4 J *
PRIMORSKI DNEVNIK
GL&SiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVEPiSICEGA NAHODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
JUGOSLAVIJA VZGAJA V SOLAII NOVEGA SVOBODNEGA IN ODLOČNEGA SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA, CIGAR NAZIRANJA SO ŠIROKA IN HAZLICNA, KI STA MU TUJA BIROKRATIZEM IN MODELIRANOST MISLL
Leto VI - Štev. 3 (1394)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST sreda k. januarja 1950
Cena 15 lir
S III. ZftSEDANJA PLENUMA CENTRALNEGA KOMITEJA KP JUGOSLAVIJE
Svobodnega in odločnega socialističnega glovelia1
vzgajajo v šalah FLR Jn^oslavije
.......      1  1111	■—	ii	"'■■■..  ■ mmii—i         j
Resolucija o nalogah v šolstvu • Osamosvojitev nižjih organov in učnega kadra ob istočasnem razvijanju idejne borbe in pomoči pri kontroli
Epuniia
i KP Z;
i BEOGRAD, 3. (Tanjug) -Včeraj sta bili objavljeni dve resoluciji, ki ju ie sprejel CK KPJ na svojem III. plenumu 29. in 30. decembr i 1949: 1. RESOLUCIJA O NALOGAH V SOLSTVU in 2. sklepi o tekočih nalogah borbe za petletni plan. Sklepe o borbi za petletni plan objavljamo na drugem mestu, v pričujočem članku pa Podajapio glavne misli resolucije o nalogah v šolstvu, Ta resolucija pravi med drugim;
V prosveti in prosvetni politiki je dosegla naža država velike uspehe v času od vojne do danes. Povečali so število vseh šol, odstranjena je bila y glavnem dispiroporcija med posameznimi vrstami šol, ustamov-ijene so biie številne nove vrste šol, povečal se je učni kader, ustvarjeni so bili trdni temelji nadaljnji pravilni razvoj šolstva v ideološkem pogledu — tako glede na smer pri pouku in znanosti kakor tudi glede na ideološko in politično vzgojo in dviganje učnih kadrov. Zboljšana je bila materialno podlaga Za nadaljnji uspešnejši razvoj celotnega šolstva.
Čeprav so bili doseženi veliki uspehi v vseh smereh, so tudj resnejše slabosti in pomanjkljivosti. Sistem šolstva- ni v celoti dovršen. Organizacijske oblike in metode ne ustrezajo popolnoma nadaljnji krepitvi in razvoju socialistične demokracije. Ni določena enot. na smer pri pouku in v učnih programih. Materialna podlaga šolstva ni zadostna. Ni potrebne skrbi za materialno in drugo dviganje šolstva, Nato^ našteva resolucija v petih točkah glavne naloge za bodoče delo v šolstvu:
1. VZGAJATI V ŠOLAH NOVEGA SVOBODNEGA IN ODLOČNEGA SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA, čigar nazi-ranja so široka in različna, ki sta mu tuja- birokratizem in modeliranost misli. Da bi to do. segli moramo imeti tudi učni kader, katerega pa bomo dobili samo z vztrajno borbo proti bi-rokratičnim metodam y šolstvu in pouku v borb; za svobodni idejni razvoj na temelju socialistične demokracije in pogumnega razvijanja pobude tako Yseh ustanov kakor tudi množičnih organizacij in posameznikov.
, 2. Pri sistemu šolanja je treba upoštevati graditev enotne celote tako samega sistema šo-,anja, kakor tudi sistema vzgo-le. Nej smoter je čim prej Ustvariti pogoje za obvezno °Semletno šolanje. Zato mora-1110 od sedanjih ssdemletk postopoma preiti na obvezno psemietno šolanje. Predšolska m izven šolska vzgoja se mo-za razumeti kot važno donolni-1° šolskega sistema izobraževanja m vzgajanja. Šolski sistem mora sloneti na načelu, da je
mogoče iz vseh nižjih šol nadaljevati šolanje tja do univerze cb poprejšnjem polaganju izpitov tam, kjer je to nujno. Ta sistem pa mora imeti tudi tisto gibčnost, ki mu je potrebna tako zaradi gospodarskega razvoja sploh, kakor tudi zaradi različne ravni in razvojnih pogojev države.
3. Važna naloga je izdelava ter izpopolnjevanje programov. Glede učenja tujih jezikov je napačno dajati prednost temu ali onemu jeziku? tem bolj, ker potrebuje naša država kadre, k; znajo vsaj enega tako imenovanih velikih jezikov. En tuj jezik in sicer ruski, angleški, nemški, francoski se mera poučevati od prihodnjega šolskega leta naprej od prvega do osmega razreda obvezno, od petega razreda ali že prej pa Še enega od njih. Prav tako je nujno razširiti učenje latinščine m raziskati potrebo učenja tega jezika ne samo v sedmem in osmem, temveč tudi v pre:š-miih razredih gimnazije. En tuj jezik je treba poučevati tudi v srednjih strokovnih šolah.
Vsi študentje se morajo prav tako učiti enega od omenjenih štirih tujih jezikov ali italijanščine ali španščine, da bi se usposobil' za njihovo solidno uporabo. V srednjih šolah je treba zagotoviti proučevanje temeljnih zakonov dialektičnega in zgodovinskega materializma in osnov logike ter psihologije.
4. Pristojnost zveznega ministrstva za znanost in kulturo se mora razširiti na zvezne prosvetne, kulturne in znanstvene ustanove, dajati splošne smernice in voditi splošno evidenco nad delom. Splošno načelo vodstva v šolstvu mora biti: osamosvojitev nižjih organov in profesorskega ter učiteljskega kadra ob istočasnem razvijanju idejne borbe in pomoči po kontroli«.
5. Temeljna naloga KADROVSKE POLITIKE na šoli je doseči pri učnih močeh, da h"do -/‘-stransko obvladali predmet, ki ga predavajo jn doreci solidno pripravo učencev. Dokončno se mora urediti vprašanje štipendij. Z univerz
in visokih šol je treba odstranjevati tiste učitelje, ki po svojih strokovnih klasifikacijah ne zadovoljujejo in ne spremljajo razveja sodobne znanosti.
Na drugi strani moramo odločno pobijati nepravilen sektaški odnos do starih strokovnjakov in starega znanstvenega ter učnega kadra pa tudi karieristične tendence,ki se kažejo na ta način, d-a dobi kdo mesto, za katerega nima kvalifikacij pod izgovorom, da je ((politično zanesljiv«.
Ok.ajni in krajevni odbori morajo takoj rešiti vprašanje preskrbe učiteljev na vazi. krajevni odbori pa jim morajo zagotoviti brezplačno stanovanje in kurjavo.
Resolucija takole zaključuje: Partijski komiteji morajo od n-ajnlžiih do najv'šiih na svojih sestankih poros eje obravnavati vprašanje šolstva na svojem področju, DOdpirati in vzpodbujati p budo prosvetnih organov ter zagotavljati pravilno izvajanje partijske linije.
Nova socialistična šo!a mere in mora biti in bo uresničena
samo s skupnimi napori partije, množičnih organizacij, družine ter prosvetnih in drug:.', državnih organov.
Pred kncN tedna
britansko priznanje iaeceiunia
LONDON, 3. — Zakladni minister Stafford Cripps bo imel jutri tiskovno konferenco, na kateri bo objavil polečaj britanskih valutnih rezerv r.a dan 31. decembra 1949.
V poluradnih krogih se napoveduje, da bo Velika Britanija priznala Maocetungovo vlado ne glede na stališče ZDA v tein vprašanju. Mislijo, da bodo objavili to priznanje če celo pred pričetkom konference Commonwealtha v Colombo, ki se prične 9. t. m., in verjetno konec tega tedna.
BONN, 3. —Centralni komi-;e komunistične partije Zahodne Nemčije je odredil radikalno epuracijo vseh «titov-:fqh» elementov v partiji. V resoluciji, ki so jo danes objavili v Duesseldorfu, kritizira centralni komite delo vseh federacij Zahodne Nemčije in opozarja na določeno število ((titovskih agentov« v partiji ter obsoja nezanimanje nekaterih visokih komunističnih funkcionarjev kakor so Hugo Paul, do sedaj ' voditelj KP Rene-Vestfalije, Grimm, Lan-gendorf in Salm, ki so člani partijskega vodstva v Wuer-tembergu, ter bavarski komunistični voditelji Fischer in voditelj KP v Reni-Palatinatu Mueller.
Komunistično partijo Posarja resolucija ostro kritizira, ker ni priznala ((nevarnega značaja osebnih borb v partiji«. Nemški politični krogi vidijo v tej epuraciji prvo posledico zadnje seje Kominforma in potovanja V/alterja Ulbriehta v Moskvo.
FRANKFURT — Hesenski radio je javil, da je bivši češkoslovaški minister za industrijo Bohumil Laušma-n pribežal na Bavarsko.
Borba med ZDA in Anglijo
za gospodarski vpliv v Nemčiji
Cripps se ne misli odpovedati načrtu za gospodarsko zvezo Velike Britanije s skandinavskimi državami, v katero skuša potegniti tudi Zahodno Nemčijo
BERLIN, 3. — Ameriški visoki komisar Mac Cloy je izjavil na svoji tiskovni konferenci, da je ob novoletnem srečanju s sovjetskimi predstavniki imel sicer zelo vljudne razgovore, vendar pa niso imeli političnega značaja. Zanikal je tudi. da bi vedel za kake bodoče podobne razgovore. Ko ga je neki časnikar vprašal za mnenje o obnovi nacionalsocialističnega duha je dejal:	«Kljub nacionalističnim
eksplozijam nekaterih listov jn nemških osebnosti, mislim, da :;e nacionalizem in militarizem ne bosta obnovila.« Poudaril je svoje pričakovanje, da v novem letu ne bo nikakih zaprek več za inozemske investicije v Nemčiji. Glede Marshallovega plana je dejal, da bi bilo zelo neprijetno, če bi bila finančna pomoč znižana. Glede novih volitev je dejal, da jim n.e nasprotuje ter da bi rad preučil vsak morebiten predlog.
Nemška trgovinska bilanca z dolarskim področjem zadnje čase postaja vedno brij pasivna in računajo, da dosega primanjkljaj sedaj že 2 milijona dolarjev dnevno. Razumljivo,
Z ZASEDANJEM KONGRESA ZDA
se prične hkrati votivna kampanja
Danes bo Truman prečital poslanico o položaju v ZDA - Republikanci ostro napadajo Trumana
VVASHINGTON. 3. — Ameriki kongres je pričel danes svo-ie zasedanje. Hkrati pričenja s kampanja za volitve v no-vembru letošnjega jeta. Poli-Učni boj se prične jutri, potem bodo prečitali Trumanovo Poslanico o položaju v ZDA. Kongres naj bi po razpravlja-niu odločal z glasovanjem o ■Trumanovih predlogih, ali naj ,bi vlada ZDA uporabila nekakšno obliko ((dobrodelne« države, ki ji zlasti nasprotujejo nekateri republikanski krogi. ®°j se bo vnel zaradi vse večjih državnih bremen ter zaradi osnovni^ socialnih zavarovanj, j - je vlada prisiljena uvesti pod pritiskom velikih stavk v preteklem letu. Tudi nekatere druge obljube, ki jih je de-al Truman ob volitvah, so zelo sporne, ker zahtevajo milijardne izdatke. Glede zunanje Politike napovedujejo, da bodo •zolaclonistične tendence, ki „’h nekateri smatrajo za preživele, 2nova planile na dan.
Predstavnik zunanjega ministrstva je sPorofiil, d-a je predstavnik Cangkajškove vlade izročil 23. decembra pr. l. ameriškem zunanjemu ministru htemorandum, v katerem se zahteva vojaška, politična in gospodarska pomoč ZDA za For-ntozo. Giede pripomb tiska, da Formoza ni nujno pomembna 2a varnost ZDA v strateškem °ziru, se ni hotel izjaviti. Tudi E>ede vesti pekinških krogov 3 Hong Konga, di mislijo ZDA odstopitj Cangkajškovi fantom-vladi na Formozi 16 vojnih ?^'3. opremo za 5 divizij jn "a-darskl material, se ni hotel
maviti.
, Na otvoritveni seji kongresa republikanski predstavnik Oseph Martin ostro napadel rupianovo vlado ter i° obto-
žil, da skuša ((potegniti ZDA v neke vrste socializma s progra. mom nepremišljenih izdatkov«. Očital je vladi, ds- odklanja celo predložitev proračuna kongresu y preučevanje; tako da je minister za poljedelstvo odklonil predložitev proračuna za svoj načrt in tako tudi šef zvezne upra-ve za zdravstvo. Martin je izjavil, da bo republikanska stranka ustanovila posebno republikansko komisijo, ki bo imela nalogo pregledati izdatke. Dejal je, da bo samo ta metoda lahko preprečila ZDA neizbežni finančni polom.
„Pravda“ se v
MOSKVA, 3. (Tanjug) - Moskovska ((Pravda« je včeraj obtožila člana britanskega parlamenta Zilliacusa in ga naziva za svojega «vojnega hujskača«, ker se je postavil na stran Jugoslavije v sporu s Sovjetsko zvezo. «Pravda» zatrjuje, da je Zilliacus s tem dokazal, da «služl Titovim gospodarjem, an-gloameriškim imperialistom«.
S svojim napadom proti Zil-liacusu, ki je v svetu poznan kot britanski borec za mir, je «Pravda» ponovno pokazala, da kominformiiti nazivajo vse tiste, ki ge dvignejo proti he-gemonističnj politiki Sovjetske zveze do malih držav, sedaj «vojne hujskače«.
«Pravda» in drugi sovjetski listi so delali veliko reklamo Zilliacusu in njegovim akcijam do trenutka, ko se je on stavil na stran Jugoslavije v sporu s Sovjetsko zvezo.
da povzroča ta pojav velike skrbi in odgovorni krogi na vse načine prizadevajo, kako bi povečali izvoz na področje dolarja. _>Tud;„g-»prd^rski minister zapadno-nemške republike Ludwg Erhard je izjavil v nekem svojem govoru včeraj y Augsburgu: ((Pripravljam se na osvoboditev nemške zunanje trgovine. Izvoz je treba povečati z vsemi sredstvi. Potreben bi bil svoboden kliring z vsemi evropskimi valutami«.
V ta okvir spadajo trgovinska pogajanja med Anglijo in Zahodno Nemčijo, ki prieno 11. t. m. hkrati v Frankfurtu in v Londonu. Prvikrat po nemškem porazu se bodo predstavniki neke nemške vlade pogajali za sporazum z Veliko Britanijo. V preteklem decembru so bili v Londonu pripravljalni razgovori. Na podlagi njih smatrajo dobro obveščeni britanski krogi, da b0 Zahodna Nemčija zahtevala, naj ji priznajo vse trgovinske u-godnosti, ki jih je dovolila Velika Britanija evropskim državam, članicam OEEC v okviru načrta za ((osvoboditev« med-evrop.ikih izmenjav. Zaradi sedanjih zaprek je omejen britanski uvoz iz Zahodne Nemčije na industrijsko opremo. To seveda pomeni veliko oviro za razmah nemškega izvoza. Z britanske strani ne izključujejo možnosti preklicati take odredbe, toda le pod pogojem, da Nemčija ne bi zahtevala pia-čil v dolarjih ali v zlatu, za primer da bi hotela realizirati svoj aktivnj saldo nasproti področju funta šterlinga. Ako bi Zahodna Nemčija sprejela tak pogoj, bi to pomenilo njen popoln odcep od dolarskega področja, s katerim je povezana na podlagi anglo-ameriških dogovorov o ustvaritvi tako imenovane Biconije (anglo-ameriškega področja Zahodne Nemčije).
V času od januarja do oktobra 1949 je znašal britanski u-voz iz Zahodne Nemčije 31.5 milijonov funtov šterlingov, izvoz angleškega blaga pa je dosegel samo 25,5 milijonov, zaradi česar bi bilo treba poravnati razliko v zlatu in dolarjih. «Agence France Pres-se» meni y zvezi z britansko-nemškimi pogajanji, da bodo verjetno Britanci skušali določiti, v kakšni meri bi Zahodna Nemčija mogla sodelovati y evropski regionalni zvezi, ki jo misli Velika Britanija ustvariti s skandinavskimi državami (UNISCAN). AFR pristavlja da bi lahko to vprašanje tudi odpadlo, pač v zvezi z novim načrtom evropske monetarne unije, ki ga preučujejo v Parizu, ker bi izvedba tega načrta izpodnesla potrebo regionalnih gospodarskih zvez med državami Marshallovega piana.
Toda mnenje francoske agencije sloni preveč na domislicah. Bistvena poteza britanske politike, ki jo v gospodarskih vprašanjih vodi sir Stafford Cripps, je po mnenju inozemskih opazovalcev v Parizu v tem, kakor koli preprečiti tako imenovano gospodarsko ((integracijo« Evrope. Res je, da zaseda v Parizu poseben odbor OEEC, ki ga sestavljajo zastopniki Francije, Velike Britanije, Belgije, Holandske, Italije, Norveške, Grčije in Portugalske, ob sodelovanju predstavnikov ECA. Ta odbor naj bi na ommvi prvotnega a-meriškega načrta o evropski denarni uniji (ki Pa je bil medtem že precej skrtačen) izdelal nekak predlog za prihodnje januarsko zasedanje OEEC. Po tem predlogu, ki je ie zelo da-
leč od podrobnosti, naj bi se ustvaril enoten evropski kliring z zamenljivostjo vseh zahodnoevropskih valut. Vanj naj bi bila vključena tudi vsa cona funta šterlinga. Poslovanje bi nadziral stalen odbor OEEC. Nekatere države, kakor Grčija. Turčija in morda Avstrija bj uživale v njegovem okviru posebne olajšave. Poravnava pasivnih zaključkov v zlatu ali v dolarjih bi prišla vpoštev samo za tiste države, ki so nasproti vsem ostalim pasivne. Nasprotno pa. bf tista država, ki bi bila večji upnik, prejela manj dolarjev ali zlata ter bf morala dovoliti več kreditov. Za trajanja Marshallovega plana b; se celokupni primanjkljaj te klirinške unije pokril z dolarji iz fondov ECA. po nekih računih naj bi ta celotni primanjkljaj znesel vsega skupaj 200 milijonov dolarjev. Ker f/oteče 1. julija letos poslednji dogovor o medevropskih plačilih, naj bi po istih vesteh tedaj stopil v veljavo omenjeni novi klirinški dogovor.
Toda vsa la lepa stavba postane še bolj papirnata, ako navedemo mnenje diplomatskega urednika londonskega «Evening News-a», ki naznanja v posebnem članku, da bodo ministri petih držav članic Fritaluxa, ki se sestanejo prihodnje dni, najbrže opustili načrt takšn« regionalne ekonomske zveze med Francijo, Italijo, Belgijo, Holandsko in
Luksemburgom. Toda, poudarja ((Evening News», sir Stafford Cripps se ne misli odovedati svojemu načrtu za gospodarsko zvezo med Veliko Britanijo in skandinavskimi državami. V resnici je objavljeno, da se bodo finančni ministri skandinavskih držav zbrali na povabilo britanskega zakladnega ministra dne 6. t. m. v Londonu, da povedo svoje mnenje k britanskemu načrtu.
Mnogo verjetneje je tedaj, kakor je pred dne v j zapisala «Vie Fmanciere«, da je Velika Britanija odtočena sodelovati Z/zksndinavčlso skupino in ne s Fritaluxom. Bodisi ker so britansko in skandinavska g°' spodarstva komplementarna, bodisj ker so si V političnem pogledu v.lade Uniscana zelo soredne. K temu prite še pritegnitev Nemčije. London dela vse, kar more, da bi iz nemškega vprašanja potegnil zase največjo korist in si prizadeva tudi izpodnesti predsednika bonnske vlade Adenauerja, da bi ga nadomestil s kakim so-cial-demokratom, ki bi bil Londonu bolj po volji. Tudi tu se torej eažejo močne razlike med britanskim in ameriškim stališčem. Zanimivo bo, kakca- pripominja milanski «24 Ore« k vsem tem spletkam, videti, kaj ai bo zdaj spet izmislil Stafford Cripps, da bj sabotiral obnovljena pogajanja za francosko-italijansko unijo, ki spadajo v ameriško koncepcijo in na vsak način nasprotujejo Crippsovim načrtom. Dogajanja okrog Fri-taluxa je izpodnesla »lomga manus« Londona. - Holandija. Zasedanje OEEC v gradu La-puette pri Parizu dne 20. decembra pr. 1. pa se je razšlo kar takoj zaradi odločnega Crippsovega nastopa preti belgijskem predlogu po katerem naj bj odbor OEEC okrepili v političnem smislu tako, da bi imenovali nekakega evropskega Harrimana (v osebi predsednika famoznega ((Evropskega sveta« P. H. Špaaka), ki bi nastopil v ameriškem kongresu in moledoval za bedeče kredite. Na takšno amerikansko ((integracijo« London nikakor noče pristati. Nasprotno, sodeloval bi z ostalo zahodno Evropo samo pod pogojem, da bi mu bila pokorna in se ravnala po njegovi gospodarski politiki.
Kakor poroča AFP iz Pari-
zu, so danes nadaljevali fran-ceško-nemška gospodarska pogajanja, ki so jih prekinili sredi decembra. Mislijo, da jih bodo zaključili v kakih 20 dneh. Ni izključeno, da bodo pri tej priliki skušali Francozi kot pooblaščenci Američanov kakšno zagosti Britancem.
Po vsem tem ni nič čudno, da si je dovolil predsednik zahodno - nemške republike Heuss V svojem novoletnem govoru poleg svojih običajnih namigov na Vzhod švrkniti tudi svoje gospodarje. Ko ie govoril o povratku nemških ujetnikov, je namreč dejal: «Vsem državam, ki še zadržujejo nemške vojne Ujetnike — in pri tem NE GRE le za ZSSR -kličem, prenehajte s tem«. Priznal je tudi, da je
nemške bede končen, in d; brezposelnih.
in potreb brez-je mnogo ljudi
IZKLJUČILI SO GA IZ K Pl, ker /o hotel v Jugoslavijo
da bi se na lastne oči prepričal o resničnem poožaju - Radio Moskva o „titovcih“ v KP!
RIM, 3. — Vodstvo Komunistične partije Italije je izključilo iz svojih vrst tri komuniste, ki niso odobravali inform-biro Jevške protijugoslovanske kampanje. COSTANZO SAC-CHI iz Brescie je izključen iz stranke, ker je odklonil podpis izjave, s katero naj bi zatajil svoje simpatije do borbe jugoslovanskih narodov. FRANCE-SCO FERRATO, dijak iz Rima, je izključen iz Komunistične partije, ker ie javno izjavil, da namerava v Jugoslavijo, ds bi se tam prepričal o resničnem položaju te države. Ustanovitelj partijske organizacije v Tivoli Dl NICOLA je bil izključen iz Komunistične psrtije, ker je pred kratkim obiskal Jugoslavijo kot član delegacije bivših italijanskih partizanov.
Voditelji Komunistične partije Italije izvajajo odkrit pritisk na svoje člane, ki d«lajo na poslaništvu FLR Jugoslavije v Rimu kot tehnično osebje ter zahtevajo, nai zapustijo svojo službo. Italijanski komunist, šofer pri jugoslovanskem poslaništvu, je bil izključen iz Komunistične partije Italije, ker ni zapustil svoje službe. Sef za kurjavo in kuhar pan jugoslovanskem poslaništvu sta tudi pod grožnjo, da ju izključijo iz stranke, če na podastg ostavko.
Medtem pa s« je glede stanja v Komunistični partiji Italije oglasil tudi radio Moskva, ki je te dni javil, da so se številni filojugoslovanski propagandisti vrinili y vrste KPI da bi tam ((sabotirali in vnašali zmedo«. Zaradi tega radio Moskva priporoča budnost in borbo proti «Titovim agentom« ter zatrjuje, da so mnog; člani KPI obiskali
Min v Egipt«
KAIRO, 3. — Danes so bile v vsem Egiptu volitve. V nekaterih krajih je prišlo do incidentov, in bilo je nekaj mrtvih. Do sedaj ni še podatkov o poteku volitev.
Jugoslavijo ter imajo namen «kaliti vodo«. Zato radio Moskva poziva italijanske komu-
niste, naj tovcem«.
se borijo proti «ti-
ne
HELSINKI, 3. “ V prestolnici vlada nekako ozračje krize trk pred predsedniškimi vo-
litvami, ki se bodo začele 15. januarja Sindikalne organizacL je so postavile zahtevo za zvišanje mezd. Vlada, ki si glede tega ni edina, je skušala do sedaj pridobiti na času. Vendar pa se sedaj ne bo mogla izogniti parlamentarni debati. Tako imenovane zmerne skupine so sklenile zahtevati izredno zasedanje parlamenta za 9. ali 10. januarja. Vlada se bo tedaj znašla v kritičnem položaju.
Kommformisti poveličujejo ustaške vojne zločince
V bratislavskih knjigarnah je izložena knjiga Paveličeve-ga namestnika Budaka, ki ga kominfnrmisti proglašajo za »ideološkega bčrea za svobodo hrvatskega ljudstva"
BEOGRAD, 3. — V današnji] številki piše «Borba» da se je v začetku preteklega meseca pojavila v izložbah bratislavskih knjigarn «Muzinka», ki jo je spisal vojni zločinec Mile Budak, Paveličev namestnik, in ki je izšla let.a 1942 v času, ko so Pavelič in njegovi pajdaši izvrševali najbolj grozne zločine proti hrvatskemu in srbskemu ljudstvu v tako imenovani neodvisni državi Hrvatski.
List piše, da je bila omenjena knjiga, ki jo je podpisal zločinec Budak, ki so ga jugoslovanska ljudska sodišča obsodila na smrt, prevedena na sio-vaščino leta 1944 in Jo je izdalo »Društvo prijateljev klasičnih knjig« v Bratislavi. Avtor pripomb na koncu knjige, neki Mraz, poveličuje Budaka in ga opisuje kot prvega pisatelja hrvatskega naroda. Budaka imenuje ideološkega borca za svobodo hrvatskega ljudstva, borca, »ki je po trpljenju
v zaporu in izgnanstvu končno dosegel svobodo«.
Fašisti na Slovaškem, poudarja «Borba», so napravili dobro propagando svojim prijateljem na Hrvaškem. Ker ni bilo mogoče te knjige spraviti v prodajo takoj po uničenju fašizma, je njeni založniki niso uničili, pač pa so čakali ugodnejših časov. Sedaj, ko doseza protijugoslovanska kampanja svoj višek, ni več nobenega vzroka, da ne bi ta rabelj hrvaškega in srbskega ljudstva zopet prišel na površje.
Knjiga «Muzlnka» je razstavljena v prvi vrsti v izložbah knjigarne ((Slovan«, dočim ni v tej knjigarni in tudi v drugih knjigarnah Bratislave mogoče najti kakršno koli drugo knjigo jugoslovanskih sodobnih pispte* ljev ali jugoslovanskih klasikov. Razen tega se knjiga ustaša Budaka prodaja v poslopju, kjer so prostori »društva prijateljev ZSSR« istočasno s proslavljanjem sovjetsko-slovaške. ga prijateljstva.
ZARODI	NOVEGA	ODPJJS^DELAVCEV
Protestni stavki po vsej Italiji
Včeraj je stavkalo 100.000 delavcev v severni Italiji, 50.000 pristaniških delavcev v zahodnih pristaniščih Italije - Pred povišanjem tarif za elektriko za 32-kratno predvojno ceno
RIM, 3. — Po vsej Severni Italiji se širijo protestne stavke proti novemu valu odpustitev delavcev. Tudi včeraj je v Severni Italiji, stavkalo nad 100.000 delavcev. V Parmi so delavci dveh največjih tovarn, in sicer kovinarskega podjetja «OMI» ter tovarne papirja ((Lombardi« prevzeli vodstvo nad proizvodnjo, odpuščeni delavci pa prihajajo redno na delo.
Nad 50.000 pristaniških delavcev v zahodnih pristaniščih Italije je včeraj začelo stavko, da doseže povišanje mgzd, ter zahtevajo izvajanje določb kolektivne pogodbe, ki je bila pred kratkim sklenjena in ki so jih paroplovne družbe ponovno kršile. Tajnik sindikata pristaniških delavcev je sinoči sporočil, da se je stavka že za-
čela v vseh pristaniščih zahodne obale.
Pristaniški delavci v Anconi so se zbrali na zborovanju ter so sklenili po zgledu francoskih pristaniških delavcev, da ne bodo izkrcevali vojnega materiala, ki prihaja iz drugih držav in ki je namenjen za pripravljanje nove napadalne vojne. Poslali so solidarnostno pismo Zvezi francoskih pristaniških delavcev.
Tudi kmetijski delavci nadaljujejo svojo borbo. V pokrajini Modena so včeraj na več krajih zasedli neobdelano zemljo veleposestnikov. Kakor običajno je policija nastopila v obrambo koristi veleposestnikov in aretirala nekaj delavcev. Vendar pa kmetijski delavci neustrašno in vztrajno nadaljujejo svojo akcijo.
Medtem pa kujejo razni vid-
ni predstavniki krščanske demokracije načrte, kako bi še bolj izžemali revno ljudsivo. Zadnji čas so agenti krščanske demokracije na podlagi tajnega dogovora s trusti za proizvajanje električne energije začeli kupovati na borzah delnice družb «Edison», #SIP» «SBE», «SADE» za znesek več sto milijonov lir nominalne vrednosti. Ker nameravajo v kratkem zopet zvišati ceno električni ener. giji, so začeli demokrščanski agenti na debelo kupovati delnice električnih podjetij, da jih bodo nato lahko zopet prodali za 10 do 20 odst. dražje, kar naj bi jim prineslo težke milijone, ki jih bodo služili za volivno kampanjo. Ce bo vlada odobrila povišanje tarif za 32 krat.no predvojno ceno, tedaj bodo morali potrošniki izdati najmanj 30 milijard fir letno,
Sklepi plenuma CK KP Jugoslavije
O tekočih nalogah borbe za petletni plan
1. Plenum ugotavlja, da je naša država pod vodstvom Partije kljub gospodarski blokadi in najrazličnejšemu drugačnemu pritisku vlade ZSSR ter drugih kominformovskih vlad uspešno izpolnila poglavitne mloge planskega gospodarstva v letu 1949 in s tem tzvojevala pogoj i za nadaljnjo uspešno borbo za izpolnitev petletnega plana ter izgraditev soc*al’zma.
Hkrati ugotavlja plenum tele glavne pomanjkljivosti in napake pri letošnjem gospodarskem in ekonomsko političnem delu naših gospodarskih in upravnih organov ter partijskih organizacij: nezadostno ter nepravočasno organizaoijo in politično pripravo odkupnih ukrepov In ukrepov za mobilizacijo delovno sile kakor tudi močne ostanke mehaničnega razdeljevanja odkupnih planov jn planov vključevanja nove delovne sile na oblasti 'n okraje ob nezadostni analizi dejanskih nkol-nosti, iz česar so izhajale ne-I avilnosti na terenu;
nezadostno borbo za mobilizacijo notranjih rezerv delovne sile v industrijskih, rudarskih,
gradbenih in gozdnih podjetjih;
slabo plansko disciplino podjetij in višjih gospodarskih ustanov glede na delovno silo;
nezadostno borbo proti fluk-tuaciji in za vključitev nove delovne sile ter njeno ustalitev;
v nekaterih krajih na'a države prepozno koncentracijo gradbenih in investicijskih del na temeljne objekte petletnega plana;
nezadostno poostritev borbe za pospešitev, organizacijo in gospodarsko okrepitev našega kmetijstva.
2. Plenum nalaga partijskim organizacijam tele temeljne naloge v planskem letu 1950:
a) osredotočenje gradbenih In investicijskih d(' ter ustrezne delovne sile in rezerv v glavne objekte petletnega plana;
b) povečanje naše domače Industrijske proizvodnje kmetijske mehanizacije, strojev, naprav in orodja;
c) temeljito in vsestransko organizacijo borbe za napredek kmetijstva in povečanje pridelka, gospodarsko in organizacijsko okrepitev kmečkih obdelovalnih zadrug in držav-
nega socialističnega sektorja, pravočasno in vsestransko pripravo obdelave zemlje, setve in drugih kmetijskih del stalno skrb in spremljanje izpolnjevanja nalog v kmetijstvu, začenši od obdelave zemlje in setve;
č) borbo za ustalitev delovne sile, izkoriščanje obstoječih notranjih rezerv po. podjetjih, izvajanje gospodarskih ter drugih zakonskih ukrepov zoper fluktuacijo, za vključevanje nove delovne sile;
,d) borbo v partijskih vrstah in izven partijskih vrst tako proti umikanju pred težavami kakor tudi proti sektaškim napakam in nepravilnemu odnosu do ljudi.
,3. v zvezi z borbo za socialistično preosnovo kmetijstva plenum zlasti opozarja na tele posamezne naloge,
a) vse sile osredotočiti na organizacijsko in gospodar?’ o utrditev sedanjih obdelovalnih zadrug in kmetijskih posestev, na povečanje njihove proizvodnje in zmanjšanje polne lastne cene. zlasti ge bor;“i za povečanje živinskega fonda in ustrezne krmilne baze v kmeč-
kih obdelovalnih zadrugah;
b) nadaljevati ustanavljanje kmečkih obdelovalnih zadrug, zlasti v žitorodnih krajih in se pri tem držati strogo načela prostovoljnosti; pri tem ne . > lagati težišča na število zadrug, terr.več na njihovo notranjo utrditev, ne ustanavljati pasivnih obdelovalnih zadrug;
c) temeljito obdelati in uresničevati načela pravilnega nagrajevanja v kmečkih obdelovalnih zadrugah;
č) razen borbe za postopno mehanizacijo posvetiti največjo pozornost proučevanju, organizaciji in racionalizaciji delovnih procesov na temelju proste kooperacije v kmečkih obdelovalnih zadrugah in na socialističnih posestvih oziroma ekonomijah ter izkoriščati čim bolj lokalne materialne vire zaradi kmetijske racionalizacije.
4, V zvezi z borbo za delovno silo ooudarja plenum tele naloge:
a) pravilno planiranje delovne sile v podjetjih tako, da dejanska in racionalno ustreza kapacitetam ter delovnim nalogam;
b) utrditev ddovne discipline v podjetjih, boljšo in racionalnejšo organizacijo proizvodnih procesov, pravilen in racionalen razpored delavcev na delovnih mestih;
c) sistematično ugotavljanje in spremljanje delovnih rezerv v krajih in okrajih, njihovo pravilno vključevanje kot stalno delovno silo v industrijsl > proizvodnjo, pri Čemer je treba u;oštevati prvenstveno potrebe rudarstva, težke in vojaške industrije.
č) sklepanje pismenih delovnih pogodb, ki morajo postati sestavni del stalne borbe p. '.i flukiaciji;
d) sprejemanje in nadaljnja razširitev pobude delovnih množic za visoko delovno storilnost in pri tem bolj angažirati inženirsko tehnični kader: okrepitev borbe za pravilno uporabo sistema plač In odstranjevanje nesorazmernosti v plačah posameznih kategorii tehničnih kadrov;
e) sprejemanje potrebnih ukrepov za hitrejšo usposabljanje novih strokovnih kadrov iz vrst delavskega razreda.
od česar bo dobršen del šel za finansiranje demokrščanske vo-livne kampanje. Posebno bo povišek občutilo prebivalstvo v Južni Italiji, ki že sedaj plačuje električno energijo zelo drago. V Kalabriji plačujejo 70 lir za kilovat, na Siciliji in Sardiniji pa celo 110 lir za kilovat.
De Gasperi se medtem raztovarja za sestavo nove vlade, ki ngj jo sestavi, ko bo te dni zopet nastala napovedana, »kriza«, Razgovarjal se je z raznimi ministri in že pripravlja program za novo vlado, t, j. pripravlja program, ie preden je podal ostavko ter s tem že postavlja pogoje za vlado, ki jo b0 pozneje sestavil.
Danes je De Gasperi na seji ministrskega sveta podal poročilo o delovanju vlade v preteklem letu in program za leto 1950 ter vse prikazal v rožnatih barvah.
Medtem se ie demokristjan-ska skupina ((levičarjev«, kj iz-daja časopis «La liberta« in ki je v tesnih odnosih z Gronchi-jem, popolnoma osvobodila vpliva vodstva krščanske demokracije Ta skupina poudar. ja, da bo popolnoma svobodno razmotrivala politične inieiati-Ve vseh strank, vštevši komunistično, ter da jih bo odobrila, če bod0 pozitivne. Ta skupina pa ni še izstopila iz stranke, pač pa čaka nq odločitve vodstva stranke.
Banca dTtalia je objavila podatke, na podlag-j katerih je denarni obtok zn?ČM 1, januarja t, 1. 1053 milijard lir, t. i. 100 milijard več kakor pred enim Mesecem
o ph ti
GRADEC - V piemogi.vniku Fohndorf na Štajerskem jč eksplodiral grisou. Osem rudarjev je bilo ranjenih, šest pa mrtvih.
•
S1DNEY — Severnn-zahodni del Novega Južnega Walesa uničuje od sobote dalje silen požar, ki je do sedaj uničil 20.000 ha prerij in se širi na 40 km dolgi fronti. Sestavili so v vsej pokrajini gasilske skupine.
•
LONDON — Britanski ministrski predsednik Clement Att-lee je v torek praznoval svoj 67. rojstni dan.
• .
NEW YORK — Zvezno prizivno sodišče za New York javlja, da bo o prizivu 11 ameriških komunističnih voditeljev razpravljalo y začetku junija. Omenjeni voditelji so bili, kakor znano, obsojeni na 5 let zapora in so sedaj na začasni svobodi, ker so pološilj kavcijo 25 tisoč dolarjev vsak, razen enega, ki je položil 10 tisoč dolarjev.
TRŽAŠKI DNEVNI
JUTRI BO DVEURNA PROTESTNA STAVKA VSEH INDUSTRIJSKIH DELAVCEV V TRSTU
Včeraj sta izdal) obe sindikalni organizaciji posebno obvestilo v zvezi s poostreno borbo industrijskih delavcev, kj pravi:
Enotni sindikati kot tudi Delavska zbornica so že v pretekli jeseni predlagali, da bi bile sprejete za industrijske delavce določbe, ki jih predvideva sporazum, podpisan 13. avgusta lani. Po tem sporazumu bi morali vsi industrijski delavci brez izjeme prejeti povišano mezdo, kar bi v precejšnji meri izboljšalo njihov dosedanji življenjski položaj.
V mesecu oktobru sta obe sindikalni organizaciji predložili združenju industrijcev še drugo zahtevo in sicer, da bi bile povišane vsem delavcem tudi draginjske doklade.
Po dolgih pogajanjih, pri katerih je bilo jasno razvidno, da industrijci ne nameravajo rešiti vprašanja povišanja plač kot tudi ng vprašanja povišanja draginjskih doklad, se je borba industrijskih delavcev zaradi kritičnega položaja zaostrila, dokler ni končn0 prišlo do prekinitve pogajanj.
Ker je postal položaj po prekinitvi pogajanj za industrijske delavce nevzdržen, sta obe sindikalni organizaciji sklenili pričeti a poostreno borbo, katere glavni namen naj bo u-resničitev vseh zahtev prizadetih delavcev. Po natančni proučitvi položaja sta obe sindikalni organizaciji sklenili, da bodo stopili v četrtek dne 5. t. m. vsi industrijski delavci v dveurno protestno stavko, ki bo trajala od 10 do 12. Uslužbenci ACEGATa bodo stavkali samo od 10 do U- Za vse industrijske delavce, ki bi se stavke zaradi svojega dela ne mogli udeležiti, bosta sindikalni organizaciji izdali posebno obvestilo.
Ta stavka bo dokaz protesta vseh industrijskih delavcev, ki niso pripravljeni odstopiti od svojih upravičenih zahtev, temveč sq trdno odločeni nadaljevati z borbo ter jo v primeru potrebe tudi zaostriti.
Tovarniški odbori kot tudi odbori v podjetjih imajo nalo-
go sklicati v času protestne stavke protestna zborovanja, na katerih naj delavci obravnavajo svoje probleme ter določijo smernice nadaljnji borbi za uresničitev svojih zahtev.
,0“
M a upravičene proteste prebivalcev v U,l. Flavia in Sv. Sava je bil končno odobren odlok, s katerim bod0 progo filobusa linije «D» podaljšali čez Sv. Savo. Prebivalci tako obljudenega ( kraja So z veseljem sprejeli to vest.
Z uveljavitvijo novega odloka je stopil v veljavo tudi novi urnik, ki predvideva sledeče spremembe: prva filobus s Trga Oberdan bo vozil ob 5.30, z Ulice Flavia pa ob 5.51; zadnji filobus s Trga Oberdan bo vozil ob 23.50, z Ulice Flavia pa ob 0.18.
Ker je bila proga filobusa »D« tako podaljšana je stopil seveda v veljavo novi cenik, ki predvideva povišanje cene vožnji za 5 lir. Te vesti niso bile nič kaj veseli prebivalci Sv. Save, ki trdijo, da bi predstavljala tako visoka cena vožnji strošek, ki bi ga glede na svoje življenjske razmere ne mogli kriti.
Ker je proga filobusa «D» le nekoliko podaljšana, se nam zde pritožbe prebivalcev iz Ul. Flavia in Sv. Save popolnoma upravičene.
Izvedeli smo tudi, da so stopile v tem tednu v veljavo nove določbe glede proge filobusa «A». Ze dolgo časa so namreč prihajale pritožbe, češ da je treba na ta filobus preveč dolgo časa čakati. Odgovorni krogi so zato sklenili vzpostaviti na tej progi še en filobus, zaradi česar se bo presledek med eno in drugo vožnjo znižal na šest minut.
PREGLASNI SO BILI
Okrog 2 zjutraj je bilo, ko so nekaj živahni glasovi odmevali iz gostilne Damiani Pa-vat Marije u Ul. Giuliani 14. Budno oko postave je kajpada
takoj postalo pozorno in potrkalo na vrata. Glasovi so seveda onemeli, toda svetloba skozi okenske špranje je bila dovolj zgovorna. Zato ni pre-ostajalo drugega kot kapitulacija in odpreti vrata. Policija je v gostilni presenetila kar osem vinskih bratcev, ki so si še zalivali svoja grla. Kajpada bo morala gospodinja lokala plačati globo, ker je imela lokal odprt ob prepovedani uri. Z njo pa bodo morali plačati globo tudi pivci, ki so bili ob tej uri še vedno v gostilni.
Julri lio otvoillev sodnega lela
Jutri bodo otvorili novo sed-n0 leto na tržaškem sodišču. Slovesnost se ho pričela ob pol enajstih zjutraj. Kot običajno so k slavnosti tudi letos vabljeni predstavniki vseh tukajšnjih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti.
Sindikalni predstavniki
pri vojaški upravi za izplačilo božične nagrade vsem upokojencem
Predstavniki obeh sir.dikal. nih organizacij so imeli včeraj zjutraj razgovor s predstavniki socialnega skrbstva vojaške uprave o vprašanju izplačila božične nagrade vsem tržaškim upokojencem.
Sindikalne organizacije so že pred časom predložile to zahtevo odgovornim oblastem ter so tudi večkrat intervenirale, da bi bilo vprašanje izplačila božične nagrade vsem tržaškim upokojencem čimprej rešeno.
Da. bi dosegle ugodno rešitev upravičene zahteve so se sindikalne organizacije pred časom obrnile tudi do predsedstva cone od katerega so prejele zagotovilo, da se bo za stvar zainteresiralo.
Obe sindikalni organizaciji obveščata vse tržaške upokojence. da bosta o uspehu direktnih pogajanj s predstavniki vojaške uprave takoj obvestili vse zainteresirane, ker dobro vesta, da ima rešitev tega vprašanja izredno važnost za vse tržaške upokojence, katerih položaj postaja iz dneva v dan bolj kritičen
Zakaj je treba
ustanoi/iti Kmečko zi/ezo
Leta 1935 so zgradili cesto Katinara - Socerb. Ob tej priliki so napravili kmetom mnogo škode na travnikih in vinogradih ter jim odvzeli zemljišča. Toda že do sedaj niso plačali nobene odškodnine.
Pred dnevi je šel kmet iz Doline, ki mu je bila napravljena škoda in odvzeto zemljišče, v Trst, da bi dobil odškodnino. Napotil se je najprej na «Ge-nio civile» in razložil svojo zadevo. Odgovorili so mu, da oni nimajo te zadeve v rokah ter naj gre na neki vojaški urad. Sel je. Tu pa so mu odgovorili isto in ga poslali na pokrajinski urad. Ko je prišel na pokrajinski urad, so se ga rešili z izgovorom, da ni mogoče opraviti nič, ker je šel pokrajinski inženir v Rim. Mož je zgubil dan, zapravil denar, se pošteno razjezil, ne da bi kaj odpravil.
Ni to edini primer Skoraj vsak dan se dogodi nekaj enakega in še hujšega. Naši kmetje
OB ZAKLJUČKU STAREGA LETA
ki so tokrat nastopili ojačeni z esuli
P.o krajšem presledku so se keminformistični pretepači zopet ojunačili in prav na dan starega leta uprizorili enega onih nevrednih pohodov, pri katerih bi jim ne hoteli drugo-vati niti najbolj propadli cestni pobalini. Kajti ponovno so se nasilno lotili nedolžne prireditve, kjer je bil namen le ta, da se, kakor v ostale: t po vsem svetu, skupina ljudi veselo poslovi od starega leta. Tokratna akcija se od dosedanjih podobnih razlikuje le v tem, da so se nemočni kominformisti zatekli po pomoč k esulom, ki so se kajpada radi odzvali vabilu, čim so izvedeli, da gre za slovensko prireditev.
Borba zidarskih in novinar
prihodnjem letu
v
V kategorijo najbolj slabo plačanih delavcev spadajo prav gotovo tudi zidarski delavci. Kot vemo so zidarski delavci vključeni v pogledu plač in delovnih pogojev v kategorijo industrijskih delavcev, čeprav se njihovi delovni pogoji precej razlikujejo od pogojev tovarniških delavcev kot tudi od uslužbencev prehrambene industrije.
Po delovni pogodbi prejme zidarski delavec prav takšno osnovno plačo kot industrijski delavec, in sicer prejme zidar prve kategorije 56.30 lir, zidar druge kategorije pa 48.45 lir na uro. K tej vsoti moramo prišteti še deset odstotkov ki so vključeni v osnovno plačo ter dra-ginjsko doklado, ki znaša sedaj 71.50 lir na uro.
Tako bi torej prejeli industrijski kot tudi zidarski delavci enako plačo, če bi seveda ne obstajala druga bistvena razlika. Industrijski delavci so namreč zaposleni vse leto ter imajo zagotovljeno tudi božično doklado kot tudi plačan dopust. Zidarski delavci pa so zaradi svojega dela vezani na letni čas ter je njihov delovni urnik tako mnogo manjši. Kot vemo lahko delajo zidarski delavci samo ob primernem vremenu; po pogodbi nimajo pravice na plačan dopust ter tudi ne prejmejo posebne božične doklade. Seveda se jim zaradi teh razlik njihovi prejemki pre ej znižajo.
Do julija lanskega leta so prejemali zidarski delavci posebno sezonsko doklado, ki jih je vsaj v neki meri nadoknadila izgubi'ene delovne ure. Po podpisu nove delovne pogodbe za to kategorijo delavcev pa je bila prečrtana tudi ta u°odnost ter so se zidarski delavci do sedaj zaman borili, da bi ponovno dosegli izplačilo zgoraj navedene dnkiade.
Razlika v plači med industrijskim delavcem In zidarskim delavcem je tako kar občutna Vse te težave so zidarski delavci po svojih sindikalnih predstavnikih že predložili delodajalcem, ki pa nočejo ničesar čuti o Izboljšanju delovnih in mezdnih pogojev svojim uslužbencem. Zato so zidarski delavci sklenili, da bodo s prihodnjim letom zaostrili svojo borbo ter. zahtevali izplačitev posebne sezonske doklade.
Pa še drugo vprašanje hočejo zidarski delavci rešiti. Gre namreč z3 vp.Planje povečanja števila vajencev. Ta stroka delavcev je \ edno štela precejšnje število vajencev, ki so morali delati po štiri pet let, da so bili sprejeti v kategorijo zidarjev. Sedaj se je število vajencev zelo zniža.o in še tem je skorajda popolnoma onemogočeno pravilno učenje, ki bi jih lahko usposobilo za njihov poklic.
Ker predstavlja prav izuči-tev novega števila vajencev v zidarski stroki zelo važen problem, se bodo za rešitev tega borili zidarski delavci, ki bodo zahtevali, da se da mladim vajencem možnost strokovne usposobitve.
• * •
Ob pregledovanju dogodkov iz sindikalnega življenja ne smemo pozabiti na borbo kovinarskih delavcev, ki traja že več mesecev.
Kovinarski delavci predstavljajo na našem ozemlju najmočnejšo kategorijo delavstva. Zato predstavlja tudi njihova borba za uresničitev svojih zahtev enega najvažnejših dogodkov v sindikalnem življenju.
uresničitev nekaterih svojih zahtev, med temi tudi izplačevanje posebnih doklad, ki bodo vsaj v neki meri izboljšale njihov življenjski položaj. Zakaj bi tega izboljšanja ne mogli doseči tudi kovinarski delavci Tržaškega ozemlja.
Borha tako močne kategorije delavcev kot je kategorija kovinarskih delavcev, bi morala imeti na našem ozemlju vse drugačen odmev, kot ga pa sedaj ima. Zaenkrat vemo, da vodijo ti delavci borbo samo, iz skopih poročil, ki jih vidimo ponatisnjena v raznih časopisih. Takšne borbe se delodajalci seveda ne bodo ustrašili. Zato je potrebno, da stopijo kovinarski delavci y bolj cd-ločno borbo ter pričnejo, če je potrebno, tudi s splošno stavko, ki bo prav gotovo privedla do zaželenega uspeha.
Mož ji ie zbeial od la na tai srnja >eia
Na policijsko postajo na Istrski cesti je prišla Markežič Vera, por. Marcon z Istrske ceste 70. Policiji je javila, da se je zadnji dan starega leta odstranil od doma njen mož, 24-letni mehanik Marcon Stelio. Ko je odšel od doma, ni imel s seboj ne denarja ne osebnih Kot vemo, vodijo kovinarski j dokumentov. Do včeraj pa se
delavci že več mesecev borbo za uresničitev nekaterih najbolj perečih zahtev, med katerimi zavzema prav gotovo glavno mesto zahteva o povišanju mezd, ki nikakor ne odgovarjajo današnjim življenjskim potrebam.
In kakšen je bil uspeh te njihove borbe? Do sedaj kovinarski delavci s svojo borbo niso dosegli uresničitvenitinajmanjših zahtev, kje še, da bi prisilili delodajalce, da bi jim izboljšali delovne pogoje. Sindikalne organizacije, ki vodijo
še ni vrnil domov. Policija se je s podrobnimi podatki v rokah začela zanimati kako je mož izginil.
In tako sq se štirje teh škva-dristov pojavili v soboto okrog 23 na vratih dvorane v gostilni «Pri Gregorju«, to je v prostorih Prosvetnega društva «Oton Zupančič«, kjer so se zbrale družine tretjega okraja na silvestrovanje. Ker je bil večer v glavnem namenjen le tem, je bil vstop v dvorano dovoljen samo proti vabilom. Toda štirje avantgardisti si tega niso dali dopovedati, marveč so hoteli s silo vdreti v prostore ter zahtevali pijačo, kljub temu da je gostilna na vrhu in nima dvorana namenjena prosvetnim prireditvam, nikakega opravka z gostinskim obratom. Zato se je tov. Alma Zalašček-Janka odločno postavila po robu vsiljivcem, ki pa so bržkone čakali prav na to, da so lahko pričeli z dejanskim napadom. Ker pa se je V štirih' niso upali lotiti, so obljubili, da se vrnejo čez eno uro. In res so čez nekaj časa privlekli s seboj še kakih deset ((junaških« vrstnikov ter družno padli po tovarišici Janki, jo psovali z vsemi mogočimi priimki iz poznanega kominformističnega slovarja ter začeli končno udrihati po njej tudi s stolicami, tako da je Zalaščkova dobila precej lažjih poškodb.
Policija, ki se je pripeljala na mesto z avtomobilom, je aretirala in odpeljala nekatere izmed napadalcev in ker so se morali včeraj že zagovarjati pred sodiščem za določanje narokov, smo zvedeli za njihova imen-. Ti so 27-letni Carmelo Iurisevich iz Ulice Castagnet-to 61. 21-letni Guerino Bordon iz Milj, 24-letni Giusto Tedesco s Campanelle 219 in 37-letni Antonio Bembich, stanujoč v Ulici Molino a vento 61. Kapitan Dye je vse štiri pred-.l rednemu sodišču v nadaljnje postopanje.
Kratke o nepoštenih ljudeh
Med avgustom in septembrom leta 1947 je trgovec z živili Luigi Lorenzini iz Ulice Geppa 8 izročil nekemu Cor-nelatu Francu iz Ulice Parini 16, trgovskemu zastopniku, blago za 230.000 lir, katerega naj bi slednji prodal v Milanu. Cornelato je sicer to nalogo uspešno opravil v Milanu, toda Lorenzini ni kljub temu več videl denarja. Zaradi tega se je trgovec včeraj odločil na-
praviti konec temu stanju. Sel je na policijo in ovadil. Corne-lutija.
* * •
Včeraj zjutraj je trgovec z živili Napolitano Tomaž iz Ul. del Ponte 4 ovadil oblastem nekega težaka Petra, o katerem ni policija izdala natančnejših pojasnil. Pred dnevi je namreč Napolitano težaku izročil kos sira, katerega naj bi nesel k nekemu Furlaniju na Drevoredu XX. septembra, ki je trgovčev klient. Med potjo pa je sir izginil in ž njim prav tako neznani Peter. Trgovec je utrpel 7.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo.
* * *
Jurij Cresiach iz Ulice Porto 17, ravnatelj ICAP je na policijski postaji v Ul. Kolonja javil, da so neznanci od 17. ure pa do 21. zvečer na dan starega leta odnesli iz neke hiše iz Liliče Castagneto 1, ki je last ICAP, avtomatični aparat za prižiganje luči na stopnišču. Skoda znaša 10.000 lir.
* * *
Ubaldo Mosco iz Ul. Tesa 23, lastnik pekarne v Ulici S. Laz-zaro 5, je včeraj dopoldne na glavni policijski postaji javil, da sta iz njegove pekarne izginili dve vreči po 45 kg moke vsaka. Moka je namreč bila od papeške podporne komisije. Z moko pa je izginilo še marsikaj drugega, tako da je Mosco utrpel 20.000 lir škode. ♦ * *
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj pripeljali 9-letno punčko Bruno De Gasperi. V bolnišnico jo je spremljala sestra zavetišča «Casa di Nazareth« z Istrske ceste. Otroka so sprejeli v bolniško oskrbo, ker si je zlomil desno nogo. Sestra je izjavila, da se je De Gasperi igrala na vrtu v zavodu. Pri tem je tako nerodno padla na tla, da si je zlomila nogo.
pridejo v Trst. Na uradih se ne znajdejo, italijanščine ne razumejo dobro, marsikateri uradnik pa si privošči kmeta za šalo ali ga celo zmerja s «s’ciavom».
Za vsako stvar, ki jo kmet potrebuje od raznih uradov in ustanov, za nabavo strojev, za odškodnino itd., je treba kup dokumentov. Kmetu, ki se v teh stvareh ne razume, seveda ne preostane nič drugega, kot da gre k odvetniku. Kako pa so dragi ti gospodje in kako znajo dobro molzti, je'naš kmet večkrat občutil na lastni koži.
Poleg tega je pri nas še poseben položaj.
Okrog in okrog ozkega pasu našega ozemlja je zdaj postavljena državna meja. Večina kmetov ima zemljišče tudi onstran meje. Vprašanje dvo-lastništva in ureditve odnosov se pojavlja ob vsaki priliki. Toda na koga se bo kmet lahko obrnil v tej zadevi? Morda na tiste, ki sosedno državo stalno blatijo, ki bi sploh hoteli postaviti med nami in Jugoslavijo kitajski zid? Od teh ne ho naš kmet-dvolastnik prav gotovo imel nobene koristi in pomoči.
Kakor vidimo je vsak dan na stotine večjih ali manjših zadev, ki jih mora naš kmet rešiti. Večkrat pa nima za to dovolj časa, se ne zna jele v kupu paragrafov in predpisov in si ne more pomagati, ker nastopa sam in brez nobene opore.
Samo po sebi je razumljivo, da bi naš kmet lahko dosegel dosti vež, če bi imel nekoga, ki bi mu pomagal.
Tudi zaradi teh malih stvari, ki pa so zelo važne za naše kmete, je potrebno, da se čimprej ustanovi Kmečka zveza. K njej se bo naš kmet zatekel ob vsaki priliki* za vsako potrebo in pomoč, za prošnje, za pojasnila, za nasvete. Tu bo našel razumevanje in bratsko pomoč, pa naj si bo te ali one narodnosti, tega sli onega prepričanja. Kmečka zveza bo samostojna in res samo kmečka ustanova.
KOLEDAR
Q,tedali&če - 'dtinfr - Radio-
Sreda 4. januarja
Tit, Dobromir
Sor.ce vzide ob 7.45, zatone ob 15.34. Dolžina dneva 8.48. Sčip vzide ob 16.23, zatone ob 8.21, Jutri četrtek 5. januarja
Telesfor, Grozdana
SPOMINSKI DNEVI
1946 okoli 10 ure so -pričeli dvigati Z morskega dna jugoslovansko trgovsko ladjo «Sušak», ki so jo nekaj dni pred osvobodit-'vijo Trsta potopili nemški vojaki na pomolu št. 3.
19-17 je policija odkrila ogromno skladišče vojnega materiala, ki je bilo skrivaj pripeljano iz Italije za «obrambo italijanstva Trsta«. V znak protesta s0
delavci v raznih tovarnah prekinili delo, Se zbrali na zborovanjih in zahtevali od ZVU naj odločno nastopi proti teroristom.
1947 so kinematografski delavci in nameščenci stopili v stavko, ker so delodajalci prekinili pogajanja za nove mezde v. uradu za delo.
1917 skuša krajevna reakcija v Pulju s podporo civilne policije odpeljati stroje in naprave raznih tovarn in podjetij ter tako spraviti delavstvo ob kruh.
1948 je bila zbrana ogromna množica na partizanskem Zborovanju na Opčinah, kjer je policija aretirata 29 partizanov v uniformah, medtem ko je brezuspešno hotela na vsak način izzvati kakršen koli incident. V Trstu pa so neofašisti okrog 21.30 vrgli na dvorišče gostilne ((Pri Gregorju» v ul. Molino a Vento, kjer je bilo zbranih precej partizanov in so njih umforme bodle v oči — ročno bombo tipa OTO.
1949 je CM družba vložila tožbo zaradi nasilne zasedbe IV. nadstropja stavbe v ul. Montecchi (piše ta dan naš dnevnik).
1643 se je rodil Neuiton znameniti fizik.
1797 so začele izhajati «Lu-blanske Novizes, prvi slovenski časopis, katerih u-rednik je bil pesnik Valentin Vodnik.
1834 r-e je rodil gospodarstvenik dr. Josip Vošnjak.
1872 se je rodil v Ljubljani slovenski slikar Matija Jama.
1944 je bil prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev na osvobojenem slovenskem ozemlju.
Zahvala
Barkovljanski odbor za novoletno jelko se zahvaljuje
vsem darovalcem, ki so denarno pripomogli, da je priredi-
tev sama in obdaritev naših malčkov tako lepo uspela.
Odbor se zahvaljuje vsem našim ženam, ki so s požrtvovalnostjo sodelovale pri pripravah in izvedbi prireditve. Ravno tako čuti prijetno dolžnost zahvaliti se tov. Gregoriču Antonu za brezplačen prevoz blaga ob tej priliki.
Vsem prav prisrčna hvala!
Odbor za novoletno jelko v Barkovljah.
ROJSTVA
SMRTI IN POROKE
Dne 2 januarja 1950 sta se v Trstu redila 2 otroka, umrlo je 8 oseb, porok Pa je bilo 14.
CERKVENE POROKE:	me-
hanik Fragiacomo Vittorio in knjigovezka Da Via Berta, pek Zorzi Stanisiao in gospodinja Vidmar Bruna, mehanik Perčič Bogoljub in gospodinja Terčon Dragica, težak Memolj Rietro in gospodinja Vitone Angela, industrijalec Kocjančič Igino in gospodinja Dovšak Marija Elena, čuvar Margis Aldo in frizerka Sila Marija, agent u-pravne policije Valli Mario in krznarka Artico Laura, delavec Pečar Longhino in šivilja Ciac-chj Amalija, slikar Gregori O-reste in delavka Michelazzi Bruna, težak Flego Karlo in u-radnica Pisen Pavla, učitelj Bradini Giovanni in gospodinja Spiropulo Marija Nella, ta-petnik Slokar Vinko in delavka Gillio Jolanda, delavec Comel Anton in uradnica Marous Ne-rina, težak Bizjak Luciano in šivilja Trost Pavla UMRLI SQ:	44ietni	Magris
Rompeo, 751etni Taučer Ivan, 72Ietni Žagar Alojz, 791etna Mariotti Karolina, 721etni Cal-ligaris Edvard, 501etna Bonetti yd. Štolfa Katarina. 621etni Lo-glisci Salvatore, 68ietni Puzzer Anton.
Nočna služba lekarn v mesecu januarju
Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5, tel, 90-015; Benussi, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta 6, tel. 89-81; «Alla Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel. 78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne Pristojbine pa se pričnejo pobirati po 22. uri.
SijiiRADIO IS
JUliOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 240 m ali 1250 kc)
SREDA 4. 1. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poro. čila v italijanščini in objava sporeda; 7.00: Napoved časa — poročila v slovenščini — objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.CO: Mozart: simfonija ((Jupiter«; 12.30: Poje Marisa Fior-daliso; 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa — poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Operne uverture in fantazije: 13.45: Gospodarski pregled v slovenščini; 14.00: Igra veseli kvintet; 14.30: Pregled tiska in poro-j čila v italijanščini: 14.45: Pre-i gled tiska in poročila v slovenščini.
17.30: Aktualna politična vprašanja v italijanščini; 17.45: Iz o-per.et in filmov; 18.15: Komorna glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00:	Glasbena medigra;
16.15: Poročila v italijanščini; 19.30: Napoved časa — poročila v slovenščini; 19.45:	Z našim
ljudstvom (v italijanščini); 20.00: Radijski obzornik (v slovenščini); 20.15: Janaček: Vlaški plesi; 20.30: Feljton v italijanščini; 21.15: Chopinove klavirske etude; 21.30: Igra zabavni orkester; 22.00: Iz života jugoslovanskih naroda (v hrvaščini); 22.20: Večerni koncert; 23.00: Zadnja poročila v italijanščini; 23.05: Zadnja poročila v slovenščini.
KINO
Tragična simi Irak pojasnjena
Nesrečnež je podlegel ramam, ki mu jih je prizadejala ročna bomba - Zločincev policija še ni izsledila
V začetku leta poravnaj naročnino za Primorski dnevnik
Končno se je razpršila megla, ki je zakrivala vzroke smrti nesrečnega Josipa Trohe. V ponedeljek °b 16 popoldne so v glavni bolnišnici ob prisotnosti sodnih oblasti izvršili obdukcijo trupla. Čeprav ni bilo še izdano nobeno uradno poročilo o vzrokih smrti pok. Trohe, je sedaj znano, da go iz trupla potegnili nekaj drobcev ročne bojnbe. Ti drobci so ranili do smrti pokojnika, rane pa so na las podobne onim, ki jih napravi rezilo. Zaradi tega je prvotno prevladovalo zmotno mnenje, da ie bil Troha ubit z nožem. Tako je torej dokončno pojasnjeno, da je bil Troha ubit z bombo, katero so zagnali mladeniči, ki so z naravnost razbojniško nepremišljenostjo hoteli tako praznovati novo leto. Smrtonosni drobec bombe je zadel Troho v hrbet. Od tu je njegova pot šla naprej. Zdrobil /nu je rebro in srce. Ostale drobce Pa 5° potegnili še u pljuč.
Bomba je eksplodirala takole: Mladeniči so izkopali kotanjo ob cestnem robniku v Ul. Ap-piari. Tja so položili ročno bombo, ki bi morala eksplodirati prav ob polnoči. V ta namen so jo zvezali s krajšo vži-g'alno vrvico. Malo pred polnočjo je najbrže nekdo od teh zažgal vrvico in takoj zginil v noč. Prav v tem, ko ie eksplo-
dirala. bomba je nesrečni Troha. šel mimo. Eksplozija je so-veda opravila svoje delo. Zadet od drobcev je Troha napravil še nekaj korakov, nakar se je zgrudil. Drobce bombe je policija našls. celo na bližnjem drevesu. Po pripovedovanju ne. kega dečka iz Ul. Appiari, naj bi takoj, ko se je po mestu raznesla vest o tragičnem dogodku, nekateri dečki odvlekli ostale drobce bombe, ki so še ostali v drevesu.
Policija vzgojitelji in predvsem starši, b; si iz tega tragičnega dogodka lahko končno vzeli k srcu to, da je treba misliti na vzgojo mladine. Na to mladino, ki se danes ob vsaki uri potepa po cestah in po kinematografskih dvoranah, na to kar čita ta mladina, na razne lističe, s katerimi si zastruplja mlado dušo. Na to je treba začeti misliti, sicer ne bo konec raznih, krvavih dogodkov,
Ranili so se z bombo
Včeraj ob pol dveh popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnišnico 3 otroke, ki jih ie pri eksploziji ranila ročna bomba. Ti so: 71etni Mil-lo Jurij iz Campor St. 114, ki so ga drobci bombe ranili na obrazu, po prsih in nogah. Zato bo moral ostati v b- lnišnici 20 dni. Dalje je bila 91etna Irena Kolenc iz Cajnpor št. 317
ranjena po nogah in na levi roki ter se bo morala zdraviti mesec dni. Najhuje pa je bil ranjen njen 61etni brat Fulvio Kolenc. Ta ie moral na okulistični oddelek, ker so mu drobci bombe poškodovali desno oko. Poleg teh ran ima poškodovane je noge.
Starši, ki so spremljali otroke v bolnišnico, so povedali, da so otroci med igranjem dobili ročno bombo blizu Millove hiše. Med igranje.m jim je orožje kajpada eksplodiralo.
Jetniki v Coroneu zahtevajo amnestijo
V ponedeljek ob 19 je v zaporih Curoneo nastal hrup. O-krog petdeset jetnikov je začelo protestirati in zahtevalo amnestijo, ki je bila pred ča-sem izdana v Italiji. Poročilo policijskega tiskovnega urada pravi naprej, da je ob 19.45 že bil spet vzpostavljen m>r. Nadzorstvo v jetnišnici pa je bilo ojačeno.
Srečno novo leto želi
V
podielie Sora
trst
UL. GIULIA 28 TEL. 96-742
Našo telesnovzgojno organizacijo je v minulem letu dole tela usoda vseh demokratičnih organizacij tukajšnjega ozemlja; kominformistični razbijači so zanesli razdor tudi v vrste ZDTV. Ta naša vfhovna teles-novzgojna organizacija, ki je združevala v 114 društvih
: Naša telesna vzgoja v minulem letu
okrog 10.000 športnikov, je moto borbo, večkrat prično poga- j raja „a svojem občnem zboru janja, ki se pa vedno zaključi jo z neuspehom.
Da se je položaj kovinarskih delavcev v času, ko se rešitev njih spornega vprašanja tako zavlačuje. Je zaostril, nam menda ni treba še posebej poudariti. Cene raznim življenjskim potrebščinam so se povišale, cena plina in električnemu toku bo prav tako višja a plače kovinarskih delavcev so ostale neizpremenjene.
Izvedeli smo, da so kovinarski delavci iz Tržiča dosegli
Uprava Primorskega dnevnika v Ui. sv. Frančiška 20 -1 ima novo telefonsko številko
73-38
avgusta meseca izključiti iz svo. jih vrst ljudi,kiso zaneslivvrste fizkulturnikov razdor, ki vlada v demokratičnih političnih vrstah. Dolgo časa so si prizadevali ti razbijači, da bi se polastili vodstva ZDTV. Ugodno pretvezo so našli v pripravah za vsakoletni nastop 1. maja, ko So po prvotnem pristanku odstopili od sodelovanja, misleč, da bodo s tem preprečili največjo manifestacijo tržaških delovnih množic ob njihovem prazniku. Toda v svojih nakanah niso uspeli. Kljub vsestranskim oviram je ta dan na tisoče fizkulturnikov manifestiralo t) Trstu in Kopru svojo moč in dokazalo, da naša te-lesnovzgojna organizacija lahko računa na sodelovanje in podporo vseh resnično demokratičnih sil.
Kljub posledicam zanesenega razdora v fizkulturne vrste, delovanje Zveze ni zastalo Im več je šlo in gr? v svojem ' zadevanju po razširjenju in
utrditvi svoje moči uspešno dalje. Ce si bežno predočimo delovanje posameznih panog, bomo videli, da nikjer ni bilo izrazitega zastoja.
Najštevilnejši je bil telovadni odsek, ki je pokazal svojo moč in vsestranost ob istočasnih nastopih 1. maja, ko je nastopilo v Trstu na novem stadionu pri Sv. Ivanu preko tisoč fizkulturnikov in okrog štiri tisoč v Kopru. Mesec kasneje je nastopila skupina 400 telovadcev in telovadk na športnem dnevu na Reki in nato na festivalu v Sovodnjah pri Gorici. Odsek, ki je v stalnem organizacijskem razvoju, si je zadal nalogo, ustanoviti po vseh naših krajih telovadna društva in tako imamo že sedaj o Bazovici, Lonjerju, Sale-žu in pri Sv. Ivanu nova dru-štm.
Nogometni odsek je zaključil julija svoje prvenstvo za leto 1948-49. Sodelovalo je 65 društev iz obeh con, ki so bila razdeljena v posamezne skupine. Prvenstvo si je priborilo moštvo koprske Aurore. Nogo-m-tna reprezentanca je uspeš-:o nastopila v Mariboru proti
STANKO PER TOT
      — -
tamkajšnji mestni reprezentan-1 ci. Brez dvoma je dosegel propagandni nogometni turnir v j So. Nikolaju, ki ga je organizirala uprava lista »Trieste sports, pri katerem so sodelovali najboljši igralci dvanajstih delavskih okrajev Trsta in Istre, zelo lep uspeh. Zmagalo je moštvo iz delavskega okraja Sv. Jakob. Novo prvenstvo se je pričelo septembra. Poleg najboljših enajsteric obeh con, sodelujeta tudi moštvi iz Gorice in Nove Gorice.
Nič manj aktivne sezone niso imeli kolesarji, ki so nastopali v raznih domačih in mednarodnih dirkah. Za naše dirkače je bilo to leto najuspešnejše. Med najvažnejšimi prireditvami omenimo dirko okrog Tržaškega ozemlja z mednarodno udeležbo, iz katere je izšel kot zmagovalec Italijan Carena iz Torina. Medtem ko se je naša ekipa dobro odrezala na dirki Pulj-Beograd, je odlično zmagala na krožni dirki po Hrvatski in Sloveniji pri katen je Cok dosegel drugo mesto, moštvo pa prvo.
Uspešna sezona je bila zaključena s sodelovanjem naših dirkačev na Dunaju in z mednarodno dirko ob dnevu miru ter krožno dirko okrog Semedele ob priliki gospodarske razstave v Kopru.
Tudi atletski odsek je bil zelo aktiven. Ze v aprilu sta dva naša tekmovalca sodelovala na mednarodnem crosu v Beogradu in se dobro držala v hudi konkurenci. Nato so atleti pomerili moči na troboju v Mariboru, kjer so zasedli drugo mesto, zmagali so na Jesenicah in častno podlegli ljubljanskemu Železničarju v Kopru. Zaključili so sezono s prvenstvom STO-ja v Kopru in nato so tekmovalci v peš hoji gostovali v Pulju Med atleti imamo odlične mlade tekmovalce, ki bodo tudi v bodoči sezoni napredovali in zboljšali dosedanje uspehe.
Nekoliko zastoja je bilo o vrstah košarkarjev, ki so kljub raznim oviram nastopali na različnih domačih turnirjih in igrali v Beogradu proti jugoslovanskemu prvaku. Izgubili
so tekmo z eno točko razlike. Krizo je pripisati delovanju razbijačev, ki so imeli tu najlažje delo, poleg tega so imeli na razpolago številna igrišča. Isto lahko rečemo o odbojki, ki se še ni mogla pravilno razviti, toda tudi tu se že kažejo prvi znaki napredka.
Medlem ko moramo ugotoviti zastoj v plavanju, ki se nikdar ni moglo v okviru Zveze prav razmahniti, moramo ugotoviti kvalitativni in kvantitativni napredek med smučarji, ki so priredili kljub slabim zimskim prilikam štiri uspešna tekmovanja, ki se jih je udeležilo okrog 150 tekmovalcev. Ta šport ima usafco leto nov dotok, zlasti mladine, le žal da nam zadnje zime niso bile naklonjene. Upamo, da nam bo letošnja zima, po vseh znakih sodeč, bolj naklonjena.
Končno ne smemo prezreti uspešnega dela naših planincev, ki se udejstvujejo v vrstah Planinskega društva o Trstu in z rednimi izleti obiskujejo in spoznavajo lepoto naših krajev in planin. Poleti in pozimi se podajajo naši planinci v gore, kjer občudujejo in spoznavajo
lepoto narave in si učvrščujejo telo, posebno s plezalnimi tura-mi.
To je kratek obris delovanja na našem telesnovzgojnem polju v minulem letu, ki. ni bilo samo leto borb in zmag na igrišču in v prosti narav:, tem več uspešno tudi nad tistimi, k, so hoteli naše štiriletno delo v okviru ZDTV uničiti, izbrisati delovanje Zveze, ki nam je nudila v naši vsakdanji borbi toliko zadoščenja in uspehov. Kot smo priborili težko zmago nad našimi nasprotniki v lastnih vrstah, tako bomo premagovali tudi v bodoče vse težave ki se nam bodo stavile na pot, če bomo vsi pravilno razumeli važno vlogo, ki jo imn ravno telesna vzgoja za bratsko sodelovanje med narodi in to posebno tu pri nas, kjer živimo na osporavanem koščku naše zemlje, kjer se moramo vsak dan boriti za naše pravice. Zastaviti bomo morali vse sile za učvrstitev in razširitev telesne vzgoje med vse sloje delovnega ljudstva in za skupno sodelovanje obeh narodnosti in posebej za sodelovanje s športniki obeh sosednih narodov, pri katerih ima telesna vzgoja že stare tradicije in od katerih se moramo učiti in bmtsko z njimi sodelovati.
(Iz letošnjega Koledarja OF 1	za Tržaško ozemlje)
Rossetti. 16.00: «Krištof Kolumb«, Fredric March.
E.vcelsior 15.00: «Srnica» Grego* ry Pečk, Jane Wyir.an.
Fenice. 15.30: «Mornar Sinbad« Douglas Fairbanks in Maureen O’ Hara.
Filodrammatico. 16.00: ((Pirati s
Caprija«, M. Lotti.
Adua. 15.00: «Vlak se ustavi v Berlinu«.
Alabarda. 14.30: {(Cesarski valček« B. Crosby.
Armonia. 15.30: «Cudežen človek« Danny Kaye.
Azzurro. 16.30: «Trije kavalirji«.
Belvedere. 16.00: «Helzapoppin», Ulsen, Miša Auer.
Garibaldi. 14.30: ((Junaški nepridiprav«, Jon Hall.
Ideale. 15.30: «Princ Azim«, Sabu.
Impero. 16.00: »Poljubi, božanje in udarci«. Betty Grable, J. Payne.
Italia. 14.30: »Cesarski valček«, Bing Crosby.
Kino ob morju. 15.30: »Prepovedane pesmi«. Poljski film.
Marconi. 16.30: «Leteče rakete«, ’ Glanni in Pinotto.
Massimo. 16.30: «Veseli vdovec«, Isa Barsizza in Carlo Dap-porto.
Novo Cine. 15.00: «Cesar z otoka Capri«.
Odcon. 16.00: «Večer pred poroko« Derek Farr.
Radio. 15.30: «Tajno poslanstvo«, Spencer Tracy, V. Johnson.
Savcna. 15.00: »Tako sem zmagal«.
Venezia. 15.30:	«Nevihta nad
Sierro«.
Vittoria. 16.00: «Sreča je opote-ča», Robert Young.
Vialc. 15.30: »Cesar z otoka Capri«.
Kino Skedenj. Na željo občinstva
ponavljamo predvajanje filma «Poziv na dvoboj v Baltimori«.
Kino na Opčinah. »Divji lov«.
Kino v Nabrežini. V četrtek in petek:	»Ljubezenska mrzlica«,
(Brivido d’arr,orc).
Taksa za poštna potrdila
Zn potrdila, ki jih izda pošta za priporočena pisma, zavoje, položnice in brzojavke, je treba doplačati znesek 10 lir. Prav tako je stopila v veljavo s 1. januarjem pokrajinska tarifa za pečin« zavoje na naslovnike v anglu-amcriškem pasu Tržaškega ozemlja ter za goriško in videmsko pokrajino, medtem ko se bo za zavoje, namenjene izven teh krajev, pobirala državna tarifa.
MAVHINJSKI IGRALCI vr.s vljudno vabijo na proslavo 1601etnice prve slovenske veseloigre
mm m
s sodelovanjem recitatorjev in mavhinjrktca pevskega zbora, ki bo v kinodvorani
I/ IHll
1! 1.191. ob 16.30.
IfleJ v Ljubljano in na Bled
Potovalni urad «Adria-Ex-press« v Ul. F. Severo 5-b obvešča da priredi 22. t. m. enodnevni izlet v Ljubljano ter istega dne ločen izlet na Bled, za katerega se lahko prijavijo tudi tiste osebe, ki nameravajo prezimovati na Bledu ali Pokljuki.
Vpisovanje za oba izleta je podaljšano do 7. t. m. Pojasnila dobite tudi po telefonu št. 29.243,
Svojim STARSEM, sestri IVANKI in svaku JOŽKU v Rihemberku
voščijo SREČNO NOVO LETO
I01AN0A MIHU MAKI), DRAGICA in NADAM
iz Trsta.
ISTRSKI DNEVNIK Oiroci «> imeli «*oj praznik
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATT1ST1 301a - I.; - TEL. 70
Tudi mi smo si odprli vrata
Cesta Šmarje-Nova vas bo izročena prometu
Ta mesec bo izrečena prometu nova cesta Smarje-Nova Vas. Ta cesta bo odprla vrata mnogim vasem, predvsem pa Koštaboni, Pučam, Krkavcem, Novi vasi, Padni in Sv. Petru, ki niso bile do sedaj povezane z lahko dostopno cesto. Zaradi tega je bila tudi njihova zveza z mesti slaba.
2e pod Avstrijo 'je prebivalstvo teh vasi zahtevalo zgraditev te ceste. Toda kakor je 2^-ano, je Avstrija odklonila zahteve domačega prebivalstva in ni pokazala najmanjšega zanimanja za rešitev tega perečega vprašanja.
. Enako je bilo z Italijo. Ko zasedla naše kraje nam je obljubovala vse mogoče stvari, tako političnega, kulturnega kot tudi gospodarskega značaja. Toda kaj kmalu je pokazala svoje prave namene. Nje-de obljube so se izrodile rav-n° V nasprotna dejanja. Uki-nHa ie v«e politične svoboščine, zatirala je naše šole in narodno govorico, požigala naše domove in vasi in nas s svojim izkoriščevanjem vodila v gospodarski propad.
Tako se tudi Italija ni zme-nilg za želje prebivalstva zgo-*aj imenovanih vasi, najmanj Pa za to, da bi nam pomaga-a zgraditi navedeno cesto, ^jen cilj je bil pač ta, da pusti naše ljudstvo v nazadnja-štvu ^ kulturni temi.
Položaj se ie na mah spre-dtenij s koncem vojne in z j®ago NOB. Zavladala je ^udska oblast, ki je dala 13ud-stvu politično svobodo, enakopravnost slovenskega jezika in gospodarski dvig vsega okrožja. Tako je ljudska oblast že zadnje mesece 1947 pričela pripravljati načrte tudi za gradnjo ceste Smarje-Nova vas. Ob začetku gradnje je bilo najvažnejše vprašanje, kje dobiti delovno silo, da bi čim hitreje Zgradili to cesto. Toda s po-Žrtvovanjem vsega domačega ljudstva ie bila premagana tudi ta težkoča. Zlasti se je zavedala svoje naloge naša mladina.
Kmalu so udarili prvi krampi naših mladinskih delovnih brigad, ki so z velikim zanosom to delo tudi nadaljevali. Vendar ni zadostovala pomoč naših mladincev, marveč je “ilo potrebno organizirati na jtrše množice. Na ta način je Pri gradnji te ceste sodelovalo ljudstvo iz okoliških vasi, zla-SU Pa iz Šmarij in Puč, veliko manj iz Nove vasi in Sv. vetra-, čeprav bosta imeli prav ti vasi največ koristi od no-Ve ceste.
Mladina iz Šmarij in Puč je V Potnem številu sodelovala v Vsaki mladinski delovni brigadi ih prav tako ljudstvo osta-lh množičnih organizacij. Iz 5ektorja Sv. Peter pa so na V5« načine odklanjali udeležbo d posebno mladina ni nikoli ^isla v določenem številu na delo. Tudi ostali ljudje so šte-
vilčno veliko manj prispevali kakor druge vasi.
Danes, ko je ta cesta dokončana, je najboljši dokaz delovne zavesti našega ljudstva, ki se je strnilo okoli svoje mlade ljudske oblasti, katera je zrastla v težki krvavi borbi naših delovnih ljudi.
Tudi ta zmaga našega delovnega ljudstva je ponoven dokaz pravilne linije naše ljudske oblasti pod vodstvom KP, ki nas je vodila v težki borbi in nas prav tako vodi danes v izgradnji socializma.
Vse klevete in laži, ki jih kominformisti mečejo proti socialistični Jugoslaviji in vodstvu KPJ zadevajo tudi nas, ker smo se skupno z njimi borili za osvoboditev. Vse to nas ne bo ustavilo na naši poti napredka. Dokaz temu je tudi cesta Smarje-Nova vas, ki bo v prihodnjih dneh izročena prometu.
Novoletna Jelka v Portoroža
Na Silvestrov dan so se zbrali slovenski in italijanski otroci v veliki lepo okrašeni in razstavljeni dvorani Palače hotela, katero je dala JA na razpolago otrokom, da so praznovali tukaj novoletno jelko.
Najprej so bili otroci obilno pogoščeni s kakaom, slaščicami in sadjem, nakar je sledila mala prireditev. Predstavnik mestnega LO se je v uvodnih besedah zahvalil vsem tistim, ki so darovali za novoletno jelko in požrtvovalno sodelovali pri vseh pripravah, zlasti JA, ki je v veliki meri pripomogla k večjemu uspehu tega ljubkega otroškega praznika. Isto je tudi poudarila v svojem govoru tov. Zupanova in obenem pozvala otroke, naj se
v trenutku, ko prejmejo svoje darilo, spomnijo na vse tiste, ki so darovali življenje za svobodo in za uresničenje ljudske oblasti, katera danes vztrajno skrbi, da jim pripra^
vi lepšo in boljšo bodočnost. Med drugim je še rekla: «Od
vas, dragi otroci, pa pričakujemo, da se boste pridno učili in s svojim znanjem koristili domovini ter tako nadaljevali in utrjevali pridobitve NOB. Ne pozabite besed maršala Tita, ki jih je govoril pionirjem: «Učiti se in zopet učiti!#
Na nadaljnem sporedu so bile recitacije v obeh jezikih, majhen prizorček, ki so ga igrali učenci portoroške slovenske osnovne šole. Sodeloval je tudi vojaški orkester. Prireditev je zaključilo razdeljevanje daril.
A nkaran- \ aldoltra
za novoletna
Ta dan je bil za naše šolske in izvenžolske ctrcke zelo slovesen. Dopoldne so bili v Kopru ter si ogledali razne zanimivosti, popoldne pa so imeli svoj praznik v Valdoltri.
Ob novoletni jelki so izvedli kulturni spored, ki je Ml všeč vsem navzočim. Zlasti so bili čedni prizorčki malih iz otroškega vrtca, ki so ob tej priliki nastopili prvič. Sodelovala je tudi italijanska šola. Po prireditvi je sledilo obdarovanje otrok, ki so sprejemali darila z radostnim in hvaležnim srcem. Nato so bili postreženi s toplim kakaom.
Tukajšnji odbor za novoletno jelko se je potrudil in v ta namen nabral okrog 13.000 dinarjev. Vsi so zelo radi prispevali za to akcijo. Člani omenjenega odbora so marljivo .‘O-delc-vali, le tov. Bonin Numidi-ja, blagajničarka v neki prodajalni «Omoia», je s posmehom odjklonila sodelovanje, čeprav je bila večkrat naprošena, naj se udeleži sestankov in sodeluje da bo akcija čim uspešnejša’ Cas bi bil. da bi tudi take »gospodične#, k: imajo po zaslugi ljudske oblasti dobra in lahka službena mesta ter precej prostega ča>s& na razpolago, vsaj nekoliko sodelovale pri delu za skupnost. Namesto tega pa se še posmehujejo delovnim ljudem.
Sv. Peter
VESELJE IN RADOST OTROK
Kakor v drugih vaseh, tako smo tudi v naši vasi na zadnji dan leta obdarovali naše otroke. Kot letos niso naši otroci praznovali tega dneva še nikoli s takim veseljem. Na to radostno slavje so prišle tudi vse matere iz sv. Petra in Nove vasi.
Uvodoma je tov. učitelj pozdravil vse navzoče in se zahvalil vsem tistim, ki so na kateri koli način prispevali za čim večji uspeh novoletne jelke. Sledil je nastop picnirjev iz sv. Petra in Nove vasi, s katerim so pekazali svojim staršem napredek, ki so ga dosegli v šoli in v naših prosvetnih organizacijah, ki skrbijo za kulturno rast vsega delovnega ljudstva.
Po končanem sporedu naših pionirjev ie pričela obdaritev otrok, ki ie vzbudila ogromno veselje.
Za ves uspeh gre še posebna zahvala odboru za organizacijo novoletne jelke.
LJUDSKA UNIVERZA V KOPRU
Danes zvečer ob 20. uri bo v mali dvorani gledališča predavanje:
»Gospodarstvo, osnova ljudske oblasti«.
Predaval bo tov. prof. Furlan Janko.
Vabljeni vsi!
IZOLA
Razkrinkani in osmešeni kominiormisli
Za obrekovanje zahievajo od skupnosti še ugodnosti
Pred božičem Ampeiei v Izoli kalno zborovanje, katerega so se udeležili skoro vsi delavci in nameščenci. Na tem zborovanju je govoril referent pri mestnem sindikalnem odboru.
Namen tega sestanka je bil razkrinkanje maloštevilne sku. pine kominformističnih saboterjev, ki delajo v tovarni in ki so glede na svoje reakcionarno delovanje v sramoto vsem tistim tovarišem, kateri delajo skupno z njimi.
Govornik je v svojem poročilu poudaril, da si je ta skupina, ki jo vodi znani proti-ljudski «tovariš» Felluga Dominik, upala žaliti in klevetati Člane sindikalne podružnice, ker so razdelili nakazila za drva samo tistim delavcem, ki so to zaslužili in ki naravno ni dala drv saboterjem.
Ce pomislimo, da so ta drva pripravili najbolj zavedni de-iayci-udamiki iz Istrskega o-krožja v Trnovskem gozdu, je umljivo, da pritičejo samo tistim, ki resnično delajo. Zato je zahteva kpminformistov, da imajo pravico do teh drv, ki so veljala toliko napora naših najboljših tovarišev, naravnost smešna. Samo tisti, ki produci-
je bilo pri j ra in prispeva k gospodarskemu veliko sindi- dvigu demokratičnega ljudstva cone B, je upravičen zahtevati od skupnosti povračilo za svoj trud.
Po končanem govoru so tudi vsi navzoči ostro obsodili delovanje in ponašanje imenovane neznatne skupine izdajalcev delavskega razreda, ki niso imeli poleg vsega niti toliko poguma in moralne sile, da bi odgovorili na dana vprašanja, dasi jih je referent povabil in pozval, naj se oglasijo k diskusiji. V križnem ognju očitkov, ki so jih sprožili nanje vsi ostali delavci Ampeleje, so kominforjnisti na tiho in osramočeni zapustili dvorano.
Ta dogodek naj služi kot nauk tudi zakrknjenemu «ko-minformističnemu voditelju# v Izoli Brunu D’Esteju, ki sedaj lahko spozna in uvidi, da je delavski razred, ki v našem okrožju vodi graditev socializma, odlonil tako njega, kakor tudi njegove priganjače.
ii/i citate
fhimob&ki dnevnik!
Semedela in Piran
SKUPEN NASTOP
slovenskih in italijanskih otrok za novoletno jelko
V soboto zvečer so naše žene razdeljevale po hišah zavoje z darili tistim otrokom, ki jih je odbor izbral kot najbolj potrebne. Nekatere žene pa so kar same prišle dvignit zavoje, ker je teren zelo obsežen.
Po dopoldanskem obisku otroškega semnja in novoletne jelke v Kopru, ki je vse otroke zelo navdušil, so imeli v Giusterni kulturno prireditev otroci slovenske in italijanske šole. Italijanski otroci so izvajal; krajšo igrico, slovenski pa več recitacij. Prosveta je za to priložnost lepo okrasila dvorano.
Med delegacijo 15 pionirjev, ki jp bila sprejeta na sedežu VUJA, je bil tudi pionirček Cok Zlaten, ki je kot ostali žarel od veselja, ker so bili šb posebej obdarovani ob sprejemu na VUJA.
Bilo je zbranih 16.807 tl in prostovoljnih prispevkov za novoletno jelko.
SREDI PRAVEGA GOZDA SMREK IN JELK NA TITOVEM TRGU V KOPRU SO PRESENEČENI OTROCI ZAGLEDALI ŠKRATE RDEČO KAPICO IN MEDVEDA KOSMATINCA.
V PIRANU je bilo obdarovanje v dvorani gledališča «Tar-tini», ki je bila premajhna za toliko ljudi. 2ene so že prej napravile obvezo, da bedo iz blaga, namenjenega za razdelitev otrokom, samp sešile odgovarjajoče komade. Tako so napravile 30 komadov predpasnikov in 80 igračk za otroški vrtec.
Ljudstvo Pirana je nabralo okoli 80.000 din prispevkov za ta praznik.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ UL. S. PELLICO 1 ■ II.; TEL. 11-32
Mi vemo za svoje dolžnosti - spomnite se tudi vi svojih
Visoka novoletna jelka
VSA V LUČKAH IN OKRAŠENA BOGATO OBLOŽENA Z DAROVI JE STALA SREDI TRGA V KOPRU.
Obroki zajamčene preskrbe
za mesec januar 1950
Na nakaznico R - 1 in na odrezek Rl-l-50-ioi bo vsakdo Prejel mila 300 g na odrezek 1-50-102 riža 1000	na
odrezek RM-50-103 toaletnega ‘Pila 100 g, na odrezek Rl-1-50-sardin eno škatlo.
Na nakaznico R-2 na 0dre-‘ek R2-1-50-101 mila 300 g na Zrezek R2-1-50-102 riža 500 g, odrezek R2-1-50-103 toaletna mila 100 g in na odrezek ‘•1-50-104 sardin eno škatlo. Na nakaznico R-3 in na odre-ek R3-1-50-301 mila 300 g, na OdrežeR3-1-50-302 riža 500 g, ?a odrezek R3-1-50-303 toaletna mila 100 g in na odrezek ‘■1-50-304 sardin eno škatlo. Na nakaznico D-l in na odre-*ek Dl-l-50-401 mila 300 g in J*® odrezek Dl-1-50-403 toaletna mila 100 g.
Na nakaznico D-2 in na drezek D2-1-50-501 m;la 150 S-Na nakaznico D-3 in na odre-ek D3-I-50.(j01 bo prejel vsakdo mila 15q r
G_1 m na odre'
ek Gl-l-oO-701 b0 prejel v?ak-'o mila 15o g Neizrabljeni' odrezki meseca vembra in decembra “stanejo v veljavi ter dehi če bo to posebej
Živilske potrošniške nakazni-imajo določeno število “drezkov (kuponov) za kupo-Vanje žitnih izdelkov, določeno število odrezkov za kupo-jdoje drugih predmetov zagotovljene preskrbe (mesa, ma-8{°b,, sladkorja, kakavnih izdelkov in kave) in določeno evilo odrezkov za kupovanje medmetov dodatne preskrbe. Potrošniške nakaznice imajo ^slednje število odre/kov za *dPovanje žitnih izdelkov: Nakaznica R1 trna 173 odrezkov Z
za riz se bo objav-
z označbo I, 45 odrezkov označbo II in 7" odrezkov z ‘hačbo III, tedaj vsega sku-odrezkov.
. Nakaznica R2 t n 123 odrez-z označbo I, 30 odrezkov označbo II in 11 odrezkov z J-načbo III, tedaj skupno 164
drezkov.
^ Nakaznica R3 ima 99 odrez-°v ž označbo I, 15 odrezkov :
označbo U in u odrezkov z označbo III, vsega skupaj 125 odrezkov.
Nakaznica Dl ima 74 odrezkov z označbo I jn 15 odrezkov z označbo II, vsega 89 odrezkov.
Nakaznica D2 ima 74 odrezkov z označbo I in 15 odrezkov z označbo II, skupaj 89 odrezkov.
Nakaznica D3 ima prav tako 74 odrezkov z označbo I in 15 odrezkov z označbo II skupno 89 odrezkov.
Nakaznica G ima 74 odrezkov z označbo I.
Dodatne nakaznice NOS vsebujejo 15 odrezkov z označbo I in prav tako dodatne nakaznice BOL.
Za nakup drugih predmetov zagotovljene preskrbe imajo potrošniške nakaznice naslednje število odrezkov:
Nakaznice R1 vsebujejo 12 odrezkov za maščobe po 100 g. 12 odrezkov za meso po 250 g, 15 odrezkov za sladkor po 100 g in 3 odrezke za kavo po 50 g.
Nakaznice R2 imajo 11 odrezkov za maščobe po 100 g, 10 odrezkov za meso po 25o g. 12 odrezkov za sladkor po 100 g in dva odrezka Za kavo po 50 g.
Nakaznice R3 imajo 10 odrezkov za maščobe P° 19° ?
8 odrezkov za meso P° ^50 g, 10 odrezkov za sladkor po 100 g in 2 odrezka za kavo po 50 g
za 1 kg kruha iz enotne mo za 1 kg kruha iz bele moke za 1 kg enotne moke za 1 kg bele moke za 1 kg pšeničnega zdroba za 1 kg testenin za 1 kg koruzne moke za 1 kg koruznega zdroba Prodajalne kruha, moke in ostalih izdelkov iz moke morajo v svojih prostorih izobesiti tablico, iz katere je razvidno, katera vrsta izdelkov in koliko odrezkov se odreže za 1 kg posameznega predmeta, Ta tablica mora biti izobešena vidnem mestu.
Tobačne izdelke prejmejo opravičenci po 140 g na vsak
Nakaznice Dl imajo 4 odrezke za maščobe po 100 g, 3 odrezke za meso po 250 g,15 odrezkov za sladkor po 100 g in en odrezek za kakao po
100 g.
Nakaznica D2 ima 6 odrezkov za maščobe po 100 g, 4 odrezke za meso po 250 g, 10 odrezkov za sladkor po 100 g in 3 od“ezek za kakao po 100 g.
Nakaznica G ima 6 odrezkov a maščobe po 100 g, 7 odrezkov za meso po 250 g in 6 odrezkov za sladkor po 100 g.
Dodatne nakaznice NOS imajo 5 odrezkov za maščobe po 100 g, 8 odrezkov za mero po 250 g in 16 odrezkov za sladkor po 100 g.
Dodatne nakazni:e BOL imajo 5 odrezkov za maščobe po 100 g, 12 odrezkov za meso po 250 g in 10 odrezkov za sladkor po 100 g.
Na vseh potrošniških nakaznicah so odrezki za posamezne predmete enotni in se glasijo na enako količino.
Potrošniki lahko kupujejo na odrezke za žitne izdelke:	Na
odrezke z označbo I kupijo kruh iz enotne moke, kruh iz bele moke, enotno moko, belo moko.
Na odrezke z označbo II potrošniki lahko kupujejo vse pravkar navedene predmete ter testenine in pšenični zdrob.
Na odrezke z označbo III pa lahko kupujejo koruzne izdelke, to je koruzni zdrob ali moko.
Predmete, kakor so navedeni zgoraj, kupujejo potrošniki tako, da oddajo pri nakupu pšeničnih ali koruznih izdelkov določeno število odrezkov, in sicer:
8 odrezkov,
12 odrezkov 11 odrezkov,
15 odrezkov,
15 odrezkov,
16 odrezkov,
11 odrezkov (III),
13 odrezkov (III), odrezek vt. 23, 24, 25, 26, 27.
Pod kakavne proizvode se razume kakao, čokolado, trdo ali polnjeno, in čokoladne bonbone. To se deli v razmerju z obstoječimi zalogami.
Kava in kakaoni proizvodi se na j bodo delili, če jih bo prej dostavilo podjetje «Prerad».
Meso se deli tedensko po 1/4 od skupne mesečne količine.
Nezaslišane reči se godijo na jugoslovanskem področju STO-ja in v Istri. Pomislite, ljudska oblast si je drznila uvesti dvojezične ulične napise po istrskih mestecih Poslušajte, kaj pravi o tem zadnji «11 Lunedi#:
«Se ena novost je na dnev. nem redu v cohi' B, da bi še bolj udarili po italijanskem značaju naših mestec Sedaj pripravljajo ulične napise v dveh jezikih, italijansko-slovenskem ali hrvatskem, z ozirom na to, če spada dotioni predel v območje Slovenije ali Hrvatske. Tako se bodo pojavile napisne tablice po ulicah naših mestec v coni B, kakor se je to zgodilo v Pulju, Poreču, Rovinju in po drugih istrskih mestih, kjer se košatijo napisi slavnih neznancev, junakov gozda, plod fantazije nekaterih infojbator-jev».
Kakor vidite gre nesramnost teh pisunov že tako daleč, da bi radi ukazovali tudi ljudski oblasti v osvobojenih krajih in na jugoslovanskem področju STO-ja in se v svoji fašistični miselnosti ter v besnem srdu do vsega, kar je slovanskega zgražajo, ker bodo v narodno mešanih krajih, kakor so v Istri vpeljali dvojezične napise. S tem bo odpravljena na najbolj demokratičen način stoletna krivica, ki so jo italijanski šovinisti prizadejali Slovencem in Hrvatom v Istri.
Po takem nezaslišanem zgražanju pa imajo ti hinavski farizeji še korajžo, da dajejo našemu ljudstvu na goričkem «nasvete», o lojalnosti in sodelovanju, pri tem pa v isti sapi
Nov ornih za Inivce in Me
Prefekt goriške pokrajine je smatral za potrebno, da spremeni urnik za brivce in frizerje na Goriškem, ki bo odslej naslednji:
1) Poletni urnik, ki velja od 1. maja do 30. septembra:	Od torka do petka od 8 do 12,30 in od 15 do 19,30. Ob sobotah od 8. do 12,30 in od 15 do 20. Ob nedeljah od 7,30 do 12,30.
2) Zimski urnik velja od 1. oktobra do 30. aprila, in sicer: Od torka do petka od 8 do 12,30 in od 14,30 do 19. Ob sobotah od 8 do 12,30 in od 14,30 do 19.30. Ob nedeljah od 8 do 13.
3) Se vedno ostane dovoljeno, da- se dokonča postrežba za zaprtimi vrati vsem gostom, ki so v brivnici kadar je čas za zapretje.
4) Brivnice ostanejo zaprte ves dan: na dan novega leta, za veliko noč. velikonočni ponedeljek, za Veliki Šmaren, za božič in na sv. Stefan, kakor tudi za državne praznike (25. aprila, prvega maja, 2. junija in 4. novembra).
5) Samo popoldne ostanejo zaprte; 6. januarja, 19. marca, na Vnebohod, na Rešnje telo, 29. junija, 1. novembra in 8. decembra.
6) Na predvečer praznikov pod točko 4) bodo imele brivnice odprto kakor ob sobotah.
Zupani podeželskih občin bodo lahko spremenili ta urnik v zvezi z navadami in krajevnim; potrebami, seveda sporazumno s sindikalnimi zvezami delodajalcev in delavcev.
trdijo, da se našemu ljudstvu na goriškem ne godi nobena krivica in da naši protesti niso utemeljeni. In vendar ni še dolgo tega, ko so zagnali vsi mobilizirani šovinisti peklenski trušč in hrušč ob sami zahtevi občinskih svetnikov DFS, da bi se uvedla dvojezičnost v občinskem poslovanju v Gorici, ker imajo do tega polno pravico številni občani in davkoplačevalci slovenske narodnosti. Kaj bi šele bilo, če bi zahtevali integralno dvojezičnost, do katere bi imeli polno pravico in kakršno so dosegli tirolski Nemci v bocenski pokrajini ter jo uživajo vse narodne manjšine v Jugoslaviji.
Naši obmejni predeli imajo v
Goriški župan sporoča, da bo za pet zaporednih dni, in sicer od 2. do 6. januarja t. 1., na občinskem protokolnem uradu interesentom na vpogled glavni seznam skupnih kmečkih davkov za leto 1950.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 25. do <11. decembra 1949 11 rojstev. 19 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 5 porok.
Rojstva:	Chittaro	Lucijan.
Lenhardt Roland, Bizjak Pavel, Volpe Petra, Pozzar Rina, Car-nelut Jurij, Pinello Angel, Ba-salia Roberta, Muzolin Pavla, Riajvec Marina, Fanelli Adri-jana.
Smrti: 85-letna zasebnica Ca-valieri Štefanija, 80-letni kipar Bitežnik Anton, 76-letna zasebnica Carzaniga vd. Spizzo Santa, 29-letni mehanik Briško Bruno, 73-letna gospodinja Cotič vd. Brajnik Rafaela, 28-let-na tkalka Di Benedetto Eliza, 441etna sluginja Lanzi por. Pe-rat Lina. 67-letni steklar Lasič Karel, 89-letna gospodinja Dra-šček vd. Zei Marija, 58-letna gospodinja Cornacchioli por. Panizzi Eliza, 85-letni sodar Pregelj Gašpar, 67-letni zidar Zucco Anton, 31-letni dninar Brandolin Jožef, 20-letna gospodinja Renčelj Lidija, 65-let-na gospodinja Boeden vd. Ga-ier Olga, 691etni čevljar Humar Stefan, 57-letni upokojenec Gallardo Gioachino, 73-let-ni kmet De Santis Mihael, 85-letna gospodinja Tentor vd. Valnetin Katarina.
Vknjižene poroke; kmet Drosghig Anton in delavka Morandin Terezija, mornar Gu-lin Albin in delavka Butkovič Francka policist Anselmo Franc in gospodinja Vlastaris Angelika, trgovec Palmerini Alojz in gospodinja Brajnik Štefanija.
Poroke:	policist	Brandolin
Leonino in šivilja Savio Dolores, policist Lasič Jožef in uradnica Castelloni Lena, mehanik Černič Alojz In gospodinja Bizjak Terezija, orožnik Gu) Jakob in linotipistka Brešan Avrelija, geometer Cec-cotti Vittoria in učiteljica Mi-locco Norma.
resnici potrebo miru in mirnega sožitja, kar bi v znatni meri pripomoglo k izboljšanju težkega gospodarskega stanja, k: kot mora tlači vso deželo. Toda gospodje okrog «11 Lu-nedi-ja» nosijo menda posebne naočnike, skozi katere vidijo samo naše dolžnosti, ne pa tudi naših pravip, Naše ljudstvo pa se obojega prav dobro zaveda in zato bo zadovoljno, ako bo uživalo tako dvojezičnost in kulturno svobodo, kakršne so deležni «preganjani» in »zatirani# pripadniki italijanske narodnosti v Istri. Vedno ih povsod pa se bomo borili proti vsem ostankom fašizma in šovinizma, ki si zamišlja «mirno sožitje« in »sodelovanje# na grobovih naših narodnih, kulturnih in socialnih pravic.
Danes seja občinskega upravnega odbora
Po božičnih in novoletnih praznikih se bo danes občinski odbor sestal k prvi seji v letu 1950. Jutri, v četrtek zvečer, se bo na gradu sestal tudi občinski svet, ki bo nadaljeval s sejo, ki se je pričela že 21. decembra p. 1.
Mi smo gradili cesto -cesta je gradila nas
Četrta goriška mladinska brigada se je vrnila z dela na avtocesti, kjer so jo razglasili šestkrat za udarno in petkrat pohvalili
Sircm po novi socialistični Jugoslaviji se s tako hitrim tempom, kot ga Jugoslavija v času svojega obstoja še ni dosegla, gradijo novi in novi giganti prve petletke. Vsa svobodna domovina se je izpre-menila v veliko mravljišče, kjer svobodni ljudje zastavljajo vse razpoložljive meči, da čim več prispevajo k zgraditvi svetlejše prihodnosti.
Nedvomno zavzema , pri tej veliki preobrazbi dežele iz pol-kolonialne in cd vseh mogočih kapitalistov izkoriščane Jugoslavije v močno razvito in industrijsko državo važno vlogo ravno mladina, ki je šele z ljudsko oblastjo pričela vdihavati svobodni zrak. Zato je popolnoma naravno in obenem tudi razumljivo, zakaj vlaga V izgradnjo dežele toliko naporov in zakaj se ie pri vseh dosedanjih akcijah zasluženo prisvojila naslov nove — Titove mladine.
Zlasti hvale vredno pa je dajanje mladine goriške oblasti, ki je že septembra meseca sklenila in organizirala svojo brigado, s katero so odšli na gradnjo avtomobilske ceste Zagreb - Beograd, ki je eden največjih objektov, ki jih bo zgra-
dila mladina v prvi petletki.
Brigadniki so se zbrali v Novi Gorici, kjer so pred odhodom izvolili vodstvo brigade, ob prostem času pa so pomagal; pr; gradnji nekaterih objektov. ,Nbve Gorice.
Dobro opremljeni z vsemi najnujnejšimi potrebščinami za kuhinjo kakor tudi za pisarno štaba in knjigami, so sredi septembra krenili proti avtocesti. Cez dva dni se že prepre-vali in vriskali po trasi ter z zanosom občudovali veliko delo, ki so ga do takrat že opravile prejšnje izmene.
Ob svojem prihodu so takoj sklenili, da ne bodo v nobenem oziru zaostajali za drugimi brigadami, ampak da se bodo čimbolj potrudili in izvršili nalogo, ki sta jo pred njih postavil; partija in domovina. Ze prve dni so pokazali lepe uspehe. Izboljšali so organizacijo dela in ugibali nove oblike dela, ki bodo omogočile večjo produktivnost.
Prvega ektebra so prejeli redni mesečni operativni plan, po katerem so morali zvoziti na vrh nasipa in splanirati 8850 kub. m mešanice peska in gramoza. Kljub temu da so
PROSTA CONA BREZ KORISTI
Livarna Prinzi
bo prenehala z obratovanjem 15. januarja
Preteklo soboto so napove-1 ti morebitnim nepravilnostim I proste cone. Na odrezek št. 17
dali tridesetim uradnikom in delavcem v livarnah Prinzi, da bodo s 15. januarjem odpuščeni, ker bodo livarne tega dne končale obratovati. Tako bo v našem mestu spet trideset delavcev brez dela, med katerimi je mnogo takih, ki so bili pri tej tvrdki zaposleni več desetletij. Vrsta brezposelnih, ki šteje v naši pokrajini skoraj enajst tisoč kruha potrebnih ljudi, se bo s 15. januarjem pomnožila, ker nihče, niti toliko opevana prosta cona nima zanje dela.
Napoved teh odpustov je ponoven dokaz, da prosta cona ni prinesla najmanjše koristi za srednjo in malo industrijo, ki iz dneva v dan hira pred nebrižnimi očmi velekapitalistov.
Letni pregled votivnih imenikov
Goriški župan sporoča, da so na občinskem volivnem uradu do vključno 15. januarja na vpogled vsem interesentom vo-livni imeniki, ki jih je pripravila občinska volivna komisija, kakor je to predvideno po čl. 15 zakona z dne 7. oktobra 1947 št. 1058.
Vsak občan si lahko ogleda omenjene imenike in vloži pro-
vpisa ali nevpisa, ki ga je odredila volivna komisija, rekurs do 15. januarja, kakor predvideno po čl. 17 gori omenjenega zakona.
Nabavite si koledar!
Koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja za leto 1950 naj si nabavi vsak Slovenec. Koledar, ki je zelo zanimiv, je naprodaj v Katoliški knjigarni na Travniku in v Narodni knjigarni (»Carducci«) v ul. Carducci.
Zgorelo je zatočišče financariev
V . Jenkovem pri Dolenjah je predvčerajšnjim zjutraj nenadoma pričela goreti lesena baraka, ki je bila zavetišče fi-nancarjev, ki službujejo na tamkajšnjem predelu državne meje. Baraka, iz katere so fi-nancarji izvlekli vso svojo opremo, čim se je ogenj pojavil, je popolnoma zgorela še predno so do nje prispeli gasilci iz Gorice. Škodo, ki jo je požar povzročil cenijo nad 150 tisoč lir.
Razdeljevanje kave za prosto cono
Danes, 4. t. m. se prične za vse potrošnike goriške občine in Sovodenj razdeljevanje kave
nakaznice proste cone bo vsakdo prejel po 400 g surove ali pa 320 g pražene kave, in to kot dopolnilo k obroku določenemu za mesec december p. 1.
Z razdeljevanjem bodo zaključili 20. t. m. Trgovci na drobno naj se čimprej zglasijo na Trgovski zbornici soba št. 6 za dvig nakazil za kavo.
Vozni, red na goriškem kolodvoru
Odhodi:
V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50,
14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah). 19.18, 22.15. 23.29.
V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16.
Prihodi:
Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14.
Iz Vidma: 5.06,	6.15,	7.31,
3.51, 10.46, 14.09,	15.41,	19.16,
22.11. 23.27.
morali poleg tega opravljati še druga nujna dela, so plan vseeno pravočasno izvršili.
Ko so 26. oktobra sklicali izredni 'sestanek komandirjev in kulturnih referentov vseh mladinskih brigad na cesti, so sprejeli plan zaključka glavnih del do 29. novembra 1949. Na podlagi poročil delovodij in inženirjev se je dalo ugotoviti, da bo plan izpolnjen do 20. novembra, seveda pod pogojem, da bo na delovišču ostalo do Dneva republike čimveč delovne sile. IV. goriška brigada, ki je imela iniciativo v rokah, se je prva obvezala, da ne krene s ceste, dokler ne bodo dela dokončana. Vse ostale brigade pa je pozvala na zaključno tekmovanje. Uspehi konference so bili sijajni. Od 19.000 brigadirjev, ki so v tistem času delali na cesti, jih je ostalo na cesti 17.000, kar je bilo z drugimi besedami zagotovilo, da bo predvideni del ob pravem času dokončan.
Poleg drugih brigad je tudi goriška pripravila svoj mesečni desetdnevni in dnevni plan, katerega so brigadniki pričeli uresničevati z največjo vnemo. Delali so najprej po 7 ur dnevno, kasneje ko sq sprejeli delo na finišerju pa po 8 ur. Zadnje dni so delali od zore do mraka. Na nočna dela se je javljalo do 90% brigadnikov, ker je močno deževje resno ogrožalo, da delo ne bo do predvidenega roka končano.
Z izpolnitvijo plana so mladinci goriške oblasti obenem izpolnili tud; svojo obljubo, da dokončajo odkazano delo do Dneva republike.
Poleg fizičnega dela na nasipu so mladinci opravljali tudi druga nič manj važna dela za njihov duševni razvoj in širjenje njihovega znanja. To dokazujejo številni tečaji, pevske vaje, fizkulturni nastopi, politična predavanja, taborni ognji, čitalniške skupine, kjer so prebiral; najrazličnejše znanstvene in tehnične knjige. Za bri-gadni stenčas so napisali okoli 50 člankov, skoraj vsi pa so se naučili brati cirilico.
Za njeno požrtvovalnost pri delu je štab' brigad na avtocesti odlikoval IV. goriško brigado za šestkrat udarno in petkrat pohvaljeno.
Kmo
VERDI. 17:	«Ježa	groze«, V.
Johnson.
VITTORIA. 17: «Tiagedija kapitana Scotta«, Y. Mills.
CENTRALE. 17:	«Povratek
stražarjev«, J. Hall.
MODERNO. 17: «Veseli mušketir«, M. Lockvvood.
EDEN. 17: »Življenje jih ni uklonilo«, R. Arlen.
BRIC IVAN
zaloga vina in likerjev
GORICA
UL. CROCE 4
50-letnica umetniškega delovanja
Delauca
Dne 27. decembra 1949 je nastopil v vlogi Lembacha v Krleievl drami »Gospodje Glembajevi* Hink0 Nučič, ki
je ta dan slavil 50letnico svo- I igralske sole. Kot pravi ljud-jega umetniškega delovanja, skl umetnik je Nudi prepo
Hinko Nučič je nastopil prvič kot 16letm mladenič v ljub-lanski Drami, v kateri je nastopal 13 let kot igralec in reliser. Po svojem uspelem gostovanju v Zagrebu v Ledjelovl drami »Tajfun* ga je angaiiralo zagrebško gledališče. V Zagrebu je ostal do konca prve svetovne vojne. Takrat so ga povabili v Ljubljano, naj organizira Narodno gledališče, leto pozneje pa je odšel v Maribor, kjer je 1919. leta ustanovil prvo slovensko gledališče. V Mariboru je organiziral tudi i-gralsko solo, ki je dala vet izvrstnih umetnikov. Po dveh letih se je vrnil v zagrebško Dramo. V Zagrebu ni Hinko Nučič omejeval svojega umetniškega ustvarjanja le na igro, temveč je delal tudi kot režiser in učitelj
toval vso Jugoslavijo ter gostoval skoraj v vseh gledališčih.
Hinko Nučič ne deluje samo v gledališču, ampak tudi upravlja slovensko kulturno prosvetno društvo »Slovenski dom* v Zagrebu. V njegovi režiji je dramska skupina društva »Slovenski dom* uprizorila Linhartova, Cankarjeva in Finigarjeva dela.
Po osvoboditvi je Nučič dosegel velike uspehe v komediji Ostrovskega »Se tak lisjak se nazadnje ujame*, v Cankarjevi ign sKralj na Betajnovi* in Krleievl drami »V agoniji*. V priznanje za njegovo vsestransko u-metnisko prizadevanje je Prezldij Ljudske skupščine odlikoval Hinka Nučiča z redom dela•
gospodarstvo
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE ]
   mr——fTw—wo~~mn—i-——«
Vloga nDelavskih zadrug “
V polemiko o ocenah raznega blaga na tržaškem trgu so posegle te dni tudi «Delavske za-druge». Njih stališče zadeva seveda le mešano trgovino in mesnice, ker v druge trgovinske panoge za enkrat še niso posegle, zadružna pekama in prodaja kruha pa enkrat zaradi preskrbe kruha na nakaznice ni podvržena trgovski tekmi. Predno navedemo odgovore vodst va Delavskih zadrug na razna vprašanja, ki izvirajo iz nevezanega razgovora, treba omeniti razvoj tega velikega tržaškega podjetja, ki so ga pred mnogimi leti osnovali delavci sami, v preteklem letu so odprli in na novo uredili še sledeče prodajalne; poslovalnico št. 13 in mesnico št. 10 na Elizejskih poljanah, obnovili poslovalnico v Ul. Cologna ter poslovalnico št. 4 s priključeno mesnico t. 9 na Trgu Perugino in končno novo zgrajeno posla-valnico in mesnico pri občinskem stadionu Valmaura. Nove
Vsakemu delovnemu človeku udobno stanovanje
PRVE JUGOSLOVANSKE TOVARNE MONTAŽNIH
Montažni način gradnje se v Jugoslaviji naglo razvija. Od tovarniške izdelave posameznih gradbenih elementov oziroma predizdelkov prehajajo že h gradnji montažnih stanovanjskih hiš. Petletni plan določa, da morajo v zadnjem letu petletke zagotoviti proizvodnjo montažnih stanovanjskih hiš v obsegu 460.000 kvadratnih metrov pokrite ploskve. Velikanska potreba po novih stanovanjskih prostorih, zlasti v novo nastalih industrijskih središčih narekuje pospešeno razvijanje sistema montažnega načina graditve In pospešeno gradnjo tovarn za izdelavo montažnih delov stanovanjskih Zgradb.
«Betonjerka», prva tovarna montažnih hiš na Balkanu
Na obali Donave pri Beogradu že deloma obratuje prva jugoslovanska tovarna montažnih elementov «Betonjerka», ki bo hkrati prva tovarna te vrste na Balkanu in največja v Vzhodni Ev-
17 milijonov dinarjev pd znanstvenikom Jugoslavije
BEOGRAD, 31.	— Zvezna
vlada FLRJ je sklenila nagraditi 249 zaslužnih delavcev in kolektivov za delovne uspehe n& področju znanosti in kulture v letu 1949 v skupnem znesku približno l? milijonov din. Šestnajst znanstvenikov je dobilo nagrado za znanstveno delo ter za važna raziskovanja za življenje ljudstva. Sef kemičnega instituta Slovenske akademije znanosti m umetno, sti dr. Maks Samec je prejel nagrado 120.000 d!n za znanstveno delo »Kemične študije« in za del0 ze proizvodnjo me-talurgičnega koksa iz domačega premoga.
Štirje znanstveniki in medicin ske družbe so prejeli nagrado za razvoj jn organizacijo dela in znanstvenih institucij.
Za uspehe pri razvoju proizvodnih metod je bilo odlikovanih 38 delavcev. Glavni inženir urada za napredek proizvodnje ministrstva za rudarstvo Bože Popovič je prejel nagrado 120 tisoč din za rešitev problema proizvodnje topilntškesa koksa Rudar lz rudnikov «Breza» v Bosni Alija Sirotanovič. zsčet-nik tekmovanja za večjo delovno storilnost, je prejel 80.000 din za uspešno organiziranje brigadnega sijema dela in ze spodbudo razvoju gibanja za visoko storilnost v rudarstvu.
Odlikovana je bila tudi neka tekstilne delavka, ki je dovrši, la delo prve petletke in je začela že delati za drugo petletko. prejela je nagrado 50.000 din.
9 profesorjev beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze je prejelo nagrade za svoje najboljše študijske knjige in zs univerzitetne priročnike. Profesor beograjske univerze dr Franc Gubanovič, Hrvatsflco prirodoslovno društvo v Zagrebu. Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Srbdko biološko društvo v Beogradu so prejeli nagrade za najboljša dela iz popularizacije znanosti.
Za svoja književna dela v letu 1949 je bilo nagrajenih 14 pisateljev.
Sedemdeset delavcev gledališča je prejel- nagrade za 4 milijone in 550.000 dinarjev. Dalje je bilo nagrajenih 59 delavcev filmske industrije. 36 skladateljev ln glasbenikov ter 9 kultumo-ujnetnlških društev
Za dela na področju stavb-ništva je bilo nagrajenih 12 arhitektov. za dela nfi' področju umetnosti pa 29 umetnikov.
NOVA ENONADSTROPNA MONTIRANA HISA
ropi. Izven Sovjetske zveze ima le Češkoslovaška podobno tovarno manjšega obsega. Tovarna «Betonjerka» je zgrajena v bližini beograjske električne centrale na področju, ki je določeno za industrijo. V tovarni bodo iz-
kor znaša kubatura zidov enega dvosobnega stanovanja.
Letos so poleg tovarne začeli graditi še drug velik objekt: veliko dvorano s površino 2500 kvadratnih metrov za izdelavo montažnih elementov iz armira-
delovali montažne dele lz gramo-1 nega betona. Ta drugi del obrata
za lesene montažne hiše. V tej tovarni bodo izdelali 2400 hiš na leto, oziroma 4000 hiš, če bodo delali v 3 izmenah. V Bosni pa ne bodo gradili samo lesenih montažnih hiš.
Ze lani v avgustu so začeli tudi v bližini Sarajeva graditi veliko tovarno montažnih hiš »Beton«. Postavili so jo ob reki Železnici, ki nanaša vsako leto velike količine gramoza. Tako bo imela tovarna vedno na razpolago dovolj peska in gramoza. Ko so tovarno še gradili, so že v maju začeli izdelovati prve betonske dele za zgradbe, in sicer strešne konstrukcije, med-etažne konstrukcije in nosilce kakor tudi plošče za zidove iz lahkega materiala. Podobno kakor v beograjski tovarni izdelujejo lahke gradbene elemente tudi iz žlindre od zgorelega premoga ter plošče iz mavca, ki služijo za oblaganje zidov in stropov.
Iz gradbenih elementov, ki jih izdeluje nova tovarna »Beton« so ob koncu oktobra v Sarajevu izvršili prvo poskusno montažo
mente za enonadstropne stanovanjske zgradbe s 4 stanovanji in bodo kmalu izdelali po 5 takih hiš na dan. Tudi tovarno v Sarajevu bodo še povečali. V kratkem bodo imeli na razpolago
U eni uti Sodo izdelati toliko montažnih elementoo koliko'1 zuaSa kuSatuTa zidov bodoSnega btanooanja
za, ki ga bodo dovažali po vodni poti in iz žlindre (od zgorelega premoga), ki jo bodo dobivali iz bližnje električne centrale.
Nova tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji. Kompletno napravo za to tovarno so pripeljali iz Amerike naši izseljenci, ki so se vrnili v domovino. V tovarni so montirani že vsi stroji za izdelovanje betonskih elementov. Treba je le še postaviti trasportne naprave in žerjave. Ko bo tovarna v celoti urejena, bo delo tako mehanizirano, da bo v notranjosti tovarne pri proizvodnji zaposlenih le 12 ljudi, vse drugo pa bodo opravili stroji. Zunaj tovarne bodo delavci zaposleni le pri dovažanju gradiva in odvažanju izdelkov. Mehanizirano bo sortiranje materiala in drobljenje, prenašanje pripravljenega materiala v 30 m visok bunker, mehanizirana pa bo tudi vsa izdelava posameznih gradbenih elementov. V proizvodni proces bodo delavci posegali le tam, kjer je treba določiti količine gramoza, peska oziroma žlindre in cementa.
V eni url bodo v tovarni lahko izdelati 1000 blokov normalne velikosti, od katerih vsak ustreza običajnemu zidu 16 kubičnih metrov eni url bodo torej izdelali toliko montažnih elementov koli-
IlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllillillllllllimiUllll
bo imel 4 sušilnice, dvorano za zvijanje armature in mehanično delavnico, izdelovali pa bodo predvsem nosilne stebre, med-etažne konstrukcije in druge elemente za ogrodje hiše. Ko bo zgrajen tudi ta drugi del tovarne, bodo lahko izdelali prav vse dele, ki so potrebni za gradnjo montažne zgradbe. Strojne naprave za ta drugi del bomo izdelali v domačih tovarnah.
V svojem prvem delu tovarna že obratuje in izdeluje betonske montažne dele. Prav za prav je tovarna začela v malem obratovati že v aprilu in je v kratkem času že mnogo pripomogla k pospešenju gradnje stanovanjskih hiš v Beogradu, kjer sedaj gradijo 4 naselja stanovanjskih hiš napolmontažni način. Ta naselja, v katerih bo na razpolago okrog 1000 novih stanovanj, bodo v celoti zgrajena do prvih dni spomladi. Samo na Karabur-mi pri Beogradu postavljajo hkrati 134 zgradb s 536 stanovanji.
Tovarna montažnih hiš v Bosni
Pred tedni je začela v Zavidovi-čih v Bosni obratovati prva jugoslovanska velika tovarna montažnih hiš, ki že izdeluje elemente
stanovanjske zgradbe. Ob tej priliki je minister za gradnje LR Bosne in Hercegovine Rade Jak-šič poudaril velik pomen novega montažnega načina gradnje za hitro zgraditev stanovanjskih naselij v industrijskih središčih Bosne in Hercegovine. Sedaj izdelujejo v tovarni montažne ele-
POGLED V KUHINJO
4000 kvadratnih metrov tovarniškega prostora, tako da bodo lahko izdelovali montažne dele za več tipov montažnih hiš.
r--------------------------
Amerikaniada
Neki amerikanski šofer je stavil 2508 dolarjev, da ne bo dve leti zapustil svojega avtomobila. Vrata je dal zakleniti s ključavnicami, namesto šip pa je dal vložiti zamrežena okna. Šofer bo tako prepotoval Ameriko in obiskal vsa večja mesta kot medved v -.let lci.
O
900 besed dovolj...
Po mnenju nekega ameriškega profesorja Zavoda za lingvistične vede rabi človek v pogovoru samo 909 besed. Učenj« jezika bi bilo zelo olajšano, če bi se zmanjšalo na 900 besed. Po mnenju istega profesorja rabijo Američani za vsakdanjo rabo le 4(0 do 3(0 besed.
O
Lovi miši. sicer kazen...
Na Kitajskem Je lov na miši na dnevnem redu. Da bi se prepričala, ali vsi ravrajo po navodilih o lovu na miši, zahteva policija Kummingsa od vsake družine, da izroči poginule miši, v nasprotnem primeru pa mora plačati globo.
DNEVNA SOBA
poslovalnice so odprli tudi pri Sv. Križu in v Nabrežini. Seveda so mnoga manjša dela opravili tudi po drugih točkah svoje široko razpredene mreže. Za vse te trgovine velja v bistvu kar so predstavniki tiska nedavno lahko ugotovili pri najnovejši poslovalnici v Val-mauri. Namreč, da so s komer-cieino tehničnega gledišča najsodobneje urejene, praktične, vzorno čiste, skratka take, da vplivajo že s svojo ureditvijo in opremo bodisi na obnašanje prodajalcev, bodisi na navade potrošnikov. Med množico najbolj nemogočih umazanih, temnih. zastarelih skrpucal, ki jih med tržaškimi trgovinami in pekarnami ne manjka, so prav gotovo trgovine Delavskih zadrug dober zgled vsem ostalim. Po vojni so bile domala vse obnovljene in zlasti so pazili na to, da niso zapostavljene poslovalnice po delavskih okrajih in drugih mestnih predelih, kjer prevladuje siromašno prebivalstvo. Ze v tem je nekaj zaradi česar zaslužijo Delavske zadruge vso pohvalo in pozornost.
Kaj pravi vodstvo zadrug na vprašanje, zakaj se niso znižale cene raznih živil na drobrso v enaki meri kakor cene na debelo? Cemu niso Delavske zadruge jnnogo cenejše cd ostalih trgovcev in mesarjev?
Predvsem smatrajo voditelji zadrug, da so posamezna znižanja cen privatnih trgovcev le nekakšna vaba. ki je posledica prisotnosti zadrug v neki coni, okraju ali kraju, ali tudi mestnem predelu. Glede večjega odpora cen na drobno v primeri s popuščanjem cen na debelo, menijo, da je treba pripisati trdnost cen na drobno težkemu položaju, v katerem se nahaja vsa mala trgovina zaradi vedno večjih bremen, ki so se nakopičila v zadnjem času na to vrsto poslovanja. (Pomisli na občutna povišanja davkov!). Recimo primer mesa:	goveje
meso. teletina in svinjina so se znižale na debelo od oktobra 1948 pa do oktobra 1949 za 135 do 180 lir pri kg, povprečno torej 150 lir. Isto meso se je pocenilo na drobno od 114 do 166 lir ali povprečno za 140 lir. Razliko 10 lir med povprečjem na debelo in na drobno opravičujejo z a) s sološnim prometnim davkom (IGE) v višini 2 odst. uvedenim na rrrodaio na drobno od 1. januarja 1949; b)
t in zlata
Predsednik upravnega sveta Zveznega rezervnega fonda ZDA Mc Cabe je opozoril, da bi povišanje cena zlata bil nevaren ukrep ki bi povzročil močne inflacionlstične tendence v ameriškem gospodarstvu. V svojem dolgem odgovoru na nešteta vprašanja običh gospodarskih komisij t. j. V senatu in parlamentu je podprl Trumana, ki je odločno nasproten, da bi povišali ceno zlatu. Predlagal je nekatere izpremembe sedanjega kreditnega sistema. Odklonil je obtok zlatih novcev (ei, da bi tako padlo zaupanje v dolar. Povišanje cene zlata bi izpremenilo vrednost zlatih rezerv inozemstva ln ZDA in bi povzročilo po eni strani valutni zastoj, po drugi pa ekspanzijo (s tem je mislil ZSSR, ki je največji proizvajalec zlata). Po njegovem jn bolje in ceneje daiati inozemstvu kredite in posojila. Ni se izjavil ali je to dovolj Za odstranitev težav, ki naraščajo.
Zlato in papirji rudnikov Zlata padajo na new;oriki borzi vtled teh izjav. Todg zagovorniki razvrednotenja dolarja pripominjajo, da bi pomenilo povišanje cene zlata od 35 na 50 dolarjev za unčo za ameriški državni zaklad dobiček 10 milijard dolarjev. Na ta način bi lahko še naprej finansirali zapadno Evropo i n se izognili povečanju davčnega pritiska v ZDA.
z dvakratnim povišanjem mezd; c) povišanje najemnin, električnega toka. itd. Glede konkurence mesarjev pa pripominjajo zadruge, da zelo pogostoma p omagajo zasebniku pri njegovem delu. blagajni ali sploh v poslovanju njegovi družinski člani. Njihova plača ostane v družini in je pogosto več kot samo ena. V tem oziru je seveda potrošniško zadružništvo nekako «dražje». Toda zadruga razdeli delo med večje število družin in s tem tudi dohodke, jamči za točno izvedbo delovnih pogodb, izvaja razne podporne ukrepe v korist članov, moderno in higiensko obnovo svojega inventarja ter ima pro-tišpekulativen značaj. Vse to velja seveda za vse poslovanje Delavskih zadrug.Končnojetre-ba omeniti tudi pomračilo, ki se izplača vsako leto članom na podlagi nakupov pri zadružnih
Vrsta blaga
Riž (luščen) ... j j Testenine (jajčne) j . t Koruzni zdrob	.	:	;	.
Kislo zelje .	.	•	>	•
Krompir	-asa
Semensko olje . . s s Slanina (soljena) . ; Slanina (prekajena) ; ;
Čebula....................i
Sladkor v prahu . s • Pecilni prašek	.	t	s	:
Suhe slive .	t	*	•	•
Kaki • • j .	»	i	.	*
poslovalnicah in na podlagi bilančnega računa, Da bi vodstvo še bolj opravičilo svoje trditve, da vrši konsumno zadružniško funkcijq uravnovešanja cen, je izvedlo v drugi polovici novem-bra 1949 nekakšno anketo, t. .1. primerjavo lastnih prodajnih cen blaga s prodajnimi cenam i trgovcev v takšnih mestnih okrajih, kjer ni poslovalnice Delavskih zadrug. Iz. nje izhaja, da so bile cene v trgovinah t mešanim blagom vedno višje od cen Delavskih zadrug. Gospodi nja porabi pri nakupu za 1200 lir raznega blaga (brčl blaga na nakaznice) od 60 dc 100 lir več kakor pa bi izdalo za iste nakupe v eni izmed per sloinlnic zadrug. Razlika znaša 4,7 na tudi 8 odst. Decembrska številka «Zadrugarjav* prinaša c tej anketi podrobne številke, fci jih navajamo zaradi primerjave.
kol. Cena v priv. trg. Del. zadr.
lit.
kg
»
»
»
zav,
kg
»
0.50 0.25 0.50 1 — L— 0.50 0.20 0.10 0.25 0.50 1
0.10
L—
70,—
85,—
32.—
120,—
se-
no.—
72 — 58.— 20,— 140,— 20,— 34.— 60,—
70,— 85,— 32,— 120,— 36,— 160.— 72 — 52,— 17.— 140,— 20,— 34,— 60,—
62.50 80.— 30 —
100 — 38 — 160 — 70 — 52.—
16.50 140 —
13 — 32.H 48,-
917-
898,— 842.—
Prihranek, ki bi ga lahko imela gospodinja zgolj od prisotnosti zadružne prodajalne, je očiten. Razen tega Pa bi se v tistem predelu mesta takoj morale izenačiti cene privatnih trgovcev s cenami zadružne prodajalne. Pri tem bi sicer ostalo, pravi vodstvo zadrug, ker ko smo dosegli tak učinek, ne moremo iti preko dejanskih nakupnih cen in stroškov. To bi pomenilo špekulirati na pocenitev. Spekulacije pa rade
peljejo v polom, ki ne bi ko- I šec je sledeča;
Mesarije
a s j
nec koncev koristil niti potrošnikom ker ga privatni trgovci komajčakajo.sajje značilno. do. skušajo n. pr. trgovci s povrtnino in zelenjavo doseči. da bi se zadrugam prepotit-dala prodaja tega blaga. Tudi zadružne mesnice dobro «mora-lizirajos. Cene mesu so sicer ze“ lo izpremeljive, toda ko se ie meso v drugi polovici oktobra nekaj povišalo so zadružne mesnice celo znižale prodajne cene. Primerjava za tisti me-
Govedine	;	.	s	a	!	J	:	a
Teletina	.	;	s	a	a	«	a	t
Ovčje meso
Svinjina	.	s	s	a	:	s	s	:
Koštrun
Zajec ••	asaasts
Tako vodstvo zadrug. V danih razmerah pri nas prav gotovo ne moremo in tudi kdo drug ne more kritizirati poslovanja zadrug. Ce pa še upoštevamo nekatere socialne ugodnosti (povračilo šolnine aktivnim članom za njihove otroke — gojence višjih srednjih šol, zdravniška pomoč Za stare člane. tAZomo socialno skrbstvo za
številno nameščenstvo itd.) treba reči, da so zadruge ena
493 — 842 600 — 1080 560 — 715 216 — 743 455 — 675 450
De], zaidir. 450 — 800 560 — 980 520 — 720 200 — 720 360 — 680 400
izmed redkih ali skoraj da edina ustanova s katero se Trst lahko ponaša.
Zato bi bil naj predlog, da se Poveri nova ncentrrala za mleko», ki jo te dni prečujep razna oblastva, o čemer pi$e tudi tisk, prav »Delavskim za* drugamn. Tako bo preskrba me* sta s tem bistvenim hranilom najbolje urejena in vprašanji ne bo dajalo prilike za kaki špekulacije.
LJUBLJANSKO PREBIVALSTVO ZA IZBOLJŠANJE PREHRANE
Tisoče in tisoče delovnih rok
v borbi proti nerodovitnemu močvirju
Ozemlje ob reki Pšati, ki j«
bilo nedavno še močvirno nerodovitno se z požrtvovalnim delom ljubljanskih prebivalcev izpreminja v 200 ha rodovitne
zejnlje.
Planinska reka Pžata teče skezi Komniško polic in se pri Beričevem izliva v Bistrico. Ob poletnih in jesenskih nalivih je mnogokrat poplavljala okolico in povzročala veliko škodo prebivalstvu. Zemlja v njeni oko-
h
SPISAL
»Ponj! V vodo!« je kričal nestrpno Rado.
»Kdo pojde?« vpraša stari Sloven.
»Jaz preplavam! Ne sam, na konju! Ce konj sredi reke omaga, drugo polovico preplavam!«
»In po stepi boš jahal potem na trstu, kakor vedomec! Vlij pameti na ogenj! Poglejte, tukaj štrli iz blata debelo bruno. Izgrebimo ga, vrzimo žreb. Kogar določijo bogovi, zajaha bruno in se prepelje prek veletoka!«
Vsi so se pokorili nasvetu starega Slovena, zastavili vse sile in kmalu izgrebli iz peska in blata dolg hlod, ki je bil iz srede izžgan.
»Korabelj!« so vzkliknili veselo in izmetati blato iz vdolbine ter vrgli žreb; določil Je najmlajšega vojščaka. Vitki
visoko pod sinjino nad planoto se je vozil orel.
»Kam?« so se povpraševali. Stari Sloven je motril obrežje s sokoljim očesom gor in dol. Stegnil Je vrat, nastavil roko ob čelo in veselo pomežiknil. Zagledal Je v trstju velike, črne zaplate — skrite brodove.
»Z brodovi nazaj, Iztokovi vojski nasproti!«
Radov konj je zacepetal in grizel jekleno brzdo. Njegov gospodar ga je krčevito stisnil, mladenič je skočil ročno v čoln, i Zal mu je bilo vsakega tre-zavihtel veselo kos širokega le- nutka. Gnalo ga-Je z neutešlji
II. DEL
sa, rabeč ga kot veslo — ostanek nekdanjega Hilbudijevega mostu, kakršnih je bilo dosti ob bregu zapičenih v blato in zapletenih v grmovje. Tovariši so se uprli v deblo in vsi zaeno z močnim sunkom potisnili ko-rabeljček v vodo, da so zašu-meli valovi. Veslar Je kmalu Izginil v megli sredi veletoka.
Minilo Je dokaj časa, preden se je oglasil nizko ob vodi glas odposlanega brodarja. Vojščaki so šli za pozivom, pognali konje na široki brod in odrinili preko reke.
Sonce je parilo meglo; topila se je, dvigala in kopnela pod vedno gorkejšimi žarki. Ko so dospeli na desni breg, se je že razblinilo megleno morje. V daljavi so se svetili nizki griči,
vo silo v stepo — za Ljubini-co. Stari Sloven se Je ozri na mladca preko rame in mirno, z globokim glasom ponovil: »Polivaj ogenj s pametjo!«
Nato je takoj odredil, da so odmotali dolge konopce, ki so Jih nosili zvite ob sedlih. Otvez-li so brod. Dva vojščaka sta stopila nanj in ga odpahnila iz bičja. Nato so pripeli konopce za sedla in vlekli s konji široki
ko so 9e vrnili na najmanjšem brodu. Stari Sloven je velel plu-tl v gosto vrbje; tam so plav previdno skrili in ga zadelali z vejami in trstjem Tudi čolniček so pogreznili v blato.
»Kam?« so vnovič vprašali vojščaki.
Stari Sloven je zasedel konja, za njim so poskakali mladci v sedla in mu nemo sledili. Previdno Je Jezdil do mesta, kjer je ležal prvi brod. Upognil se je * sedla in iskal sledov. NI trajalo dolgo, ko je zagledal vajen vojak vtisnjena kopita Radovanovega konja.
»Za njim!« je velel. »Očka dobro ve, kje je tabor Hunov. Zakaj je jahal naravnost vanj, na Svelovita, da ne drugam!«
Jezdeci so se uvrstili v gosji red in oprezno šli za sledom, dokler niso za trdno vedeli, v katero smer je odšel Radovan. Do vznožja nizkih holmov, ki se vlečejo proti jugovzhodu, so razločno sledili skoke godčeve-
plav po reki navzgor proti kra- ga konja. Tu je postal svet trši,
ju, kjer so videli ostale brodove. Ležali so vsi deloma na suhem. Zato so se vsi uznojill, preden so dvignili mogočno težo z brega v vodo. V tla so zabili kole In privezali sredi trave konje obnje Sami pa so odrinili s širokimi loparji na veletok in tirali brodove na breg Slovenov.
Sonce Je privozilo do zenita,
sledovi so izginili. Kljub temu pa so bili prepričani, da je Radovan šel ob pobočju holmov. Zato so pognali odpočite konje in drevili ob hrlbclh in gozdih. Sonce se je nižalo — dan se Je nagnil, a drugo jutro morajo biti ogledniki s poročilom ob Donavi, kjer bo čakal Iztok z vojsko. Zato ni bilo več časa, da
bi se obotavljali. Rado je šinil mimo vseh tovarišev in jezdil četi na čelu. V daljavo so mu strmele oči in žarele kakor mlademu volku, ko gre prvič na plen. Kadar je jeknila ptica, mu Je vzplulo srce, kakor bi Ljubi-nica zaklicala na pomoč. Stisnil je konja in zgrabil povodce. Nekje daleč, se mu Je zdelo, Je nekaj zarenčalo. »Tunjuš!« je naglo pomislil In Iskal z desnico ostre sekire ob sedlu.
Bližal se Je večer. Dolge sence so se hipoma iztegavale in gini>“. Staremu Slovenu se Je svetil na čelu l(rvavo podplutl obrunek. Kakor hrastov lub mu je bila koža nagubančena po mrklem licu. Pride noč, kam po-iem? Lahko jih ujame Tunjuš, nenadoma, kakor ptiče v zanko. Treba je, da napno zadnje sile, dokler imaio še kaj dne. Poprijeli so vsi tesneje za brzde, udarili po konjih s kratkimi Jermeni in nato popustili povodce, da so se iztegnile vrle živali v dolgih, plavajočih skokih po ravnini.
Hipoma pa je potekel grič ob desni. Kakor bi ga odrezal. Ozka dolinica se Je odprla> proti jugu. Sloveni so konje ustavili in se spovledali. Edini Rado je drevil kakor v sanjah dalje. Ali nenadoma so videli, kako se Je vzpel njegov konj, se okien l
na zadnjih nogah in pridrev-l nazaj k 'eti.
cTabot! Tabor!« je vzkliknil Rado. cDim se dviga iz kotline!«
■Nazaj!« veli stari Sloven.
Polagoma so se vrnili ob griču in poiskali gosto zarasel kot-lič, katnor so skrili konje. Tam so počakali noči.
Ko se Je stemnilo in mesec še ni prisvetil, so izginile temne postave v mračnem lesu. Po dva in dva so se plazili mladci po griču. Razdelili so si kotlino tako, da bi ves tabor obkrožili in si ga ogledali Pri konjih Je ostal edino stari Sloven, ki Jim Je strogo velel, da se morajo vsi vrniti do polnoči.
Rado sl Je izbral najnevarnejšo pot pri vhodu v kotlino. Dokler je plezal po brdu in skozi hrastičje, se ni menil za šum, če te poknilo dračje pod njegovimi nogami ali če Je sfrfotala speča ptica. V prsih mu je gorelo in ni mislil na drugega kakor nanjo, ki jo iztrga in otme iz naročja pesjana Tunjuša. V razpaljeni domišljiji Je sanjal, da sliši morda že nocoj njen glas, jo ugleda morda celo ob ognju, ko bo sedela otožna bleda med deklicami.
Ko je priplezal vrh griča se pustil po slemenu in po rebri navzdol, je na mfth prenehalo grmovje. Stopil Je iz gozda. Noge' so se mu zaplele v goste
in
in
veje, ki so ležale po zemlji. Na tistem kraju so Huni izsekavali gozd. Obstal je, da bi razbral v temi, kam bi krenil. Pod seboj je slišal hrzanje pasočih se konj, daleč pred njim Je žarel ogenj in zdelo se mu je, da vidi krog njega premikajoče se postave.
»Tjakaj!« je bila njegova naloga. Kako? Mimo konj? Brez čuvaja se redko pase hunska brav. In vendar Je njegova dolžnost, da presodi po številu konj moč tabora.
Ognil se Je posekanega gozda, kjer mu Je bila hoja naporna zaradi drevja in vej, razmetanih na gosto po tleh. Skril se Je zopet v temo ln leze' ob robu doline proti ognju.
Počasi Je ginilo omotično koprnenje P° Ljubinici, zmogla je skrb in teža naloge ter izpodrinila sanjarjenje o Ljubinici. Zbral je vnovič vso prčlest in zvitost. Plazil se je kakor lisjak neslišno, se spustil v dolino, se potopil v travo in se vil kakor kača prav tik črede konj proti ognju. Poskušal je. da bi razbral iz črne sence število živali Toda ni mogel. V tem se je domisli!, da pred polnočjo vzide mesec; tedaj lahko pregleda čredo z gorč. Pomikal se je ob robu grmovja uspešno dalje. Ob konjih ni začutil ničesar.
Nadaljevanje sledi
lici pa je postala nerodovitna'
Načrte za regulacijo Pšatc ** pripravljali nad 100 let. Ljudska oblast pa je ta načrt končno uresničila. Prva nalog* tega načrta je zgraditev veJr kega razbremenilnega kana'8-dolgega nad 3 km, okrog 4 n} globokega in 18 m širokega, ki bo odvajal vodo v Bistrico. P0* seben kanal med Trzinom 'd St. Pavlom pa b0 zbiral iZvirkc podtalne vode.
Na izsušenem zemljiiču m*” Trzinom Domžalami in Dragom-ljami, ki meri 1000 ha, je ^ gradnji velikg ekonomija T* bo velika živinorejska far.m*' Izmed pridelkov r-i bodo prv* lota tu pridelovali krompir ij[ razne žitarice. Pozneje, po dveh do treh letih, ko bo zemlja dovolj kultivirana pa bodo tu y velikih množicah pr!deiov*ji razno povrtnino. Ta ekonomija bo rakrbovaU- ljubljanski tr«z-kar bo znatno izboljšalo prehrano prebivalstva. 2e prihodnj* leto bo 200 ha osučene zemlj8 zasajeno s krompirjem. Ta V-Z liema bo polovico Hubl janskor prebivalstva preskrbela s kr Pirjem Dve novozgrajeni avt°” mobilskj cesti bosta vezeli ekonomijo z železniško postajo ^ Trzinu ;:ar bo tudi zvezo z m®' stom znatno poenostavilo m izboljšalo.
Vsa delt pri regulaciji Pšat«
izvršujejo Ljubljančani s Pr<r stovolinim delom Vsi veda kako velike koristi bodo imeli od toga zato se množično udeležujejo delovnih akcii. Na Pša‘‘ delajo stojno 3 delovne brigade. ki štejejo okoli 250 brigadirjev Delovni prostovoljci prl-hf.jajn pa delov'š'e popoldne Po zaključku svoieg« službene-"h delu Do oktobra lanalkes* let', ie delalo pri teh d-lm 59.374 delovnih prostovoljce v, ki so sk"Dno opravili 493.303 nrostovoljnih delovnih ur v skunni vrednosti 6 251 699 di-rtnrtev
Rffonlncij* Pčr.tr ho m-noco donrin<*«l-t or i nri^nhivarju vib h**ktariev fo^^vitiv v Sloveniji, kj jih predvideva netletnj plan..
 : : T	h	...	_	Telefon	štev.	«3 808. - UHHAVA: ULICA ti. FRANCE9CO št. 20 — Telefonska Jt. 73-38
UREDNIŠTVO: ULICA MONTELCH ,	.	.	■	■	z	k	mrn	vIStne	v Urim 1 stolpca: trgovski 60, fmaiično-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
OGLASI: od 8JO-12 In od 15-18 - Tei^^ 29-477^ Cene °£l8Sovm	™	„	vse vrste oglasov po 10 din.	7n
O«	STAN,SLAV RENKO. _ »UM«,	°»l„. -■ S. Tim. T«. I L* ■ K,..', ... B..II.H »,-T. T„. ...
NAROČNINA: Cona A Poštni tekoči račun Ljubliana, Tyrševa 34
meseCna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2800 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; KLKJ: izvod 4.50, tneicčno 100 din. za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • tel 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . THST