Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti sa celo leto 4 gld. 60 kr., za pol h ta 'J gM. 40 kr., za četert letu 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izidp Danica <1hii x»oprei.
Tečaj XXXI.
V Ijubljani 26. mal. travna 1878.
List 17.
Šmarnice*
Majnik je Marijin mesec. Veste, slovenski otroci in odrašeni, ki Marijo tako priserčno ljubite, da je Bogu in Mariji prijetno djanje, ako ta lepi mesec Mariji darujete in posvetite. Vsaka hiša, vsaka sobica ali ka-merca, kjer biva kaka lepa duša, na] ima svoj Marijin oltarček, in pred njim naj se vsak dan v majniku glasi Marijina slava. Vsaka farna cerkev, še tudi podružnica, kjer se d&, naj ima šmarnično Marijino podobo, s cvetlicami ozališano, še bolje pa je, ako je cela kapela lepo za Šmarnice napravljena, in tam naj se razlega Blava Marije D. ves mesec.
Marija je vredna našega češenja, mi pa smo potrebni njene pomoči in mogočne priprosnje pri Bogu.
Velike duhovne dobrote si pridobivaš, ti dobro kersansko serce, ako šmarnice lepo in zbrano obhajaš doma, ali pa še zlasti v cerkvi z drugimi. Sv. Oče Pij VII so 21. sušca 1815 za bogoljubno opravljanje lepih šmarnic podeMi za vsak dan 300 dni odpustkov, za enkrat v mescu majniku pa popolnoma odpustek, kadar opraviš spoved in sv. Obhajilo ter moliš na papežev namen.
Dandanašnji se dobri ljudje posebno vnčmajo za pomoč ubogim dušam v vicah. In lejte Slovenci: z opravljanjem preljubih šmarnic ste zmožni ravno dušam v vicah velike pomoči skazovati, zakaj vse omenjene odpustke smete darovati tudi dušam v vicab. Kako marsiktere nepozabljive svojce imate v večnosti, kterim bi radi kaj dobrega storili: dajte, dajte jim darovati šmar-ničnega presladkega sadu! Z lahkim sercem greš zvečer k počitku, ako se spomniš, da si s šmarničnim opravilom tudi ljubim dušam v vicah njih hudo terpljenje kaj zlajsal ali skrajšal!
In koliko ložej si ohraniš milost Božjo, ki si jo z velikonočno spovedjo zadobil ali pa poterdil, ako vsak dan pred majnikovim oltarčkom Marijo zvesto počastiš! Poglej v gojzde, v lege, na verte in travnike, kako živo, lepo je to mlado listje, to pisano cvetje, to prečudno novo življenje v naravi; vsak dan je obilniše in lepše. Tako se zaljša in lepša tudi tvoj znotranji vertič, tvoje dušno polje, ako šmarnično ljubo in drago majhno opra-vilce marljivo zveršujes.
Otročiček mladi moj, le lepo poklekni VBak dan pred svoj oltarček in prav priserčno opravljaj šmarnice — sej opravljfaš jih ne sam: tvoj angele varh in veliko veliko druzih angelov nebeških s teboj moli k Bogu in Marijino slavo prepeva in povzdiguje!
Če si pa ti , otročiček ali odrašeni, v kakem hujšem grehu, spovej se v začetku majnika, da boš mogel
potlej z nebeškim sadom šmarnice opravljati. — Prizadevaj si skozi mesec s posebno marljivostjo, da bc iz ljubezni do Marije Device odvadiš kake hude navade, si pridobiš v viši stopinji kako posebno lepo čednost, n. pr. brezmadežno čistost, popolnoma, tiho pokoršino, voljno poterpežljivost, resnično ponižnost. — Zjutraj vselej vse djanja tistega dneva prijazno in z dobrim sercem daruj po Mariji Jezusovemu naj lepšemu in naj Bvetejšemu Sercu. Spolnuj pa potlej res ravno zato svoje dolžnosti natanko. Vesel boš vidil, da ob koncu majnika bos imel veliko lepše in boljše serce, kot ga imaš zdaj v začetku.
Kaj pa je za šmarnice storiti še posebej V Ako premores, hodi v cerkev k šmarnicam, poslušaj branje, moli zbrano. Obmoli lavretanske litanije, rožni venec, Spomni se", ali kaj druzih molitev, kako zatajenje opravi nji na čast, ali kaj enacega. To je Bogu in Mariji všeč. Glavna reč je, da boljši, blagoserčniši, bo-goljubniši prihajaš, če tudi so molitvice in opravilca le majhne.
Že šmarnice nežne cvet<», Se v venec vertnice pleto, Da krasnega maja Se slava obhaja Cvetlici Mariji lepo.
JPervo sveto obhajilo.
Napisal je v zadnji štev.v„IIrvatskega Učitelja" o tem važnem predmetu dr. M. Stiglič spodbuden in zanimiv sostavek, kterega naj podamo tukaj Slovencem, posebno pa onim gospodom duhovnom, ki pripravljajo otroke za pervo sv. obhajilo.
Približuje se dan posebne radosti za mnoge otroke, dan njihovega pervega sv. obhajila, ktero se ima po nekterih farah opraviti na belo nedeljo. Vesele se tega dnč tudi njih stariši, domači in odgojitelji. Se več, to bo celč dan občne radosti v premnogih farah. Koliko odraščenih se bo takrat, videč otroke pervikrat pristopiti k mizi Gospodovi, milo spominjalo na pervo svoje obhajilo in z mladimi obbajanci delilo radostne in blagu občutke! Namerava to tudi mati katoliška cerkev, ktera nas pri vvodu sv. maše na ta dan opominja z besedami: „Kakor novorojeni otročiči, aleluja, bodite željni razumnega in pravega mleka, aleluja, aleluja, aleluja." Pervo sv. obhajilo otrok je velike dušne koristi za vso faro, za otroke same pa posebnega pomena. Ono ima veliko moč do njih prihodnjega življenja in odločuje večkrat pota njihove Časne in večne osode. To je naj
dražji in naj bolj znamenita ura njihovega življenja, kedar namreč pervikrat prejmejo Boga v svoje serce in ae ž njim tesno združijo. Pobožna Honorija la Korre, prebudivši se v jutro, ko je imela biti pervikrat obhajana, zaklicala je od radosti: ,,Vendar ae mi je zaznal že enkrat naj lepši dan mojega življenja.4' Mnogim, - kakor n. pr. bv. Alojziju, je bilo pervo sv. obhajilo začetek svetosti, mnogim je bilo pa tudi vzrok nesreče (gi. J ,h. Schmid. Hist. Katecbiamus 1863. B. III. S. 68). Od tod se vidi, kako strogo dolžnost imajo duhovni pa-. etirji in kateheti, da otroke za pervo sv. obhajilo skerbno pripravijo in poduče, kako se more dostojno in s koristjo prejeti najsveteja skrivuost.
V naših dneh je že skoro povsod navada, da se to sveto opravilo, kolikor je mogoče, slovesno obhaja. Marsikteri duhovni in katehetje bi radi to avečano iz-veršiii, ali ne vedo kako, ker nimajo za to pri roki nikakoršnega vodila, in niso imeli priložnosti viditi, kako se opravlja drugje, na svoje pervo obhajilo ae pa ne spominjajo. Zato menim, da bo vgodno vsem, kterih se to tiče, ako v tem listu ktero rečem o pervem sv. obhajilu otrok, ter podam kratek navod, kako bi se moglo ono slovesno obhajati. Spregovoriti pa hočem najprej, v kteri dobi se imajo otroci spustiti k sv. obhajilu, potem, o čem Be imajo vae podučiti, slednjič o pervem obhajilu samem.
1. Vsled naredbe občnega cerkvenega zbora late-ranskega IV (I. 1216) dolžni ao prejeti sv. obhajilo enkrat na leto, in sicer o veliki noči, vsi verniki, ki so že pri pameti. Tridenški zbor je ravno to poterdil, ob-sodivši one, ki bi nasprotno terdili. K razumu pa pride otrok na priliko v sedmem letu. Toda otroci niso dolžni pr« jeti sv. obhajila precej v dobi, ko začenjajo šele razločevati dobro od hudega. Ne sme se jim dati av. obhajilo, d< kler se jim um bolje ne razvije; treba je pa, da se prej spovedujejo. Za presveti oltarni zakrament se zahteva veča zrelost, ka*or za zakrament pokore. Tu ae tirja, da je vsak dobro podučen v resnicah av. vere, da ve čisto razločevati sv. obhajilo od navadnega kruha, ter prejeti Najsvetejšega pobožno in goreče. Kdaj da pridejo otroci do tako zrelosti, ne more se splošno povedati. Eni pridejo prej, drugi kasneje: ka-koršne glave je kdo in kakor se mu začneta um in serce razvijati in odgojevati. Sv. Altons pravi, da je občni nauk bogoslovcev, da otroci pred devetim letom niso zavezani prejeti sv. obhajila; pa ga tudi ne smejo odlašati čez 12. ali 14. leto. Navod eistetski (1. 1854) pa veli, da naj Be otroci nekako od 10.—15. leta pustč k sv. obhajilu. Po tem bi bilo naj niže leto za to deveto, in naj više petnajsto. Sv. Magdalena Pacijanka prejela je pervikrat sveto obhajilo v 10., Pij IX v 11., sv. Alojzij v 12., in blaženi Janez Viannejski v 13. letu. Pri vsem tem se vendar še to ne more jemati za pravilo brez izjeme. Ker, ako župnik, ali katehet zapasi, da je kak otrok tudi pred devetim letom Bkoz in skoz umen in bistre glave, ter dobro podučen v vsem, kar je treba za dostojno obhajilo, bi ga smel obhajati. Na smertui postelji ae ima pa otrokom sv. obhajilo dati prej, kakor bi ae jim dalo, ko bi bili zdravi, samo ako so pri razumu in se prej poduče v resnicah, ki bo naj bolj potrebne. Razlog je temu ta, da so takrat otroci v to zavezani po Božji postavi, in ker takrat potreba sv. obhajila ne zahteva veče priprave. Kdaj imajo tedaj otroci pervikrat prejeti av. obhajilo, ni zaatavljeno na voljo duhovnega pastirja, ali kateheta, ne na voljo staršev, pa tudi ne na to, v kterem šolskem razredu se kdo uahaja itd., marveč na sposobnosti pri otroku, na njegovi pobožnosti in potrebi. Tako zahteva tudi naj-noveja naučna osnova od 24. sušca 1876, ktera veleva: „Očitno je samo po sebi, da naj kateheti otroke, spo-
sobne za sv. spoved in obhsjilo, temeljito poduče o teh zakramentih, ako bo prej treba, kakor bi to imelo biti po gori navedeni naučni osnovi." Od tod Be vidi, koliko greše duhovni pastirji in katehetje, kteri se nič ne ozirajo na sposobnost in potrebo otrčk, ter jih puščajo samo v neki stalni dobi, ali v gotovih razredih k sv. obhajilu. Med tem ni treba opazovati, da naj se posebno oni šolski otroci pripravijo za pervo obhajilo, ki zadnje leto hodijo v šolo, ter ae je bati, da za to ne bodo imeli več vgodoe prilike. Da je vsak, kteri je bil že enkrat pri sv. obhajilu dolžen vsako leto iti, umeva se samo po sebi.
2. Sedaj pa, česa je vsega treba učiti otroke, ki Be pripravljajo sa pervo obhajilo? Nekteri mislijo, da se ima vzeti ves katekizem. Vendar ti tirjajo preveč. To se tudi od onih otrok, ki ne obiskujejo šole, še zahtevati ne more. Drugi menijo, da je dosti podučiti jih v resnicah, ktere mora vsak znati, kakor neogibno potrebne za izveličanje, kterih je šest; potem nauk o milosti božji, o zakramentih sploh in o zakramentu bv. kersta (ob kratkem), pokore in obhajila posebej. Verh tega, ako je mogoče, da se še ob kratkem doda nauk o božjem razodenji, o božanstvenosti keršanske vere in vtemeljenji katoliške cerkve. Od tod sledi, da je potreba otroke, ki pervikrat gredč k sv. obhajilu, zgodaj začeti podučevati v veroznanskih resnicah, pred vsem pa one otroke, ki ne hodijo v šole, ali v omenjenih resnicah niso še podučeni. Obrača naj duhoven celo leto, ali vsaj nekaj mesecev prej pozornost na take otroke, ktere namerava pervikrat pustiti k sv. obhajilu. Kako dolgo ima pa terpeti ta poduk, to je zastavljeno na razne okolnosti kraja, otrčk itd. Nekteri zahtevajo okoli 10—12 tednov po večkrat na teden.
Tam, kjer je pervo obhajilo na belo nedeljo, začenjajo poduk precej po prazniku vseh svetnikov, drugi začetkom adventa, tretji o novem letu, četerti pa v postu. Da bi mogli zadnji v tako kratkem času otroke v vsem, kar je treba za sv. obhajilo, temeljito podučiti, o tem dvomimo, razun, če katekizem že prej znajo. Da ta uk ne smč biti poveršen, ampak natank in temeljit, to zahteva vzvišenoat zadeve, o kteri je govor, sama; sledi pa isto tudi iz gori omenjenih besed naučne osnove, ktera veli: „temeljito podučiti". In katehet se ne sme zadovoliti z onim naukom, ki ga otrokom splošno daje, temuč dolžan jih je za sv. obhajilo še posebej podučevati. Lahko je to z umnimi in šolskimi otroci, ali nadloga je z onimi, ki so slabi in terde glave, ter kteri niso še nikdar vidili šolskih klopi in morebiti le redko slišali keršanski nauk, ker so od cerkve preveč oddaljeni itd._ S takimi otroci, posebno, ako so že nastopili 14. ali 15. leto, naj bo duhoven zadovoljen, če mu znajo to, kar je vsak dolžan znati, brez česar se nikakor ne more izveličati; potem pa „oče naš", „češena Marijo", „apostolsko vero", ter razlikovati sveto hostijo od navadnega kruha.
Ni pa doati, da duhoven razbistri um miadim ob-hajancem z veroznanskimi resnicami, on se mora truditi tudi za to, da se oni z dobrim življenjem, poslušnostjo in marljivostjo že naprej izkažejo vredne tolike milosti. Treba je, da on ie mnogo popred sbudi v otrocih željo po sv. obhajilu, ter jih med tem po večkrat apoveduje. Nekoliko dni pred obhajilom naj jih napeljuje k pobožnosti, ter pripravlja za dobro spoved. Naj jim tudi razloži , kako se imsjo na dan svojega pervega obhajila vesti, da naj ae tudi čisto in snažno oblečejo. Naj jim ne pozabi povedati, da bodo tisto jutro tešč in da naj ne pljujejo precej po av. obhajilu. Pred tem znamenitim dnevom naj se spovejo grehov (naj pervo od zadnje spovedi in potem) od vsega svojega življenja, in večer da naj preživč doma v pobožnosti. Ce kdo med tem
(hudo) greši, naj zopet pride k spovedi pred svetim obhajilom.
3. Na dan pervega sv. obhajila, ko se mladi ob-hajanci prebude, naj se spomnijo, da se jim je zaznal dan največe sreče in veselja. Ta dan naj se s posebno pobožnostjo opravijo jutranjo molitev. Prej pa, kakor gredč od doma, naj prosijo stariše, da jih blagoslove. Tadaj naj se ob določenem času zberč v soli ali v du-hovski hiši (kolikor je mogoče, dečki posebej in deklice posebej), k]er naj se jim na glas čita iz kake pobožne knjige o sv. obhajilu. Spregovori naj jim duhovni pastir nekoliko besed na serce, potem naj jih pa pelje v sprevodu med zvonenjem v cerkev, kjer naj se razstavijo na določenem mestu. Med sv. mašo, ktero naj daruje župnik sam, ako je moč, naj ima on ali katehet pri-mčren govor za otroke opisujoč veselje, zahvalo in ljubezen, ki ima tisto uro jim serce napolnovati. Po maš-nikovem obhajilu se obhajajo otroci, najprej dečki, potem deklice. V nekterih krajih je navada, da otroci pri pervem obhajilu derže goreče sveče. Ko odmašuje, naj malo pomoli z otroci in obudi ž njimi vero, upanje iu ljubezeu. Zelo spodbudno je za otroke in za vse pričujoče, ako pri ti priliki ponovč otroci kerstno ob ljubo. Pripor->ca se, da Daj podari duhovni pastir (katehet) ta dan otrokom kake molitvice ali podobice, ki pred oči stavijo sv. obhajilo. Tako se bodo neprenehoma v vsem svojem življenji veselo spominjali pervega svojega obhajila, to jim bo pa tudi v spodbudo, da bodo v bodočem življenji večkrat in enako dostojno pristopali k mizi Gospodovi.
Ta celi dan je treba, da otroci preživč v pobožnosti. Popoldoe Daj se zberč v šoli, ter od ondod idejo v cerkev h keršanskemu nauku in blagoslovu, kjer naj jim duhovni pastir zopet pokliče v spomin redko srečo in milost, ki jim je došla ta dan, na ktero ne smejo nikdar pozabiti. Opominja naj jib, da naj pridejo večkrat k spovedi io sv. obhajilu, io se vselej lepo pripravijo.
Zal Daj oikar oe bo duhovou za trud, ki si ga naloži v ta Dameo, ne za časno darežljivost, če podari obhajancem kake spominke. Vse to mu bo obiloo poplačano v nebesih. Gospod Zveličar pravi: „Kar ste storili kteremu mojih najmaojih bratov, to ste meoi storili." (Mat. 25. 40.)	(Konec nasl.)
t sg leti i bogotfubnih otrok iz vsih en so v kersanstva.
5. Pija IX mlade leta.
(Dalje.)
Vkljub nekterim žalostnim prigodkom pretekle so hitro, prehitro blagemu Janezku priproste otročje leta: mirno in veselo, kakor krasni spomladanski čas, lepo, kakor jasni dnevi cvetečega maja. Prezgodaj — kakor že marsikteremu drugemu — prišel je tudi njemu dan, da mu se je bilo posloviti od ljubljenih staršev ter zapustiti dragi dom, da bi začel resniše misliti in delati za prihodnjost.
Ker je bil prav bistre glave, zraven pa pobožen in priden, naučil se je bil sicer začetnih in naj potreb-niših reči že pri svojih starših, ki so mu bili presker-beli dobrega zanesljivega učitelja. Ko bi bil Janezek, kakor drugi otroci, kar navadnih zmožnosti in ne tako premožnih staršev, bilo bi to že zadosti. Kajti za človeka v priprostem stanu navadno ni treba posebne učenosti, pač pa zmir dobrega, blagega — aerca, ako hoče srečno živeti. Mastaj pa je bil tolikih dušnih zmožnosti
in starši v takih okoliščinah, da bi bilo res napačno, ko bi se ne bil dalje šolal.
Za više nauke pa je treba viših šol, domača ne zadrstuje. Toraj je nastalo tako važno vprašanje: kam ga poslati v više šole? Oče in mati sta v velikih sker-beh; več časa sc posvetujeta, kako in kaj, in prosita tudi iz nebes razsvitljenja, ker prepričana sta bila oba, da pervi vtiski v otročjem sercu so naj globočji in so potlej za vse življenje ali med in hladiino mazilo, ali pa kis in žolec za žalostni spomin. Poslednjič ae cba odločita za to, da se sinček pošlje v imenitni vstav očetov pij ari s to v v Vol ter i, vstav, ki je takrat in potlej daleč okrog siovel zastran dobrih učiteljev in modrega reda.
A to je bilo daleč. Ločitev je bila zato jako težka, prebritka za obe strani. Pa tu ni bilo vprašanje, kaj je lahko, ali kaj težko, temuč le, kaj je dobro iu zveličavno. Velike reči namreč sc pridobivajo veči d« I le z velikim trudom. Težka ti jc bila setev, v. sela ti bo žetev.
In zdaj jc prav za prav prišel čas, da si je Musta| globoko zasadil četerto prekrasno cvetlico, ktera mu je tudi poleg drugih do zadnjega zdihljeja tako lepo preevitala, da je njeno korist in vonjavo okusil vesoljni svet: to je njegova neumorna pridnost in delavnost. Pa ravno pridnosti, velike pridnosti mora imeti, kdor hoče veliko koristiti. Dobra glava sama brez pridnih rok te ne pripravi daleč. Žalostne imamo izglede bistroumnih beračev, kteri so v mladosti z leno lopato zakopali svojo talente, kterih tudi pozneje noč- jo odko-pati in rabiti, temuč so raji drugim poštenim ljudem za nadlogo in nadlego. Kako gerdo je to! I u kako mora osramotiti slehernega postopača, bodisi malega ali odraslega, bliščeči izgled našega Mastaja, ki je bil vedno delaven v mladosti in starosti!
Sest let skoraj je ostal v tej soli, daleč cd svojih ljubljenih staršev, in si je marljivo nabiral viših vednosti, učenih jezikov, zgodovine, številstva, naravoslovja, modroslovja itd. Ker je bil že po natori lepe postave, prebrisane glave, prav krotkega serca in preljiibeznji-vega obnašanja; ni moglo drugač biti, knkor da se je v kratkem prikupil vsim učenikom in da je bil hitro vsim sošolcem naj ljubši tovariš. Že takrat si je pridobil terdni značaj, ki ga je pozneje memo druzih posebno odlikoval. Bil je vse skozi priden in vedno delaven, zraven pa pobožen in ostal je zmiraj posebni ljubljenec in častivec Marijin, in čeravno je izmed vsih naj več vedel, je bil vendar med vsemi naj ponižniši.
V tem niso le pisatelji, ki so o njegovi mladosti pisali, vsi ene misli, tudi njegovi sošolci in uč.tclji isto terdijo. Tako spričuje eden njegovih pervih učiteljev, „da je ta njegov učenec imel posebno sijajne zmožnosti, zlasti pa kakor angelj čisto serce, in da mu ni bila nobena veda tistega časa neznana, temuč v vsaki reči se je odlikoval". — Spet drugi pravi: „Mastaj je bil v svojem vedenji čist ko angelj in neutrudljiv pri delu."
Posebno zanimiv je pa ta le prigodek. Nekoliko mescev preden je zapustil to šolo, pride iz Francoskega viši ogleda si ogledat vstav, ker takrat so bile cerkvene dežele ravno prišle v francoske roke. Skoraj vsi so bili pred njim spraševani. Mladi Mastaj tudi. Ali njegovemu iz-verstnemu odgovarjanju, njegovi prijazni osebnosti iu pohlevnemu vedenju se francoski gospod ne more dovolj načuditi; čestita mu in naposled reče predstojniku: ,,Ta mladeneč bo še daleč prišel, če mu bodo okoliščine količkaj vgodne." Ta pot jc francoski gospod bil dober prerok, kajti res je izmed vsih še naj dalje prišel blagi pridni Janko Mastaj Ferretti.
Ali Bog svojim ljubljencem ne deli že na svetu plačila, in popolna neprestana sreča in radost je le ne-
beščanom prihranjena. Tukaj na zemlji se vedno cvetje druži s ternjem. In sicer na korist človeštvu. Sv. pismo nas uči, zgodovina pripoveduje in skušnja spričuje, da ravno šola terpljenja, to je tista šola, v kteri so svoja izverstna spričevala (prav v pravem pomenu spričevala zrelosti) sprejemali naj bolj značajni možje, naj veči svetniki, naj bolj blage duše. Tudi našega dijaka viših šol, ki jc do zdaj tako mirno in zadovoljno živel, čakali so še hudi dnevi, ki so pa tudi njemu čistili značaj nost, kakor čisti ogenj zlato.
Že v Volteri ga jame zadnje leto (180*) božjast lomiti. Ta huda bolezen je izvirala še od tedaj, ko jc bil v vodo padel in se tako močno prestrašil. Kajti pred jc bil zelo terdnega zdravja in cvetoče barve, potem pa zmiraj po nekoliko bolehen in bolj bled. Pa zato se še pred dosti zmenil ni, ker ta žalostni nasledek se ni no-benkrat tako pokazal, kakor poslednje leto, tako, da so bili žc zdravniki nad njim obupali. Oj, kako žalostno! mladeneč, ki jc svoje učenje tako izverstno izveršil, in ki bi zdaj imel misliti na prihodnji stan: se zarad bolezni ne vč nikamor oberniti!
Velika žalost je bila to tudi za skerbne starše. Zlasti se mati kar ni mogla utolažiti. Kako vesela je bila pred kdaj, ko je prihajal na počitnicc: vsako leto bolj učen in olikan, vsako leto boljši in ljubeznjivši, zraven j »a še precej terdnega zdravja! Oh, kako ji je pa zdaj serce kervavelo, ko je spet prišel in še za več časa, pa — ves potert in betežen.
Kna reč vendar je dobro mater šc tolažila: da njen ljubljeni sin v tolikih stiskah ni zgubil keršanskega zaupanja. In veselilo jo je gledati, kako se v vencu že imenovanih čednosti razvija in čedalje lepše razrvita šc peta žlahtna cvetlica: neomahljivo zaupanje v H o ga in Marijno priprošnjo. To nenavadno zaupanje, vkorcninjeno v otroško-živi veri, je bilo tako terdno, in šc pozneje v naj težavniših okoliščinah prav do smerti tako neomahljivo, da sc mu moramo kar čuditi.
V takem zaupanji je vkljub bolezni že v latinskih šolali prejel „tonzuro", ki sicer nikogar še ne veže odločno na duhovski stan, vendar pa je perva stopinja do ujega. V tem zaupanji šel je v Kim bogoslovja se učit. To zaupanje mu je dajalo pogum, da se je lotil duhov-skih naukov, čc tudi ga zarad bolezni niso hoteli za stalno sprejeti v nobeno duhovšnico. To zaupanje ga tudi takrat ni popolnoma zapustilo, ko je še stric, korar št. peterske cerkve, njegov naj ljubši podpornik, moral pred Francozi bežati iz liima. Zapustil je za nekaj časa sicer tudi on večno mesto ter šel domu k staršem; ko je bil pa spet mir in papež zopet slovesno v Rim vpeljan, vernil sc jc nazaj ter nadaljeval svoje nauke.
(Konec nasl.)
O božjih potih.
(Dalje.)
Pozneje so prenesli skrinjo zaveze v Karjatjarim, kjer so jo ;meli dvajset let; BČasom je prišla še v druge kraje, da jo je slednjič kralj David v slovesnem sprevodu spravil v mesto Gabaon. Pa tudi tu ni imela ostati, kajti kralj Salomon jo je prenesel v prekrasni tempelj jeruzalemski, ki je odslej bil ono mesto, o kterem je bil Gospod rekel tako-le: „Hodite na mesto, ki si ga bo izvolil Gospod, vaš Bog, iz vaših rodov, da tje postavi Bvoje ime, in v njem prebiva, in na tem meslu darujte svoje žgavne in klavne daritve, desetine in pervine svojih rok, in obljube, in radovoljne darove, pervoatorjeno od goved in ovc." Ta čudokrasni tempelj je tako rekoč sam Bog posvetil; „kajti, ko so bili du-
hovni odšli iz svetišča, je oblak napolnil hišo Gospodovo, io duhovni niso mogli stati in streči zavoljo oblaka; veličastvo Gospodovo je bilo namreč napolnilo hišo Gospodovo." Ko je Salomon dotične molitve od-molil in Boga prosil, naj bi tu stanoval, in svoie ljudstvo stoterno oblagodarjal, prikazal se mu je Gospod, in rekel: „Uslišal sem tvojo molitev in tvojo prošnjo, ki si jo molil pred menoj; posvetil sem to hišo, ki si jo zidal, da postavim svoje ime ondi na večno, in da so moje oči, in moje serce ondi vse dni." Le*sem so morali odalej judje hoditi zapovedane praznike praznovat. In tudi so hodili, kakor poroča sv. pismo: ,»Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsakega naroda, kteri je pod nebom: Partijani, Medi-jani in Elamljani, in kteri prebivajo v Mezopotamiji, v Judeji in Kapadociji, v Pontu in Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Cireni, in ptujci iz Rima, tudi judje in spreobernjeni Krečani in Arabci." Celo pogani ao hodili v Jeruzalem na božjo pot, da bi od Boga, ki ga judje časte, raznih milosti sprosili. Po tej zapovedi se je ravnal tudi Jezus KristUB, in z dvanajstim letom je vpervič prišel v Jeruzalem na praznike, in je tako s svojim izgledom zapoved v postavi poterdil.
S tega nam je tedaj razvidno, da je sam Bog zaznamoval in odločil neke kraje, na kterih se ljudčm posebno milostljivega in dobrotljivega skazuje, pa je tudi zapovedal, da imajo te kraje ob odločenih dnevih obiskovati, in Njega na poseben način počeatiti. In kaj so ti kraji drugega, kakor božje poti? Bog sam jih je v ta namen odločil, s svojimi milostmi povzdignil, in tako božje pota vpeljal.
Tudi v novi zavezi so se te bogoslužne opravila nadaljevale, in čudovito pomnožile. Kdo bi naštel vse one romarje, ki so na božjih potih uslišani bili? Kdo bi mogel utajiti čudeže, ki so se na božjih potih zgodili, in se še godč? Kdo bi naštel vse one romarje, ki so na božjih potih svojo dušo ozdravili? Kolikim se je dobro imč povernilo, koliko zopernikov in sovražnikov se je sprijaznilo in si v roke seglo! Koliko splošnih nadlog se je odvernilo, kolikokrat jeza Božja potolažila! To so čudeži, ki se gode na božjih potih, čudeži pravim, ki jih ne more utajiti ali ovreči živ človek ne. Ti in taki čudeži so božje pota v tako veljavo spravili. Bog tedaj je početnik in pospešitelj božjih pot, in tega dela božjega ne bode razrušila niti hudobija peklenska, niti slabost človeška.
6. Božje poti tudi sv. cerkev o dob r nje in odlikuje.
Sveto cerkev vodi duh božji, zato ona ne more drugač, kakor da odobruje, podpira, ohranuje in na vso moč pospešuje vse, kar je Bog vstanovil in vpeljal, kar je njemu prijetno in dopadljivo. To veljd tudi o božjih potih; cerkev jih odobruje in odlikuje. Nikdar ne bi bile božje poti nastale, razvile se in ohranile, da jih cerkev ni odobrila, pohvalila in podpirala. Nimamo ne enega primera, da bi bila cerkev božjo pot pograjala ali obsodila; pač pa imamo brez števila spričevanj in izkazov, da jih odobruje, priporoča in pospešuje.
Le-sem se štejejo n. pr. predpravice in odpustki, ki jih apostolski Stol božjim potom podeljuje. Te odpustke pa morejo zadobiti le oni, ki milostne kraje obiščejo, in zapovedane pogoje spolnijo; k vsemu temu pa je treba romanja.
Vzlasti čisla sv. cerkev romanje v Jeruzalem, ▼ Rim in Kompostelo, tako, da so papeži aebi prideržali razresenje obljube, če se je kdo na Ktero teh božjih pot obljubil, pa ne more iti.
In kdo varuje božje pota? Ali ne cerkev? Ona jih je v svoje varstvo vzela, ona skerbi, da se ohrana-
jejo, ona kaznuje, se vč, da po svoje, njih poškodovanje in oskrunjevanje, ona nastavlja potrebne duhovne za oskerbovanje romarjev, ona slednjič z vsem tem romanje slovesno poterjuje.
Tudi papeži hodijo na božje poti, in tam službo božjo obhajajo. Verh tega je Stol papeški že sam na sebi naj imenitniši in naj bolj obiskovani božji pot Papeži pa tudi vnemajo keričanske narode na božje poti. Francoski romarji so 5. maja 1874. 1. v svoji adresi do papeža Pija IX izrekli to-le: Na novo smo se vzdignili na božje pota! Vaša Svetost nas je orožila z nepremagljivim znamenjem svetega križa, cerkev pa nas podpira ■ svojimi blagoslovili. Na milijone se jih je vzdignilo sa nami, in so francosko zemljo v slehernem oziru pre-orali; kajti oni v svojih slovesnih procesijah očitno molijo, in prepevajo pesmi na čast presvetemu Sercu Jezusovemu, in na čast neomadežani Devici Mariji.
„V enem mescu se je vzdignilo nad tisoč romarskih procesij, nektere gotovo s 40.000 romarjev. In vsi ti so pripravljeni preliti kri za slavodobitje sv. cerkve, za osvobodenje Pija IX; in za blagor Francoske dežele."
„Ta tako nenavadni prizor je osupnil ves svet. S perva se je mislilo, da se bodemo zasmehovanju dali odBtrašiti, ali ko so nas ugledali v novo in v novo v vedno večih in večih procesijah, začeli so perhati na nas. Niso si dali dopovedati, da smo miroljubni ljudje, dolžili so nas, da nemir napravljamo in na vojsko nabiramo."
„No, in to je po nekoliko tudi res. Vojno nabiramo, ali vojno proti boječnosti ljudski, vojno proti verskemu inditerentizmu (mlačnoverstvu), vojno proti sen-zualizmu (oasladnosti); vojno nabiramo, in sicer tako, kakoršno Vaša Svetost želi. In ali niste Vi, sveti Oče, naj stanovitniši borivec, naj neutrudljivši zagovornik resnice, pravice in ljubezni?"
Na ta nagovor so Pij IX odgovorili tako-le: „Treba je, da se božje pota, to katoliško veliko delo, nadaljujejo, in še podvojč." Božje pota tedaj, tako terdijo sv. Oče, so katoliško delo, veliko delo, ktero se mora podvojiti ali pomnožiti.
Tudi se vč, da so božje pota postavljene pod sod-nost škofov, da so izročene njih višepastirski skerbi. Ali ne hodijo tudi škofje na božje poti? Ali se ne vstopijo časih pred svoje ovčice, in jih peljejo na božjo pot, kjer tudi službo božjo slovesno obhajajo, in tako s svojim lepim izgledom duhovne in ljudstvo na te veličastne bogoslužne opravila vnemajo?
Prečastiti nadškof londonski Manning so romarje, v Paray-le-Monial namenjene, nagovorili tako-le: „Žeob zadnjem provincijalnem zboru so vam vaši škofje podelili svetega blagoslova, in ž njim vred svojo zahvalo za vaše bogoljubno podvzetje. — Ali jaz imam ie nekaj drugega za vas, nekaj večega; od samega sv. Očeta sem prejel naročilo, naj vam podelim njih posebni blagoslov in popolne odpustke." Papež in škofje tedaj vnemajo in navdušujejo vernike na božje pota.
Že od nekdaj smatra sv. cerkev božje poti kot Bogu dopadljive, bogoslužne opravila, sem in tje jih je napovedala kot javne cerkvene pokorila v splošnih cerkvenih potrebah, ali jih je kot pokoro naložila poedi-nim spokornikom, ali pa so jih oni tudi sami ob sebi kot takošna opravila si naložili.
V tem smislu so nagovorili nadškof Manning angleške romarje: »Poleg teh osebnih razlogov imate pa tudi še drugih, ki vas na božjo pot silijo. Vi hočete merzlemu svetu pokazati, da Jezusa ljubite; vi hočete slepemu svetu povedati, da na Jezusa verujete; vi hočete nadomestiti grozne ogerde, s kterimi se naše dni oseba Zveiičarjeva ometava. Strašna kuga bresbožnosti vali svoje motne valove! Oh, molite za svet, molite
pravim, za smertno bolni svet, ki se ne zaveda svoje oholosti, in je tudi previsok, da bi se je zavedal! Oh, molite za svet, ki je gojil od temena do podplatov! Ob, molite za svet, ki se od Kristusa terga! Oh, molite sa narode, pri kterih škofe, pastirje in služabnike Kristusove preganjajo! Oh, molite za one narode, ki so bili svoje dni udje katoliške cerkve, pa so se Sinu božjemu uperli! Oh, molite za deržavo, ki je vspehov tako pijana, od nevere tako prekvašena, da se osmeluje svojo roko po naslednikih apostolov stegovati."
Božje poti so od nekdaj v cerkvi v navadi, in udomačene povsod ondi, koder se je moglo cerkveno življenje razvijati. Božje pota nekako oživljajo cerkev Kristusovo; kdor drugač sodi, ne sodi v cerkvenem duhu, in kdor drugač dela, ne dela v cerkvenem smislu.
(Dalje uasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
U Ljabljane. (Cerkveno slovstvo.) Labaci. Mul-torum KR. DD. sacerdotum votis responsurus, exposi-tionem exegetico homileticam pericoparum e pištola-rum omnium, quae diebus dcminicis festisque de praecepto in cultu publico leguntur, sub titulo: Svete listne bukve katoliške cerkve, et quidem lingua vernacula (slovenica) modo ad finem perduxi. Quum in tali forma, ut scilicet exegesis atque applicatio simul breviter proposita esset, quin perspicuitas de-trimenti quid patiatur, simile opus nulla in lingua exi-stat, spero, fore ut hocce opere non tantum votis eorum, qui concursum parochialem olim subituri sunt, sed etiam votis plerorumque DD. sacerdotum, quibus cura anima-rum incumbit, respondeam. Q lodsi tot exetnplaria ope-ris hujus desiderarentur, qualem numerum opto, opus typis imprimendum curabo. Quapropter placeat i 1 lis RR. DD., qui opus hoc habere disiderant, ut id quam citissime mihi significent.
Dr. Klofutar.
Il Ljubljane. (Avstrijanski romarji pred sv. Očetom. [Konec.]) Konečno terdi adresa, da ravno to izpovedanje je pri njih, Avstrijancih, tudi domoljubno djanje. „Brez ozira na to, da koristi Cerkve resničnim deržavnim koristim nikjer niso nasproti, imamo še posebno srečo, da smo sinovi katoliške Avstrije in podložniki prestavnega dediča cesarjev Rudolfa I, Ferdinanda II in Leopolda I, kteri so bili svetemu Prestolu tako priserčno vdani" itd.
Bilo je čez sto romarjev avstrijanskih in ogerskih: imenitnih cerkvenih dostojnikov, slavnih plemenitnikov, spoštovanih meščanov, poštenih kmetiškin posestnikov. Dvanajst udov iz tega romarstva je zastopalo posebej dvanajst avstrijanskih in ogerskih glavnih narodovnost — in le ti so bili dopušeni v osebno stanovanje Njih Svetosti ter so Jim naznanili sinovsko vdanost, ljubezen in češenje za svoje zastopance. Tako pripoveduje „Unita". Potem so naj vikši Pastir s posebno blagovoljnostjo v prestolni dvorani sprejeli vse romarje skupaj. Razodeli so jim visoko dopadljivost za to skazovanje podložnosti do sv. Prestola io do Njih osebe; dopustili so jih k poljubu noge in desnice in so jim podelili apostolski blagoslov. Vsakemu pričujočih se je globoko vtisnila v spomin tako očetovska prijaznost sv. Očeta.
Po zaslišanji pri sv. Očetu so se podali k deržav-nemu tajniku, kardinalu Franchi u.
Bili so med romarji: grof Pergen, knez Lobkovic s Češkega, kneza Robert in Ernest Vindišgradca, gr. Blome, gr. Brandis, gr. Seilern iz Moravskega, grofa mons. Fr. in Miroslav pl. Schonbon iz Češkega, gr.
Palfy is Ogerakega, kanonik Dvorčak z Dunaja, dr. A. Jeglič is Kranjskega i. d.
Iz Tersta, 18. mal. travna. (Pomoč zoper pomanjkanje duhovnov.) Že je bilo povedano, da se vst&novi društvo v korist dijakom, da bi se jih več odgojllo za duhovski stan Tukaj nasledvajo pravila družbe, ki se bo imenovala: »Društvo „Svete Družine".
1. O namenu druŠ*va.
§ 1. Namen društva je: širiti pobožnost do sv. Družine, pripomagati k dobri kristjanski izreji gimna-zijalskih dijakov, od kterih je upati, da se bodo posvetili duhovskemu stauu. — Ta namen se bode dosegel, ako se a) takim dijakom daje podpora; b) se pripomore k zidanju posebnega zavoda za imenovano od-gojenje mladenčev; c) se vstanovijo tudi štipendije v ravno ta namen.
§ 2. V ta namen bode vsaki ud po mestih plačeval en goldiuar na leto, ali na enkrat, ali v dveh obrokih o 50 aoldov, in to 1. januarja in 1. julija. Kdor bi pa otel večji iznesek dati, bode imel večje zasluženje. — Na deželi se plačuje po 50 soldov na leto, ali naenkrat, ali v dveh obrokih po 25 soldov.
^ 3. Da se nabiranje tih darov zlajša, se udje društva, kjer bi treba bilo, delijo v desetnije in stotnije. Vsaka desetnija ima svojega desetnika in vsaka stotnija svojega stotnika. — Desetniki pobirajo letne doneske med svojo desetnijo, stotnik jih prevzame od desetnikov. Tako nabrani zneski se imajo meseca januarja in julija oddati krajnemu duhovnemu pastirju, kteri jih potem izroči škofijskemu ordinarijatu.
§ 4. Kjer bi število udov ne bilo preobilno, duhovni paatir sam pobira letne doneske od udov brez desetnikov in stotnikov. — Med že obstoječimi bratov-šinami, ki bi se tudi tega društva vdeležiti hotele, bodo glavarji tih bratovšin letne doneake za to društvo pobirali in jih škofijskemu Ordinarijatu pošiljali.
II. O pristopu v društvo.
§ 5. Vsaki katoliški kristjan, bodisi moškega, ali ženskega apola, taraore se zapisati v to društvo. Število udov ni omejeno.
§ 6. Udje se delijo v dve versti: v navadne, ki plačujejo po 1 goldinar in na deželi po 50 aoldov na leto, in v ude dobrotnike, ki plačujejo po več na leto.
111. Sedež društva.
§ 7. To društvo je vstanovljeno za celo škofijo teržaško-koparsko, sedež vodstva je v Terstu.
IV. O pravicah in dolžnostih društvenikov.
§ 8. Vsaki ud ae bode vdeleževal duhovnih dobrot tega društva, kakor so: ss. mase, ki se bodo darovale za žive in mertve sobrate; molitve, ktere bode opravljala šolska mladina za svoje dobrotnike; odpustki od sv. Očeta podeljeni.
§ 9. Vsaki ud bode po svoji moči skerbel, da društvo svoj namen doseže; k temu bo pripomogel ne le m omenjenim letnim doneskom, ampak tudi posebno z molitvijo, ki se vsakemu na voljo prepusti, vendar pa
ae priporoča en „Oče naš---- Češena si Marija____in
Čast bodi...." vaaj v nedeljah in praznikih na čast sv. Družine in v namen, da bi ae mladina te škofije pobožno isrejala.
V. O vodstvu društva.
§ 10. Teržaško-koparski škof, in ako bi bil sedež izpraznjen, namestnik stolnega kapitola, je predsednik društva. Njemu pomagajo kanonici stolnega kapitola pri sv. Justu in pa škofijski kancelar. Ti vsi skupaj so-stavljajo vodstvo društva.
§ 11. Predsednik zastopa društvo pri oblastni jab in pri vsakem drugem vradu.
§ 12. Predsednik, ali njegov namestnik, sklicuje vodstvene seje, jih vodi, odklada ali razpuša.
VI. O zborovanju vodstva.
§ 13. Sklepi sej so veljavni, ako je za nje glasovala večina pričujočih. Obravnave vsake seje se bodo zapisovale v posebni zapisnik.
§ 14. Vsaka odprava in vsaki oglas društva mora biti podpisan od predsednika ali njegovega namestnika.
§ 15. Naznanovale se bodo obravnave ali s posebnimi tiskanimi oglasi, ali pa po novinah za to primernih.
VII. O poravnavi prepirov.
§ 16. Ako bi o društvenih zadevah nastali ka-koršni koli si bodi prepiri, ali razpertije, ima jih poravnati vodstvo.
§ 17. Proti vodstveni odsodbi je odperta pritožba do nadškofa goriškega.
Vili. O razhodu društva.
§ 18. Ako bi se društvo iz katerega koli si bodi vzroka razšlo, prevzame oskerbništvo društvene matice teržaško-koparski škof, in ako bi škofijski sedež izpraznjen bil, namestnik stolnega kapitola 8v. Justa. Skerb oskerbnikova bode, da se društvena matica porabi v namen, a kterim se je društvo vstanovilo (§ 1.).
Teržaško-Koparski škofijski ordinarijat.
V Terstu, 10. aprila 1878.
Jurij Dobrila 1. r.
Škof.
Dr. J. Šust 1. r.
Kancelar.
Iz Vašington-a piše Nemec nemškemu listu „New-Yorker Ztg." marsikaj o Nemcih, iz česar bi tudi nekteri ljubljanski Nemci smeli kako posvarilo posneti, ker hodi jih tako malo k nemškim pridigam, da bi že davno nemških pridig ne bilo, ako bi ne hodili k njim domači, ki tudi nemško umevajo. Dopisnik pravi: „Skoda je res, kar vidim pri bližnjem opazovanji, da naši nemški katoličani se ne zbirajo obilno k svoji Cerkvi; mnogi izmed njih so pozabili avojega naj boljšega prijatla; zlasti pa to vidim pri raznih, ki imajo tukaj vradne službe po departmentih (politiških okrajinah): skor vai z malimi častnimi izločki so vtem oziru mertvi za-se in za Cerkev; sploh njih okolišine niso posebno zavidovanja vredne; ako se gleda na njih znanstvo in druge spretnosti, niso posebno obdarovani, kar tiče njih plačo.... Sploh je z našimi irskimi ali amerikanakimi verniki drugač: kažejo se očitno 8 svojo vero in so prijazni do nje. Očitno in veselo pričanje tega je bilo obnašanje na obletnico pa-trona av. Patrika; akoravno tukaj katoličani niso tako številni v primčri z marsikterimi drugimi, se je vender tukaj ta dan odlikoval; veliko hiš, gostilnic itd. je bilo z zastavami okinčanih ..., procesija je bila veličanska, kakoršne bi si nikoli poprej ne bil mislil.... Predsednik Haye s je stal odkrit pod „portalom bele hiše" med tem, ko je dolgi obhod šel memo pod ob-vežjem z vihrajočimi banderi. Tudi sem zapazil našega Karola Schurz-a (ministra) bolj zadi, ki je pa vender odkrit (mit „Hut ab") zvesto opasoval nase križne viteze. (Karol Schurz je bil v svoji družini v Bonu katoliško isrejen.) — Nahajajo se tukaj prav čudne osebnosti. Neki pruski plemenitnik n. pr. je v eni tukajšnih gostilnic s imenom „Fritz" za vratarja. Tako tudi aem une dni naletel tajnega pisarja Košutovega, nekacega ogerskega grofa, ki ima v neki nižji službi svoj preži-vek. Tako bi mogel še marsiktere druge velikaštva ime-
novati. — Brez ugovora je v teh padlih velikostih nekaj prevdarjanja vrednega za opazovalca. Doma jih je naj več katoliško izrejenih, vender pa je viditi, da z zgubo vere vred je zginila tudi njih časna sreča.
Po vsem tem je za visoke in nizke edini in zanesljivi pomoček spolnovanje Božjih in cerkvenih zapoved, da se človek v tem vertincu, ki se na svetu veršl, neksko po koncu ohrani. Nepozabljivi Pij IX je pač resnico govoril, rekoč: »Katoliška Cerkev ne potrebuje velikih mčž, ali veliki možje potrebujejo katoliške Cerkve."
Velikonočne.
i.
(Poleg nemškega: „Freu dich, erloste Kristeuheit." Cantate,
stran 38.)
Raduj se, resen Človek moj, Vesel prepevaj! Iz groba vstal je Jezus tvoj, Aleluja! vesel poj Aleluja!
Sam6 tri dni On v grobu spi, — Vesel itd. Verige smertne sam zdrobi. Aleluja! itd.
Glej rane rajsko so lepč, — Vesel itd. Kot solnce, luna se bliše. Aleluja! itd.
Odperta stran ljubezni krčs, — Vesel itd. Leskeče se kot žar nebes. Aleluja! itd.
Le upaj, verni zdaj kristjan! — Vesel itd. Prišel ti bo vstajenja dan. Aleluja! itd.
Ko seme truplo gre v zemljo, — Vesel itd. Pa spet častito vstalo bo. Aleluja! itd.
Življenje danes smert končd, *) — Vesel itd. Po milosti Zveličarja. Aleluja! itd.
O razglasuj, odrešen' rod, — Vesel itd. Zmagavcu slavo, čast povsod. Aleluja! itd.
Rado slav.
Cvet in sad zveste molitve.
Zahvale.
St. 1. Sedaj, ko sem po dolgi in hudi bolezni toliko okreval, da zamorem zopet kaj malega delati, moram očitno spoznati, da mi je le Bog pomagal na priprošnjo N. lj. Gospč in sv. Jožefa, da je le On pod-
Siral prizadevanje ljudi, da sem še pri življenji ostal.
Ijemu večna čast in slava, vedno češenje Mariji, sv. Jožefu, vsim prijsteljem in znancem pa serčna hvala za njih sočutje in iskreno molitev!
V Loki, 22. aprila 1878.	Šimen.
Št. 2. Iz dna Serca se zahvalujem N. lj. G. presv. Serca, ker me je že večkrat hipoma uslišala. Naj bo vselej slavljena Naša ljuba Gospd presv. Serca!
Ustjs, 21. aprila 1878.	KI. Ž.
Št. 3. Duhoven Mariji presv. Devici naznanuje očitno zahvalo, da je naprošeno pomoč, če tudi nepopolno, prejel v lanskem letu. Sedaj, kakor vselej spoznd, da je Bogu in Naši ljubi Gospej dolždn posebno zshvalo.
*) Nsmreč, Jezusovo novo življenje ali vstajenje — je smert premagalo, končalo.
Prošnje.
V bratovsko molitev se priporočujejo: Bolan mož; obupljiva oseba, ki se smerti in sodbe boji; zgubljen sin, ki vedno pijančeva. — Neka družina z Vipavskega se posebno priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca, ker moški in ženske nimajo zdravja, ne sreče. Ob, prosim vas bratje in sestre, prosite Marijo, naj ona prosi za nje, da bi se Bog milostljivo ozerl na nje. R. — Pobožna mati neke nesrečne družine je te dni ležala na mertva&kem odru, med tem ko je oče strašno nevarno bolan, da že več časa skoraj nič več ne vžije. Zdravniki pomagati ne morejo. Zraven tega družino revšina tare. Prošeni so tedaj prav vljudno udje bratovski, da bi tega bolnega družinskega očeta v devetdnevnicah ali drugih molitvah priporočati blagovolili. Ako bi Bogu dopadlo ga ozdraviti na Marijine prošnje, se bov„Danici" dolžna zahvala spodobno razglasila v večno čast Božjo in slavo Matere Božje.
Bratovsko zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mali in veliki traven.
I.	Gl avni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečen nastop novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi se rusko-turške zadeve obernile v prid katoličanstvu; in za vredno velikonočno spoved in obhsjilo vsih katoličanov.
II.	Posebni nameni:
29.	mal. travna. Sv. Peter muč. Priporoč.: Pro-stomisljaki, posebno njih 15. Spreobernjenje krivover-cev in razkolnikov, posebno na Kranjskem. Veliki grešniki v smertni nevarnosti. Vojaški mladenči.
30.	Sv. Katarina Sen. Priporoč.: Deklice za ohra-njenje nedolžnosti. Nektere duhovnije, ki svojim duhovnim pastirjem britkoBti delajo. Srečno in obilno obha-jsnje šmarnic.
1.	vel. travna. Ss. Filip io Jakop. Priporoč.: Osirotene in zapušene duhovnije. Zoper pohujšanje po kerčmab. Vsi, ki odlašajo ali zanemarjajo velikonočno spoved.
2.	Sv. Atanazij. Priporoč.: Preganjavci in sovražniki čednosti in sv. Cerkve, zlasti na Slovenskem. Po nedolžno preganjani. Več bolehnih in slaboumnih. Odpravljenje kletvinje in hude jeze, posebno iz naše dežele.
3.	Najdenje sv. Križa. Priporoč.: Živa vera v deželi. Razposajeni otroci in mladina. Več mladenčev za duhovski poklic, posebno 4.
4.	Sv. Florijan. Priporoč.: Obvarovanje pred ognjem; ubogi pogorelci. Obvarovanje rojakov pred večnim ognjem. Da bi se ne povernili v greh, kteri so opravili velikonočno spoved.
5.	Sv. Pij V. Priporoč.: Da bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal in spreobernil. Odvernitev nekato-liških, brezvčrskih naprav jn šol. Očišenje dežele od preklinjevanja, pijančevanja, ponočevanja.
6.	Sv. Janez v Lateranu. Priporoč.: Nesrečno mesto Rim in oprostenje papeža. Pospeševanje katoliških mi-sijonov. Obvarovanje naše dežele pred poboji in pretepi. Skrivni grešniki.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljnbljane. C. g. dr. Ant. Jeglič je po opravljenih viših bogoslovskih naukih na Dunaju potoval po Nemškem, se mudil v Vircburgu, v Freiburgu itd., se
podal na Laško ter je bil v Rimo pri avstrijskih katoliških poslancih 9. t. m. pred sv. Očetom Leonom XIII. Sedaj pride za pod vodja v knezo-škofijsko semeniše.
Cerkvena glasba, kakošna je in kakošna bi morala
biti. Spisal P. H. Sattner. Po vis. čast. škcfijstva po-terjena knjižica Ceciljskega društva v Ljubljani 1878 (darovana Njih milosti prevzviš. knezoškofu). Obsega na 56 str. naslednje oddelke: Predgovor; Gregorijaosko petje ali koral: Večglasno petje in godba; Inštrumen-talna godba; Orgljanje; Pevska šola; Služba Božja: Blagoslov s sv. R. Telesom; Druga cerkvena opravila; O dolžnosti duhovščine glede cerkvene glasbe; Sklep.
Iz Smarjete, 23. mal. travna. Včeraj smo obhajali v naj lepšem redu slovesno kronanje podobe „Naše ljube Gospe presv. Serca", ki je bilo pervo očitno kronanje na Kranjskem. vZares duhovno veselje je bilo! Vreme prav vgodno. Smarjeta toliko ljudstva še ni vidila. Obširneji popis prihodnjič.
Is Hrenovic (Zahvala) Poterjujem, da sem za pogorelce v Brezji prejel naslednje darove: Od bi. gospe BI. P. dvakrat po 5 gl., od gg. J. P. 20 gl., J. Kr. 5 gl., J. M. 1 gl., po c. k. kantonskem glavarji v Postojni nabirko v Vrabčah 5 gold. in po si. vredništvu „Zgodnje Danice" 4 gl. — Vsem dobrotnikom v imenu pogorelcev „Bog poverni."	Dr. J. Sterbenc.
Poslednje novice. Politisko motoviljenje je poslednje dni šlo na to, da na posredovanje Nemčije naj se Anglež s Bvojim brodovjem in Rus s svojimi vojnami odmakneta od Carigrada, pervi morda do Besike, in drugi do Adrijanopola, in da sta oba s tem zadovoljna, ter se zdaj zopet ravna za deržavniški shod. Zahteva pa nekje Anglija, da vse spremembe na Jutrovem se imajo ceniti za evropejsko in ne za rusko-turško zadevo; Rus ni zoper to, da se vsa reč v shodu obravnava, noče pa da bi shod imel za vse določevati. Med tem pa do-vsžajo iz Rusije kanone in druge okovarstva za Bul-garijo. Tudi Anglež in Turk na vse kriplje delata. Kaj bo iz tega, zdaj vse oprašuje. Gotovo je, da Rus bi ne bil s toliko strahotno zgubo ljudi in blaga tišal na Turško, ako bi bil mislil precej domu bežati, kadar mu bo ADglež požvižgal.
S a n j a.
Bila štirnajsta noč, kar Pij preblsgi Zaspal je v Bogu, ljubljenec Marije; Ki sanj mi serce vedno gorko bije, Cigar spomin c'lo Čislajo sovragi;
Zaspim zaziban v tople razmisljije, Da sem tud' jas iz serca pčl mu slavo, Mu lani djal sonetni vene na glavo. — In glej! prizor se lepi mi odkrije!
V sprevodu vidim priti s kardinali Očeta svetega v opravi drsgi; Pokleknem gin jen, zrem v obraz Jim mili;
In sveti Oče so me koj poznali, Presersno rekli: Sin moj dragi! — pravo Vzdignili roko, — me blsgoslovili.
Radoslav.
Mšuhovshe spremembe*
? Ljubljanski škofiji • Cerkveno vmeščeni so bili 24. t. m. čč. gg.: Blaž Sokljič, kapi. v Smartnem pri Kr., za mestnega fajm. v Loki; Jan. Sajovic, fajm. v Mošnjah, za fajm. v Slavini; Ceno bar. Cirheimb, kapi. v Smarji, za fajm. na koroški Beli; Mart. Poč, kapi. pri sv. Jakopu v Ljubljani, za fajm. v Loškem potoku; J. Razboršek za Berdo. — Umeri je č. g. A. Cerne, fajm. v Uotederšici, 21. t. m. R. I. P.
¥ Lavantinski škofiji: č. g. Lovro Janžekovič je postal provizor v Žetalih. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Andrej Vodušek v Središče; Janez Mlakar za I. v Konjice; J< že Ro6taher za II. k sv. Križu poleg Slatine; Matevž Slekovcc v Cirkovce; Štefan Mohorko v Dramlje; Anton Pajmon v Loko; Jože Kočevar v Griže; Franc Armiš v Selnice, in Janez Stajnko v Žetale. C. g. Janez Ozmec, župnik v Žetalib, gre v stalni in č. g. Jernej Voh, I. kaplan v Konjicah, v začasni pokoj. Umerli so čč. gg: Luka Gerljč, deficient, 12. aprila; Jakob Zivortnik, II. kaplan v Šoštanji, 17., in Janez Jakopina, deticient, 21. aprila t. 1. R. L P.
V Kerski škofiji: Knezo-škofijska svetovalca sta imenovana: č. g. Reichman Si m., fajmošter v Selih, in č. g. Puhar Viktor, fajm. v Libeličab. — Č. g. Eich-holzer Alb., fajm. v Ločab, je dobil faro Globasnico, in č. g. Aleš Lovr., fajm. na Pečnici, faro Vetrinje. — Č. g. Jamnik Jan., kaplan v Sovodji, pride za provizorja v št. Peter v Kačji dolini, in na njegovo mesto č. g. Ganglmayer Jož., za kaplana v So vod je. — C. g. Knaf-lič Jakob, kaplan v št. Jakobu, pride za provizorja v Pečnico in bode oskerboval faro v Ločab. — Č. g. Sir-nik Jan. je prestavljen iz Tinj za kaplana v Terg.
Dobrotni darovi*
Za pogorelce „StarovaŠčane" v Šentjernej i: Gosp. Jož. Jerič 3 gl. — Z Brezovice po č. g. fajm. 5 gl. — G. Fr. E. 1 gl. — M. P. 25 kr. — Iz Smlednika po č. g. fajm. 9 gl. 52 kr.
Za pogorelce v Klancu pri Kranji: Preč. gosp. sem. vodja dr. A. Cebašek 5 gl. — Gosp. Jož. Jerič 1 gl. — Z Brezovice po 6. g. fajm. 5 gl.
Za pogorelce v Hrenovicah: Gosp. J. Jerič 1 gl. Za afrikanski misijon: Z Brezovice po č. g. fajm. 1 gld.
Za novo cerkev N. Ij. G. presv. Serca v DavČi: J. Ž. 1 gl.
Za cerkev M. D. v Suši: G. Fr. E. 1 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: Z Brezovice po č. g. fajm. 3 gl. — Iz Sorice po 6. g. fajm. 2 gl. 31 kr. — Po čč. oo. Frančiškanih ljubljanskih 8 gl. 40 kr. in 1 staro dvajset. — M. Ž. 25 kr. — Neimen. 20 kr.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Preč. gosp. kan. P. Urh 4 gl. v sr. — Preč. gosp. sem. vodja dr. A. Cebašek 5 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Leskovca po čast. gosp. Jarca 3 gold.
Za dobre namene: Is Smlednika po č. g. fajm. 1 gl. 50 kr.
Pogovori z gg* dopisovalci.
G. V. KI.: Int. posl. P. Alf. Rat. v Jeruz.; Šmarn. poslane. Vpisani. — Več gg.: Šmarnice poslane od g. založnika po naročilih. — Dr. G.: Gratias; prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Loki Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikoTl dediči v Ljubljani.