Leto XVIL, št. 120 Ljubljana, nedelja 24. maja 1931 Cena 2 Din Llpravnidtvo; LjutHjaiuk, eUialijeva uttca 6. — Telefon 6t «122, 3128. 3124. 3125, S126P inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« ourgova UL a. - Tel. 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka uttca tt.lL- Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova aUca St. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11-842. Praga čisio 78-180, Wten St 105.24L Izhaja vsak dan, razen poaedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—■ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Reorganizacija JNS Danes se »estanejo zaupniki Jugoslovanske nacionalne stranke iz Slovenije, da izvolijo vodstvo strankine banovinske organizacije. S tem bo tudi pri nas izvršen važen korak v vrsti ukrepov, ki naj poživijo organizacijo in delo stranke ter jo usposobijo za nove borbe in nove uspehe Od lanskega leta je Jugosjovenska n? cronalna stranka, potem ko je odlož''-odgovornost za državne posle, stala r strani. Politične razmere so se razvijal r tako, da je smatrala ne samo za svojo ro doljubno dolžnost, da neposredno ne posega v politične odločitve, temveč da je bilo tudi taktično modro, ako se je postavila na stališče, da se ob splošnem previranju in v navalu novih rešiteljev našega držav nega in nacionalnega problema enkrat pokaže. ali je njeno delo bilo res tako slabo, da je namesto nje treba postaviti samo nove kombinacije, pa bodo naša notranja vprašanja srečno rešena. Čas je pokazal, da je bila ta taktika pravilna. Danes vidijo in vedo vsi, da se premnoga gospodarska, socialna in pro 6vetna vprašanja rešujejo še vedno s kapitalom .ki ga je ustvarila JNS Kljub temu mora JNS še vedno služiti za nekako krušno mateT vsega, kar ji je sledilo. Politika se vodi še vedno po velikem delu le na temelju napadov in očitkov, kaj vse je JNS zagrešila in česa vsega ni storila. Cele stranke živijo v pomanjkanju lastnih pozitivnih uspehov pri reševanju naših perečih vprašanj še vedno od očitkov na račun JNS. Ko tako gledamo nazaj, se šele prav zavedamo, koliko ogromnega pozitivnega deja je Jugoslovenska nacionalna stranka lzrvršila pri vseh svojih pogreškah in pomanjkljivostih Osnovana v dobi diktature in ob prehodu iz gospodarskega in socialnega procvita v kritično obdobje našega narodnega življenja, jc stranka brez potresov izvedla in zagotovila ponovno sodelovanje naroda pri državnih in javnih poslih ter je bila torej od svojega početka nositeljica demokratične obnove našega javnega življenja. Pri gospodarskih in socialnih vprašanjih je z morda nekoliko preveč konservativno, ali vendarle razmeram odgovarjajočo politiko varovala naše gospodarsko življenje preEcbo de Parte« je Blum sklenil, da poveri resor za zunanje zadeve sedanjemu pravosodnemu mi nistru in predsedniku radikalno-soeiaiistift-ne parlamentarne frakcije Delbosu, ki je podudbo že sprejel. Blum, ki sicer noče s ministrskim predsedstvom prevzeti Se ztu nanje ministrstvo, pa bo vendar siknpno z novim zunanjem ministrom 15. jmrfja odpotoval v ženevo, da prisostvuje zasedanju sveta Društva narodov tn porabi obenem priliko za razgovor*, z raznimi erv-ropskimi državniki. Razdelitev resorov Med lupinami, ki prihajajo v poster za sestavo bodoče v^ade. je dosežen načelen sporazum glede razdelitve resorov. Socialisti dobe 10, radikali 8 in socialistična unija 2 resora. Kot novost bo uvedeno državno podtajnižtvo aa propagando, ki bo priključeno predsedstvu vqade. Novo izvoljeni parlament se bo sestal 1. junija, naslednjega (jne bo izvoljeno predsedstvo poslanske zbornice, 4. junija pa bo definltfcvL no sestavljena nova vlada. Poostreno obsedno stanje v Palestini Arabci napadajo angleške vojaške oddelke ter skušajo onemogočiti ves promet Jeruzalem, 23. maja. o. Glavno mesto Palestine je podobno velikemu vojaškemu taborišču. Vse mesto je prepreženo z bodečo žico, po mestu pa patru Ljirajo močni policijski in vojaški oddelki ter okloprri avtomobili in tanki. Ves zasebni avtomobilski promet je prepovedan, od sooči pa je proglašeno poostreno obsedno stanje. Od 4. popoldne do 9. zjutraj ne sme nihče brez posebnega pismenega dovoljenja angleških oblasti na ulico. Vsako postajanje aH zbiranje na ulicah je prepovedano. Kogar zalotijo z orožjem, pride pred naglo sodišče. Vsa javna poslopja je zasedlo angleško vojaštvo. Na važnejših križiščih so postavljene strojnice. V mestu vlada zasedaj zaradi teb izredno strogih ukrepov mir, zato pa se v predmestjih ta t okolici množe oboroženi spopadi. Arabci postajajo vedno bolj borbeni ter napadajo tudi večje vojaSke oddelke. V največji nevarnosti je promet Kljub mnogoštevilnim vojaškim patruljam napadajo Arabci vsak avtobus, ki se pojavi na cestah proti Jafi ln Haifi afli Tel Avivu. Tudi železniška proga je na več krajih razdejana. V Tel Avivu so snočl vrgli Arabci na železniško postajo več bomb ter je bilo pri tem 9 oseb ubitih, 28 pa hudo ranjenih. Trije pri •včerajšnjih spopadih ranjeni aogJeSki vojaki so danes podlegli ranam . Vsi današnji arabski lfeti objavljajo odprto pismo arabskega nacionalnega odbora na angleškega vrhovnega komisarja, v katerem opozarjajo, da bo postopanje angleških oblasti rodilo še večji odpor. Na. mestu, da tri do rešitve spora naseljeva- Donoinfe ,, Jutro" ima 330 matih oglasov> nje Židov ustavile, so angleške oblasti kvoto za dodeljevanje povišale za 4J50G. Arabci bodo na to odgovorili s še večjim odporom in prepuščajo angleškim oblastem odgovornost za posledice. Bombni napadi Jeruzalem, 23. maja. o. Nastop velikih vojaških oddelkov po vseh večjih palestinskih mestih je zelo vplival na uporniško razpoloženje. Po mestih je zavladal mir, zato pa je položaj tem bolj napet na deželi. V raznih krajih so bili izvršeni bombni atentati na železnice m telefonske napeljave. Ponekod so Arabci podrli telefonske drogove. Prekinjenih je več telefonskih zvez. Tudi promet na cestah je zelo ogrožen, čeprav krožijo po njih manjši oddelki angleškega vojaštva. Za vsakogar Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na 16.£ftiMjant>&i veie&eiem^ Polovična voznina na železnici, parobro-dih, avijonih. železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 ma Anketa o rudarski krizi Vršila se |e včeraj v ljubljanski Delavski zbornici Ljubljana, 23. maja. m V Delavski zbornici se je na povabilo medstrokovnega akcijskega odbora v Ljubljani davi vršila anketa v zadevi rudarske krize in položaja rudarskega delavstva. Anketi so prisostvovali poleg zastopnikov neposredno prizadetih slojev in krajev tudi odposlanci Delavske zbornice ter gospodarskih in javnih korporacij. Povabilu na anketo so se odzvali tudi senator dr. Kramer ter narodni poslanci gg. Turk, Koman, Mravlje, Pleskovič, dr. šemrov in inž. Zupančič. V imenu medstrokovnega akcijskega odbora »o referirali gospodje Arh, Pliberšek, in Bučar, ki so podali pretresljivo sliko stanja v slovenskih rudniških revirjih. Opozarjali so na težke gospodarske, socialne, zdravstvene in kulturne posledice rudarske krize ne le za neposredno prizadeto rudarsko delavstvo, temveč za ves narod, a tudi za samo državo. Poročevalec g. Arh je s številnim statističnim materialom pokazal, kako težko so zapostavljeni slovenski premogovniki in njihovo delavstvo, ter je naslikal križevo pot neštevilnih spomenic, pozivov in deputacij, ki so v zadnjih mesecih poskušale doseči, da se stanje vsaj še ne poslabša. Uspeha do sedaj ni bilo. Ugotovitev, da je danes v slovenskih revirjih zaposlenih samo še 5800 rudarjev, dočim jih je bilo pred 10 leti 12.500, ki so bili takrat polno zaposleni, od današnjih delavcev pa ima 90 odstotkov samo še delno zaposlitev, govori za sebe. Pred 10 leti je bil zaslužek slovenskih rudarjev še 168 milijonov, pred 5 leti 138 milijonov, leta 1935. pa samo 65 milijonov. Nova razporeditev kontingentov dobav premoga za državne železnice predvideva zopetno zmanjšanje udeležbe slovenskih rudnikov na državnih dobavah in niti ta opasnost še ni odpravljena. Referent Pliberšek je podal tragično sliko življenjskih prilik med slovenskimi rudarji. Položaj v naših revirjih je v zadnjih mesecih najobupnejši, kar smo jih sploh preživeli, čisti zaslužek rudarjev I. kategorije je znašal mesečno 322, v II. kategoriji 230, v m. pa 118 dinarjev. Delavec v m. kategoriji ima torej na dan 4 dinarje zaslužka, ako ima družino z otroci. Račun, koliko pride na enega člana take delavske državnih nabav krize sicer ne more rešiti, državni hnabav krize sicer ne more rešiti, toda znatno bi se moglo stanje vendar le izboljšati. Do sedaj so vse obljube ostale prazne. Referent g. Bučar je tem izvajanjem dodal sliko splošnega stanja med delavstvom v Sloveniji. Po demontaži naše industrijske delavnosti prihaja sedaj tudi še de-montaža našega socialnega zakonodajstva, ki je zlasti z zloglasno ukinitvijo ugodnosti po § 219. obrtniškega zakona, izvršeno v letošnjem finančnem zakonu, kruto prizadela rudarja in kovinarja. V imenu medstrokovnega akcijskega odbora je g. Bučar odklonil V debati se je oglasil senator dr. Kramer, ki je orisal položaj slovenske rudarske industrije v našem celokupnem državnem gospodarstvu. Kar se tiče državnih dobav, razumemo, da se ne more vrniti položaj pred 10 leti, ko je šel trboveljski premog v kurilnice v Niš in Skoplje, ker premogovniki v ostalih delih države še niso bili sposobni, da producirajo potrebne količine. Treba je priznati načelo okonomsko-finančnih razlogov, ki velja seveda tudi za železniški obrat. Toda konkurenca posameznih rudniških revirjev pri dobavah mora biti postavljena na osnovo enakih pogojev. V gotovih revirjih so mezde ;zpod vsakega človeškega dostojanstva. Socialne in higienske ustanove ter varnostne naprave ne ustrezajo najprimitivnejšim modernim zahtevam. In rudniki, ki ne plačujejo niti svojih mezdnih obveznosti in še manj svoje socialne dajatve, bi morali biti izključeni od državnih dobav. Država bi morala tudi gledati, da načelo minimalne mezde uveljavi praktično pri rudnikih, ki njej dobavljajo premog, kar bi bilo mnogo bolj koristno, nego razni projekti. Ostro se morajo zavrniti tudi izgovori na neke posebne državno-obrambne interese. Saj bi td potem morali veljati na vzhodu države prav tako, kakor na zapadu. Večja kapaciteta centralno ležečih rudnikov se tudi ne doseže s povečano eksploatacijo, temveč z njihovo tehnično izgraditvijo, a povrh vsega bi mogla biti koristna samo, če se sočasno reši tudi vprašanje možnosti dovolj-nega transporta iz bosanskih premogovnikov, ki pri današnjem stanju ozkotirnega železniškega omrežja v Bosni sploh ni po-dana. Govornik je opozoril na svojo interpelacijo v senatu v novembru 1. 1935., na katero do danes še ni bilo odgovora ter je poročal o poteku razprave o premogovnem vprašanju v finančnem odboru senata. Kot minimalno trenutno zahtevo smatra govornik, da se slovenskim premogovnikom izroči vsaj dobava onih 6000 ton mesečno, ki jih razporeditveni načrt dobav premoga za državne železnice predvideva kot povišanje dosedanjega kontingenta. Senator dr. Kramer je končno poudaril, da mora vprašanje slovenskih rudarjev preko vse politične razdeljenosti biti zadeva solidarnega napora celokupne naše javnosti in vseh ljudi, ki imajo kakršenkoli vpliv ali kakršnokoli funkcijo v našem javnem življenju. Ako se merodajni činitelji zavedajo težkega stanja našega rudarskega delavstva, potem je sigurno, da bodo v poslednji uri še storili, kar je njihova dolžnost in istočasno težka odgovornost. Poslanec inž. Zupančič je poročal o korakih, ki so jih storili slovenski poslanci v prilog slovenskim rudarjem ter je poudaril solidarnost slovenskih narodnih zastopnikov v tej stvari in njihovo odločnost storiti, kar je v njihovih močeh. Odločitev žal ni v njihovih rokah. Nato sa govorili zastopniki prizadetih občin, župan Malovrh iz Hrastnika je slikal obupne razmere svojega kraja ter podčrtal zlasti zahtevo, da se prispevki, ki prihajajo v bednostni fond od rudniških podjetnikov in rudarjev, v celoti vrnejo v te kraje. Zastopnik župana iz Kočevja g. Vavpotič je poročal o razmerah v Kočevju. Tam je pred leti dosegla dnevna produkcija stotine vagonov premoga. Sedaj je padla na minimum in v mesecu maju se je odposlalo vsega skupaj — 45 vagonov. Zastopnik občine Zagorje je slikal bedo tega kraja, ki je morda največja in kateremu preti sploh ustavitev celokupnega rudniškega obrata. Skoraj tu ne bo nihče več hotel nositi odgovornosti za noben javni posel. Narodni poslanec Pleskovič je posebno opozarjal, da se danes nihče ne more izgovarjati z nepoznanjem razmer. Vsi merodajni činitelji imajo v rokah stvarni in statistični material o naših premogovnikih in o naših rudarjih, na podlagi katerega si morejo predočiti točno sliko gospodarskega in socialnega stanja, ki vlada v revirjih. On sam in ostali slovenski poslanci, neštete deputaci je. so ustmeno ta material spopolnili in opozarjali Zastopnik akademske mladine je izjavil solidarnost z interesi in zahtevami slovenskega rudarja. V nadaljnji razpravi je bilo čuti mnogo kritike o načinu, kako se uporablja banovinski bednostni fond. Prebivalstvo prizadetih krajev je za podpore, ki jih izkazuje banovina, iskreno hvaležno, ali glede obsega in načina bi Alo treba temeljitih remedur. Na kraju se je razvila živahna diskusija o tem, ali se naj pošlje še zadnja deputa-cija v Beograd. Dosedanji uspehi teh intervencij so na žalost negativni in sklenjeno je bilo, da se deputacije ne pošiljajo več, nego pošlje samo še spomenica. Odobrena je bila tudi brzojavka predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ki ga roti, da naj kr. vlada stori sklepe v smislu upravičenih zahtev celokupne slovenske javnosti. Medstrokovni akcijski odbor bo po potrebi in ko prispe končne rešitev, sklical ponovno anketo. Povečanje izvoza v Italijo? Split, 23. maja. o. Po vesteh, ki so prispele semkaj iz Italije, so tamošnji zainteresirani gospodarski krogi sklenili, da bo Italija v najkrajšem času ukinila tako zva-ne protisankcije ter znova začela uvažati iz Jugoslavije, tako da se bodo trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo polagoma zopet normalizirali. Trdi se, da bo Italija še do konca meseca kupila v Jugoslaviji 10.000 kubičnih metrov lesa in sicer v prvi vrsti od Šipada, ki ima ogromna skladišča lesa v Šibeniku. V mesecu juniju se bo izvoz v Italijo še povečal. Zatrjuje se, da je tudi glede načina plačila že sklenjen primeren dogovor in sicer neposredno med zainteresiranimi italijanskimi, in jugoslo-venskimi gospodarskimi krogi. Povečal se je tudi izvoz našega lesa v Španijo in Anglijo. Naš parnik »Srebrena«, je natovoril za Anglijo 7.000 kubičnih metrov lesa, kar je doslej največja pošiljka lesa v Anglijo. Parnik »Matkovič« je natovoril 2.000 kubičnih metrov lesa za Španijo. Od uvedbe sankcij proti Italiji do danes je bilo Šipadovo skladišče v Šibeniku zaprto in niso več dovažali lesa, danes pa so začeli zopet voziti celi vlaki iz Bosne po ozkotirni industrijski železnici v Sibe-nik, kar je dokaz, da pričakujejo velik izvoz. Povečal se je v teku zadnjega tedna tudi izvoz boksita ter ga je šlo v Italijo in nekatere druge države v zadnjem tednu okrog 20.000 ton. Velike poplave v Avstriji Gradec, 23. maja. w. Včerajšnje hude aevihte so povzročile v mnogih krajih štajerske velike poplave. Zlasti je trpela za-padna štajerska, kjer je cesta, ki tvori novo zvezo s Koroško, delno poplavljena. Tudi dnevni premogovni kop pri Lanko-witzu je pod vodo. Voda je vdrla v tako imenovani revirski rov, skozi katerega vodi majhna železnica k železniški postaji v Koflachu. Skozi ta obratni rov je danes divjala velika reka. Tudi na gornjem štajerskem je močno deževje povzročilo poplave, zaradi katerih je delavska četrt Do-nawitza pod vodo. Gmotna škoda je zelo velika. V dolini Ennse je zapadel sneg, ki je obležal. Papež izven Vatikana Rim, 23. maja. AA. Dopoldne je papež Pij XI. neuradno zapustili Vatikan, da prisostvuje posvetitvi palače, zgrajene na drugi strani Tibere kot sedeža kongregacij. Sv. oče se je odpeljal iz Vatikana v avtomobilu. Pred njegovim vozom sita vozila avtomobila guvernerja vatikanskih palač in poveljnika papeakega orožnistva Prebivalstvo ie prirejalo papežu navdušene manifestacije. Nova palača komgregaci; je veljaila okoli 30 milijonov lir- Medparlamentarna konferenca severnih držav Kodanj. 23. maja. AA. Včeraj se je začelo zasedanje interparlamentarnega kongresa severnih evropskih držav, ki bo trajalo dva dni. Kongresa se udeležujejo zastopniki Danske, Finske. Islandije, Norveške in Švedske. Včeraj so razpravljali o stališču do Društva narodov. Predsednik danske vlade Munch je glede bodočnosti ženevske ustanove izjavil, da bi se bržkone mogla dobiti boljša formula za proučitev posameznih sporov, vendar pa za sedaj ni mogoče ničesar več doseči, dokler se ne popravi dosedanje razpoloženje. Veliko pozornost so zbudile tudi izjave bivšega norveškega ministra Moh^vinkla, ki je omenil vojaške priprave raznih držav, zlasti Piusijo. in poudaril potrebo, da si severne evropske države že sedaj zagotove svojo nevtralnost v bodočih vojnah. Letalska zveza Sušak—Dunaj—'Berlin Beograd, 23. maia- p Avstrijska letalska družba »Aero-Flug« bo uvedla s 1. junijem dnevno letalsko potniško in blagovno zvezo Sušak.Dunaj Potniki bodo imeli zvezo tudi za potovanje v Berlin. Beležke Lažnivi prst V tržaškem »Piccolu« je te dni izšlo neko beograjsko poročilo o nekih klerikalnih intrigah proti današnji naši državni zunanji politiki. Vesti tržaškega lista o političnih prilikah v naši državi se navadno ne odlikujejo po resnosti in zanesljivosti, zato se v najnovejša njegova odkritja ne mislimo spuščati. »Slovenec« je nasprotno mnenja, da so »Piccolove« informacije vedno solidne, kar si je treba zapomniti. Samo tokrat se čuti hudo prizadetega in po svoji stari navadi takoj okleveta domače politične nasprotnike, da so oni bili informatorji fašističnega glasila. V tej zvezi je pobožno glasilo našlo, da eksistira »ljubljanska kuhinja, iz katere se neumorno zastrupljava javno mnenje in sumniči lojalnost vladajoče slovenske politične stranke v bistvenih vprašanjih naše državne politike.« Mi smo mislili, da je »ljubljanska kuhinja« že skoraj eno leto sem zaprta — ali definitivno, ali samo do ponovne otvoritve, to se bo še pokazalo. Sigurno pa njenih receptov ne znajo uporabljati oni, na katere »Slovenec« s svojim lažnivim prstom namiguje Pri tej priliki glavno glasilo JRZ ponavlja tudi svojo staro izmišljotino, da so jugoslovenski nacionalisti iz Ljubljane 1. 1933 spravili v »Piccolo« »potvorjene punktacije« bivše SLS da so jih mogli potem komentirati kot separatistične, proti-državne in veleizdajalske. Seveda je tudi ta trditev iz prsta izsesana. Kar se »potvor-be« tiče, smo »Slovenca« že ponovno javno pozvali, naj navede, v čem so objavljene punktacije bile potvorjene in kako se glasi njihovo pravilno besedilo. Dosedaj so bili naš' pozivi brezuspešni. Morda bo tudi njemu znano, da je neki gospod, katerega avtoriteta je nesporna, besedilo teh punkta-cij izročil po konferenci z gospodom dr. Mačkom radovednim novinarjem, ki so zastopali domače in tuje liste, pa niti do današnjega dne ni izjavil, da je to besedilo bilo potvorjeno . . . Slovenska zemlja in nemški samostan »Kmetski list« poroča, da se misli banovina odreči svojemu posestvu v Pekrah pri Mariboru. To posestvo je bilo nekdaj del veleposestva, čegar lastnik je bi! nemški samostan v št. Pavlu na avstrijskem Koroškem, že pred 10 ]eti je bilo na osnovi zakonov o agrarni reformi oddvojenih od velposestva tujega samostana 21 ha zemlje in banovina je tam uredila vzorno trsnico, ki je bila v veliko pomoč siromašnim vinogradnikom. Zdaj pa namerava banovina to zemljo zopet vrniti avstrijskemu samostanu. >Kmetski list« protesti-ra proti temu in zahteva, naj banovina zemljo, če je sama noče, razdeli med kmete v okolici. Zahteva ob enem, naj se po agrarni reformi razdeli me^ kmete celokupno posestvo šentpave]skega samostana, kolikor ga leži v Sloveniji, ker ima samostan itak že v Avstriji dovolj premoženja. Nov slovenski politični tednik Ona sfcgpina bivših bojevnikov, ki se je po razsulu bojevniške akcije zbrala okrog g. Staneta Vidmarja, je izdajala še nekaj časa glasilo »Bojevnik«. Kazalo je, da se bo ta skupina združila s slovenskimi mač-kovci in >Bojevnik« je res prenehal izhajati. Vendar pa do združitve ni prišlo in Vidmarjeva skupina je ostala izven mač-kovske fronte, ki jo v Sloveniji vodita gg. dr. Lončar in dr. Kukovec. Te dni je na novo začela izdajati svoj list, ki se sedaj imenuje »Stara pravda«. V svojem uvodniku pravi >Stara pravda«, da hoče zbirati v skupno slovensko fronto vse Slovence. Tako stvor jeni fronti je mesto le v združeni opoziciji, kjer bodo skupno s Hrvati in Srbi tudi Slovenci lahko izterjali svoje pravice in dobili svojo staro pravdo. List se huduje tudi nad »Slovencem« in pravi »že davno je v > Slovencu« izšel na naš list grd napad, da kričimo »živijo dr. Maček«, v resnici pa zasledujemo druge cilje in namene. In je seveda opozoril policijo na nas. češ, to so pa boljševiki in komunisti, pravi klavci mirnega krščanskega ljudstva itd. Odločno zavračamo vsako ovadbo in sumnjo, da smo komunisti ali podobno« O ideologiji hrvatskega pokreta Te dni se je mudil v Splitu ideolog hrvatskega seljaškega pokreta g. Rudolf Her-ceg, ki je imel tekom tekočega meseca celo vrsto predavanj v raznih jugoslovenskih mestih o akciji in ciljih »Seljaške Sloge«. V Splitu je sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo o ciljih »Seljaške Sloge«, ki »želi obnoviti in razviti kmetsko, to je narodno avtohtono kulturo kot neusahljiv izvor in vsebino hrvatske narodnosti in kulturne individualnosti. Hrvatskega seljaškega pokreta ne more pravilno razumeti, še manj pa uspešno v njem sodelovati noben nekmet, ako ne spremlja pisanja časopisov tega pokreta in dela v njegovih organizacijah. Posebno velja to za kraje, ki so se pridružili pokretu HiSS šele po 1. 1923 ali celo pozneje. Na vprašanje, ali misli tako tudi dr. Maček, je Herceg odgovoril: »Morda bi dr. Maček tako ne odgovoril, dasi je odbornik »Seljačke Sloge«. On mora kot politik sprejemati in tudi sprejema sodelovanje z ljudmi, ki niso pristaši hrvatskega seljaškega pokreta. Toda to sodelovanje bo moralo prej ali slej jenjati. Trajno bodo mogli sodelovati z njim samo oni, ki bodo sprejeli ideologijo hrvatskega seljaškega pokreta. To morem reči čisto sigurno. Dr. Maček se je odločil kot človek in politik baš v interesu vsega hrvatskega naroda iti do konca z izvajanjem idej hrvatskega seljaškega pokreta.« Ruždi Aras ——* v Beogradu Beograd, 23. maja. AA. Zjutraj ob 7.10 je prispel v Beograd na povratkuji Ženeve v Ankaro turški zunanji minister Ruždi Aras v spremstvu ravnatelja političnega oddelka turškega zunanjega ministsrtva Dževa-da. Na postaji so ga sprejeli ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Ivo Andrič, šef kabineta zunanjega ministra Dragan Protič. tajnik v kabinetu zunanjega ministra Šečerovič. turški poslanik Ali Hajdar z uradniki poslaništva in romunski poslanik Guranescu. Navzočim novinarjem je zunanji minister Ruždi Aras izjavil, da potuje v Ankaro, odkoder bo v najkrajšem času poslal zainteresiranim državam povabila na konferenco, ki se bo pričela 22. junija v Montreuxu in na kateri se bo reševalo vprašanje Dardanel. Ob 7.45 Ruždi Aras nadaljeval pot v Ankaro. Balkanska tiskovna zveza • Bukarešta. 23. maja. AA. Na pobudo ravnatelja tiskovnega oddelko rumunskega zunanjega ministrstva se bodo sestali 11. junija v Bukarešti zaisflopniki listov d>ržav Balkanske zveze, da ustanove Balkansko tiskovno zvezo. MUHE PRENAŠAJO BOLEZNI... FL3T JIHUNIČI F L I T fzdelan po •namenltlb receptih — nnlcul" zanesljivo. ZAHTEVAJTE IZRECNO F L I X. V PLOMBIRANIH, ORIGINALNIH ROČKAH Lahkoatletski dvoboj Gradec s Ljubljana Po prvem dnevu vodi Gradec s 46 : 35 — Dobri rezultati Gabrška, Martinija in inž. Stepišnika Gradec, 23. maja. V Gradcu se je danes pričelo IV srečanje lahkoafalelskih mestnih reprezentanc Gradca in Ljubljane. Groška reprezentanca je sestavljena večinoma iz članov GAK. ki jiih prištevajo med najboljše zastopnike avstrijske lahkoaUetrke- Pri prvem srečanju letu 1933 v Ljubljani, je zmagala Ljubljana z 72:71, naslednje leto v Gradcu je zmagal Gradec z 71:69, tretje srečam je v Ljubljani pa se je končalo v korist Gradca s 84:69. V obeh moštvih nastopi več olimpijskih kandidatov- Pri Gradčanih je zlasti omeniti srednjeprogaša Friebeja in Franka, dalje dr. Schofta. Karfa in Stieglerja. Tudi pri Ljubljani so najboljši atleti Jugoslavije. Današnje tekmovanje se je pričelo na igrišču GAK ob 18.15. Ves popoldne je bilo hudo neurje in šele ob 17. se je nekoliko zjasnilo, vendar je med prireditvijo ves ča>s nekoliko rosilo. zaradi česar je bil tudi teren zelo težak. Ljubljanska reprezentanca je morala na-=ftopiiti ho nd i kap i rana. ker sta odpovedala Goršek in Marek. Poleg tega nista bila v reprezentanci Kovačič in Perpar. V zadnjem trenotku je vskočil Zupančič, tako da bo Ljubljana saj v skoku ob polici nastopala kompletno. Po današnjem prvem dnevu vodi Gradec s 46:35. Doseženih je bilo nekaj izvrstnih rezultatov, tako Martini v skoku v višino 180, dalje Gabršek na 400 m in tudi inž. Stepišnik je prijetno presenetil z zmago v metu diska. Točke štejejo 5, 3, in 1, pri ■štafetah 6 in 3- Tehnični rezultati so bili: 100 m: 1. Stigler 11-4, 2. Karf 11.5 (oba G.), 3. Sodnik 11.9. 4. Sušteršič (oba L.). Točke 8:1 za Gradec. Skok v višino: 1. Martini (L) 180, 2. Al-passv (G) 170, 3. Slanina (L) 170, 4. Zahl-bruckner (G) 160. Martini je bil v izredni formi in je 180 preskočil pri prvem skoku, vendar se mu 185 kljub trikratnemu poizkusu ni posrečilo. Točke 6 : 3 za Ljubljano. Stanje 11 : 7 za Gradec. 400 m: 1. Gabršek 51.6, 2. Pleteršek 52.6 (oba L), 3. dr. Schoft 55, 4. Drexler 55.7 (oba G). Gabršek je vodil od začetka do konca. Oba zastopnika Ljubljane sta zmagala sigurno. Točke 8 : 1 za Ljubljano. Stanje 15 : 12 za Ljubljano. Met diska: 1. Inž. Stepfšnik (L) 39.79, 2. Tunner (G) 39.17, 3. prof. Dobovšek (L) 37.05, 4. Kamputsch (G) 36.48. Inž. Stepišnik je stalno vodil od 4. meta dalje. Tunner je šele v zadnjem metu prekosil prof. Do-bovška. Točke 6 : 3 za Ljubljano, stanj« 21 i 13 za Ljubljano. 5000 m: 1. Krevs 16:04. 2 Bručan ltkll-6 (oba L), S. PSlzl 16:15, 4. Haderer 17:06, (oba G). Krevs in Bručan sta se stalno menjavala v vodstvu m sigurno zmagala, Krevs 50 m pred Bručanom, ta pa 36 k pred Gradčauom. Točke 8:1 za Gradee. Stanje SCfcS* m Ljubljano. Skok v daljavo: 1. Karf 6.80. i. Tmmer 6.60, (oba G). 3. Putinja 6.36. 4. inž Stepi-1 šnik 6.22 (oba L). Gradčana sta bila boljša od Ljubljančanov. Stepišnik je za malenkost prestopil pri 6.56. Ljubljana je nastopila brez Požarja. ki si je poškodoval nogo. Točke 3:1 za Gradec. Stanje 30:24 za Ljubljano. 800 im 1. Friebe 2:0?.6, 2. Frank (oba G). 3. Czurda 2:04, 4. Skušek 2:07.8 (oba Ljubljana). Sigurna zmaga Friebeja. ki vodi od rtarta do cilja. Czurda se je zaman trudil, da bi Franku iztrgal drugo mesto. Tu bi prav gotovo zmagal Goršek, ki je na izbirnem mitingu dosegel t minuti. Točke 8:1 za Gradec. Stanje 32:31 za Gradec. Met krogle: 1. Kamputsch 13.76, 2. Schwarz 13.65, (oba G), 3. inž. Stepišnik 12.81. 4. Zupančič 12.62 (oba L). Sigurna zma ga Gradca nov. Točke 8:1 za Gradec. Stanje 40:32 za Gradec. Štafeta 4X100 nr 1. Gradec (Httttner, Karf, Tunner, Stietrler) 46, 2 Ljubljana fUrhančič. Sodnik. Sušteršič, Pleteršek) 46.2. Gradec je prispel na cilj 1 m pred Ljubljano. ki je izgubila zaradi slabe zadnje predaje. Točke 6:3 za Gradec. Končno stanje po prvem dnevu 46:35 za Gradec. Tekmovanje se jutri ob 17. nadaljuje. 4 Delegata mini®tra pri sklepnih izptih. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo sta določena za sklepne skušnje tale delegata: na trgovski akademiji, v Mariboru Mihael Prezelj. šolski nadzornik banske uprave v Ljubljani na tehniški sred-njiški šoli v Ljubljani pa Ivan Vurnik. profesor tehniške fakultete v Ljubljani- Egiptski prestolni govor Kairo, 23. maja. b. Ob navzočnosti re. gentskega sveta je bil danes otvorjen novi egiptski parlament. Prestolni govor, ki ga je prečital ministrski predsednik, se bavi predvsem z upravnimi nalogami nove vlade. Glede zunanje politike pravi, da obstojajo dobri odnošaji z Anglijo in da se pogajanja z njo nazvijajo v prijateljski obliki. Prestolni govor izraža upanje, da bodo pogajanja kmalu rodila dogovor, ki bo zagotovil neodvisnost Egipta ter še povečal prijateljske odnošaje z Anglijo. Vanča Mihajlov zopet obsojen na smrt Sofija, 23. maja. A A. P^ed sodiščem v Gornji Džumaji se je vršila razprava zaradi umora kmeta Sokola meseca avgusta 1. 1930. Tedaj je skupina zločincev po nalogu VffiO odvedla Sokola na bližnjo plar nino. kjer so ga mučili, nato pa obesili. Sokola so obsodili na smrt, ker je obsojal nasilja VMRO nad nedolžnim prebivalstvom. Sedaj po štirih letih je sodišče obsodilo krivce tega zločina. Vodje razpuščene VMRO Vančo Mihajlova je obsodilo na ve-šala. njegovega tovariš Konstantina Vasi-Ijeva v dosmrtno ječo, ostale pa v večletno ječo Smrtne obsodbe v Kovna Kovno, 23. maja. b. Pre>d tukajšnjim sodiščem se je vršila razprava proti 17 obtožencem, ki so bili obtoženi sodelovanja pri kmetskih nemirih jeseni in pozimi. Sedem obtožencev je bilo zaradi prevratnega delovanja obsojenih na smrt in so bili štirje izmed njih danes ustreljeni. Ostalim trem je bila smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno prisilno delo Pet nadaljnjih obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo, ostali pa na 6 do 15 let ječe. Amerika za stabilizacijo valut London.. 23. maja. o. Ameriški državni tajnik za finance Morgenthau je obvestil angleškega poslanika, da namerava v kratkem od poslati delegacije v države, ki so v zlatem bloku, da h{ se čimprej pričela pogajanja za stabilizacijo posameznih valut. Šahovski turnir v Moskvi Lasker in Botvinik poražena Moskva, 23. maja. AA- V sedmem koia šahovskega turnirja je Ragozin premagal Laskerja, Capablanca pa Botvinika. Igre Loivenfisoh-Rjumm. Lilienthal-Flohr in Eli-skases-Kan so končale neodločeno. Stanje po VII: kolu je naslednje: Capablanca 5, Ragozin m Botvinik po 4. Laeker, L5wenfisch in Kan po 3 in pol. Flohr, Li-lienthal in Rjumin po 3 točke, Eliskases 2 in pol točke. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za nedeljo? Pretežno oblačno, dež. južnozapadni vetrovi, hladneje Zagrebška vremenska napoved za nedeljo : Pretežno oblačno, deževno, lokalna nevihte, precej hladno. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Izpremenljivo in negotovo vreme. Močim, nagla, guma sigurna A. GOREČ, D.ZO.Z. PALAČA LJUB. KRED. BANKE. Naši krafi in l|udfe Dr. Tomšič o reformi Društva narodov Predavanje In debata v krogu juristov na univerzi Ljubljana, 23. maja. Pod okriljem Društva slušateljev juridič-ne fakultete je včeraj na dobro obiskanem članskem sestanku predaval g. univ. docent dr. Ivan Tomšič, naš priznani strokovnjak mednarodnega prava, o reformi Društva narodov. Sestanek je otvoril predsednik društva jur Milan Orožen, pozdravil je številne poslušnioe, zlasti uglednega predavatelja. Na primeru etiopsko-italijanskega spora je predavatelj pokazal, kako je Društvo narodov nezadostno za ohranitev mednarodnega miru. Članice niso hotele izpolniti niti vseh obveznosti, ki jih predpisuje že sam na sebi pomanjkljivi pakt DN. Od tod razočaranje. Toda javno mnenje v večini držav razlikuje med idejo DN samo in med načinom njene ustvaritve. Izreka se za zamisel DN. zahteva pa. da se drugače uresniči. Reforma DN ne bo obstojala samo v tem. da se spremeni pakt DN. Predavatelj je navedel nekaj -imerov: vprašanje univerzalnosti. vloga 1esil. kolektivna varnost, sankcije, oboroževanje, mednarodna armada oziroma policija, revizija meja. zaščita manjšin itd. Gospod docent je ori-pnl nasprotujoča si stremljenja, katera vladajo glede teb problemov tako v Evropi in na- druorib kontinentih, v krogu malih držav. v državah 7. diktatorskimi režimi itd. Treba bo tudi odstraniti nezadovoljstva in nezaupanja, ki povzročajo spore med državami in ki ovirajo, da bi se države združile v nčinko-vito mednarodno organizacijo. To so problemi, ki jih bo treba predhodno rešiti eventuelno na posebni medna- rodni konferenci: teritorijalna vprašanja, problem preobljudenosti, pomanjkanje si-rovin in oddajnega trga v zvezi z razdelitvijo kolonij in mandatnih ozemelj itd. Predavatelj je zaključil , da DN pomeni le prvi korak na poti k učinkoviti mednarodni organizaciji, da bo treba mnogo dela, žrtev in časa, da novi mednarodnopravni red zahteva novega človeka in da ima mladina posebno nalogo. Po predavanju se je razvila skoro celo uro trajajoča debata, v katero so posegli številni slušatelji-akademiki, ki so v vprašanjih. ki so jih stavili predavatelju (vprašanje demokracije, organiziranje miroljubnega javnega mnenja, pomen sankcij, vloga naše države in položaj Slovencev itd.), pokazali, da sodobna akademska mladina resno in v duhu mednarodnega sodelovanja gleda na ta vprašanja. Tako se je ta sestanek razvil v pravo manifestacijo miru. Sestanek je bil prav posrečen tudi zato. ker se je srečno znal organizirati kontakt med profesorjem in slušatelji pri razmotrivanjn tako važnih problemov. Takih sestankov si akademska mladina še želi. to bi mogel zaključiti vsak iz toplega aplavza, s katerim so slušatelji ob koncu nagradili gospoda docenta dr. Ivana Tomšiča. Ob živahnem odobravanju vseh navzočnih je bil sprejet sklep odbora Društva slušateljev juridične fakultete, da se poživi delo »Akademskega kluba za društvo narodov«, ki že nekaj let ne deluje več aktivno. Nekaj tovarišev je bilo izvoljenih v posebno komisijo, ki bo uredila vse potrebne formalnosti in sklicala občni zbor. Vzor kremenite savinjske gospodinje Ob 70letnici gospe Antonije ©mladičeve v Poljčah Celje, 23. maja. Omladičeva domačija v Poljčah pri Braslovčah slovi po vsej Savinjski dolini in še daleč izven nje. Po pravici. Tu je doma gostoljubje, tu je bil od nekdaj majhen ta-i>or narodne in sokolske zavesti. Vzorno gospodarstvo pričuje že desetletja o smislu m napredek. Posestvo vodi zdaj drugoro-jeni sin Pepi, a oče in mati sta si ustvarila novo lično domačijo, kjer ob neumornem .delu preživljata zlato jesen življenja. krepke nacionalne in napredne zavesti. Kakor nekoč je Omladičeva rodbina še danes steber braslovškega Sokola, pri katerem so sinovi in hčerke opravljali in še opravljajo važne funkcije. Bili so časi, ko so Omla-diči in sorodniki sestavljali skoro tretjino vsega članstva. Pa so sodelovali seveda tudi drugod, da je bila Omladičeva družina najmočnejša opora vsakemu društvenemu in kulturnemu pokretu v braslovškem okolišu. Zgledno napredna kmetija pa je tudi od nekdaj dosledno dajala svoj tribut splošni slovenski kulturi; semkaj so našle pot vse dobre knjige, revije in novine. Omladičeva mama je od nekdaj bila ne samo čuvarica družinskega ognjišča, temveč tudi skrbna mati svojim otrokom. Dr. Fran Mayer 70letnik Šoštanj, 23. maja. Te dni slavi 70-letnico g. dr. Fran Maver, šoštanjski župan. Kljub sedmim križem je še prožen in čil. Nobena pot mu ni predolga in nobena gora previsoka. Dr. Maver se je rodil 1. 1866. v Sevnici ob Savi. Po dovršenih gimnazijskih študijih v Celju je bil promoviran v Gradcu. Kot odvetniški koncipijent je služboval v Gradcu in Celju, od leta 1898. pa je odvetnik v Šoštanju. Takoj po prihodu v Šoštanj je stopil v sprednje vrte narodnega in gospodarskega gibanja. Organizacije so mu vedno bile važno sredstvo za širjenje nacionalne misli. Že od leta 1900. je član okrajnega odbora. Leta 1928. pa je bil izvoljen za župana mestne občine, ki jo še sedaj vodi. Z Mihaelom Vošnjakom. šoštanjskim rojakom in velikim zadrugarjem, je oral pri nas zadružno ledino. Še mnocro zdravih let! Oče Josip Omladič je še vedno na čelu braslovške občine, a zvesto mu stoji ob strani vzoma družica ga. Antonija, ki bo v ponedeljek praznovala sedemdesetletnico. Po rodu je Habjanova s Črnega vrha pri Št. Jurju ob Taboru. Ko jo je pred desetletji povedel mladi gospodar na svojo veliko domačijo, ni potrebovala ne dekle ne hlapca. Ob otrokih, ki so doraščali, je sama garala neutrudna, neizčrpna. Enajstim otrokom je dala življenje; dva sta umrla, a štirim sinovom sta skrbna roditelja lepo ugladila življenje, pet hčera pa po materinem zgledu skrbi vsaka za srečo svoje družine. Tradicija stare Omladičeve rodbine se nadaljuje v novih rodovih, tradicija Priprave za Berlin! Sokoli in telovadci oglejte si danes V KINU SLOGI trening za olimpiado. Vaje na drogu, bradlji i. t. d. v današnjem Ufa zvočnem tedniku. Ko je prišla vojna, sta morala oče in dva odrasla sinova k vojakom, okrog domačije pa se je skoro sleherno noč potikal orožni-ški konfident, da bi dognal sledove srbo-filstva, zaradi katerega so najstarejšega sina — visokošolca že takoj ob začetku vojne odgnali v graške zapore . . . Mati je v najhujših letih gospodarila sama in ni klonila. Osvobojenje naroda je strlo tudi spone, ki so se hotele skleniti okrog Omladičevih. Srečna in zadovoljna lahko gospa gleda nazaj na svoje življenje, srečna ob zdravju svojih otrok in ob spoštovanju, ki ga uživa brez izjeme pri vseh, ki jo poznajo. Dasi bi potrebovala počitka, ji je vendar delo motor življenja. Zato nikoli ne splah-nejo žulji na njenih rokah. Kremeniti predstavnici vzorne savinjske matere in gospodinje iskreno želimo, ko ji toplo čestitamo k njeni sedemdesetletnici, še vrsto zadovoljnih let! Mojstrovina dunajske filmske produkcije! Marija Baškirčeva Film o največji in najgloblji ljubezni nesmrtnega pisatelja Maupassanta. Kino Union, tel. 22-21 Ob 15., 17, 19. In 21. uri. »Iz dnevnika velike ljubezni« Lili Darvas in Hans Jaray Szoke Szakall in Attila Horbiger Glasba: Paul Abraham. Tragična smrt spoštovanega moža Koroška Bela, 23. mija. V sredo se je pri sekanju drevja v go/du pod Potoško planino smrtno ponesrečil 74-letni upokojeni železničar Matevž Praprot-nik, po domače Cimpek s Koroške Bele. Njegov sodelavec je pohitel v dolino po pokojnikove svojce, da so prenesli truplo v njegovo rojstno hišo na Potokih, odkoder se je vršil v petek pogreb na župnijsko pokopališče na Koroški Beli. Pokojnik je bil zaradi svojega humorja med občani splošno priljubljen. Zapustil je žalujočo vdovo, ki je budo bolna, in več odraslih sinov in hčera, ki se pridno udej-stvujejo pri Sokolu in pri druaih nacionalnih, kulturnih in stanovskih društvih. Raz Sokolski dom na Koroški Beli se je vila žalna zastava v počastitev spomina spoštovanega moža. katerega sinovi so pionirji 6okolskega in nacionalnega gibanja v našem kraju. Bodi mu ohranjen lep spomin, hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje! Srečko Kosovel: log In Antikrist Afera z vložnimi knjižicami Ljubljana. 23. maja Te dni je bila zaključena preiskava proti Josipu Grašku, lastniku realitetne pisarne v Ljubljani* Preiskovalni sodnik je izročil državnemu tožilstvu obširne spise, ki obsegajo v celoti 530 rednih števi'ik. Državni tožilec g. Branko Goslar sedij proučuje spise in bo verjetno že do konca meseca sestavljena obtožnica. Kakor je znano, se je v času gospodarske krize, ko so prišli nekateri denarni zavodi pod zaščito, razvila cvetoča trgovina s prekupčevanjem hranilnih knjižic za katere so prekupčevalci nudili ceno pod nomi-nalo. Tega prekupčevalskega posla, ki j? imel svoje središče v Zagrebu. 6»? je pri nas oprijel lastnik realitetne pisarne Josip Grašek, ko so mu posli s prodajo nepremičnin v času gospodarskega zastoja premalo nesli. Da bi si pa oridobil čim več hranilnih vlog. si je izmislil povsem nov način kupovanja; v nasprotju z drugimi prekupčevalci je pri nakupovanju nudil nad običajem visoke cene, ki so često dosegale 100% nominale, pri kupnini pa se je pogodil za odplačevanje v dolgoročnih obrokih. Vloge je potem takoj prodajal naprej, toda s polovično in še celo večjo izgubo. Od izkupička je nato plačal del obrokov prvotnemu lastniku in provizijo akviziterjo, ostalo pa je pridržal zase. ne da bi se brigal za nadaljnje odplačilo dogovorjenih obrokov. TUKAJ se pojavljajo prvi znaki! Ali se morajo okoli ust, okoli oči in na sencih opaziti prvi znaki, ki , pričajo da vene Vaša mladost? Na ženi se ni treba nikoli videti koliko je stara, ako se pravočasno neguje in uporablja dobro kremo. Elida krema Ideal odstrani male gubice in nečistoto kože. Ona vsebuje hamamelis, kateri poživi in obnavlja kožo. Kdor redno uporablja to kremo, ostane mlad, ostane lepi ELIDA KREMA IDEAL V stiski so se ljudje naposled zatekli k oblasti, ki je vzela vso zadevo energično v roke. Preiskava je dognala, da so iiraškovi posli narasli v milijone, čeravno so pri hišni p-eiskavi zaplenili le nekaj knjižic z ne- koliko tisoči vlog. Graškove manipulacije bodo nedvomno pomenile gospodarski polom velikega števila osleparjenih vlanrateli.-v, zlasti na Kočevskem in Dolenjskem, kjer so njegovi akviziterji sklepali največ kupčij. Delo slovenskega uradništva na Kočevskem Uspehi na nacionalnem in gospodarsko-zadsrssžnem področju Z veliko požrtvovalnostjo vršita slovenski uradnik in učitelj svojo misijo narodnostnega dela na kočevskem jezikovno mešanem otoku, kjer ni pomembnejšega slovenskega društva, v katerem ne bi imelo baš uradništvo važnih funkcij. Ta slovenski uradnik, ki žrtvuje za svoje nacionalno delo ve3 svoj prosti čas, pa je običajno deiežen prav od odločilnih strani gTenkega razočaranja. Naša rak rana je, da še danes narodnostnega dela ne ločimo od političnega Tudi na gospodarskozadružnem področju daje slovensko uradništvo na Kočevskem lep zgled. Posebno pjodovito je zaključila preteklo poslovno leto. Nabavlja lna zadruga državnih nameščencev in upokojencev. To leto je ta zadruga zgradila svoj zadružni dom v Kočevju. Treba Je poudariti, da je to prvi slovenski zadružni dom na Kočevskem in da je ta dom postavilo slovensko uradništvo, ki je sicer materialno šibko, a vendar do skrajnosti požrtvovalno. Da je velike važnosti pridobitev slovenske posesti na Jezikovno mešanem ozemlju, Je pač razumljivo. Agilni zadružni odbor, kateremu je pred- sednik profesor Uršič Franc, podpredsednik pa znani narodni delavec sreski šo]ski nadzornik Betriani Božidar, je le s težavo dobil v nakup bivšo Verderberjevo hišo. V Kočevju Slovenec ne more lahko kupiti posesti, ki je v nemških rokah, med tem ko je žal mnogo slovenske posesti bilo kupljene od Nemcev. Odbor je plačal za Verderberjevo hišo 109.250 Din. Hiša pa je bila stara in svojemu namenu ni ustrezala. Tako je moral odbor takoj skleniti adaptacijo kupljene zgradbe. Treba je bilo staro pritlično zgradbo nadzidati in nekaj prizidati. S pomočjo spoznavne Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev se je izvršila preureditev hiše za vsoto 118.000 Din. V hiši so lep trgovinski lokal s pri-tiklinami. dve društveni sobi in eno veliko in tri manjša stanovanja. Tako ima danes slovensko uradništvo v Kočevju lastni zadružni dom, ki stoji skoro v sredini mesta. Lahko je ponosno na ta dom, saj je to najlepši znak velike življenske sile slovenskega državnega uradnika, ki nam je tudi porok za vzt-aj. no nacionalno delo na Kočevskem. Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB. Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSOML Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetki. Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolynosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. KOLYNOS PASTA ZA ZOBE Objavljamo ta listek iz | zapuščine kraškega pesnika tik pred deseto obletnico njegove smrti. Ur. Večerilo se je. Zemlja je temnela in nad črnimi gorami je ležala večerna zarja, bleščeča se. kakor iz medj ulita hladna kakor zimski studenec. Gozdovi so utihnili kakor bi obstali sredi svoje večerne molitve in polje je zaspalo. Tišina, tišina. Po beli cesti nad temnimi travniki in njivami je stopal Bog. Njegov korak je bil tih in svečan kakor korak zmagovalca, svestega, da si pridobi zmago lahko vedno. Rad je hodil v mraku, ko so utihnili gozdovi in so zaspala polja, kajti takrat je najlažje premišljeval o stvareh, ki so ga težile. Raj, ki ga je želel videti vtelešenega na zemlji, se je izpremenil v trudno in bolno dolino Jo-zafat, polno solz in brez moči. In hudo mu je bilo. da je dal človeku svobodno voljo. Hotel je dobro, hotel, da človek sam Pride do raja na zemlji — pa je videl, da si zida človeštvo kopo obupa ln žalosti, kopo sovraštva in krivično. sti. kopo zatiranja in oblasti. V teh mislih je dobil njegov obraz trudno svečanost, poteze žalosti pa vendar mu je sijala iz oči dobrota in ljubezen. Daleč za njim je hitel iz mesta Antikrist. Med kričanjem in psovanjem so ga bili vrgli iz neke beznice, ker je tam razvijal svoje teorije o življenju. (Pri tem narodu, kjer se je to zgodilo, ie za novotarje zelo slabo; če s vira jo resnico, jim razbije jo gosli na glavi.) Opotekajoč se s svojo nerodno nogo je hitel po beli cesti, preklinjal uspehe, preklinjal življenje, naravo, Boga in vse, česar se .je v svoji bes no sti mogel spomniti. Kakšno nasprotje med njim in med Bogom! Koder je hodil Bog — tišina, kakor utešen jok otroka., za katerega je dobil obljubljeno ljubezen matere. Koder je hodil Antikrist — nemir in razdrarpanost, preklinjanje in jok. Antikrist je dotekel Boga; nerodno in težko mu je bilo hoditi samemu, kajti kadar je bil sam, ga. je Pekla vest, da tako hudo dela, ali pa je preklinjal usodo, da ne more toliko stvari urediti; da je ljudstvo še preveč verno in preveč nedolžno. Zatorej bi se bil rad pogovoril kaj z Bogom in zopet oul par modrih besed, kajti med narodom, koder je hodil, se je dalo le poredkoma iz-pregovoriti kaj pametnega, in samosvojega; navezani so bili preveč na druge, in njihova volja je bila tako šibka, da si jih lahko obračal ne z vetrom temveč z najrahlejšim dihom iz ust. Potegnil je Boga za rokav in mu rekel: »Zakaj odhajaš? Mene so spodili, tebe bodo imeli radi! Čutili te bedo in ljubili. Cerkve se bodo smehljale kakor golobice v «oncu, vera bo cvetela kakor najmočnejša drevesa, koder boš hodil, boš ljubljen — enota, vseh enot. skupnost vseh skupnosti !« Toda Bog je obrnil svoj žalostni obraz k njemu in rekel: »Zakaj govoriš tako? Poznaš jih! Al, misliš, da so te vreli iz mesta, ker si Antikrist, ali misliš, da mene niso spoznali, gredočega tiho mimo njih« Antikrist ^ odvrnil: »Videl sem, da so te spoznali.« Bog pa je rekeD >če so me spoznali, zak:^i me ne ljubijo?« »Oni ne ljubijo nikogar; kdor pride mednje, je tujec, berač. Na slamo ga pošljejo spat, ker je skedenj prazen, dajo nuu jesti, ker ostaja.« Tako je govo- ril Antikrist in zdelo se mu je, da je prav dobro govoril v slogu svetega pisma, ki ga bo šele spisal. Bog je pomislil in odgovoril: »Dobre in lepe so bile tvoje besede, žalostno resnične so bile, edino ti lahko govoriš tako, ker hodiš med ljudmi. Dobro jih pozmaš v dušo, zatorej jih boš lahko vladal.« »Toda kako,« mu je segel Antikrist v besedo« če so me pravkar spodili, toliko, da me niso še napadli z batinami, vilami, koli?« »Spodili so te, ker nočejo, da jim kdo vlada«, ali tvoji nauki so med njimi, ne oni nauki, ki govore o resnici in Pravici — oni, ki govore o laži in hinavščini. Vidiš, tudi mene nočejo. Mene, ki sem jim ustvaril večnost, niti tebe, ki jim nočeš odpreti kraljestvo sedanjosti. Ni Boga v njih, ni vesoljstva, ni miru. Velika težnja je po tem zemskem kraljestvu; pod njihovimi asketskimi plašči plešejo strasti in hudodelstvo. Ljubi svojega bližnjega, nosijo na praporu, ljubijo pa sebe. Ljubi Boga, učijo, a ljubijo tebe. A tudi tebe nočejo, nočejo tvojih naukov o večni ohranitvi« Tako je govoril Bog in utihnil. Stopala sta z Antikristom po beli cesti; zvezde na nebu so se prižigale in svetla rimska cesta je segala do daljnega južnega morja. Oba sta odšla in z njima vera večnosti in življenje, boj za obstanek; tiho sta tonila v noč in molčala. Pred obzorjem sta se ustavila, Nad dolino šentflorjansko je legla noč. črna noč. In v tej noči se je skrivala krivica in pravica, laž in hinavščina je obšla pergamente apostolov in evangelistov. Bog je dal roko Antikristu in mu rekel: »-Bodi mi pozdravljen, kralj telesnega carstva, veruj mi. da mi tudi tvoji zakoni niso nasprotni. Zakoni lepote so večni!« NePlaho mu je dal Antikrist desnico in rekel: »Lepe so tvoje besede, velika dobrota in ljubezen je v n.iih. Ti si harmonija, ti si večnost. Lepi so tvoji zakoni, sladka vera je v njih.« In nato sta se razšla. Bog je stopil na črno goro. Odprla so se bleščeča nebesa, začulo se je petje angelov in potihnilo je. Antikrist je obstal: »Še te njive bodo rodile otroke v gnoju in krvi!« Legel je na zemljo in izginil. Od daleč sem čul zvoke. Gospodar in birič sta odšla in cerkve so samotne in prazne in prsa so votla in brez srca. Kam greš dolina, kam greste romar J.'. atp odarstTo Pred končno odločitvijo glede uvozne kontrole Kakor smo ie poročali te odbor za kontrolo izvoza pri Narodni tanki že sestavil predlog za seznam blaga, na katerega se bo uvozna kontrola. Ta bo obsto- jala v tem, da bo uvoz tega blaga dovoljen samo na podlagi predhodnega deviznega dovoljenja Narodni banki Predlog Je bil že pred dnevi predložen finančnemu ministru in je vsak dan pričakovati, da ga bo finančni minister potrdil, nakar bo objavljen v >Služtenih novinah«. Deset dni po objavi tega seznama v >Shižbenih novinah« bo nastopila dolžnost uvoznikov, da si pred uvozom preskrbijo devizno dovoljenje Narodne banke. Včerajšnji beograjski >Privredni pregled« objavlja, da vsebuje seznam po njegovih informacijah naslednje predmete: rlž. kavo, premog, bombaž, bombažno predivo preko št- 16, volnene tkanine vseh vrst, predivo iz umetne svile, cevi iz gume in plašče za pnevmatike, železne pločevine, železne čeri in njihove dele, motorna kladiva, dvigala, kompresorje, stroje za šivanje in pletenje. dinamo stroje in clektriCne motorje, radijske aparate, električne žarnice in avtomobile. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je razmeroma majhen obseg predmetov, na katere se bo nanašala uvozna . .kontrola, vendar predstavlja uvoz gornjih predmetov po vrednosti okrog 35% vsega našega uvoza. Obseg uvozne kontrole Po najnovejših vesteh iz Beograda bo ministrski svet na današnji seji sklepal o predlaganem seznamu uvoznih predmetov in bo uvozna kontrola stopila v veljavo v začetku julija. Kontrola nvoza se bo pri rižu nanašala na luščen in neluščen riž po taiifni številki 5 točke 1. in 2- eannske larifc. Uvoz riža je lani znašal 47.7 milijona Din, največ iz Italije (17.2 milijona Din), iz Egipta (144), iz Britske Indije (5.6), iz Špauije (4.1), iz Japonske (2.8), iz Zedinjenih drŽav (2.1) in iz Nizozemske (1.3). Pri kari se bo uvozna kontrola nanašala na suroro karo po tarifni številki 25/1. Uvoz kave je lani predstavljal vrednost 62-8 milijona Din. Od tega je znašal uvoz iz Brazilije 48.0, iz Cey!ona 4.6, iz Anglije 4-5. iz Zedinjenih držav 1.7 ra iz Kenije 1.3 milijona Din. Nadalje se bo nanašala uvozna kontrola na premog, in sicer po tarifni številki 169-točke 1, 2. in 4., t. j. na antracit, črni premog in koks. Antracita smo lani uvozili za 12.2 milijona Din (iz Rusije za 7-9, iz Nemčije za 2.3, iz Anglije za 2.0), črnega premoga za 30.5 milijona Din (iz Angiije za 11.1, iz Poljske 8.4, iz Nemčije za 70 in iz Italije za 4.0), koksa pa za 76.1 milijona Din (iz Anglije za 83.3, iz Nemčije za 32.3. iz Češkoslovaške za 7.5, iz Madžarske za 1-1). Pri bombažnem predi fu pride pod kontrolo uroz po tarifnih številkah 274 do 276 in se bo kontrola nanašala na predivo za tekstilne industrije in za detajlno prodajo. Bombažnega prediva smo lani uvozili za 363 milijonov Din od tega največ iz llali-je (147 milijonov Din), iz Češkoslovaške (95), iz Anglije (51), iz Avstrije (19). iz Francije (14) in iz Nemčije (8). Pri bombažnih tkaninah se bo uvozna kontrola nanašala na tarifno številko 277 ea-rinske tarife. Lanski uvoz je znašal 162 milijonov Din, in smo največ uvozili iz Češkoslovaške (63 milijonov), iz Anglije (46), iz Italije (39), iz. Avstrije (18), lz Nemčije (14), iz Francije (13) in iz Japonske (11). Nadalje se bo nanašala uvozna kontrola na uroz baržuna, pliša in slienih tkanin po tarifni šterilki 278 (lani ie uvoz znašal 9.9 milijona Din, od tega iz Češkoslovaške 4.1, iz Anglije 2.4, iz Italije 1.3 milijona Din itd) Urozna kontrola se bo pri predivu nanašala na tarifno Številko 312-, to. je predivo iz česane volne preko štev. 16. Uvoz tega prediva je lani znašal 76 milijonov Din, od tega iz Češkoslovaške za 36 milijonov, iz Avstrije za 13.4, iz Italije za 8.1, iz Anglije za 5-3 iz Nemčije za 3.3, iz Belgije za 3.9 milijona Din itd Prav tako pride pod ■vozno kontrolo uroz predira iz grebene rol ne po tarifni šterilki 313. Uvoz tega volnenega prediva je lani znašal 9-1 milijona Din, in sicer predvsem iz Češkoslovaške (3.3 milijona Din), iz Italije (3.3) in lz Anglije (1.4). Od volnenih tkanin pride pod uvozno kontrolo uroz po tarifnih šterilkah 317 in 318. Uvoz teh volnenih tkanin je lani znašal 158 milijonov Din, od tega smo največ uvozili iz Češkoslovaške (za 66 milijonov), iz An glije (za 36). iz Nemčije (za 15), iz Avstrije (za 13), iz Italije (za 12) in lz Francije (za 9). Pri umetni svili se bo nanašala urozna kontrola na predivo iz umetne svile po tarifni šterilki 327. Uvoz tega prediva je lani znašal 94-1 milijona Din, od tega smo največ uvozili iz Italije (za 45.4 milijona Din), iz Belgije (za 17-2), iz Švice (za 10.8), iz Nemčije (za 10.3), iz Nizozemske (za 4-4) itd. Na seznamu so tudi cevi in plašči za pnevmatike po tarifni šterilki 893/lc. Uvoz teh pnevmatik je lani znašal 17.5 milijona Din od tega smo največ uvozili iz Nemčije (za 3.8), iz Anglije (za 3.6), iz Italije (za 3.6), iz Belgije (za 1.8). iz USA (za 1-3) in iz Avstrije (za 1.3). Nadalje se bo nanašala kontrola na uToz železne ploeerine po tarifni štev-537. Ta uvoz je lani znašal 39.4 milijona Din, od tega smo največ uvozili iz Nemčije (za 14-2), iz Češkoslovaške (za 7.7), iz Madžarske (za 5.0), iz Anglije (za 2.3), iz Avstrije (za 1.9) itd. Pri železnih eereh pride pod kontrolo uroz po tarifni šterilki 539. Ta uvoz je lani znašal 223 milijona Din in smo največ cevi uvozili iz Češkoslovaške (za 10.5 milijona Din), iz Nemčije (za 3.9), iz Anglije za (1.8), iz Madžarske (za 17), iz Francije (za 1.6). Na seznamu je tudi uroz po tarifni številki 652, ki se nanaša na motorna kladira, motorna dvigala, kompresorje ln hladilne stroje. Lanski uvoz teh predmetov je znašal 7.8 milijona Din in smo največ uvozili iz Zedinjenih držav. Francije ln Italije. Pod kontrolo pride tudi uroz strojer za šivanje in vezenje po tarifni šterilki 655. Ta uvoz je lani znašal 24.0 milijona Din, največ iz Anglije (18.6 milijona Din) in iz Nemčije (3-8), le malo pa iz Češkoslovaške in Zedinjenih držav. Pri električnih strojih se bo kontrola nanašala na uroz dinamo strojev, alternator-jev in električnih motorjev po tarifni št. 663. Ta uvoz je lani znašal 18 milijonov Din in smo največ uvozili iz Nemčije (za 5.8 milijona Din), iz Avstrije (4-7), iz Švice (23). iz Češkoslovaške (1.4) itd Kontrola se bo nanašala tudi na radijske aparate in njihove sestavne dele ter na aparate za brezžično telegrafijo po tarifni številki 665., točka 6. Ta uvoz je lani znašal 41.4 milijona Din in smo največ uvozili iz Nizozemske (za 11.8 milijona Din), iz Nemčije (za 9.9), iz Avstrije (za 7-8). iz Madžarske (za 4.2), iz Zedinjenih držav (za 2-8), iz Anglije (za 1.8) in iz Češkoslovaške (za 1.5). Nadalje se bo nanašala kontrola na oves električnih žarnic po tarifni številki 687-, točka 2b. Ta uvoz je lani znašali 5.0 milijona Din in smo največ uvozili iz Madžarske (za 3.5) in le malo iz Avstrije, Nemčije in Japonske. Končno vsebuje seznam artomoblle. osebne in tovorne, po tarifni šterilki 675., točka 1. in 2. Ta uvoz je lani znaSal 39-3 milijona Din in smo največ uvozili iz Zedinjenih držav (za 18.1), iz Nemčije (za 13.1), iz Anglije (za 2.0), iz Italije (za 1.5). iz Češkoslovaške (za 2-2). iz Francije (za 0.9) in iz Avstrije (za 1.4). Skupaj znaša lanski uvoz blaga, na katerega se bo r bodoče nanašala urozna kontrola okrog 1325 milijonov Din, to je približno 35% rsega našega uvoza. Po vesteh iz Beograda obstojajo še težkoče zlasti od strani Anglije in Amerike, ki vidita posebno glede uvoza avtomobilov in radijskih aparatov nevarnost, da bi ee zmanjšal njihov izvoz na korist Nemčije. Naša trgovinska pogodila s Španijo Povečanje izvoza od 50 na 120 milijonov Din Minister za -trgovino in industrijo dr. Vrbanič je dad tole izjavo o novem trgovin- ,-ekem dogovoru s Španijo: V Madridu smo 13, t. m- sklenSK novo ^trgovinsko pogpdbo s , špansko republiko. Ta pogodba dejansko dopolnjuje pogodbo :iz leta 1929, ki pa je postala pomanjkljiva •v trenutku, ko so Še začeli Tcoaitinjgenta in druge omejitve v zunanji trgovina. Komtdn-gentiranje uvoza lesa in jejo in drugega blaga v Španiji je žiivo, zadeto naš izvoz v to državo. Položaj se je. še poslabšal, ko smo z izvajanjem sankcij proti Italiji zgubili glavni trg za naš les. Z novim trgovinskim dogovorom so nam zagotovljene znatno večje izvozne možnosti, kakor so obstojale doslej. Predvsem je • Treba opozoriti, da nismo doslej imeli v Španiji nikakih ■ pogodbenih kontingentov. Španska vlado nam je po svoji volji določala kontingente-za les, ki jih je znižala na minimum. • - Z novo pogodbo Se je Španija obvezala, da nem prizna za leto 1936 konitiingent 26.000 kubičnih metrov iz postavke 101 (les od 40 do 75 nun debelosti) in 30.000 ,kubičnih metrov lesa iz postavke 102 (40 mm debelosti). Za leto 1937 se bodo ti kontingenti povečali na 30-000 oziroma 40.000 kubičmh-mfctrov, k temu pa bo prišel še izvoz leaa iz positavke 100 (več ko 75 mm debelosti), ki ostane prost- Možnost izvoza našega lesa v Španijo bo dosegla okrog 100-000 kubičnih metrov. Ti kontingenti so znatno večji, kakor je doslej znašal efektivni izvoz našega lesa v špa-nnjo. 7 " Poleg drugih kontingentov smo dobili tudi kontingent 20.000 meterskih stotov jajc za leto 1936. in 23.000 metrskih centov za leto 1937. Noš izvoz jajc je' bil doslej neznaten. DogovOr' z dne 15.^ maja odpira dejansko za nas novo tržišče jajc, Jed ga borno brez dvoma v celoti izkoristili. Po novem trgovinskem dogovoru bomo mogli, . v kolikor nam bodo plačilni nogo i i dovolili. povečati naš izvoz v Španijo od 50 milijonov Din, kolikor je lani znašal po vsej priliki na 120 milijonov Din. Urejanje plačilnega prometa • je pokazalo velike težkoče pri razgovorih. Plačilni pro-met s Španijo je dosilej temeljil na aražena-au od 20. januarja 1934, po katerem srno dobivali 50% vrednosti našega izvoza v devizah, ostalih 50% pa v kompenzacijskih pesetah- Medtem so se pa gospodarske razmere na Španskem občutno poslabšale in je ta dežela ukinila devizna transfer. Pmi pogajanjih, ki jih je potem zorele z raznimi državami, je Španija izvedla načelno 100%ne kompenzacije in je hotela to načelo brezpogojno izvesti tudi v našem primeru- Po dolgih razgovorih ee je vendar našla kompromisna ureditev: dogovor od 15. maja odreja, da nam bo Španija izplačala stare terjatve na podlagi prejšnjega aranžmma to je 50°/« v devizah ostanek pa 6 kompenzacijo, za nove trgovinske terjatve do 1- junija prihodnjega leta pa. določa pogodba izplačilo 20% v prostih devizah, 80% pa v kompenzacijskih pesertaih. Po drugi strani je pa dogovorjeno, dia se tovornim izvzame iz kompenzacije, to je, da se plača v devizah. Ta določba bo pripomogla k lepemu razvoju naših paroplovnih prog s Španijo. Glede kompenzacijskih peset samih je določeno, da se bodo rabile tako za izplačilo španskega blaga, ki ga mi kupujemo, i kakor za oskrbo naših potnikov v Španiji in za oskrbo naših ladij v španskih pristaniščih. Mi pa smo prevzeli obveznost, da bomo na podlagi odloka od 6. aprila t. 1. o kontroli uvoza dovolili uvoz raznih minimalnih količin riža, pomaranč in ci-tron, b^nan, plutovine, kolofonije in bombažnega prediva špan&kega porekla. Posebno bi želel poudariti, da je odlok o ; kontroli uvoza dobro služi pri razgovorih i s Španiijo kot orodje naše trgovinske politike. Po zaslugi tega odloke in koncesij, ki smo jih dali Španiji, se nam je posrečilo v večji meri zainteresirati špansko vlado za naš trg in dobiti olajšave, ki so prišle v dogovor Ni dvoma, d« brez te ureditve tak dogovor s Španijo ne bi biil mogoč. Skušnje, dobljene pri zadnjih pogajanjih, najbolje kažejo, da ie ta ureditev ustrezala dejanski potrebi naše trgovinske politike-Uvozni sistem, uveden 6. aprila t. 1., nam zato daje upanje, da bo še dailje služil kot učinkovito sredstvo za zaščito naših trgovinski interesov Zato ie treba praktičnemu izvajanju tega sistema posvečati kar največjo pozornost. 1 Gospodarske vesti • = Nova sladkorna tvornica v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da bodo v Sme-derevu pričeli v juniju graditi zadružno tvornico sladkorja, ki bo predelala 6000 vagonov pese na leto. Stroški za gradnjo znašajo 24 milijonov Din. Tvornica se bo zgradila s finančno pomočjo interesne skupine v Češkoslovaški. Saveza nabavnih zadrug državnih uslužbencev in Zveze zadrug pridelovalcev pese v Smederevu. == Državni blagajniški zapisi. Dne 26. maja zapadiejo roki za izplačilo 4%nih državnih blagajniških zapisov, izdanih meseca februarja. Dospele blagnjniške zapise ie fcreba predložiti v izplačilo neposredno Narodni banki kraljevine Jugoslavije aH pa preko Državne hipotekam« banke in Poštne hranilnice. Blagajniški zapisi se po dospetju plačajo v gotovini. na željo lastnikov se pa zamenjajo z novimi, prav tako trimesečnimi blagajniškimi zapisi z isto obrestno mero- V tem primeru se za nove blagajniške zapise že takoi pri vpisu odbijejo ustrezajoče obresti. = Kazni zaradi poslovanja brez dovolila ali pooblastila. Davčni oddelek finančnega , ministrstva je izdal pojasnilo, kakšno kazen je treba izreči po prvem odstavku čl. 52 taksnega zakona, kadar lastniki in poslovodje trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij vrše posle brez dovolila ali pooblastila, izdanega pred 1. aprilom 1936. glede na izpremembo po členu 26 finančnega zakona za leto 1936/37. Ker določbe čl. 26 finančnega zakona, veljavne od 1 aprila 1936, znižujejo kazni po prvem odstavku čl. 52 taksnega zakona od trojne višine na enkratno, se ima glede vseh prestopkov po tem členu, zagrešenih pred 1. aprilom, in glede katerih razsodbe še niso izrečene, ali so pa že izrečene, a še niso postale pra-vomočne m izvršne, uporabljati 61. 2. kazenskega zakonika, po katerem se ima v takšnih primerih izvajati milejši zakon. To načelo pa ne velja za tiste prestopke iz čl. 52. taksnega zakona, zagrešene pred 1. aprilom 1936, glede katerih so razsodbe že izrečene in postale pravomočne, le izvršene Se niso, ker <*> imajo te razsodbe kot pravomočne izvršiti tako, kakor se glase. = Dobave. Uprava 1. oddelka vojno-teh-ničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 4. junija ponudbe za dobavo retorte za električno peč, do 28. maja pa za dobavo stru- gača in aparata za brušenje zabojev. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 28- maja ponudbe za dobavo 3 termometrov, 8 rešet iz železne pločevine ter štajerskih škripcev. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 1. junija ponudbe za dobavo raznega železa, vijakov, železne žice. žebljev, zakovic itd., do 9. junija za dobavo cevi iz gume in gumi-ranega platna do 15- junija za dobavo vse vrste gradbenega materiala. Direkcija državnega rudnika Ljubiia sprejema do 25. maja ponudbe glede dobave raznih pisarniških potrebščin. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 11. junija ponudbe za dobavo 2.500 m žice iz litega jekla. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28 maja ponudbe za dobavo 12 akumulatorskih baterij, do 3. junija za dobavo 2-000 kg šamota v prahu, raznega platna, sukanca in vrvice za šivanje, sukna ter tkanine iz jute, konopnene in lanene jadrt-ine. razne tkanine za preproge, konjske žime in razni tapetniški material, 39 kg usnja (kravine) in 12 volnenih kocev, do 4. junija za dobavo 1000 m bele platnene vrvice in sukanca, do 7. iuniia za dobavo ame-rikana. raznega platna, jadrenlne iz bombaža ter 200 ni tkanine za preproge. Dne 12. junija bo pri upravi VI oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku druga o^erl-na licitacija za dobavo 2900 kg gutaperče in žvepla. Dne 15. junija bo pr! direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofert-na licitacija za dobavo 57.000 m bakrene žice. Borze Devize Curih. Beosrrad 7 Pariz 20.3775. London 15.42. Newyork 309.50, Bruselj 52.3250, Milan 24.30. ' Madrid 42.2250, Amsterdam 209.1750 Berlin 124 50. Dunaj 56.20. Stock-holm 79.50. Oslo 77.45. Kobenhavn 68.85, Praga 12.82, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50. Blagovna tržišča 2TTO + Chicago, 23 maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95. za julij 85.75, za sept. 85; koruza: za maj 62.50, za jidij 59.125, za sept. 57.125. BOMBAŽ + Liverpool. 22 maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.23 (prejšnji dan 6.21)', za dec. 5.71 (5.69). Davki in trošarine v gospodinjstvu »Jutro< je zadnje dni ponovno poročalo o borbi ljubljanskih gospodinj z draginjo. Ne bo odveč, če objavi še naslednji članek, ki hoče v celoti prikazati današnje stanje, v kakršnem si mora skromna ljubljanska gospodinja ubijati glavo s skrbmi in računi. Državni, banovinski, mestni tn občinski proračuni zahtevajo kritje za izdatke, a davčna moč pridobitnih krogov, kmetov, obrtnikov to uradnikov pada. Mezde in plače se nižajo, s tem se krčijo dohodki trgovcev to obrtnikov {n odpuščajo nameščenci. Bre^poseiLnoet ae veča. Maimamo mačka«. Izguba na delu znaša zaradi »pl&vih« nad 4 milijarde letno. Ce prištejemo še izgubo na alkoholu to na zdravju, dobimo letno preko 10 to pol mL lijarde izgube. Prof. Vesnič na Sušaku pravi: >Jedro alkoholnega vprašanja ne obstoji v posekanju vinogradov, temveč v preobrazbi našega alkoholnega gospodarstva. Finančno vprašanje Jugoslavije leži tudi v 10 to pol milijardah dinarjev, ki jih zapijemo!« Gospodinje smo opetovano predlagale, naj se omogoči našemu kmetu ceneni dovoz sadja in grozdja na naše trge in naj se tako pospešuje ta prodaja in potrošnja svežega sadja in grozdja S tem se kmetu ne bd kopičile zaloge prodanega sadja, ki ga mora namakati, da pozneje skuha žganje iz njega. V Jugoslaviji imamo take množine neprod. sadja, da bi za denar, ki ga zapijemo, bili tega sadja deležni tudi vsi najsiromašnejši otroci. Ponovno smo gospodinje predlagale in prosile za cenejši sladkor ob času spravljanja sadja, da bd se čim .več sadja konzerviralo v vseh slojih. Nasprotno, takrat se navadno cena sladkorja dvigne, da je konzerviranje sadja mogoče samo premožnejšim slojem, medtem ko je marmelada v drugih državah ljudsko hranivo. Iz vsega navedenega je jasno, da so dani v Jugoslaviji vsi pogoji, da bi tmefl zdrav, krepak narod, ki bi imel dovolj dela to zaslužka. Treba je samo usmeriti gospodarsko politiko tako, da bo ščitila domačina, domačo rodbino, našo deco, to dala naši de]aže-]jni mladini zaposlitev ta zaslužek. Ljudem, nagnjenim k maščobi pomaga časa naravne FRANZ-J ©ŠEFOVE grenčice zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje OgL peg. S. br. SKTV36. Upokojitve diplomatov Beograd, 23. maja. p. Upokojena sta svetnik zunanjega ministrstva in šef protokola dr. Ljuba Novakovič in pooblaščeni minister in nominelni poslanik v Moskvi dr. Aleksander Bodi. Iz državne službe Beograd, 23. maja. p. Za pomožnega poštnega uradnika v 9. Bkupini sta imenovan na dosedanja pripravnike Milena Razberger v Mariboru in Rajko Leske v Ljubljani. — Pri železniški direkciji v Ljubijani sta imenovana za prometnega uradnika v 9. skupini dosedanja pripravnika Kari Deželak ia Karel Naveraek, za pomožnega oficiala v 10. skupini Ivan Jezovšek in Rudolf Ralc, za pomožno strojepisko Metoda Šlajkah in za strojevodjo Videm Košir. — Po potreti službe so premeščeni: tehnični uradnik Rudolf Gale iz Kurilnice v Ljubljani v kurilnico v Velenju, administrativni uradnik Andrej Zel« 8 koroškega na glavni kolodvor v Mariboru, Martin Krivee z glavnega kolodvora v Ljubljani k splošnemu oddelka ljubljanske direkcije, oficiai Fran Cop iz skladišča Bnbnjanci v Metliko, prometnik Matevž Joatl s Fale v Ruše, Matevž Vovk iz Kandije v Novo mesto, nadzornik strojev Anton Tepina iz Velenja v Maribor, prometnik Alojzij Pavšer iz Poljčan v Zidani mo&t, Ciril Zalokar z Viča na Vrhniko. Na lastno prošnjo so premeščeni: prometnik Ivan Avbelj iz Zidanega mosta za šefa postaja v Planini, prometnik Ciril Adam iz Zidanega mosta v Novo mesto, prometnik Maitin Podgornik k Celja r Poljčane. oficiai Frane Alt iz Zidanega mosta v Celje, blagajnik Mihajlo Petrič iz Ljubljane tu. Jesenice, in prometnik Alojzij l-adih ;z Rogatca k Sv. Juriju. Odlikovan je i zlato kolajno » zveeto »'užbovanje poKojeni zvaničnik sreskega sodišča v M»-iboiu Franc Simončič. Reden parniški promet med Beogradom in Pešto Beograd, 23. maja. p. Danes je bil otvor-jen reden parniški promet na Dunavu med Beogradom in Budimpešto. Kot prvi paznik na novo otvorjeni progi je prispel danes v Beograd madžarski parnik »Kraljica Elizabeta«, ki so mu priredili v Beogradu svečan sprejem. Jutri krene prvi brzovond jugoslovenski parnik v Budimpešto. Iz Julijske Krajine Drobne novice V bližini Podbrda se je 24-!etni dela ve« Gregor Vizjak iz Grahovega pri delu smrtno ponesrečil. Umrl je v goriški bolnici. V Pulju je utonil 56-letni delavec Vinccno Mužina. Tik ob obali je mu ob na splozkih, od dežja izpranih del spodrsnilo ter je padel v morje ki ga je kmalu nato pogoltnilo. Žrtev granate. Pred dnevi so trije nabre-žinseki dečki za občinsko hišo v vasi našli granato in jo takoj skušali razstaviti, pri čemer pa je eksplodirala in so bili vsi trije nevarno ranjeni. Prepeljali so jih v tržaško bolnico. V četrtek je eden izmed njih, 6-letni Tonček Godina, podlegel poškodbam- V goriški bolnici je umrl 14-letni Pavel Bratuš iz Grgarja. Dobil je hude notranje poškodbe pri eksploziji stare granate, ki io je našel v grgarski okolici in je z njo tako neprevidno ravnal, da se je razletela te* ga smrtno nevarno poškodovala. Požar v Breginju. V noči od srede na četrtek je nenadoma nastal požar v hiši kmečkega posestnika Franceta Gruntarja-Ogenj se je razširil na vse poslopje, ki je do tal pogorelo. Zgorelo je tudi mnogo sena in žita. Škode okoli 10.000 Hr. V Renfah je pogorel dom Marije Pregljeve. V hiši je zgorela tudi vsa oprema. Sko-ga znaša preko 10.000 lir. Domače vesti • Zdravniški kongres bo letos v radenskem zdravilišču ob binkoštih. Vršil se bo docela jr znamenju >docentov<- Predavatelji oodo namreč sami docenti naših klinik, mladi znanstveniki, ki bodo pokazali delo mlajše generacije. Predavali bodo docent dr. Bo-rič (Beograd) o važnosti duodenalne tubaže, docent dr- Vuletič (Zagreb) o Palneotera-piji, docent dr. Stanojevič (Beograd) o terapiji ledvičnih bolezni v praksi, docent dr. Matiko (Ljubljana) o začetni slabosti srca. Zdravniki so vljudno vabljeni, da se kongre-i&a udeleže. V tej zvezi lahko združijo utile cum dulci ker bodo imeli lepo priliko, da Bi ogledajo Radence, ki so letos povsem modernizirani in ki so v svetu vsak dan bolj znani po edinstvenih kopelih C02. katere 'bodo mogli zdravniki sami preizkusiti. Najboljše vlakovne zveze: iz Ljubljane direktni vs^on ob 7.20 brez prestopa do Radencev, opoldanski vlak proti Mariboru ln od tam takoj dalje z avtobusom. » 9. kongres jugoslovenskih esperantistov t Ljubljani (30. t. m. do 2- junija). Predsednik ministrskega sveta je odobril štiridnevni izredni dopust vsem državnim usliiz-bencem-esperantistom za poset esperantsne-ga kongresa v Ljubljani. Zunanji minister je dovolil brezplačni vizum vsem inozemskim esperantktom, ki poselijo ta kongres, a minister za promet je dovolil polovični popust na vseh progah državnih železnic po-setr.ikom kongresa z običajnimi pogoji. Popust bo veljal za vse razrede In vse vrste vlakov (razen SOE) od 25. t- m- do 6. juni-ja. * Dijaki, vpišite sc v Ferijalnl sarez, ki je dijaška organizacija, odobrena s pravilnikom ministra prosvete- Smoter so mu potovanja. Potovanje krepi zdravje in izobražuje! Ferijalni savez omogoča potovanje z naslednjimi sredstvi: daje poedincem polovično vozno ceno po vseh železnicah in pa mikih; ustanavlja po vsej državi zavetišča za potujoče dijake in svoje lastne domove; v vsakem pomembnejšem kraju ima FS urejeno prenočišče; daje dijakom brezplačno hrano v počitniških kuhinjah; v vseh planinskih kočah Jugoslavije uživajo dijaki iste dobrote kakor člani planinskih društev. Vpiše se v Ferijalni savez lahko vsak dijak in dijakinja gimnazije, meščanske šole, ljudske šole, vseh strokovnih šol. trgovskih tečajev itd. Vpisovanje bo do 20. junija s tem, da se plača 35 Din za članarino; kdor želi uživati iste ugodnosti, ki jih uživajo elam Slov. planinskega društva, doplača še 5 Din in dobi posebno mladinsko planinsko legitimacijo. Članarina se vplača le po položnici, ki jo dobi dijak na svoji šoli pri poverjeniku a_oložnici na čekovni račun FS št. 13-277. Takoj, ko vplača članarino dobi legitimacijo na svojem zavodu pri poverjeniku. Ce hoče, da jo pošljemo osebno, doplača 150 za poštne stroške. Vse informacije izveš; Dravska oblast Ferijalnega save-za. Ljubljana državna trgovska akademija, ITI. nadstropje, od 9. do 12. in od 15. do 18. 1XI F>J*I iVt K-SS Vi LtO manufaktura S O U V A N B———— * Učitelji, ki so odslužili kadrski rok in to bili v zadnjem času po lastnem pristanku postavljeni za uradniške pripravnike,^ četudi so bili pred nastopom vojaške službe že v IX. skupini, naj takoj vlože prošnjo za IX. položaj no skupino. To je potrebno, da jim bo mogoče priznati prejšnji položaj, ko bo ustvarjena možnost pc proračunu. * Narodno-obrambni sklad »Bran-i-bora< akcija pirliov: Meščanska šola, Slov. Bistrica 46.25 učiteljska šola, Ljubljana, 481.7», dekliška'meščanska šola, Celje, 132.75; drž-narodne šole- Kranj, 356-25, Tešanovci, 35.25 Ormož 31 Vel- Trn. p. Krško, 35, Litija, 48, Griblje', p. Gradac, 35, Metlika, o5.7a, Sp. Šiška 111.50 Cankova, 44.50, Bela cerkev na DoL, 10, Petišovci, 20, Št. Jošt na Ko-ziaku p- Dobrna, 25. Gor. Lendava. 26.o0, Svetinja, p. Ivanjkovci. 36.25, Celje-mesto, 167 \ mika 143. Zavrče pri Ptuju, 50, store, '29 Žalna p- Višnja eora, 67.75, Studenci pri Mariboru, 45.25 Din. Društvo >Bran-i-bor < osr^dnii odbor. Ljubljana. LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo KI" NOVAK FRAN JO, LJUBLJANA Zahtevajte album! M Iz bano\.nske službe. Imenovani so: za banovinskega uradnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru levi breg uradniški pripravnik Branko •Bartol, za banovinsko sestro pomočnico pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani banovinska uradniška pripravnica Draga Bidovec-Kerhlanko, za banovinsko sestro pomočnico pri zdravstvenem domu v Mariboru uradniška pri-pripravnica Ana Bižal, za banovinskega svetnika pri b a neki upravi banovinski sekretar Josip Dolinar- Za banovinskega kmetijskega pristava v d- upravnika banovinskega posestva Ponorviče pri Litiji ing. Ivan Hvastja, ze banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Kamniku Ivan Levstek, za banovinskega cestnega nadzornika pri sreskem cestnem odboru v Kranju cestni nadzornik uradniški pripravnik Andrej Rih-taršič, za banovinskega arhivskega uradnika na kmetijski šola v St. Jurju ob Južni železnici banovinski uradniški pripravnik Josip Rongador, za banovinskega cestnega nadzornika uradniškega pripravnika »KINO SLOGA, tel. 27-301 Ob 15., 17., 19. hi 21. url Kralj pevcev, najslavnejši sodobni tenorist Benjamin Gigli poje 18 opernih arij v velefilmu Ne pozabi me! MATINEJA ob 10.30 dop. po enotni ceni 4.50 Din. Poljska krt Svetisiav Petrovič, Ani Ondra, Hans Moser. pri sre6kem cestnem odboru v Radovljici Viktor Svetel, za banovinsko sestro pomočnico prti združeni zdravstveni občini Gornja Lendava banovinska sestra pomočnica in uradniška pripravnica Marija ŠpaiLir, za banovinskega pisarja pripravnika pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani Franc Zagorec, za zvaničnika laboranta pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani dnevničar zva-ničraik Jernej Certanc; v višjo skupino so pomaknjeni banovinska upravno pisarniška uradnica pri banski upravi Hedvika Brus, banovinski kmetijski uradnik pri sreskem načelstvu v Celju Janko Dolinor, banovinska sestra pomočnica pri posvero-i valnici za matere v Hrastniku Ana Ko-štomaj, banovinska upravno pisarniška uradnica pri bainski upravi Frančiška Ko- Dr. A. F. FERENČAK ZDRAVNIK ZA KOZMETIKO, KRČNE ŽILE in HEMOROIDE G A J E V A 3, se je vrnil s potovanja in zopet redno ordinira. za mernik, banovinski upravno pisarniški pripravnik pri banski upravi Z.magomir Kramer. banovinski katastrski geometer pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani Karol LičaT, banovinska upravno pisarniška uradnica pri banski upravi Frančiška Rogač, banovinski uradniški pripravnik pri sreskem cestnem odboru v Kamniku Josip Rupnik, banovinski upravnik zdravilišča v Dobrni, dr. Fran Šter, banovinski katastrski geometer pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani Vladimir Tance, dipil. tehnik uradniški pripravnik pri sreskem cestnem odboru v Slovenj-gradcu Florijan UM, banovinski pri m ari j pri banovinski bolnici v Slovenjgradcu dtr. Vinko Železnikar, in banovinski zvan.ič-nik pri banovinski kmetijski šoli na Grmu Ivan Kaisitrevc; premeščen je po službeni potrebi banovinski ekonom upravnik banovinskega posestva Ponovi če pri Litiji Ludvik Rupelj za pomočnika sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Liublianii. * Za konjske dirfee v Ljutomeru je ugodna železniška zveza iz Maribora. Vlak odhaja iz Maribora ob 11.48, vrača se iz Ljutomera ob 18.58. Nedeljski listek stane tja in nazaj 28. 5q Din. S postaje v Ljutomeru vozi avtobus na dirkališče na Cvenu. Začetek dirk ob 15. Vsi prijatelji konjskega športa, pohitete gotovo danes v Ljutomer, da prisostvujete izredno zanimivim dirkam. * Pomorski kabel med Bok o Kotorsko ln Marseilleom. V Boko je priplula francoska državna ladja »Ampčre« g francoskimi pomorskimi strokovnjaki inženjerji in tehniki. V spremstvu predstavnikov naše mornarice go ogledali teren v Igalu, kjer bo dovršen dolg podmorski kabeL Francoski strokovnjaki so se ugodno izrazili o samem terenu, nakar so se vrnili v Francijo. V kratkem bodo v Igalu pričeli graditi veliko poslopje za telefonsko centralo. * Saditev tobaka t Južni Srbiji se je letos pričela tri tedne prej, ko v drugih letih, ker je bilo letošnje prvo pomladansko vreme zelo blago in izredno ugodno za saditev rastlin. Tako so tri tedne pred navadnim sadi tveni m časom posadili tobak tudi v rado-viškem srezu, ki prideluje, kakor je znano najboljši tobak ne samo v vsej Južni Srbiji, temveč v vsej naši državi. K«t se je lanski pridelek plačal po precej boljših cenah, ko prej se je prebivalstvo radovilkega sre-za zopet z veliko vnemo lotilo te vrste poljedelstva, katera se mu je prej zaradi prenizkih cen slato izplačala in se je tako sedaj v samem radeviškem srezu posadilo 17 milijonov tobačnih rastlin. * Rubežen v beograjskem uradu za stave. Koncesijo za stave pni beograjskih konjskih dirkah imata že več let znana »bookmakerja«, madžarska žiidovska brata Zokam in Mikša Blau. V nedeljo so se vršile dirke na dirkališču pri Carevi Ču-pni(ji. Takoj po dirkah pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Komaj je odšel zadnji dobitnik stave, neki beograjski odveitniik, ki je dobil 4000 Din, je stopil v urad za stave davčni uradnik z dvema izvršilnima organoma in zaplenil Rlaucma ves denar, kar sta ga imela v blagajni in pri 6ebi. Bilo je okoli 28.000 Din- Zgodilo se je pa to, ker braita Blau dolgujeta državi večji znesek za davke, še večjega pa za globo, ki ju je zadela zaradi nekega pogreška v njunem poslu, vsega skupaj nekaj okoli 900-000 Din. Ker tega zneska nista plačala, je prišla rubežen. Zarubljen je tudi njen polog, ki znaša okoli 200.000 Din- Ljudje, ki poznajo poslovanje njunega urada za stave, ee čudijo, kako brala Blau nisita redno plačevala davkov, ko jima je njun posel prinašal tako lep dobiček- Nedeljskega »dobička pa seveda ne gre šteti med najlepše * Poroka po sodni razsodbi. Pred okrožnim sodiščem za beograjsko okrožje sta se morala zagovarjati Ljubomir Uroševič in njegov sin Arandjel iz Stojnika, da sta v jeseni leta 1933. zavedla v zmoto nedoletno Tioko Pavlovič, ki jo je Arandjel pripeljal v svojo hišo, živel ž njo ko v zakonu, pa jo po poldrugem mesecu odgnal od hiše. Na razpravi je bila tudi Tioka s 16 mesečnim Asrandjelovim otrokom in njena mati. Oče je izpovedal, da sta oba šla sama od bile, ker ju je pokaTal zaradi nekih kart in knjig, ki njemu niso bile všeč. Sla sta k Tiokini materi. Arandjel pa je moral potem v vojaško službo, iz katere se ni ver-nil k njemu. Nima nič proti njuni poroki in da se vrneta k njemu. Saj ju ni nikdar gonil od sebe. Ko sta potem še Tioka in Arandjel izjavila, da se imata rada in bi se vzela, je državni tožilec predlagal, da se razprava' odgodi in se Tioka in Arandjel med lem poročita. Sodišče jima je odredilo rok za poroko do 15. septemra. Dotlej morata poslati sodišču poročni list, pa pojde tožba drž. tožilca v koš to ee pravi ad acta. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * SildVit napad na učitelja. V vasi Dreno- vu pri Prijepolju so imeli na praznik vne-bohoda žegnanje. Po starem običaju se je množica zbrala okrog šole. na dvorišču so plesali kolo. Praznovanje je trajalo do prvih večernih ur. Nekoga je prijela žeja in je hotel piti pri šolskem studencu. Prosil je šolskega slugo, naj mu da kako posodo. Sluga ni hotel dati in nastal je prepir. Učitelj Ra-dibratovič je hotel posredovati, tedaj jaa so kmetje navalili nanj in ga neusmiljeno pretepli. Dobil je 30 nevarnih ran, kosti so polomljene in ni mnogo upanja, da ostane živ. * Star panj se je vnel. V Vitomircih pri Peči se je 76-letni Milun Markovič poročil z 20-letno lepotico Vido Krivokapičevo. K poroki se je zbralo v nevestini hiši mnogo svatov še več pa radovednežev, ki jim je pač le enkrat v življenju dano, da vidijo tako mičen zakonski par. » Samomor samostanskega predstojnika. V samostanu Bukovem, nedaleč od Negotina si je končal življenje starejši arhimandrid srbske pravoslavne cerkve in najbogatejšega samostana v Jugoslaviji, oče Ruvim Oka-novič. V Bil k ovil je prebil celih 25 let kot predstojnik samostana. Vzrok njegovega obupa še ni znan Ustrelil se je v glavo. V njegovem žepu so našli 19.000 Din gotovine- * Štiri volčiče je ukradel. Nenavadno pustolovščino si je na praznik vnebohoda dovolil Borisav Stojič, kmetovalec iz Ripnja, nedaleč od Beograda. Našel je volčji brlog, se spiazil vanj in pobral 4 mlade volčiče. Ko je vsa divja prihitela volkulja da bi obračunala s predrznežem, je Stojiču vendar uspelo, da je hitro splezal na drevo. Več ko pol ure se je volkulja vzpenjala proti njemu in obupno zavijala za mladiči. Naenkrat pa se je okrenila in pobegnila, bržčas je šla iskat očeta volka. In tedaj je Stojič skočil r drevesa in pobegnil z volčiči v vas, kolikor so ga nesle noge. y Beogradu je zdaj prodajal volčiče po 120 Din, vendar jih nihče ne kupi. Najbrž jih lx> odvzel novi zoološki vrt na Kalemegdanu. . * Kovača ponarejenih petdesetakor. direktorja »Kovnice« a.d. v Beogradu, Mili-voja Boškoviča, skušajo njegovi zagovorniki spraviti v umobolnico. V svojem predlogu navajajo da se da po okoliščinah prepovedanega dejanja in po obnašanju obtoženega Boškoviča sklepati, da mož duševno ni popolnoma zdrav in da bi ga morali čimprej pregledati zdravniki beograjske umobolnice. V predlogu je tudi navedeno, da je med vojno prestal rane In razne bolezni, ki morda vplivajo na njegovo duševno stanje. Preiskovalni sodnik je predlog zagovornikov izročil državnemu tožilcu. Veliki glasbeni film BOŽANSKA ŽENA MARTHA EGERTH v vlogi Madda-lene, največje ljubezni komponista BELLINIA, poje znane arije iz oper: NORMA IN SEVILJSKI BRIVEC. Predstave v nedeljo 3., 5., 7. In 9, v ponedeljek ob 8. uri. DOPOLNILO OBIČAJNO. V nedeljo ob 11. uri dopoldne film: Ukradena ljubezen Cena vsem prostorom Din 3.—- V torek veseloigra: Igra z ognjem * Prodana ciganska nevesta. K sodišču v čakovcu Je prišel cigan Martin Bogdan in povedal, da je pred letom oženil svojega 18-letnega sina Josipa b 17letno črno-oko cigansko krasotico Ružo iz neke vasi blizu Preloga. Nedavno pa je mlada snaha izginila. Oče in sin sta jo zaman iskala Pretekli petek Je stari cigan Martin Bogdan izvedel, da se nahaja lepa snaha nekje v bližini Zlatarja. Snaho je ukradel njen oče in jo drugič prodal za tisoč Din. Cigan Martin Bogdan hoče nazaj svoj denar, ker je ciganko že on kupil lani za tisočak. Sinu Josipu pa ni do denarja, marveč hoče nazaj svojo lepo črnooko ženico. • Pustolovec, ki je obetal Madšare sa naga letovišča. V Zagrebu je stopil pred sodnike 50-letni elegantni Madžar Franc Štefan Szemere. Je pustolovec, spreten in uglajen, da se ni brez uspeha izdajal za barona. Januarja in februairja se je pojavljal po letoviščih Jugoslavije, prišel je seveda tudi v Slovenijo in je kopališkim ravnateljem razlagal. da bo privabil letošnjo sezono madžarske goste, ki jim je povsod drugod predrago. Zahteval je po 870 Din za tiskanje prospektov v Budimpešti. Tako Je obral v Sloveniji Rogaško Slatino, Dobrno, Bled, drugod pa še celo vnsto letovišč. Slične sleparije je vršil tudi že v Avstriji. Obsojen je na poldrugo leto strogega zapora Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaSko zmasiramo noge v naSl pedikuri. ObiSčite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10.— Ljubljana, Selenburgova 7. • V kavarni ga J« ustrelil V kavarni »Zlatnem jagnjetu< v Petrovgradu je nedavno noč hotel dobiti pijače že pijani brivec Milorad Granič. Pa mu je niso dali, ker ni imel s čim plačati. Delavec železniške delavnice Pera Berber je pri tem izustil pripombo, da naj ljudje brez denarja ne hodijo v kavarno. To je Graniča razburilo, da je začel streljati in je šestkrat ustrelil v Pero. Prepeljan v bolnišnico je Pera izdihnil. • Trinajstleten morilec očeta. V bačkem mestu Krnjaji je uglednemu in bogatemu gospodarju Andreju Russtatterju pred tremi leti umrla žena- Kmalu se je znova poročil in mačeha je začela grdo ravnati s 13-letnim pastorkom Pavlom. Te dni se je pastorek zaradi mačehe tako razsrdil, da je pograbil kuhinjski nož in z njim zabodel očeta naravnost v srce. • Poceni in precizno popravlja pisalne, računske stroje in blagajno Bori? Simandl, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11, tel. 21-37. • Darujte podpornemu društvo slepih v Ljubljani, Pod trančo 2.-III. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Eno srce — ena radenska. žq :^am^lGan|e • Vsaka gospodinja poseduje malo premoženje! Izračunajte enkrat, koliko vas je stalo vse perilo, irjuhe, prti, srajce, blazine, zavese itd. Videli boste, da se bo nabrala precejšnja vsota denarja. Zaradi tega mora biti gospodinja prav previdna pri pranju perila. Ne deska za mencanje in ščetka, milo naj pere! Dobro milo — Schichtovo ter- pentinovo milo _ najprej odmoči nesnago in jo potem temeljito in prizanesljivo odpravi iz j>erila. Perilo, prano s Schichtovim ter-pentinovim milom ostane dolgo kakor novo in bo vedno bleščeče belo Iz Ljubljane n__Aktualne zadeve učiteljstva. Včeraj so zborovali v Ljubljani učitelji Iz litijskega in višnjegorskega okraja. 80 članov in članic je pozdravil predsednik g. Jože Župančič. ki je podal zanimivo situaetjsko sliko. Tajniško poročilo je podala gdč. Klovar Štefanija, blagajniško pa g. i< ->pnva Janez-Sreeki šolski nadzornik g. Bczeljak Ivan je podal pregled šolstva v teku zadnjih 15 let, kolikor časa vrši on sam nadzornike posle- Zanimivo predavanje bo I7ŠI0 v posebni brošuri. Gospodarski referent g. Veber Lojze je poročal o Učiteljski tiskarni, Samopomoči in obmorskem učiteljskem doinu- Tiskovni referent g. Adamič Arnošt je stavil predlog za izdajanje »Našega roda« v dveh izdajah, za osnovno in posebej za višjo narodno šolo. kar je bilo soglasno sprejeto. Zbor je sprejel tudi pa.-d'og za izdajanje posebnega roditeljskega lista, ki naj poveže šolo z domom. Mesečnik bo začel izhajati septembra in bo veljal letno 15 Din. G. Ko-lenc Lojze je poročal o obrcoo nadaljevalnih šolah. Zborovalci so ce izr^kH proti vsakoletnemu vlaganju prošfnj za dovoljenje poučevanja na teh šolah. G. Pelko Matija je predlagal več resolucij, ki zadevajo zboljšanje prosvetnega, učufg.i in stanovskega položaja. Zborovalci so počastili sjromin pokojnega nadzornika Stiasnega, ki je bil nadzornik v litijskem srezu ter nedavno umrlega upravitelja g. Bercata Vinka lz St, Jan-ža, ki je začel službovati v litijskem srezu. Učiteljstvo je razpravljalo še o delu za tuberkulozno deco. o akciji za razširjenje ljubljanske bolnišnice ter o sodelovanju na razstavi lesa na jesenskem velesejmu- u_ Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo t Ljubljani proslavita 80-letnico ju-goslovenskega učenjaka Ni kole Tesle 28. maja s predavanjem univ. prof. dr. Milana Vidmarja. Predavanje bo v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Pričetck ob 20. uri, vstopnine ni. Enake pioslave se bodo vršile v vseh večjih naših mrstih. Zato pričakujemo. da sc bo naše občinstvo udeležilo tega predavanja v velikem številu. n_ Recitacijski rečer. ki bo ▼ ljubljanskem dramskem gledališču na večer pred desetletnico Kosovelove smrti 26. t.m. ob 20., bo poleg počaščenja Kosovelovega spomina podal zanimiv prikaz slovenske povojne pesniške tvorbe. Po spominski besedi in daljši recitaciji pesmi SreSka Kosovela bodo brali izbor iz svoje lirike nastopni avtorji- Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodušek, Mile Klopčič, Vida Taufer in Bogomil Fatur. Opozarjamo našo javnost na to edinstveno prireditev in nasvetujemo nabavo vstopnic (cene so zelo nizke) že v prodaji t naprej- n— Umetniška razstava slikarjev bratov Vidmarjev. Po daljšem presledku bosta razstavila slikarja Drago in Nande Vidmar najnovejša svoja dela v Jakopičevem paviljonu Po letu 1930, ko sta poslednjikrat razstavila v Ljubljani, 6ta aktivno sodelovala na raznih mednarodnih in jugoslovenskih razstavah, kjer sta si s svojimi resnimi deli pridobila ugledno priznanje. Vsa Slovenska kulturna javnost 6i bo prav gotovo ogledala to zanimivo razstavo. Razstavo bo otvo-ril v petek 29. t. m. ob 19-50 g. dr. France Stcle. Otvoritev bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Razstava bo odprta 14 dni. u_ Občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomočc, reg. pom. blagajne v Ljubljani, bo v ponedeljek 26. t.m. ob 20. v Trgovskem domu. u— Izredni občni zbor »Uniona«, hotel ske in starbinske d. d. v Ljubljani, bo 9-junija ob 18. v srebrni dvorani grand-hote-la Uniona v Ljubljani. Najetje posojila za renoviranje kavarne in vhoda. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 3. junija v pisarni hotela Uniona. n_ Javna seja ljubljanskega mestnega sveta bo v torek 26. L m. ob 17. v veliki sejni dvorani na magist.atu. Na dnevnem redu bodo tekoče zadeve n— Izlet društva »Pravnik«. Društvo »Pravnik« priredi svoj letošnji izlet v nedeljo 7. junija na goro Sv. Jošt in v Kranj. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7.15 do Škofje Loke; od tam peš čez Crngrob po položni poti približno 3 ure hoda na goro Sv. Jošt, kjer bo daljši počitek in kjer bo tudi preskrbljeno za okrepčila; od tam t Kranj, kjer bo na Gašteju v gostilni pri Šmidu okoli 16. ure sestanek vseh izletnikov in skupen obed. Povratek iz Kranja i večernimi vlaki. Oni, ki ee ne bi udeležili tega daljšega izleta, imajo na razpolago krajše varijante (event. tudi Šmarjetno goro). Za primer slabega vremena bi se is-let skrajšal in bi bil odhod iz Ljubljane % vlakom ob 12.05 na Šmarjetno goro, odnosno v skrajno Blabem vremenu z vlakom ob 15.44 v Kranj m na GaStej, kjer bo skupni sestanek ob vsakem vremenu. Prijave za izlet sprejema do 4. junija vratar justične palače v Ljubljani. Odbor vabi vse člana, da se v čim večjem številu z rodbinskimi člani udeleže tega izleta. u— Nastop konjenice Ljubljanskega Sokola. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola priredi na binkostni ponedeljek 1. junija ob 16. na letnem telovadišču v Tivoliju samostojen nastop. Naraščajnlki bodo izvedli vol-težiranje, jeu de barre, skakanje poedio-cev. po dva, štiri in eno Šaljivo točko z vob težiranjem. Člani in članice (24) bodo jahali s kopji caraoolile — figuralno jahanja, četvorko bo pokazalo 8 članov in 8 člani«, kot zaključno točko pa bodo Sani in Sanice izvedli conooure hippiQue, to je skoke 8« prepone. Ves čas igra odsekov« fanfara. Ker so pri nas nastopi konjenice zelo redki, vabimo na polnoštevilno udeležbo. u— Opozarjamo na jutrišnjo drago Jubilejno produkcijo ljubljanskega državnega konservatorija, ob Vi na 19. ▼ Filhatmo-nični dvorani. Spored bo obsegal 12 točk. Na tej produkciji nastopi prvič tndi operna šola s plesi, ki jih je naštudiral g. Gokrvin. Podrobni spored se dobi v knjigarni Gtaa-bene Matice. Spored, ki stane 3 Dia, bo veljal obenem kot vstopnica. PRI LENIVEM ČREVESJU IN SLABEM ŽELODCU Z NERAZP0L02ENJEM ZA. JED ZARADI ZAPEKE naj se uporablja fie oddavna poznana naravna FRANZ JOSEPOVA grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da Jb FRANZ JOSEFOVA grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal t jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za Iztrebljanje. n— Ha višji gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani VII. ho štiritedenski gospodinj- sko-kuharski te$aj za učiteljice ln absolventke srednjih šol od 2. do 30. julija. Poučeva- li bodo kuhanje in konserviranje, gospodinjstvo in serviranjo, šivanje in krojno risanje. Priglase sprejema vodstvo šol 3 do 28. junija- u— Vpisovanje v otroški vrtec na driev ni učiteljski šoli bo od 25- do 29. tm. od 8. do 9. v otroškem vrten. Starost dopolnjeno 5. leto-n— Zatvoritev prehoda skori Latteraiaa- nov drevored. Zaradi prireditve velesejma bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki drži od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Unionu od 25. t. m- do 13. junija savt a— Kdor santnffl ie današnji dan, da bi si ogledal dela najtolj znanih mojstrov fotografske umetnosti našega časa na drugi mednarodni razstavi v Jakopičevem paviljonu je zamudil priliko za polni dve leti, kajti "šele v maju L 1938- bo mogoče otvoriti tretjo razstavo te vrste v Ljubljani. Z organiziranjem mednarodnih fotografskih raz stav je združeno toliko dela in stroškov, da bi morali naši amaterji zanemariti vse druge nič manj potrebne svoje akcije, Če bi hoteli našemu občinstvu vsako leto predstaviti svoje tovariše iz vsega sveta. Izkažite torej zadnji dan njihove razstave polno razumevanje za njihovo stremljenje in ne pozabite posetiti Jakopičevega paviljona. Še nikomur ni bilo žal, ki si je to Izredno lepo razstavo ogledal! Najlepše darilo za pridnega dijaka, birmanca ali nevesto je FOTO APARAT katerega kupite ali zamenjate Vašega starega za novega naj-kulantneje pri Foto-turistu — Lojze Širni cu ALEKSANDROVA C. 8. n— Opozorilo. Izjemno ta teden bodo od 55. do 30. t. m- v radionski posvetovalnici, Mestni trg 23 (v bivši Suttnerjevi palači nasproti magistrata) dnevno točno ob 16. predavanja o pravilnem pranju in likanju perila. svile in volne. Predvajala se bosta dva lepa filma Vsaka gospodinja prejme obenem še lepo darilce. Poleg t«.'ga se vršijo dnevno pranja prinešenih oblek lz najobčutljivejših tkanin. Ob navzočnosti gospodinje se pciouši in zlika. Tudi z raznimi nasveti smo vam na razpolago in vse to brezplačno. V laetnem interesu vsake gospodinje je, da se te izjemne priložnosti čimprej posiuži-Posvetovalnica je odprta vsak delavnik od 8. do 12- in od 15. do 19. NOVA TRGOVINA Ure . . e s . 36,— Din Ročne ure . . 95,— Din 14 kar. ročne 230.— Din KIFFMANN O T M A R LJUBLJANA, MESTNI TRG 8. u— Društvu slepih so darovali stalni gostje pri »Sokolu« 430 Din, ki bo preostali od nabranega denarja za šopek pokojni kuharici Ančki. Društvu je denar na razpolago pri blagajni uprave »Jutra«. b— Avtomobilski izlet na Grossgloekner in po Koroški (30. t. m. do L Junija). Informacije in prijave v Okornovi izletni pisarni. Ljubljana, bot-il Slon. Najlepše darilo ZA BIBMANCE: kupite samo v drogeriji > HERMES« Ljubljana — Miklošičeva SO. Stane samo 50.— Din. Iz Celja e— Sokolski materinski dan. Mladinski odsek Sokolskega društva v Celju bo priredil danes ob 15- proslavo materinskega dne v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so nagovor, deklamacije, telovadba, točka za gosli in klavir, petje mladinskega zbora mestne deške narodne šole pod vodstvom br. Cirila Preglja, recitacija in Nušičev prizor >Naša deca«. K udeležbi vabimo predvsem matere, pa tudi članstvo in vse prijatelje Sokola. Vstopnine ni- e— V gledališču bo uprizorila ljubljanska drama v torek 26- t. m. ob 20. Besierovo učinkovito igro »Tiran«, ki je doživela v Ljubljani velik uspeh. Neabonentom svetujemo, da si takoj nabavijo vstopnice v pred-prodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. Rimske toplice (SLOVENIJA) jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in posezoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rim. Toplicah. e— Koncert slepe dece. V sredo 27. t. m. ob 20- bodo nastopili v gledališču gojenci zavoda za vzgojo slepe dece iz Zagreba, da pokažejo svoje sposobnosti na }-od-:ročju vokalne in instrumentalne glasbe. Na zanimivem sporedu je godba na pihala, pevski zbori, skladbe za klavir fagot in rog šolo ter tamburaški zbor. Vstopnice so v nred-prodajj v knjigarni K- Goričarja vdove. Vabimo občinstvo, da obišče to redko prireditev v čim večjem številu- e— Ob zaključku protituberkuloznega tedna bo danes ob pol 11. do 12- v mestnem parku promenadni koncert celjske žekzni-čaneke godbe. Ob 15. se to pričel na Gla ziji zanimiv nogometni brzoturnlr s sledečim vrstnim redom: ob 15. Olimp-Celj?, ob 15.30 Jugoslavija-Atletiki, ob 16. premaganca. ob 16.30 zmagovalca. e_ Žrtev eksplozije- V Četrtek je Janez Turk od Sv. Florjana pri Rogatcu manipuliral v stanovanju dninarja Očka v Gradišču pri Rogatcu s smodnikom Poleg njega je stal 4-letni dninarjev sinček Ignac Očko Smodnik je nenadno eksplodiral in tuši! v malega Očka, ki je dobil težke opekline po glavi, desni nogi in roki. Otrok ee zdravi v celjski bolnišnici. BANKA BARUH FARIS (90) 11. RUE AUBER Telef.: Op6ra 98.15 — Telet ; Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Hola.idiji in Luksenburgu Odpremlja denaT v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji Id Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG; No. 5967 L.uxembourg. a_V Hanstve mectue «b*hM so bili sprejeti ▼ petek pekovski mojster g. Matevž Za- dravee, njegov sin Karel Zadravee ln nameščenec tvrdke >Jugoles< g. Kristijan Dobnik. g. Pavlu Serlu pa je zagotovljen sprejem v članstvo, če dobi naše državljanstvo. e— Savinja s pritoki je začela včeraj zaradi dolgotrajnega deževja naraščati in je dosegla popoldne skoraj že dva metra nad normalo. Če bo deževalo še dalje, se je bali, da se bo vodovje ponoči izlilo čez bregove. e— Kino Union. Danes ob 10. matineja Danes ob 16.15, 18.30 in 20-45 ter jutri ob 16-30 in 20.30 velefilm »Bil sem Jacik Mo^-timer« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Spominsko ploščo kralju Uedinitelju bodo vzidali na pobudo Narodne odbrane na Pobrežju na šolskem poslopju. Pobreška občina je prispevala v ta namen primerno vsoto. a— Preselitev inženjerske podoficirske šole 1. septembra se preselita inženjerska podoficirska šola in šola za rezervne inženjerske oficirje v Šabac. V vojašnici kralja Petra pa se bo namesto imenovane šole nastanila šola za rezervne artilerijske oficirje, ki je zdaj v Sarajevu. Zvočni kino IDEAL 1 ANA STEN, FREDRIC MARCH v prekrasnem velefilmu „ VSTAJENJE " po romanu slavnega pisatelja L. N. Tolstoja. Danes ob 3., 5., 7. in 9.15 zv. a— Jadranske slovesnosti se začno danes ob 8. na Glavnem trgu, kjer se zbere dijaštvo k svečani blagoslovitvi in razvitju zastav pomladkov Jadranske straže na tukajšnjih šolah*. Najprej bo nagovor predsednika oblastnega odbora JS dr. Lipolda, nato sledita po himni blagoslovitev in izročitev zastav zastavonošam. Zatem nagovor tajnika g. Pirca, služba božja in sprevod. a— V Ljudski univerzi bo predaval Jutri v ponedeljek znani dunajski zgodovinar univ. profesor dr. Erieh Voegelin o borbi Azije za nadvlado v Evropi. a— Pobreške novice. Kot tehnični Izvedenec se nastavi pri občini v sporazumu z drugimi okoliškimi občinami inž. Rane. Na tajni seji občinskega odbora so dobili zagotovilo občinstva Franc Gaberšček, Rudolf Gerželj, Josip Brandl in Milka Zupanova. a— Novi mestni avtobusi V smislu reorganizacije mestnega avtobusnega prometa je mestni svet sklenil nabaviti ŠGft novih avtobusov, ki bodo uporabljali plinsko olje namesto dragega bencina. Včeraj je bila na celjski progi poskusna vožnja s prvim novim avtobusom. Voz ima 33 stalnih sedežev. Voz doseže normalno brzino km na nro in ima lastno kurjavo s toplim zrakom. Krapinske toplice Izredni uspehi pri zdravljenju revme, pro-tina, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43® C. Sezona od srede aprila do srede oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in po se zone, pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Brezplačen povratek po železnici itd. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! s— Zaradi neugodnega vremena M je za danes določeni veliki pomladni nastop mariborskega Sokolstva preložil na nedeljo 1. junija. a— Strogi pasji zapor je odredilo mariborsko mestno poglavarstvo za mesto Maribor. Iz Rran)a r— Krajevna protituberkulozna liga priredi danes ob pol 11. k zaključku protituberkuloznega tedna v Narodnem domu akademijo. Sodelovali bodo orkester glasbene šole, mladinski pevski zbor, pevski zbori Sokola, Splošne delavske strokovne zveze in Prosvetne zveze. Sprejemajo se prostovoljni prispevki za protituberkulozni fond. Vabimo vse meščanstvo, da se prireditve polnoštevilno udeleži. r— Kino Narodni dom. Nedelja; Lida Baa-rova v senzacionalnem filmu »Duše pod 14-čem«. ZA VAŠ ODDIH popolnoma renovirane MEDIJSKE TOPLICE PRI ZAGORJU. Veliki termalni bazeni na prostem, terase za solnčenje. Izvrstni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, oči i. t. d. Prvovrstna hrana in postrežba, solidne cene, novo vodstvo. Prospekti pri upravi kopališča. "mmmmmmmmmm~bmmmmMMMVmmmmrn^mmmmmmmmmmmmmmtmmm^mmammm r— Krožek prijateljev Francije je priredil na praznik s sodelovanjem drž. realne gimnazije lepo uspelo »Francosko akademijo.« Akademijo sta posetila poleg ostalih častnih gostov ljubljanski francoski konzul g. Remerand in francoski lektor g. Lacroix. Pozdravni nagovor je imel g. Va-racha, nakar se je g. Remerand zahvalil za pozdrav in pohvalil veliko agilnost kranjskega francoskega krožka, ki z neumornim delom krepi prijateljstvo jugoslovanskega in francoskega naroda. Orkester Glasbene šole je zaigral francosko himno, nakar je pričel spored, ki je obsegal recitacijske, pevske in dramatske točke. Drž. realna gimnazija je odlično izvedla IV., V. in VI. sceno 5. dejanja Hugojeve drame »Herna-ni«, nakar je sledila drž. himna. Francoski krožek zasluži vse priznanje in pohvalo za svojo agilnost. Iz Tržič* 5— Prosvetna sezona v Tržiču je pri kraju, odra v Sokolst^m domu sta za letos že spustila svoje iastore. Pač pa se zanimajo neki zelo sposobni diletami za uprizoritev dveh narodnih iger in sicer Vombergarjeve »Licitacije« in Vovkove »Zaščite kmeta«. Ker je snov oteh iger vzeta iz tedanjega življenja in vsebina zelo ganljiva, je pričakovati rekorden obisk. Iz Gornjega grada gr— Tujsko-prometno društvo v Gornjem gradu je imelo v soboto 9. t m. v Trobejevi gostilni svoj letni občni zbor, katerega se pa žal ni udeležilo večje število članov, zlasti smo pogrešali one ljudi, ki so na tujskem prometu v prvi vrsti interesirani. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je društvo pod predsedstvom g. šol. upravitelja Tratnika izredno lepo napredovalo. Glavni uspeh je bila postavitev letnega kopališča ob Dreti. Tudi v gmotnem pogledu je društvo ugodno rešilo svojo nalogo. Društvo ima dolga še okrog 4000 Din, proračun za prihodnjo poslovno dobo, sestavljen v vsej skromnosti, navaja znesek 7000 Din. Pri točki o delovnem programu v bodočem letu so se iznesli razni inicijativni predlogi za še uspešnejše delovanje tega za naš kraj prevažnega društva. G. dr. E. Mejak je obrazložil novo uredbo o pospeševanju tujskega prometa in v zvezi s tem pokazal, kako je priti do sredstev za napredek društvenega delovanja in kako naj se organizira v podrobnosti tujski promet pri nas. Društvo je sklenilo udeležiti se razstave na letošnjem »Mariborskem tednu«. Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen za tajnika brivski mojster g. Voščič. Želimo marljivemu društvu mnogo uspehov tudi v bodočem letu. Iz Ljutomera lj— Rdeči križ je imel v nedeljo zabavni večer z lepim sporedom. V uvodu je bila razdelitev samaritanskih izkaznic 32 absolventom nižjega s^mari tanskega tečaja, na katerem sta predavala zdravnika gg. dr. Haring in dr. Porekar. Nato je orkester glasbenega društva pod vodstvom g. Za-cherla zaigral več učinkovitih skladb Podmladek RK na meščanski šoli je nastopil z dramskim prizorom in deklamacijami, kot solisti pa so z uspehom sodelovali gdčni. Huberjeva Anica in Štritofova in g. Kuhar. Spremljal je soliste g. Ivo Seršen. Prireditev bi zaslužila večji obisk. KOLIC-DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA SMadBCa: BEOGRAD, Tel. »—270 29—«29 ' 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78, PRAGA — SMI CHOV Tel. 407—66. KOLICEVO VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL MAH NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. DOVIH IN TUDI WAG ONS LIT S. Iz Ptuja J— Telovadni nastop šolske mladine na praznik. Nastopile so osnovna deška in dekliška šola. akodišika osnovna deška in dekliška žola. gimnazija in meščanska šola. Telovadnemu nastopu je prisostvovala ogromna množica ljudi, rn^-d njimi tudi ere-ski načelnik g. dr- Vidic, komandant mesta inž. major g. Manojiovič in podpredsednik občine g. CviikL j— Stavbeno gibanje v Ptuju je v zadnjem času živahno. Trgovec g. Ilavelka gradi novo poslopje na Tyrševem trgu, veletrgovec g, Lenart je dozidal k poslopju Se eno nadstropje radi razširitve tvornice perila, per sestnica in gostilmičanka ga. Zupančičeva je k dosedanjemu poslopju napravila prizidek za tujske sobe. V Panonski ulici bo zgradil enonadstropno poslopje zobozdravnik g. dr. Brenčič. V bolnišnici se zdaj gradijo štiri moderne kopalnice. Zgradil se bo tudi pri-zidek za operacijsko sobo in pisarniške prostore. j—: Ogenj je nastal nedavno noč ▼ gospodarskem poslopju posestnika Belšaka Ivana v Brati&Lavcih. Živino so še v zadnjem trenutku rešili. Iz Murske Sobote ms— Nekaj požarne statistike. Zdaj so se požari v naših krajih malo polegli. Kritičen mesec april je za nami. V aprilu je gorelo v našem srezu kar na 28 mestih. 19 pogorelcev je bdlo zavarovanih, a samo 9 nezavarovanih. Povzročena škoda znaša pri zavarovanih 293.000 Din, pri nezavarovanih le 43.650 Din. Te požare je gasilo 713 gasilcev. Devet oseb je dobilo pri gašenju nevarne opekline, med temi so štirje gasilci. En pogorelec je celo umrl za opeklinami Poleg velikega števila pridelkov so zgorele tudi štiri krave in tri svinje. Ce ne bi gasilci pravočasno stopili v akcijo, bi znašala škoda 579.000 Din. ms— Delavski dom. Po drugI javni ofer-talni licitaciji sta izdražila težaška, zidarska ln železobetonska dela stavbenika gg. Mesarič in Sraka. Tudi vsa druga dela, ki pridejo pri stavbi v poštev, so v rokah domačih obrtnikov. Te dni so že začeli prva dela, česar so najbolj veseli številni brezposelni. Z začetkom gradnje Delavskega doma, ki bo po svoji zunanjosti v okras našemu mestu, bo rešeno eno izmed perečih socialnih problemov našega kraja ln vsega okoliša. Delavci bodo dobili svoje prepo-trebno zavetišče, borza dela pa prostore, ki bodo ustrezali potrebam. GORNJA RADGONA Urbanov sejem bo v ponedeljek, 25. t m. Sokolska četa v Radencih bo imela javni telovadni nastop ob sodelovanju matičnega društva iz Gornje Radgone in sokolske čete iz Apač 1. junija. Okoliška društva, naj na ta dan ne določajo svojih prireditev. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja 24. maja: Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ponedeljek 25. maja: zaprto. Torek 26. maja: Tiran. Gostovanje v Celju. A OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja 24. maja: Trubadur. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Ponedeljek 25. maja: zaprto. V Koncem prihodnjega tedna bo v operi premijera Leharjeve operete »Vesela vdova« v popolnoma novem Stritofovem prevodu. v novi režiji in inscenaciji. Glavno vlogo poje ga. Gjugjenac. Opereto Študira kapelnik Stritof. ★ Mariborsko gledališče NedeJja 24.: Zaprto- Danes ob 1&, 17, 19.15 ta Z1.15 Vsa prlrodna lepota tirolskih! VELIKA PREMIERA ! planin in Franenseea Roman Vicki Baum: ŽENSKO JEZERO V glavnih vlogah omiljeni par lz filma »Oči čarne« SIMONE SIMON in P. Auraont — Pesem lepote, mladosti, ljubezni in prvič prebujene strasti. O TEM FILMU JE GOVORIL VES BEOGRAD, VES ZAGREB... in bo GOVORILA TUDI VSA LJUBLJANA! DANES! »Elitni kino Matica" Telefon 2124 Celjski mestni svet Zavarovanje levega obrežja Voglajne — Dopolnilo pravilnika o nvozninl — Razširjenje meščanske šole — Regulacija Ložnice — Vprašanje justične palače v Celju — Znižanje cene pogonskega toka — Razpis službe občinskega kmetijskega referenta znašali okrog 224.000 Din, naj bi poleg mestne občine še prispevali banska uprava ter celjski, šmarski in laški srez. Občina bo začela letos z brezposelnimi regulirati potok Ložnico od izliva v Savinjo do Jošto-vega mlina. Stroški za odkup zemljišč za regulacijo tega potoka bodo znašali okrog 70.000 Din. Občina namerava ustanoviti vodno zadrugo za vzdrževanje vseh reguliranih pritokov Savinje v celjskem okolišu. 0 ureditvi prostorov mestnega poglavarstva in preselitvi mestne policije bo razpravljal finančni odbor. Prošnji sreekega sodišča za preselitev iz sedanjih prostorov se ne ngodi, ker ni za to prostorov na razpolago. Za novo nujno potrebno juetičfio palačo se smatra kot najprimernejši prostor kompleks starega okrožnega sodfšča. Občina bo zaradi gradnje justične palače nujno intervenirala pri pristojnih ministrstvih in pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Cena pogonskega toka »e zniža a 0JS0 Din. tako da znaša pričenši z junijsko uporabo do 25 ur polne obtežbe 2 Din, za nadaljnjih 25 ur 1.50 Din in vsakih nadaljnjih 25 ur 1 Din za kw. Občina bo podaljšala mestni vodovod na Dolgem polju do Dečkove ceste. Občina ima 19 transformatorskih postaj; od teh so 4 na zemljišču mestne občine, 14 na tujih zemljiščih, ena pa na drogu. V tajni seji je bfi predsednik mestne občine pooblaščen, da nastavi kontrolorja za pobiranje uvoznine iz vrst mestnih nameščencev ali pa kako drugo primerno osebo; letni honorar ne sme presegati 6.000 Din. Razpiše se služba občinskega kmetijskega referenta, ki ga mora imeti mestno poglavarstvo kot politična oblast I. stopnje. Mestni svet je izrekel krajevno potrebo za dve gostilniški koncesiji in odobril tržno poročilo za leto 1935736. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo posebna komisija ugotovila higienske nedo-sta tke v Zavodni pod Starim gradom in hribom sv. Jožefa. Oskrbo hiralnice na Kva-temikovem posestvu in posestva samega so prevzele šolske sestre. Občina bo prosila poštno upravo, da bi namestila nov poštni nabiralnik t Gaberju, odstranila telefonske drogove s pešpoti na Mariborski ce&ti in uvedla dostavo pošte na dom po vsej občini. Mestna občina je pripravljena odstopiti OUZD Btavbišče za njegovo projektirano poslopje v Celju brezplačno samo pod pogojem, da se OUZD obveže, da bo pričel najpozneje leta 1937. graditi Bvoje poslopje v Celju. Celje, 23. maja. Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. na kateri je obravnaval mnogo tekočih zadev. Mestna občina bo zgradila drugi hodnik na novem železobe-tonskem mostu čez Ložnico na državni cesti na Ložnici ter položila pod mostom konzole za plinovod, vodovod in kabel. Stroški bodo znašali okrog 10.000 Din. Prošnja tvrdke Tivar za pavšaliranje mestne uvoznine je bila odložena, prošnji tvrdk Bata in Astra za znižanje uvoznine sta bili odklonjeni. Pavšalirana davščina na kvartanje je bila znižana od 15.000 na 12.500 Din. Periodični pregled mestne blagajne in inventarja ,ie poverjen m.s. Fazarincu, Prelogu. Rischnerju in Wltavskemu. Občina bo počakala z obnovo fasade mestnega gledališča do zaključka pogajanj z OUZD. ko se bo videlo, kakšna bo fasada novega poslopja OUZD poleg gledališča. Za obnovo fasade gledališča določeni znesek se naloži v fond za obnovo gledališča. Za ureditev prostorov za mnzej v stari gimnaziji je prejšnji mestni svet rezerviral 20.000 Din, ki se naložijo kot fond za ureditev muzeja. Občina bo delno zavarovala levo obrežje Voglajne pri železniškem mostu v Zavodni. Stroški bodo znašali okrog 45.000 Din. Stroški za modernizacijo mestne plinarne so se zvišali za 30.000 Din in 345 reg. mark. Občina bo krila to vsoto z novim posojilom. Sprejete so bile .številne dopolnitve pravilnika o mestni uvoznini. Zaradi kontrole uvoženega blaga bodo morali trgovci, obrtniki in industrije! voditi posebne knjige o uvoženem blagu. Celjska lovska družba je dala del fzdraž-banega mestnega lova gg. Danieln Raku-schu in dr. Brunu Sadniku v podzakup, ki ga je mestni svet odobril. Gosp. Francu Prelogu se dovoli proti reverzn zgraditev terase pri njegovi hiši Za kresijo 5. Občina bo izvedla asanacijo dvorišča pri stari »Kroni«. Zazidava prostora pred tremi hišami Stavbne zadruge drž. nameščencev v Jenkovi ulici se ne dovoli. Projektirano podaljšanje Jenkove nlice do Komenskega ulice se preloži nekoliko proti severu. Občina bo uredila cesto med Bračičevim in Pograjčevim posestvom v Liscah. Občina bo namestila na hišah na Mariborski cesti do Spodnje Hud in je na levi strani lihe, na desni pa sode številke in bo naročila v Cinkarni tudi 34 novih krajevnih tablic. Zaradi pomanjkanja prostorov v meščanski šoli bo zgradila mestna občina na obeh enonad-stropnih dvoriščnih traktih meščanske šole še drugo nadstropje. K stroškom, ki bodo PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen idodee čafio ^ Franz Josefove Registrirano od ministrstva sa soe. potttOm tn nar. adravja s. br. l&.«85 od 25. V, Združena v ljubezni sta šla v Dravo Nežiko Kostevškovo so našli, Franca Kikla Se iščejo Maribor, 23. maja. Davi so našli ob obali Drave pod Koroško cesto naplavljeno truplo ženske, ki je ležalo po domnevi policijskega izvedenca že nekaj dni v Dravi. Kmalu se je razjasnila vsa zadeva, ki odkriva tragiko dveh mladih življenj. Truplo naplavljenke so po komisijskem ogledu prepeljali r mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Vse kaže, da gre za truplo dekle Nežike Kostevškove, ki se je skupno s svojim ljubimcem pognala pri Breznem v Dravo. Ni se pa našlo doslej truplo njenega izvoljenca Kiklovega Franceta. Ljubavna žaloigra ima tole ozadje: V Ribnici na Pohorju imajo Kiklovi lepo posestvo. Pri njih je služila za deklo 20-letna Nežika Kostevškova, doma iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nežika je bila čedno in marljivo dekle, tako da jo je Kiklova mama, ki je sama s svojim sinom gospodarila na obsežnem posestvu imela zelo rada. Ko pa je izvedela, da se je njen 28-letni sin France zaljubil v Nežiko in da se skrivaj sestajata, je začela Nežiko sovražiti. To sovraštvo je šlo tako daleč, da ji je preteklo nedeljo odpovedala službo. Nežika je poiskala svoje reči in se poslovila od Kiklovih. Nihče pa ni mislil, da bo to slovo zadnje in da se bo z njo poslovil tudi za vselej domači sin France. Pretekli ponedeljek sta ves dan tavala okrog in se potikala po gostilnah. France je ljudem zatrjeval, da brez Nežike ne more živeti in da pojde ž njo tudi v smrt. Na praznik vnebohoda pa je prišel France domov. Mati ga je hudo oštela in njene besede si je mladi fant vzel zelo k srcu. Poslovil se je in poiskal Nežiko. Proti večeru sta se skupno odpravila na pot proti Brez-nemu in se med potjo oglasila pri mlinarju Vobovniku. Tu je Nežika shranila svoj kovčeg. Pri odhodu je še izjavila, da naj-brže ne bo več prišla po obleko, ker jo bo odneslo valovje Drave proti Mariboru. France pa je pri Vobovniku jokal in ni iz-pregovoril besede. Kje sta prebila noč, še ni znano. Drugo jutro so ljudje opazili nesrečna zaljubljenca hoditi ob železniški progi Očitno sta imela načrt, da se vržeta pod vlak. Okrog 11. pa je železniški čuvaj iz daljave opazil, kako se je dvoje človeških bitij pognalo z obrežja v valove Dra-ye. Takoj je pohitel tja in našel na bregu suknjič, klobuk in pismo, pismu pa priložen listič s prošnjo, naj vse to izroče Kiklovi mami. Železniškemu čuvaju je bilo takoj jasno, da sta šla mlada človeka v smrt O tragičnem dogodku so bili obveščeni takoj nato tudi orožniki, ki so pismo odprli in se mogli prepričati, da je Kiklovega faiv ta in dekle Nežiko pognala v smrt nesrečna ljubezen. V Ribnici na Pohorju In po vsej Dravski dolini je ljubavna žaloigra zbudila mnogo sočutja z obema nesrečnima mladima človekoma. V Kandrški dolini je cesta raztrgana Vače, 23. maja. Včeraj popoldne se je utrgal nad Kan-drško dolino oblak in je neurje divjalo celo uro. Potok Viderga, ki je drugače pohlevna vodica, je v trenutku prestopil bregove in se razlil po njivah in travnikih. Posetev. ki je lepo kazala, je občutno poškodovana. Seveda je prizadejalo neurje s poplavo več desettisoč Din škode. Precej občutno škodo pa trpi tudi cestna uprava. Deževje in narasla Viderga so razkopali na več krajih cesto, ki je nujno potrebna pomoči. Del ceste v dolžini kakih 50 metrov v bližini vasice Viderge pa je popolnoma razrušen. Cestna uprava je že namestila svarilne table. V tem predelu je namreč pokvarjen tudi obrambni zid in razrahljan je celo mostiček,. ki drži čez Vi-dergo. Iz našega kraja je odšla tako k litijskemu sreskemu cestnemu odboru kakor tudi na bansko upravo deputacija za podporo. Škoda na cesti in na mostičku je cenjena na 50.000 Din. Kredit je zasiguran. Cesta po Kandrski dolini, ki veže Vače, Medijo, Izlake in Zagorje, bo za vsak tovorni in motorni promet zaprta kake 3 tedne. Dokler ne bodo skončana dela na pokvarjeni cesti se poslužujte ceste Vače-Moravška dolina, odnosno Trojane - Izlake - Zagorje. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za j»ol stoletja i jCicel Popotni film od Oj zdaj gremp. zdaJ gremO, naza3 še pridemo!-... Trije ponosni, prostorni »pur-mank (tako smo jih krstili!) brz<5 z žgole?x>, prepevajočo mladino proti Zidanemu mostu. Zadaj nekje nad Ljubljano vise puščobni oblaki, ki sočustvujejo s starši in pretakajo drobne solze za slovo od skoro dvesto deklet, brhkih študentk. Z ritmom drvečega vlaka utripajo mlada srca, polna prekipevajoče nestrpnosti. Ampak morje, naš svetli cilj. je še daleč... Vso dolgo noč bomo še jetniki teh natrpanih celic in teh ozkih hodnikov, pod katerimi jeklena kolesa po]o svojo monotono pesem. Potem šele pride tisio ne-dogledno. veličastno, tako težko, iskreno pri-čakovano! Med vrati našega oddelka se pojavi na? neprekosljivi potni maršal. Že tedne prej je vsa skrb za izlet težila njegove rame, pa se je vedno le smehljal in emehija se tudi zdajle, ko ga moje petošolke obsujejo e sto drobnimi vprašanji. Nič ni nervozen, sama vljudnost in uslužnost sta ga. »E, Andro, kško?« ga vprašam. »Dobro, izvrstno, sve ide u redu«, mi odgovarja in se Ze odpravlja na vizitacijo v naslednji kupe. Mi mu pa brž za popotnico strumno interniramo našo himno; Me jadranske smo straža/rke, našega morja čuvarke.— Jadran Zagreba in Splita do Visa in Klisa Andrej Gabršček razlaga zgodovino Vlak sopiha ob Savi proti Brežicam. Vsa lepa pokrajina pod nami se koplje v očiščenem soncu. Naš prijazni popotni Eskulap. ki se počasi vživlja v izletniško vrvenje in vreščanje, bo dobil prvo klientko- Ireni je malce slabo. Sošolke ji prigovarjajo; Pojdi brž h doktorju po >Hoffmannove pripovedke«, te pri težavah v vlaku najbolj pomagajo, zlasti še, če je zdravnik simpatičen, mlad gospod. No. in res. Pacientka se kmalu srne-joča se vrne v svoj oddelek. In Deža. Nada in Ivka jo skoro malo zavidajo. & V Zagrebu se vsa pisana, razigrana družba kakor roj metuljčkov vsuje iz vagonov. Poldrugo uro šetamo po mestu. Zrinjevac ie živahen ves v cvetju. Pred nesmrtnim vla-diko St'rossmayerjem se ustavimo v globokem spoštovanju. Na Jelačičevem trgu se preliva bučno velikomestno življenje. Katedrala vabi. Dekliške radoznale oči strme, občudujejo in kritiirajo. Zagrebške gospa in gospodične, ki se lagodno sprehajajo mimo nas, se jim zde preveč namazane- Tudi mi zbujamo pozornost. Mnogo nas je pač-Od kavarniškega omizja bogatih dam pred Gradsko kavano (takim omizjem pravimo v Ljubljani >preki sode) ujamem mimogrede opazko: Gledajte, kak su feš i hercig te pupice, a sve tako prirodne! Iz Kastner in Ohlerjevega magacina le s težavo spravimo naše izletnice saj imajo še tako polne denarnice. Potem pa brž mimo univerze in kazališta proti postaji, premnoge z željo, da bi zamudile vlak in se vrnile še malo v hrupno mesto. Noč nam nakloni le malo počitka. Direndaj navdušenih potnic se dolgo noče poleči. Jezički so pač izvrstno namazani z dobrotami. ki so nam jih skrbne mamice dale na pot. Živa beseda žubori povsod in se ko-rajžno bori s spancem. Pesem pozdravlja zaspane postaje. Samo za pičle tri, štiri ure proti jutru se naši vozovi pogreznejo v težke sanje... Že se je razlilo bledo jutro nad kamenitno Liko in nas poščegetalo v neprespane oči Pastirčki so odpirali lačni drobnici vegaste staje, vlak je trudoma hropel med skalami in sivimi griči. Doluo uro vožnje so čakali tik ob progi na naš vlak sestradami otroci, siklepali koščene iročiee in nas z žalostnim, pretresljivim aaaaa prosili kruha, ki so ga jim naše dobr^ punčke iz vseh oken metale v gladna naročja. In v marsikaterem sicer tako veselem očesu je zablestela solza. Nenadoma je Daša vsa vzhičena plesknila in vzkliknila; Morje, morje, morje! Res nas je pozdravilo od daleč, z zgodnjim srebrnim soncem oblito veličastno, skrivnostno, blagodejno ko jutranja molitev. Na mah je bila pozabljena slaba noč, oči so nam vzplamtele ob tem prelepem pogledu, srca so razigrano pritrkavala morju v pozdrav, In že se je kmalu prikazal tudi starodavni in staroslavni Split, čudovito mesto Diokle-ci janovo. Beli dom Jadranske straže v Splitu l"ži prav na drugem koncu, pod ponosnim zelenim Marjanom. Ličen, prostoren in čist i-?, samo stopnice, ki vodijo vanj so cisto srednjeveške, vse zarasle s plevelom. V visoko pritličje te prikupne stavbe so se vkrcale naše pomorske amazonke, v gornjem nadstropju je zanimiv, lepo urejen muzej Jadranske straže. Po šestdeset deklet se je utaborilo v obe dvorani, pričel se je boj za ležišča ki so razporejena kakor na ladjah in v vlakih. Kdo bo spodaj, kdo zgoraj?.-. Pa je bilo km?.!u sklenjeno premirje, in že nas je povabilo morje v svoje osvežujoče valove, v katerih smo utopili pesem jeklenih koles, ki nam je še vedno brnela v ušesih. In sonce, vroče južno sonce nas je poljubilo s svojimi žgočimi zlatimi ustnicami. A Romamo po starem, eastitem Splitu..-Polne so nas ozke, zgovorne ulice, ki pripovedujejo o davno minulih časih. Kdo ie izklesal vse te bele in sive kamne in dahnil vanje to neminljivo, strastno življenje? Slovanske roke? Sužnji, ki so solznih oči prevzetni tuji gospodi krasili ponosne palača z benškim levom? In še prej pozno latinščino govoreči zavojevalci? Na vročih tleh smo, ki jih je zgodovina pojila z našo krvjo in ozaljšala z vekovitimi spomeniki svoje spre-minljivosti. Mogočni Dioklecijan! Kaj bi bilo mesto brez tebe? Brez tvojega pravljičnega gradu? Pa si se le na stare dni. sit vse slave, moči in sijaja svojega, umakni! v sosednji tihi Solin in od tam resignirano sporočil rimskim odposlancem, ki so te povabili, da bi jim spet zagospodoval s silno roko; Pridite v Solin, pa se toste sami naučili ceniti srečo. ki jo uživam, ko goiim solato. V peristilu, ob Grgurju Ninskem, tej božanski mojstrovini Meštrovičevi nam je kar zastal dih. Samo pred leti že, v zlati Pragi, sem doživel podobne trenotke, ko sem kakor prikovan, ves nebogljen obstal pod Ja-nom Husom... A Shajališče vseh naših skupin, ki so si posamič ogledovale mesto, ie bila monumen-talna fontana na Francoski obali. Dvakrat, trikrat dnevno se je pod palmami, ki jo obkrožajo. zbrala cela naša vojska in se tam pripravila za nove podvige, uvrstila za nova prodiranja v lejx)te in zanimivosti prestolnice jadranske. In vsekdar so nas, idealne borce, od vseh strani skušale zajeti in napasti nevarne tolpe nadležnih splitskih »kavalirjev«, ki bi najrajši operirali^ z gverilsko vojno in pod sumljivim plaščem noči, boreč se z dum-dum krogljami neolika-nosti in izzivajoče vsiljivosti. Prijazno domače ognjišče pa so izletni-cam vse dni nadomestovale milosrdne sestre v Ljudski kuhinji, ki so nam z gostoljubnim sodelovanjem prijaznega dona Herkuiana prav materinsko nudile svoje ukusne posvetne blagre. A Barčica po morju plava.- Razpoloženje pa ni kaj prida. Jutrnje nebo je sivo, oblačno^ neprijazno. Ko naš koren jaški :Bakar« zapusti splitski zaliv, se prične morje kodra-ti, prelivati, parnik pa jame plesati počasno polko, nagiba se malce na levo, malce na desno, pa čez čas spet malo naprej in malo nazaj. Njegov ples je sicer čisto nedolžen, toda za nevajene potnike postaja nekam neprijeten. Lica naših jadranskih stražark niso kar nič več tako rožna kakor so bila ob vstopu na ladjo, oči se jim ne bleste vež, saj odseva v njih svinčeno nebo in večine se že poloteva neko neprijetno nastrojenje. Spočetka se seveda vse pogumno bore zoper premogočnega sovražnika, ki kakor kaže tudi meni ne bo prizanesel. S klavrnim ostankom dobre volje vprašam po počutku Nado. Zdenko, Lenči, Taci, Jelko. Miro in še to in ono pa so za enkrat še vse mnenja, da je vožnja prijetna in da bi se rade tako vozile še dolgo, dolgo... Čez pol ure je položaj že kruto spremenjen. Večina obledelih potnic sloni čez pregrajo in žalostno gleda v peneče se valove, po klopeh in kar po tleh leže premagane pomorske amazonke. Na ladji vlada tišina kakor v razredu pri matematiki. Naš dobri popotni padar ima polne roke dela. Iz kabin se čuje usodno ihtenje. »Nikdar ne stopim več na parnik«, jadikuje Breda, Stana ji obupana pritrjuje. »Morje je samo za gledanje in za kopanje«, filozofira štajerska Metka. Medlem -predsednica Nuša previdno skrije svoje razočaranje. Epidemija se širi... Le malokatere ji še kljubujejo. Bela kava, prvi pozdrav ladijskega kuharja, tudi nje že žgače v grlu. Razvije se žalosten boj za rekorde. Kdo bo največ žrtvoval razsrjenemu Neptunu? Celo naš vodja., splitski rojak, ni več na višku razpoloženja. In profesor Be. ki sicer vsa duhovito zabava, je kar nekam umolknil. Inter arma silent Musae-. A Blaženi otok Vis. ki si sprejel na svojo mirno obalo našo poraženo armado, pozdravljen tisočkrat! In to navzlic temu, da si se spočetka zibal in gugal tudi ti in da so tvoje kamenite hiše plesale pred našimi zbeganimi očmi. Pozdravljen tudi tvoj vrtnar-umetnik. ki nam je odprl svoj vrt prekrasnih palm in nas tako kraljevsko obdaroval z duhtečimi rožami. * In uslišalo je morje naše iskrene prošnje in se umirilo. In posijalo je spet tako težko pričakovano sonce in popilo naše solze in posušilo naše žrtvene darove... In mi s-nio pozabili na vse tegobe prestane bitke in veselo razpoloženi jadrali proti Hvaru. jugoslovanski Madeiri... In potem ob Braču dalje na Makarsko, pod visoko sivo Biokovo- In zvečer spet nazaj proti Splitu, ki nas je že od daleč svetlo pozdravljal s svojimi tisočerimi lučkami. Mi pa smo mu ob veselem svidenju zapeli vse najlepše naše pesmi.-A V sveže nedeljsko jutro je sopihal ozkotirni vlak proti klisu. mogočni sivi trdnjavi nad tisočletnim Splitom Ljubljanske jadranske stražarke si hode ogledale to zgodovinsko tako važno postojanko, ki je v Tovarna kanditov 11 UNlAJfjtfoi; SPI in same Zaradi; odlične^ okusa barve. uilON KAKAO in usJ#tr?nlUiranivo O ImTstroji h sirovin. AKAO temne dobro po- id^rcrvozne. izrečno samo zgodovini krvavih bojev za Dalmacijo igrala izredno živo in odločilno vlogo. S postaje visoko nad morjem ee vzpenja z nami med trdnjavsko obzidje osiveli borec, starešina slovenskih novinarjev, g. Andrej Ga-beršček. Prejšnji dan smo se bili srečali z njim na Hvaru, davi se nam je pridružil, da bo na posvečenih tleh spregovoril slovenski mladini. Pod nepremagljivimi zldinami se je vse zbralo okrog njega m poslušalo njegova zgodovinska izvajanja, ki so ob sklepu, ko se je govornik dotaknil sedanjosti in pogledal v bodočnost, vse ganila do solz. & Po izletu na mogočni Klis smo obiskali kopališče Bačvice in nato osveženi krenili v Split, ki je prav takrat svečano ln iskreno sprejel prah svojega znamenitega, v Ameriki delujočega in umrlega rojaika. drja Antea Bianchinija, jugoslovanskega rodoljuba. Vse mesto je valovilo v nedeljskem razpo- Na Hvaru ložemju. Obala je bila pestra ko slikarjeva paleta. V malih skupinah 6mo posedli po kavarnah in opazovali to iužno vrvenje. Koliko barv, vrišča, prerivanja! Kakšen lagoden tempo! In v ozadiu morje, mogočno, skrivnostno in daljno, nad nami pa sinje nebo, večna uganka. Sladkosneda usta mojih prisednic so se kajpak posladkala s sladoledom, ki je za te punčke krona vseh zemeljskih dobrin, kakor mavrica nad gorenjsko pokrajino. Potem smo brž poslali še mnogo poslednjih pozdravov v domovino: ljubim staršem (Jana jim je napisala ikar cel roman), vsem sorodnikom do devetega kolena (k tem spadajo tudi različni sumljivi bratranci), 'sošolkam, ki žal niso mogle z nami na ta lepi izlet in seveda tudi profesorju latinščine, da v torek ne bo izpraševal. Po večerji pa smo se usidrali pri Kolin-batoviču. se z ukusnim viškim opolom malo okrepčali za dolgo pot in se z veselo pesmijo poslovili od Splita... * Dolga je bila nato vožnja, utrudljiva. Spet smo le malo spali. Ali ko so nad Belo krajino zapeli opoldanski zvonovi, je čudežno izpuhtela vsa naša utrujenost Zakaj že je zadišalo po domu po beli Ljubljani, in majski veter nam je z vonjem po cvetju prinesel tudi daljni pozdrav naših ljubih domačih. D'Artagnan. Bimike toplic® ©d davnine do danes Letovišče, ki so ga obiskovali težki aristokrati če se pelješ iz Celja z železnico ob zeleni Savinji, vidiš že iz daljave, kako se iz lepih, gozdnatih višin svetijo bela poslopja Rimskih toplic, čijih širom znani zdravilni vrelci so pripomogli že do neštetih ozdravljenj, že Rimljani so spoznali njih zdravilno vrednost, ko so razš:rili svojo oblast čez alpske pokrajine do Donave. Posebno ugodno za kraj je bilo, da je ležal v bližini glavnega mesta Srednjega Norikuma, Claudie Cejeje, ki je bila sedež rimskega državnega upravitelja. V letu 30. pr. Kr. se je poznejši cesar Augrist cesto mudil v Rimskih toplicah, ki so j:h tudi pozneje rimski cesarji in številni odlični Rimljani radi poseiali. Rimske kamenine, ostanki zgradb in novci rimskega izvora, najdeni pri izkopavanjih v 1. 1845. in 1847., pričajo, kakšen pcmen je imelo kopališče že takrat, posebno še, če upoštevamo, kako važno vlogo Je v rimskem kulturnem življenju imelo visoko razvito kopališko obratovanje. Ko je v 5. stoletju val preseljevanja narodov zajel tudi naše dežela, je kopališče popolnoma propadlo. Ostanke zgradb je najbrže uničil strahoviti potres, ki je v 1. 1201. prizadel pokrajino in, kakor pripovedujejo kroniki, razrušil številne gradove in cerkve. Koncem srednjega veka so se ljudje zopet češčeje posluževali zdravilnih vrelcev, ki so jih uporabljali že Rimljani, kopališče se je prebudilo iz dolgotrajnega spanja. Prvikrat je zopet ome- njeno 1. 1265. v urbarju graščine Tiiffer, kateri je pripadalo. V 14. stoletju je prešlo v last kartuzijanskega samostana Gai. rach. V nekem izročilu iz 1. 1534. zasledimo. da sta ga prior in konvent tega samostana oddala v dosmrtni zakup nekemu Pinderju, pod pogojem, da kopališče dobro oskrbuje in se obveže, da bo zaposloval samo poštene ženske. Nekaj let pred tem je bil kraj prizadet po strašnem turškem vpadu. Ko je bil kartužijanski samostan razpuščen, so prišle Rimske toplice spet v last graščine Tiiffer in pozneje grofa Wildsteina, ki je v začetku 18. stoletja zgradil še danes obstoječa, le prezidana poslopja. Po 1. 1812. je kopališče še par-krat menjalo lastnika, dokler ga 1- 1840 ni za ceno 20 000 godinarjev odkupila rod-bina Uhlich. katere lastnina je še danes Novi lastniki so s prezidavami, pa.rki in gozdnimi potmi kopališče zelo polepšali Njegova slikovita lega, gozdovi, ki ga obdajajo in nudijo od vsake poti lep razgled po okolici, posebno pa izborni vrelci s temperaturo do 38 stopinj C. so pripomo gli, da je kopališče zaslovelo kot priljubljeno letovišče za bolnike in vse, ki si želijo odpočitka. Pogled v seznam gostov nam pokaže, da so kopališče v teku let obiskale tudi številne knežje osebnosti posebno mnogo vojvod in vojvodinj, med njimi vojvodinja Zofija, mati cesarja Franca Jožefa I., ki je stanovala v gradiču, njej na čast imeno- f§MrUenimi nxrqfwLewnL je treba ravnati posebno previdno. LUX jih pere prizanesljivo! vanem -Zofijin grad«. Na letovanje kraljice Hcrtenzije. Napoleonove sestre nas spominja v kopališču zanjo zgrajeni marmorni bazen. Tudi vojvoda Ferdinand Makslmiljan, poznejši nesrečni mehiški cesar je Rimske toplice večkrat obiskal. V septembru 1879. se je ob priliki letovanja vpisala v spominsko knjigo nemška pre-stolonaslednica, poznejša cesarica Friderika, rojena angleška princesa. Njen najljubši sprehod je bil k cerkvici sv Nikolaja. kjer je uživala ob krasnem razgledu na mogočni greben Turjega in Kozjega. V parku stoji sedemstoletna Upa, z o-gromnim deblom in še vedno bujno ze]e-nečlmi vejami. Pod njeno streho je leta 1847. kneginja Terezija Esterhazyjeva na svoj rojstni dan svečano pogostila svoje številne goste. Zanimivo je tudi, da je znani pesnik Franc Grillparzer nič manj kot sedemkrat (od 1. 1858. do 1864.) prebil poleti 4 do 5 tednov v Rimskih toplicah in si krepil zrahljano zdravje. Pod sedanjim lastnikom je kopališče doživelo tolikšen razcvet, da število gostov stalno narašča. Močno radioaktivne termalne kopeli vsebujejo izredno veliko množino proste ogljenčeve kisline in prihajajo v poštev za vse, ki jih mučijo rev- ma, ishias, astma, srčne in živčne bolezni želodčna in katarična obolenja in slabokrvnost. Zelo priporočljiva je termalna voda za pitne kure. Z novo zgrajenim termalnim kopališčem na prostem — prvim v Jugoslaviji — je vsakomur poleg plavalnega športa dana možnost, zračnih in sončnih kopeli. Tudi za zabavo kopaliških gostov je poskrbljeno. Izleti v slikovito okolico, peš, z avtom ali z železnico, tenis, kegljanje in dnevni koncerti kopališke godbe skrbijo za bogato izpremembo. Tudi milo podalpsko podnebje s srednjo poletno mesečno toploto 18 stopinj C mnogo pripomore k pripetnemu letovanju. UPORABLJAJTE STALNO SVEŽO SKLADIŠČE: Zagreb, Klaonička 19. Sloveč znanstvenik ljubljanske univerze Ob 60 letnici univ. prof. dr. Aleksandra Bilimoviča Jutri dovrši 60 let dr. Aleksander D. Bilimovič, profesor nacionalne ekonomije na naši univerzii. Rojen 25. V. 1876, v Ži-tomiru v Voli nji, v rodbini vojaškega zidravnSca, je dpvršil srednjo šolo v svojem rojstnem mestu, pravne, študije pa na univerzi Sv. Vladimira v Kievu, kjer se je istočasno tudi posebno posveti! študiju matematičnih znanosti. Ze kot d&jak je bil nagrajen z zlato kolajno za delo »Blagovni promert na ruskih železnicah«. Diplomiral je leta 1900, in na priporočilo znanega ekonomista prof. Pihne je postal univerzitetni štipendist, s čemer se je običajno v Rusiji pričela univerzitetna kariera. Po magistrskem izpitu je bil poslan za nadaljevanje študij v Tubingen in Berlin, leta 1904. pa je bil izbran za pirrivodnega docenta kiievske univerze. Njegova, magastrska disertacija je obravnavala nemško agrarno zakonodajo, vprašanje, ki je bilo zelo aktualno 6 pričo načrtov o agrarni reformi v Rusiji. Lefta 1908. je postal profesor za narodno gospodarstvo in sta-tistiko na univerzi v Kievu, leta 1915. pa je branil na pdtTogrejski univerzi svoje doiktorsko delo »K. vprašanju vrednotenja gospodarskih dobrin«. Osnova teza tega dela je, da se gospodarske potrebe dajo somo primerjati, ne pa izmeriti. Prof. Bilimovič pripadal znani krijevski narod-no-gospadarski soli. katero je podrobno obravnaval in ocenil znani breslavska profesor Serephim v delu »Neuere rusisehe Wert-und Kapitalzimsrtiheorien« (1925)- V letu 1919. je prof. Bilimovič napisal delo o razdelitvi južne Rusije na ekonomske teritorialne enote. Istega leta je bil tudi kmetijski minister v južno-ruski vladi. Po izselitvi v Jugoslavijo je bil leta 1900. poklican na našo univerzo na stoli-oo za narodno gospodarstvo. V letu 1927. 1928. je bil tu da dekan naše pravne faikul-tete. V svojih znanstvenih raziskavanjih kritizira prof. Bilimovič sociaini in ekonomski »univerzalizem« s stališča strogega »nominalizma« in je eden izmed po-bomikov matematične metode v nacionalni ekonomiji. Poleg številnih pomembnih razprav v Zborniku, ki ga izdaja ljubljanska pravna fakulteta, in v raznih znanstvenih jugoslovanskih revijah, je treba še posebej omeniti njegove razprave v inozemskih revijah in posebno v »Zeit-sehrift fiir Naitionalakonomie« in v »Schmoflers Jahrbiicher«. Za časa svojega udejstvovanja v Jugoslaviji je izdal še kot posebne knjige delo o gospodarstvu Jugoslavije »Jugoslaivien« v zbirki »Ost- europaische Landesberichte« (Breslau 1927), »Ruiral EconomV« v Camegievi zbirki »Russi an Agriculture during the War« (1930), v slovenščini pa »Nauk o konjunkturah« 1931) in »Uvod v ekonomsko vedo« (1933), knjiga bo izšle v tem letu tudi v srbskem prevoda. Poleg teh knjig je še posebne omembe vredna njegova razprava »Die Preis urtd Wertlehre« v zborniku »Die NVirtechaftetheo-rie der Gegen-waxt«, 1917, Za svoje roastvene zasluge je bil prof-Bilimovič izvoljen xsl člana Slovanskega instituta v Pfragd, The Ekanometric So-ciety in .pa Societe Belge (Fefcudes et d*ex-pansion. Širokim krogom našega iaobra-ženstva je prof. Bilimovič poleg tega znan še kot odličen predavatelj; dokaz za to je številna udeležba na njegovih javnih predvajanih v društvu »Pravnik« nt Ljudski univerzii, »Soči«, na Kolarčevi univerzi v Beogradu itd Rusko kulturno občestvo mu dolguje še posebno priznanje kot usftanovitelju Ruske matice leta 1924., ki ga je leta 1934. tudi izvolila za svojega stalnega častnega predsefdnika. Obče priznane so tudi posebne zasluge prof. Bi-limoviča za vzgojo mladega znanstvenega naraščaja, kateremu je v vzorno urejenem seirrinaTju neumorna voditelj in svetove-Jec. — Veleuglednemu znanstveniku žeK-mo še dolgo let plodonosnega udejstvova-nja! LIANA SANDEN: 2\ VSE ZATE! *Mi tudi ne čakamo ameriških milijonskih naročil dragi Kramer. Lahko vam pa rečem: če bi jih imeli, bi pazili kakor ris, da ne bi obvisel na naših ljudeh niti prašek kakega očitka. Nu, če vi ne marale nič ukreniti — jaz sem storil svojo dolžnost. — Pftačaan!« Kramer se poslovi od Soknsa. Ne, najlepša hvala, peljal se rajši ne bo. Saj izprevidi, Solms ie imel dober namen. A če si v vsakdanji zvezi s človečkom, kakršen je Gragert, ti taka reč udari na živce. Najprej moraš iti nekaj časa peš, da se umi* ri. Po jedi in po tem razgovoru. Vse mora šele prebavi ti. In tako stopa Kramer v mračni zimski popoldan. A kmalu ga nekaj zgrabi, pokliče talksi in se odpele v Gragertovo pisarno. Tam najde na Lorinem mestu mladega Berger* ja. Dad je zaverovan v delo, sfcroo neučakano pe-keče, listnice s podpisi za dragega ravnatelja, do-fia pošta, vse je strogo urejeno in pripravljeno. — »Dobro jutro, gospod svetnik«. Dad vljudno vstane. »Dober dan. gospod Berger! Le sedite, prav za prarv sem hotel h gospodu ravnatelju Belzerju.« »Gospod ravnatelj je v trgovski zbornici. Kdaj se vrne, ni gotovo. Ali smem kaj sporočiti?« »Hvala, pustite. Aili morda veste, kdaj se vrne gospod ravnatelj Gragert?« »Kolikor vem, je vse na tem, kdaj ga bodo tu potrebovali; vsak dan mu moramo po telefonu poro* čati. Pošto mu tudi vsak dan pošiljamo. A do sedaj ni bilo važnih novic.« »Tako, ni bilo važnih novic. Povejte mi, gospod Berger, aH bi lahko tu notri spisal pismo za gospoda Gragerta?« »Prosim, gospod svetnik, izvolite.« Dad vneto odpre vrata v šefovo sobo in pogleda v tmtnik, ali je dovolj črnila. »Takoj dolijem«. »Hvala, satj imam nalivno pero, ne dajte se motiti«. K rame rje v obraz priča, da hoče biti nemoten. Onkraj zaprtih vrat je Dad napeto skremžil obraz in se zagledal predse. Kdor, kakor on, že nekaj let lovi ravnotežje na tenki vrvi, ki je razpe* ad prepadom, čuti tudd najrahlejši drhtljaj. KrS-.....jev nenadni obisik, njegove zamišljene besede »Tako, ni bilo važnih noric«, vse to roji Dadu po glavi. To, da je Kramer ponovil megove besede, priča o začudenju in osuplosti. Kramer mora nekaj vedeti, kar se mu zdi za Gragerta važno. To važno reč mu bo zdaj povedal v pismu, ki ga piše. Dad sede spet za pisalni stroj, a zdaj pa zdaj nastavi uho proti sosednji sobi; pismo mora biti dolgo, zakag nič se ne gane. Šele čez nekatj časa se Kramer pokaže. »Ah smem odpraviti vaše pismo, gospod svet* nik?« vpraša Dad in mu utrežljivo odvzame pimo. »Kdaj pa odide vaša pošta?« »VsaK dan jo pošljem na večerni vlak, gospod svetnA.« »To zadostuje. Potem dobi pismo jutri.« Toda Georg Gragert ne dobi tega Krame rje ve-ga pisma drugi dan in sploh njkoli ne; zakaj Dad ga naprej vzame s seboj, da se pogovori z Mon-tano in Joosner jem, koliko časa naij pustijo Geor-ga v negotovosti. Vseikako dotlej, da se razpoči bomba, ki jo je Brown položil v Newyorku . .. Georg sedi nič hudega ne sluteč z Loro v Mitten* waldu. Rad ima ta kraj, ki si je vzlic hotelom in tujskemu prometu ohranil pisano, kmečko prijaznost. Zdaj, v februarju je najhujši zimski vrvež tako že ponehal. Hotel je sicer še poln; a športnih prismodetov in modnih dam ni več. Vsekako je kraj zdaj last resničnih ljubiteljev športa in naira-ve, mladih, brezskrbnih ljudi, ki se po dva in dva Že na vse zgodaj odpravljajo pod milo nefoo in stanušešo v podstrešnih sobicah in jedo poceni. Pa tudi starejšžh zamišljencev, peščice ljudi z odu* hovljenimi umetniški obrazi, učenjakov in pisateljev, ki ljubijo ta kraj in ga poznajo v vseh letnih časrh in v vseh razpoloženjih. Kadar se Lora m Gragert zvečer s smučmi na ramah vračata s hribov, srečavaš na vaški cesti STANDARD - V A CUV M OIL COMPAhY uvaja zdaj tudi v Jugoslaviji atfiC4* Clearosol-Mobiloil! izum! mfjo** autoolje! Dejstvo, ki mora zanimati vsakega automobilista! med lepimi starimi hišami zmerom iste obraze. Ljudje poznajo drug drugega, se pozdravljajo in govorijo o turah, ki so jih napravili — vse je ka-Kor velika srtnua. Lora žrvi sred« te neskrbnosti. Prve čase se je morala nekoliko boriti z zadrego. Dobro je videla radovedne poglede, ki so se v zajtrkovalni sobi in v hotelski obednici upirali vanjo in v Georga. »Ravnatelj Gragert z osebno tanico«, je zapisano na deski. A Lora si mora priznati, da je za to bore pisanja, kar ga ima Georg v Mittenwaldu, miena navzočnost prav za prav nepotrebna. Nekega dne mu to tudi boječe pove. On pa se zasmeje in jo vpraša, aH nima drugih skrbi. AH sj ne more vsaj enkrat privoščiti razkošja, takega, ki drugemu človeku dobro de? Naj bo tako prijazna in naj se pogleda v zrcalo, ali ni dobila čisto drugačnega obraza. Da! V Berlinu bo še dovolj deia, in zaradi svoje lastne koristi mora Georg skitneti, da mu tam ne ofonemore. Menda ni dobila od brata kakih neprijetnih spo* ročil ?« »Ne, ne,« de Lora hitro in spelje pogavor drugam. Saj mu vendar ne more povedati, da je sko-rajj vesefia, ker ji pošilja Dad le čisto kratke in brezpomembne novice. Dad. Berlin in njeno tamkajšnje življenje, vse to ie tako daleč od nje. Tu ie drugačno življenje, kakor v sanjah ali v pravljici. Tudi Georgu se zdi Berlin, pisarna in deflo in vsa zasebna vsakdanjost z Renato nekam odrinjena. RADIO Vsaka kaplja mineralnega olja od prirode vsebuje lepljive, gumiju podobne in katranaste sestavine, ki jih dozdaj na noben način ni bilo mogoče odstraniti iz olja. Te sestavine so bile večinoma vzrok, da so se tvorile usedline, da je bi'o preveč izgorkov, da so se zalepili ventili in zapekli batni obroči itd. S postopkom »Clearosol« pa je zdaj uspelo odstraniti vse one sestavine, ki škodljivo delujejo na mazivost olja. Dosežen uspeh je nezaslišan! »Novi Mobfloil« je Se bolj čist In tvori še manj ostankov kot dozdaj. Uspelo je napraviti najboljše še boljšim in tako tradicijonalno kvaliteto »Mobilofla« še poboljšati »Novi Mobiloil« so po vsem svetu izredno dobro sprejeli! »To je nekaj popolnoma novega« — so rekli avtomobilisti — in kdor je imel le enkrat nov Mobiloil, ga bo uporabljal vedno!« Rafinerija — v minijaturi! Tu se je izvajal del onih kompliciranih poskusov, ki so bili potrebni, da se je nov postopek »Clearosol« razvil do popolnosti. Desno zgoraj: Spomenik tega epohalnega Izuma. V ogTomnih, pet nadstropij visokih stolpih se oplemenjuje nov Mobiloil po »Clearosol« postopku. tio^Mobiloil p Zaščiten žig izdelan po novem postopku CLEAROSOL" prednosti! Nobenih izgorkov! Zalepljenih ventilov ali zapečenih batnih obročev ni več — Polna kompresija — Manj popravil. Največja kemična stabilnost! Izd rži najvišje temperature. — Ostane brezpogojno tekoče tudi pri nizkih temperaturah. — Največja sigurnost tudi pri preobremenjenem pogonu. Največja mazllna sposobnost! Minimalna obraba. — Stroj ostane najdalj v dobrem stanju. — Naj-sigurnejši pogon. ^ Odpornost proti oksidaclji! Usedline se ne stvarjajo. — Oljni kanali in filter se ne zamaše. — Eno polnif^r 7, oljem vzdrži najdalj. po dosedanji ceni! STANDARD-VACUUM OIL COMPANY OF DUGOSLAVIA, INC domačih in ino-oa kratkih, nor-najdete v flustri-radio, gledališče, naročnina Din 12. brezobvezno na Ljubljana, Knaf- Točne sporede vseh zenrakih oddajnih postaj malnib in dolgih valovih rani tedenski reviji u film »Naš val«. Mesečna Zahtevajte brezplačno in ogled en izvod. Uprava: Ijeva ulica 5. ★ Nedelja. 24. maja Ljubljana 8; Telovadba (prof- Marjan Do-bovšek). — 8.90: Čas poročila, spored. — 8.45; Vesel jutranji koncert Radio orkestra. — 9-40; Verski govor (p. dr. Roman To-minec). — 10: Prenos cerkvene glasbe z Rakovnika. — 11.30: Mladinska ura; Nastop otrok (vodi gdč. Slavica Veneajžova). — 12: Cas, spored, obvestila. _ 12.45: I. klavirski koncert g. prof. Ivana Noca. — 13.15: Plošče po željah. — 16; Kmetijski nasveti. — 16.20; Harmonika solo, igra 14. letni Vilibald Janko. — 17; Gospodinjska ura; Samoizobrazta kmečkega in delavsk«*-ga dekleta (ga. prof. Dora Vodnikova. — 17.17: Nastop gojencev kmet. nadaljevalne šole na Barju; Zgodovina Barja. — 19; Čae, vreme, poročila, spored obvestila. _ 19.30; Nac. ura: Avtomobilizem pri na« in drugod (dr. Velizar Jamkovič i t Beograda). — 1950; Prenos šmarnic iz Cerkve sv- Cirila in Metoda. - 20 30: Koncert narodnih pesmi s sodelovanjem radio orkestra. _ 21.15; Operetna glasba (radio orkester). — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vaičko-va ura (plošče). — 22.40; Med izseljenci (g. Joža Prem rov). Ponedeljek, 25. maja Ljubljana 12: Odmevi iz Amerike (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vesela glasba Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: O jetiki (dr. France Debevec). — 18.20: Havajske pesmice (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Klasiki in sodobniki IL (prof. France Vodnik). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Prenos s kongresa policistov (govori dr. Anton Korošec). — 20: Klavirski koncert prof. Marjana Lipovška. — 20.30: Fantje na vasi (pevski kvartet). 21.15: Webrov koncert. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert francoske operne glasbe (Radio orkester). Beograd. 16.20: Godalni kvartet. — 16.50: Plošče. — 17.45: Narodne melodije. — 20.30: Prenos opere iz Nar. gledališča. Zagreb. —■ 17.15: Pevski koncert. — 20: Zbor. — 20.45: Plošče. — 21: Kvintet pihal. — 22.15: Lahka in plesna muzika. // Praga 20: »Tempo-tempo!«. — 21.35: Novak: Klavirski kvartet v C-molu. — 22.15: Lahka glasba. // Varšava 20.30: Komorna glasba. — 21: Operetna muzika. — 22: Donizettijeva opera >Lu-cia di Lamrnermoor« na ploščah. // Dunaj 11.25: Plošče. — 13.10: Griegove skladbe. — 16.05: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Koncertna ura. — 19.40: Koncert vojaških godb. — 21: Koncert dunajskih simfonikov: Češka glasba. — 22.10: Valčki na ploščah. — 23.10: Plesna muzika. // Berlin 19.15: Klavirski koncert. — 20.10: Pester majski program. 22.30: Melodije za lahko noč. // Miinchen 19: Operna glasba. — 20.10: »Slike iz življenja«. — 22.50: Plesni orkester. // Stuttgart 20.10: Prenos iz Berlina. — 21: Zabaven program. — 22.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert. Torek, 26. maja. Ljubljana 11: Šolska ura: Nikola Tesla (g. Lavo Šercelj). — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Razlaga in izvedba Beethovnove sonate op. 32. št. 2 v d-molu. — 18.40: Budizem in krščanstvo (Fr. Ter-seglav). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nač. ura: Nikola Tesla (dr. V. Jovanovič iz Beograda). — 20: Ruski plesi, ruske pesmi, izvaja zbor balalajk »Ruslan«. — 20.50: Harmonika svira vesele stvari (plošče). — 21.10: Koncertne suite (Radio orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Znameniti operetni skladatelji (Radio orkester). Beograd 16.20: Orkestralen koncert. — 18: Pesmi in klavirske skladbe. — 19.15: Koncert solistov. — 20.50: Orkestralna glasba. — 22.20: Plošče. // Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. Praga 19.10: Plesni orkester. — 20.05: Prenos simfoničnega koncerta Češke filharmonije. // Varšava 20.10: Simfoničen koncert. — 20.30: Zbor donskih kozakov. — 23.05: Plesna muzika. H Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Iz novih operet. — 1720: Koncertna ura. — 20: Večer petja in plesa. — 22.10: Iz Regerjevih klavirskih in orgelskih skladb. — 23.15: Plošče. — 24: Godalni kvartet. // Berlin 19: Komorna glasba. — 20.10: Lahke melodije iz vseh krajev. — 22 JO: Narodna glasba. 11 Miinchen 19: Godba za delopust. — 20.10: Majska bowla. — 23: Plesni orkester. // Stuttgart 19: Koncert orkestra in solistov. — 20.10: Pester program. — 21: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.35: Kakor Berlin. — 24: Koncert Lisztove .glasb Kraljestvo mode črao-belo je velika moda ' Kako elegantno in okusno učinkuje sestava črnega tvoriva z belim, ste se mogle, cenjene dame, že večkrat prepričati — saj se je ta moda ponavljala skozi več let. Da je letošnjo spomlad zopet prodrla v ospredje modnega zanimanja., ni nič čudnega. Pozimi so namreč prevladovale črne obleke, la poletje pa, napovedujejo pravcato modno poplavo belih oblek in kostumov. Kaj je torej bolj naravnega, kakor da združi moda obe uspešni modni barvi še enkrat, v tako priljubljeno črno-belo kombinacijo? Sestava črnega z belim učinkuje vedno sveže in se zato poda prav tako mlademu obrazu, kakor tudi bolj priletnim potezam. In še eno prednost ima ta sestava: da nikoli ne pride mode. Morda včasih ni tako na višku mode, kakor letos — toda ali ste že kdaj slišale, da bi črna ali bela obleka bila izrazito nemoderna? To se nikdar ne zgo di in zato boste takšno obleko lahko nosile leta in leta — seveda z nekaterimi izpre-membami. Nekatere dame se bojijo, da bi se v črno-belem ne zdele starejša Da temu ni tako, dokazujejo naše skice, ki vse po vrsti učinkujejo jako mladostno. Seveda so vse te obleke zaradi diskretne barvne sestave primerne tudi za starejše dame, tembolj pa poudari črno-bela kombinacija svežnost mladega obraza! Elegantna črna obleka v kroju ne potrebuje drugih posebnosti, kakor na ramenin nabrane rokavčke, ki jih zaključijo sveže manšete iz belega organdija ali primernega pralnega tvoriva. Vse modno »težišče« te obleke je v belem vložku na životu, ki je drobno naguban in pod vratom prehaja v zanimiv, pokončen in odpet ovratnik iz enakega belega tvoriva. Pod enostranskim pasom se vložek nadaljuje v dva kratka, nagubana konca. Klohuček iz bele klohu?evi-ne s širokim, črnim trakom, bele rokavice in bela torbica, dajejo obleki videz popolne elegance (1. skica). Največ boste poleti nosile bele kustume. ki učinkujejo izredno elegantno, tudi Ča jih daste napraviti iz preprostega tvoriva, n. pr. iz belesra platna. Na takem kostumu tvorijo zanimiv kontrast veliki reverji iz črnega laka, črne lakaste manšete in enaki gumbi. Modna novost je jopica, ki jo zapne-mo na štiri gumbe ter ima kratek, zvončast Kličite telefon 2005 In takoj pošljemo po Vaš krzneni plašč, da Vam ga črez poletje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni, pri prevzemu. Krznarstvo KOT, Mestni trg 5. kazak le ob straneh in zadaj, tako da seže jopica spredaj le do pasu (2. skica). Preprosta bela obleka, ki jo sicer nosite z barvastim pasom ali s pisano ovratno ruto, učinkuje prav elegantno, če jo zaradi izpremembe izpopolnite s črnim telovnikom brez rokavov. V tem slučaju seveda odpadejo vse drusre barvaste podrobnosti. Posebnost tega telovnika so diagonalne črte ažur-ja, ki skozenj proseva belo tvorivo obleke. Telovnik, ki ima kratko štrleče krilce, pre-pašemo z belim, nabranim pasom iz tvoriva obleke. Originalen je beli ovratnik, ki ima zadaj obliko navadnega dečjega ovratnika, spredaj pa podobo pregubane pentlje (3. skica). Letos vidimo tudi posebno mnogo črno-belih imprimejev, ki se bodo že zavoljo svoje nevtralnosti delj časa obdržali v modi, kakor razne barvaste v7orčaste svile. Belo obleko z drobnimi, črnimi vzorci opremimo s širokim, črnim pasom in s črnimi ali belimi gumbi. Takšna obleka, ki jo vidite na naši skici, ima poleg tega še droben bel plisč ob vratnem izrezu, ki se nadaljuje vse do pasu. Ta obleka ima praktično in priljubljeno obliko »plaščne obleke« in p!is6 torej obroblja stranski rob kroja. Pod pasom preide plisč v gladko progo iz vzor-častega tvoriva obleke. Diagonalni robčki na životu se izpopolnjujejo v učinku z enakimi robčki na nasprotni strani krila (4. skica). Prednosti črnega ali belega paletoja so vsem damam dobro znane, saj se takšen paletot ne sklada samo z belo ali črno obleko. temveč se poda tudi k vsem drugim poletnim oblekam. Letos je moda poskusMa s črno-helim pnletojem. ki je seveda nekoliko bolj ekskluriven. Paletot z drobnimi, črnimi pičicami učinkuje posebno elegantno, če tudi enobarvno Črno ali belo obleko izpopolnimo k pasom iz enakega, čmo pikčastega tvoriva (zadnja skica). Dva modela m vzorčaste svile Posebno v uporabi vzorčastih svil se modna fantazija do skrajnosti izživlja. Vedno znova nas iznajdljivi pariški modni saloni presenetijo s kakšno novo varijacijo te priljubljene teme. Od oblek, kepov in okusnih vdelav so sedaj prešli k celim kostumom, plaščem in paletojem iz imprimeja. Posebno kostumi iz vzorčaste svile so se pariškim modnim damam baje priljubili, zato ker to originalno oblačilo lahko nosijo popoldne in zvečer. Pa tudi tričetrtinski plašč iz impri- a, m meja, ki je prav za prav nekakšna kombinacija zvončaste tunike in paletoja, ima to prednost, da ga dame lahko nosijo k popoldanskim, kakor tudi k večernim oblekam (skica). Zdravniška posvetovalnica Mu. Ki. Ce se ta krvavitev ponavlja, potem je najbolj verjetno, da krvavi iz ranice, ki se ob taki priliki osveži. Samo slabokrvnost ni vzrok krvavitvL Zato ne gre, da bi to omalovaževali. Brez preiskave pa ni mogoče nič sigurnega rečL Pustite se torej preiskati. Glede ogercev smo v zadnjem času ponovno pisali. Zato sedaj le na kratko. Vzrok je nezadostna nega. Umivajte si lice s toplo vodo in mastnim milom, zvečer pa delajte kamilčne parne kopeli za obraz, ki naj trajajo približno 10 minut. Nato si obrišite obraz, ogrce pa iztisnite z lahnim pritiskom s pomočjo čiste, mehke krpice. Vnetih mozoljev ne stekajte, ker utegne biti nevarno! Nato si obraz namažite najbolje s kamilčno kremo. Z neumitimi rokami ne stikajte po obrazu. Obupana. 1. In 2. V poštev prihaja prea-vsem izpiranje z raztopino galuna ali hi-permangana menjaje s kamilčnim odced-kom. Ako je morete izpirati dnevno, sicer pa vsaka 2—3 dni. Dobro učinkujejo tudi sedeče kopeli v odcedku hrastovega lubja, kar si morete brez večjih težav priprav-ti doma. Za vnanje umivanje Vam v prvi vrsti priporočamo lahko raztopino hiper-mangana, ki odstrani neprijeten vonj. Na razpolago Vam pa je seveda nekaj dražjih preparatov za toaleto, kar odloča denarno vprašanje. V učinkovanju so vsi enaki. Skrbite tudi za redno stolico. Ne uživajte ostrih pikantnih jedi to začimb. Poleg tega bi hilo priporočljivo, da jemljete kak ar-zenov ali železen preparat. 3. Ne smete misliti, da je to telesna hiba; vzrok je v duševnosti ter se da odpraviti, seveda ne nanrnb O stvari ne moremo podrobneje razpravljati na tem mestu. Pojdite k zdravniku, ki se mu zaupajte brez pridržka. Cimpreje, tem bolje. Obupavati pa ni treba, ker ni obupno. J. P. LJ. 1. Najpreje skuSajte ugotoviti, kje tiči vzrok. Morda premalo prežvečite hrano ali pa je to nemogoče zaradi slabega zobovja, Ce je slednje, potem al dajte popraviti zobovje, predvsem pa dobro prežvečite hrano. Klistirjl, svečke in drugo ne prihaja v poštev za redno uporabo. Najbolje je, da popijete zvečer čašo odvajalnega čaja, vseeno če je patentiran ali pa ne. Prav dobro in priporočljivo je, da popijete po obedu, osobito če je hrana težje prebavljiva, malo raztopljene jedilne sode ali pa še bolje Čašo slatine. Predvsem važno pa je, da se dnevno zadostno pregib-ljete, kar pospešuje tudi prebavo. Najčešče je vzrok črevesni lenivosti v nesmotrenem načinu življenja. 2. Takih preparatov je danes že nebroj to drug boljši od drugega glasom raznih reklam. V bistvu pa je učinek vseh več ali manj isti. Kar pri aspirinu, odnosno domačem preparatu Isto-pirinu se ustavite, pa bo takoj dobro. Isto velja za maže; poskusite s Franzovim žganjem. Sicer pa upajmo, da Vam bo v zadostni meri na razpolago najboljši lek — solnce. 3. Isto. Mir. Bodite kar lepo mirni. Ne gre za družinski mir ali nemir. Z Vašo osebo ni to v nobeni zvezi, ker je stvar popolnoma druge narave. Na to se zanesite! Džibnti. Krčne (razširjene) žile so se vnele. Treba bo ležati, da se vnetje ublaži. Glede zdravljenja in hrane se ravnajte po navodilih zdravnika, ki ga pokličite k bolnici. Brez zdravnikovega nadzorstva ne pustite bolnice, ker bolezen ni brez nevarnosti. Turi se v VaSi starosti kaj radi pojavijo, posebno Se, če je sto lica tako neredna. V takih primerih se smatra, da je infekcija izšla iz črevesja. Zato morate skrbeti predvsem za redno stolico. Najbolj primerno sredstvo za to je odvajalni čaj, ki ne draži preveč črevesja. Uživajte lahko prebavljivo hrano, ki naj ne vsebuje ostrih začimb to ostrih jedi, tudi alkohola se vzdržujte. Dobro sredstvo proti turom je kvas; 2—3 krat dnevno za lešnik velik kos kvasa raztopite v vodi ali mleku to to raztopino popijte. Priporočljive so tudi celotne kopeli v lahki raztopini hipermangana to umivanje z žvepleno-katranovim milom. Turov ne stiskajte. Ako je dozorel, ne preje, izpraznite materijo tako, da vlečete okolišno kožo narazen. Pazite na čiste prste in čisto krpico! Tur to okolico namažite nato z ihtiolovim vazelinom, odprtino pa pustite prosto, da se more odtekati gnoj. Bolno mesto pokrijte nato s sterilno gazo. Odprta usta. To je znak, da otrok teiko diha skozi nos. Vzrok temu nedostatku je v nosu samem, bodisi, da je nosni prekat zvit ter ovira zraku prost prehod, bodisi, da so nosne školjke zelo povečane in zapirajo pot zraku. Cesto je istočasno povečana tudi žrelnica. ki zapira nosno odprtino v žrelo. Tak otrok trpi za glavobolom, se težko uči in sčasoma tudi duševno otopi. Poleg tega so sopila izpostavljena čestim prehladom, ker prihaja v hladni dobi zrak nesegret v sannik, kateri zaradi tega oboli na katariu. Edini primerni način zdravljenja ie operaciia, ki odstrani ovire. Uspeh le s;«niren. učinek pa često presenetliiv. Obrnite se na specialista za bolezni nosu. ŠAH Tekoče leto obeta prekositi po velikem številu šahovskih prireditev vsa leta po svetovni vojni. Nešteto manjših turnirjev je že absolviranih. dva pomembna sta ravno v teku, manjši, toda dobro zaseden v Nauheimu ter dvokrožni veleturnir v Moskvi. V prvem je situacija po začetnih kolih še nejasna, v drugem je padlo že nekaj važnih odločitev. Predvsem je presenetil Flohrov poraz po Ragozinu. Saj Flohr izgubi samo po eno ali dve partiji na leto. pa je vsak tak dogodek še posebna senzacija. Sijajno se zopet drži sivolasi Lasker. Porazil je Eliskasesa, z Bot-vinikom in Kanom pa je že tudi stal bolje, a potem remiziral. V turnirju vodita sedaj Capablanca in Botvinik, slednji je med drugim dobil važno partijo y Lillienthalom. Na drugem mestu stoji poleg Laskerja tudi L0-wenfisch. Porazil je Eliskasesa in tudi s Flohrom bi bil že kmalu dobil. Vse kaže, da se bodo tokrat tudi ruski mojstri odrezali še bolje nego na lanskem turnirju v Moskvi. Moskovski turnir ima slabo stran, ki jo opazimo pri vseh turnirjih, na katerih igrajo sami zelo močni igralci — namreč veliko število remijev. Dejstvo, da je turnir dvokrožen bo najbrž še bolj vplivalo v tem ozira, ker bodo morali igralci še bolj pazljivo igrati. Zato pa bodo partije gotovo kvalitativno na zelo visoki stopnji. Turnir bo trajal še dobrih 14 dni. Igra se namreč kakor lani, samo petkrat na teden, dva dneva pa sta vedno prosta. Vse dosedanje letošnje priroditva pa go šole nekakšen uvod v velike tekme, ki se bodo vršile tekom poletja. Kot prva je na povedana za konec junija olimoljadt podu-na^Mh držav na Dunaju. Udele.šili naj bi se je Jugoslavija. Avstrija, Čehoslov?!>ka :n Madžaiska t reprezentin"imi po 10 igral cev. Ta olimpiada naj bi postala baje stalna institucija, vršila bi se, kakor poročajo avstrijski listi, po dvakrat na leto. V juliju bo veliki mednarodni turnir v Podjebradih, za katerega so bila te dni razposlana vabila. Imel bo 18 udeležencev, 9 Čehoslovakov (med njimi Flohr) in 9 ino-zemcev. Za zmagovalce je določenih 9 nagrad od 10.000 Kč (18 500 dinarjev) navzdol. Prireditelji se pogajajo za udeležbo baje tudi z dr. Aljehinom in Capablanco. Kot zastopnika Jugoslavije je povabila čehoslova-ška šahovska zveza mene in se bom turnirja udeležil. Za drugega Jugoslovana pa žal v turnirju ne bo prostora in bo vabljen na mednarodni turnir, ki bo v avgustu ali septembru v Pragi v proslavo 100-letnice Stei-nitzovega rojstva. Istočasno b turnirjem v Podjebradih bo velik turnir v Zandvoortu na Holanskem. Kot udeleženci se imenujejo dr. Euwe. Bec-ker, Bogoljubov, Botvinik Fine, Griinfeld, Maroczy. Spielmann, dr. Tartakower in še trije holandski mojstri. Prva nagrada bo znašala 400 hoL goldinarjev (12.000 dinarjev). Vse te turnirje bo prekosil veleturnir ▼ Nottinghamu od 10. do 28. avgusta, ki se ga bo udeležil tudi naš velemojster dr. Vidmar. Angleži so sedaj objavili definitivno listo vseh 15 udeležencev; dr. Euwe, dr. Aljehin, Capablanca. dr. Lasker; Flohr, Botvinik, Reshevsky Fine; dr. Vidmar, Bogoljubov, dr. Tartakower; Thomas. Aleksander, Tvlor, Winter. Predvsem je pomembno, da bodo na tem turnirju igrali poleg sedanjega vsi trije bivši svetovni prvakL Pa tudi sicer bodo v turnirju, razen štirih Angležev, sami velemojstri, in sicer 3 zastopniki 6tarejše generacije ter 4 zastopniki mladine. Med slednjimi bo poleg Flohra in Botvinika zanimal posebno Reshevskv, ki je ravnokar osvojil v izredno močni konkurenci ameriško prvenstvo. Dne 16. avgusta pa se začne v Monako-vem nemška šahovska olimpiada, po številu udeležencev najbrž odslej največja šahovska prireditev vseh časov. Vsaka država pošlje v boj reprezentanco 10 mož. Doslej so se javile. 7a udeležbo sledeče države: Avstrija. Madžarska. Italija. Danska. Švedska. Rumunija. Bolgarija. Francija, Norveška, Portugalska, Litva in Letska. Olimpiada bo končana 3. septembra. INDIJSKA OBRAMBA Beli: Konig Črni: Pelikan (Z nac. mojstr. turnirja v Novem Sadu.) 1) d2—d4 Sg8—f6 2) c2—c4 d7—d5 To nadaljevanje velja v teoriji za slabo. Tem bolj presenetljivo je, kako izvrstno se v partiji obnese. 3) c4 : d5 Sf6 : d5 4) e2—e4 Sd5—b6 Navadno se igra Sf6, kar pa je morda le slabše. Sicer je na b6 skakač nekoliko sod rok«. 5) Lfl—d3? Prva napaka. Ta poteza je dobra samo, če je črni igral skakača na f6, da potem s tempom krije kmeta e4. Sedaj pa pomeni samo slabitev točke d4, ki jo bo treba prej ali slej braniti. Bolje je bilo Le2, Le3 ter h3 in Sf3. 5) ... g7—g6 6) Sgl—e2 LfS—g7 7) Lcl—d2? Zopet pozicijska napaka. Beli hoče na kompliciran način kriti točko d4 in izgublja dragoceni čas. Pravilno je bilo Le3. 7) ... 0—0 Sedaj je že treba kriti točko d4, ker ne grozi več L.b5+. 8) Dd2—c3 Sb8—c6 9) d4—d5 S tem beli samo oslabi svoje kmete. Bolje je bilo najbrž takoj Lic2. 9) ... Sc6—e5 10) Ld3—c2 Poskusiti je balo treba morda f2—f4. 10) ... e7—e6 Črni že začenja razbijati pozicijo belih kmetov. 11) Lc2—b3 Po 11) de6:, Ddl:, 12) Ldl:, Sd3+ beli tudi ne bi izgledal dobro, sedaj pa dobi slabega kmeta na d5. 11) ... e6 : d5 12) e4 : d5 Dd8—M Beli bo moral prej ali slej rohirati, pa bo potem dama stala izvrstno za napad. 13) o—o Tf8—d8 14) h2—h3 Provocira sledečo žrtev. Drugače pa je bil beli itak že tudi izgubljen. Grozilo je med drugim Le6. 14) ... Lc8 : h3! Popolnoma korektno in odločilno. 15) g2 : h3 Dh4 : h3 16) f2—f3 Treba je bilo parirati grožnji Sf3+ in Sg4. Po 16) Le5:, Le5: bi. bil napaden tudi kmet b2. 16) ... Se5 : f3+ 17) Kgl—f2 Po Tf3: bi imel črni že tri kmete in trdnjavo za dve lahki figuri, kar bi bilo vsekakor tudi preveč. Tako pa pade odločitev še hitreje v napadu. 17) ... Sf3—h2 18) Lc3 : g7 Sh2—g4+! 19) Kf2—el Sg4—e3! S to vmesno potezo dobi črni najmanj kvaliteto. 20) Ddl—d3 Dh3 : fl-i- 21) Kel—d2 Se3 : d5 22) Lg7—d4 c7—c5 23) Lb3—dl Obup. Beli mora dati še eno figuro. 23) ... c5 : d4 24) Sbl—a3 Sd5—-f4 Beli se vda, saj ima že kvaliteto in štiri kmete manj, črni pa še vedno napad. Pelikan je igral to partijo zelo energično. Vasja Pire. Janko Kač: M O L O H Socialno zgodovinski roman 36 »Ne bodi smešen, Wolf!« se je razvnel Jordan. »Saj so žolnirji vse premerili, preskusili in preudarili, preden so začeli delati.« ».Premerili, preskusili in preudarili...Prav govoriš, Jordan!« je prikimal poštar. »Toda povej mi: Ali poznaš svet, koder speljavajo železno cesto?« Prisotni so obmolknili, poštar pa je povzdignil glas in se zazrl predse, kakor da res gleda v bodočnost: »Od .Belega slapa' tam pri Zidanem mostu pa preko Zagorja je ena sama navpična živa skala nad deročo Savo. Zdaj vsekava jo v to skalo pot za železno cesto. In jo bodo vsekali. Tudi bo stekla tamkaj železna cesta. Toda kako dolgo bo tekla? Spodaj bo spodjedala pot voda, zgoraj pa bodo grmeli kamniti plazovi nanjo. Spomladi sem se vozil z ladjo tam skozi in sem bil priča, kako je pritisnil kamnitni plaz čoln z ljudmi vred na dno Save. še danes imajo tam svoj grob. Kdo neki se bo hotel voziti skozi takšno past in kdo bo zaupal svoje življenje in blago naključju, vas vprašam? Že zdaj, ko jih nihče ne proži, grme plazovi in usadi v Savo, a kako bo šele takrat, ko bo železnica pretresala vsak dan tiste trhle stene ... « Vse je prisluhnilo poštarjevim besedam, ki so se zdele slehernemu pametne. Še celo Jordan je obmolknil. Tudi on je namreč že cul o tistem nevarnem svetu. Splošno tišino je prekinil šele Grahor, ki se ga je že oprijemalo kislo vino, kakršnega je Bog dal prejšnjo jesen. »Kaj pa imate ti, Wolf, in tisti tvoji ,mi' pri vsem tem deleža?« je zbodel kmet poštarja, da so se vsi zasmejali. »Tebi, Grahor, se vidi, da ne znaš prav nič drugega, nego plug za ušesa držati in žveglo vrteti«, ga je pikro zavrnil poštar in važno pristavil: »Jaz in mi poštarji smo vendar preprečili, da ne drži železna cesta po sredi doline, kjer bi tekla brez ovir cesarski cesti v škodo in napotje. To smo napravili mi, da veš, Grahor, mi, in potisnili železniško progo v tisto past ob Savi, kjer jo bo prej ali slej rja snedla. Cesarska cesta pa bo ostala do sodnega dne!« »Amen!« je rekel župnik Perne v šali. Ne on ne poštar pa ni vedel, da so poštarji res rešili cesto, ko so pregnali železnico v savsko sotesko. Nihče izmed njih ni učakal pomlajenja cesarske ceste, ob kateri so prišle na boben furmanske in poštarske bogati je, da zrase iz njihovih ruševin nova doba... Vesel svoje zmage je nadaljeval poštar s še večjo vnemo: »Tudi v Trst ne bo nikdar vozil vaš lukamatija.« »Tam je vendar širok, odprt svet«, mu je oponesel župnik. »Haha!« se je tlesknil po kolenih poštar. »Odprt in še kako! Na vse štiri strani in še do samih peklenskih vrat!« »Danes si pa skrivnosten kakor sama šembilja!« je radovedno poizvedoval naprej Grahor, ki j« ie pozabil, da ga je prej poštar nemarno v nič dal. »Nič skrivnosten, ko vsakdo, kdor ima vsaj eno oko, vidi, da nima svet od Ljubljane dalje do Logatca dna. Tisoč let so delali cesto tam preko, pa jo še danes pogoltne zdaj tu zdaj tam močvirje. Prav tako in še huje bo pogoltavalo železno cesto.« »Čujem, da bodo zgradili en sam most preko močvirji«, je pripomnil Jordan. »Most pa most — eno miljo dolg«, se je spet zasmejal poštar. »Temelj zanj bodo pa postavili na P/RN41 Lucifer jev tron. Hahaha... « Vsi So se nasmejali poštarjevim ostrim besedam, le GrahOr je pripomnil: »Dobravec je pa le pravil, da je onega leta videl še hujše mostove, ki so jih zgradili na Severniku pred Marijinim Celjem.« »Saj je tudi o svojih tolarjih trdil... « Smeh vse izbe ni pustil do kraja izpregovoriti poštarju. Pri Dobravčevem imenu so oživeli vsi obrazi, kakor ožive psi, če jim vržeš svežo, mastno kost. »S tistim črnim direktorjem sta se nekaj sprla«, je menil župnik Perne. »Saj je blez Dobra vec streljal za njim«, je dodal brž Jordan. »Kaj bo streljal!« je hitel zagovarjati prijatelja Grahor. »Kaj bi ti ne vrgel ven, bodi že kogarkoli, če hodi sredi dneva k tvojemu otroku vasovat?« »Pa se je govorilo, da je bila tudi ona pri njem«, je rekel poštar. Nagnil se je k župniku in mu šepnil na uho: »Spala je v ravnateljevi postelji, se čuje«. »A — a«, se je začudil župnik, da so vsi pivci vedeli, kaj mu je pošepnil poštar, saj se je to govorilo po vsej dolini. »O, še druge reči se slišijo«, se je vmešala v podovor rdečelična natakarica Mici, ko je prinesla bokal na mizo. »Kaj se sliši?« je vzrojil pijani Grahor. »To in ono«, se je odrezala Mici. »Še celo to, da se daljša Dobrai^čevi Marjetici predpasnik.« »Saj je prav,« je škodoželjno pristavil poštar. »Kamor je šla krava, naj gre še tele.« Spet so se zakrohotali vsi navzoči, le župnik je ostal tih, ker ni razumel pomena teh besed. Zato se je nagnil poštar k njemu: »Prečastiti! Tako-le mislim: če je pobasala tvor-nica vso Dobravčevo zemljo na polju, naj ji da Dobra vec še svojega edinega otroka.« OPOZARJAMO čitatelje »Moloha«, da Izide na njihovo željo roman v knjigi. Obenem vabimo nove naročnike, naj se javijo na spodnji naslov. »Moloh« stane za nje broširan 40.—, v celo platno vezan 50.— Din. Starim naročnikom Kače vi h del pošljemo knjigo takoj po izidu na ogled. ZALOŽBA »ZEMLJA« Ljubljana, Butar jeva 4 EL Na pota v Evropo? t*» doslej ie nepotrjenih vesteh se je abesinski cesar Haile Selassie baje na neko špansko ladjo, ki je že zapustila Haifo in se bliža Evropi Ura v rastlinah Periodična rast, dviganje in upadanje — Razvojne dobe — Vplivi etra in kloroforma — Kaj je starost in kaj smrt Novi mož v Spanffi Vsa bitja so odvisna od zunanjih razmer in notranje harmonije. Visoko organizirane živali in rastline so pri t^m na najslabšem, kajti med tem ko so najnižja bitja zelo odporna n. pr. proti velikim temperaturnim spremembam v svoji okolici, so Tazvita bitja zelo občutljiva za zunanje nadloge. Življenje niha kakor nihalo v enakomernih periodah, toda vsak zunanji vpliv ostav-lja v njem neizbrisno sled. Ti vplivi ee uveljavljajo pri poteku novih period. Kaikor pri živalih, tako so tudi pri rastlinah ritmični pojavi njih življenja odvisni od zunanjih in notranjih pogojev. Pred vsem opazimo pri njih neko vsakodnevno periodo rasti s tem, da doseže ta rast v določenem času neki maksimum, ki se niža potem do minima, od koder se dviga spet k maksimu. Ta periodična rast je pa tudi neodvisna od temperaturnih sprememb, neodvisna od dneva in noči. in rastline, ki Arabske žene pred guvernerjevo palačo Protižidovskih demonstracij v Jeruzalemu se udeležujejo zelo številno tudi arabske ženske, ki se pojavljajo večkrat v sprevodih pred palačo guvernerja Novinarka na sns Kaj je zanimalo Američanko v negusevs »Sedela, sem na cesarskem prestolu in v ieesarski postelji sem malo zadremala«, piše posebna poročevalka United Press Eleonora Packardova. »V neguševi palači sem čakala na italijansko slavnost zmage. Splazila »em se neopazno v prestolno dvorano, v kateri je sedaj glavni stan divizije »Sabauda« in sem izkoristila nepazljivost vneto telefonira jočih častnikov, da sem sedla na prestol. Čeprav je rdeča plišasta prevleka prestola postala plen plenilcev in vzmeti zelo nevarno gledajo iz njega, moram reči, da je ne-gušev prestol sijajno rezbarsko delo. S svojimi stebri, ki so obloženi s slonovino in dragim lesom, napravlja mogočen vtis. Se- veda je eden izmed obeh angelov v grbu izgubil perut in levu Jude so zbili krono z glave. Potem sem poiskala neguševo spalnico. Tam so bili ostanki najdragocenejše postelje, kar sem jih bila videla v Abesiniji. Nisem se mogla ustavljati skušnjavi, da ne bi legla v to posteljo. Postelja je višja od mize in stoji na štirih valjastih. rumeno, zeleno in rožnato pobaivanih stebrih. Zimnice eo bili odnesli, toda abesinske posteljne blazine, ki sestoje iz prepletenih kosov živalskih kož. so bile dovolj udobne, da sem na njih nenadno zaspala. Neki ogorčeni vojak me je kmalu prebudil in me pregnal k slavnosti«. 9 v v zale® sta Moftoss Downey ln njegova žena, ki se je odpovedala Silmu Včasih sta veljala Mairy Pickfordova in Douglas Fairbar.ks za najsrečnejša zakonca v Ameriki. Vse je govorilo o njunem vzgled-nem zakonu, dokler nista stekla nekega dno h kadiju, da bi ju ločil. Danes se ponašata mister Morton Do\vney in njegova žena. ki sta dospela s svojima starejšima sinovoma petletnim Mihaelom in triletnim Seanom v London, da sta najsrečnejša ameriška zakonska dvojica. Seveda če ni tudi tu kakšen reklamni trik. Dowey velja za najbolje plaPanega radijskega pevca- Njegova žena se je prej pisala Barbara Bennett in je sestra obeh znanih filmskih igralk, Constance in Joane Bennettove. Downeyeva nameravata ostati do jeseni v Londonu kjer je mož prejel ponudbe raznih filmskih družb. Vedno znova oba poveličujeta svojo zakonsko srečo. Osem let sta že sdcupaj in v tem času se Brada v plamenih 90-letni Charles Witte iz Merrilla v državi Wisconsin je umrl na dokaj nenavaden način. Starec je s strastjo kadil pipo. Te dni si jo je hotel prižgati, pa se mu je od vžigalice užgala dolga, bela polna brada. V trenutku je bil ves v plamenih. Ljudje so mu takoj priskočili na pomoč, vendar je odnesel opekline, da bi ga morali prepeljati v bolnišnico. Preden so ga privedli do rešilnega avtomobila ki je čakal pred njegovo hišo, pa se je zrušil mrtev. Od razburjenja ga je zadela kap. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Učiteljico: »Duma ne sme nikoli sama v kavarno. Povejte zakaj, gospodična Mild-nairjeva!« Učenka: »Za*to, ker mora potem sama plačaiti kavo.« ..Hubertus" RES DOMAČE, SLOVENSKO MILO! nista baje niti enkrat niti za malenkost sprla. Nikoli ni tudi drug drugega ostavil samega. »Barbara je ostavila filmsko kariero«, je dejal mister Do\vney. sestavila Jo je takoj, ko se je poročila z menoj. Sovražila je delo v ateljejih in vse, kar je v zvezi z njim. Sicer pa menim da se je poročila z menoj le zato, da je lahko zapustila Holly\vood. Prepričan sem, da dva izvajajoča umetnika ne moreta imeti srečnega zakona in bilo je prav, da se je moja žena odrekla*svoji karieri. Jaz sem potrelvoval samo ljubo in domačo ženo brez muh — in sedaj sem srečen.« Podobno govori ona. Skratka, tako sta srečna, da je kar sumljivo. smo jih iz svetlobe postavili v temo, nadaljujejo svoj rastni ritem enakomerno, to enakomerno nihanje se nadaljuje celo. če rastline v temi vzklijejo in torej niso poznale sprememb« med dnevom in nočjo. Ta vsakdanji ritem je torej podedovan. »Ura<£ v rastlinskem soku gre. če opazujemo meno letnih dob in temperaturne razlike, še bolj natančno, nego smo doslej mislili. Kakor znano, odvržejo jeseni v našem pasu drevesa in grmi svoje listje, da dobe spomladi novo. Med tem prebijejo nekakšno dobo zimskega spanja in začnejo potem z novo razvojno dobo. To spanje pa v mnogih primerih ni posebno trdno, kajti tudi pozimi more zvišana temperatura pripraviti mnoge rastline do novega poganjanja Večina pa le potrebuje nekega odmora in dobe počitka, v tem času jih nobena sila na sv«tu ne oslepari z umetno pomladjo. Veje sadnih dreves, ki jih odrežemo v prvem decemberekem tednu in jih postavimo v kozarcu vode k topli peči, dobe liste in cvete okrog božiča. Veje lip ln drugih rastlin, ki jih odrežemo v oktobru in postopamo z njimi na isti način, pa ne poženejo pred aprilom. Krompirjevi gomolji, ki smo jih jeseni vzeli iz zemlje, ne klijejo, pač pa pogavjajo če jih pustimo v nižji temperaturi. Mraz jim spanje naravnost prežene in vsak vrtnar ve. da nekatere rastline lažje vzklijejo. če so prej prebile nekoliko mrazov. Grmiče španskega bezga In šmarnice postavlja celo, preden vzklijejo, za nekaj časa v ledenico. Neki praktiki st za svoje sadno drevje spomladi nočne slane žele in jih smatrajo za znamenje dobre letine. Danski botanik Johannsen je pokazal, da je mogoče rastline ob začetku ali proti koncu počivalne dobe z etrom in kloroformo-vimi parami ali z drugimi strupi zbuditi iz spanja in pripraviti do tega, da poženejo-Na preprostejši način je dosegel isti učinek sloviti botanik Hans Molisch. Grmiče ali . drevesca v loncih je dal za nekoliko ur s * krošnjami v toplo vodo, potem v teman zaboj, kjer je bilo ozračje nasičeno z vlago V treh tednih so se s čudovito hitrostjo razvili cveti in listni popki- Če je pa okopal, recimo le polovico krone kakršnega španskega bezga v topli vodi. tedaj je ta polovica kmalu zablestela v polnem pomladnem krasu, druga polovica pa je spala dalje. Tu ni samo višja temperatura učinkoviti moment, kajti topla voda se ne da nadomestiti s toplim zrakom. Na svetovni razstavi v Chicagu so kazali natančne cvetlične ure. Poznamo razne rastline, ki zvečer svoje liste sklopijo. zaprejo cvete in jih zjutraj spet odprejo. Ti gibi se zgode ob točno določenih urah. Če pustimo n. pr. mimozo ali neko določeno vrsto akacij v popolni temi, odpirata navzlic temu še več dni zjutraj svoje lističe in jih zapirata zvečer ob istem času kakor istovrstne rastline na prostem. Šele polagoma postane ta ura netočna, pokažejo se motnje, rastlina od trajne teme otrpne ln končno umre. Cvetlična ura gre v normalnih okoliščinah nad vse točno. Tako je Wilhelm Fliess pri neki rastlini opazoval, da je pognala nove poganjke 10- novembra. 8. decembra. 5. januarja in 2. februarja. Potem je nov poganjek prišel 25. februarja tn cvet '-O-marca. Cvet je odpadal l'2.aprila. Razlike so v treh prvih časih znašale 28. dni. v zadnjih treh pa 23. dni. Kjer so doslej domnevali samovoljo, se je pokazal smotren red. Zanimivo je. da obvladuje ta perioda 28 oziroma 23 dni življenje drugih bitij 11» da so jo dognali tudi pri človeku. Pri otrocih bivšega cesarja Viljema je Fliess n. pr. dognal, da se dado razlike v njih rojstnih datumih deliti vse s 23 ali 28- Pri mehanizmu ur je ura podobna uri. življenska ura pa teče neenakomerno. Ne-enakomernosti. Življenska ura ima pač svojo posebno razpredelbo. Vsak trenotek ostal vlja v nj^j svoje sledove in starost ter smrt sta le vsota teh sledov. Šimpanz z žlico pri skledi Zanimiv posnetek, ki so ga napravili v nekem švicarskem živalskem vrtu PozaMjivi levi Mlad!«!, ki se rodijo v sužnosti, so za krotilca nevarnejši ©d onih, ki so se skotili v divjini — Kakšno starost ušaka kralj živali Nekje v južni Kaliforniji leži levja farma Charlesa Gaya. Prav za prav bi morali reči ge. GaJeve kajti ta je prava lastnica farme. Ga. Gayeva skrbi za velike in male leve po sistemu, ki si ga je izdelala s 14-letno prakso in ki je po njenem mnenju pripraven za vse leve. Seveda se ne vdaja glede svojih ljubljencev nobenim iluzijam. Prostodušno priznava, da levom očitno nedostaje inteligence ter so naravnost neumni, vsekako pa manj raztoriti nego najslabše pocestno ščene. Kadar stoji lev pred žičnim omrežjem, se mu ujetništvo vidi nekaj povsem naravnega. Ne bo napravil nobenega poskusa, da bi si pod ograjo izgrebel pot v prostost. O pseli pa vemo, da ne bodo opustili nobenega poskusa, da bi zares ali v igri dosegli svobodo. Zelo presenetljiva je trditev ge. Gayeve, Drevesni štor — avtomobilska garaža Ta senzacija modernega prometnega življenja, hrepenečega po romantični primesi, je doma v ameriški Uniji da so levi. ki so se rodili v ujetništvu in s-o bili vzgojeni v njem za krotilca nevarnejši nego levi, ki so se rodili v svobodi in so šele pozneje prišli v ujetništvo. To dejstvo pojasnjuje tako-le: Lev, ki se je rodil v prostosti, v svoji mladosti ni poznal človeka Pozneje pa se je v njem navadil gledati strogega gospodarja in mojstra, ki mu ;-(jane do Radencev brez prestopa. — I3 Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. .......................................................i Gotovo še ne veste •• da arabščina ne pozna kletvic. Ti ubogi ljudje morejo kvečjemu škripati z zobma« da smo najmanj občutljivi med ramarrotj da se je Andrevv Johnson, 17. predjed* nik Zedinjenih držav, naučil brati in pi. sati šele z 21. letom, da so prvi valček komponirali 1. 177fV, in to je bil slavni »Ah, ti preljubi Avguštin ,.. da se Pola Negri imenuje prav za prs? Aponija Chalupezova, da je Benjamin Franklin, ki je izuriti strelovod, obiskoval šole samo dve leti, da je postala I ne z de Caritro portugalska kraljica šele po svoji smrti, da leze rak naprej, a plava nazaj, da so zaprašeni čevlji toplejši od polikar nih, da obiskuje petina prebivalcev Zedinje* nih držav vsak dan kino, da tisti, ki uganjajo največji vrišč, če dobe ks v juhi, nikoli ne mislijo na to da bi desinficinali svoje telefonske aparate Poljski Harun al Rašid Novi poljski ministrski predsednik general Skladko\vski si je že prej kot notranji minister pridobil sloves modernega Ha runa al Rašida. Imel je navado, da Je potoval nepoznan po deželi, nadziral krajevne oblasti in se sesnanjal s skrbmi ln težavami ljudstva z lastnim opazovanjem. Takoj po prvi seji novega kabineta se je odpeljal sam v majhnem zasebnem avtu v neko mestece, kjer je ugotovil, da je okrajni glavar pred potekom uradnega časa ostavil svojo pisarno, ne da bi mogel katerikol' li izmed podrejenih uradnikov povedati, kji je. Skladkovvski je tega okrajnega glavarji takoj odstavil. V^st o tem je šla kakor blisk po vsej Poljski in povsod se boje zdaj nenadnega obiska nevidnega šeta. Največja žična vzpenjača V kratkem bodo otvorili prvi del žične železnic«, ki bo vodila iz Cervlna, južno od Matterhorna, preko Theodulsikega prelaza v Zermatt Ta prvi del, ki vodi preko italijanskega ozemlja v višino 3000 m. je že pripravljen. Drugi del bo v višini 3323 m prekoračil Theodulski prelaz in se bo končal ob zavetišču Princa Piemontskega. Otvorili ga bodo v poletju prihodnjega leta. Ta se priključuje na švicarski del. ki je prav lako že končan in se začenja s postajo Kiffelalp. Naprava te vzpenjače nudi izredne težkoče, ker vodi pr^ko enega naj^ičjih ledniicov v Evropi. Ker v led ni mvjoče postavljati nosilcev, morajo uporabljati deloma ogromne razpetine za žične vrvi. ANEKDOTA Schopenhauerja so v neki družbi vprašale neke dame, kdo je po njegovem mnenju pametnejši, moški ali ženske. »Ženske«. je odvrnil Schopenhauer, »kojiti te se poro če z moškimi, moški pa z ženskami. ..« VSAK DAN ENA LJUBLJANA, čati od kače. ALEKSANDROVA CESTA »Oprostite, gospod, ampak jaz že šest mesecev nisem prejel nobene plače...« »Nu, naj bo, pa vam oprostim !< "»Muškete«) Hote! ALEKSANDROVO (etok Krk) Last slovenske družbe. Udobne parketirane sobe, električna razsvetljava in signali, restavracijska terasa nad morjem. Prvovrstna kuhinja ln pijača. Stanovanje in hrana vključno zdraviliške takse od Din 50 — do Din 59.— Prospekti pri Putniku. Informacije daje brezplačno direkcija botela. DIREKTOR JAN FIALA NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-aih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev 26 DHA Dne 28. maja 1986. dopoldne ob 11. bo pri sreskem sodišču v Ljubljani, odd. V. a v sobi št. 16, dražba nepremičnin, in sicer: L skupina: kat. obč. Poljansko predmestje, vlož. št. 134 obstoječa iz 4 stavb, parcel; Z. skupina: kat. obč. št. Petersko predmestje n. del., vlož. št. 165, obstoječa iz 2 stavbnih parcel. S. skupina: kat. obč. Trnovsko predmestje, vi. št. 2035, obstoječa iz enega travnika. 4. skupina: kat. občina Rudnik, vi. št. 883, obstoječa iz enega travnika. 5. skupina: kat. obč. Črnuče, vi. št. 353, obstoječa iz novozidane vile z restavracijo, ostalimi pritiklinami in kopališčem. ffatančnej&a pojasnila daje Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, med uradnimi urami od 8 — 13. ZAHVALA Vsem, ki ste našo nepozabno soprogo, mamico, nečakinjo, teto in svakinjo, gospo Ano obsuli s cvetjem, jo spremili na njeni zadnji poti, nas pa v težkih urah tolažili — naša iskrena hvala. Posebna zahvala gg. zdravnikom, g. primariju dr. Krameriču, dr. Merčunu in dr. čebohinu, čč. sestram usmiljenkam in gg. pevcem »Glasbene Matice«. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 28. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi na Viču. LJUBLJANA, dne 24. maja 1936 ŽALUJOČI OSTALI. POZOR! Ne kupujte starih koles, ker dobite nova že od 750.— Din s svetilko pri PEPS KRMELJ, Llublfana, Celovška c. 115. Siuvhne parcele ki še niso izparcelirane, nivelacije, regulacije, poprave mej po mapnem stanju ter vsa civilno-geometerska dela najhitreje izvrši ZEMLJEMERSKA PISARNA Geodet Babnik Filip, avtorizirani civilni geometer in sodni izvedenec, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 3. na vsakem terenu za premog, nafto, mineralne vode in vse betonske šalite. Vrtam tudi z ročnim aparatom. Za točno delo jamčim. JUNIOR STERGAR HRASTNIK IZDELUJE BELA F E T T M A N N, ZAGREB Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke % cSO ccU> 1 kot NAJPOPOLNEJŠA in eeneifa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZP05ILJALNA TVRDKA' F- SCHNEIDER IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH PR1TEKUN ZfiCRE^.Tiikclie^anl.lO^ Violine......od Din ^Irnavzgop Kitare.......- -148.- Mandoline..- - 98.-Harmonike - - 75.- ZfiHT-EVflJPE Havajske kitare, kromaticne harmonike, trube; saksofoni intd najceneje. CENIK NAZNANILO Podpirana tvrdka je preselila ves svoj obrat v prejšnje prostore tvrdke , DESA'- na TYIRŠ)EVO CIESTO §T. 24 kjer Vam nudi popolno in najmodernejše opremljeno mehanično AWTO'DELA\V F^lICO & GARAŽO z specijelno opremo za FORO^ SERVICE in prav tako za popravila avtomobilov drugih znamk, posebno Opel in Chevrolet, ker je prevzela tudi celotno opremo delavnice tvrdke „DESA". AUTORIZIR4MO FORD ZASTOPSTVO KOČNI SERVICE ZALOGA ORIGINALNIH (ORO DELOT AMEIRIICAN MOTORS DRUŽBA Z O. Z. TELpEON: 24-77 BRZOJAVI: „AMOT" ŠPORT Današnji nogometni spored v Ljubljani Ljubitelji nogometne igre bodo danes Vsekakor prišli na svoj račun. Tako na igrišču Hermesa, kakor tudi na igriščih Jadrana in Reke se bodo razvijale ostre nogometne borbe, za katere bo vladalo gotovo največje zanimanje. Najvažnejši tekmi bosta Hermes—Ljubljana in Jadran— Reka. Hermes, ki je v letošnjem prvenstvenem tekmovanju za laskavi naslov prvaka ljubljanskega nogometnega podsaveza po odličnih rezultatih zadnjih tekem na drugem mestu tabele, se bori danes za točke z gotovo najmočnejšim klubom LNP SK Ljubljano, mlado po svojem obstoju, a znano po borbenosti in sposobnosti igralcev. Saj Be za njene barve borijo najboljši bivših klubov Ilirije in Primorja. JZSS in Planica Jug. zimskosportni savez je poslal vsem včlanjenim športnim klubom okrožnico v zadevi letošnjih skakalnih tekem v Plainici. Upravna odbor JZSS je razpravljal o znanem sporu med FIS-o in prireditelji planiškdh tekem na svoji seji 19. tm. in je zlasti ugotovil, da poročilo komisije v zadevi Planice ni moglo biti popolno, ker ji ni bilo na razpolago gradivo, katerega je imel generalni tajnik, ki 'je komisiji pojasnilo odklonil in ga podal neposredno upravnemu odboru. Po proučitvi tega poročila in izjavi generalnega tajnika g. Gorca je zavzel upravni odbor svoje končno stališče. Prepričal se je, da so bili vsi očitki proti organizaciji in izvedbi letošnjih tekem v Planici neosnovani in ugotavlja, da so bile tekme brezhibno organizirane in izvedene. Zato izreka Udru-ženju smučarjev Planica svoje priznanje za storjeno delo z ustanovitvijo skakalne šole, z zgraditvijo skakalnice in prireditvijo skakalnih tekem, ki eo prinesle edinstvene rezultate na svertu. Upravni odbor bo sporočil Norveški smučarski zvezi rezultate preiskave, obenem po vložil protest pri mednarodni smučarski zvezi zaradi njenega postopanja ob priliki plani-ških tekem in zatvoritve skakalnice v Planici po tekmah. Nogometni turnir Mladike Na Vnebohod je priredila Mladika nogometni turnir. Reka : S K Moste 3 : 1 (1 : 0) Rečani so zmagali sigurno in dokazali da so eno naših najboljših drugorazrednih moštev. Mošeani so zaigrali zelo požrtvovalno in nudili rntiniranemu nasprotniku žilav odpor Slovan : Mladika 3 : 1 Slovan je bil sicer visok favorit, vendar je /magal prav srečno s 3 : l, Mladikarji so igrali tehnično precej boljše, imeli pa so nremehak napad. Tak<. smo gledali od 16. dalje dva der-bva Mladika je odpravila svojega konkurenta s 3 : 1 (1 : 0). Mladika je bila tehnično boljša in zasluženo dobila utcšni pokal. Reka : Slovan 2 : 2 (1 : 1) Tekma je bila na višku, tnoštvi sta zaigrali s takim elanom, kakor le redko v prvenstvenih tekmah. Vendar ni moglo niti eno niti drugo moštvo odločiti tekme v regularnem času. Pa tudi podaljšek ni prinesel odločitve in tako je moral spregovoriti žreb. ki je bil to pot naklonjen Reki. Tekmo je odlično vodi lg. Vrhovnik. Publike obakrat cca 700. Matineja Z.K.D. Samo še danes ob 11. uri Miki in Silli čudovita revija v barvah. Spored je zelo zabaven in smešen! S Enotna vstopnina Din 3.50. m Prvenstvo Ljubljane v table tenisu Danes v dvorani hotela Tivolija Pod pokroviteljstvom župana se bo vršilo danes prvenstvo našega mesta v table tenisu. Danes je Ljubljana v table tenisu daleko na prvem mestu v Jugoslaviji, igrači Ilirije in Hermesa pa so postali pravi virtuozi v namiznem tenisu. Prepričani smo, da ne bo nobenega izmed številnih ljubiteljev table teniškega športa, ki se ne bo potrudil v Tivoli. Ob 11. dopoldne bo finale doubla gospodov, ob pol 21. pa finale singla gospodov. Prireditelj turnirja je Ilirija, ki je darovala za zmagovalca dva krasna pokala, lepa darila pa so poklonili tudi tvrd. Sumi, C1MEAN, Tiskovna Zadruga in dr. Nogomet na Jesenicah. Prejšnjo nedeljo je delavski SK Kovinar porazil na svojem igrišču v prvenstveni tekmi SK Bratstvo s 4 : 2 (2 1). Igralci Kovinarja so zaradi svoje požrtvovalnosti zaslužili zmago. Zlasti dobra je bila pri Kovinarju obramba. — V četrtek na praznik je igrala proti Bratstvu enajstorica Villacher Sportvereina iz Beljaka. Domačini so zmagali z 10 : 2. Prvo moštvo Bratstva, ojačeno z novimi verificiranimi igralci, je podalo odlično igro. Poset tekme zelo dober. SK Ljubljana. Zaradi prvenstvene tekme s Svobodo naj bodo juniorji točno ob 9.45 na našem igrišču. Prvo moštvo najkasneje ob 16.30 na igrišču Hermesa. SK Ilirija (Hazenska sekcija). Prvi redni trening na igrišču bo v ponedeljek ob 18. Udeležba je z ozirom na bližnje tekme za vse obvezna. Vsaka igralka naj prinese s seboj kompletno opremo, po možnosti tudi Jahkoatletske čevlje. Po treningu razgovor o izvolitvi novega sekcijskega vodstva. (Smučarska sekcija). Sekcijsko vodstvo opozarja ponovno vse smučarje, ki imajo kiubovo opremo, da je treba isto v smislu sekcijskega sklepa oddati sekciji. Oprema se sprejema v torek od 18. do 20. v klubo-yi sobi Evropo, Igrišče Jadrana v Koleziji bo pozorišče najzanimivejše faze borbe za drugorazredno prvenstvo. Soglasno mnenje športnega občinstva je, da igrata Jadran in Reka v vsakem medsebojnem Brečanju res prvovrsten nogomet. Številni navijači obeh klubov so mrzlično pripravljeni. Zmago je težko prerokovati, ker so moči precej izenačene. Spored današnjih tekem je: Igrišče Hermesa: ob 12.45 Hermes C : Slavija ob 14.15 Hermes" B : Domžale ob 16. Hermes : Ljubljana. Igrišče Jadrana: ob 16.30 Jadran Reka. Igrišče Reke: ob 9.30 Reka : Slavija ob 10.30 Jadran : Korotan. Motosekcija ŽSK Hermes — Zvezda. Seja upravnega odbora bo v ponedeljek. Vsi funkcionarji naj prinesejo pisana poročila za občni zbor. Obvezno tudi za revizorje. Sestanek vseh članov motosekcije v nedeljo pol ure pred pričetkom glavne nogometne tekme Hermes - Ljubljana na dirkališču. Vstop za člane motosekcije prost Po odstopu g. Rupene je prevzel mesto načelnika g. Gojko Pipenbacher. Sekcijski občni zbor bo v četrtek, 28. t. m. ob 20. v salonu restavracije Keršič. SK Jadran. (Plavalna sekcija). V torek ob 19. članski sestanek pri M. Sokoliču. Važno posebno za one, ki se nameravajo udeležiti turneje. SK Svoboda. Redni občni zbor kluba bo v petek 2f. t m. v mali dvorani Delavske zbornice. Samostojne predloge je javiti upravnemu odboru, članstvo pa pozivamo, da poravna članarino. I. moštvo naj bo danes ob 9.30 na Slovanu, juniorji pa ob istem času na Primorju. Vsi igralci naj sigurno prinesejo po eno sliko, opremo naj I. moštvo dvigne v garderobi Olimpijski drobiž Med številnimi narodi, ki se pripravljajo za udeiežbo na letošnji olimpiadi, ne bodo številčno med zadnjimi Poljaki, ki nameravajo pripeljati s seboj skoraj 140 atletov ?n atletinj. Lahkoatletskih zastopnikov bo 8, plavačev, s katerimi hočejo startati na 200 m prsno, 100 m hrbtno in štafeto 4 x 200 m, 6, veslačev pa cela vrsta, ker mislijo tekmovati v skiffu, dvojki s krmarjem in brez njega in tudi v št;rici brez krmarja. Seveda bodo med udeleženci še zastopniku ostalih (panog, jadralci, sabljači, boksači. strelci, kolesarji, telovadci in pa — z velikimi nadami — jahači. Prav tako pa hočejo Poljaki poslati v olimpijski boj tudi po eno moštvo za nogomet basket-ball in rokomet Trenerske posle so tamkaj prevzeli večinoma Nemci in tudi sicer se razvija vse tako, da bodo Poljaki brez dvoma kar se da številno sodelovali na nemški olimpiadi. An,glešk; olimpijski odbor je pri izbiri udeležencev za olimpiado zelo strog m pazi predvsem na to, da ne bo prijavljen noben atlet, ki nima količkaj nade, da se bo v svoji disciplini »preb:!« do izločilnih tekem. Dokončna postava angleške ekipe, ki bo štela 200 do 250 atletov, bo znana šele tedaj, ko bodo v vseh posebnih športnih zvezah zaključena prvenstvena odn. izločilna tekmovanja. 01;rrxpijski oder bo na vsete tekme poslal svoje delegate, ki bodo nadzirali rezultate olimpijskih kandidatov. Za vodjo aaigleške ekipe je bil že izbran novi predsedn;k j olimpijskega odbora lord Portal of Laver-stocke. Sokolstvo Jugoslovensko sokolstvo na svečanostih v Bukarešti Navodila udeležencem in spored svečanosti Mala akademija pralne umetnosti Kaj vse nudi gospodinjam tvrdka Schicht na Mestnem trgu Ljubljana, 23. maja. Po končanem IV. pokrajinskem sokolskem zletu v Subotici, se udeleži jugoslovensko sokolstvo v večjem številu svečanosti rumunskih gimnastov v Bukarešti. Veliki zlet rumunskih gimnastov se bo vršil v proslavo 20 letnice vstopa Rumunije v svetovno vojno, obenem pa bo manifestacija bratstva zavezniških držav Male antante. Poleg jugoslovenskega sokolstva se udeleže zleta tudi češkoslovaški Sokoli v večjem številu, po odposlanstvih pa tudi poljsko in rusko sokolstvo. Pokrajinski zlet v Subotici bo zaključen 29. junija zvečer. Drugi dan 30. junija zjutraj odpotujejo udeleženci zleta v Rumunijo s posebnim vlakom v Veliko Kikindo, kjer bo popoldne javna telovadba, zvečer pa aka demija. V Veliki Kikindi se bo prenočilo, nakar odpelje posebni vlak 1. julija v Bukarešto. Po dosedanjih navodilih, ki jih je prejel Savez SKJ, je določen naslednji spored telovadnih svečanosti v Bukarešti: V četrtek, 2. julija: dopoldne prihod jugoslovenskega in češkoslovaškega sokolstva v Bukarešto med 10. in 12. dopoldne. Pri prihodu vlaka v Bukarešto morajo biti vsi udeleženci oblečeni v slavnostni sokolski kroj. oz. v narodnih nošah. Na povelje vodnika izstopijo vsi udeleženci, oddajo svojo prtljago, nakar krene sokolska povorka skozi mesto na stanovanje. Popoldne ob 17. bodo skušnje na stadionu ONF — šole za telesno vzgojo. Zvečer ob 21. ev. telovadna akademija, ako bo prijavljenih dovolj točk za spored. V petek, 3. julija: ob 10. se pokloni de-putacija jugoslovenskega sokolstva s savez-nim praporom in starešinstvom na grobu neznanega junaka, kjer bo položila venec, ob 11. se vpiše starešinstvo SSKJ v dvorno knjigo Popoldne ob 17. javna telovadba, pri kateri nastopijo mimo rumunskih gimnastov kot gostje češkoslovaški in jugoslovenski Sokoli in Sokolice. Ob 21. telovadna akademija, potem narodna veselica v Karo-lovem parku. V soboto, 4. junija: dopoldne ogled mesta in izleti v bližnjo okolico Bukarešte, popoldne ob 17. druga javna telovadba, ob 21.30 telovadna akademija, na kateri nastopi tudi jugoslovensko sokolstvo z 2 do 3 točkami. V nedeljo, 5. julija: ob 9 slavnostna povorka po mestu, pozdravi in mimohod pred dvorom, popoldne nastop rumunske vojske, sokoli sodelujejo kot gledalci, zvečer odhod iz Bukarešte v domovino. Število udeležencev: Največje število jugoslovenskih sokolskih udeležencev bo znašalo članov 800 do 1.000, članic 300 do 5Q0. Od teh mora biti najmanj dve tretjine telovadcev oz. telovadk, od netelovadcev pa imajo prvenstveno udeležbo člani uprav. Ako se prijavi za zlet v Rumunijo samo 500 telovadcev in 250 telovadk, tedaj se v Bukarešto ne potuje. Vstop na prireditve ima članstvo, kadar ne nastopa prost. Stanovanje bo za članstvo v vojašnici tik zletišča, za članice pa v internatih v mestu. Prehrana bo skupna in bo veljala dnevno za osebo 45 lejev. Zletna pisarna. V vpakem stanovanju bo posebna zletna pisarna, poleg tega pa bo na kolodvoru skupna zletna pisarna za Rumu-ne, Jugoslovene in Čehoslovake, v kateri bo po 1 delegat iz vsake države. Zletne znake in legitimacije bodo dobili vsi udeleženci zleta brezplačno. Potovanje na zlet. Vsi udeleženci potujejo v civilni obleki in se preoblečejo v so-kolske kroje oz. narodne noše pred prihodom v Bukarešto. Kdor nima slavnostnega kroja ali narodne noše ne bo pripuščen na zlet. Cena vožnji od jugoslovenske meje (Jimbolna) do Bukarešte tja in nazaj bo veljala za osebo 380 lejev. Vozne olajšave na jugoslovenskih železnicah bodo veljale do 15. avgusta t 1. in to zaradi ev. udeležbe naših članov m članic na taborenju ČiOS ob Črnem morju. Vojska. Na teh svečanostih bo sodelovala češkoslovaška vojska z 1 bataljonom. Nastop vojske bo vojaškem vežbališču, kjer bo obenem z vojsko nastopila tudi rumun-ska omladina. Vsi udeleženci zleta v Bukarešto potujejo skozi Subotico. Kdo more sodelovati na zletu v Bukarešti? Izvršni odbor Saveza SKJ je na svoji seji dne 7. aprila t. 1. sklenil, da se morejo zlefa v Rumuniji udeležiti samo tisti člani in članice, ki bodo sodelovali na IV. pokrajinskem zletu v Subotici. Sokol Ljubljana-Vif priredi danes obvezen pešizlet za članstvo, naraščaj in deco nad 6. letom. Članstvo se udeleži izleta v krojih, ostali v cmlui obleki s sokolskim znakom. Zbor vseh udeležene?/ točno ob pol 14. pred Sokolskim domom, odkoder bo odhod ob tri četrt na 14. lriet bo ob vsakem vremenu. župni zlet v Celju bo 14. junija. Z njim bodo spojene tudi župne tekme, ki se začno 13. junija ob 16. in se bodo nadaljevale drugega dne ob V26. V nedeljo ob 9. bodo kmalu po prihodu jutrnih vlakov skušnje za popoldanski nastop. Garderobe za moške pripadnike bodo v mestni osnovni šoli, za ženske oddelke v državni realni gimnaziji. Ob V«12 bo sprevod od Glazije mimo Narodnega doma po Gosposki ulici čez Glavni trg, po Kralja Petra cesti in Cankarjevi ulici čez Trg kralja Aleksandra mimo mestnega poglavarstva do Narodnega doma, odnosno Glazije. Začetek popoldanskega nastopa ob 16. na Glaziji. Veselice ne bo. Na zletišču pa bodo ves dan na razpolago jestvine in brezalkoholne pijače. Naraščajski dan v Ptuju je bil v nedeljo-Udeležili so se ga naraščajniki iz Ptuja. Maribora HI, Čakovca. Varaždina, Murske Sobote in Središča, vseh skupaj 150. Ob 8. zjutraj je bil sprejem na postaji, odkoder se je razvil sprevod skozi mestne ulice na čelu mu mestna godba in naraščajski prapori. Na telovadišču v Ljudskem vrtu so se potem vršile tekme v prostih panogah. Rezultati; 1. Ptuj (21 točk); 2. Maribor HI (10 točk); 3. Čakovec (9 točk); 4. Varaždin (7 točk); 5. Murska Sobota (5 točk). Zletno tetovadišče na pokrajinskem zletu v Subotici bo prvo stalno te vrste v Jugoslaviji. Po zletu namreč ne bo prenehalo obstojati, marveč bo služilo nadalje telesni vzgoji. Subotica dosedaj ni imela nobenega stadiona Zato se je zletni odbor pobrigal ter dal izdelati take načrte zletišča, da bo lahko ostalo za trajno porabo ne samo Sokolstvu, temveč tudi drugim telesno vzgojnim organizacijam. Postavljeno sredi velikega parka, je zletišče urejeno tako, da nudi skoraj 25.000 gledalcem priliko, da prav dobro vidijo izvajanja do 5.000 telovadečih pri prostih vajah. To prvo stalno vežbališče si je ogledal pred kratkim tudi minister za telesno vzgojo, br. dr. Rogič. Sedanje stanje našega Sokolstva je sledeče: organizacija je izvedena za vse so-kolske edinice po 25 župah, izmed njih jih je v dravski banovini 5, v savski 6, primorski 3, zetski 1, vardarski 1, vrbaski 1, drin-ski 3, dunavski 3, moravski 2. Sokolskih društev je bilo konec aprila 1936. skupno 885, čet pa 1493, torej vseh sokolskih edi-nic 2378. V zadnjih mesecih je nekoliko edini« moralo pod vplivom izvensokolskih razmer začasno ustaviti delo, večinoma v savski banovini. V ostalih predelih države pa je ostalo stanje nespremenjeno. Dravska banovina ima 304 edinice. Sokolska župa na Cetinju obsega sokolske edinice v Črni gori rn Boki Kotorski in sega na vzhodu vse do meje zetske banovine, na moravsko in vardarsko banovino. Zato pripadajo k njej tudi edinice okrog Kosovske Mdtrovice, Peči in Nove- Ljubljana, 23. maja. V nič manjši meri kakor so v zadnjih desetletjih napredovale vse druge panoge osebnega in javnega življenja, je v tem času tudi življenjski način družine in z njim v zvezi delovni obrat v gospodinjstvu doživel velik, skoraj nepregleden razvoj. Razmah moderne stanovanjske kulture po mestih, uveljavljenje vsake vrste tehničnih, električnih, plinskih in drugih naprav, brez katerih si skoraj ne moremo več predstavljati idealnega, potrebam časa ustrezajoče-ga človeškega bivališča — vse to pa je rodilo tudi posledico, da mora biti gospodinja, ki je šefinja hišnega dela in domačnosti, cela majhna strokovnjakinja na svojem področju. Mimo kuhe in odpravljanja družine z doma — tiste jutranje minute, ko mož odhaja v službo, a otroci v šolo, so vsak dan prvi višek hišnega obrata — je zlasti skrb za vzdrževanje obleke in perila eden največjih, najbolj resnih, pa tudi najbolj odgovornih opravkov, kar jih je naloženih gospodinji, saj vsi vemo, kako je zlasti dandanes, ko je kriza zadrgnila mošnjičke, cclo po skromnejših meščanskih družinah težko, včasih že kar nemogoče doseči, da bi bili vsi od prvega do zadnjega dostojno oblečeni in obuti. Razen od proračuna, ki je vsaki gospodinji odmerjen, pa je še dobra kopa reči, od katerih zavisi končni uspeh njenega dela: predvsem smisel za smotrno gospodarsko razpodelitev in pa stopnja njenega znanja o slednji vrsti njenega dela. Tvrdka Schicht je povsem pravilno razumela odnose, ki naj vladajo med pro-ducentom in konsumenti, pa je uvedla po vseh mestih, kjer poslujejo njene podružnice, in tako tudi v Ljubljani, nekakšne majhne univerze, ki posredujejo marljivim, naprednim gospodinjam vse mnogovrstno znanje, kakršno je potrebno za dosego najlepših uspehov v pranju, sušenju, likanju in vobče v ravnanju z vsemi vrstami belega ali pisanega, volnenega ali svilenega blaga V svojih prostorih na Mestnem trgu štev. 23 nasproti rotovža prireja tvrdka Schicht stalne, vsakomur pristopne tečaje, združene z rednimi strokovnimi predavanji. Vsak dan od 8. do 12., pa od 3. do 7. vodijo tu strokovno izvežbane moči poskusna pranja na svili, volni in vseh specialnih tkaninah. Gospodinjam je vsak hip brez- Iz življenja na deželi BREŽICE. Danes 24. t m. bo imel predavanje o jetiki dr. R. Neubauer ob 11. uri v meščanski šoli v Brožicah- Udeležite se ga polnoštevilno. Vstop prost. JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15- in 21 velefilm »Črne rože« s Fritschem in Harweyevo v glavnih vlogah. Dodatki; kulturni film >Struje in toki* in Parainountov zvočni tednik. MARKOVCI PRI PrUJIJ Sokolska četa odnosno njeni voditelji zaslutijo vse priznanje. Treba je namreč vedeti, da se delajo markovski četi najrazličnejše ovire. Ali mar-kovski Sokoli se nikogpr ne boje. saj se zavedajo, da s svojim delom služijo narodu in kralju. Zato gredo po ravno začrtani poti naprej, ne meneč se za polena, ki jih kdo meče izza plota, ln uspehi so tu: sokolska ideja dobiva tudi v Markovcih trdna La. Pa kdo se ne bi navdušil za idealno niiadino. Pred tremi leti so začeli brez vsake materialne in moralne podpore. Volja do uspehov je zmagala in skoro delala čudeže Danes ;nia sokolska četa ie najpotrebnejše telovadile orodje in svojo lastno knjižnico. Za d\a javna nastopa, nešteto predavanj in d'ugih prireditev je sad sokolskega dela. Zaprli so četi pot v prosvetni dom, ki so ga piav pridno pomagali graditi tudi Sokoli. Dobro vemo, kako so govorili. »No, zdaj pa igrajte tudi vi. ki nimat; ne doma ne odra!« Ali sokolska četa ni obupala. Pogumna sestra načelnica Selkova Vinka je zbrala sokolske igralce in v kralkem bodo uprizorili igro na prostem. Dolžnost vseh zavednih Markovčanov je da podprejo vselej in povsod delo in stremijeije svoje čete. POLJČANE. Sokol m šola sta proslavila materinski dan tudi z lepo igrico »Mati«. Učiteljstvo je storilo vse, da je igrica lepo uspela. Šolsko upraviteljstvo je prejelo ob tej priliki ra uboge šolarje od gospe Teje Suppanzove iz Maribora 200 Din, za kar se najtopleje zahvaljuje. Dne 21. junija bo v Poljčanah sokolski okrožni nastop. PRAGERSKO. Šola je skupno s Sokolom proslavila 21. t m v sokolski telovadnici materinski dan. Otroško petje je vodil šolski upravitelj g. Velikonja. Pri deklamaci-jah sta se posebno odrezala naša najmlajša, Sobetov Miiči in Barbičeva Pupa- Pod vodstvom neumorne ge. Senekovičeve je lila prav lepo podana igrica >Pri mamtci je največja srečac- — Nekaj brezposelnih je spet sprejetih na delo na železniški Drogi na Pragerskem. v poštev so prišli po večini domačini s Pragerskega in okolice. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16. in pol 21. zvočni film »Povratek k sreči«. Kot dodatek domač kulturni film in nov Paramountov zvočni tednik. STRA21ŠČE pri KRANJU. Sokolsko i društvo preloži zaradi slabega vremena svojo veliko javno tombolo na nedeljo 31. maja z istim sporedom. Uprava. ŠOŠTANJ- Po daljših pogajanjih Je bil pred dnevi prodan tukajšnji Zadružni dom. bivša last Konzumnega društ/a za Slovt nijo. Kupil ga je šoštanjski pekovski mojster g, Kajba. plačno na razpolago mrzla in topla voda, likalnik in vse, kar je pri pranju potrebno, v nagrado za svoje zanimanje pa prejmejo na koncu še po majhno darilce. Vsak dan ob 4. popoldne se vrši tu javno predavanje o perilu, vsak petek ob 8. zvečer pa predavanje, namenjeno v prvi vrsti gospodinjam. ki so čez dan zadržane, da ne morejo z doma. To predavanje je združeno s predavanjem lahke moderne glasbe in s poučnimi filmi, da na idealen način družijo koristno s prijetnim. Ta predavanja so pri naših gospodinjah po pravici naletela na najtoplejši odmev. Na prijeten, šaljivo veder način razlaga predavateljica svojim poslušalkam vse skrivnosti, ki jih prinaša pranje s seboj in opozarja na sredstva, ki perici pomagajo mimo zadreg do najlepšega rezultata. Najbolj ekonomična in najbolj efektna je pač metoda pranja s Schichtovim Radionom, v katerem ni prav nič drugega, kakor znano Schichtovo Jelenčkovo milo z majhnim procentom fino kristalizirane sode in boraksa. Marsikatera gospodinja je kupila kos Schichtovega mila, ga posušila in ga ob času žehte narezala na majhne koščke ter v njem izkuhavala perilo. Tvrdka Schicht je videla, da bi tudi tu gospodinji lahko pomagala in zato je milo osušila in ga zmlela v droben prah. da sc Radion takoj tudi v hladni vodi popolnoma raztopi. Poleg tega ima Radion v sebi tudi kisik, ki se že od nekdaj uporablja pri beljenju na trati. Gospodinja, ki si želi vpogleda v čudežne skrivnosti, s katerimi je združen proces pranja in sušenja, naj si od časa do časa odtrga nekaj minut, morda majhno urico, pa naj stopi na to malo Schichtovo univerzo za gospodinje na Mestnem trgu, od koder bo brez dvoma odhajala dvakrat bogatejša: bogatejša v znanju in izkušnjah, ki jih nudijo tečaji, pa tudi bogatejša v gmotnih dobrinah, saj je metoda pranja s Schichtovim Radionom hkratu metoda na>-skrbnejše in najsmotrnejše štednje. g. x I i ♦ | i B A »»»nafte nt ctafcn BSku. (MajvecJa naravna piaža na na^— Jr tteazLTL) Hoteli: Bafifca. Gramrtld VeietotZ Vote-rti. Penzijonl: Barbalič. Evropa jI. .Iran Praha Huža, Trl^Lav, TomSa. z* greb. Zvonimir. — Električna razsvetlili vodovod, kopailfičru zdravnik. — Informacije ta proepekte breapia&jo. Obalni hotel Volaric idtascvena lega, aofae z fc«C£oai ln taJcoSo vodo, Eseme cene. tcvrsnna tuhtala Jazz daucing. Hotel Grandič paniazia prvovrstna hiSa bUau kocaSKa. toboma domača ta tuja tuhtaj*, terasa. m «x»t danetag protrt rlbolor. odlična. domaČa vina jadra vi J en Je z grozdjem popoten penslon z vsemi tato?aimt od Din 55 do Dtn 75.—. — Zaiitevajte prospetebs. Restavracija pri „SIX)VENCU" v CrOcvenici naznanja, da je v letošnji seziji o tvorila v $t Jakobu v šilfevici pri Crikvenid n^v pension. Gostom zagotavljata dobre, domačo hrano, solidno postrežbo in se toplo priporočata Anton in Marija BemiK ga Pazara. Tako veliko območje obsega skupno 36 društev in 120 čet, ki pripadajo štirim okrožjem: kotorskemu, cetinjskemu beranskemu in onemu v Peči. Najbolj je razvito sokolovanje v Boki Kotorski, kjer je več kakor 21% vsega prebivalstva včlanjen v sokolske vrste. V celoti pa ima ce-tinjska župa nad 15.000 pripadnikov, kar je dovoljen dokaz, da se je pričela sokolska misel prav dobro uveljavljati tudi v Črni gori. Vendar pa obstoji zelo mnogo ovir, ki se jih bo moralo polagoma odstraniti. Predvsem je tamkaj še zelo veliko pomanjkanje pripravnih, res namenu odgovarjajočih telovadnic, primanjkuje pa tudi dovoljno število izvežbanih vaditeljev in vaditeljic. Vrhu tega so v tako veliki župi prometne razmere nad vse primitivne, kar znatno ovira medsebojno delovanje žunnih edinic. CRKVE morak« kopalSC« na Jfaaram - aešSeca plaža - Ododnerno kopanj« Din S - 80 bot*uor ia pens.^nov - Pobili p^raion takse od 55 do 130 Dia- Zahtevajte pros&cfcte «i KOPA-L1SCNEGA POVERJEN T': VA, ČRIKVENICA. HotW Rest. Hotel Rert. Dom Hotel R-*t. Hotel Rest. Hotel Rest. Park Hotel Hotel Rest. Hotel Rwt. Hotri Reet. Hotel Rest. Hotel Rest. Hotel Reet. Pene. Therapia ■^J* ** * Mira mar e ^ Dr. SeidI « Esplanade Slavija # ^ tejBC(<. ^^ Crakoviš ^ Wien 31 sob, teko«* veda Crikvenica » ^ ^ ^ Libumia * ^ ^ Ivančič Danica ^ ~ ^ * t*. >opU kt .o »ob, tetoča roda Reet. Svrat. Jnlijana Vila Ružica ^ AHMa 33 ®°b. P«1 isto Jfiramar«, Tberapte Gjurašln Reetaorant — Preoo«R5» Europa-Vinodol-Belle-Vne Gostilne ZELENGAJ . MORAVA HRVAT - ILJRIJA . FRANKOPAN _ VINODOL . SOKOL - SJLOVENAO -DALMATINSKI PODRUM KAFANA - CORSO tar lepo trrejeo« »obe t prirvataai SpomUMi HOTEL MIRAMAKE HOTEL THERAFU CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ta besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din t.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T)if| T m «, odgovor, priložite jh » W Vi' Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana itev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipul acijska pristojbina Din 5.-^—. Vsa naročila in vprašanja, Iščoča se malih S Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana« lx»eUa i Din lAVefc L>LL ia liiro ali lajanj« naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din Za. Binkošti najboljše vino nudi gostilna B'eiwelso_ va 15. Štajersko: bur. grrndec, rizling, dolenjski cviček. Močna dalmatinska vina! Cena od 10 Din dalje. Tomšičeva, nežvepljana so okusna vina Je splošna sod. ta. 12464.18 UJJIIJIU HV-cjar. Beseda 1 Din. iavek S Din ta Šifro ali lajanje naslova t Din. NajmanjSl tnesek 17 Din. Mlado kuharico Mmostojno. najrajši_ a dežele, iščem »a gostilno. — Kast/op takoj. — Naslov v vtah poslovalnicah Jutra. 12285-1 Kuharico »IsarejSo, zmožno vseh gospodinjskih del. sprejmem takoj. Navesti je zadnjo službo. Plača po dogovoru. Naslov: Valjčni mlin, Sev niča. 13261-1 Dekle zdravo, ljubiteljico otrok, z znanjem šivanja, sprejmem k dvema punftkama in ▼ pomoč gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pridna in pošteni«. 13133-1 Korespondentinja s popolnim znanjem slovenščine. dobi mesto. Samo pismene ponudbe v obeh je>zikih z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pijd »Perfektna«. 13105-1 Zastopnike tu obročno prodajo naših posnemalniko brzoparilni krr ttd. Iščem®. Ponudbe nasloviti na »Persons« Ljubljana, pošt. nredal 307 Sl-1 Solidno gospodično psspo, ev. gospoda kot zaupno osebo, rabim za manjšo trgovino specl. jalne stroke. Nudi se prilika za Izobrazbo v aituelnl stroki. Potreb, no 5—10.000 Din. — Po. nudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Tudi družab. ništvo.« 12477-1 Pletiljo kurjeno, sprejme takoj — GILha Josipina, Kavškova cesta 26. Šiška, 1-2839-1 Prodajalko Isrvežbano za trgovino koles ln tehničnih predmetov sprejmem. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Za 1. Ju-nij«. 12468.1 f Sprejmemo takoj ! dekleta za vse posle, kuharice, natakarice, odgoji-teljice, za privatne hiše, hotfle, menze, gostilne ter začetnice za kapele. Udru-ženje udovica in samostal-nih žena, Zagreb, Ilica 20, L kat., telef. 73-71. Za odgovor poslati 5 Din v znamkah. 13332-1 Tkalni mojster z večletno prakso na težke gladke statve zmožen samostojnega vodstva dobi stalno in dobro name-ščenje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Kranj«. 128H1-1 Plačilni natakar mlajši, vosten in agilen se takoj sprejme za Ljubljano Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakar« 10396-1 Krojač zmožen vsega dela, z Din 2.300 kavcije, ker bi sam vodil delavnico, dobi stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Krojaštvo«. 12512-1 Med i carskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v vseh posh Jutra. 12310-1 Frizerko dobro moč. sprejme v stalno nameščen je salon »Ela«, Gajeva ul. 6. — Ponudbe osebno ali pismeno. 10441-1 Mesarski pomočnik pošten in zdrav, dobi mesto za 1- junij. Ivan Kac, Ruše pri Mariboru. 1:2503-1 Stalno službo dobi, kdor posodi trgovki posestnici Din 25— 30.000.—. I. mesto 8% obresti. — Ponudbe pod »Gruntovna lntabulacl. ja« na ogl. odd. Jutra. 12488.1 Natakarico imožno kavcije, simpatično sprejmem. Naslov v vseh po si. Jutra. 12364-1 Natakarico sjiretno, pridno, čedne zunanjosti sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 12379-1 Deklico 1446 let staro sprejmem za pomoč v trgovini. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Poštena dekle-«. 12360-1 Samostojno kuharico okoli 30 let, sprejmem za vi* hišna dela. PTednost daljša spričevala. Naslov v vseh posl. Jutra pod »Osebno predstaviti« 12359-1 7 mladih gospodičen prikupljive zunanjosti sprej mem za razstavo vin. Predstaviti se je v Vinarni Kajfež dr. z. o. z. Ljubljani. Gajeva nI. 12331-1 Trgovsko sotrudnico z gotovino 10.000 Din katera bi pomagala v laboratoriju, sprejme drogerlja. Vprašati ogl. odd. Jutra pod »Stalno 10.000. 12489-1 Pletilja dobro izurjena, z večletno prakso, dobi takoj mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Pletilnica Šuc, Šmartno pri Litiji. 10461-.1 Služkinjo ki zna kuhati in vsa hi-?na dela, zelo snažno in vestno opravljati ter pošteno, iščem. Vprašati ponedeljek ali torek od 2—3. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12281-1 Kuharico izrecno za srbsko kuhanje, za večji obrat, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srbska kuhinja«. 12288-1 Potujoče žene dobe poceni prenočišče v središču Ljubljane. Podrobnosti se izve v posredovalnici »Zveze gospodinjskih pomočnic«, Selenbur-gova 7/1. Istotam dobe službo natakarice, kuharice in dekleta za vsa hišna dela. 12329-1 popusta $a fiCatatičneje v vseh prodajalnah T1VAR obleki: Trgovski pomočnik manufakturijske ln k on fekcijonarske stroke do. bi 6talno službo. Pogoj: prost vojaščine ln vešč nemščine. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcij oner« 12454.1 CV/TH-™! V »6edaj ali nikoli«. 12365-3 Brivski pomočnik išče stalne službe. Martin Fregel, Trbovlje I, Retje 82. 101*2 Boljše dekle čedno in zanesljivo, ki zna dobro kuhati in šivati, želi premeniti službo s 'K junijem, najrajši t Mariboru. Gre kot začetnica natakarica, Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 13438-3 Kmečko dekle ki zna »ekoliiko kuhati, išče službo. Gre kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Ljubiteljica otrok«. 12601-8 Prodajalka trgovine z meš. blagom aa deželi, želi premeniti mesto. Event. se poročim. Dote imam tudi nekaj ter se laihko osamosvojim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna in poštena prodajalka«. 10317-2 Ženska pisar, moč ▼•erziraiH) t pisa/rai- Ških poslih, veščo neanSfcf-oe in ita]ija.n£čin«, iSfa prmi-enie službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko «P. M.«. 10510-3 Prodajalka želi službo za takoj. Gre tudi v buffet aH mlekarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena 21« 1033S-2 Upokojen zdravnik nadomestuje kolege, kateri grejo n« odmor. — Ponudbe pod »PoSteml stari kolega« poste re_ stan te Novo mesto. 12260-3 Perfektna šivilja za kostume to plašče, gn o nizki ceni iivat na dom. 'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »S t. 866«. 12308-2 Popoldanski zaslužek išče knjigovodja-bilancfet, zmožen slovenske to hrvatske korespondence, strojepisja in stenografije. Ponudbe pod »BilancisU na ogl. odd. Jutra. 12306-2 Tkalski mojster z dolgoletno prakeo, išče službo. Cenj. ponudbe pod »Dober strokovnjak« na podružnico Jutra Maribor. 12298-2 Pisarniška moč Išče popoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra, vestna«. 12393-2 Poslovodkinja z več .letno nrakso in kavcijo Din 15.000.— že. 11 mesto v podružnici kake trgovine. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Prvovrstna moč«. 12240.2 (Vajene* (te 9) ttesoO.1 i Din laveK i Din ta šifro ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Učenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme delikatesna trgovina. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra. 12407-44 Slikarskega vajenca takoj sprejmem. Glavan Ivan, Linhartova 3. dvorišče. 12331-44 Vsako prepisovanje na »troj prevzamem na dom. Naslov pustiti ▼ ogl. odd. Jutra, Selenburgova ul. iaj!4-3 Dober zaslužek nudi večja zavarovalnica. Ponudbe na Goapodarsko-pnavno pisarno, Ljubljana, Selenburgova 7/L JB48S-8 Avtokleparska delavnica dooata, te priporoča » vea ▼ to stroko spadajoča deta. Frane Kožnii, Ljubljana, Celovška 50. M090-3 Potniki Beaeda 1 Din. davek S t>in u šifro ali lajanje oaelova i D.a. Najmanjši tnesek 17 Din Potnik BoHden to vešče vinske trgovin«, dobi mesto u Ljubljano to okolico. Ponudbe na ogL odd. Jntra pod »Pošten potnik«. lam&js Okrajne zastopnike za celo dravsko banovino iščemo za stavbarstvo važen predmet. Za upokojence dober postranski zaslužek. Strokovno znanje ni Ponudbe i naved-pokHea poslal na ogl. odd. Jutra pod »Brezkon-ksrenčno«. iasuj-5 Wertheim blagajno tehtnico za 750 kg tn 4 uteže 6. 20 kg prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12403-6 Landauer r>«pokrtta kočija,j koieoeL, 3itTOvut Spalnico in večjo število nemških to srbohrvaških knjig ter dru- fih predmetov prodam, riškovee 3. 12387-12 . Spalnico iz orehovega lesa, poceni prodam. — Poizve se Ko-menskega «1. 10/n. od 12-1A2 in od 3-4 ure popoldne. 11892-12 Stroji Pisalne stroje popolnoma urejene, dobro ohranjene Mignon prodam po 400.- Din dokler traja zaloga. THE REX (X)., — Ljubljana — Gradišč« 10. 12364-59 Hidravlično prešo za olje ter ostale stroje za oljarno, eventuelno kompletno oljarno, kupimo. Obšrine ponudbe na tvrdko Brcar & Go, Ljubljana, Kolodvorska št 35. 1-3538-29 Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabrikat, z okroglim čolničkom, ki tudi štika, pooeni naprodaj. Nova trgovina, Teševa 36. 13457-29 MEINEUHERDLD?^ W0RNIC£ 61ASBIL MARIBOR $t 101 Stružnico za železo fDreh banki kakor tudi Cyklop aparat za vezanje zabojev s Cyklop va_ ljencem, dobro ohranje. no kupim. — Ponudbe naj 6e pošljejo na naš naslov: J. Majaron. Borovnica. 122 ,8.29 Stružnica za železo 3 m stružne dolžin; poceni naprodaj. Sedovnik Franc, ključavničarstvo Dom;" -Je. 12274.29 Živfrli Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesarji pozor! prodam 2 Bemhardinca stara 8 mes. Cena po dogovoru. Vižič. mesar, Zreče, Konjr-ce. 12387-27 Nemški čistokrvni, mladičif ter oleandri pooeni naprodaj. MaJa vas 57 (nasproti tovarne Sladin), Jožica. 32436-27 Beaeda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmahjšf tnesek 17 Din. Opravo sa trgovino, kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibno«. 1B5Č7-T Strešno opeko staro bobrovec ali zaresno, kupi Repič, »o dar, Ljubljana, Trnovo. 10410-7 km Kompresor možnosti z zračnim kotlom, s kapaciteto 1 do 2 kub. m na minuto pri 1 do 2 atmosferah, kujpim. Nujne ponudbe aa poddam. Poizve se trgovini R. Miklauc. Pred Škofijo. 12400-17 Trgovski lokal ob glavni cesti, oddam najem. Studenci, Kralja Petra !S, Maribor. 13209-16 Trgovino i mešanim blagom v pred mestju Ljubljane v nepo sred ni bližini 4 tovarn takoj ali pozneje na več let ugodno oddam v najem. Na razpolago tudi dvosob. stanovanje. Ponudbe z na-.vedbo razpoložljivega kapitala na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 1936«. 13393-17 Kino z inventarjem v Ljubljani dam v najem event. tud prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ki-nona jemnik«. 13398-17 Gostilno z vsem inventarjem lepem kraju v bližini Ljubljane oddam v na jem. Naslov v vseh po. slovalnlcah Jutra. 12456.17 Oddam hlev za 2—3 konje s sobo za hlapce ter šupo. Kla. dežna ulica 24. 12484.19 Družabnika kateri razpolaga z 10.1)00 do 16.00U Din gotovine, iščem za otvoritev plodo nosne pisarne. Obstoj zasi guran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 13422-16 Hranilne vloge T8ei> denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni takoj " gotovini Trg. ag. za bančne ln kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/11, telefon 35-10. ki Vam jamči za pravilnost in stro go solidnost v vseh poslih. 11.277-16 Tesarskega delovodjo isprejmem kot družabnika in samostojnega vodjo k ie vpeljanemu podjetju. — Nekaj kapitala potrebno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 25«. 13424-16 Naslove kupcev in prodajalcev hranilnih knjižic dobite na Izbiro. Agencija - Ljubljana, WoIfova 3/1. nad. Odgovor znamke Din 3. 13429-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, Izvršuje najbolje nakup in prodajo hranilnih Knjižic rseb denarnih zavodov. 1a odgovor Din 3 znamk. 10750-16 Posojilo dobijo državni, samoupravni ter upokojeni uradniki proti zaznambi na plačo brez porokov. Dopise na: Poverjeništvo gradjanske dion. štedione Daruvar. — Ljubljana, Tyrševa 55. Za odgovor Din 3 v znamkah. 13130- !6 Ureditev dolgov potom sodnih in izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobaclja bilanc. Preskroe kreditov, nasveti glede hranilnih Vlog tn Plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina konceslonlrana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C. LJubljana. Gledališka ul. 7. Telefon 38-18 «4-1« Pekarno v industrijskem kraju dravske banovine, oddam oprem ljeno v najem. Vprašati Gamberger, Ljubljana, Fran kopanska 33. 12332-17 Mehanično delavnico z orodjem ali brez, oddam v najem na prometnem kraju. Istotam poceni na prodaj vinska pumpa na električni pogon, dober mali pisalni stroj ter rav nalna plošča, težka 400 kg. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 13262-17 Bernardin ca leto starega, ugodno proda Marjan Marinšek. Naklo, Kranj. 10390-27 Trgovino z mešanim blagom že vpeljano v Žalcu tik državne ceste oddam v najem z začetkom hmeljske sezlje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Živahen promet«. 12237,17 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Lokal oddam takoj v Pegleznu, Poljanska cesta 1 (300 Din). 33302-10 300 Din nagrade nagrade izplačam za posre-dovanje primernega lokala v centrumu. s sobo Frizer »Rapid«. Tyrševa c. 31. 13187 19 Oddam garažo separlrano takol. Dro. gerija Hermes Miklošičeva c. 30. 12474.19 Lokale za obrt Industrijo od. damo Emonska 2. Jela. čin Co. Ljubljano. 12448-19 Slaščičarno v sredini mesta z vsem inventarjem, pripravno za bombonjero ali mlekarno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13394-19 Bufet s točilnico pijač v najstrožjem -agreb-škem središču, v bližini 'ržilice in Jelačičevega trga, prometno podjetje, prodamo z vso opremo: do-broidoče. solidna najemni-na, aa 12.500 Din zaradi smrtnega slučaja. Poslovni-ca Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144. 12340-19 Gostilno v Ljubljani, na prometnem kraju brea konkurence, obstoječo iz 4 sob, vrta, bali nišč«. in pritiklin, oddam za daljšo dobo v najem. Ponudbe z navedbo razpo ložljivega kapitala na ogl odd. Jutra pod šifro »Traj na eksistenca 19*36«. 13382-19 Trgovino z mešanim blagom (obrt. špecerija, alkoholne pijače), oddam gospodični, tudi ne-rzučeni, v najem. Ponudbe pod »Potreben kapital od 6000 do 8000 Din« na od odd. Jutra. 13380-19 najprometnejšem kraju v Ljubljani se odda, Vprašajte ogl. odd, lista. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šiiro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjše posestvo pri Brezjah (Marija poma gaj) prodam. Ciril Jelene. Maribor, Slovenska 18. 12506-30 Dvostanovanjska hiša z velikim zel en jadrnic in sadnim vrtom, naprodaj v Ljubljani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodna cena«. l'ld58-30 Hišo v Rogaški Slatini naprodaj, 5 minut od sre dine, na prometni cesti, z lepimi predvrtom, deset sob. dve kuhinji, trgjvski lokal, elektrika, vodovod in. stavbena pordela. Ponndbe na R. Verbošek, Zagreb, Trg Kralja Petra 3. lil,772-30 Hišo na glavni cesti največjega industrijskega mesta, z dvema lokaloma, pripravno za vsako obrt in šest stanovanji. na zdravem kraju, prodam. Na-slov: A. Cerne. lotograf, Kragujevac. 13201-20 Posestniki niš vil. parcel in posestev ne trudite se sam! t pro dajo, zaupajte »e meni. pre pričali »e bodete o solidno sti. kakor že mnogo .rngih do sedaj Pristavec Franjo. nakup in prodaja nepremič nin. Ljubljana. Erjavčeva šesta 4a - Telefon 33-81. Nasproti dram gledališča. 73-30 Stanovanjsko hišo trinadstropno, v centru mesta. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. H3538-210 v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kako vosti za obleke, bluze m perilo Luksusno vilo novo, štiristanovanjsko donosno, idealna lega Ljubljane, vsled odhoda prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »350.0e. Naslov v v vseh poel. Jutra. 1236-21 Trisob. stanovanje kopalnica, pritikline, terasa vrt, oddam z avgustom stranki odraslih o»eb. Ogledati od 10-12 in 2-4. Naslov v vseh poeJ. -Jutra 13331-21 Stanovanja Be»<*la I Do iavek S Din ze Šifro ilf dajanje naslova 5 Din Najmanjši ine»ek 17 Din Trisobno stanovanje v centrumu. iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«. Ii2178-21a Dovje-Mojstrana Kranjska gora Samec penzijonirt. z lastnim pohištvom, išče stanovanje brez kuhinje: eno sobo cca 30 kv. m ali dve sobi z isto ploskvijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec - penzijonist'. 13:37-21a Stanovanje eno ali dvosobno išče zakonski por brez otrok. Bližina Mestnega trga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam redno«. 13368-21a Zakonca brez otrok dasta posojilo na enosobno stanovanje ali ga vzameta v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno 88S« 12375-21 a Pisarniško sobo takoj oddam. Drogerlja Hermes, Miklošičeva 30. 12475-23 Solnčno sobo opremljeno oddam. Bližina Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra. 12517.23 Sobo s štedilnikom elektriko in posebnim vhodom. oddam mirni stranki. Podutik 19, Ljubljana VII. 12525-23 Opremljeno sobo lepo, v centru poseben vhod ln kopalnica, oddam boljši osebi. Na^ slov Z. Rogelj. Bethov. nova 13/III. 12447-23 Enosob. stanovanje išče samec, državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačujem« 13352-3-a Stanovanje 2 sob, zračno in solnčno z vsemi pritiklinami iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirni oeebi« 131il3-21a Dvosob. stanovanje z modernim komfortom. išče mirila družina od treh oseb s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in točen plačnik«. 10V40-2Ia Veliko stanovanje enosobno ali malo dvosob no za 1. julij, išče mirna stranka v Sp. Šiški ali v Vodmatu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno stalno plačilo«. 13439-21* Štirisobno stanovanje sončno z vsemi priti, kllnaml oddam s 1. av_ gustom v vili s krasnim parkom. Ogled dnevno od dveh naprej. Kar. lovška cesta 1. 12451-21 Prazno sobo ali opremljeno, zračno, sončno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12481.23 Pritlično stanovanje in lokal pritiklinami, za 800 Din skupno, oddam u 1. julij. Ljubljana, Stožice 170, oh Tyrševi cesti. 18437-31 Dvosob. stanovanje z vsem komfortom, v novi stavbi, oddam s ik avgustom. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«. 13438-21 Manzardno stanovanje enosobno v Z vonarskl ul. 11. oddam v najem s 1. julijem. 12470.21 Štirisob. stanovanje solnčno. komfort. ugodno oddam takoj na Tyrševi cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 12327-31 4-sobno stanovanje s kabinetom, po možnosti za avgust ozir. september, ižčem v centru Ljubljane, v pritličju ali I. nadstropju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 13384-31a Sobo oddaJ Bneeda t Din Iavek t Din ta lifro ali lejanje naslov* ^ Din HajmanjSI cne*el-17 Din Opremljeno sobo sredi me*ta, poseben vhod s hodnika, elektrika, oddam za 1. jnnij. Najemnina Din 260. Naslov: Prečna ulica 8. 13536-31 Lepo sobo zračno ln »olnčno. strogo separiran vbod, oddam. — K naf 1 jeva al. 13/IL 131 «2-2:: Kabinet r centra mesta, ugodno ofl dam. Ogledati Knafljeva H3/IL 12161-33 Dvoje solnčnih sob svetlih, v I. nadstropju, vsako s posebnim vhodom in razgledom na Mestni trg, oddam takoj. Mestni trg štev. 90. 13180-38 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnic, oddam boljšemu, solidnemu gospodu s 1. junijem. Ogled sobe popoldne. I. Turk, Streliška ul. 22, I. nadstr. 13198-33 Trisobno stanovanje I . komfortno oddam mir. »VOSOb. stanovanje nI stranki s 1. Junijem ali (pozneje. Naslov v vseh poslovalncah Jutra 12478.21 Dvosob. stanovanje pritlično, solnčno, pa-rketa-rano, oddam. Cankarjeva 3. Kodeljevo. 10535-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam. Kar-lovška cesta 28. 13539-31 Enosob. stanovanje oddam takoj ali pozneje. Poizve se: Mariborska ulica 29/1. 13530-3: Dvosob. stanovanje čisto, parketirano, z balkonom in vsemi pritiklinami. oddam za julij. ZeJeznikaT-jeva 10, Sp. Šiška. 13522-21 Enosob. stanovanje pritlično, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1353331 Stanovanje takoj oddam blizu kolodvora Smarje-Sap. Soba in kuhinja s pritiklinami. Poizve se: Celovška oesta 47. 1337:1 ^21 v novi hiši. oddam taioj. Ižanska cesta, Jos. Dolin-šek. 13408-31 štirisobno stanovanje z vsem komfortom, oddam na Aleksandrovi oesti. Ponudbe pod šifro »Lepo« na ogl. odd. Jutra. 13303-21 Manjše stanovanje oddam stranki odraslih oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13304-21 Pisarniški ali stanovanj, prostori v Dalmatinovi ulici St. 3 pritličje se takoj oddajo. — Ponudbe na gradbeno pisarno Rim. ska cesta St. 2/1. 12279.21 Enosob. stanovanje s pritiklinami ln vrtom oddam upokojencu. Rl. bniška ul 7., Udmat. 12194 21 Trisobno stanovanje s kopalnico in souporabo vrta, odam tikoj Mariborska ul. 31. vili, 00393-21 Opremljeno sobico oddam solidni osebi, eventuelno z zajtrkom ln pranjem perila. Sv. Petra nasip 43. 12533.23 Opremljeno sobo veliko lepo parketlrano oddam. Vprašati Gajeva 8, (Duklč blok) pri hišniku. 12531.23 Svetlo sobo s posebnim vhodom, z razgledom na Stari trg, oddam solidnemu gospodu. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 12518-23 Sobo prazno ali opremljeno s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Jager Res-ljcva c 18/1. 12336-33 2 sobi 1 s posebnim vhodom sončni park elekt. oddam z vso oskrbo. Stari trg 28/m levo. 12450.23 Sobo eno malo. eno veliko prazno aH opremljeno, prost vhod. center me. sta oddam. Vhod Kolodvorska 13 ali Miklošičeva 14. Cesnlk. 12482.23 Sobico poceni oddam, sprejmem sostanovalca in boljšo gospodično ko< sostanovalko. Naslov v vseh posl. Jutra. 12520-33 Sobo s posebnim vhodom, oddam. Vldovdanska c 1. priti. 12446.23 Sobo lepo opremljeno snažno ln solnčno v vili blizu Bleiwelsove oddam. Naslov v vseh poslovalnl. 1 cah Jutra. 12465.23 Prazno sobo i čisto s poseb. vhodom oddam takoj. Povšetova ul. 37. Kodeljevo. 12358-33 Sobo z dvema posteljama, takoj poceni oddam, tudi za ve-lesejem. Krakovska 1.1. 13417-23 Prazno sobico s sou[*>rabo kopalnice, oddam z junijem. Poi-zve se Vrtača 4/IIL, desno. 13416-26 Opremljeno sobo separirano, komfortno oddam. Center, nova hiAa. Naslov v vseh posl. Jutra. 13385-23 Opremljeno sobo oddam z dvema posteljama Naslov v vseh rosi. Jutra. 13330-33 Oddam sobo solidnemu gospodu. Mozi-na, Bežigrad 13/7. 13103-33 Sobo za pisarno ali obrt se odda takoj. Novi trg 2. Poizve se v »Zedoni«, kuhinja. 12452.23 Stalni gospodični oddam sobo s posebnim vhodom, elektrika par. ket. Karlovška c. 20. desno. 12453,23 Sobo mese&no. v centru prazno ali opremljeno oddam dvem ali trem gospodičnam v najem. Naslov v vseh posl. Jutra. 13380-33 Opremljeno sobo z 2 posteljama s posebnim vhodom takoj oddamo, Mihelčlč, Bor. štnlkov trg 1. 12487.23 Sobo 40 mo. nasproti glavne po-šte, oddam s 1. junijem. Naslov v veeh posl. Jutra 13338-23 Opremljeno sobo s strogo separiranlm vhodom oddam. Poljanski nasip 12/1. levo X. stop. 12272.23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od. dam. Friškovec 6/1. 12275.23 Prazno sobo oddam takoj. Dvorakova 8, pritličje. 13442-33 Majhno sobico preprosto s posebnim vhodom in elektriko oddam za Din 130,- z vso oskrbo Din 430.- Pol ianski nasip 23/1. 13335-33 Celuloidne ščite za vrata Sobo z dvema posteljama oddam gospodičnam in 1 prazno sobo. Stanko L. Sv. Petra nasip 71. 12483 Solnčno sobo oddam gospodu. Poljanski :iasip 14, stopnišče MI, vrata 10. 1&S8-33 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, posebnim vhodom, v centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 13J5&-33 Boljša vdova Išče sostanovalko v lepo sončno sobo Ribniška ul. 13. Udmat. 12195.23 Sobo z dvema josteljama poceni oddam. Stari trg 16/1. 03821-33 Opremljeno sobo oddam etaTej^emu gospodu. Sv. Petra oesta 47, dvorišče. 14306-33 Sobo oddam —2 gospodoma, z vso oskrbo ali brea. Cesta 39. oktobra 9/11, vrati 15. 133*17-33 naročajte pn FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Sobo išče gospodična za d. junij pri boljši družini, s prehrano ali brez, event. kot sostanovalke^ Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro » Domačnost«. 12396-38* Opremljeno sobico solnčno, izključno samo visok r.pritličje ali I. nad., m pre-daleč, išče sna-žmv, solidna gosj«odična z vao oskrbo ali bres s L junijem. Plača točno! Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Stolna strajika«, 10497-SSh Beseda 1 Din. davek S Da, za šifro alt dajanje oaalov« 5 Din. Najmanjši tne«k 17 Din Obleke, perilo in vsa praktična oblačila si nabavite dobro in poceni pri PRESKERJU, Sv. Petra c. 14. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, izdelano a vložkom za sliko. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor, Vi Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo opremljeno, sončno, iščem s 'K junijim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«. 13418-33a Opremljene sobe Rabimo privatna prenočišča za udeležence esperantske-ga kongresa od 30. V. do 2. VI. Prijave sprejema: Mizerit, Dvorakova 8. 104iSS-23a Opremljeno sobo iščeta zakonca okoli Trnovega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo z ceno«. 13336-33a Zakonski par Ifiče 1 ali 2 lepi meblo. vani sobi z uporabo kopalnice. Eventuelno s prvovrstno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »čisto ln sončno.« 12273.23a Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak. pristnobapw«i, »Paket serija S« vsebin*; li5—31 m prima oksfordor, touringerv in cefiTjer tx moške srajce, vsak koe najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S'o« istotako d« 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Diradl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija Pc vsebina: 16 do 20 m piatoa, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, baj-vasto. ter »Paket serija P/U 10 do 16 m istega najfinejšega belega blaga. — Nepri-merno viarnam nazaj m zamenjam. Dalj« najcenejše blago za vsa moška ki ženska oblačila. Vzorci brezplačno. »KOSMOS«, rarpošiljahiica ostankov, Maribor, Dvorakova cesta St. t Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri »JEKLO« Stari trg. Mlajši in starejši MOŠKICest0 bDlu|ei°na SPOLIH SLHBOSTI (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat 1IIRILINETS ki deluje ojačeno. Škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97.— Din; s 100 tabletami 203.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. Ogl. reg. pod S. br. 29610/1935 r/JL Vnaka besed« Din davek 3 Dia, m On ah dajanj« naslov« 6 Din, as,jmanj81 io«Mk 90 Din. Akz. TT lall — Z veseljem projela — Pia takoj — Alešova enaintrideset. Pt. 12443.24 Starejši gospod ic£ mačje x »impatično la Mrfooetojne gospodično •Ji v dOT o do 30 tet stajo, katero bi tu brte&g«B4ao towišie« srednjih let t rrrbo sknp-ftji zmernih iiiert&v na planin«. Dopise na og1. odd. Jutra pod Tariatia 29236«. 13460-34 V saka besed« Din; davek 3 Din. za Šifro »h dajanj« naslova 5 Dim, »i.manjši sneeek 80 Din. Gospodično do 35_letno premožno poročim. Imam posestvo obrt trgovino ln gostilno. — Ponudbe na a?l. odd. Jutra pod — Ljubljana«. 12021.25 Gospodična kterica dobro sitairaaega ali slično, ki se želi poročiti i dobrim, i Datlju im trgovcem na štajerskem, se naj takoj javi na ogl. odd. Jutra. Po žal ji: velike postave, trg. naobražena, pridna ln po-frlena. Ponudbe na ogl. •dd. J«rtra pod »Idealen moi 20 dobra ženica 39« 13370-25 Otetnlk SS.leten s cvetočo obrt. jo poroči gospodično b kapitalom radi razširjenja podjetja. Neapo. nlmne ponudbe 8 sliko pod »Srečna ln lepa bodočnost« ogl. odd. Jutra. 12476.25 Dražestna polmeščanka SOleta*, i doto Dta 50.000 t gotovini, išče *ako®skega druga. Pojasnila daje »Nada*. Zagreb, Praška «1. 6. Za informacije pošljite Din 10. 12S44-25 Ločenka ggtetna, prijetne zunanjosti, t doto v gotovini 70.000 Din, išče moža, ki bi hotel biti samo njen. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb. Pra&a nI. 6. Za tafomar-eije pošljite Din 10. 18946-25 Vdova «3etna, prijetne zunanjosti x doto Din 1,000.000, »če zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška nI. 6. Za informacije pošljite Din 10. 12346-26 Lekarnar 44krt star, prijetne in-nanjo-»ti, i mesečnim dohodkom do Din 10.000, išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška nlioa Za informacije pošljite Din 10. 1894,5-25 Židinja ■23 let stara, Belo lepa, z doto 300.000 Din v premič-ninab in nepremičninah, išče zakonskega dmga. Navodila daje »Nada«, Za-"Teb, Praška nI. 6. Za m-farmac.je pošljite Din 10. 13342-?-" Plavolasba zelo lepa, 19ietn», i doto Din 250.000 v gotovini, išče lakonskega druga. — Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Dib '<. 10443-35 Gospod s premoženjem poroči hišno poeestnioo od 45 do 56 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Dobrosrčen«. 13335-35 Veleposestnik in hotelir vdove«, želi poročiti krščansko, izobraženo, 40—00 le* staro gospodično ali vdovo z večjim, posestvu primernim premoženjem. — Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa jesen«. 13295-25 Ženitve in možitve boljših slojem, posredujemo najvestneje. Imamo veliko libero odličnih partij obeh spolov. Razpošiljamo informativne prospekte proti vpošiljatvi Din 10.- v poštnih znamkah, diskretno. Izvolite nam pokloniti svoje polno zaupanje: »RE-ZOR«. Zagreb, pošta 3. 13311 -35 beseda 1 Din. davek S Dm za šifro ali dajanje naslo-va J Din. Najmanjši znesek 17 Din Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Ljubljani. Sprejema vsakodnevno: 9— 18. 14—19. Naslov: Ljubljana, Hotel Slon, soba 64. 13404-31 Obvestilo Motosekcija ZSK. Hermesa v Ljubljani sporoča, da g. Ivo K u pena, Ljubljana VII, Beljaška 4 (Jugolutz) ni več niti načelnik niti član upravnega odbora te sekcije ter vsled tega nima pravice, isto nikjer in v nobenem oziru zastopati, zlasti pa ne v imenu sekcije ali za njen račun nakupovati motorna kolesa ali karkoli drugega. — Motosekcija 2.SK ilermes, Ljubljana: Gojko Pipenba-cher, s. r., t. 6. načelnik, Franc Pollak, s. r., t. & tajnik I. 13491-31 Intervencije v veah zadevah pri vseh oblastvih in ministrstvih, izvršuje hitro in uspešno: uGospodarsko-pravna pisarna. Ljubljana, Selenburgo-va ulica 7/1. 13434-31 EleRtroniotor!! >1 Informacije, inkaso hitro Izvršuje: Informacijski zavod, Ljubljana. 5e-lenburgova 7/1. 13435-31 novi 1 rab jeni la vse napetosti vedno v veliki !z biri na prodaj Lastna de lavnica za previjanj«- ln po pravljanje iinamov »vto linam elektromotorjev tei vseh elektroa para tov 1>-vršujem vse električne to »talacije za razsvetljavo in pogon ELEKTROPODJETJfc FRANJO PERC1NLIČ LIUBLIANA Gosposvetska cesta it>. □□□□EEE Svečanost na Bledu Navzlic dežju je otvoritev zapustila najboljši vtis Bled, 23. maja- Klub dežju, ki se je že od jutra vzdržema skoro ve« dopoldne zlival po vsej Gorenj. Bki, se je otvoritev novega poštnega doma tn nove avtomatske telefonske centrale razvila v prisrčno in lepo svečanost, ki je spravila na noge domala vse prebivalce našega vodečeora letovišča in njegove okolice. Z dopodanskim brzovlakom so prispeli številni odlični gosti iz Beograda in Ljubljane, med njimi minister pošte in te. legrafa dr. Kaludjerčič s soprogo, pomočnik ministra inž. Ratajc, in načelnik tele-gonskega odseka inž. Popovič, iz Ljubljane pa ban dravske banovine dr. Natlačen, poštni direktor dr. Vagaja s šefom telefonskega odseka inž. Erženom in šefi raznih drugih resornih uradov. Na kolodvoru v Lescah je goste pozdravi] župan Vouk, nato so se pa z avtomobili odpeljali na Bled, ki se je za ta praznik vea odel v nacionalne trobojnice. Pred novim j>oštniim poslopjem je goste sprejela velika množica ljudi, ki je pod razprtimi dežniki prišla prisostvovat slavju Slovesnost samo je otvoril blagoslov novega poslopja in aparature, ki je vzbudila srpričo svoje velikopoteznosti in precizne izvedbe mnogo občudovanja pri gostih, a nekateri izmed njih pa so se tudi s preizkušnjo kar brez odlašanja prepričali, da nova centrala v resnici brezhibno sijajno deluje. Minister pošte tn telegrafa dr. Kaludjerčič je nato nagovoril občinstvo. Pri nas so m avtomatske centrale postavljale doslej samo po večjih mestih, kakor v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in po banovinskih središčih, medtem ko so manjši kraji imeli samo ročne centrale. Po vseh modernih državah pa se opaža živo stremljenje za tem, da se tudi za te majhne centrale najde praktična in ekonomska rešitev, ki omogočuje njih avtomatizaejo Ker se z uvajanjem avtomatizacije tudi po manjših krajih, kjer imajo pošte samo dnevno službo omogoča nepretrgana telefonska služba noč in dan. medtem ko je pri ročnih centralah nepretrgana služba mogoča samo ob nesorazmernem povišanju stroškov. Ročne centrale induktivnega sistema, kakršne so pri nas v rabi. imajo mnogo nedostatkov, ki se dajo odstraniti le z avtomatizacijo in z instaliranjem skupinskih central. Izmed zanimivosti, ki jih prinaša s seboj ustanovitev nove avto- matske centrale, je najbolj značilna ta, da se vsak telefonski razgovor avtomatsko registrira in avtomatsko taksira podnevi in ponoči, ponoči po cenejši nočni tarifi. To taksiranje je zlasti zanimivo zaradi tega ,ker moderni sistem uvaja višjo ali nižjo takso z ozirom na razdaljo, v kateri se govor vrši. Od osvobojenja do danes je Bled v vsakem pogledu napravil velik korak naprej. Danes Bled ni več neznatno mestece male Slovenije, temveč je že davno postal za Jugoslavijo to, kar je ženeva Švici. Bled ni samo shajališče domačega in inozemskega turističnega sveta, postal je tudi sedež mednarodnih sestankov in kongresov, zlasti onih, ki se tičejo Jugoslavije, Male antante in Balkanskega sporazuma. Z uedinjenjem vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko močno kraljevino Jugoslavijo, je Bled dobil veliko gospodarsko in tujsko prometno zaledje, ki mu je omogočilo ta nagli razmah, Slovenija, ki je po svojih prirodnih lepotah enaka Švici, je dobila z novim mrežnim sistemom tudi najmodernejšo telefonsko institucijo, da lahko Bled to njegovo okolico tudi v pogledu prometno tehničnih pripomočkov primerjamo z ženevo in njeno okolico. Minister ie zaključil svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru LE., godba je intonirala himno. Po otvoritvi qO se povabljeni gostje zbrali v hotelu Toplice in je blejska občina priredila okusno aranžiran banket. Pri tej priliki je vnovič povzel besedo minister Kaludjerčič ln napil Nj. Vel. kralju Petru n., Nj. Vis. knezu namestniku ter vsemu kraljevskemu domu in kraljevemu namestništvu. Zupan Vouk je izrekel iskreno zahvalo vsem, Id so pripomogli Bledu, do tako pomembne naprave. Naposled je še pomočnik inž. Ratajc obljubil najlepšemu kotu Jugoslavije v imenu ministra in ljubljanske poštne direkcije vso podporo v njegovi borbi za napredek in razmah. Po obedu se je minister Kaludjerčič s spremstvom odpeljal v Bohinj, a z večernimi brzovlaki se je večina gostov vrnila domov. Dr. Kaludjerčič se je odpeljal v Zagreb, kjer bo jutri prisostvoval jubilejni svečanosti tamošnjih poštarjev, nato pa obišče Split, kjer proučujejo možnost za zgraditev enake avtomatske centrale, kakor jo je dobil Bled. Lepi uspehi dela jug.-češkoslovaške lige Ljubljana, 23. maja. Jugoslovensko — češkoslovaška liga v Ljubljani je danes na slovesen način zaključila tečaj češkega jezika srednješolske mladine. Priredila je v »Zvezdi« Čajanko za vse sodelujoče. Ob 16. je bilo v veliki dvorani kar živo: zbralo se je okrog 200 gojencev tečajev iz Ljubljane in 50 gojencev iz Kranja pod vodstvom gimnazijskega direktorja dr. Dolarja. Čajanke so se udeležili tudi prosvetni inšpektor dr. Dolenc kot zastopnik bana. gimnazijska direktorja dr. Lokar in dr. Kočevar ter vodje raznih drugih srednjih Sol, trgovske šole, učiteljišča itd. Predsednik JC lige dr. Egon Stare se je v lepem govoru spominjal prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. ki bo slavil 28. maja 52-letnico svojega rojstva. Podrobno je očrtal Bene-ševo delo za osvobojenje češkoslovaškega naroda, njegovo znanstven delo, in Beneša kot državnika in diplomata. Nato je predsednik podčrtal idealno in državotvorno delo in cilje, ki jih zasleduje JC liga. naglašujoč. da vabi liga zlasti mladino pod svoje okrilje, &aj si je stavila med drugim tudi za cilj. da se mladina priuči češkega jezika. Zato veljajo topli pozdravi tudi zbrani mladini. Zaključil je z apelom, da se mladina z vsem srcem posveti študiju češkega jezika, saj je treba slovansko vzajemnost tudi praktično izvajati. Prof. dr. V Burian, lektor češkoslovaškega jezika na naši univerzi, je posvetil daljši govor spominu Karla H. Mache in dr. Franceta Prešerna nato so pa dijaki in dijakinje recitirali razne pesmi in deklama-cije, a pred zaključkom je mladino pozdravil češkoslovaški konzul inž. Minovsky. pod črtajoč bratsko vzajemnost obeh narodov. Razdelil je med dijake knjige, ki jih je večinoma poklonila Umetniška propaganda. Knjige so deloma slovenske, deloma češke. Zadovoljnih obrazov so odhajali obdarovani gojenci. Gospod konzul je njim in zbranim gostom na čast priredil čajanko, na kateri so bili vsi imenitno pogoščeni, saj je bilo razdeljenih okoli 1000 kolačev. sendvičev, peciva itd. Nov notar v Brežicah Beograd, 23. maja. o. Minister pravde je sprejel ostavko notarja Rudolfa Kra-merja v Brežicah. Za njegovega naslednika je bil imenovan Josip Lesar, notarski kandidat v Brežicah. Razveljavljeni izpiti Beograd, 23. maja. p. Z odlokom ministra za gradbe je razveljavljen izpit za pooblaščenega arhitekta, ki sta ga svoje-časno izvršila ljubljanska arhitekta Josip Mesar in Josip Sivec. Kongres nabavljalnih zadrug Zagreb, 23. maja. o. Danes se je nadaljevala konferenca delegatov nabavljalnih za drug. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki naj pridejo do izraza v resolucijah, ki jih bo sprejel kongres. Obširna debata se je razvila o vprašanju zavarovanja državnih uslužbencev na zadružni osnovi. Vsi govorniki so se izrazili za uvedbo takega zavarovanja, ki bi nudilo največje jamstvo. V tem smislu je bila tudi sestavljena resolucija. Popoldne je bila plenarna seja. na kateri so bile ponovno pretresane predložene resolucije, ki so bile na to soglasno odobrene. Bolgarski gosti so si v teku dneva ogledali zanimivosti mfsta. jutri pa bodo po končanem kongresu nabavljalnih za-drusr odpotovali v Slovenijo, kjer ostanejo več dni. Naš novi poslanik v Bukarešti Bukarešta, 23. maja. AA. Dopoldne je prispel v Bukarešto novi jugoslovenski poslanik na rumunskem dvoru Dragomir Ka-sidolac. Na postaji so ga sprejeli v imenu romunskega zunanjega ministrstva Za-ripopov, namestnik šefa protokola, in vse osebje jugoslovenskega poslaništva. Sprejemu so prisostvovali tudi svetnik poslaništva Evakumovič, bivši vojaški odposlanec podpolkovnik Mirko Buli, novi vojaški odposlanec Juraj Bušič in zastopniki jugoslovenske kolonije s svojim predsednikom na čelu. Stavka sobo slikarskih pomočnikov v Zagrebu Zagreb, 23. maja. o. Danes je v Zagrebu okrog 700 soboslikarskih pomočnikov proglasilo stavko ter so vsi ob dogovorjeni uri zapustili delo. Do stavke je prišlo zaradi mezdnesra gibanja. Pomočniki zahtevajo ureditev plačilnih po