JCL IS27 r3" o«d«||lB «•J *0/S iMQèd daily day« and PRO V TA . - «I» ». glasilo slovenske narodne pqpporne jednote Uredniški In »pnmUAki prostori i MIT 8. UwndaU Art. OfflM of Publication: «667 South Uwndate At«. T«i#phon«, Rockwall 4904. LETO—YEAR XX. M «C a. un CMwo. Mr41" lUn sobota, 16. julija (July 16), 1927. suu.iul..... $m>0 Yaarly STRV.—NUMBKK 166 Zgodovina o boju krojaških delavcev za popolnejšo človeško družbo je dosegla na milijone poslušalcev. Chicago, m — Radio je v službi delavstva neprecenljive vrednosti za doseženje najvišje kulture in civilizacije v človeški družbi. To se je pokazale, ko je govorilp delavska oddajna po* a^ja^WCFL, ki je lastnina Cl-kaške delavske federacije. Na milijone poslušalcev je lahko poslušalo pripovest o junaškem boju krojaških deUvcev, ki so organizirani v Ladies Garment Workers .JLJnion. Skdzi trideset let so se krojaški delavci trudili zaman doseči kaj več, kot da so delali za plačilo od kosa. Njih borba skoraj ni dajala nobenega upanja, dokler niso delavci spoznali resnico, da se morajo organizirati in zahtevati skupaj, ako hočejp kaj doseči. Bila so leta trpljenja in neizrečne revščine. Misel o organizaciji, ki je učinkovala na 100,000 delavcev in delavkah ni mirovala, ampak je učinkovala in tako se je to gibanje krojaških delavcev, ki izdelujejo ženske obleke vedno bolj večalo in spopolnjevfelo, dokler ni ustvarila popoln preobrat v tej industriji. Zaničevan in pretiran krojaški delavec se je izpremenil v državljana, ki dela v industriji in pričel je s konstruktivnim bojem za demokra-t iz i ran je krojaških delavnic in tovaren in da njegov dom posta- Itf poM m Kava) zapopuhuer-ce hi pomn ob nikoder Rdeči kril pomaga le v najbolj bednih slučajih. — Malarija in druge rasne bolezni In nadloge tarejo popUvljence v IxwislanL Washington» D. C. (F. P.) — Najbogatejši narod na avetu smo, Um na jugu }e pa 260,000 mož, žena in otrok, ki žive revščini, brez doma in pozabljeni, ne da bi imeli kakšno upanje na pomoč. Kakšna je situacija, pove najbolj* fait, da je v tako-zvanem okraju "Evangeline" v Louisiani okoli 76 odstotkov zemeljske površine .ped vodo. "Nobena narodna usmiljena roka ne pomaga temu ljudstvu," prizna kongresnik As-well iz Louiaiane. "To ljudstvo apelira na Washington, na Cal-vina Coolidga in na procvitajoče ljudstvo na vzhodu, toda prejeli niso tolažilne besede. • Rdeči križ pomaga le v posameznih slučajih, kjer je sila prikipela že do vrhunca in se družine nahajajo v takem položaju, da skoraj umirajo lakote. Toda njegova blagajna se nahaja v brezupnem položaju. Ko se vode počasi umikajo z zemljišč, na katerih so bili njih do-f movi, so ta zemljišča pokrita le s peskom, na katerih ni več po-setve in domov. Zdaj je prepolno, da se sadita sladkorni trs al bombaž." . "Kaj se bo pa zgodilo s tem ljudstvom v Louisiani?" d ameriški vprašal zgstopitfk Federsltelr* ^^ ¿TT^ nega tiska kongreinrtca Aawel- la. "To ve le bog, jaz tega ne-vem," je rekel As^eU. "Kongres bi lahko dal pomoč, ki jo potrebujemo. Fiskslno leto je konče-lo, da smo imeli $600,000,000 k dobremu. Toda kongres ne bo sklican k Ižrsdnemu zasedanju, da se peča i položajem." Na izjavo kognresnika Tilso-na, voditelja republikancev v kongresni zbornici, da prihaja denar, ki se lahko vporabi v pomoč, je Aswell Odgovoril lakoni-čno: 'Da, toda samo drobiž," Malarija se širi med ljudstvom jih zboli med močvirji. Na stotine jih iboll vsak dan, in trupla žrtev polagajo v rakve iz tesanih desk, medtem sd pa zastopniki Rdeč^gs križa in Rockefellerjev* ustanove v New Yorku in Washingtonu prepirajo med seboj glede vsot«, ki se naj vporabi za boj proti tej bolezni. * Wash^itftonski zastopniki neworleanakflh listov izjavljajo privatno, da Rdeči križ žanje jezo trpečega in siromašnega ljudstva. Do tisoč farmarjev živi v eni sami komisarijaUki črti in stati morajo na pekočem solncu, pri tem se pa počasi palec za palcom pomikajo proti skladišču, da dobe pičle odmerke kruha in koruzne moke. Uradniki Rdečega križa Washingtonu trdijo, ta imajo na razpolago is $16,000,000, da z njimi izvrše odpomočno delo za katerega je treba najmanj $600.000,000. Oni priznajo, da je nezadovoljnost velika, sli on Hodelujejo z bankirji in trgovc po svoji najboljši moči. V okraju Evangeline so naseljeni Akadijci, to so francosk naseljeniki, ki so Jih-Britje Izgnali po končani vojni s Fracoz in Indijanci iz Kanade. Sladkor , tvori njih glavni pridelek, a ta je uničen. Pridelali bodo to malo krme za živino. Organizacije farmarjev Washingtonu, med njimi Far marski narodni svet se trudijo, da pridobe farmarje v poplavljenem pasu ta pridelovanje drugih pridelkov mesto ss bombaža. Te organizacije prt Delavska radiopostaja v službi delavstva -» tí nI* W lil ir|J| uu. do »Mm cestao-itltziKUh MavaavT mm šnega si predstavlja ameriški državljan. Samo sedemnajst let je preteklo, odkar je pričelo revoluci-joniranje industrije. Ali v tem kratkem Času so se razmere v industriji tako temeljito izpre-menile, da so popolnoma drugačne, kot so bile pred 17 leti. V industriji delajo žulje, Italijani, Slovani in drugi delavci ki so se priselili iz tujezemskih dežel in ki so razvili to Industrijo do današnje meje. Ti tuje» zemski delavci so prišli v Ameriko, ker so iskali več svobode Prvi vtisi, ki so jih prejeli od brzobzirnega gospodarskega in socialnega individualizma je bil ta, da so pričeli misliti na nov socialni red. V tem stremljenju po novem socialnem redu is sedanjega reda, fci ga imenujejo kapitalizem, da potrebujejo pomoči vseh naprednih Socialnih elementov. In tako so ti delavci ki so bili priseljenci, veliko pri pomogli za preosnovo ameriške ga življenja. Bili so prvi, ki so zaposlili v ameriškem delav skem gibanju gospodarske izvedence, organizirali biroje za Študije in preiskav*, da se lah ko sami uče z uspehom.' Tako je govorila oddajna de lavska postaja in pripovedovala poslušalcem, ksko je organizirano delavstvo sodelovalo in se bojevalo za izboljšanje razmer v človeški družbi. Predavanje oddajne postaje je bilo podučno za vas poslušalce brez razlike na spol in staq. MP~ KompaniJaka valja tvori sporno vprsšaajs. — Nezadovoljnost med uslužbenci na pod ulični železnici v New Yorku je velika. Smith, civilni letalec, in njegov tovariš sta zapustils San Francisca v četrtek predpol-dne In Izginila v megli. Honoluhi, Havaj, 16. jul. — Smith in Bronte sta danes popoldne ob treh dospela v Hono-ulu kot pasažirja vojaškega letala. Oba sto bila pobrana na otoku Molokaj, ki se nahaja 93 milj južnovzhodno od tukaj in kjer je kolonija za gobavce. Na tem otoku sta pristala, ko je jima zmanjkalo gazolina, potem ko sto bila v zraku 26 ur in 36 minut. San Francisco, Cal. — Ernest Smith in Emery B. Bronte sta se v četrtek ob enajstih predpoldne dvignila v zrak z njunim malim monoplanom *!Ci-ty of Oakland" in poletela proti Havajskemu otočju, ki je 2,407 milj *od San Francisca. Njun načrt Je, da se takoj vrneta nazaj v San Francisco čim se od-počijeta v Honolulu, napolnita tanke z gazolinom in če bo motor v redu. Smith in Bronte sto civilna letalca. Na letalu imata radio. Po poročilih, ki sta J!h rszpošl-ljala po zrakii, sta letela po-vprečno 92 milj na uro. V četrtek zvečer ob sedmih sta preletela tretjino zračne linije oziroma 726 milj. Gosta megla Je v tem času morje. Uvh pripravlja dvojni Nagovarja angleškega letalca, da v svojem letalu sprem "Columbtja" preko oceana. prikrivala Paciflčno Prohibirija ima slabe posledice New York. — Prohiblclja Je dvignils prostitucijo in nemo-ralnost veliko višje kot sta bili prej. Je zaključi KomltoJ štiri najstih, ki se še od leta 1905 bojuje proti razuzdanostim in nemorali v mestu. Paris, 16. jul. — Charles A Levin Je včeraj dejal poročeva cem, da bo morda Imel spremljevalca na obratnem poletu Iz Eviftpe v Ameriko. Stopil je razgovore z angleškim avijat kom Courtneyjem, ki se pripravlja na polet lz Irske v Kanado Levin ga nagovarja, da bi letela skupaj do Newfundlandije Tekme ne bo nobene, pač pa pr vil demonstracija dveh letal na poletu preko Atlantika. Courtney še ni sprejel ponudbe. Courtney nameraya leteti dveh tednih in v tem času bo "Columbia" pripravljena za do go pot. Pariz, 16. Jul. — Brata Far-man, ki sta jezna na Drouhina, ker Je opustil polet v njunem letalu in sprejel Levlnovo ponudbo za pilotiranje "Columbia," sta dobila novega letalca, ki to skušal prehiteti Drouhina In Levina. Ta Je kapitan Diouden-ne Costs. Njegov polet iz Pariza New York Je aranžiran v o-nem tednu ali prihodnjih, dese-I ih dneh. __ Vročina na vzhod«. New York. — Tu pritiska neznosna vročina in na tisoče ljudi spi ob obrežju morja in v kopališčih. V mestu Je zshtevsls vročina v treh dneh 16 žrtev. glarec usmrtil svojo mlsdo -—T znajo sesrečo. ki Je zadela po-plavljence, v poW m#ri' * pravijo, da če se ne bo drugegs doseglo, se bo saj to. da se bo pridelovanje bombais vedno bolj omejevalo. Cens zs funt bombaža se Je znižala od 8 do 9 centov. Preje Je pa stal funt botvibaža od 1» do 26 ventev. 111. Asi sf Ost S, 1SIÎ, Jurisdiktični spori I nesreča za Mavstwi V Baltlmorju Je saatsvkalo 10,-000 delavcev. TI delavci pripadajo 18 različnim unijam stavblnskih delavcev. — Spor no zanetili sldarski delavci. New York, N. Y. — Ali bo etos v tem mestU zopet velika stavka cestnožetecniških uslužbencev, je vprdšsnje, ki je na eziku strokovno organiziranega newyorškega delavstva. Naša-do volj nosi med dfelavci na nad-ulični, ulični in potbillčni želez niči je izredno velika in usluž->enci govore o stavki. Mogoče bo stavks odrejsna. ds se pora-sl kompaftttlke unija «n odpra-vio njeni sa učinki. Pred enim lefc^m so motorni-ki na podulični železnici skušal vpricoriti splošno stavko. Ti u-službenci so ss bojevali skor. štiri mesece, njih «voditelji so jih organizirali v neodvisni uni ji. Ko so bili premagani, so se obrnili za pomoč na organizacijo cestnoftelezniikih uslužbencev "Amalgamated Association". Uslužbenci poulične železnice so silno nejevolnl» ker čitajo kako velike subvencije so se izplačevale, da Je bila njih stavka potlačena. Zdaj pa ravno vil j i uradniki poulične železnice pritiskajo naaje, da podpišejo individualne pogodbe, ki so med delavci poznane kot "yellow dog contracts." Kompanija tudi vitraja pr tem, da js treba odsloviti več je število uslužbencev, ker nove isnsjdbe nadomeščajo delavce Kompanijalri vohuni lazijo za » - «----- « l-j__m - ia- ---j —i--aa netavet. at nočejo podpisan godbo politega kužka. Kompanija je celo tako nesramna, da govori, da se poroča o onih, ki nočejo podpisati kontraktov, vsakih deset minut. To početje kompanije le še veča nezadovoljnost med uslužbenci. To je vlivanje olja na ogenj. Navzlic špljonom je več kot polovica uslužbencev pri pravi organizaciji cestnošelez-niških uslužbencev. Čudil se torej ne bo nihče, ako v New Yorku hekega dn« zopet Izbruhne stavka na nadullčolh, uličnih in poduličnih železnicah, kajti največja nezadovoljnost Je mod uslužbenci Interborough Rapid Transit kompanije. *t • i M J UM 14, lili. Bal ti more, Md. — Dne A. maja je narodni odbor za juris-diktične odloke odredil, da u-metnl marmor zastavljajo orne-tači. Zidarji niso bili zadovoljni s tem odlokom. Pripravili so nekega podjetnika do tega. da je njim poveril zastavljanje umetnega marmorja. Poeledica tega je bila, da je zastavkalu 10,000 delavcev, ki so organizirani v 18 različnih unijah, združenih v lokalni centrali stavblnskih delavcev. Stavku ni drugega kot ponovitev boja, ki se je odigra) pred enim letom. Zidarski delavci gonijo svojo staro lajno, češ, dn se pri zastavljanju umetnega marmorja rabi zidarsko orodje, ki se rabi pri polaganju opeke. Ometači pa zopet izjavljajo, da se umetni marmor izdeluje is materijala, kt služI za omete. Umetni marmor nI drugega kot z vodo pomešani omet, ki se pri- Tro|M akaakaolja v pelje na stavbišče. da se tam za atavi. Hud jurisdiktični M je na stal letu 1925 v Floridi, ko ho špekulantje gradili |H>slopje kar tjevendan, češ, da so ometači vdrli v teritorij zidarskih deiavJ cev. Ko je narodni odbor, ki je sestal iz Inženirjev, arhitektov in strokoVno organiziranih de lavcev podal svoj odlok In so u pali, da naftane mir med obema organizacijama, je kljubtemu spor izbruhnil znova in nepriča kovano. V Waahingtonu so se u nije posluftile sodišč, da se na pravi mir, v Baltlmorju pa stav ke. To je razlika v taktiki. Ometači očitajo zidarjem, da vpirajo razsodišču kot žadnje-mu sredstvu, sldarski delavci pa očitajo ometačem, da ae je unija ometačev pred enim letom od cepila od unije zidarskih dola v cev, Češ, da naslov njih unije vključuje še vedno ime "ometa čev." Tako se ta spor nadaljuje v veselje podjetnikom, kakor |m>-vest u Steklem polžu in Jari ka čl, ki nims začetka In konca, dokler ne bodeta obe organizacij rasbitl. ■ «elebtznisks ROPAGANDA PROTI DELAVCEM Veleblsnlškl Interesi in njih pod-pomiki so vedno ns delu proti ljudskim Interesom. Polovica Kleinovlh morilcev je v petek zjutrsj končala ns Vf-šalih. Edini Mehikanec Je psi "La Palomo" kot amrtno ko-račnlco. Miki izgredi m Daaaja 40 «MNh, 600 raajsalh Delsvakf demonstracije valed o-prostltee fsšlator, ki «o ubil tri socialiste. liondon, 16. Jul. — Po naj novejšem ^oroČ|)u i Dunaja so Rock Islsnd, III. — Tukaj Je J. G. Orosswhite, 64letnl ženin, včersj ustrelil svojo 20-letno nevesto, s katero Je bil poročen en teden. ' DrotelovftkiJ eksekutiran, lfoskva. 16. Jul—Sergij r>ro-želovsktj. .ki Je bil obsojen ns smrt rsdl ponsrejsnjs sovjetskih ursdnih listin, kstere je potem prode j al bolgsrskl in poli •ki vladi ter ameriškim čssopi nom, Je bil včersj ustreljen. SHODI ITORŠ KRISTANA CLEVELAND» pondeflsk 18. julija obensnih *vséer. Pre- davanJe^issdruirtMvu. COLLIN WOOD, torek If. ju- lija ob osmih «večer. BARHEKTON, sreda 20. Ju- UJa ob osmih zvsčsr. DETROIT, sobota 2.1. Julija ob osmih zvečrr. CANONHIUKi.. pondeljek 25. julija ob testih zvečer. CONEMAlKfH, ter»k 2S. Ju- IIJs ob osmih zvečer. FOREST CITY, «strtek 2«. julija ob sed silk zvečer. JoHst, IH. — V petek zjutraj nemiri Umkaj savssll revoluej- ^UvnW In eirumašneg, ljud ob pol sedmih so pomočniki Š*- J«»narne propèTcJJe. ôtevilo rtfr- .........tvlh Je narsstlo ns 40 In 600 Operno gteda- | Washlngton, I). C. — Ns vi« diku je zopet veliks propagnada vulebisniaa proti pet dni dela v tednu, nacionalizaciji Industrij n v interesu združenja ameriških želesnišklh družb pod privatno kontrolo ter za preložitev davkov na revne sloje. To propagando je vkleti v vprašalniki I silah, ki jih je razpoalal Ameriški rudniški kongres. Približno l»et sto zastopnikov rasnih skupin arhitektov, ekonomlčarjev n biznismannv bo tvorilo skup* ščino "narodne" misli o vprašanjih, ki so pred ljudstvom. Med njimi ne bo niti enega delavskega zastopnika. * Bankirji, tovarnarji, veletr-govcl, blznlške organizacije In predsedniki železniških družb, prejmejo petdeset vprašalnlh pol za vsako skupino. Sliši se, da pridejo delavci pod razno. Farmarji se cenijo malo več kot delavci, kajti zaslišali Jih bodo pet. Odgovore priobčijo v svojem glasi-u "American Congress Journal." Vsak delavec lahko že dsnes VŠ, kak Ani bode ti odgovori. Gospodje se bodo Izrekli proti skrajšanju delavnlka> In naclJo> nadziranju industrije, ps zs združenje Železniških družb pod privatno kontrolo in ds se 'še več davka preloži na ramsns Obsojenec > šel v smrt nepa-zasn. Ossining, N. Y. — V noči od četrtka na petek je v tuksjšojl držsvnl jetnlšnki umri ns električnem stolu neki Nemec, ki Je bil s ret i ran radi umora, procesi ran In obsojen na smrt pod Iz-, mišljenim imenom Wllllsm Wsg ner in s tem Imenom Je šel v smrt. Nihče ga ni mogel spo-znsti, on ssm ps Jt do zsdnjega momente molčal glede svojega pravega imena in umrl Je nepoznan R*ksJ Je le te, ds njegovi starši In drugI sorodniki v Nemčiji so še šivi. ne »mejo ps vede-ti. kaj se je zgodilo z njim. rlfa Markgrafa obesili ostale tri morilce jetničarja Petrs Kletna, ki so po treh begih is Ječe še ostali v pesteh oblasti. V umor Je bilo zapletenih sedem kaznjencev, ki so v maju lanskega leta pobegnili is tukajšnje državne jetnlšnice Stateville. Ene-ga niso nikdar prijeli, ostalih šest je bilo polovljenlh In obsojenih na smrt. Letos v marcu je šesterica uprlsorlla drugi beg lz Jolietsl/s okrajne Ječe. Trije so ušli. Dva so prijeli v So. Chicagu, tretji Je pa «s danes na prostem. Zadnji mesec je petorica poskusila s tretjim begom In pri tem poskusu Je spet eden ušel in eden Je bil u-bit. Ostala trojica Je bila nato v železju do ure eksekuclje. To so j bili Charles Duschovski in Walter Stalesky, oba Poljaka, In Ko bert Torrez, Mehikanec. Eden Mehikanec In Nemec sta ušla pri zadnjih dveh begih, tretji Mehikanec Je bil pa ubit. Kksekucija Je bila prej podobna teatru kot i» čemu dragemu. Na dvorišču Ječ«, kjer »o v kotu postavili trojna vešata, Je bilo natlačenih 600 oseb. (iledelH so bit! dobesedno stlačeni, kajti dvorišče Je tako majhno, ds Je komaj za »00 ljudi prostora, če se hočejo gibati. Gledalci so se smejsli In zbijali šale, zunaj J«' če je |mi stalo ftO deputišsrifov s puškami v rokah. Ko so pri|s-tjali tri uklenjene obsojence ss dvorišče, so se komsj prerinili skozi gnečo. Spremljali so Jih štirje katoliški duhovni. Vsi trije so krepko stopali. Torre* in Stel«sky sls ponavljala molitev za duhovni, Duschowski l* pa molčal In se zsničljlvo sms-j si. Torrez Je pred odhodom I« celice zsdnjič zspel "U 1'slo mo". Prid rs nks m i Je duhoven p«* nudil Torrez u In Htsleskemu rszpelo v poljub In Duschowski se Je še enkrst zssmejsl. nuk^r ao vsi trije jisdll in iibvis^ll. Smrt Je nsstoplla hkrstl. Justl-ri in — gledalr#»m Je bilo zado ščeno. Nsjlepše Je te. ds Je kleinova vdova zahtevata «»d šerifa, ds njej pusti spr<#žltl podlsgo pod oseb Je rsnjenlh. lišče in justlčna palača sta plamenu. Vlada Je rasglaslla obsedno stanje po vsej AvstriJ DuoaJ, 16. Jul. — 40 os Je bilo ubitih in 600 ranjenih krvavih Izgredih, ki so danes Iz bruhnili na Dunaju, potem so socialisti priredili velikanske demonstracije v znak protesta proti oprostitvi fašistov, ki so umorili tri socisliste. Vojsštvo in policija sta na-lnulla delavce, ki so se brani r.a barikadami. Vsi delavci mestu so zastavkall. Danes i izšel noben list. aiaval tsislk immh v Smo-Vaaz«Hlj«vl slvsr (»ovsrner *a ajegov odbor sts Is praševala Kathemanna In dru ge priče. Boston, M usa. — Frederick (i. Kathemann, prejšnji državn pravdnik, ki Je bil glavni tet telj pri obravnovT proti Ssecu in Vanzettlju jwesvetevalnlm odborom. Fuller Je med drugimi priča mi izpreSeval tudi zsstupnlco protestantske Cerkvene zveze liostonu, Jxiuiso H, Kaiiloul, k je xa časa obravnave sedela ves čss v sodni dvorani in ae tud ra/govarjala s srastla In ss razširila prostitucija. Tak je zaključek "Odbora štirinajstih," ki Je bil ustanovljen že pred dvajsetimi leti s namenom, da pribija rasne furme komercljallzlrane prostitucije v »ewyorškem mestu. Gornja Izjava, ki Je zelb mrzel ciirek vode na fanatične prohi-blcljonlate, Je uključen v |wročl-lu mllaira za leto 1H26 in objav« Ijenem prtai par dnevi. "V splošnem je znano, da Je Volstesdov prohlblčni zakon odgovoren za .pojavitev mnogo-brojnih takozvanih nočnih klubov v New Yorku," s« glasi po-ročllo odbora. Prostitucija Je hitro izkoristila nove razmere; u-gnezdila se J« v teh klubih In raznih "»i>euk easlell" In se razširila v takem razmahu kot še nikdar poprej." Odbor pravi dalje, da so opaženi »lučaji prostitucija v letu 1020 nailkrllill one *v letu lf»26 za 81 od»totkov In slučsjl »i»»l-ne pokvarjenosti med mladim» za 61 odstotkov. Urednik "Forwarda* v Moskvi. New York. Abraham Co. ban. urednik »oclsli»tičnegs dnevnika Jewish Daily Forward, »e Je jsslal Iz Iter I In» v Moskvo. Njegovim »iNlrugom v Ameriki »e Je čudno zdelo ko so dobili njegovo fioročilo lz Moskve, ker spano je. da so bili boljševlkl proti nJemu, ker Jih Je večkrat oatro kritiziral. riogsmi obsšearev. Serif Je od-j rekel In končno Ji nI niti pustil gledati ekaekuclje. j Voxnin* podražaaa. Chicago. — Voznina na električni železnici Aurora In KJgln 1st s I. avgustom po|lražana za 15 do 20 mistikov. ?.rt%9 sv tov v t Mcsgn. Chicago. — Tu so avti do dane» v tem letu ubUi 4MI oseb» PROSVETA OLASILO B LOV EN 8EB NAJKJDNB PODPOKNI JKDNOTB «S0B1BBB SOBOTA, 1«. JULUA. LASTNINA SLOVEN8KK NA HO l» K PODPOBNE JBDNOTE C«m oglasov po KokopM m m TTaêaja. Naroéoina: Minien» driatra fSOS na teto, pol tetaj ('htcrngo in Cieoro S7JS m kto. IS.7Í u pol Wta, U u soaiatvo IW.OO. _____ lliO- "PR08VETA" W74I Bo. L*vaille Ai -THE ENLIGHTENMENT- gjfillpllnn UaHeé States (SSM* Cil Hi 11 «nd Caaada 9*M peor; Chica«« $7*0. aad foretga^coaatriee IMS por pear. """ MEMBER of THE FEDEBATBD Data« » oklrpoeie a. pr. (Jaaa SS-lftT) »sfcf V^fS «ü. Sa )o • te« dm*fmm potekle mi»alas Poaavita >• M »»«o ae oetovi U»t. aa aaalara ZAKAJ SOVRAŽIMO SOCIALISTE? Proé s njimi! i Kajne, popolnoma na mestu bi bilo, ako bi delavci delali v industriji le šest ur dnevno in pet dni v tednu. Cas ni več daleč, ko bo zadostovalo samo ¿tiri ure dela na dan v industriji, da se producirá vse, kar človeška družba f>otrebuje za svoj obstanek. Vsaka iznajdba, ki služi za pomnožitev produkcije v industriji, vrte na stotine de-delavcev iz industrijskih podjetij na cesto. Kam naj gredo ti delavci, ako se ne skrajša delavni čas? 2ivi ne morejo pod zemljo, živeti poftteno pa tudi ne moigjo, ker ne zaslužijo ničesar, ako ne delajo! Ti delavci, ki so bili ob delo zaradi iznajdb, tvorijo veliko brezposelno delavsko rezervno armado, ki tvori zopet nevarnost za one delavce, ki delajo. Podjrtniki prav dobro vidijo, da>red tovarnami stoje velike tHime delavcev, ki ponujajo svojo delavno moč na prodaj. To vzroči, da podjetniki znižujejo delavske mezde; češ, bodo hoteli delati delavci, ki so zdaj v tovarni, *odo delali oni, ki stoje pred tovarniškimi vratmi, ker bo sestradani t njih družinami vred. Pa tudi zdravniki priporočajo skrajšanje delavnega časa v industriji, ker d&g delavni čas slabi delavčevo telo, da toliko hitreje podleže, raznim strokovnim boleznim, ki so zelo razširjene v modemi industriji - * * M Kadar b« zagovorniki kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije ugnani v kot in ne morejo nikamor, tedaj pravijo Aesturni delavnik je mogode uvesti v industriji, ne pa v poljedelstvu. Poglejmo Če ta ugovor drži. Tukaj je velika brezposelna armada, ki komaj čaka, da dobi delo. Več ko milijon delavcev je vedno brez dela, še celo takrat, kadar v industriji delajo s polno p*-ro. Za delo na polju imamo že danes skrajno dovršene stroje, ki se še vedno izboljšavajo. Ce se delo primerno razdeli in se najame zadostno Število delavcev, je nepo-trebnouda se na polju dela od zore do mraka, ampak zadostovalo bi tudi šest ur d^la na dan. Kompanije, ki obdelujejo po več tisoč akrdv zemlje na zapadu, so že uvedle določen delavnik, in na teh farmah se ne dela več od zore do mraka. In če je bilo mogoče določiti število dnevnih ur za dnevni delavnik, je mogoče tudi število teh delavnih ur skrajšati. " , • !j ij t Delavsko gibanje ni omejeno samo na delavce, ki delajo v industriji. Razširjeno je tudi na poljske delavce. Delavci se morajo skupaj bojevati za izboljšanje svojega življenskega položaja ne glede na to, kje delajo: na polju ali v industriji. Le na ta način, da se delavci na polju in v industriji bojujejo za izboljšanje svojega položaja, lahko izvojujejo boljše zivljenske pogoje, boljšo bodočnost sebi, svojim otrokom in svojim vnukom. Prav nobene razlike ni, kje delavec dela: na polju, morju, železnici, v rudniku ali pri plavžu, kakor ni nobefie razlike, kakšne vere, polti ali narodnosti je, ker v današnji družbi so vsi delavci izkoriščani, ne glede na spol, vero, narodnost in pleme. VelebizniAki interesi se prav nič ne cepijo in podjetniki ne plačujejo delavcev, ki so njih vere in narotlnosti bolje, kot one, ki niso. Ti velebizniški interesi so organizirani narodno in mednarodno, brez razlike na vero, spol, narodnost in pleme. Vera, narodnost, spol in pleme so sredstva, ki služijo velebizniškim interesom za poespljenje delavstva, da Jah-ko vernike ene vere hujskajo in i>odžigajo k verskemu sovraštvu, delavce ene narodnosti k narodnemu tgovra-štvu do delavcev druge narodnosti, k plemenskemu sovraštvu i. t d. Kjer takega sovraštva nI, ga sku-sajo velebizniški interesi ustvariti na umeten način. Slovenski podjetnik v Sloveniji izkorišča slovenskega delavca ravnoiako, kot mohamedanski podjetnik mohamedanskega delavca, ali pa ameriški podjetnik ameriškega delavca. Noben |»odjetnik ne plača delavcu! tega, kar je njegov produkt vreden, ker tega nlačati ne more, dokler imamo na svetu za najvišjo gospodarsko modrost gospodurski red, kateremu pravimi, da je kapitalističen. Zakaj T Za to, ker se v dovefld družbi, ki sloni na kapitalističnem gospodarstvu, ne producirá zaradi tega, da bi bili nagi ljudje oblečeni, sestradani nasičeni, žejni napojem, mrliči pokopani ali vpepeljeni, tisti pa pod krovom, ki nimajo strehe nad seboj, ampak samo zaradi profita. Na kratko povedano: Kapitalistična človeška družba ne producirá zaradi potreb človeške družbe, temveč samo zaradi dobička, ne glede na to, ako zaradi tega dobička na tisoče ali milijone ljudi vzame od hudega konec. (Dalje prihod ajié.) JAVKA GOVORNICA Glaaovi Oaaav ft N. P. J. ia «tateijev "Prsavete". Maeaje p Krietaau ia vabilo Detroit, Michigan. — Vest o prihodu Antona Kristana v Ar meriko me je spomnila na čase med svetovno vojno, zlasti pa na leto 1918. Čebelice, ako imajo svojo matico, pridno delajo; če matico izgubijo, je njih delo brezuspešno. Enako je med delavstvom različnih držav, vse najboljše izbira in gradi, ko ima svoje voditelje. Na koncu svetovnega klanja v let« 1*18 in 1919 so bili vodi-tel j i slovenskih ' delavcev postavljeni tudi v državno in tedaj ustavotvorno skupščino. Anton Kristan, Kopač in Golouh so delovali zato, da se v novi državi Jugoslaviji uvede osemurni delavnik po rudokopih, tovarnah in ladjedelnicah. Njih ni poeta-vilo delavstvo, da bi jim diktiralo, kar hoče, ali vendar so ti prihajali iz Uudstva ia delali zanj. g Ko se je moštvo vračalo z bojnih poljan, je vsakdo najbolj želel videti svoje drage. Takrat ko se je v razburkanju ljudstvo najmanj brigalo, se njega zastopniki vstrajno zahtevaji o-semumik, tako da bo mogoče za-poaliti vse z vojne prišedše ljudi in da bo vsaj m^lo vdč demokracije za delavstvo. Končno je seveda tudi delavstvo moralo samo zahtevati, da je bil v postavah določeni osemurnik tudi u-veljavljen. Kolior sem jaz preizkusil tiste čase, da bi brez obotavljanja dal saufmlco tistemu, katerega ai h nihče učil in je vendar opravil svoje delo izvrstno. . k • Veliko je govora in pisanja o odprti in zaprti delavnici. Mislim, da bi noben delavec ne u-govarjal, da je zaprta delavnica boljša za današnjo družbo. To vidimo zlasti pri U. M. W. of A. Kdor je veliko delal po rudnikih ter je bil zaposlen že v unijski delavnici. Ker je zaprta delavnica delavstvu bolj koristna, torej dela za delavstvo le tisti, ki se bori za zaprto delavnico. Prodsednik rudarske organi-sacije v Ameriki, John Lewis, je imel za seboj močno delavsko armado .katera ga je že opeto-vano izvolila. Ko je leta 1922 pod njegovim vodstvom bila stavka na polju mehkega premoga. je stavkalo okrog 600,000 rudarjev, l^eta 1927 imamo na stavki pod istim vodstvom samo Še okrog 200,000 rudarjev, vse drugo menda dela pod odprto delavnico, ki zlasti v premogovni industriji ni veliko boljša kakor klavnica za ljudi. Vprašanje je torej, koliko Lewis organizira po Ameriki. Ali je Anton Kristan organiziral rudarje v Jugoalavijl, odloča delavstvo. Nobeno delo na svetu nI tako umetno in častno kakor spravljati ljudi. Nikakor ne misHm s tem poviševati kako osebo katerekoli stranke, kakor tudi nikogar ne maram |>onižcvati. I.e za to aem, da dotični, ki hoče biti pravi delavski voditelj, tudi pokate svoja dels. Jas bi priporočal slovenskemu narodu v Ameriki, da ae udeležuje shodov, na katerih bo govoril Anton Kriatan. Ako je govornik valod nepoznavanja razmer pomaajkliv za Ameriko, mu dodajmo, če kdo več ve ka-kor on; vse atorimo za to, da «e sami izpopolnimo. John Kraiovec... Nagla asa rt predsednika društva ftt. 247. Central City, Pa. — Članstvu in sorodnikom naznanjam, da je doletela nesreča in prerana smrt našega večletnega Člana Andy-ja Levarja. Pokojnik je bil dober član naše S. N. P. J. in predsednik društva. Bil je dober oče svoje družine, ali nesreča je hotela, da smo izgubili dobrega člana in je družina izgubila svojega dobrega Očeta.. Žalosten dogodek se je pripetil dne 29« junija. Ker ni imel drugega dela je kot dober gospodar šel s svojim sinom na 29. zjutraj delat na wsvojo farmo, sekat opore za v rove. Posekala sta debelo drevo, katero sta mislila, da pade na pravo stran, ali zapihala je močna sapa in obrnila drevo na nasprotno stran. Oče je zakričal na sins, naj beži, ali i-stočasno je sam prišel pod drevo, ki ga je prijelo ravno čez hrbet. Bil je takoj mrtev. Sin je videl, da je oče mrtev in ga ne more rešiti, pa je stekel k sosedom po pomoč. Vse zaman je bilo. Drevo so na ponesrečencu dvakrat prežagali, da so mogli dobiti truplo izpod debla. Bil je najžalostnejši prizor, ko so dobrega očeta prinesli mrtvega k družini v hišo. s Pokojni sobrat Levar je bil doma is Dolenje vasi pri Cerkvici. Pokopkn ie bil v Central City ju, Pa., in pri odprtem grobu je nastopil glavni podpredsednik jednote, brat Andrew Vidrich, ki je v svojem govoru povedal o naši S. N. P. J., kako pofnore svojim tyrs4|iB. Lape se mu za-u našega društva vsem, ki^So lse udeležili pogreba. Bil je Ifep sprevod. Drag brat, podal se od nas, ali duh tvoj ostane ta vselej pri nas. Bodi ti lahka ameriška zemlja. 2a teboj žaluje soproga Mary in vanka, K i S. N. P. V'4mperiahi in druga v Central City ju, Pa., se-strična na Franklinu, v Johns-townu ter brat,v stari domovini. — Vincent Maljevac, tajnik društva, v \f Podjetniško stališče je še danes tako, kakršno je bilo pred 80 ali v«* krti. — Napredka ni i ned njfani. New York, N. Y. — Blagp-stanjski - industrij^! depart- ment Narodne civične federaci- kraja, v katerem živi, od pode-je, neke podjetniške organizacije in zagovornice kapitalistične- ga sistema blagovne produkcije in distribucije, je obdržaval svojo konferenco, na kateri je sklepal o zavarovanju delavcev za, starost. Na tej konferenci ni bil navzoč noben zastopnik delavstva. Zdaj je bil izdan tiskan zapisnik o razpravah na tej konferenci. Podjetniki, ki so člani te organizacije, so izjavili, da z njih vidika ni priporočljivo uvesti državnega zavarovanja za starost in onemoglost. .Ampak po njih mnenju naj se uvede zavarovanje, da bodo -delavci sami plačevali v penzijski sklad. Arthur Williams, uradnik Edison kompanije v New Yorku, je dejal, da je namen podjetnikov tak, da dajo delavcem pokojnino. To se zgodi zaradi tega, da delavci dolgo in zadovoljivo služijo gospodarju. Citiral je izrek sodnika Elbert &uyja, predsednika United States Steel korpora-vcije, kt> je z ozirom na blago-stanjsko delo te korporacije dejal, da se k^agostanjsko delo ali bolje rečeno deljenje miloščine delavcem izplača.! Za njitn so govorili drugi zastopniki velikih korporacij kot Percy S. Straus, E. C. Roth, A. G. Mills in drugi, ki so vs; složno peli eno pysem, a glasov i so bili rasliM^^^^^^^^H začetka Letna preiskava pri veščem zdravniku je dober načrt, ia ostane trto v dobrem stanju. Chicago. —'' Zdravje vsakega posameenega človeka je odvisno v glavnem od Štirih stvari: od sanitarnih razmer in zakonov ŽMje MaMAalin IftXaa govorijo 0 CHIT ab xc'üoj zaipje soproga otroci Maryf Andy, Jva mil in Julij*, vsi člani J., dve sestrj, ena v4mi Val 40 oatb na vročine je ubil «vthodu. New York. — Silna vročina, ki že tri dni tlači in duši vzhod-ne države, je do petka zjutraj usmrtila 40 oaeb. V mestu New Yorku jc bilo sedem žrtev. Pogreb starega zdravnika. Woodward, Iowa. —I Naše mestece je 9. julija izgubilo proslavljenega in vsakomur priljubljenega zdravnika Harry Hanzelmana, kateremu je izkazalo poslednjo čast v metodi-stovski cerkvi. Ko se je pomikala mimo njegove krste množica kakih dvatlsoč žalostno sklonjenih gfar, je izktzafa, da nam je težko po dobrem zdravniku. Radovedna sem, v katerih ne besih je dr. Harry Hanzehnan. V oni cerkvi namreč ni bilo svetnika ne malika ter bogca, ne lu-čic ln tudi tiste slane vode ne, kot jo rabijo po katoliških cerkvah. Duhovnika v belem čipkastem oblsčilo ni bilo. ampak mož v navadni obleki, ki je opravil svoje. Nihče se ni plazil po kolenih, ne molil za pokojnega Ampak smelo rečem, da je bila čast, izkazana na ta način, bolj odkritosrčna kakor če bi mrgolelo samih belosrajčnikov ter 0-previjalo svoj nerazumljivi role us pok us. Kaaalje Iz Nasnanllo sa dmHvo "Lilija • Mltwaukee. Wl*coimln. — Po sklepu celokupnega odbora društva "Lilija** prosim vee člane, da so gotovo na seji, ki se vrši dne 17. julija v navadnih prostorih. Začetek je poldevetih dopoldne. Imamo jako važno zadevo v korist druAtva. zato je dolžnost vsakega člana, da ae *eje gotovo odele! i in tako de-Janski pokate, da mu je rrs za napredek društva. PHditc val na sejo. Izvzeti so le bolniki. «Taj- Niti eden Jud ni bil ubit med potresom! To je seveda velik čude*. Mrtvi ao le musliman in kristjani. BUi ao ie dVugi "čudeži**. Jeruzalem, 15. jul. — Orto-doksni židje v Palestini so vsi iz sebe, ko so oblasti dognale, da med žrtvami ni nobenega iida kolikor -je do danes znano Doslej so našteli in indentifici-rali približno 700 ubitih oseb, ki so izključno moh^medanci in kristjani. Judovski templi so res utrpeli veliko škodo; Židovske hiše so ravno tako v razvalinah ali razkopane kakor kristjanske in turške, ampak po7nekem čud nem naključju ni nobenega Žida med ubitimi. Vodilni židje smatrajo to za "čudež** in labinci (židovski duhovni) so včeraj pozvali s pro-klamacijo vse pravoverne, da se snidejo v sinagogah in zahvalijo Jehovi. Prišle so vesti še o drugih "čudežih". Od potresa, ki je bil zadnji pondeljek, se "sveta" reka Jordan čudno obnaša Splitvila je. Prej je bila tako globoka, da je ni mogel nihče prebrestl, zdaj je pa toliko splahnila, da jo človek lahko prebrede. Judje so se brž spomnili slavnih časov Jozveia, ki z zamahom svoje roke posušil reke in jezera in z glasom vojaške' trombe — kakor pripovedu je sv. pismo — porušil obtidje mesta Jericha. Hiše v Jerihu so se topot spet podrle, dasi ni nih če trobil — in Jordan 7 Geologični veščaki ao ae podali k Jordanu, da preiščejo pojav. Njim ai nič čudnega, če najdejo v Jordanovi strugi razpoke. ki požirajo vodo. V Palestini je mnogo tujcev, posebno ameriških židov, ki pa niso prizadeti. Teheran, Perzija. 15. jul. — Močni potresni sunki v Kalkalu v aevemozapadnem delu Perzije, ao povzročili neznano število smrtnih slučajev in veliko matš-rijalno škodo. nlk in blagajnik bosta v dvorani četrt čez osem, tako da bo vsakdo lahko poravnal meeeêne prispevke pravočasno. — Nft« Geiser, tajnik. f IMfAlirT uinnVmci Cae je najboljši ubijalec. Američani so že pozabili, da jih je lani obiskala kraljica, in truma kardinaiov in škofov je tudi že srečno poaabljena. Ka-kor lanski e e e dovanja, od kakovosti medicinske postrežbe in pozornosti, ld jo posameznik dobi, in pa od njegovega lastnega znanja o zakonih higiene ter njegove trdne volje vestno izpolnjevati te zakone. Tako piše dr. J. H. Hutton. . Gotovo da ima človek, ki se je rodil z močnim in zdravim telesom ter dobrim razumom in ki ima za seboj zdrav rod prednikov, lepo priliko za zdravje, toda kljubtemu, če le ni kakšna "zapreKa prevelika, še vse to ni pravi pogoj za dober uspeh. Znano je, da so s^ rodili otroci z raznimi hiban^, ki so bili telesno slabotni in ki so v prvih letih stalno trpeli na kakšni nerednostl, da so taki otroci postali čvrsti in zdravi, kar bi si človek nikdar ne mislil, ako bi jih videl ko so bolehali. Človek je lahko podvržen raznim neprilikam in je oviran vsled njih pri poklicu, a se jih lahko izogne, kadar spozna njih vzroke, da se jih že zgodaj življenju zna izogibati. Toda to se da lahko odpraviti le na ta način, da tak Človek takoj ob najmanjšem pojavu nered nosti v zdravju popravi nered prodno začne bolezen resno Iz-podjedati njegovo življenje. Človek, kateri je preveč sladkarijr'premalo spi, se oblači nehigisnično ter premalo telovadi, Sli celo nič, ne mort pri Čakovati, da ostane pri dobrem zdravju. ; ij* Povprečen pacijent, ki pride k zdravniku zdravit se radi ene ali druge bolezni, bo skorogoto-vo zavrnil nasvete zdravnika osebni higijeni. Lahko si vza^ memo za primero slučaj moškega, ki si je zvinil členek. Ali. bo poslušal zdravnika, ki mu svetuje, naj ostane doma ležeč ali sedeč? Ali pa vzemimo osebo, kateri zdravnik pove, da je preveč sladkobe in da je podvržefta sladkorni bolezni; ali da kad preveč, pije preveč, kar mu slabi živčni sistem; ali da' poje preveč proteidov, štirikrat toliko kot jih potrebuje, ker je vsled tega njegova prebava spravljena popolnoma s tira. Večina sličnih slučajev bi bilo samo za pravljenje zdravnikovega časa da bi takemu pacijentu svetoval, kako se ima ravnati, ker bi ga taka oseba prav gotovo ne poslušala. Lahko pa tudi vzamemo slu čaj ženske, ki je prišla k zdrav niku radi hudega kašlja. Skrb» na preiskava je dokazala, da ženska povžije preveč slaščic in druge sladkarijj, ki ji poškodu jejo prebavni sistem. Ali pa taka ženska, ki se želi reducirati, in ei pri stradanju škoduje na zdravju. Ali pa talu, ki je petdeset funtov pretežka, po premalo telovadi, premrflo spi in atlači svoje šest palcev dolgo stopalo v viaokopetno obuvalce štirih paclev dolgo, ter si s tem procesom resno postavi svoje telo v nevarnost, še posebno pa si posUsri svoje stopalo iz oblike, noge pa ji otečejo. Kurjih očes pri takih ženskah niti omeniti ni treba, ker te ima vsaka, ki tako ravna. Taka ženska bo zavrnila vsako tako vprašanje, ker misli, da nima nič opraviti ■ njenim kašljem. Ce bi pa slučajno prišla na splošno preiskavo, tedaj bi morda sprejela zdravnikove nasvete, da se izogne neprilikam, ki jih ji prizadevajo zgoraj navedena napačna ravnanja. I Fraace se je oženil s Rusinjo. Pariz. 15. jul. — Joseph France, bivši zvezni senator r Združenih državah, ki se je dosledno bojeval za priznanje sovjetske Ruaije. se je včeraj poročil s Ta-tijano Vladimirov?» Desiterevo, vnukinjo moskovskega sodnika. NAROČITE SI KNJIGO AMERIŠKI SLOVENCI,- morda! Neki humorist piše; Ako bi bila Evropa suha in Amerika mokra, kakor je ravno narobe, bi Še pet evropskih letalcev priletelo v Ameriko, a od tu bi ne šel nihče tja. Ker pa je faktično Evropa ravno tako suha kakor Amerika in Amerika ravno tako mokra kakor "Evropa, je vse to res nerazumljivo 1 a e e Ford ve nekaj. ' Henry Pord je rekel, da je zgodovina bunk. Saj tudi je — tista zgodovina, ki jo je Ford či-tal. asa ( . Parada demokracije. Ljudje v starih domovinah volijo vsake kvatre in rezultat je vedno eden in isti. Pa se nič ne smejejo temu. Ce bi se vsaj smejali... a a e Tudi jažai bo naš! Bjrrd naznanja, da poleti na južni tečaj. Byrd morda ve, da je na južnem tečaju led kakor na severnem. Najbrže pa ne ve tega, da osel gre samo enkrat na led. . e e a Na operacijski mizi. Kaj se godi .v Nikaragvi ? Ali ji Še niso ostrigli las, obriii dlak po nogah in drugače amerikani-zirali? e e a Vojna je bila kriva! Cenjeni Zarl^omet! V Otaležu na Goriškem je bil župnik po i-> menu Vincenc Buda. Poznal sem ga osebno. Po vojni je pa u-mrl za boleznijo, za katero S. N. P. J. ne plačuje podpore. Za enako boleznijo je umrla tudi njegova mlada kuharica. Ker Sta oba v nebesih, se jima dobri farani priporočajo, da za nje izprosita milost pri Bogu, Mariji in vseh svetnikih. — Kaptus, U Salle, 111. e e a Lep zlodej prihaja! V Chicagu nameravajo dvigniti ceste za avtomobile. Zaljubljeni parčki bodo potem drveli po dolgih mostovih nad hišami in cestami za pešce. Danes nas avti sujejo od spredaj, zadaj in obeh strani — potem pa bodo padali in deževali na nas od zgoraj. Great Scott! Kaj smo storili, Jehova, da še to pošiljaš nad nas? Kaj smo storili? tea Jadrenice bo že odpravili. Na razorožitveni konferenci v Ženevi se razgovarjajo — kadar imajo čas — da bi znižali število bojnih ladij. O bojnih letalih še ni govora. O redukciji zračnilT mornaric se bodo rszgovarjali na konferenci, ki se vrši čez 40 let. • • a Veselite se, ljudje! Sena bo dosti. Iz Washingtons poročajo, (U smeriški farmar pridela leto« malo leoruze in drugega žita, » dosti sena. Neprestano deževje kar vleče travo iz tal. Sena bo grozno dosti.' Kaj pa bo Amerika s senom? Na farmah imajo traktorjp in truke. Seno pojde v mesta! Največ ga pošljejo v Washington! e e e , Kogar ae tiče. La Salle, 111.: Uredništvo n« izdaja imen. Nikjer ni bilo rečeno, da se tista reč tiče vs*. K.T. B. LISTNICA uredništva. Norih Chieafe, VIL — V maj« sta izšla dva daljšs članka o avni kliniki mesta Chicaga. toda one klinike so večinoma sa jetične. Nekateri oddelki sprejemajo tndi pohabljen« > troke. torej se lahko obrnete tja vprašanjem. Naslov: R*"** renue Dispensary. 1215 Kacine ave., Chicago, 111 SOBOTA, 16. JULUA. Delajte več in hodite mnogo. Posebno Čvrsta hoja ()omagn Človeku prezcrvirati lepo obliko telesa, in kar je še več, jtodaljša tivljenje ter prepreči bolezni. Resnfca je, da moški Jedo več kot Ženske, toda Ženske pa imajo vedno kaj v ustih, vedno žvečijo, seveda no vse, kaj sladkega. Rod pri jedi je vselej priporočati. Nekatere ae boje piti vodo, ker bo mnenja, da jih debeli. To je smešno. Telo trebuje vode in ne redi, posebno ne, če se jo pije med jedjo. Lanskega leta je Ui umrlo na sladkorni bolezni (diabetes) 784 oseb, kur pride 25 oseb na vsakih 1(H),000 prebivalcev. To število v Chicagu so prekosile samo š? bolezni srčna napnka, o-bistna bolezen, rak, pljučnica, jetika. krvavenje možganov ln nesreča. l)va odstotka vse Čikaške u-mrljivosti leta 1026 je pripisati sladkorni bolezni. Ker se to bolezen zgodaj kaj zlahka zatrt) ln prepreči, Je Itevilo smrtnih slučajev daleč prevelika Vsak slučaj te boleni je zanemrajanje telesa. Ne kopljite si svojega groba z nožem in vilicami, {VZNAK FftlUKDB Bl^VTORKI? ORGANIZACIJ ▼ CHICAGO, MlyliMkl oddelek draltev 8, N. P. J. v Chiracu, piknik v L» Grange per-ku, Portit rmort«, dne 81. JuH^g Pioneer. Piknik cln« 14, «vru*t« v Wldm«rjw«m vrtu, Willow Spring«, 111. Zve«« «lor«Beklk or««nUetlJ, piknik dn« 81, «vrnit« pri Johnu Wldmar-ju, Willow Sprina«. Pioneer. Piknik dn« 11. neptrmbr« v Clarendon Hllliu, III, Slovenska Narodna Požiralec v Polj*a*ki dolini. Dne 26. junija je pričel goreti jjjgv jnjsestnice vdove Franje gizjakove (p. d. pri Petelinu) v grednji vasi pri Poljanah. To je sosednja hiša, kjer je bil pred mesecem dni isto tako zažgan jjjev, Kakor pred mesecem pri Ingliču, je tudi takrat zanetila zlobna roka, ki je obakrat prej grozila 8 požarom potom grozilnega pisma, ki so ga našli podtaknjenega na oknu. Pri pokru je bila takoj na mestu briz-galna poljanskega gasilnega društva in so domačini dgenj zadrževali, dokler nista' prispeli požarni brambi iz Poljan in Gorenje vasi. Z energičnim gašenjem je bil požar v pat urah zadušen. Pogorela je streha s podstrešjem, živino so pravočasno rešili. Sreča je bila, da posušena krma ae ni bila spravljena na hlev. Vdova Bizjakova, ki ji je vojna vzela moža, ima večjo družino in je bila primerno zavarovana. Ponovni požar tekom enega meseca zasluži vso pozornost varnostnih organov, ker je ae več drugim kmetom zagroženo od požigalca. Pismo pravi med drugim, da je treba "banke uničiti". Razumljivo, da prebivalci Poljanske doline živijo v velikem strahu pred neznanim zločincem ali slaboumnežem. Smrtna kosa. V Ljubljani, na Vidovdanski cesti 24 je umrla Marija Cerne. Dosegla je starost 86 let. — V Novem mestu je umrl, zadet od kapi, dimnikarski mojster in hišni posestnik Fran Henigman. Dosegel je starost 63 let. Lani se je po 231etnem bivaju v Ameriki vrnil v domovino, kjer ga je zdaj dohitela nenadna smrt. Samomor sodnega svetnika. V Zagrebu jI sodnr svetnik Josip Neuman iž Bihača skočil s prvega nadstropja neke* hiše v Ilici na asfoltni hodnik ter se težko poškodoval. Čini je izvršil v duševni depresiji. Prepeljali so ga v bolnico, vendar ga zdravniki niso mogli ohraniti pri življenju. Smrtna kosa. Pri 3v. .Urbanu blizu Ptuja je po daljšem bole-hanju umrl nadučitelj v p. Josip Bezjak. Dosegel je starost 67 let . — V Bistrici pri Mokronogu je umrl posestnik in re-«tavrater Anton Zaje. — V Sto-žici je umrla Marija Smuc, vdova po strojevodji, v starosti 48 let. Težka nesreča. Ko je peljal rudniški hlapec Vidic skozi Ga-(Wsktk$roz, naložen s senom, so «e mu «plašili konji, Vidic je padel tako nesrečno pod konjeTte mu je eden stdpil s kopitom na obraz in da je tudi po ostalem telesu dbbil .težke poSkodbe. Prepeljali so ga v rudniško bolnico. Potres v Dubrovniku. Seismo-grafični aparati pomorske voj-^nc akedemije. v Dubrovniku so 1 julija ob 9,45 zabeležili precej močan potres v oddaljenosti na 1. zjutraj izbruhnil požar v Kospodarskem poslopju posestnika Franca Mohorja v Zg. Mo-*'lju pri Kočevju. V par minuti' je gospodarsko poslopje ■P"Pelil in s tem povzročil škodo *u 2o,(XK> Din. Ženske so veliko bolj podvržene sladkarijam kot moški in prav radi tega so |>ogoateje Žrtve sladkorne balev.ni, piše dr. Bundeseir, komisar mestnega zdravstvenega urada v Chica-\ «u. On je preučeval sladkorno bolezen in njo statistiko zadnjih desetih let ter pronašel, da je v teh letih podleglo v Chicagu 8,-206 žensk sladkorni bolezni. Ravno v istem Času i>a je na sladkorni bolezni umrlo 2,376 moških. Ako se primerja statistične pocUuKe celokupne države, tedaj vidimo, da je razlika ista kot v Chicagu; povsod umre več ženskih na tej bolezni kot moških. Dr. Butulesen zaključuje, da, ženske pogosteje med jedjo grizejo in ližejo slaščice in sladkarije in si na ta način same kopljejo svoj grob. Moški niso tako hudi sladkosnede! med jedjo, ker še 'zalm-va)o\ s kajertjem ali žvečenjem tobaka. Največ slučajev sladkorne bolezni je pri omoženih flenskah, ker so dom*»1n imajo večjo priliko "mrdljati' zdaj to »daj ono, da se jim vedno brada majf». Na ta način si take gospodinje h sladkimi stvarmi kopljejo pro-rani grob, t ker ai pokvarijo s sladkarijami želodec in so podvržene sladkorni bolezni. i Nikdar ne jej te z vašimi očmi, ampak po vaši potrebi, pravi dr. Bundesen. . NJemu podrejeni utduibanci , tvorijo večino v odboru. _ Keakcijonarji ho pripravljeni ubiti vaak amendment, ki podreja Še druge komunikacij« pod kontrolo. Waahington, D. C. — Her-bert Hoover postane edini gospodar nad zračnimi črtami dne 23. februarja 1928, ako kongres ne pristriže na kakšen drug način njegovih poroti. Senator Dill, avtor sedanjega zakona za radio, se je bojeval proti vsaki določbi, ki določa, kdaj preneha moč federalne radio-komisijl za uravnavanje, in iz nje napravi nekakšno komisijo, ki sodi samo o Hooverjevih akcijah. Hoover-jevi uslužbenci pa tvorijo večino v odboru, zato se ni treba bati moči komisije za pregledovanje Hooverjevih akcij. • Reakcijonarji groze, da ubijejo vsak amendment, ki bi postavil telefon, brzojav in kabelsko službo pod kontrolo radio-komi-sije. Dosedaj niso te komunikacije še pod nobeno federalno kontrolo, ker ni meddržavna trgovska komisija raztegnila it svoje moči čeznje. Reakcijo-narji ne nasprotujejo federalni kontroli, ker so za svobodno vporabo teh komunikacij. Ampak oni se boje, da bo federalna komisija določala tudi zanje pristojbine, kot sedaj določa vozne cene za železnice. ičino Italije. Poziv odbora navdušuje Italijane, da naj prispevajo v največji meri za sporni*-nik, ki naj se razkrije v kolikor mogoče kratkem času. Posečati obmejne vrhove, je tiyistom -strogo zabranjeno. Italijanski duhovniki. K in-avguraciji semenišča v Kopru je takoj spregovoril svojo besedo tržaški "Pičcolo". Pravi, da jodo duhovniki, ki jih bo vzgojilo novo semenišče, popolni Italijani z globoko in sigurno nacijonalno zavestjo. Slovenski in hrvatski sttijenec se pretvorita v koprskem semenišču v brezmadežnega Italijana, predno nastopita svojo duhovniško službo. "Piccolo" meni, da je domovinska ljubezen nič manj kot religija problem vere in ne morda tako formalistično izpolnjevanje zakonov in običajev. K poročilu o koprski slovesnosti dodajamo še, da je došla brzojavka kardinala Gasparrija, ki pošilja udeležencem, posebno še škofom in gojencem papeževe pozdrave in njegov blagoslov. Nadškofa iz Gorice pri slovesnosti ni bilo. Goriško semenišče je zastopal prof. Brumat. Sedaj sta v Kopru in na Reki semenišči, ki bosta vzgajali samo pristne italijanske duhovnike. Po teh se ima izvršiti zaključna italijani-zacija ob Kvarneru in v Istri. Italijanski trgovci in obrtniki se lepo počasi naseljujejo med Slovenci. Kjer se nudi prilika, 'jim gre fašistična oblast na roko, Slovencem pa se delajo stotere neprilike. V'Ilirski Bistrici je otvoril te dni Italijan Marozzi trgovino s papirjem, tiskarno in knjigoveznico. • IM/, L»rn * Mm TtUm O» Tu je samo en odgovor fli <*\ ' Širom vse dežele kadilci pravijo, da je Chesterfield najboljši Tu Je «am» «n odgovor—«ku«. ImdllfMlHd naravni lobakov okun, od na Jly hrane Jieg« fatiaka, ki ga «vel premore, lil j« talto pripravljen, da otodrt I v ho h v »jo naravno d<»brot4m Nufk-T« IM* Tri Mlravniki. Ki m aSnviio." TUoé, * • tal» uruilo. mm aMo-oljiti. é, i ■fc—Si >■ «k« ¡«ubij« Faotov je udaril s nogo ob tla. — Da, kaj pa siiališ? Pripravljen sem bil vzeti jo ia ss» še ad*j pripravljlen, misli] sem Ia nato, četudi jo starejša od nseae. - Ta tremitek sa mi je zaadels, da aa oknn esdi in peveša roka lanska podoba. Sveči sta aáredik utrinka; v aobi je bilo temno. Jaz sem št stresel, «pri sem oči tja, pa nisem ničesar vfišel aa oknu. polastilo ee me je neko čudno čtistvo, zmes straha, pomilovanja ia lalosti "Kaj ss to pravi r je radoved- NESREČNICA • Ojmém ti ve., puvn ki 4racim orftM) m*-t