs. Geo. Busack, Mr. in Mrs-Edward Kub, Miss Jo Tercek, Mary Jasko, Miss Angela Salettel, Miss Sophie Kadunc, Miss Dorothy Or®" zem, Miss Mary Mahovlic, Miss Ann Mahovlic, Miss Zora Celzic, Misses Jo in Marie Orazem, Mrs. Jean-nette McVerry, Mrs. Mollie Wyman, Miss Vida L. Gre-gorac, Mr. Frank N. Shega, Mr. in Mrs. John Lukanc, Mr. in Mrs. Louis Podpadec, Mr. in Mrs. Andrei Cajhen družina, Mr. in Mrs. Frank Rozic, Mr. in Mrs-Joe Susnik, Mr. in Mrs. Frank Markic, Mrs. Mary Blatnik, E. 61 St., Mary Skiljan, Mrs. Jennie Laurich, Mr. in Mrs. J. L. Gerrity, Mr. in Mrs. Edward Moseley, Packing Dept. American Steel and Wire Co. Consolidated Works.
Nadalje naj velja naša prisrčna zahvala vsem, «" so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba.
Enako naj tudi velja naša prisrčna zahvala vsem za izraze sočutja s poslanimi sožalnimi pismi in kartami.
Prav prisrčno zahvalo želimo izi^eči članicam društva Carniola Hive št. 493 T. M., ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pokojne in za udeležbo pr> sveti maši in pogrebu. Posebna prisrčna hvala P® Mrs. Bokar, Mrs. Brodnik, Mrs. Zigman, Mrs. Stefan, Mrs. Dolenc in Mrs. Slogar, ki so nosile krsto ter 8° jo spremile na njeni zadnji zemeljski poti ter jo p°" ložile k večnemu počitku.
Naša iskrena zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb.
Če se je pomotoma kakšno ime prezrlo, prosimo oproščenja ter se jim želimo ravno tako prisrčno lep0 zahvaliti.
Preljubljena in nikdar pozabljena zvesta soproga in skrbna mati, zastonj Te sedaj iščejo naše solzne oci, ker božja volja je bila, da si nas morala že zapustiti. Ohranili Te bomo vedno v sladkem spominu in Vsemogočni Bog naj Ti bo dober plačnik. V globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš sedaj mirno v hladnem grobu v zasluženem počitku in večna luč naj ti sveti. Žalujoči ostali:
BLAŽ PIRNAT, soprog
FRANCES in MARY ANN, hčeri	FRANK, S. C. 3rd C., sin	FLORENCE, sinaha
Cleveland, Ohio, 28. junija 1943.