fEDNIK j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ. 18. se|Jlembra1969 LETO XXII., št. 37 CENA 0,50 DIN [akšna bo vinska letina L cene mošta? kakšna bo letošnja bratev odkup mošta, smo se po- rariali v »Slovenskih go- 'jhi v obratu KK Ptuj. [nz. Anton Skaza, enolog, m je povedal o dosedanjih alizah grozdja in mošta slednje: »Zaradi pozne ve- tacije so bili spomladi sla- pogoji za razvoj vinske e, V vročih mesecih juni- in juliju se je rast moč- popravila. Do ponovnega itoja je prišlo v avgustu, ej sušno in poznejše ma- 0 obdobje je povzročilo goje za gnitje grozdja, ijbolj so utrpele rane sor- rizvanec, portugalka, ra- la. Takoj po dolgem ne- Ekinjenem deževju koncem gusta so imele sorte na- dnje količine sladkorja a področju Zavrča): portu- Ika 9 do 10 odst., šipon 4 it. neuburgovec 12—13 5t„ modri burgundec 10^ odst., rizvanec 10—12 odst., iiškatni silvanec ca. 11 od- Ukov. Iz tega sledi, da je a vinska trta še v nezre- li stanju. Zaradi tega ni b na poznih sortah večje ode. Rane sorte, posebno 'vanec in portugalka, so fpele zaradi gnilobe 15 do ^st. ali še več. Pn-a dekada septembra je^ 3 brez večjega dežja. Pri- ■^ovati je, da se bo sta.nje kvalitete v vinogradih P-avilo. Rane sorte, ki smo ' Podbirali, so imele: riz- *c 12—13 odst., ranina odst. sladkorja. ^3radi že omenjenega dol- '^^inega dežja je trta po- '"0 v močno obloženih ["tažah postala zelo neod- ^3 na gnilobo. Zato lahko le izredno lepo sončno vre- me pomaga do boljše kvali- tete, sicer lahko pričakuje- mo le poprečno vinsko leti- no ali celo slabšo. Pri ponovni izmeri 13. sep- tembra je bilo sladkorja: be- li burgundec 13—15 odst., rumeni muškat 15 odst., mu- škatni silvanec 13—14 odst., renski rizling 12—13 odst, šipon 9—10 odst., muškat otonel 12—14 odst. Dozoreva- nje grozdja napreduje. Ce bo vreme ostalo vsaj 'tako kot je bilo v začetku sep- tembra, lahko upamo na kvaliteten mošt.« — Kako gre v prodajo pr- vo zaščiteno vino v Sloveni- ji »Rimljan anno 69«. »Vino gre dobro v prodajo. To dokazuje, da ljudje radi pijejo pristno vino. So še kupci, ki spoštujejo original- no vino, čeprav je nekoliko dražje. Prodajamo ga v vsej Sloveniji.« Inž. J. Mlakarja smo vpra- šali, kako potekajo priprave na odkup mošta. Odkupovali ga bodo tam kot lani. Ce ne bodo brali vsi vinogradniki naenkrat, bo posode dovolj. Prav bi bilo, da bi l»anjef časovno razdelili. Inž. Jani Gene, direktor obrata, nam je zaupal, da bo cena mošta taka, kot je bila predlani. ZR ZK PRED VOiriNIMI KONFERENCAMI V ponedeljek popoldne se ; je sestal občinski komite ZK ' Slov. Bistrica z vsemi sekre- tarji osnovnih organizacij, da bi se pogovorili o pripra- vah na jesenske volilne kon- ference organizacij ZKS in na občinsko volilno konfe- renco ter obravnavali naloge v zvezi z idejno-politično si- tuacijo v Zvezi komunistov. Sekretar občinskega ko- miteja Franjo Ledinek je bi! v uvodnih besedah precej oster. Dejal je, da bodo mo- rale organizacije pred volil- nimi konferencami temelji- to pregledati svoje dosedanje delo, ki povsod ni bilo rav- no najbolj uspešno. Zato je poudaril, da bo delo novih organov zaradi tega tem bolj napeto. Zahteval je od se- kretarjev organizacij, da bo- do poročila res objektivno sestavljena in da bodo vse- bovala tudi vzroke, zakaj je v nekaterih organizacijah prišlo do mrtvila. O tem je tekla tudi diskusija, po ka- teri bo potrebno v Zvezi ko- munistov opraviti z raznimi mlačneži in postaviti jasno alternativo: kdor bo delal, bo ostal član, kdo ne misli delati, pa naj zapusti orga- nizacijo. Nekateri člani komiteja so sprožili vprašanje, da bi bi- lo potrebno v proizvodnih organizacijah ponovno or- ganizirati osnovne organiza- cije, kjer so sedaj samo ak- tivi komunistov. Vendar je prevladalo mišljenje, da so lahko aktivi prav tako de- lavni in da se naj ne išče opravičila za nedelavnost v sedanjih organizacijskih ob- ILkah. Kljub temu pa bo ko- misija za organizacijo in razvoj to vprašanje pregle- dala in analizirala in dala svojo oceno. Ob nalogah komunistov o idejno-politični situaciji, ki je nastala, pa so bili mne- nja, da bi morali vse komu- niste natančno seznaniti s trenutnimi najvažnejšimi družbenopolitičnimi dogod- ki. Le tako bodo komunisti pravilno obveščeni. B. H. SAMOPRISPEVEK PLAČUJEJO v letošnji prvi polovici le- ta je bilo na raznih nivojih v slovenjebistriški občini precej govora o enoodstot- nem prispevku od bruto o- sebnih dohodkov za uredi- tev materialnega stanja slo- venj ebistriškega šolstva. Nekatera podjetja kljub prejšnjim obljubam, da bodo ta prispevek plačevala, te niso držala. Tako so se na zadnjem sestanku sredi ju- nija dogovorili, da bodo čla- ni predsedstva občine in drugi vidni predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij obiskali vse organizacije, kjer prispevka ne plačujejo. Rezultat njihove akcije je bil zelo uspešen. Tako sko- raj v občini ni podjetja, kjer sedaj ne plačujejo enega procenta od bruto c^ebnih dohodkov. Uspelo pa jim je, da so to dosegli tudi v tistih dislociranih obratih, kjer so vodstva podjetij v sosednjih občinah. Tako torej ni več bojazni, da bi akcija za izgradnjo šolskega prostora v slovenje- bistriški občini zastala za le- to ali dve. In tako lahko pri- čakujemo letos že prva pri- pravljalna dela pri gradnji, oziroma dozidavi osnovne šole v Poljčanah. Bližnji vzhod junijska vojna ni končana najnovejši spopadi na Bližnjem vzhodu, posebno izkrcanje izraelskih oklopnih enot na drugi strani sueške- '*a prekopa, daleč od linij prekinitve ognja v junijski vojni leta 1967 kaže, da kriza v tem delu sveta ne neha, celo več, da se premika situacija v smeri zopetnega vojaškega reševanja mesto mirnega političnega. Ob analizi dogajanja v tem delu sveta v zadnjih dveh letih ni moč mimo ugo- tovitve, da »junijska vojna« pravzaprav ni končana. Pre- kinitev ognja je trajala sa- mo nekaj tednov, pozneje pa se je vojna razširila celo na notranjost dežele v vojn[. Vojna na Bližnjem vzhodu je tako postala dolgotrajna vojna. Takšna vojna deloma tistreza arabskim deželam, ki ne morejo sprožiti vojaške akcije, s katero bi nagnale Izraelce k umiku iz arab- skih ozemelj. Takšna vojna pa tem manj ustreza Izraelu kljub vsestranski pomoči od zunaj in kljub izrednim spo- sobnostim njegove armade. Arabci pričakujejo, da bo glede na ta pritisk prišlo do sprememb v izraelski politi- ki. Medtem pa so ostala pri- zadevanja Izraela, da bi pri- pravil svoje arabske sosede k nadzorstvu nad palestin- skimi organizacijami, brez rezultata. Mednarodni polo- žaj Izraela se vedno bolj slabša zaradi tega, ker Iz- rael odbija resoJucije ZN o mirni rešitvi problema. Najvažnejši neprijeten faktor za Izrael je pretres v arabskem svetu, do katerega je prišlo po junijski vojni. Glasniki teh sprememb so državni udari v Sudanu in v Libiji, kjer so prišli na ob- last mladi napredni ljudje, zelo občutljivi za neodvis- nost njihovih dežel ter isto- časno odločni borci proti im- perializmu v vseh oblikah, to pa pomeni tudi proti Iz- raelu. Ti udari so tudi znak slabitve ameriškega in bri- tanskega vpliva v tem del« sveta, kar pomeni tudi sla- bitev izraelskih pozicij. Pre- mik v levo na tem območju pomeni torej odločnejše sta- lišče nasproti Izraelu, kate- rega ocenjujejo kot bazo imperializma. Izraelski vodje se vseka- kor zavedajo vseh vojaško strateških, političnih, eko- nomskih in drugih posledic takšnih sprememb. Istoča»n> so prepričani v moč svoje armade in v trajnost pomoči iz zahoda. Razen tega so Iz- raelci obremenjeni z vero, da spoštujejo Arabci samo silo. kar sklepajo iz izkušenj v zadnjih dvajsetih letih, ka.'' so uspeli držati v šahu arab- ske dežele. Glede na to po- stavljajo svoje zahteve gled^ miru, ki jih arabski vodje ne morejo niti ne želijo sprejeti. Izraelci gredo še dalje, ko se vračajo k svoji teoriji, da je mogoče doseči mir na Bližnjem vzhodu samo z zrušitvijo režima v sosednih arabskih deželah, predvsem Egiptu. Po ugotovitvah izra- elskih analitikov je treba vo- jaške operacije prenesti glo- blje v Egipt, ker da ta ai v stanju odgovoriti na ustre- zen način. Izrael torej želi ogroziti Naserja in Egipt, da poklekneta pred Izraelom. Vprašanje je, če bodo ta.k- šne teorije Ln akcije imele usF>eh. Ce ne bo sprememb v izraelski politiki in v sta- liščih tistih, ki ga podpirajo, bodo propadli vsi upi na mir v tem delu sveta. To je lahko vzrok mnogo hujše vojne, kot je bila jumija 1967. FD Zrcalce, zrcaice na steni povej, kolero najlepšo v deželi je tej ... Želite postati MISS Ptuj 1969? v okviru vinske trgatve »Ptuj — Haloze — Slovenske gorice«, ki jo pripravlja Ra- dio Ptuj v sodelovanju z od- borom za praznovanje 1900- letnlce mesta Ptuja, bo tudi izbor najlepših deklet za miss »Ptuj 1900«. Kandidatke se bodo potegovale za naj- boljše mesto na zaključni prireditvi vinske trgatve 11. oktobra letos. Vse, ki želite, vabimo k so- delovanju. Prijava kandidatk mora vsebovati: podatke o rojstvu, poklic in točen na- slov. Slika obvezna. Prijavi- te se do 1. oktobra na naslov: Komisija za izvolitev miss »Ptuj — 1900« — Radio Ptuj. Dekleta! Čakajo vas lepa in praktična darila. VREME ^ias do nedelje 28, *Ptembra 1969. Prvi krajec bo jutri, v 19. septembra ob .ZAPOVED: do nede- jl^ 21. septembra bodo I^^te in močne plohe. ^ bledel j i bo več sonč- vremena, vendar ^0 še tu in tam posa- "*^ne plohe. Dnevne 'JPerature bodo do 3Jy^a. 23. septembra K, .^5. in 20. stopinjami l^^'Ja. V torek pa se dnevne temperatu- ti^ižale pod 15 stopinj . A. C. STRAN 2 TKDMIK — ČETRTEK, 18. SEF (Nadaljevanje) Zavestno, strokovno in tKi- liticno zasnovana in preu- smerjena kadrovska politika bo imela zelo ponnemben de- lež v pr:hodn-em razvoiu Slovenije Socialistična zveza se mora odločno zavzemati za demokracijo kadrovske politike na vseh družbenih področjih. Odločilni za izva- ianie selekcije v kadrcvsk' politiki so znanje, sDOsrb- nosl. obvladanju družben-h tn strokovnih procesov, jasn^ usmerjeni innapredni samru- pr.-ivni koncenti in druvben.-i odgovornost, preizkušeni v praktičnem delu. Mladi ljudje, ki so spf sob- ni prevzeti pomembne druž- bene odgovornosti, se bodo lahko uspešno razv'ia'.i. če bodo vsi samoupravni družbeni organi sistematično posvečali potrebno pi^zornost kadrovski politiki S.-^cialistič- na zveza se bo trudila, da bi vsepovsod ustvarjali ozrač- 1e in pogoje ki bodo ustre- zali tem zahtevam. Kadrovska politika mora iT^haiatJ iz nalog, ki jih na podlagi proučenih ootreb za- stavlja konceot dolgoročne- ga razvoja Slovenije Repu- bliška konferenca Socialistič- ne zveze zavzema nalogo, da bo sistematično sodelovala pri usmerjanju kadrovske ooliti- ke v rcDubliški skuonosti. Organizirala se bo tako. da bo sx>osobna za to usmerja- nje, da bo pravočasno in kvalificirano odkrivala po- glavitne vidike, potrebe in pomanjkanja kadrov, obliko- vala njune smeri za novo po- lilikn in opozarjala nanje družbene samoupravne in družbene organizme. Skrb republiških organov Sociali- »t-ične zveze bo še posebej v tem. da br^jo uspešno in si- stematično usposabljali ljudi ta delovna področja, ki pr»- menijo za nas širši nacionalni interes; v zvezni upravi in predstavniških organih, v di- plomaciji, v raznih medna- rodnih organizacijah itd Organizacije Socialistične zveze v občinah bodo tudi morale konkretneje usmer- jati kadrovsko politiko na svoji ravni. Skrbeti bodo mo- rale v d.ogovorih s samou- pravnimi in pred.?tavniškimi organi zlasti za to. da se bodo neovirano in sistemat.sko raz- vijali mladi, nadarjeni ljudje, že posebno mladi ljudje iz proizvodnje Posebno pozornojrt bo So- cialistična zveza posvetila te- mu, da br-dn v kadrovski po- litiki bolj upoštevani delav- ci, skrbela bo. da se bodo strokovno in politično uspo- sabljali in da jih bodo upo- števali v kadrovskih rešitvah na vseh ravneh glede njiho- ve spof:obnr>5ti Oblika sekcij se je v do- sedanji praksi že uveljavila. V njih razpravljajo člani Socialistične zveze, ki jih druži isti interes, o družbe- nih področjih dela: v gospo- darstvu, v kmetijstvu na va- si na socialno-zdravstvenem področju, izobraževanju, kul- turi, znant^sti itd . . . Sekcije obravnavajo tudi druge, po- samezne vidike in oblike družbenih odnosov, kot so: problematika mladine, tradi- cija NOB. pravice in dolžno- sti občana, dejavnosti druž- benih organizacij, zaposlova- nje itd ... {Dalje prihodnjičl ^.KTIVUOST HEPOBLIŠKE Po skupščinskih počitnicah je delo v republiški skupšči- ni znova zaživelo. Skupščin- ski odbori in komisije že sklicujejo svoje seje in se priprnvljajo na zasedanja svojih zborov, ki bodo ver- jetno koncem tega oziroma v začetku prihodnjega me- seca. Pristojni odbori s področja gospodarstva imajo med dru- gim na dnevnih redih obrav- navo problematike medse- boinih zadolžitev v gospo- darstvu. Ta problem je zelo pereč, kajti medi^ebojne za- dolžitve v gospodarstvu so dosegle že tak obseg, da o- grožajo poslovanje že tudi finančno solidnim gospodar- skim organizacijam. Obravnavali bodo tudi predlog za izdajo zakona o progresivnem davku na pre- sežene dohodke in predlog za izdajo zakona o sredstvih SR Slovenije za posege v gospo- darstvu. Smoter ukrepov iz prvega zakonskega predloga je, da bi se, če že ne odprav- ljala, pa vsaj omejevala eko- nomsko in socialno politične neprimerne posledice v de- litvi, kakršne lahko nastane- jo z izkoriščanjem monopol- nega položaja ugodnejših po- gojev za pridobivanje do- dohodka, ki so bolj ali manj neodvisni od delovnih orga- nizacij, ali zaradi neučinko- vitega delovanja načel deli- tve po delu. Z novim zakonom o sred- stvih SR Slovenije za pose- ge v gospodarstvu naj bi re- publika razpolagala s poseb- nimi sredstvi, ki bi se vrača- la gospodarstvu na tistih mestih in v tistih oblikah, ki zagotavljajo optimalni poli- tični, družbeni in gospodar- ski razvoj republike z vidi- ka skupnih interesov. Z nji- mi bi bili soudeleženi pri fi- nanciranju predvsem izred- nih in za skupnost infra- struktur nih objektov, razvo- ja manj razvitejših področij republike itd. Sredstva bi se dajala kot dotacija ali kot kredit pod ustreznimi pogoji. Odbori s socialno-zdrav- stvenega področja bodo ob- ravnavali predlog za noveli- zacijo zakona o socialnih za- vodih in predlog razvoja mreže domov za stare v SR Sloveniji. Po tem predlogu se do 1976 predvideva zgra- ditev domov za 3000 postelj, tako da bi skupaj z obstoje- čimi kapacitetami razpola- gali s približno 600|) Ijami. V obravnavi, sklepi in priporoči]j boljšanje krvodajav SR Sloveniji in stn publiškega sveta $3 Slovenije o vprašanj vatne zdravniške prjj Odbori bodo obra tudi osnutek zakona čitvi organa, ki o pravici do otroške datka in o obvezni odločb o otroškem i Pravice, ki jih novi z otroškem varstvu j. spadajo več med prav cialnega zavarovanj otroško varstvo so značilne vse bistvene sti socialnega progra: terega izvajajo od] organi in službe v predvsem službe soc varstva, oziroma ca socialno delo. Zato sc urejanje otroškega ( kot eno izmed oblik i ne pomoči družini v organizacijsko strukt občinskih skupščina) konski osnutek poudi o pravici otroškega i odloča na prvi stop činski oziroma medc upravni organ, ki je jen za zadeve socialne stva. Odbori s prosvetno- nega p>odročja obrai informacijo o probl izobraževanja v SR i ji, predlog zakona o hanju višje stomatok le v Mariboru in pre izdajo zakona o nosti ji v tujini pridobljel skih spričeval. Sama namreč zahteva, naj nostrifikacija v okv novnega in srednjega v celoti v pristojnost bliškega organa, nos cija visokošolskih sel in izpitov pa v pri« visokošolskih zavode tako naj bi se zakons dila tudi vprašanja, mentacije in evidence zi z nostrifikacijo. Pristojni skupščin! bori obravnavajo tud tek zakona o izvršiM tu skupščine SR Sloj Kakšen razvoj kmetijstva in vasi? (Nadaljevanje) Nujno je. da se družbena gosnodarstva krepijo kot no- silci razvoja modernega kme- tijstva. Izpopolnjevanje druž- benega sektorja kmetijstva zahteva hitrejše sprejemanje in uporabo modernega nači- na gospodarjenja na osnovah sodobne tehnologije, visoko produktivnega dela in eko- nomične proizvodnje. Z u- krepi ekonomske politike se mora krepiti akumulativna sposobnost družbenih gospo- darstev, da se osvobajajo pre- zadolženosti. pospešuje prili- vanje družbenih sredstev v kmetijstvu v večjem obsegu kot do sedaj. Da se ustvarijo pogoji za skupna vlaganja in poslovno sodelovanje z dru- gimi partnerji. Razen tega se bo moralo pospešiti zaposlo- vanje strokovnih kadrov in olajšati reševanje presežka zaposlenih. Samoorganizira- nje. integracija, proizvodno in poslovno sodelovanje bo potrebno pospešiti z različ- nimi ukrepi ekonomske poli- tike. Princip prostovoljnosti bi moral prit: bolj do izraza tudi pri združevanju delovnih or- ganizacij iz kmetijstva v zbornice. Zvezna konferenca je za- radi tega mnenja, da je po- trebno dati popolno družbeno podporo zasebnim proizva- jalcem, da se združujejo v različnih oblikah, zadružnega organiziranja, razvijajo so- cialistične samoupravne od- nose v proizvodnji in na ta način ustvarjajo svoje druž- bene in ekonomske interese in potrebe Potrebno je u- stvarjati pogoje, da se v skladu s konkretnimi mož- nostmi posameznih področij, skozi različne oblike zadruž- ne,?a organiziranja, zadovo- ljijo številne potrebe proiz- v.TJalcev in vaščanov. Važno je tudi z zakonskimi pred nisi zagotoviti razvoj različnih oblik zadružnega združevanja, postaviti zatkon- sko osnovo za delo in pri- stojnost skupščin zadružni- kov, zadružnih svetov in iz- vršnih organov, določiti vlo- go zadružnikov in določiti nijhovo udeležbo v riziku, u- rediti status premoženja, ki so ga prinesli s seboj ali do- segli z delom v zadrugi in druge odnose delitve in sa- moupravljanja v zadružnih organizacijah. Takšne zadružne organiza- cije naj ne bi izključile c^b- stoječe oblike kooperacije in poslovnega sodelovanja za- sebnih proizvajalcev in dru- gih delovnih organizacij v kmetijstvu. Sedanja stopnja razvoja kmetijstva, obvezuje kmetij- ske proizvajalce da bolj in- tenzivno uporabljajo rezul- tate znanstveno raziskoval- nega dela v proizvodnji, or- ganizaciji dela in razvoja sa- moupravnih družbenih od- nosov. To zahteva večja iz- ločanja sredstev delovnih or- ganizacij in združenih pro- izvajalcev znanstveno raz- iskovalnega dela. V politiki delitve sredstev iz skladov za znanstveno raziskovalno delo je prav ta- ko potrebno izločiti določena sredstva za projekte, ki se lahko neposredno uporablja- jo pri izpopolnjevanju kme- tijske proizvodnje. Povezo- vanje znanstvenih intitucij s kmetijstvom naj bi bilo za- siovano na principih dohod- ka. Kreditno politiko pa bo po- trebno prikrojiti specifično- sti proizvodnje v kmetijstvu. S kreditiranjem je potrebno povečati obratna sredstva kmetijstva tako. da se orga- nizirana proizvodnja, ki ima plasman pokriva s kreditom. Nujno bo potrebno U-smeriti del investicijskih sredstev za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu, da se zagotovi enakomeren gospodarski raz- voj, in zagotovi ustvarjanje pogojev za modernizacijo in rekonstrukcijo kmetijstva, kar pa je eno od osnovnih načel reforme. (Prihodnjič dalje) Slov. Bistrica: IZREDEN PORAST IZVOZA Ze za prve mesece letoš- njega leta je opazen izreden porast izvoza iz slovenjebi- striške občine. V nadaljnjih mesecih je. kot je bilo pri- čakovati, narastel še za na- daljnje odstotke. Tako je Impol, največje podjetje v občini, povečal izvoz za celih 50 odstotkov v primerjavi z istim obdob- jem lanskega leta. Tudi v steklarn; Boris Kidrič, obrat Slov. Bistrica, so dosegli boljše rezultate kot lani. Obrat LIP-a v Slov. Bistri- ci je povečal izvoz za dobrih 38 odstotkov, medtem, ko je izvoz v tovarni olja zaostal za 6,4 odstotka. Skupno se je povečal iz- voz v občini za 47.5 odstotka v primerjavi z istim obdob- jem lanskega leta. Plan iz- voza pa so izvršili v višini 43 odstotkov. To nam pove, da so si povsod pTiif z vsemi silami poveč! voz. Posebej se je '• Impol. ki kljub težavJ radi dobav aluminija tako izredne rezultate- UGODNE CENE ŠK> Večkrat so odbornil^ ščine občine v Slov. ' na svojih sejah P* vprašanja, zakaj tak« ke cene škropivom šjitnim sredstvom. šne so te cene v pr^"? s sosednjimi občinam' Posebna komisija zadnjo sejo pripravi'^ čilo, po katerem je ' merjave podatkov z rom in Ptujem očitno, da so pri večini škrop' v slovenjebistriški nižje. Le v treh prii"! cene višje. Iz tega se ^ pati. da so bili odW.' cenah nekoliko nap3^' veščeni. kot je razvi' poročila. ^ ČETRTEK. 18 SEPTEMBRA 19G9 STRAN 3 jdborniška vprašanja \ odgovori I jiinuli seji občinske Line Ptuj so odgovorili ^rašanja, ki so jih po- odborniki. I irASUHA ^ ^ VIDEM Varnica odbornik ^kega zbora iz Vidma je ,j "dodatno vprašanje [financiranja asfaltira- jg5te Suha veja — Vi- Dobil je pismeni odgo- V razpravi je med dru- ponovil, da so ceste v fvni skupnosti Videni o- jje kritično vprašanje, bami prebivalci ne mo- usposobiti KS je dobi- 00 dinarjev dotacije. Na- ■ vprašanje, kaj urediti ni pičlimi sredstvi pri veliliih potrebah. Pred- 1 je. da bi delno rešili ilem cest četrtega reda, li dali de! gramoza iz laznice pri Vidmu kra- i skupnosti zastonj. Za- se je za asfaltiranje ce- iuha veja — Vidom Ob- iral je, da moramo s kra- im samoprispevkom as- rati republiške ceste, šal je, zakaj smo v tem Slovenije zapostavljeni. Sflij. leta naj ne bo razlik občani. Tudi naše ceste uvrstijo v program mo- Izacije cest. TE V KS KIDRIČEVO iks Jabločnik, odbornik 3_delovnih skupnosti iz 'ičevega je vprašal, kako 'sjen režim vzdrževanja na območju KS Kidriče- ^ odgovoru je rečeno, da ijfala krajevna skupnost ^^Vi za pravilno opremo s prometnimi znaki, ki 'preprečevali čezmerno ^etiitev in uničevanje ^3. Tu je mišljena tudi 'sifozi Njlverce, ki prav ni zgrajena za vozila 5 ton. Morda bi bilo '''Povezati se s KK Ptuj ^Pnem popravilu cest. yji kmetijskega obrata ^^"0 na kidričevih ce- jfa Ureditev ceste ob že- bilo treba več sred- ^Raci.ja MARIBOR ^^vko Brglez, odbornik, P 3sal, kako je zamislje- ^^^gracija nekaterih go- fskih področij med ob- 5. Ptuj in Maribor gle- ^^anek objavljen v Ve- '^'ede na stališča ptuj- gospodarstvenikov o ljP'"ašanju, ki smo jih o- predzadnji številki to?' ^-ahteval fxlg3vo- Žagar, padpredsed- i( še enkrat poudaril, ijo i ^^""'"i^ s tako inte- 3 '"f^ takim načinom pi- jjj^^focesi bodo pokazali, j^^3j bo sodelovanje in ^'^fije... KAKO UREDITI POROČNE DVORANE? Ciril Murko, odbornik iz Majšperka je vprašal, ali je v načrtu obnova in ureditev matičnih dvoran v občini. V ptujski občini so poročne dvorane v 17 krajevnih skup- nostih, v sedmih jih ni. Sta- nje matičnih dvoran razen v Ptuju ne ustreza namenu, še manj pa ustvarjanju slav- nostnega vzdušja. Prostori so vlažni, temačni, premajhni... Predlagali so dve varianti, kako urediti poročne dvora- ne. Po prvi bi jih zgradili v sedmih krajevnih skupnostih: v Vidmu. Podlehnlku, Maj- šperku. Desterniku. Gorisni- ci, Cirkulanah in v Juršin- cih aU Vitomarcih Poročna dvorana v Ptuju bi bila za SK Ptuj, Hajdina, Rfjgozni- ca, Dornava, Grajena in Cir- kovce. Namesto 18 bi imeli 8 poročnih dvoran, ki bi jih primerno uredili. Ureditev bi stala 5 milijonov starih di- narjev. Po drugi varianti naj bi bile vse poroke v ptujski po- ročni dvorani. Od 400 porak letno (1968) v ptujski občini jih je bilo 200 v Ptuju Po- poprečno je bilo 11 porok na krajevno skupnost. Ker se večina poročencev pripelje na poroko z avtomobili, prevoz verjetno ne bi bil večji pro- blem, Ciril Murko je dejal, da je v Halozah in drugod še veli- ko ljudi, ki se ne morejo pri- peljati k poroki z avtomobili. Krajevne skupnosti ne more- jo opremljati poročnih dvo- ran saj samo preproga stane pol milijona S din, se manj pa zaradi izredno nizkih do- hodkov in dotacij krajevnim skupnostim. Zavzel se je tu- di, da bi ponovno delili po- ročno darilo, to je knjigo. UREDITI ŠOLSKE OKOLIŠE V PTUJU Dr. Tone Florjančič je vprašal, zakaj ni urejena raz- mejitev šolskih okolišev v Ptuju. Na vprašanje je pre- jel pismeni odgovor. ODKUP MLEKA Stanko Sitar odbornik iz Haidlne je začel dolgotrain > razpravo o odkupni in pro- dajni ceni mleka ter o dav- ku na tratorje, last k.metov. V razpravi je bilo rečeno, da mimo zakona o pregledu mle- ka ne bo mog>ce. Poskrbeti bo treba, da bo mleko čisto in ohlajeno. Odkup bo treba urediti s hladilnimi naprava- mi na večjih zbiralnicah So- financirali bi jih kmetovalci in kombinat. SO SI RAZDELILI ! RUBE2NI FOND? Janko Znidarič iz Gorišni- ce je na seji skupščine po- stavil vprašanje: »Govori se, da si je uprava za dohodke razdelila rubežni fond Ah je upravičena do tega in kako so si ga razdelili? {Ce so si ga in to v večjih vsotah, bo med kmetovalci veliko negodova- nja Verjetno ne bodo mirno gledali, da si nekdo zato, da dobro Izterjuje davek, deli nagrade iz davkov, ki jih v današnjem stanju kmetijstva kmetie s težavo plačujejo). Postavil je tudi vprašanje, kako so delili sredstva za vo- litve Odgovore bo dobi! n3 prih -dnjl seji občlnsk skup- ščine. ZR Pospešiti favno razpravo o Izpopolnitvi skega zavarovanja v spomladanskih mesecih začete javne razprave o in- validskem in pokojninskem zavarovanju se bodo čez ne- kaj dni nadaljevale. Doseda- nje razprave pa so že pokaza- le nekatere značilnosti, ki naše občane najbolj zanima- jo- Poglavitna vprašanja, k; jih zanimajo so: — pogoji za pridobitev po- kojnine, vstopna starost, predčasno upokojevanje, sta- rostna meja, behificiranje za- varovalne dobe; — višina pokojnin, pokoj- ninska osnova, lestvica za odmero pokojnine, usklaje- vanje pokojnin z ekonomski- mi gibanji; — financiranje pokojnin- skega zavarovanja; — starostno zavarovanje kmetov. Razen v nekaterih prime- rih dosedanje razprave niso podprle (?) znižanja starostne meje in delovne dobe, pod- prle pa so stališča glede pred. časne upokojitve, ki bi se moralo ohraniti v izpopol- njenem sistem.u, izključno le na osnovi zavarovalnih teh- ničnih računov. Izrečeni so bili tudi pomisleki v zvezi s stališči, da je starostna meja odločujoča komponenta po- kojninskega zavarovanja in, da bodo z ukinitvijo tega in- stituta prizadeti predvsem fi- zični delavci. Glede izenačevanja starost- ne meje in pokojninske do- be žensk z moškimi so bila izražena menja, da bi bilo takšno izenačenje načelno možno, vendar pa je treba položaj mater — zavarovank in tistih delavk, ki delajo v težjih in slabših pogojih, po- sebej preučiti. Razprava, ki jo je organizirala konferen- ca za družbeno aktivnost že- na Slovenije je postavila za- htevo,-naj se predhodno pri- pravijo študije in analize z ustreznim analitičnim, in do- kuinentacijskim gradivom, ki naj bi prispeval predvsem k razrešitvi sledečih vprašanj: — ali je potrebno benifi- cirati zaposleno žensko samo zaradi razlik v spolu in — ali prek pokojninskega zavarovanja benlflciratl ma- terinstvo in kako. Ob tem bo seveda j^otrebno preučiti finančni učinek po- daljšanja delovne d3be za delavce brez otrok in finanč- ni učinek benificlranja ma- terinstva ter ugotoviti nje- gov pomen in posledice, ki s tem nastajajo. Razprava — razen nekate- rih izjem — ni podprla te- ženj za širjenje pravic iz na- slova benificlranja zavaro- valne dobe. Opozorila je na nevzdržno stanje, kar je pred- vsem posledica neurejenih delovnih pogojev, slabo or- ganiziranega varstva pri de- lu, ki predčasno izčrpava de- lavce, nadalje pomanjkljiva in neustrezna izobrjzba de- lavcev ter pomanjkanje na- črtne prekvalifikacije Osrednji problem doseda- nje razprave je vprašanje pokojninska osnove Ze do sedaj je prišlo do izraza e- notno mnenje, da je potreb- no glede določanja pokojnin- ske osnove oziroma višine po- kojnine poiskati takšne re- šitve, ki bodo odpravile znat- ne razlike v pokojninah za- varovancev, ki odhajajo v pokoj v različnih obdobij z enakih delovnih mest Razprava je pravilno opo- zorila na dejstvo, da nasta- jajo deformacije v veljavnem pokojninskem sistemu pred- vsem zaradi neenakih pogo- jev gospodarjenja in različne ekonomske situacije, bodisi posameznih panog gospodar- stva bodisi posameznih de- lovnih organizacij. Čeprav prevladuje stališče, naj bi ostal osebni dohodek tudi v prihodnje za glavltnl kriterij za ugotaljanje pokoj- ninske osnove, je vendar le enotno mnenje, da je treba uporabiti razen osebnega do- hodka, tudi ustrezne korek- ture, predvsem kategorijo del »vnega mesta z ustrezno izobrazbo Pokojninska osnova naj bi bilo t jrej sestavljena iz dveh delov: iz osebnega dohodka in fiksne osnove po kategori- ji delovnega mesta. Glede u- poštevanja osebnega dohodka pri določanju pokojninske •>- snove. se večina zavzema za sedaj ve'javno petletno ob- dobje Tudi ponovna uvedba zavarovalnih razredov ima veliko zagovornikov, češ saj bi edino z razporeditvijo z.3- varovancev v zavarovalne razrede uspeli odoraviti de- formacije in anomalije v rav- ni pokojnin. (Konec prih.) Mlcidina na slavju v Kozjem Nedeljskega zborovanja slo- venske mladine v Kozjem se je udeležilo tudi nekaj nad 50 mladincev iz mladinskih akti- vov iz ormoške občine. Mladi so odpotovali v ne- deljo zjutraj s posebnim vla- kom, ki je pripeljal iz Ljuto- mera in iz drugih krajev Po- murja več sto mladincev in mladink. Iz razgovora z Jožetom RA- KUSO, predsednikom občin- skega komiteja ZMS Ormož, smo izvedeli, da je bilo mla- dinsko srečanje v Kozjem za- res prisrčna manifestacija mladosti, ki je dobila še pose- bej svečano obeležje ob govo- ru tovariša iEdvarda KARDE- LJA, ki je m.ed drugim dejal: :. .. danes je manj kot kadar- koli prej fraza, če rečemo, da je bodočnost na današnji in jutrišnji mladi generaciji.. .« Mladinci in mladinke iz ob- čine Ormož so se vrnili s Kozjega polni nepozabnih vtisov, dasiravno so imeli ko- maj čas prisluhniti vabljivim zvokom narodne in zabavne glasbe, številnim recitacijam, petju ... Slovo s Kozjega je bilo težko, ostali pa so lepi spomini na to srečanje. J S. Svet SPLOŠNE BOLNIŠNICE DR. JOŽETA PO- TRČA V PTUJU razpisuje 1 SiTIPENDIJO za š()lau.je na medicinski srednji šoli — ( ddelek splošna smer, Pro.šnje nasl(»vite na n|)ravo Splošne bolnišnice dr. Jožeta trča v Ptuju. P»azf>js velja H dni od iincva objave razpisu. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 18. SEPTEMBRj^ Od 4. do 12. oktobra bo v Ptuju kmetijska rastava Od 4. do 12. oktobra bo v Ptuju (na športnem stadio- nu) kmetijska razstava. O pripravah in namenu razsta- ve nam je govoril inž. Milan Koren, član odbora za pri- pravo razstave. Ob pripravah na proslavo 1900-letnice Ptuja so skleni- li pripraviti v Ptuju kmetij- sko razstavo, ki naj prikaže pomen in odlike kmetijske proizvodnje v občini. Podob- ne razstave bodo vsako leto. Letošnja razstava ne bo podobna sejemskim razsta- vam. Prikazati želijo dosež- ke in probleme proizvodnje v kmetijstvu. Na.kazovala bo tudi rešitve proizvodnih pro- gramov, ki se pojavljajo v družbenem in zasebnem kmetijstvu. Obiskovalci naj spoznajo proizvodne rezulta- te in tehnološke rešitve v proizvodnji. Letos bo poudarek na sad- jarstvu, vinogradništvu in živinoreji. Da bi prikazali pomen sadjarstva v vzhodni Sloveniji, bo poslovno zdru- ženje kmetijskih proizvajal- cev Styria iz Celja organizi- ralo slovensko razstavo sad- ja z ocenjevanjem. Odziv kmetijskih organizacij in kmetov je dokajšen. Prve vzorce že zbirajo. Živinorejski del bo razsta- vil molznice, p:ta.nce, konje. Perutnino bodo prikazali v posebnem paviljonu za vzre- jo piščancev, ki je primeren za kooperante, rejce piščan- cev. Cilj živinorejskega dela razstave je prikazati prime- ren tip živali za naše območ- je in proizvodnjo. K sodelo- vanju so vabljene delovne organizacije in kmetje živi- norejci. Tehr%'čno izvedbo živinorejskega dela razstave (izbor razstavljenih živali, pripravo katalogov za oce- njevanje in podobno) je pre- vzel vpi-erinarski zavod, ki mu pomagajo strokovnjaki zadrug in kombinata na svo- jih območjih. Živinorejski del razstave bo izredno bo- gat in koristen. Da bi dobili obiskovalci boljši pregled nad kmetiisko' proizvodnjo v vzhodni Slo- veniii. bodo del razstave po- svetili poljedelski proizvod- nji. Poljedelci bodo prikazali svoje proizvode, zlasti skrb- no pa bodo razstavili zaščit- na sredstva in umetna gno- jila Na razstavi so pripravlje- ne sodelovati tudi trgovske In druge organizacije. Na razstavi bodo delil: prospekte, informacije... Del razstave bo namenjen kmetijski mehanizaciji za obdelovanje polja, vinogra- dov sadovnjakov. Po dose- danjih razgovorih je soditi, da bodo zamisel uresničili. Glede na to. da bo razstava problemska in na višji rav- ni, bodo tudi strokovna pre- davanja za proizvajalce. Ne- katere dni bodo namenili iz- ključno sadjarjem, druge ži- vinorejcem, gostincem in po- dobno. Pri izvedbi razstave sode- lujejo poslovno združenje Stvria, republiška gospodar- ska zbornica, poslovno zdru- ženje kmetijskih proizvajal- cev iz Ljubljane, veterinar- ski zavod" iz Ptuja, kmetijski zavod iz Maribora in drugi. »Slovenske gorice« bodo na razstavi organizirale pokuš- njo vina. Pregled razstave, ki bo obenem vodič, bo v poseb- nem katalogu, kjer bodo opi- sani izdelki in pridelki vseh razstavljavcev. V njem bodo opisani tudi rezultati in bo- doče naloge. Vsi. ki bodo sodelovali na razstavi, bodo prejeli spo- minsko plaketo Ptuja. Po o- ceni strokovne komisije bodo dobili najboljši posebna pri- znanja in denarne nagrade. Finančna sredstva za razsta- vo bodo prispevali sklad za pospeševanje kmetijstva SO Ptuj in drugi. ZR KK Piuj NOVA MEŠALNiCA KRMIL KRIJE POTREBE FARME Prve dni v septembru so spustili v pogon pravkar do- grajeno mešalnico krmil pri silosih za tamkajšnje farme bekonov. Kakšne potrebe so silile ptujski kombinat v gradnjo in opremo mešalnice in kaj pričakujejo od nje, nam je povedal inž. Milan Berglez: Farma bekonov je vse od začetka kupovala krmo. Za- radi številnih prednosti so mislili na lastno mešalnico krmil za proizvodnjo potreb- ne krme, s katero bi lahko hitro sledili potrebam farme. Krmila so kupovali in vozili od daleč, zaradi tega so bile intervencije dolgotrajne in večkrat nepravočasne. Pozi- mi je bil večkrat otežkočen in celo onemogočen prevoz krmil. Ce je zmanjkalo kr- me, je bilo okoli 25 tisoč ril- cev lačnih. Velika pridobitev so tudi že prej zgrajeni silosi, ki so re- šili problem skladiščenja. Poleg silosov je tudi sušil- nica, ki je rešila problem nezadovoljivega in naporne- ga sušenja zrnja v obratih. Kombinat lahko v svoji su- šilnici, silosih in mešalmci pri farmi bekonov na Turni- šču posuši, vskladišči in zmeša pridelke v ustrezno krmo. Pred to pridobitvijo so morali zrnje prodati, kr- mila pa zopet kupiti od več dobaviteljev. Silosi imajo kapaciteto 1000 vagonov. Mešalnica zmeša z dobro or- ganizacijo dela v eni izmeni za potrebe farme. Na proda- jo krmil zaenkrat ne misli- jo. Proizvodnjo bi radi iz- polnili tako, da bi proizvaja- li res kvalitetno krmo naj- prej za potrebe kombinata, pozneje pa tudi za kooperan- te. Mešalnico so ^ predvsem za potrebe V glavnem mešajo kj pitance, koncem mes( bodo mešali krmo t« plemenske svinje. Treba je še omeniti^ mešalnici ne proij umetne krme, kot to j kateri mislijo. Meša j rodna krma vseh poti sestavin v najbolj j razmerje za posamezne li v različni dobi staro bistvu se mešajo žita, Ijakovinski in drugi do v najbolj okusno in pr no hrano za živali. : mora vsebovati dovolj nilnih sestavin: beljaj vitaminov... za posai živali. Prehrana ne sn enostranska. Žito se i zmeša z dodatki in p vreče za transport v V mešalnici je zajK 11 delavcev. V njej J polavtomatizirano. Z o je stala 40 milijonov dinarjev. Sestonek cbčiiiskega poritlčnega aktiva v petek je bil v Ormožu se- stanek občinskega političnega aktiva Razpravljali so o idejnopolitičnih nalogah zve- ze komunistov glede na toza- devne probleme in naloge v občini. Aktiv se je strinjal z oceno stanja, ki ga je podal sekre- tariat CK ZKS in z oceno iz- vršnega biroja ZKJ. V disku- siji je bilo obravnavanih več vprašanj o idejno političnih nalogah zveze komunistov. Sprejet je bil sklep, da naj ožji krog komunistov izbere in pripravi tista vprašanja, ki so na tem področju dejavnosti zveze komunistov v ormoški občini najbolj pereča in po- trebna v bližnji piihodnosti osnovne organizacije ZK v občini Ormož. J. S. Priprave m volitve konference ZK Glede na priprave na volil- ne konference ZK je bil v ponedeljek v Ormožu sesta- nek sekretarjev osnovnih or- ganizacij zveze komunistov. Obravnavali so kadrovska in vsebinska vprašanja ter spre- jeli sklep, da bodo v času od 21. do 27. septembra se- stanki vseh osnovnih organi- zacij ZK. Na teh sestankih bodo obravnavali kadrovske priprave, razpravljali o sta- tutarnem sklepu, ki ga bo pozneje sprejela občinska or- ganizacija ZK ter o idejno političnih nalogah, ki jih bo treba izvesti v cilju krepitve vloge in pomena organizacije ZK. J. S. Podgorci v znamenju bližajočega se krajevnega praznika v nedeljo je v Podgorcih že tretjič zapored zasedal pri- pravljalni odbor za proslavo 150-letnice šole v Podgorcih in 60-letnice delovanja tam- kajšnjega prosvetnega dru- štva. Kot smo že poročali, bo ta proslava, ki bo sočasno tu- di krajevni praznik Podgo- rec — v drugi polovici okto- bra letos. Na tem sestanku so spre- jeli okvirni program proslave teh dveh krajevnih jubilejev. V soboto (datum še ni povsem točno določen) bo prip jubilejno prosvetno di celovečerni program z u( bo in pogostitvijo nekč in sedanjih članov prosvi ga društva. V nedeljo bi celodnevnem programu i lovali: lovci s streljanja glinaste golobe, gasilci silskimi vajami, strelci s do pomerili za spominski kal, mladina s športnim movanjem na novem i metnem igrišču, svoj ( pa bodo k temu prazniku spevali tudi šolski otrot obiskujejo 150 let staro lo — jubilantko, ki je bi to slovesnost letos adapi na in prenovljena. ŽIVLJENJSKA DOBA SE LAHKO PODALJŠA Ameriška medicinska zve- za meni, da se lahko živ- ljenjska doba Am.eričanov podaljša za deset let, če bi ljudje telovadili, pazili na težo, prenehali kaditi in ho- dili redno na zdravniške preglede. Dr. Friderick Swartz iz Landsinga. ki je predsednik odbora za probleme staranja, je rekel, da si ljudje uii jejo telo, ker preveč jed pijejo, ker kadijo in ke: telovadijo. Združene države Arai že vedno niso po življe" dobi med vodilnimi drž mi na svetu. Poprečna I Ijenjska doba je zdaj F' žno 70 let, dr. Swar- meni, da bi jo ob ur nju navedenih vzroke ko podaljšali za neka.: let. Javni red in mir v Slov. Bistrici Med zanimivejšimi točka- mi dnevnega reda zadnje se- je SO Slov. Bistrica je bila tudi obravnava osnutka od- loka o javnem redu in m.iru. Ze predloženim gradivom je določene dodatke prispeval tudi svet za občo upravo in notranje zadeve. Tako bi naj dopolnjeni osnutek bodočega odloka služi! odbornikom pri javnih razpravah in razgovorih, ki bodo o tem odloku. V razgo- voru z občani in pa čuvarji javnega reda in miru pa je razvidno, da je ta odlok slo- venjebistriški občina res po- treben. Ni slučajno, da je v slovenjebistriški občini | \eč mladinskega krimii" i^publiki. Toda tudi P'' ški ostalih občanov so P' pogosti. Seveda se z sp-' manjem tega odloka ne sli, da bo vse urejeno, ^ osnova predvsem org^ javne varnosti, ki bodo ko mnoge kršilce, ki P daj niso mogli kaznovaj storjene prekrške, le kaznovali. Toda to ni o^' ni namen odloka, z I namreč želijo dvignit' očuvati javno moralo. ne moti počitek ljudi, na red in čistočo itd. Po sprejetju osnutka'j tako pričakujemo, da ^ na prihodnji seji od^' odlok o javnem redu ''^^ TU tudi sprejeli. ZAHVAT.A Ob prerani izgubi ljubega moža. očka in starega očka JOŽETA DRA6ARJA iz Ptuja, Mlinska 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose- dom, njegovim bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so se tako številno poslovili od njega, mu darovali prekrasne vence in cvetje ter nam nismeno in ustmeno izraziti sožalje. Posebno se zahvaljuemo sosedi sestri Vlasti Pra- protnikovi, Emici Ciglerjevi in Angeli Juršič, ki so nam stale ob vsaki uri ob strani. Lepa hvala zdravniku dr. Ivici Sokoliču, ki mu je lajšal zadnje ure trpljenja. Hvala kolektivu »Delta« za spremstvo in vence. Se enkrat hvala! Družina Dragar, Kovačič — ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA 1909 STRAN 5 flarket v Slov. Bistrici y ponedeljek dopoldne je I izpolnjena ena največjih L slovenjebistriških po- m^ov. Trgovsko podjetje Mika je končno predalo ' (jem svoj nov enonad- kJpni market. Otvoritvi nove trgovske hi- V Slov. Bistrici je priso- rovalo precejšnje število mačinov (domačink!) in go- >v. Nekoliko po deveti uri direktor trgovskega podje- i Planika slavnostno odprl ■ata, v novih prostorih pa predsednik skupščine obči- ! spregovoril nekaj besed ob avnostni otvoritvi. Dejal je, I smo lahko vsi zadovoljni, i se je končno le uresničila iša skupna želja. Seveda pa 'bili zato potrebni izredni 'pori, predvsem same de- 'vne organizacije, ki je zmo- la skupaj s krediti toliko fdstev, da je postavila tako P objekt. Zgradbo trgovskega doma gradilo slovenjebistriško fsdbeno podjetje Granit po ^črtih Komuna projekta iz aribora in tako še enkrat ^-azalo svoje sposobnosti, ' lahko gradi tudi najza- '*^'nejše objekte. Ob tem pa '^'.'Jži pohvalo tudi glavni fiitekt ing. Miro Ungar iz ""■'bora, ki je celotno stavbo ^edno lepo vključil v oko- * Ljubljanske in Vošnjako- f ulice. }^fednost zgradbe znaša 370 ''■'h milijonov. Trgovski ima 1.500 kvadratnih «trov prodajnih površin, "nost blaga, to so vložena Jma sredstva pa prav ta- Jiosegajo okrog 300 milijo- p starih dinarjev, om v°.^^°i^itvi so si gostje in fos?^^"^' ogledali prodajne 'iotJ^' Poslovodja špeceri- .Je Karel Štukelj. V tem iz- j'!^ velikem oddelku si lah- jjP?^\režete z vsemi špece- '"^i dobrotami, od vseh igjg ^tenin, do zelenjave in )Q(j^..2e bežni pogled na ) '^^} prostor da vedeti, da ^jj.pra res velika in sicer 'letnega blaga, tako da ni bojazni, da ne bo ustreženo raznovrstnim okusom. Slika iz pritličja se potroš- niku ponovi v nadstropju, kjer je urejena manufakturna trgovina, katere poslovodja je Jože Pipenbaher. Razne liro Kolenko, predsednik SO Slov. Bistrica, Jernej Celofi- I, direktor TP Planika in sekretar Jakob Lorenci na otvo- itvi nove trgovske hiše v Slov. Bistrici (foto Cerič, SI. B.) vrste tekstila, konfecije, pe- rila dajo občutek, da imaš pred seboj precej širok izbor kvalitetnega blaga. Razen te- ga pa je v nadstropju tudi prodaja fotoaparatov in glas- benih instrumentov. Skratka, prvi vtis, ki ga na- redi na potrošnika novo od- prta trgovina, je zelo zado- voljiv. Tako ni bojazni, da bi- striški potrošnik ne bi našel, kar želi kupiti v Slov. Bistri- ci, predvsem zaradi tega, ker bodo nekatere prodajalne v mestu sedaj specializirali. Ta- ko bo v trgovskem domu pro- daja pohištva, pri sedanjem Volanu bo specializirana pro- daja kemikalij, lakov itd., v dosedanji špeceriji pa bo prav tako specializirana pro- daja elektromateriala. Bistriškim potrošnikom se obetajo tako boljši časi. Nič več ne bo potrebno potovati v Maribor. Naraščajoč pro- met v novem marketu pa bo vsekakor opravičil dolgoletno željo domačinov, ki so konč- no le dobili svoj novi trgov- ski dom. B. H. PREDNOSTNfVRSTNI RED udeležencev NOV z območ- ja občine Ormož za dodeli- tev posojila za adaptacijo in popravilo stanovanj. Na predlog komisije za za- deve borcev in invalidov NOB je na svoji seji 15. av- gusta 1969 Upravni odbor za financiranje izgradnje in a- daptacij stanovanj za borce v obfeini Ormož sprejel na- slednji sklep: I. V zvezi s 4. členom odloka o merilih za uporabo sred- stev, dodeljenih občini Or- mož za graditev stanovanj udeležencev NOB (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/69) se objavi lista o prednostnem vrstnem redu za dodelitev posojil za adap- tacijo stanovanj: 1. Zadravec Jože, Lačaves 11; Snajder Ivan. Zasavci 53; Zabavnik Drago, Vodranci 31; Zabavnik Vlado, Lača- ves 3; Sovič Ana. Hermanci 8; Boksa Vinko, Vel. Nedelja 17; Majcen Ana, Hranjigov- ci 19; Zadravec Alojz. Zasav- ci 3; Markrab Franc, Rakovcl 8; Rakuša Tomaž, Mala vas 12; Rajh Ivan, Trgovišče 30; Ozmec Jakob. Veličane 15; Kociper Ivan, Stanovno 5; Hržič Hedvika. Otok Virje; Marčec Franc, Obrez 19; Hor- vat Jakob, Središče ob Dravi 146; Regula Franc, Sardinje; Debevc Ivan, Tomaž; Boksa Branko, Koračice 11; Šešer- ko Ivan, Stanovno; Tomažej Marija, Tomaž 26; Ficko An- ton. Pavlovski vrh; Fistravec Peter, Trgovišče 10; Vomut Alojz, Podgorci 9; Nemec To- maž. Podgorci 1; Marčec An- ton, Obrez 20; Gmajner Franc, Litmerk 45; Novak Angela, Hranjigovci 9; Zi- darčič Milena, Središče 58; Stampar Alojz, Središče 82; Kuharic Antonija. Jastrebci 51; Megla Ciril, Cvetkovci 1; Kosi Berta, Podgorci; Plohi Milan. Jastrebci 49; Jauže- vec Matija, Cerovec 22; Cu- rin Julijana, Vitan 2; Kola- rič Ivanka, Kog; Luknar Vin- ko, Frankovci; Kolarič Jože, Vuzmetinci 31; Ivanuša Vim- ko, Loperšice; Ivanuša Jože, Središče ob Dravi 251; Dog- ša Branko, Grabe 22; Petek Zvonko. Cvetkovci 43; Žer- jav Otmar, Salovci 8; Her- nja Ludvik, Pavlovci 12; Skuhala Ivan, Trgovišče 42; Leb^r Franc, Kog 74. Za občinsko združenje , predsednik: Alojz Nardin S seje SO S9ov. Bistrica Osnovnemu šol- stvu vso pozornost Ena glavnih točk ponedelj- kove seje skupščine občine Slovenska Bistrica, je bila vsekakor razprava o dejavno- sti temeljne izobraževalne skupnosti. Glavni namen je bil, da odborniki podprejo prizadevanja TIS k uvajanju boljših pogojev osnovnega šolstva v občini in da se se- znanijo z njenim delom. Ta- ko je bilo odbornikom.predo- čeno dosedanje delo, načrti za naslednje leto in načelen pro- gram za naslednjih pet let, da bi lahko TIS laže planirala svoje delo. Ze minulo leto je bilo povedano, da redna sredstva niso prihajala po predračunu, ampak da je morala skupšči- na občine nameniti dodatnih 150.000 din in republiška izo- braževalna skupnost 330.000 dinarjev. S tem dodatnimi sredstvi pa so bili predvideni dohodki TIS celo nekoliko preseženi. Finančni načrt za letošnje leto je sestavljen v okviru predpisanih progra- mov in s sklepom SO v letu 1968 za dogovorjeno širino dejavnosti. Eden od zelo in- teresantnih predlogov, ki so ga odborniki prav tako spre- jeli je, da se na nekaterih šo- lah kot v Slov. Bistrici, Oplot- nici, Poljčanah, Makolah in na posebni osnovni šoli uve- dejo socialni delavci. S tem sklepom, seveda še nerealizi- ranim, so se v slovenjebistri- ški občini priključili drugim območjem v Sloveniji, kjer takšne službe že imajo. Vse- kakor pa so uspehi teh obmo- čij velika garancija, da bodo socialne službe na osnovnih šolah mnogo pripomogle k boljšim učnim rezultatom, predvsem pa h kategorizaciji otrok, ker je po predvideva- njih v slovenjebistriški obči- ni občini čez 160 otrok, po- : trebnih šolanja v posebni os- novni šoli zaradi lažje ali večje mentalne prizadetosti. Iz poročil se je dalo razbra- ti, da je bilo v zadnjih dveh, predvsem pa v zadnjem letu mnogo storjenega za izboljša- nje učnih pogojev in mate- rialnega stanja tako šole kot prosvetnih delavcev. Zelo dobre rezultate je po- kazalo podaljšano bivanje učencev v šoli. Slednje naj bi bilo nadomestilo za to, za kar so mnogi učenci prikrajšam doma. Tako bodo v letošnjem letu samo na osnovni šoli Po- horskega odreda v Slov. Bi- strici odprli pet oddelkov. Toda ne samo redna de- javnost, tudi ostale svobodne dejavnosti so se na šolah v slovenjebistriški občini moč- no razmahnile. Športni krož- ki, literarni, dramski, znanje matematike, fizike, biologije itd. so mnogo pripomogli k boljšemu počutju učencev. Zato bodo te dejavnosti goji- li tudi v letošnjem šolskem letu in to še bolj načrtno, kvantitativno in kvalitativno. Ko je govoril o delu te- meljne izobraževalne skupno- sti njen tajnik Norbert Jed- lovčnik, je dejal, da so v Slov. Bistrici sprejeli pred dvema letoma dve vrsti ukrepov za izboljšanje učnega uspeha na osnovnih šolah. Po eni strani naj bi se za napredek zavze- mala širša družbenopolitična skupnost, po drugi strani pa bi naj neke spremembe v šoli sami tudi doprinesle k bolj- šim učnim uspehom. Mislim, je dejal N. Jedlovč- nik, da je širša družbenopoli- tična skupnost dala svoj de- lež (samoprispevek, sveti staršev na šolah itd.); sicer še nekatere oblike dela niso popolnoma vpeljane, dajejo pa že prve rezultate. Na sami šoli pa smo vpeljali vrsto iz- boljšav kot: nobena učna ura ne poteka brez obveznega pet- minutnega ponavljanja, pre- kinili smo z diktiranjem tam, kjer so na razpolago učbeni- ki, vpeljava svobodnih dejav- nosti, podaljšano bivanje otrok v šoli, kategorizacija otrok, poletna šola itd., ki so in bodo pripomogle k boljšim učnim uspehom. Odborniki so se na seji skupščine občine strinjali s predloženimi poročili in z dviganjem rok potrdili začr- tani program osnovnega šol- stva v naslednjih petih letih. B. H. Kako ustno komunicirati? Kdor slabo komunicira, ima težave pri reševanju pro- blemov, pri poslovnih odlo- čitvah, v medsebojnih odno- sih in pri informiranju lju- di. Vsakdo komuncira na svoj način. Ustvari in zgradi svoj sistem ustreznega komunici- ranja. Vendar moraš upošte- vati nekatere pomembne za- hteve, brez katerih ni u- spešnega ustnega komunici- ranja. Te zahteve so med drugim naslednje: SPOZNAJ SAMEGA SEBE — svoje sposobnosti, zna- nje; — pomanjkljivosti in šib- ke točke (razburijivost, dik- tatorstvo, občutljivost, hitro užaljenost, zamerljivost, ma- ščevalnost, precenjevanje se- be in ljudi); — prednosti (inciativnost, spoštovanje ljudi, posluh za predloge, objektivnost, spo- sobnost analize, presoje, predvidevanja itd.). SPOZNAJ LJUDI, S KATE- RIMI SE SREČUJEŠ Ugotovi, kaj ljudi posebno motivira (npr. spoštovanje posameznikov in skupine, možnost razvoja in napredo- vanja, priznanje, objektivna, čeprav ostra kritika.) — A- naliziraj. kaj destimulira po- sameznika. ZNATI MORAS DOBIVATI INFORMACIJE! Znati moraš analizirati, presojati, odločati, delovati in kontrolirati. Zlasti pa je pomembno, da znaš POSLU- ŠATI. UPORABLJAJ PREIZKU- ŠENE METODE IN TEHNI- KO KOMUNICIRANJA! Teh je več, nanašajo se, na primer, na: diskusijo, in- formiranje, predavanje, go- vorništvo, delegiranje, pou- ečvanje teorije in prakse, in- tervju, analiziranje proble- mov, poslušanje, telefonira- nje, kritiko, grajo in pohva-« lo, odločanje itd. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK. 18 SE}'TEMj, Tudi v Ormožu uspešen zcičeteli iiO¥ega šolskega leta Po bre2.slcrbnih počitnicah so se v začetku te.ga meseca zopet na široko odprla šolska vrata in prešerni otroški živ-žav se je preselil v otro- ške učilnice. Začelo se je no- vo šolsko leto in nova priza- devanja za uspešno izpopol- njevanje šolskih obveznosti. V minulem tednu sem se oglasil v ravnateljevi pisarni- osnovne šole Ormcž. Ravna- telja Ziatka Kovačiča sem našel zatopljenega v pripra- vo urnika za izvenšolske ak- tivnosti. Ob vprašanju, kako je z letošnjim vpisom v prvi razred, mi je povedal, da je v njihovi šoli iz leta v leto manjši vpis v prvi razred. V primerjavi z lanskim letom imajo vpisanih v prvi razred kar dvajset učencev manj. Ta številka se iz leta v leto veča. Od prvega do petega razreda imajo po dva oddel- ka, v šestem razredu štiri od- delke, v sedmem tri in v o- smem razredu dva oddelka. Ob dejstvu, da it leta v le- to pada vpis v prvi razred, pa je na drugi strani vedno večji vpis tistih učencev, ki obiskujejo osnovno šolo že deveto ali pa deseto šolsko leto. Ti želijo nadoknaditi zamujeno in si pridobiti os- novo za nadaljnje prebija- nje skozi življenje. Problem učencev — voza- čev je zadovoljivo rešen s prevozi otrok z avtobusi. Na šoli je okrog 125 vozačev, ki so jim prevozi v šolo dodatno breme k šolskim obvezno- stim. Avtobusne zveze so več ali manj ugodne. Pri tem imajo največje težave učenci h Ključarovec, ki se pripe- ljejo v šolo že pred sedmo «ro zjutraj. Učenci vozači so potrebni dodatne pomoči in nadzora, vendar pa zaenkrat to vprašanje še ni zadovolji- vo rešeno. Iz leta v leto je tudi vse več učencev, ki se vozijo v šolo s kolesi. Ni ču- dno, saj kolo ni več tak »luk- sus«, kot je bilo še pred ne- davnim. Z ravnateljem Zlatkom Ko- vačičem sva v pogovoru ana- lizirala tudi uspehe ormoške občine na področju urejanja šolskega prostora. Nova šo- la v Središču, na Kogu. pri Miklavžu, obnovljeni šoli Velika Nedelja in Podgorci, predvidena novogradnja pri Tomažu in adaptacija drugih šol v občini — vse to kaže, da občina Ormož posveča šolstvu vso tisto skrb, ki je v njenih močeh. Prihodnje leto bi naj pri- šli na vrsto tudi šoli v Sve- tinjah in na Humu. Tudi no- tranjost šole Ormož kliče po ustrezni ureditvi in adaptaci- ji. In sredstva? Za ureditev šolskega prostora so jih v or- moški občini še vedno nekje staknili. Svoj delež so pri- spevale tudi šole same. In prav zaradi tega uspehi niso izastali Neizpodbitno je dejstvo, da so ob boljših delovnih pogo- jih učencev in učiteljev tudi z boljšimi učnimi uspiehi in manjša bojazen za »možgan- ski deficit« njihovih šolarjev, ki pa so žal poleg šolskih ob- veznosti tudi prepotrebna de- lovna sila na kmečkih go- spodarstvih in to tudi pri najtežjih kmečkih opravilih. Pa vendar, čas in življenje je tako, da je ustrezna izo- brazba osnova za pridobitev kakršnega koli delovnega mesta. In navsezadnje za- hteva tudi kmečko delo splošno in strokovno izo- brazbo ... J. S. V M^išperku postajci miHte v mvth pmstmlh Preteklo sredo je imel od- delek milice v Majšperku po- seben praznki. Vselitev v no- ve prostore. Tako izjeminega dogodka pa «o se razen čla- nov postaje milice v Maj- šperku udeležili še predsed- nik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak. komandir postaje milice Drago Lončar, višja inšpektorja Anton Zu- pančič iz Ljubljane in An- ton Cof iz Maribora ter Franc Mrcina prav tako iz Maribo- ra in sekretar TVI Majšperk Janko Bohak. Ze pred petimi leti so mi- ličniki v Majšperku spoznali, da sp njihovi prostori za de- lo neprimerni. Toda nikoli ni bilo dovolj sredstev, ozi- roma pripravnih prostorov, v katere bi se lahko vselili. Ta priložnost se jim je ponudi- la v letošnjem letu, ko je Stanovanjsko podjetje začelo obnavljati grad v Majšperku. Ker so vsi pristojni res spo- znali, da so prostori oddelku milice prepotrebni. je bilo njihovi želji ugodeno. Ce sa- mo nekoliko opišemo stare prostore in povemo, da so bi- li ti podprti s tramovi, da se ne bi udri stolp, mislim, da je bila njihova zahteva na me- stu. Se pred uradnim spreje- mom sem se pogovoril s čla- ni oddelka milice v Majšper- ku. Njihova služba je pre- cej naporna, saj imajo pre- C(.'j velik teren. Od Stoperc, Makol do Lovrenca se raz- prostira njihov okoliš, sku- p^.j 135 kvadratnih kilome- trov in samo za devet milič- n kov: Vlada Gašpcršiča, Mi- lana Kogovška. Jakob Mano- ta, kimandirja f>ddejka Raf- ka Mohorka, Jožeta Majhe- niča. Danila Pajka. Ostojo Predojeviča, Ivana Podpeča- na in Milana Tucoviča. Njihovemu veselju ob vse- litvi v nove prostore ni bilo konca. Sicer so prc^tori res izredno lepo in praktično u- rejeni, kar gre predvsem za- Oddelek milice v Majšperku — z Dragem Lončarjem, — koBiandirjem postaje milice Ptuj hvala investitorjema Stano- vanjskemu podjetju in po- staji milice Ptuj, ki je iz svo- jih sredstev, ki jih dobi od skupščine občine, pripomo- gla k ureditvi postaje. Ob predaji prostorov je komandir milicu Ptuj Drago Lončar najpreje predal ra- port predsedniku skupščine občine Franju Rebernaku. Ta se je zahvalil za sprejem ter izrazil svoje zadovoljstvo ob vselitvi oddelka postaje milice v Majšperku v nove prostore ter izrazil upanje, da bo skupščina občine še naprej poizkušala vse. da bi miličnikom v občini omogo- čila boljše pogoje za njiho- vo vsakdanje delo ob vzdr- ževanju javnega reda in mi- ru. Ko so tudi ostali gostje izrazili veselje ob tem do- godku, so si ogledali novo o- premljene prostore. Po tem je bila majhna zakuska za vse prisotne. Zal tudi to popoldne milič- niki v Majšperku niso imeli miru (o tem poročamo v dru- gem sestavku) in so morali nekateri za nekaj časa zapu- stiti prijeten razgovor, ki je tekel o težavah problemih in nalogah pripadnikov naše miliee. tEPOBLiŠŽCO Pod pokroviteljstvom ot>- čirLske Konlerence ZM Slov. Bistrica bo v organizaciji planinske zveze Slov.,'nije m mladinskega odseka PD Poij- čane na Boču pionirsko re- publiško planinsko tekmova- nje v onentaciji. Pravico do udeležbe na tekmovanju bo- do imeli vsi pionirji-planln- ci v slarotsti do 14 let. Ker so b)]a vsa tovrstna tekmova- nja vedno zelo zanimiva, pol- na razburljivih trenutkov, pričakuje organizator tudi to- krat veliko udeležbo Slov€-n:je. Za razlj^ sedanjih tekmovaiij bliškem okviru se zator M O PD Poljc^. čil, da domača ekjp^ nastopila. Tekmovanj, tekalo v obliki i-eševj; nih testov iz prvj ter spoznavanju fava^ re. Zmagovalna ekip, bila prehodni pokal; Letošnje republišk« stvo bo zdi-užeiio s pt; njem 40-letnice ustj PD Poljčane in bo s prizjianje enem.u najb zadevnih planinskih v Sloveniji. Viktor H Čebelarski jubilej v Ptuju Preteklo soboto so prosla- vili 65 let čebelarskega dru- štva v Ptuju. Okoli 140 če- belarjev se je zbralo v Na- rodnem domiU v Ptuju, kjer so 1904. leta vistanovili prvo slovensko čebelarsko druš- tvo v vzhodni Sloveniji. (V Ljubljani je bilo ustanovlje- no 4 leta prej.) Ustanovni člani društva so bili Ivan Jurančič iz Vitomarc. Ivan Strelec iz Andraža, Jože Bez- jak iz Desternika in še en učitelj iz Ceija. Danes ima društvo 15 dru- žin, in sicer v Ptuju (desni in levi breg), v Lovrencu, Cirkovcah. Majšperku, Mar- kcvcih. Cirkulanah, Dornavi, Gorišnici, Veliki Nedelji, Podgorcih. Ormožu, Vito- marcih. Trnovski vasi in Jurši-ncih. Proslavo je pričel Alojz Janžekovič iz Rabelčje vasi, najstarejši čebelar. Iz zgodovine društva je poročal Jože Ačko, tajnik društva. Med drugim je omenil, da je društvo pre- nehalo z delom med prvo svetovno vojno. Po vojni so zopet nadaljevali. Med dru- go svetovno vojno so v dru- štvu delali zavedni Slovenci. Po vojni so pričeli z rednim delom. Redno je začel izha- jati tudi »Čebelar«, sloven- sko čebelarsko glasilo. Alojz Toplak, predsednik društva, je podelil desetim čebelarjem diplome za po- žrtvovalno delo in podvig društva. Diplome so prejeli: Franc Lobnik. častni član ptujskega društva iz Mari- bora. Jože Ačko. tajnik dru- štva. Franc Komel iz Ptuja, Leopold Valnes iz Ptuja, Martin Vršič iz Markovec, Franc Hržič iz V. Nedelje, Janez Ceh iz Trnovske vasi, Milan Breznik iz Ormoža, Franc Lampret iz Majšperk a, Martin Mlakar s Pobrežja. Na proslavi je govoril tu- €li tov. Bemedičič. predsednik zveze čebelarskih \ Slovenije. Med drujl govoril o Apidonij-u,] rodni zvezi čebelar]« kongresu zveze, ki m tos v Munchnu. Edeij zultatov kongresa j tudi priznanje naše i bele v svetu. l Na proslavi je b tudi o nekaterih < čebelarskih problem drugim nimamo zve! kona o čebelarstvu, drugih državah. Zi pripravljajo. Zveza skih društev se tr« v najkrajšem času pi čebelarsko šolo za Slu Zemljišče zanjo so i< pri Ljubljani. Načrti pripravljeni. Gradnje pomanjkanje finančni! stev. Večjo podporo čf jem dajejo zadnje čai napredni sadjarji, ki veda j o pomembne vk bele med cvetenjem pridelek. Zavrteli so tudi film »Čebela v narav V programu je »Pokaži, kaj znaš«, Iz- vodili A. Ačko. A. I K. Voda. Vprašanja •' zanimiva in pravilna vore so zmogli le ^ čebelarji. Med drugi* vprašanje: kako ni^ obrnjen čebelnjak? vzhodno). Koliko teW tica? (0,230 g). Kolibo izleže matica v en^ (do 200.000). Koliko t jajčec na leto? (2000^ barvanje čebelnjakov lepote ali zaradi čebe' ve služijo lažji o^''* čebel). Koliko dni trj vojna doba čebele? *' Koliko km preleti če' uro? (60). Razvojna F ta? (25 dni). Dolžina (od 12 do 14 mm). sa živi matica? {3—^ Čebelarji so jubil«J' slavo zaključili S f zabavo. ČETRTEK, 18. SEPTEME3RA 1969 STRAN 7 L Ptuj, organizator številnih prireditev ivi festival narodno ibavne glasbe, vinska gatev, miss Ptuja... jio Ptuj je zadaja leta ^iziral in izvedel že vr- ^ired^tev. Med največji- U najbolj uspelimi so ,jzbor najboljših šport- »vinska trgatev«, o fije bilo veliko govora ptujskimi gostinci in tLČnimi delavci, a se je lotili. Radio Ptuj je bil soorganizator mnogih ^;tev v ptujski občini. ii Ptuj kar najbolj sve- proslavil 1900-Ietnico, 3dio število prireditev čal in popestril. Med « Pk)hl, direktor radia Ptuj potekajo zadnje pri- 5 na prvi festival na- »-zabavne glasbe, ki bo 2;a. Prireditev je izvir- ir;tnerria za Ptuj, in ker ^'•val vsako leto v Ptu- "^atera sosednja mesta »■danjem ugotavljajo, da ^13l škoda, da niso pri 'fganizirali takšne pri- Ive, 'b: kaj več zvedeli, kako '^'0 priprave na prire- l^i jih organizira ali ,'^3terih sodeluje Radio ''5110 zaprosili za razgo- Plohla, direktor- ica Ptuj: r^i^o zabavna glasba Slovenci, zlasti še ^očani našega območja, /^fijena in popularna. ^ f^a to se je radio Ptuj !* <>rg.anizirati festival ^ zabavne glasbe, ki I P'^tane tradicionalen. J^^Pis se je prijavilo 43 _^nb,o.v iz Slovenije in J 'zbirna komisija je ij.fi_a oceno predloženih ^. j" avdicij sprejela 28 t>»^ Vsak ansambel 15'^il z dvema sklad- ihkaterih bo ena vo- 5jj.^kladbe, ki jih bodo J so izvirne, še nepo- i bodo na festivalu [f^edvajane. Prvega dne, v petek, 26. septembra, bo ob 11, uri sprejem vseh ansambigv pred magistratom. Igrala bo god- ba na pihala. Tega dne bo- do nastopili vsi ansambli. Izmed njih bo komisija iz- brala 10 do 15 ansamblov za finalni drugi večer. Strokov- no komisijo sestavljajo: Bo- ris Kovačič in Jure Robež- nik, predstavnika RTV Lju- bljana. Mi]»o Gavrilovič in Pero Gotovac, predstavnika Jugotona Zagreb, ki bo izdal z revijo »Stop« veliko ploščo, na kateri bodo posnetki s fe- stivala: radio Ptuj bo zasto- pa! prof. Adolf Žižek iz Ptu- ja. Ansamble bo ocenjevala tudi komisija občinstva, be- sedila pa posebna komisija. Finalni del tekmovanja bo v soboto. 27. septembra, ob 20. uri po centralni proslavi 1900-Ietn!ce Ptuja. Na tek- movanju bodo podelili na- grade 2000 dinarjev za naj- boljšo pesem, 2000 dinarjev avtorju najboljše melodije. 2000 dinarjev za najboljšo vokalno izvedbo, 2000 din za najboljšo instrumentalno iz- vedbo. 2000 din za najboljšo pesem o Ptuju, 1000 din za najboljše besedilo, 1000 za najboljše besedilo v narečju. Festival bo na dvorišču nek- danjega minoritskega samo- stana, ki ga urejajo. V pri- meru slabega vremena bo v dvorani v Kidričevem. Po- krovitelj prvega festivala bo Franjo Rebernak, predsed- nik SO Ptuj. VINSKA TRGATEV bo le- tos v Ptuju, in sicer na kme- tijski razstavi, ki bo na športnem stadionu. Tam bo- do med drugim pripravili večje plesišče, večje šotore, da ne bo slabo vreme po- kvarilo prireditve. Bratev bo originalna, saj bodo vozili avtobusi goste v haloške vi- nograde, kjer bodo lahko »zobali«. Za razvedrilo bo igral vsak večer drug an- sambel. MISS PTUJA bodo izbrali na enem izmed zabavnih ve- čerov na »vinski trgatvi«. Zanimanje la prireditve v jubilejnem letu Ptuja je ve- liko med domačini in sose- di. Na vinsko trgatev in kmetijsko razstavo pridejo tudi Avstrijci. Gostje iz Deutschlandsberga bodo pri- peljali godbo na pihala in dekliško gardo. Nastopila bo tudi godba iz Stainza. S temi in drugimi prire- ditvami bo Radio Ptuj pri- pomogel k lepšemu in slav- nostnejšemu proslavljanju jubilejnega leta Ptuja ZR PRI omičEmu v sooj^ciH je po- VR0LA SVINJA 21 PUJSKOV Ko sva minulo soboto s Celestinom SEDM.\KOM iz Ormoža obiskala 20-letnega invalida Jožeka MARINA iz Bresnice, sva se za trenutek ustavila tudi v gostilni Bom- bek v Podgorcih. Odžejala sva se in se že odpravljala v avtomobil, ko je prišla za nama Bombekova snaha Marta in nama postregla z zanimivo informacijo. Moja poklicna radovednost je bila vzrok, da sva takoj spreme- nila planirano smer vožnje, in čez nekaj časa parkirala na dvorišču pri Ozmečevih v Sodincih Zal ni^va imela sreče. Doma ni bilo nikogar. Edini, ki naju je z glasnim laježem pozdravil, je bil na verigo privezan pes. Pri so- sedovih sem povprašal po domačih, toda tudi oni nama niso mogli pomagati, kje bi jih lahko našla. V času. ko sem jaz poizvedoval pri so- sedih, je Celstin že »izvo- hal« svinjski hlev. Nekaj časa sva oklevala in si nisva upala vstopiti na ogled tako številne in rekordne svinj- ske družinice. Končno sva '6 ojunačila. upam da nama Ozmečevi te radovednosti ne bodo zamerili, in stopila v svinjak. Na široko so se na- ma odprle oči, ko sva zagle- dala orjaško svinjo, ki je ravno v tistem času dojila svoj naraščaj. Bila sva tiho, da jih ne bi vznemirjala pri »kosilu«. Pri seskih je bil pravi direndaj in preriva- nje. Pri prvem preštevanju sva jih naštela sedemnajst in pri drugem osemnajst. Ne vem. katera od teh številk je točna, verjetno prva, saj nama je tudi Bo.m.bekova Msrta povedala, da jih je ostalo pri živl.jenju le sedem- najst Skrbna »mati« rekor- derka je nepremično ležala in le od časa do časa zakru- lila. Najbrž je opozarjala mladiče, da ji je ob tako številnih lačnih rilčkih zmanjkalo mieka. V pregra- jenem prostoru je gorela električna žarnica in tja >o se verjetno po izdatnem »ko- silu« spravili malčki k počit- ku Ob odhodu sva jim zažele- la »dober tek« z mislijo, da bodo nekoč tudi oni p(T.stali žrtev »dobrega teka« člove- škega rodu, ki svinjsko me- so še posebej ceni. J. S. pRE^^iiLo ommRsmd ha jubslejne Pi?3REiDiTVE Pred nedavnim so na mestnih vpadnicah postavili večje oglasne deske, na kate- Oglasne deske na mestnih v padnicah še brez opozoril na jubilejne prireditve. rlh lepaki vabijo na različ- ne prireditve Med drugim je, žal, še vedno veliko vabil na minule prireditve in na one. ki so .izven ptujske občine. V Ptuju bomo imeli v jubi- lejnem letu veliko prireditev in to prav kmalu. Zal na o- glasnih deskah v mestnih vpadnicah še ni lep.^^kov ali drugih vabil na osrednje pro- slave. Ze dalj časa je govor o tem, kako bomo opozorili na prireditve. Med drugim nameravajo postaviti pa.no- je. Zadnji čas je. da opozo- rimo z vsemi mogočimi sred- stvi na naše prireditve, ki jih naj obišče čim več ljudi. ZR Poirošniiki krediti in hranilne vSoge Polnih šest mesecev je mo- ralo preteči, da so se potroš- niški krediti v slovenjebistri- ški obči.ni, ki jih daje trgov- ska mreža in banka, dvignili na raven meseca decembra iz lanskega leta. Po razpoložljivih podatkih je zaslediti najmanj kredi- tov v aprilu letošnjega leta v višini 415.562 dinarjev. Si- cer pa so si vsi meseci raze^ junija Ln julija približno e- naiple- tajoči korak; so vzbujali vi- dez, kot da sem vedno pijan. To so mislili tudi moji so- vaščani in celo zdravniki v Maril>iru Tixia ta »pijanost« je udarila vame. kot strela z jasnega neba — brez uži- vanja alkohola Začela se je moja trnjeva pot iz bolnišni- ce v bolnišnico in v zdr.ivi- lišča Selil sem se iz Mari- bora v Orm^^fž. v Laško, toda prizadevanja zdr-ivnikov so bila brezuspešna Zdravstve- no stanje se mi je iz dneva v dan slabšalo . . Baje, da bi bila edina rešitev opera- cija, ki pa bi veljala nad milijon in pol starih dinar- jev. Ob tej vsoti je bi!a mo- ja u.soda zapečatena. Za tre- nutek .se mi je sicer povrni- la vera v življenje, ki pa se je razbila ob dejstvu, da preJ4?mam mesečno od obči- ne Ormož le borih sedem ti- soč starih din družbene po- moči. !\Iama sicer prejema po očetu, ki so ga leta 1918 zverinsko ubili na zaključku dela v Dornavi. borno pen- zijo. Seštevek teh dveh vsot je ravno tolik, da si lahko priskrbiva najosnovnejše življenjske potrebščine. Kljub temu krutemu dejstvu še ve- dno upam na operaci,io, to- da kje dobiti denar ...?« Jožek je danes popoln in- valid, nesposoben za kakr- šnokoli delo. Vedno tresoče se roke mu ne dovolijo, da bi se lahko sam hranil ali si opravil kakršno kali drugo osebno potrebo. Hranita ga mama in Mirko, mnogokrat pa tudi sosedje. Ima tri bra- te in dve sestri, ki so se raz- kronili po svetu. Borna krpa skope slovenjegoriške zem- lje daje preskromen izkupi- ček. O tem sem se prepričal na lastne oči, ko mi je Jo- žekova mama,, ki je prišla čez nekaj časa domov, poka- zala v skednju majhen kup- ček drobnega krompirja, ki ga hranita za ozimnico. Koš- ček vinograda je ostal neob- delan, skozi slamnato streho bo skoraj začelo deževati; revščina in bolezen kralju- jeta nad domačijo, ki je po- trebna pomoči, najprej za operacijo komaj 20-letneg3 fanta. Oglasil sem se tudi pri so- sedi Francki PRIGL, ki je pred nedavnim pisala o Jo- žetovem problemu v listu TT. Dejal mi je: »To je sramo- ta in škandal. Koliko sred- stev se potroši za mnogokrat nepotrebne in nekoristne in- vesticije, za komaj 20-letne- ga fanta, ki je postal pri zdravem in treznem razumu popolni invalid, pa se nihče niti ne zmeni... Na moje pismo, objavljeno v »Teden- ski tribuni«, je prejel Jožek nekaj pretresljivih pisem in skromno denarno pomoč od anonimnih prijateljev. U- pam, da b<) tudi vaš prispe- vek v Tedniku prodrl v srca in čustva dobrih ljudi, ki mu bodo pomagali...« Objavljamo dve pismi, v katerih je prejel Jožek tudi manjšo vsoto denarja: Dragi Jožek! Včeraj smo prebrali v TT urednikovo pošto in zelo nas je pretresla vest o vaši bo- lezni. Za vašo operacijo pri- la'^amo skromen prispe- vek . .. Smo na počitnicah ob morju. Sklenili smo, da S8 za dva dni odpovemo vsa- kemu pribolišku in zabavi, in denar, ki bi ga potrošili, pošiljamo vam. Ni veliko, toda upamo, da se bo oglasi- lo še več dobrih ljudi, ki vam bodo omosjočili operacijo v tujini. Lep pozdrav z željo skorajšnje ozdravitve vam pošiljamo s potovanja po na- ši lepi deželi. Jana, Dušan. Nedi Tudi iz Ljubljane je 19. av- gusta prispelo pismo z na- slednjo vsebino. Dragi Jožek! Sprejmi ta moj skromen prispevek. Nekaj pa bo le za tvojo operacij«. Zaupaj v dobroto in ljubezen, ki je neminljiva. Prav gotovo ti je sedaj težko, toda vedi, da nobena minuta tvojega tr- pljenja ne zbeži v prazno. Imej nogum vztrajati na po- ti, ki človeka žene k luči in hrepenenju po lepoti. Sestrica Marinka K akciji za zbiranje pomo- či se priključuje tudi naš !\Iama, Jožek, iiVIirko in Celestin Sedmak (v ozadju)] li.st. Dragi bralci, ko boste prebrali ta sestavek, se za- mislite nad Jožekovo uso- do... Morda vam ne bo tež- ko odstopiti od svojih red- nih mesečnih prejemkov rse- kaj dinarjev, ki jih pošljite na naslov: Jožek MAMIN, Bresnica 60, p. Podgorci. Kot je to že v svojem se- stavku v tt navedla Franc- ka PRIGL, se nam ob Jože- kovem primeru vsiljujeta tragika in ironija hkrati. Mnogokrat beremo v časni- kih, da si lahko nogometaši i| filni.ske dive zavarujejo j|j prodajo svoje zdrave nog, za bajne vsote, medtem |^ si mladi invalid ne r»>^ kupiti zdravja za en san milijon .,. Pa še to, da si je, kot pri. mer uspešnega zdravljenja poslužilo Jožeka za reklartvj v nemškem prospektu etio izmed na-ših znanih sloveti, skih zdravilišč, kjer je bil na brezuspešnem zdravlje. nju. Fanta ni nihče vprašal, če se z objavo svoje slilt; strinja, niti se ne spomni, kdaj 30 ga slikali! In sedaj še zaključek te na. še žalostne in preresničn; zgodbe. Pred odhodom sem vprašal Jožeka, če ga smem fotografirati. Pokima! je io zaprosi! Mirka s tresiDčimi besedami: »Vzami mi klobuii z glave in me malo počeši« Mirko je ustregel njegovi prošnji, pa tudi mama ga je s svojo materinsko roko in s solzami v očeh pogladila po laseh. Ob odhodu sva si stisnila roke. Desnica se mu je tre- sla in se le za trenutek umi- rila .... noge so se mu zaši- bile in sedel je nazaj na stol Ob slovesu je še pripomnil: »Napišite, da si tako zeloj želim tranzistor ali radijski sprejemnik...« Da. to je Jožekova zgodba in njegov svet Borna kmeč- ka hišica, nekaj metrov ze- lene trave okoli doma ter boleč občutek krute usode, ki mu jemlje vero in upa- nje v življenje. Toda, dragi Jožek, ne obu- paj. Zapomni si besede, ki ti jih je napisala v pi.sniu Marin!':a: ». .. nobena mino- ta tvojega trpljenja ne zbe- ži v prazno, vztrajaj na po- ti in ne kloni pred usodo...« Upam in prepričan sem. olane 23 — Sabino; Roza Hameršek, Bukov- ci 103 — Janka; Mar.iela Kline, Nova vas 37 — Metko; Milka Sfe- ineker, Kit^ričpvo 5 — A>eUsaH- dro: Erika Muhič. Rošn.ia 1 b — Mirana; Marcareta Kadolič. Skorba 6C — dva rtečka; Ana KriKlovič. Noi a vas 85 — Mila- na; Terezija Pintarič, Založje 19 — ciečka: Katarina Jiirjaševič, Središče 109 — dečka; Štefanija Satl€r, Dobrina 25 — Boirdana; Ivanka Kakuš. Ilovci 36 — Simo- no; Alojzija rideršek, Kočice PO — dečka; Lidija Maroh, Mejna C. 1 — Inprido: Ida Majeenovič, Zavrč 14 — Petra; Danica Kline, Markovci 30 — dečka; Marija Vindiš. Prepolje 115 — deklico. POROKE: Ivan Zupane. Slovenj Gradec In Irena Grahornik, Kidričevo 14; Ivaai HvaJe<-, Maribor. Melj- ska C. 88 in Elizabeta Mernik, M«stni vrh 25; Anton Golr.b, Slo- venja vas 65 in Irena Premužič, Sp. Hajdina »2; Jožef Zajšek, Apače 141 in Slavica Cafuk, S)«- venja vas 54. UMRLI SO: Elizabeta Zvegla, Sodin«i 4, Vel. Nedelja, roj. 1901, umrla 9. 9. 1969; Alojzija Domanjko, Vi- tan 34, Kog roj. 1S98, umrla 19. 9. 1969; Marija Muhič, 2»jdari- ie\o nabrežje 6, roj. ISOS, umrla 14. 9. 1969. PTUJ POD mmm\ svetilkimi Ptuje je letos veliko bolje osvetljen kot prejšnja leta. Poročali smo že o lepo osvet_ Ijenem gradu, cerkvi, stolpu, samostariu in drugih kultur- nozgodovins.kih spomenikih. Čudovit pogled na mesto in osvetljen grad je tudi ponoči. Mnoge mračne ptujske ulice so letos dobile novo, močnej- šo razsvetljavo. V starih uli- cah so svetilke v stilu sred- njeveških luči. Te dni menju. jejo svetilke tudi na otsred- njih ptujskih ulieah. Delavci ptujskega obrata DE iz Mari- bcra z \nsoko prevo-zno le- stvijo plez.ajo pa'ecej visoko in zamenjujejo stare z novi- mi, močnejšimi svetilkami. ZR zamenjujej« sve tilke pred magistratom v *^«ju. Fot©: S. Kopi Zmaga Aluminija v soboto je v prvi tekmi na domačem igrišču Alumi- nij porazil Kovinarja iz Ma- ribora z rezultatom 5:2. Rezultat bi Lahko jpil še vi- šji, če bi domačini že prej začeli s tako koristno igro, kot v diiigi polovici drugega polčasa. Nekateri igralci se š evedno premalo zavedajo, da je nogomet kolektivna igi-a in ko to spoznajo, nd problem doseči gol. bh Odbo|kcs v četrtem kolu republiške odbojkarske lige — vzhod je v Žerjavu gostujoča ekipa Zg. Polskava v sicer zanimi- vem srečanju premagala do- mačo eidpo. Medtem, ko je bilo srečanje zelo borbeno in so domačini tudi poraz šport- no prenesli, tega ne moremo trditi tudi za občinstvo, pred- vsem za mlade, ki so goste iz g. Polskave ob zaključku sre- čanja obmetavali s kamenjem in so prirejali še druge ne- všečnosti, ki nikakor niso v čast domačim. Srečanje se je končalo z rezultatom: ŽERJAV — ZG. POI.SKAVA 1:3 (15:10, 14:16, 4:15, 13:12). Ekipi: ŽERJAV: Lorber, Lokncr, Mlinar, Može, Koroš, Ceh, Zmagaj in Juvan. ZG. POL.SKAVA: Novak, Vogrinc, Feik Rast k o, Ferk Z. Brozina, KoroSec in Dorič. Viktor Horvat ttA¥A : lililJA 1:tfCI:0) Ptuj — igrišče Drave, vre- me oblačno — idealno za igro. gledalcev 400. DRAVA: Kolar, Flanjšek I., Kranjc. Kostanjevec. Ko- renjak, Teodorovič, Arte- njak. Emeršič, Perisrer, Flanj- šek M., PJanjžek V. (Lipav- šek). ILIKIJA: Jerebic, Pavlin, Jalšavec. Erjavčee, Rojina, Judež. Smon, Kužnik (Sta- nič). Filip. Godler, Plevel. Domačini v prvem delu kljub iftalni terenski premo- či niso imeli sreče ob šte- vilnih priložnostih, ki so ce pričele že v prvi minuti. Gostje so se krčevito bra- nili in le poredko napadali, ''.govoren ie tudi podatek, da je Drava izvedla kar 7 ko- tov, gostje nobenega. Sredi drugega dela so se gostje le za trenutek otresli pritiska in so prek Plevela dosegli vodstvo. Po doseže- nem zadetku so se gostje razigrali in malo je manj- kalo, da vodstva niso pove- čfjli. Toda domačini so se zbrali in z zadnjimi močmi oblegali bunker gostov, ki je bil do predzadnje m.inute T^-nremaeljiv. Sele v zadir^i minuti je po večkratnem streljaniu na gol uspelo Fer- gerju spraviti žogo v mrežo. Pripomniti je potrebno, da ^e stranski sodnik oporekal temu zadetku, kljub temu da je bilo v golu. na črti in prod njo več igralcev gostov in do- mačinov. Toda tokrat je bil glavni sodnik čvrst in odlo- čen pri svoji odločitvi. To je že dnvg- primer, da maribor- ski sodnik, predvsem stran- ski, ni naklonjen Dravi Zve- deli smo od vodstva Drave, da bodo za.prosili NZS. da jim mariborski sodniki sploh ne sodijo. Tekmo je vc>dij celjski sod- nik Romih. zadc'voljivo Mladinci: Drava — Želez- ničar »A« 3:1 {2:f)) Pionirji: Drava — Rado za to po- kazali zanimanje tudi doma- čini, saj želijo s ttm vzbu- diti večje zanimanie za to igro. Ptujski šahisti prtdvidv'va- jo še veliki turnir ob 1900- ietnici Ptuja, verjetno na Borlu, s sf>delovan.jem naj- bo''ših šahistov iz severne Slovenije in to dva dni na odprtem prvenstvu Ptuja. Nadalje še jih čaka dvoboj s Cakovcem v začetku okto- bra v Ptuju. Prizadevni ptujski šahisti želijo, da se v njihove vrste vkliuči č'mveč mladine, ka- teri bi pr-pravili katcgorni- ške turnirje. leralni dnevi so vsak po- nedeljek in petek od 19 ure dalje, za mladino pa od 17. ure dalje, če bo se pokazalo dovolj zanimanja, in to v sindikalnem dr-mu Franca Krambergerja — Ormoška cesta 2. anc STR/N 12 TEDNIK — ČETRTEK, 18. SEPTEMBR^ PošiEoiost na tehtnici Zgodba o najdenem denarju Vsaka zgodba ima svoj za- četek in konec, svoje junake ter kraj in čas dogajanja. Poznamo resnične, polres- nične, izmišljene, žalostne in vesele zgodbe. Zgodba. k\ vam jo bom opisal, je res- nična. Ker pa še nima svo- jega srečnega konca, bom nekatere njene sestavine za- radi nadaljnjega raztJleta za- molčal. Pred nekaj meseci ste lah- ko v našem listu prebrali oglas dijakinje ptujske gim- nazije Marjane BRAZDA iz Ormoža, ki je našla večjo vsoto denarja v tuji valuti. V oglasu je sporočila lastni- ku, da ga lahko 'dvigne na njenem stanovanju v Ormo- žu. (Mesto najdbe denarja, znesek in v kateri valuti je denar, bomo zaradi identite- te resničnega nesrečneža tu- di tokrat zamolčali.) Na oglas v našem listu se je zglasilo pri Marjani več oseb, ki so zagotavljale, da je denar njihov ali boljše povedano, poskušali so pač srečo, da bi se polastili ome- njene vsote denarja. Nobe- den izmed teh namreč ni na- vedel točnega kraja, kjer je izgubil denar, niti točne vso- te in valute. Povsem logič- no je, da Marjana in njeni starši takim »nesrečnežem^ denarja niso izročili. Na oglas se je javila tudi tovarišica iz Tomaža pri Ormožu. Tudi njeni podatki o izgubljenem denarju niso ustrezali dejanskemu stanju, še najmanj pa vsoti in kra-^ ju, kjer je bil najden. Zade- va se je zapletla. Stranka iz Tomaža je odšla na postajo milice v Ormožu in zahteva- la intervencijo miličnikov, da bi dobila »svoj« denar. Miličniki seveda v tem pri- meru niso mogli ukrepati, saj za to niso imeli prave zakonske osnove. Stranka se je obrnila tudi na oddelek tajništva za notranje zadeve pri skupščini občine Ormož. Tu se je zadeva ustavila. Ker je bilo očitno, da najdeni de- nar ni njen, ji ga seveda kljub prepričevanju niso iz- ročili. Najdena vsota denarja je sedaj v »arhivu« TNZ in ča- ka tistega, ki ga je resnično izgubil, in ki bo navedel tudi vsoto, valuto in mesto, kjer je bil denar izgubljen. Zgodba o najdenem denar- iu torej še ni končana. Po- štenost na tehtnici je pri de- narju, ki mu pravimo tudi »vladar sveta«, zelo varljiva. Dijakinja Marjana BRAZ- da in njena prijateljica Mira RAJH, st? našli denar, nista razmišljali, bi denar obdr- žali ali ga naj vrneta nesreč- nežu, ki ga je izgubil. Takoj po najdbi sta prišli v naše uredništvo in s svojim de- narjem plačali mali oglas Nimam namena žaliti strank, ki so se javile na mali oglas, saj so denar ver- jetno res izgubile,'vendar pa se njihove navedbe niso skladale z dejanskimi okoli- ščinami, t. j. z vsoto, valuto in kra.jem, kjer je bil de- nar najden. In vendar je nekdo denar izgubil. Samo- voljno ga prav gotovo ni nihče odvrgel. Morda se bo kdo še oglasil. Ce ne. naša zo^odba ne bo imela pravega konca. In kaj bi bilo, če bi dija- kinji Marjana in Mira najd- bo zamolčali in denar pora- bili za svoje šolske potreb- ščine? Ne. na to še pomi.slili nista, saj je. kot mi je deja- la Marjana Brazda, pošte- nost več vredna kot umazan in na nepošten način pri- dobljen denar. Pa kaj, ko se na drugi strani v vsakodnev- nem življenju srečnjemo tu- di z umori — prav zaradi denarja. J. S. 52. SVETOVNI ESPERANTSKI KONGRES Pod Dokroviteljstvom pred- sednika finske republike Kekkonena je bil od 26. 7. do 2. 8. v Helsinkih 52. svetovni esperantski kongres ob ude- ležbi 1900 predstavnikov iz 39 držav, kajpada tudi iz Jugoslavije. kot vedno so tudi ta kon- gres pozdravili zastopniki vlad številnih držav, nato pa zastopniki esperantskih zvez po svetu. Seje UEA (Svetovne espe- rantske organizacije) in seje raznih sekcij kot učiteljev, zdravnikov, znanstvenikov, pravnikov itd. so obravnava- le svoje probleme. Številno so bila obiskana predavanja tkz. letne uni- verze in predstave medna- rodnega gledališča. Tudi izleti po tej severni deželi bodo ostali udeležen- cem v lepem spominu.., Na kongresu sprejeta re- soluciia poziva vlade vseh držav, da posvetijo vso po- zornost jezikovnemu proble- mu in uvedbi esperanta v mednarodne odnose. To je bilo prikazano tudi na naši televiziji. Pripominjam, da bo imel predsednik Slovenske espe- rantske zveze še letos pre- davanje, ponazorjeno z barv- nimi diapozitivi o vtisih s kongresa. Prihodnje leto bo ta kon- gres pod pokroviteljstvom predsednika Jonasa na Du- naju. J. D. Tragedija Keniiedyjev V n-^či med 18. in 19. juli- jem je v »prometni nesreči« umrla Mary Jo Kopechne Ali pomeni njena smrt tudi konec politične kariere zad- njega od treh bratov Kenne- dyjev? Da nekoliko obudi- mo spomin. John Kennedy, najstarejši od treh bratov, je leta 1960 postal predsed- nik Združenih držav Ameri- ke, to je po dolgem času po- menilo zmago republikancev v ZDA. Toda njegova vlada ni bila dolga. Z bratom Bo- bom je hotel marsikaj spre- meniti v Tej gospodarsko najmočnejši državi sveta. To mnogim ni ugajalo in ti so tudi po vsej verjetnosti na- ročili plačane morilce, ki so tako brutalno izvedli napad v ?'^llasu, v katerem je naj- starejši od Kennedyjev pod- legel. Med kandidati za nasled- njega predsednika ZDA je bil njegov brat Boby. Tudi ta ni imel sreče. Toda pri njem so bili nasprotniki že nekoliko hitrejši in so ga ubili, še preden so se začele volitve. Od treh je ostal sa- mo eden — Tedy. In kaj se je zgodilo tega večera? Bil je petek, okrog polno- či. Mari Jo je hotela priti na feryboat, s katerim bi po- tem odpotovala. Tedy Ken- nedy se je ponudil, da jo od- pelje z avtomobilom. Kaj se je zgodilo potem, ko sta se- dla v avtomobil, ve samo Ted. Sam pravi, da je pre- trpel strašen živčni šok. Po tem. ko je z avtomobilom za- peljal z mostu v reko, se je šele po devetih urah prija- vil policiji. To je pa tudi , glavgi vzrok, zaradi katere- "ga ga sumijo nekateri tudi zločina-. Tako se sedaj po dogodku govori v dveh variantah: — Zlobni jeziki mislijo (trdijo!), da je Edvard Ken- nedy namerno vozil avtomo- bil v ta pusti kraj in ga za- ustavil. Nato sta Mary Jo in Edvard prešla na zadnje se- deže, V tem se je avtomobil premaknil, ker most nekoli- ko visi, in zdrknil v vodo. — Druga varianta je Ed- vardova. Po njej je ves do- godek ena sama velika ne- sreča. Mary Jo je bila naj- dena potem, ko so avtomobil potegnili na kopno na zad- njem sedežu. Šerif pa je na zaslišanju vedel povedati, da so Mary Jo potegnili ven le- po oblečeno kot se spodobi. Kdo je Mary Jo Kopechne? Rodila se je v Pensillvanyi, v mestu Forty Fortou. Njen oče je češkega porekla, ma- ti pa Irkinja. Oba sta bila zelo navezana na svojo iz- redno inteligentno hčerko. Mary je diplomirala ekono- mijo in že leta 1963 je bila sekretarka enega od ameri- ških senatorjev. Potem pa je postala desna roka Rober- ta Kennedyja. John in Robert sta delala prav tako Neki ameriški novinar je ob tem zapisal: »Namesto da bi šel po boljši cesti, je Tedy zapeljal na stransko, ki se končuje z mostom. Zakaj?« Ko o tem govori, Ted pravi, da je tja zašel popolnoma slučajno. Ze v kali izpodbija vsako misel, da bi lahko med njima kaj bilo. Toda, ali ni popolnoma življenjsko, če pomislimo, da je hotel Ted preživeti nekaj intimnih minut z Mary Jo? Ob tem pa se po Ameriki in svetu že širijo govorice, da se bo Edvardova žena ločila od svojega moža. Na delu je bil tudi že Ga- lupov inštitut, ki v Ameriki ugotavlja javno mnenje. Ne- kateri namreč trdijo, da je s smrtjo Mary Jo konec Ed- vardove politične karij Galupov inštitut pa je ^ tovil, ko je iskal bodo^ predsednika Združenih-i žav. da je Ted najrestij kandidat. Kljub temu pa je javno mnenje deljeno Vsi dobivajo pisma. Mj, ni starši, Edvard, njeg; žena in še in še mnogi j. gi. Nekateri zahtevajo' svojih pismih, da se ugot Edvardova krivda, drug: zopet proti temu. In takoi kateri želijo iz najlepjj od Kennedyjevih bratov; rediti morilca, drugi ga bi nijo! Na stotine telegram ki jih dobiva Ted. so kra z isto vsebino: »Ted. ne i Dusti!« Svojo čast pa obenem brani pet sekretark, ki bile tisti večer s Tedotn njegovimi prijatelji na pi ty, s katere sta se odpelj z Mary Jo. To so tipij ameriška dekleta, ki vi kaj hočejo in kaj delajo, tem lahko zapišemo še sai to, Mary Jo je ljubila vsi jem življenju samo dvaki prvič je bila zaljubljena nekega fanta, ki je odšel Vietnam, in drugič v svo ga šefa. Roberta Kennedj To so kratki izseki iz di me Kennedyjevih. Kako bo končala zadnja afera, Edvard kandidiral za prf sednika ZDA in uresni svoje ideje in ideje Kenr dyjevih, ali bo tudi on žrl zločina, kot njegov.a dva bi ta? Ali pa mu bo že sn Mary Jo uničila politič kariero? To so vprašanja, bo dala nanje odgovor bi: nja bodočnost. Oh, te ženske... — Vsaka starejša žeiiJ mati je srečna, če izgleda i set let mlajša od svoje hč« ke. — Vsaka ženska obleka vseh obdobjih in v vseh Itf jih sveta je samo dejstvo v« ne borbe med izrečeno žel! da se lepo oblači in neizrei no željo, da se sleče. — Nihče ni bolj točen,* ženska, ki je ne ljubimo. — Ženska lahko ohrani n ko skrivnost samo takrat, ji nismo povedali, da je skrivnost. — Zelja ženske je želja' gov. — Moški, ki lahko vla eni ženski, lahko vlada celemu narodu. — Obstajajo ženske, ki^ rujejo v boga samo zaradi' ga, ker je moškega spola- — Ženske nikoli ne vitijo, pretrga, rekel bi, grobo tišino, glas rimskega zgcxlovinarJ3 Tacita. Govoril je sicer latinski, vendar so ga vsi razumeli, ker človek, ki ga pokličeš iz groba, za- stopi vse jezike. Njegov na- govor, preveden v slovenšči- no, se je glasil: Z dovolje- njem in naklonjenostjo vse- mogočnega boga Jupitra sera sklica! to nočno zborovanj?, posvečeno 1900-letnici Poe- tovia, ali kakor pravijo da- nes. Ptuja. Za svojega na- mestnika imenujem spošto- vanega profesorja Antona Sovreta. odličnega poznaval- ca ptujske zgodovine, zlasti antične, za zapisnikarja pa pesnika Božidarja Flegeriča, ki je zvrnil prenekatero ku- pico rujnega vinca tam o- krog Bolfenka na Kogu. Za nagrado bo že kaj dobil, če bo vse pravilno zapisal. Časa imamo le pičlo uro, zato mo- ramo pohiteti. Ne zamerite, da govorim najprej o sebi. Jaz sem pred 1900 leti prvi zapisa! besedo Poetovio, ime mesta, kjer je bil sestanek rimskih vojskovodij, ki so za novega rimskega cesarja iz- volili Vespazijana S tem sem nakopal Ptuju in ptujskim občanom nemalo skrbi in stroške, da so začeli obnav- ljati in lepšati starodavno me.sto. Naj mi oproste, saj je to le njim v korist. Ob tej priIo''nosti naj pohvalim nji- hovo vnemo in požrtvoval- nost. Iz zanemarjenosti vsta- ja nov Ptuj v veselje in po- nos svojemu prebivalstvu. Le poglejte, saj je mesečina, ta obnovljena hišna pročelja in pK)rtale v starem delu me- sta, pa tudi novi Ptuj tam ob Ljutomerski cesti in v Tru- barjevem naselju itn. Nebom vsega našteval. Čast, komur čast! Besedo dajem profesor- ju Sovretu. Sovre: Tudi jaz se pridru- žujem čestitkam sklicatelja tega zborovanja in voščim Ptujčanom mnogo uspehov tudi v prihodnje. Naj živi Ptuj! Zdaj pa naj tudi dru- gi zborovale! kaj povedo! Prosim! Kaj pa — pili ne bomo nič? se oglasi Božidar Flegerič. ki je potan pisal svoj zapisnik. Seveda, se oglasi stalni gost v taberni XIII. rimske legije Gemine, poleg I. mitreje na Zgornjem Bregu po imenu Maritimus Ulpius Secundus. Z dovoljenjem pooblaščenca najvišjega boga Jupitra bi se dalo to hitro organizirati. Kaj praviš k temu, Tacite? Velja? No potem pa kar hi- tro dva prostovoljca. Kakor bi mignil, sta bila tu. Mari- timus jima veli: Le hitro v klet podjetja Slovenske gori- ce. Prinesita najboljšega in toliko, da bo za vse. Prina- šalca sta bila v trenutku na- zaj. Način, kako sta prišla v zaklenjeno klet in naglica, da sta bila tako hitro nazaj, vse to je seveda ob takih pri- ložnostih umevno. Zdaj je bi- lo ob požirkih rujnega vinca zborovanje kar živahno. Zbo- rovanje so pozdravljali ljud- je, ki so igrali v preteklih 1900 letih pomembne vloge v Ptuju. Med drugimi so go- vorili ali vsaj pozdravili noč- ni zbor naslednji: Knez Kocelj: Kot vladar slovenske Panonije, kamor je spadal tudi Ptuj, sem z vese- ljem prišel na to zborovanje. Naj živi obnovljeni Ptuj! Grof Friderik Ptujski: Tam na grajskem dvorišču stoji moj spomenik. Leta 1199 sem pri Veliki Nedelji potolkel Madžare. Ce bi ne bilo te bit- ke, bi bil danes Ptuj morda madžarsko mesto. Matija Korvin, ogrski kralj in prav- ljični slovenski kralj Matjaž, ki spi v votlini pod goro Pe- co: Nekaj let pa je le bil Ptuj pod mojo vlado Kadar sem potoval v Italijo, sem se ved- no ustavljal v Ptuju pri svo- ji ljubici na današnjem Vtj. zovem trgu. Medklic: Xait, intimnosti pa res ne spadaj, na naše zborovanje. Kupice so nenehno krožil, med zborovalci. Celo Tacit^ je izprazinil kupico vina buteljke z napisom »^\^ Ijan«. zapisnikar Flegerič pj se ga je tako nalezel, da j; začel ob svojem zapisnik; dremati. Vsi so si ga privol ščili. le pisatelj Ksaver M;, ško, ki je kot dijak obisko. val ptujsko gimnazijo in ve. liko pisal o Ptuju, je odkloni; pijačo, češ da ne prenese al. kohola. Zdaj so prišli na vt. sto še nešteti drugi zboro, valci s čestitkami in zdravi, cami. Eden je začel celo. prleško zdravičko; Ena kupi: ca ... Nočno zborovanje j« pozdravil tudi Bezirkshaupt. man iz stare Avstro-Ogrske; (Konec na 16. strani) KER PROSLAVLJA PTUJ V TEM MESECU SVOJ NAJVEČJI JUBILEJ - 1900-LETMCO - BO 27. TEGA MESECA OSREDNJA PROSLAVA. OBVE- ŠČAMO VSE OBČANE MESTA, DA POSKRBE, DA BODO OKNA IN BALKONI OKRAŠENI S CVETLI- CAMI. DA UREDIJO HIŠNA PROČELJA. POSEBNO TIST.A, KI SO GLEDE NA NJIHOVO ZGODOVINO ZELO POMEMBNA. NADALJE JE TREBA PRAV V TEM ČASU POSKRBETI, DA BO ČISTOČA PRED TlISAMI IN NA DVORIŠČIH. DELOVNE ORGANIZACIJE, PREDVSEM TR- GOVSKA PODJETJA VABIMO, DA UREDE SVOJE IZLOŽBE TER SKRBE ZA ČISTOČO PRED SVOJIMI PRODAJALNAMI. PROSIMO VSE HIŠNE SVETE iN LASTNIKE STANOVANJSKIH ZGRADB, DA IZOBE- SIJO 26. TEGA MESECA ZASTAVE. OBČANI. SKRBITE ZA ČISTOČO IN ČIM LEP- ŠI VIDEZ NAŠEGA ZGODOVINSKEGA MESTA! Kmetijski kombinat Ptuj, obrat TEHNOSERVIS objavlja prosta delovna mesta: 1. Tehnolog — TSS strojne smeri, 3 leta prakse. 2. Delovodja ključavničarske delavnice VKV ključavničar z mojstrsko ali delovodsko šolo s 5 leti prakse. 3. 2 KV ključavničarja za delo na konstrukcijah — 3-letna praksa. 2 KV ključavničarja — varilca z atestom za varenje, 3-letna praksa. 4. KV kovinorezkar — 3-letna praksa. 5. 2 KV kovinostrugarja — 3-letna praksa. 6. KV avtoelektrikarja — 3-letna praksa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave ali se osebno oglasijo na obratu Tehnoservis. Informacije telefon 77-506. — ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA lf)69 stran 15 (Nadaljevanje) Vettcr se je smehljal. -To pj tako piepiosto,« je rekel ysevedno. »Zgodba ni tako vsakdanja. Lahko bi jo samo« ' . .m vede), kako se bi iz- razil- .. — »psihološko razja- ^jli.'^. Rolf je izgubil den,ar i nri navalu. .. morda bi lah- ! ^0 rekel — pri navalu besa. i povod zia to pa mu je dalo I potovanje iz Kajra v Mar- i Kairo. Ozke ulice, polne "i sonca, rnuh in ropota. Evro- pejec v svetli tropski ob'eki, porjavel od sonca, je baran- tal za bronast vrč s srebrni- nii okraski. Z roko je segel 'p denarnico, krčevito je mxa_ bal z obup«animi, skoraj be- snimi kretnjami. Njegov ob- raz je ostal nepa-emičen. Te- daj je bilo Rolfu Fingali 21 let in v tem trenutku se je -začela tragedija, tragedija njegovega življenja. Denarnica je izginila, izgi- nil je denar in čekovna knji- žica. V kovčku je našel še manjšo vsoto in preračunal, koliko mu bo ostalo potem, ko bo poravnal vse račune. Obupan je sedel v hotelski sobi in preklinjal svojo ne- pazljivost ter se spraševal, če 6e bo s tem ostankom lah- ko pripeljal v Pariz, kjer so ga pričakovali naslednji te- den. EJl je pnavi sin svojega o- čeia, od katerega je poleg premoženja in umetniške strasti podedoval tudd avan- turistično nrav. Po smrti staršev, ki so ga po nesreč- nem slučaju pustili samega, ni mogel zdržati v enem kraju ion je neprestano poto- val jin tako že obšel pol sve- ta. Samo za umetnine je po- trosil večje vsote denarja, drugače pa je žjvel skromno in štedil prri obrestih, ki jih i« do&ival. Tedaj bi bil kh- Ifo prodal kaj nakita, tudi banki bi lahko brzo;,avi]. To- ^ ni hotel. Odločil se je, da bo potoval v 4. razredu od Kaira do Manseilla. Zgražal ^ je ob misli, da bo tako Potoval, vendar ga je dražil njegov avanturistični duh. E>rugega dne zvečer si je v ^niazanem pcdpalubju zaželel biti vsaj nekaj trenutkov v primerni družbi med bolje oblečenimi ljudmi. Sanjaril o skodelici kave, ki bi jo Popil pri belo pogrnjeni mizi. Potnikom 4. razreda je bilo iiamreč prepovedano hoditi !^ prostore višjih razredov, "lodil je skozi množico in se ^util manjvrednega na pre. !^vedanih poteh. Znašel se ^ v kuhinji. Hotiil je po ^Pnicah, ne da bi ga kdo ^^il ter po krajšem tava- našel kadilnico 2. razre- /^^ si je oddahnil, toda ob- ^I^Jt potrtosti ga ni zapu- J'- bal se je, da ga ne bo- j.^,'^«š)i in pognali ven. Na- 1^'' je vse, kar sj je Jahko ^^oščil. S polnimi žepi je nazaj. Vendar ni mo- gel za-spati. Potutil se je, kot da je v zaipoiiL V kopalnici so čakali v vr- sti. Pogled na polnage ljudi se mu je gabil. Napol se je umil in komaj čakal, da pri- de na svež zrak. Niti obrnil se nd. Zvečer je spet iskal stopnice, ki so vodile v 2. raz- red, toda vsa vrata so bila zaklenjena. Ostal je na palu- bi. Najraje je preživljal dneve v kabini in spal. Samo lako- ta ga je pregnala na krov. Kcsilo so jim servirali v ve- likih pločevinastih krožnikih. Nekega dne je našel muho v kaši krompirja, zelenjave m narezanega mesa. Pobesnel je. Vrgel je krožnik na tla in nahrulil natakarja. Šele na palubi se je pomiril. Ljudje so ga sumljivo ogle- dovali. Mislili so, da je nor. Potem pa se je začel hva- liti s svojim bogastvom. Vsa- kemu je povedal svoje ime in ga povabil k sebi v Pa- riz za nekaj dni. Bivam v Clairidgeju. Kair pridite. Ve- selilo bi me, če bi vam lahko kaj pomagal. Ljudje so govorili o njem: »Revež z bujno fantazijo. Morda tudi sam misli, da je milijonar.« Drugič dalje! iezervirono m L6j{zeko l^oher den drogi Prleki no fsa ž]i- govoi.janio kokšno de vreme, ke mo lehko grozdje zezorli, krom- pir skopali, karnzo potrj^ali no Se celega hujdiča drugih bož.iih monter opravli. Vtte .jas sen se zafeja to pred krolkin z vreme- noslovstvon okvor.iati no nio van te gnes napoveda kok.šno de vremen v toten tjedni. Bliža.io se frontalne motnje slabih cen za odkup jesenskih kmetijskih pridelkov, temperature padajo — oblečte si duge gate, tempe- rature do se zavolo novega mo- šta no zavrete jaholšnee naen- kr;it vzdJKSiole, v<«sik de sijalo sunce, lehko je oMafino ali pa liidi dežovn«, ponoči pa de či- sta z.igvišno tema Zaj pa le poglejmo kaj nan je napisa naš dopisnik Tunek iz Spitaliča: Drogemi prleškemi Lujzeki! Na podni svojega srca si se ml zasmila kdo vidin no čiijen kej- ko maš tsoko tjeden problemov akoH Dolepšaja 1900 let starega mesta PCuja. I.e glej, ke te toto obletnico dobro doj zajeli no zapiit. To enkrat sen bija na Ptuji no sen vida, ke ste skoro fse gase no plače s črnim pre- flejštrali. store koče prebejsali no lepo zmolali no mesto praf lepo razsvetlili s storimi leter- nami. Vidin tiidi, ke v vaših cajtncah praf lepo »neprebovle- ne orvirke« žvečete no skrbite za pclepšaje mesta. Ja veš Lujs, pri toten deli .*5e te se fejst prešvicali. Samo no- vadnu ie tak. ke eni fejst dela- jo, driigi pa samo fcoj gledajo no si mislijo le delajte trotli. No, pa to je že od negi negda tak, ke se eni pri vsoken deli najrajši nazaj držijo no samo svoje duge jezike steguvleio. Kak pa se ke ptujski gostinci priprovlajo za toti slovnostni ju- bilej. Letos vena nedo meli pre- vejkih problemof, saj je v bli- žini mesta že precik nove ja- bolšnce no gemaja, pa tiidi voda še teče z vaserlajtnge — tak. ke toti turisti resen nedo žejni od- šli s Ptuja. Kaj pa kokšno raz- stovo te naredil za toto vejko obletnico. Resen bi bilo lepo. če bi lehko vidli, kak so negda naši predniki Rimloni živeli. Da so toti resen naši predniki leh- ko vemo že po ten, ke so tiidi radi dobro vino cukncli. saj na štorih kipih ali pa fotografi.iab večkro* vidimo kerega s kok- šnim pjskron v roki. No, če nemo preveč kašjavi te mo se vidli na toti jesenski slov- nostni prireditvi. Fsen PlujCa- non pa že v naprej vošin k to- ti obletnici fse najbojše. Tunek ij Spitaliča Pozdrovlen Tuna! Resen je. ke man vejke brige no skrbi zavolo tote store oblet- nice nešega mesta. Veš, najvek- ša nevola pa je v ten, ke se če moja Mica za tisto tekmovoje za »miss Ptuja« prijavil. Kdo sen ji to enkrat reka. ke bi mist še lehko bila, da pa za miss neje več sposobna, me j« tak . . . ne- me ti rejši napisa, ke se je zgod- !o z menoj. Tuna, ti si tak boj pameten, povej mi ali, če lehho 110 kil žmetna baba lepotica ene- ga mesta grota? Veš jas sen pro- vi srmak, če se sprovi na me- ne. Pje, to ti je kviht. Ptuj smo resen malo preštrl- hali no prebajsali, asfaltirali ta glovne gase no tiste laterne gor zobesli. Samo. v£š kaj si jas ml- slin? Gdo no kerega leta m« te kokšno obletnico našega pode- želja slavili, ke bi te tiidi tan kokšno cesto asfaltirali ali pa cestno razsvetlovo naredli. Lepo bi ali bilo. če bi tan vsaj leta 2606 neke tokega organizirali. Ven, ke ma te mija že globoko pod zemlo rovala, pa bi človik vseeno svojo diišo spiista, če bj v naprej veda. ke de se zgoda toki zgodovinski dogodek. Neke se zaninileš tiidi za ptuj- ski turizen no gostinstvo. Ti se ali nič ne boj za gostince, saj so ti to svoje sorte ftiči. Jas sf ali že precik dugo mislin, ke so gostilničari no natokari v zna- meji vodnora rojeni no majo te zavolo toga toko veselje no me- Saja vode z vinon. Nafsezodjo pa je to dobro za tiste, ki radi prek krez mero pijejo. Ce je malo vode poleg vina le nega toke nevarnosti, ke bi odišli to na tiste stopnice na hodniki pri minoritsken samostoni na vejko ali pa na malo potrebo. Veš sa- mo meni se zdi. ke to zodje cajte že čista trezni meščoni de- lajo, no de tisti del Ptuja resen skoro »Pfnj« grota. O ten je zodjič eden v naših cajtngah že pisa pa ka.i če fse to nič ne po- nio).^a. Včosik smo rekli, da je človik človeki viik. zaj pa mo skoro rekli, ke le človik člove- ki — svija No. naj bo te po zadosti za gne«;. Pište mi na antres: Ured- ništvo Tednika. Heroja Lak-.ka 2, Ptuj. l.epo vas pozdrovla samo vaS zvesti prleški Lujs. VERJAMETE ALI he Povej mi kako spiš — pa ti bom povedal kdo si! Po- steljnina igra v ljubezni zelo važno vlogo. Prav zaradi te- ga mora vsaka žena, ki ji je do zakonske sreče, posvetiti tej postavki ustrezno pozor- nost. Pred nedavnim je bila bela barva posteljnine obvezna in skoraj nekaj nepogrešljive- ga. Ze danes in v bodoče se bo na tem področju marsi- kaj spremenilo. Videli in tu- di sami bomo spali v poste- lji, ki bo okitena z najrazlič- nejšimi barvami. Tudi po- steljnina sledi zakonu mode in napredka na tem področ- ju. Praksa in izkušnje so po- kazale, da je v različnih bar- vah posteljnine svežina in novo doživetje intimne sreče dveh zakoncev. Letos zahte- va moda posteljnino, ki je napravljena iz materiala, ki spominja na mehki dotik svile. Seveda sodobna tehno- logija zagotavlja, da se ta material čim manj mečka tu- di takrat, če zakonca »nemir- no spita«. Rožnate barve zelo ustre- zajo vsem barvam kožnega tena. Priljubljene so tudi pla- ve barve, ki spominjajo na sinjino neba ali modrino mor- ja. Tudi zelena barva, ki spo- minja na spomladanske liva- de, je zelo »učinkovita«. Tisti, ki nameravate osta- ti pri klasičnih belih barvah, morate misliti na dopolnilo umetnih čipk ali druge deko- racije, v katerih bo vaša že- na izgledala, kot uspavana lepotica. Kino GORISNICA 21. septembra ameriški film ČRNE OSTROGE; KIDRIČEVO 18. septembra ameriško- grški film FEDRA; 20. in 21. sept. ameriški film PIRATI IZ MOONFLEATA; 24. sept. amer.-it. film OPERACIJA STRELA; LJUTOMER 20. sept. (ob 20. uri) in 21. sept. ameriški film ROBIN CRUSOE: 24. sept. (cb 20. u- ri) francoski film PET FAN- TOV ZA SINGAPUR; PTUJ 18. in 19. sept. ameriški film SLAVNI FANTJE; 20. sept. jug. film MOJA STRAN SVETA; 21. sept. španski film- MARISOL POTUJE V RIO; 22. in 23. sept. it.-nem. film SKRIVNOST TREH DZUNK; 24. sept. franc. film TAT IZ PARIZA; SLOVENSKA BISTRICA 18 sept. nem. film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNI- CAMI; 19.. 20. in 21. sept. angl. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? 2.3. in 24. sept. amer. film ČLOVEK Z ZA- PADA; TOMAŽ PRI ORMOŽU 21. sept. francoski film MEC IN PRAVICA; ZAVRC 21. sept. francoski film DRUGA RESNICA. STRAV 16 TEDNIK — ČETRTEK. 18. SEPTEMBRa: TUDI POKOJNI SO PRAZNOVALI 1900-LETNICO PTUJA (Nadaljevanje s 14. strani) Meine Damen und Herren ... Takoj ga je prekinil Prlek iz okolice Ormoža: Naj ne za- merijo, gospod, dam ali pa žensk, kak pravimo po do- mače, pa gnes ni tu. Moja, ki z njo skupaj ležima v gro- bi, je tudi htela iti, pa sen je ne piista. Vojak XIII. legije Fannius Florentinus: Tudi moja Ulpia Severina je po vsej sili hotela z menoj, pa sem jo komaj zadržal. Ne spodobi se, da bi hodile žen- ske ponoči okrog. Se in še so se oglašali k besedi. Neki sre- ski načelnik iz stare Jugosla- vije: V imenu kraljevine Es- Ha-Es (sliši se medklic Es- Ha-Es, brez penez) pozdrav- ljam itn. Tudi župnik Haupt- manič s Hajdine je povedal: Ko je kuga neusmiljeno mo- rila po Ptuju in okolici, sem o njej napisal latinsko pesem v šestomerih. Herman, ptuj- ski poslanec v dunajskem parlamentu, sicer Nemec, ki je goreče zagovarjal narodne pravice Slovencev in Lin- hart, urednik zloglasnega nemčurskega lista »Stajerc«. sta se med seboj žolčno spo- rekla. Komaj so ju ločili, da se nista stepla. Cesar Jožef II. Habsburški: Bil sem prijatelj kmetov, zato so mi postavili bronast spomenih v parku, pa so mi ga podrli. Protestiram! Medklic: Cesarost, današnja, družba potrebuje odpadni material. (Smeh.) H koncu si je drznil spre- govoriti celo Johann Gere- tschnigg, med zadnjo vojno uslužbenec ptujskega gesta- pa: V imenu tretjega rajha pozdravljam... itn. Tedaj je zahrumelo po terasi: Dol z njim! Takoj sta izzivača zgrabila Sokola Stanko Gri- vec iz Ormoža in Miroslav Venigerholc iz Središča in ga zahitila čez grajsko obzidje. Priletel je na Proštijsko dvo- rišče, kjer se je s težavo po- bral in odšepal v svoj grob. Nočno zborovanje se je za- vleklo. Videti je bilo. da se bo kmalu začelo svitati in tu- di cestni pometači so začeli pometati ulice. Sklicatelj Ta- citus je komaj pomiril že glasno družbo in rekel: Ker je že pozna, ali bolje, zgod- nja ura. zaključujem zboro- vanje. Na svidenje čez sto_^ let. ko bo Poetovio pre- val 2000-letnico. Se trenj V pozdrav živim Ptujcaj) ki so nekateri že začeli > jati iz mehkih postelj, lagam enominutni molk tem pa razhod. Tako 35' tudi zgodilo. Nočni gostjj se pomalem in neoprJ vrnili v svoje grobove. Opomba: Za morebitne točnosti v tem spisu ne govarjam. Morda jih je krivil zapisnikar Božidarf gerčič; po njegovem zapjj ku sem namreč delal. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in atka ANTONA ZAGORSKA iz Sp. Hajdine 80 se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebej pa se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom iz Hajdine in Dornave, celotnemu kolektivu KZ Lovrenc, Marici in Antonu Veseliču, sestram in sva- kom za vso pomoč v času njegove bolezni in smrti. Iskrena hvala dr. Neudauerju, sestram in strežnemu osebju bolnišnice v Ptuju, ki so mu lajšali bolečine v času njegovega zdravljenja. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in govor, in učencem 4. b in 5, a razreda Osnovne šole I. Spolenjaka v Ptuju. Žalujoči: žena Pepca, sinova Tonček, Boris in hčerka Fanika. Na podlagi sklepa 32. redne seje DS stanovanjsko ko- munalnega podjetja Ormož razpisujemo I. JAVNI NATEČAJ za prodajo stanovanj v občini Ormož I. l^rodajo se stanovanja v družbeni lastnini in sicer: tu cd ca C -M 2 S= S° "o So« M- S (L- ^-2 S.S N«) S (liKrt >tn pLitn IHB1> 1. Središče 230 219 trisobno 80 27.961,80 2. Podgorci 53 9^2 dvosobno 45 13.231.43 3. Podgorci 53 9'2 enosobno 39 7.563,50 4. Podgorci 53 9'2 enosobno 50 10.003,35 5. Podgorci 53 9'2 enosobno 63 7.075,55 6. Podgorci 53 9^2 soba 15 5.378,25 • II. Natečaja za prodajo stanovanj iz prve točke se lahko udeležijo vsi državljani SFRJ. III. Udeleženec, ki želi sodelovati pri natečaju mora ne- posredno pred pričetkom natečaja vplačati pri komi- siji varščino t višini 1 "/o od izklicne vrednosti sta- novanja. IV. Stanovanja bodo prodana najugodnejšim ponudni- kom. V. Kupec stanovanja mora plačati 30 Vo izlicitirane cene takoj ob sklenitvi podobe, preostali del pa v 5 letih od dneva natečaja. VI. Javni natečaj za prodajo stanovanj bo 4. 10. 1969 ob 8. uri v Središču 230 in 4. 10. 1969 ob 12. uri v Pod- gorcih 53. VII. Prednost pri nakupu stanovanj imajo nosilci stano- vanjske pravice predmetnih stanovanj, če nudijo ena- ke pogoje kot najugodnejši ponudnik. Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož KMET — DAVKOPLAČE- VALEC Na pogrebu nekega davč- nega uslužbenca se je kmet na ves glas razjokal. Nekdo od pokojnikove rodbine ga je vprašal, zakaj tako žaluje za preminulim. Kmet mu je od- govoril: »Zelo mi je žal. da od danes naprej ne bom imel več komu plačati davka.« Mali oglasi UGODNO PRODAM skoraj novo 96 basno harmoniko (weltmel- ster), rabljen štedilnik na trdo gorivo In pomivalno mizo z e- nlm koritom. Strafela, Bratov Reš 15, Ptuj. PRODAM stanovanjsko hišo za rušenje. Ptuj, Jadranska 8. GOSPODINJSKO pomočnico X znanjem kuhanja sprejmem ta- koj. Slaščičarna VidoviC. Ptuj. PRODAM hišo z vrtom. Karolina Vagner, ZavrC štev. 5. UGODNO prodam dobro ohra- njena okna velikosti 150X110 s polknlcami. Vprašajte pri Vrb- njakovih na Rogoznici 50 prf j Ptuju. PRODAM polavtomatski pralni stroj s centrifugo. Zg. Hajdina 70. PRODAM dobro ohranjen otro« ški voziček in dodatno peč na trdo gorivo. Vladimir Filipčič, Aškerčeva 10. Ptuj. VAJENCA sprejmem. Jože Er- hatič, kovaštvo. Mariborska 19. Ptuj. PODPISANI Franc Petek obžalujem in preklicujem vse, kar sem govoril neres- ničnega in žaljivega o Aloj- zu Plošenjaku z Vičave št. 8, p. Ptuj ter se mu zahva- Ijuem, da je odstopil od tož- be. Franc Petek, kovač, MoS- kanjci, p. MoškanjcI. Takoj sprejmem gospodinjsko pomočnico. Ostalo po dogo- voru. Janko Zadravec. Po- breška c. 38/1, Maribor. g KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI St. 10/6-9/69 Datum: 16. 9. 1969 Kmetijski kombinat Ptuj — enota za gospodarjenje; stanovanjskimi hišami, razpisuje po sklepu delavske ga sveta Kmetijskega kombinata Ptuj XIII. NATEČAJ za prodajo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in ohišnic na območju občine Ptuj. I. 1. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem 1 Gruškovju št. 12 za izklicno ceno 11.000,00 din. 2. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem \ Sedlašeku 22 — kot ruševina za izklicno ceno 6.000,00 din. 3. Stanovanjska hiša Vareja 43 z izklicno ceno 5.000,0(1 din. Ohišnica s stavbiščem se bo odmerila naknadno in ocenila. 4. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem t Majskem vrhu 28 za izklicno ceno 58.000,00 din, Ohišnica in zemljišče se bo odmerilo naknadno po dogovoru in ocenilo. 5. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem t Dežnem pri Podlehniku št. 20 kot ruševina za iz- klicno ceno 10.000,00 din. 6. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v Hlaponcih 13 za izklicno ceno: sta- novanjska hiša 15.000,00 din, gospodarsko poslopje 20.000,00 din, hlev 45.000.00 in 0,79.41 ha zemljišča za 6.600,00 din. Kupec lahko kupi vse skupaj ali pa posamezni del, kar se da deliti. II. . . Interesenti za nakup stanovanjskih hiš navedenih pod točko L, morajo vložiti pismene ponudbe s točnim na- slovom in zneskom, ki ga nudijo v zaprti kuverti do 30. septembra 1969 na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj XIII, natečaj za prodajo hiš, ni. Natečaja se lahko udeležijo vsi jugoslovanski držav- ljani, ki nudijo enake ali boljše pogoje od razpisanih. Nosilci stanovanjskih pravic imajo predkupno pravi- co, če nudijo enako ceno, kot drugi najboljši ponud- nik. IV. . . . • Obenem s ponudbo morajo interesenti plačati prj SDK Ptuj na žiro račun št. 524-1-623 ali na centraln" blagajni KK predpisano varščino in to 10 odst. od izklicne cene. V. Ce interesent odstopi od ponudl)e, zapade varščina v korist podjetja. Ce ponudnik ne uspe s svojo ponudbo zaradi drugih boljših ponudb, se mu vaščina vrne. VI. Ponudba, ki ne bo imela do predpisanega roka polo* žene varščine, ne bo obravnavana po razpisu. , O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni- Vll. Vse potrebne informacije o tem natečaju dobe intere- senti na upravi Kmetijskega kombinata Ptaj, Enot« za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, soba št. 22- Tednik Izdaja časopisni tavod Ptujski tednik. Ptuj. Beroja Lacka 2. Orejuje uredniški odbon Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik), Hmelina. Jože Slodnjak in Inl Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Teko6i račun pri SDK Ptuj, St. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski P* Maribor, Svetozarevska 11 Rokopisov ne vračamo.