gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 i)., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v sredo 24. oktobra 1855. List Nekaj o sadežu „asfodil" imenovanem Pred vec mesci me je ptuj gospod vprašal ali ne raste tišti sadež, ki so ga „Novice" zadnjikrat postavljajo. prelepem prebivalisču umerlih rastlo je zlatoglava obilno. Dan današnji sadijo Japanci to bilje po grobnicah; redijo ga tudi v loncih, ktere na nadgrobne kamne Jv . S. omenile in se f od VUJrilllU HI 3C (131 UUli imenuje, iuui Jill Iiuo JU nuiv bi se dobil, ker ga neka družba misli za žganje rabiti tudi pri nas in kako Po tem takem tegnilo prav biti, da karvemo, povemo od tega sedaj tako hvaljenega in res hvale rednega sadii kaj več, da ga boj domaćini bolj Od setve gojzdnega drevja Sadba % drevjičem. 9 da poznali in za svoj prid obraćali in pa pomnožili nam ne zgine drugam. Bere se od tega sadu v nekem nemškem rastlino da že v starih časih so korenine te rastline ka , štible pa v žerjavici kakor posebno sladkarijo vživali. Ne vémo, ali mnogim drugim vendar ta sad ni tako dobro disal, ali gotovo, da posle Pred sajenjem naj (Dalje.) se imajo vsi spremisliki od pisji kor salato z oljem in solj pečene da ga ni bilo dosti dobiti dnji a lit UHU UU3U UUUIU ,--to je gun;» v J uu pv/oiu- čas se ni nič kaj slišalo od tega sadeža, dokler podnebja, zemlje in nje lege in od izbere drevja pred očmí. Potem pa se mora vediti, ktera dôba je nar boljša za pre sadbo vsakega drevja, kako da se sa deži izkopljejo, luk nje delajo, in kako se sadi in vse os ker buje. Sadijo se drevesa v jeseni ka dar listje odpade, v spomladi prej ko se sočijo in je zadnji čas začel pozornost svetá na-se obraćati, da za žganjarije kaj dober. Čeravno ne obilno, raste asfodil vendar tudi divji pri nas na Krajnskem; že pred vec leti sem jez te ? tudi p o z i m i rastlini, ki se Gilb w astiíie botaniško „asphodelus albus a weisse oder Goldw Gilbw 5 in „asphodelus ramosus", oder Goldwurz, po doniace pa dokler popje žačenja otekati in poganiati ob jasnem vremenu. Dobro je sadili v jeseni in pozimi, će se za volj pomanjkanja vode zasajene drevesca dobro zali vati nemorejo; dež in sneg opravita, da se parst koreain dobro prime, v jami vleží, in da vohkoto (mo kro to) bolj v sebi derží, kakor če so bile drevesa na ljev kops imenujete, vidil in naberal po senožetih pri Logatcu, Cerknici, Planini in Černomlj in nektere v tukajšni botaniški vert zasadil se sedaj nahajate in tudi v pusti obnašate Da emlj 5 se spomlad brez zalivanja posajene. Zato ob ti dôbi po sajeno drevje tudi boljše ozelení, kakor po spomla danski sadbi. Ce je pa mogoče in lahko posajene sa deže kmali prav dobro zalivati un, ivj^i oe deze Kmali prav dobro zalivati, prav dobro jçor se morebiti misii, takrat kar je tako težko ni, ka spomladanska lahko vsakdo to rastlino spoznal, jo hočem bravcem enmalo bolj natanko popisati sadba boljša, in to se lahko razume. Sadeži namreč v jeseni ali pozimi vsajeni so celo četert leta ali skorej celega polleta v zemlji le zatlačeni. nezmožni 1 a • 1 • V % V ll# Ima asfodil mesnate za pavec debele, stručicaste «zeleneti ali živeža serkati v se. in tako rekoč mertvi zakaj -»"JMí v AAI V^IIUI/V f V V UVM VIV fl) ui/l W V I V u O l v ali podolgaste v šope izrašene korenine (res kakor georginije) so od zunaj krompirjeve barvě zno pred se jim utegne kaj napenega prigoditi traj pa rumene; iz korenin se peresa tudi v šopih še čez en čevelj do!ge,ozke, špicaste na tri robe in nekoliko loču podobne izrašajo, ki so v sredi enmalo votle. Izmed imenovanih pereš se pa izrašajo čez 2 cev lja dolge, gladke štible brez pereš, ki so proti verhu nekoliko vejčaste; verh teh vejic se izrašajo cvetni takem stanu do spomladi zmiraj ? v hirajo. Sadeži pa na spomlad izkopani malo pred ko vse oživí ali oze lení, in sopet zdajci presajeni, le malo časa v svojem spanji in hiranji ostanejo, in hitro spet na novem pro reel] v podobi zkega, podolgastega grojzdja; na re cljičkih so pa drobnim lilieam podob resjc ceplj cvetne kronice strani neke majek m V v . • v mm 9 ? bele ? ? v 6 pe storu porastejo. Pa skerbeti se mora pri sadbi te dôbe, da se sadeži dobro dobro zalivajo, da se rahla parst korenin povsod prime, in da nič praznega vmes ne ostane, drugač se rahla zemlja osuši, in sadeži po ginejo. Vselej tedaj, kadar se sadeži lahko zali vajo, naj se sadé spomladi; kadar pa vode ni, na 9 rudečkaste risice. za kterimi so po unanji jesen, ali pozimi v jasnem vremenu. kozeasti nu^vaoii, i^i mkasti peresčiki aiujc. ^cuiciiioua s okroglaste, zunaj s tremi robei, znotraj s tremi pre dalćiki, v kterih trivoglate ali zobate černe zernja stojč Semenišča so Jamice ali luknje za sadeže se morajo delati pred sajenjem ob kteri koli letni dôbi si bodi. Po samezni gospodarji bodo prav storili, to delo poleti, ko leže A je dolg dan in manj delavcov treba, opravljati; za so ses ke pa je nar boljše v jeseni, kadar druzega delà --na polji ni, jame pripravljati, da lahko vsi sosedje Asfodil je starodavno znana rastlina, kterej slo- pripomorejo. Za odraščene sadeže je pol leta vansko ime je čepljec; v Dubrovniku pravijo zlatoglav (po latinsko „asphodelus ramosus poprej jame pripraviti vselej koristno zato, da se iz kopana parst tako rekoč spraší in zrahljá; za maj nekdanji narodi so jo poznali; stari Pelazgi so jedli hine sadeže pa se malo pred sajenjem jamice delajo mu v Ze njene čebulici podobne korenine; posvećena je bila drugači bi izkopano parst preveč trava prerastla Cereri in Proserpini; mislili so, da ima čudovite zdra- rahle zemlje pri presajanji ne bilo. i * t t • i i • • « *m . ž m my t « • I ■ ? y m vilske moči v sebi; tudi so jo na grobe sadili. rogerški pesnik Homer v Odiseji pripoveduje, Sta da po Dosti záleže, koliko saksebi se jame kopajo, in sadeži vsadijo. Kolikor mlajši so sadeži in kar se 338 manj za naprej po svoji lastuosti in rastenji z vejami V • « • « !• _ i _______• __IM* * _______A * Ne vem, ali ça je Nemec prav tolmačil, zakaj Ce 5 razsirijo imajo bolj poredkom bolj na gosto se morajo saditi, in nasproti grob je pred ko ne toliko kakor ćern cr b pri belilt stati JlilaJ u UU1J Jjuicunuuitt oiata, RUimui OU oiuioi u naprej širjo oberšo delajo. Za majhine poldrug kolikor so starsi in za Krajncih se se sedanji čas govori cern namesti čern, in do čevlj visoke sadeze naj se jamice m 9 V # /% A M /\ do saksebi narede, za vecje sadeže pa je treba 6 do o ćevlj cer men, to je, bo tadi dragi Slo radec, namesti m ? lahko tedaj, da do 10 čevljev visoke kedaj tako izgovarjali te besedi Zakaj pa da se je kraj t ime daio čevljev medprosto To od teg pri se govori, če hoćemo gost drevj čuje staro izročilo, da so namreč kedaj roparji io toiovaji kih pa, kjer ima pasa ostati ? in zrediti. Po spa- ondi imeli svoje gnjezdo, ter ropa se drevj memo potovajoce ker za je vse okrog velik gojzd pokrival, pot proti Gorici in Itálii boj saditi hoče, za senco živini na pasi in za rabo je pa tam skozi peljaia. Se le ko je skof Enicho leta 12S3 lesa, naj se jame izkopljejo po 4 do 6 sežnjev vsaksebi. nemških naselnikov krog Bitnjega , kakor visje v Sorici Delaj naj se jame du tako, da boj dperte verste viditi od vsih kraj ? naj to vpeljal, je bila tolovajska drohal čssoma pregnana Kdor pride zdaj do cerngrobske cerkve s mi vica raztegne in po nj jame kopljejo v pravsnih gledom ne bo nasel na stenah vse z^od razstopih ali razprostorkih ; tako se po vsaki versti zidaríja go tiska, nekaj starja mocneja prej delà, in perva jama druge verste vselej med dvěma lepsa 9 > da so nekdaj jezuiti misijone irneli tukaj u porazan da je kaj novejša, prednjima pricnè, da bo vse dobro in lepo narejeno, čuda godile že od 300 let sem, kakor napis « « . A fl # A i ^ • • • * « A kar tudi k rasti drevja pripomore, zato da se sadezi ^ - . m m 1 t • • V tih od letnic pa eno na zvoniku 1666, ktera gotovo lahko obrastejo, eden drugemu z vejami nic ne za- ni nar stareja. Nar boij zvesto se hranuje tù tako imeno bavljajo. Široke in globoke morajo biti jame po pri meri korenin sadezev 5 raj enmalo prevelike, kakor prav za p p r ed p da bi se moglo potlej pri presajenji deže pavca debele skopaj jame blizo kopat čevlj vano „rebro ajdovske deklice" ali topske zi va li, 4 čevlje 8 pavcov dolgo. Skoda, da pri gotiskih cerkvah tako malo varujejo letnice, ktere so Široke večidel nekdaj bile v kamen vsekane. Pride zidar ometat Za sa in poldrugi globoke; persta debelim deblicam bos jih sivi zid, pa zameće in zamaže vse brez čka dil č e v 1j Tukaj široke in enega globoke; za tako bi bilo treba cerkvenim gospodarjem poskerbeti, da se taki na rej em , na privredno škerl ali majhne ali še manjše sadeže je bolj prirocno, ce se epominki ohranijo, in ako niso za terdn namesto posamnih jam jarki naredé z medprostorom liko le na zid zapisani, bi bilo venda potrebnim. Zemlja izkopana na verhu, in pa rušinja plošo kupiti, napis in letnico v kamen vsekati in na pra se dene na eno stran, zdolnja pa nasproti 5 da je vem mestu vzidati pri pod presajanji lahko zbirati, kar opravo sadbe zlo pri naši cerkvici zabel Jez sem dal i na Pí- ko smo vse letnice ? »> z zlati (Dalj sledi) priznico vzidati s tem napisom: „Stara cerk čerkami pod vica s. Brica sk Zgodovinske reci 9 zdalj pred l. 1631, v farno zvišana 1. 1790 v Krajnsko zgodovinsko društvo — Cerngrob in već druzega. Spisal P. Hicinger. (Dalje.) V tem tedaj delà zgodovinsko družtvo; blago in pri novo sozidana 1. 1803, tabla se ne bo lahko zg posvećena 5. 1830" Taka ubila pa defa cerk tadi lepo to Od bakvah Cerngroba sem več našel v Ljubljani, namreč v gosp dr. Costa-ta „Reiseerinnerungen aus Krain" in pa v nabirnici zgodovinskega družtva v spisu rajnega starološkega fajmostra Jerneja B V . # ¥ Ondi stoji zapi sano, da je doljna cerkev sv. Martina zidana bila žo v 12. pravo nabira, spravlja, zverstuje, obdeluje, da bi prihodnji etoletji, zgornja cerkev pa pozneje; pri nekem imenu je pisatelji naše zgodovine bolj pri rokah našli potrebne po- bila začerkana letnica 1493, na turna pa 1551 V « moci; izdeluje pa tudi po samem mnogotere strani naše zgodovine; tako dasiravno še ne stoji celo zidanje skupaj, dobro vložen, in se tadi stene dar to je tudi vse, kar vem ktera je stala z eno nogo n 7 je vendar ze semtertje temelj gori 9 uočem ponavtj . Ven- basni od „velikanske deklice^ Smarjetui, z drugo na Smaro smešno se mi pa pri takih pravli 9 tukaj in tamkaj bolj ali manj od tal vzdigujejo. Bolj na- cah vendar to dozdeva, da ljudem ne pride v spomin, ces tanko se že določuje, kterega rodovinskega debla da so 4 ali 5 čevljev dolgo rebro je vendar premajhno za tak< 9 bili nekdanji stanovavci naše dežele; bolj posebno se do- deklićco, se ko bi bila dete v povojih mesta; razlagajo se kazuje, kje da so stale te in te stare starih kamnov napisi, odkrivajo nekdanje terdnjave, ska-zujejo stare ceste. Nabirajo se spominki iz srednjega veka, prepisujejo ali saj po obsežku zaznamujejo pisma, in gotova doba za marsiktero zgodbo, ki zadeva celo deželo ali tudi le posamezen del, se je že določila. Tudi za bolj nove čase je družtvo že mnogo storilo, listov, zaznamkov, po- ("Konec sledi.) Dobrodelni Džafar pisov nabralo, da, ko bi zdaj Valvazor zivel, bi lahko za polovico boljse delo izdal. Vse to se je do zdaj spolnilo, dasiravno je le malo Iztočna povest. Arabsk pesnik, kterega je Džafar velikodušno podpe-je po njegovi smerti svojega dobrotoika grob poiskal; vergel se je nad-nj bolečine prevzet in celo noč ondi v solzah přebil. V sanjah se mu je prikazal žlahni Barme- ral 9 pravih delavcov, in razun gospod tajnika dr. Klu na, kte rega zunaj dežele bolj poznajo kakor pa v domačíi, je per stov ene roke skoraj prevec, domaće pisatelje in dopisa kid ter rekel mu: „To je božja naklomba. Jez sem v • ži- telje družtva sošteti. Koliko bi se storilo, ako bi le po malém tadi drugi kaj pisali; sej ni potreba povsod učenosti, vež dajal, zdaj pa sam več ne živim; bivam v grobu, na mesto v palači. Moji doevi so bili šteti, vendar naj krat kota mojih dní tvojih da se na znanje dá, kadar se je kak star dnar našel, kako staro pismo zadelo, ktera letnica iz bolj starega ali bolj novega čssa v kamen vsekana ali v listih zapisana dobila. Tudi tukaj velja: ~ " ř „Žerno k žernu dá pogačo, Kamen k kamnu dá palaóo". ne ogrenjuje. Pojdi v Bassoro, in reci tergovcu tretje štacune: „Barmekid Džafar te zaklinja, da mi daš 3000 cekinov. Zaklinja te pri spominu n a bobe**. Pesnik se zbudí z naj večjim zavzetjem: „Moja sanja če je koli kdaj sanja resnico go-vlastni podpis Barmekida imel. [ Vse čem pred zgu- je resnična zavpije vorila; ako bi pa tudi v , se vendar bi mi nikdo ne verjel. Naj bo *«elme«:a. Naj k tema svojemu vabila pridenem se nekoliko po- Za Cer«»«rrob se te«*aj vpraša, kteri kraj se po nemško tolmači Ehrengruben. Beseda tur en menda ni ptujka, ampak indo-europejska, po koreniki tur, bik, verh; latinsko turris, nemško Thurm, hebr ? tur. cor. Pis. 339 biti, ko zaupanje v svoje dobrotnike. Bog te blagoslovi Džufar!" Podal se je v Basaoro io dragi dau poiskal zaznamo vano tretjo stacuno veiikega terga. Ondi vidi tergovea se- t svojo zeno, ter ga okiicuje, ko na kaki dražbi, med njima upraša svojo ženo. „1000 cekinov". Džafar jib ponudi 2000, žena 3000. Tako drug druga oběma. „Koliko daš ?" deti na voljnem blazin • V » ki sta ga mladenća služila, kte rih eden se je s tem kratkočasil, da je bogato svilovino odřezoval iu prirezaval, drugi pa s tem, da je zlato in srebro vagal. Pesniku, vidsemu te znamenja blagostanja, serce jamo upadati, mislećemu, da se mu bode bogati gospod v zobe smejal sil za podpi prestregata do zneska od 20.000 cekinov, kterih polovino je vezir, polovino pa njegova sopruga plaćala. Zapovépo tem, da mi hlapci dnar na dom nesó, kamor kmalo sam dojdem v siovesoem sprevodu, kjer je moja žena od veselja skoraj ob um prišla. 5 ako bi mu čudne sanje razkladal, ter ga pro- obogatevša bila Skleneva tedaj, zapustiti Bagdad; zakaj tako berzo v imenu bobov. Vendar pa slednjič premaga v zasrambo bila svojim starim znancem y čutje srami, ter pozdravi tergovea. Ta mu prijazno od- vravnava se tù v Bassori « â V V « l % - __ y ter ga vprasa s cim da mu more postreći zdravlj prosim te ničesa, ko poterpljenja, da me poslušaš ' « » Ne ki bi bili prebogatega boboteržea zasmehovali. Vsadiva in , kjer se moje tergovanje kmalu ? podp Govori !" Tedaj mu pové svoje sanje, ter ga slednjič poprosi 5? v imenu bob „Za Boga! a odgovori tergovec 55 ako bi bil 30 do y 50 000 cekinov potirjal v imenu moje hvaležnosti za bobe ne bil bi ti mogel odreći prošnje tvoje". Pri tej prići za- é mládenců, ki je zlato in srebro vagal, da uaj pesmku vpomore, da sem přišel do svojega sedanjega blagostanja ktero zgolj Džafarjevi darovitosti dolžujem. Njegovo smert pozvedši sva se v černo oblekla, in z nama cela najnahiša ter sva veliko 1000 cekinov med uboge razdelila za pokoj njegove duše". ter * Pesnik se je zdruzil s hvalno pesmijo tergovcevo je slavil in hvali! svojega dobrotnika tudi po smerti. 5 pove a podá tri mošnje zlata „Kakor je res, da je Bog velik!" rece pesnik na to, „vendar ne vzamem poprej tega zne Novičar iz austrijanskih krajev 6 « Od savinske doline 20. okt. Ljudje ne pomnijo tako Ťergovec mu obljubi to razložiti, ter ga seboj prijetnega milotoplega vremena, kakor ga imarno to jesen da mi pověš, kaj pomeni ta hvaležnost v imeuu b ska b o \ domů pelje. Prideta v veliko palačo y čigar veža je bila Nebo je jasno, sonćni so daevi, zvezdate ne prehladne tlj s svetilnami iz sandalovine. ktere Inih noći. trakovih visele. Trideset robov in trideset robinj mu je na- ®ti ljubo Kmetovavci pospravljajo veseli obilne pridelke y zla ajdino, ktere tudi, kakor pravijo, že deset let proti prišlo. Stene sob in stanic so bile bo pozlaće niso přidělali toliko pa tako lepe kot letos. Tudi krompirja cpi vu pi iniw. Lutui/ nuu iu díuiiiv 01» wiiv uu^atu puAiavi/uuj ---- i--------- ------v, ----~ — t ---------- --— — „ — J---j — tla z marmorjero vdelane, okna so bile iz čistega kristala, dorastlo je lepega in zdravega dovelj, posebno kjer je bii Vsedeta se v kiosku, iz kterega se je na eno stran na pa laćo. v suhi, ne premastni, bolj peščeni zemlji sajen Med tem na drugo stran na vert gledalo. iMiza se je sibila j® vse zivo po vinskih goricah; povsod je vesela tergatev pod bremenom jestvin, in ko so slednjič šerbet ponujati jeli, možnarji pokajo, ter vabijo goste na prisojne nograde: m 0 u m m m 9 b V i t « 1 « * v • 1 1 b poprime gospodar besedo ter tole pripoveduje kajti y kamor poprej nemila toca ni bila zadela, vecidel polno Jez sem bil njega dní v Bagdadu 1 da sem bob prodajal 9 55 b tem je merica boba. To je bil moj kapital in obresti, s kteri sem mogel sebe samega in svojo rodovino živiti. Nekega dné, ^riHHriHHBH ko k sodnému dnevu, da so bile vse ulice pod vodo, je bilo skoraj nemogoče, iz hiše stopiti. Rečem k sem se borno Je tertje presladkega grojzdja. Ondi bo tedaj rujnega vinca moje premoženje bila dovelj, pa tudi dobrega precej. Tako vidimo, da nebeski :tii oće po naši dolini blagoslovi! je očitno delo in trud marlji- vega kmeta, da mati zemlja obrodila je obilno sadu; ven v deževnem letnem času, je 24 ur lilo neprenehoma dar je kruh maj h en in drag in a ne poneha! Odkod izvira to? Od poku pij e van ja in zavlaćenja polj- ženi: „Danes slaba kaže, menu, in kdo bode bob kupoval in da svoji kako hočem vén pri takem vre ščin v ptujino in od podraživnega barantanja z ž i t o m s p 1 o h. Skupljujejo namreč oesramni dobičkarji poljšćino po« •lUia va uuu i iii^u « pi u vi xjuua ^ ^uii uu m mu jjuma^ai «»• ^ ^ * * Jw * ww* ~ ' *---* ~ iz te zadrege. Bati se je sicer, da, ako greš na ulice, teh stvari v Terst, odkodar gré vse to Bog vé kam po Slava bodi Bogu a pra zena 1 55 on nam bo pomagal sebno krompir, soćivje in žito, ter pošiljajo velike vozove dez ti včs bob pridi y vendar pa poskusi srećo, znabiti širocem morji Kratkovidnemu kmetu ni veliko pomagano, vendar le kaj prodaš, da nas danes preži • ▼ u Vpotim se ko se pusti po barantačih omamiti (vcasih celó prej vpijfc tedaj z merico na glavi. ^ ...vii«.u u« giavi. Dez je neprestanoma lil, ko da j-— —~— r—-j—---- — bi se bili vsi nebeski ježovi poderli; bredel sem do kolena koliko sadežev mora prodati, bolje mu jih píačujejo mesti niti), da jim pridelke svoje po nizki ceni prodaja. Ker ne po vocii, vtrujen včs in potert od skerbi. Vezir Džafar in jam y kakor nezvesti predkupovavci, ki ubogega pa neum njegova sopraga sta stala ta dan na pokritem balkonu svoje nega kmeta derejo, kolikor morejo. (Res je, da kmetje palače, ko da bi se bila radovala gledaje na ulice, ki so dandanašnji potrebujejo več dnarja za mnoge piačila; ko bile rekam podobne. Zagledaje me reče vezir k svoji ženi: bi pa le tadi poplačevali, kar so dolžni! Veliko skuplje- „Vidiš li tega člověka z merico boba na glavi, ki brez nega dnarja se verže koj kerčmarjem v žrélo, na zimo pa strahu po ulicah koraci, ko se celó težna živina komaj po koncu vzderžuje? Ali je preubog, ali prelakom da si v takem vremenu toliko upa. Je li uno m o r a v LŽ li, mu ni ne dnarja, ne živeža.) Bi li ne bilo mogoče y da se nevgodno skupljevanje in zavlačevanje živeža kaj ustavilo ali saj omejilo v da- pomagati". Vezir pošlje po-me, ter me vpraša, kaj da me našnji dôbi, v kterej ljudstvo samo nima hrane dovelj? Morebiti bi slavne županstva ali kmetijske družbe zamogle kako bi sicer svojo rodovino přeživil »prožiti kaj o tej važni zade vi na dotičnem mestu? Gotovo bi jih slavilo za to hvaležrto občinstvo. * je nagnalo, iti mu odgovorim za današnji dan hise v takem vremenu? „Revšina in glad" 55 J. s. Džafar pogleda svojo ženo ter reče: „Te besede mi k -y,. i„ _-i v ---- serce podiraj to skliće celo hišo: več od 100 1% Ljubljane. Včeraj popoldne smo pokopali mnogo- spoštovanega in slavnoznanega umetnika gosp. Matevža Langus-a,ki je v nedeljo v 63. letu svoje starosti umerl. me ljubi, bode boba nakupil, kolikor koli ga bode mogel!" Čeravno ne več mlad, je bil vendar še terden in delaven do Tedaj pa se jamejo oseb se je sošlo, imenitnih in nizkih. Vezir jim reče: „Kdor drug druga pretekavati za moje bobe * r — j-----v — - * ^^ ~ l'iv^iiuYMu /id iu uj u k 'uuc, konca svojega življenja, nm ^ uiuwu ?u»u^v^m^ ^«.vjvr V kratkem je moj okrožnik poln zlata in srebra in moja poslednje njegove lepe delà v tukajšni frančiskanski cerkvi. Ime kar zraven več druzega, pričajo merica z bogatim blago rednosti polnje Ko vse poprodam 5 okoli 1000 cekinov njegovo bo po deželi je v marsikteri cerkvi s svojo imaš li še kaj boha?" ,,Za Boga me upra Džafar a tega-le mu odg 55 No le se 55 y umetnostjo postavil lep spominek, čislauo živelo še pozne véke in v zgodo Vzame zadnji bob, ga položi med sebe iu imenovalo v p h domaćih umetnikov se bode vedno verati. Naj verlemu rojaku, ki se je veliko trudil v življenji svojem, bode zemljica lahkal Hva ležni smo gosp. Ivanu Kukuljevič-u, da nam je v življenjo pisu bolj razločno ohranil delavnost rajncega. Novičar iz raznih krajev * za Visja sodnija je v nekem primerleji razsodila, da koga djansko razžaliti se ne pravi le njegovemu životu kaj ža-lega prizadjati, temuc tudi, ce se mu s pestjó žuga bavljica popeva itd. — Ker se se zmiraj primerja, da se včasih pisma pećatijo s stempeljskimi markami, so c.k. posfe vnovič razglasile, da stempeljske marke na pismih nimajo nobene veljave in da se s takimi pismi ravná kakor da bi bile brez mark. — Vrednost vsih deržavnih (cesarskih) posestev se ceni po poslednji cenitvi n a 340 do 350 rni- lijonov gold. ; or t» ospodarstvo teh • ¥ • grajsm pa je, žalibog! bilo Ogerskem, nektere drago in slabo tako, da, posebno .na nič niso nesle, tnarveč se je moglo vsako leto se več tisuč gold, doplačevati ; sploh se more reći, da dohodki so komaj bili en gold, od sto; — sedaj ko se je po železnicah d rogač pot vsim pridelkom na vse straní odperla in se bo gospodarilo, bojo tudi vrednost teh posestev in njih dobodki vsi drogačni. — Konec lanskega leta se je štelo vsih prebi- milijonov 411.309 vavcov našega cesarstva 39 med temi žensk 20 mil. 138.699, možkih pa 19 mil. 272.610; po tem stevilu je tedaj cena ženstva poskočila, ker pred se je zmiraj slišalo govoriti, da 11 žensk pride na 1 možkega. Kar je na Dunaji meso tako drago (17 kr. font), pokoljejo na teden le kakih 170 volov ali se manj; pred so jih poklali 200 ia se več. Kolere je se zmiraj dosti po svetu; v Kat an i i na Sicilijanskem je tak strah, da vsi premožniši prebivavci, vradniki, duhovni in zdravniki bežé; le revni so ostali, ki nimajo ni-kamor iti; čedalje bolj se res poterjaje resnica, da kurajže V Bin ko vic u, neki vasi eno ne iši na L a s k e m ! miljo od Ratibora v Slezii, se je přiměřilo, da so unidan ne ke