I

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 315759

Ano (Leto) VIII (3) No. (štev.) 26
BUENOS AIRES,

29. JUNIJA (JUNIO)

“ESLOV ENIA LIBRE”

1950 - Ano del Liberlador General San Martin - 1950

§:«

OH §

H T3

asw g

Gtf O o

Victor Martinez 50 - Buenos Aires

FRANQUEO A P AGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N9 3824

Sovjeti sprožili vojno
v Koreji

V nedeljo rine 25. jun. ob štirih zjutraj
(po našem času v soboto 24. jun. ob 18. j
uri zvečer) je severna Koreja, ki je pod j
hadzorstvom sovjetov, napovedala vojno !
južni Koreji; takoj nato so oborožene sile j
severne Koreje vdrle čez mejo in začele
prodirati proti Seulu, prestolnici južne J
Koreje. Seul leži le nekaj km od meje

med obema Korejama.

Ta sovjetski napad je presenetil ves
svet; ker je južna Koreja pod zaščito
_ USA, so povsod s silnim vznemirjenjem
prisluhnili, kaj bo storila USA vlada.
Varnostni svet UNO je bil v nedeljo
sklican na nujno sejo; ob odsotnosti so¬
vjetov je bil sprejet predlog zastopnika
USA, ki poziva obe stranki v Koreji, da
ustavita vojskovanje in da se sile sever¬
ne Koreje morajo umakniti. V torek 27.
jun. je svet UNO sklepal znova o po¬
ložaju ‘v Koreji. Toda med tem ko pi¬
šemo te vrstice, so začele prihajati iz
USA prve pozitivne novice, ki napove¬
dujejo obsežno akcijo USA v zelo po¬
membnem obsegu: USA so sklenile kre¬
niti na pomoč napadeni južni Koreji in
predlagati svetu UNO, da sklene sank¬

cije proti napadalcu — to je proti se¬
verni Koreji. Truman je v torek 27. jun.
opoldne objavil, da je naročil ameriškim
pomorskim in letalskim silam, da naj
nudijo vso podporo južni Koreji in po¬
sebni oddelki ameriškega brodovja in le¬
talstva so že krenili ob obali južne Ko¬
reje (radijska poročila že vedo povedati,
da so ameriška letala v borbi s sovjet¬
skimi lovskimi letali sestrelila četvero
sovjetskih letal) in sedmi skupini ame¬
riškega vojnega brodovja je bilo naro¬
čeno, da mora takoj odpluti do obale
Formoze in braniti to postojanko marša¬
la fiangkajška pred napadom kit. komu¬
nistov s celine. Sodeč po prvih vtisih se
more ugotoviti, da je sprožitev sovjet¬
ske vojne v vzhodni Aziji izzvala dvoje:
1. ameriške' letalske in pomorske sile
hite na pomoč napadeni južni Koreji; 2.
dočim se je zdelo, ^a je Čangkajškov po¬
ložaj na Formozi nevzdržen, se je zara¬
di vojne v Koreji pomen Formoze za
USA sedaj popolnoma preobrnil in bo¬
do tako poslej ameriške oborožene sile
na Daljnem vzhodu poleg Japonske nav¬
zoče še v južni Koreji in na Formozi.

Korejci imajo svojo državo že nad 2009 let

Korejci žive na polotoku Koreja in
njih dežela meri nekaj nad 220.000 km2
(Jugoslavija je merila nekaj nad 250.000
km2) in prebivalstvo se suče okrog 22
miljonov. Na severu je dežela bogata na
rudnikih in industriji, južni del pa je
predvsem poljedelski. Korejci so etnič¬
no pleme zase. Kulturno so še zelo za¬
ostali in je velik del prebivalstva ne¬
pismen. Vendar je med prebivalstvom
čut za nacionalno neodvisnost zelo raz¬
vit in tradicija o več ko dvetisočletni
državnosti zelo močno zasidrana. Naj¬
bolj omikani so danes rodovi, ki so pre¬
jeli krščanstvo, vendar je teh le nekaj
nad pol miljona; ker so krščanstvo pri¬
nesli ameriški misijonarji, je med nji¬
mi močno razvito gibanje za naslonitev
na podporo demokracij za ohranitev na¬
cionalne samostojnosti; skrajni nacio¬
nalisti pa so kmalu podlegli propagandi
iz Moskve in tako je zlasti med manj
izobraženim ljudstvom delo komunistov
zelo olajšano. Na konferenci v Kairu v
letu 1943 je bilo med Anglijo, USA in
Kitajsko sklenjena pogodba, da mora
biti po zmagi nad Japonci Koreji vr¬
njena njena neodvisnost; toda v avgu-

vdirati v Korejo, so se na jugu izkrcale
ameriške vojne sile (20.000 mož) in za¬
čele zasedati svoj del Koreje. V Potsda¬
mu je bilo na konferenci Stalina, Tru¬
mana in Atleeja dogovorjeno, da bo Ko¬
reja samostojna država,’ toda dokler se
ta samostojnost na utrdi, ostaneta v de¬
želi ameriška in sovjetska vojska; Ko¬
reja je bila razdeljena na južni in se¬
verni del — meja je bila potegnjena ob
38. vzporedniku. Sovjeti so severni del
kmalu spremenili v sovjetsko satelitsko
republiko, na jugu pa je bila ustanov¬
ljena demokratska republika z glavnim
mestom v Seulu. Sovjetska vojska se je
lansko leto “umaknila” iz severne Ko¬
reje, kmalu nato so odšli tudi ameriški
oddelki iz južne Koreje. Posebna komi¬
sija UNO bi morala v Seulu doseči, da
se oba dela Koreje pogodita in da se
obnovi enotna samostojna korejska dr¬
žava. Toda komisija UNO je zastonj ča¬
kala na odgovor iz severa; pod vod¬
stvom sovjetskih vojaških strokovnjakov
je bila v severni Koreji organizirana
kom. republika z oboroženo silo, ki je
v noči na 25. junij vdrla v južno Ko¬
rejo. Ako kom. zasedejo južno Korejo,

stu 1945 so sovjeti po vstopu v vojno bo vsa Koreja sovjetska kom. republika
proti Japonski takoj vdrli v Korejo. Še 'in novo izhodišče sovjetov za razmah

isti dan, ko so sovjeti na severu začeli

svetovne kom. revolucije.

Koreja v okviru sovjetskega imperijalizma

Sovjeti so sedaj krenili na pot, ki jo ! ri proti Dardanelam in Perzijskemu za¬
je v Aziji skušala za Rusijo utrjevati že livu. V letu 1907 je morala Rusija skle-
carska diplomacija. V zgodovini 19. sto- ! niti v ta namen antanto z Anglijo in
let ja se je v ruski diplomaciji uveljavila j Francijo; londonski pakt je leta 1915
teorija, da mora ruska zunanja politika J Rusiji obljubil Carigrad in Dardanele,
iskati izhoda za Rusijo na odprto morje
na Pacifiku, kadar se podro ruski po¬
skusi pi iti na odprto morje skozi Cari¬
grad na Sredozemsko morje. Ko je car¬
ska Rusija izgubila vojno na Krimu v
letu 1856 in s tem tudi izhod skozi Dar¬
danele, je krenila proti Daljnemu vzho¬
du in iz leta 1861 izvirajo prve diplo¬
matske pogodbe med Kitajsko in Rusi¬
jo. ki dajejo Rusiji posebne pravice .v
Mongoliji in Mandžuriji; Rusija je mo¬
rala na jugu zavarovati področja ob bo¬
doči transibirski progi iz Petrograda v
V ladivostok. — Drugi ruski poskus priti
v posest Carigrada v dobi pred berlin-,
skim kongresom leta 1878 je ponovno
piopadel in Rusija je v Aziji začela stre-

toda izbruh kom. revolucije v Rusiji je
Angliji dopustil, da ta del londonskega
pakta ni bil nikdar izpolnjen.

Po drugi svetovni vojni so sovjeti 1.

1945 skoraj da dobili pod svojo kontrolo
ves Balkan; toda Anglija jim je srečno
preprečila oblast nad Grčijo.' Sovjeti v
Grčiji niso mogli ustaliti svoje kom.
vlade. Guerile kom. partizanov je ko¬
nec in to po zaslugi ameriške podpore
Grčiji. Sledilo je nazadovanje moči kom.
strank v Evropi in Trumanova doktrina
o zaščiti nad Turčijo in Grčijo je zaprla
pot sovjetom proti Carigradu. V Evropi
sovjeti nimajo pristanišča, kjer bi mogli
zgraditi svojo vojno in podmorniško o- topništvo
porišče. — Na Daljnem vzhodu je Vla-

deve, ker bo začela opažati, da je Sibi¬
rija postala kitajska.)

S Korejo pa ima Sovjetska zveza na
severu neposredne meje. Kdor ima Ko¬
rejo, obvlada v vojaškem pokledu Ki¬
tajsko in Japonsko. V pripravah na tret¬
jo vojno so sovjeti sedaj sklenili, pod¬
rediti si ta polotok; na ukaz iz Moskve
so kom. vojske s severa krenile na po¬
hod proti jugu, da sovjetom izvojujejo
primerne postojanke južno od Vladivo¬
stoka. Komunistični partijski učbeniki
za daljnjo Azijo pravijo, da mora biti
za zmago kom. revolucije na svetu o-
zamlje Kitajske, Koreje, Japonske in vse
jugovzhodne Azije pod nadzorstvom Mo¬
skve. — Proti temu pa se postavlja teza
USA in drugih zastopnikov svetovne de¬
mokracije, ki povdarjajo, da more biti
ohranjen mir na svetu le, ako so Ki¬
tajska, Koreja in Japonska samostojne
in enakopravne države.

Prvi dnevi vojskovanja v Koreji so
prinesli prve delne uspehe kom. napa¬
dalcem. Toda protiukrepi se že kažejo:

1. USA so v prvih dneh krize nastopile
tako odločno, da je odstranjen sleherni
strah o umiku, ki bi bil podoben onim
umikom, ko je Hitler sprožil napade, po¬
dobne takim, kakor jih vodi Moskva;

2. prvi obrambni ukrepi vodijo oborože¬
no silo USA ob- obale Kitajske in Ko¬
reje v tolikem obsegu, kakor se to ni
zgodilo nikdar v svetovni zgodovini; 3. |
kakor v Evropi, tako se tudi v Pacifiku
trdno varita fronti med glavnim nas¬
protnikom — USA in sovjeti; napad so¬
vjetov na južno Korejo je samo še po¬
večal prepad med obema sovražnikoma
in poostril možnost tistega trenotka, ki
lahko prenese ves obseg spornih zadev
na tehtnico skrajnega obračuna.

'1 RUM AN IZDAL UKAZ AMERIŠKIM
OBOROŽENIM SILAM ZA NASTOP
PROTI KOMUNISTIČNIM
NAPADALCEM NA KOREJI

TRUMAN je izdal ukaz ameriški mor¬
narici in letalstvu, da priskočita na po¬
moč Južni Koreji, sedma ameriška po¬
morska skupina pa je dobila ukaz za
obrambo Formoze. V tovadevnem ukazu
Truman pravi med drugim: “Napad na
Južno Korejo pomeni brez vsakega dvo¬
ma, da so komunisti prekoračili mejo
mednarodne stabilnosti in se podali na
zavojevanje svobodnih narodov. Poslu-
žili so se sedaj vojaškega vdora in to¬
talne vojne. Komunizem s tem omalova¬
žuje Združene Narode ter bi v tem slu¬
čaju tudi okupacija Formoze predstav¬
ljala direktno grožnjo varnosti na Pa¬
cifiku in ameriških oboroženih sil na
tem področju. Južnokorejske vojaške si¬
le, ki so bile oborožene samo za vzdrže¬
vanje reda in miru na tem področju,
so bile preračunano in nepričakovano
napadene. Varnostni Svet je ukazal se¬
vernim korejskim silam prenehanje og¬
nja in umik na staro mejo. Ta ukaz ni
bil izveden, pač pa so nasprotno komu¬
nisti povečali svoje napade. Varnostni
svet je pozval vse članice ZN, da pod-
pro Organizacijo pri njenih naporih za
izvedbo sklepov. V takih okoliščinah u-
kazujem pomorskim in zračnim silam
USA, da pomagajo južnokorejskim vo¬
jaškim silam in jih zaščitijo in da pod-
pro vlado južne Koreje v njeni borbi
proti napadalcem s severa.”

Vrhovni ameriški vojaški poveljnik na
Dalnjem Vzhodu general MacArthur je
v izvedbi Trumanovega ukaza izdal po¬
velje am. letalstvu in vojni mornarici
za oborožen nastop proti komunistom.
Ameriška letala so že začela nastopati
in so sestrelila več sovjetskih letal. V
močni akciji je tudi am. protiletalsko

EL SENADO DE LA NACION ŠOBRE LAS MALVINAS

Ante el pedido formulado en la Camara de los Comunes de Gran Bretana por
uno de sus miembros sugiriendo al mismo Cuerpo Legislativo “enviar una pro¬
testa a la Republica Argentina por la negativa de su gobierno a aceptar las es-
tampillas britanicas que llevan la inscripcion “Falkland Islands”, el Senado de la
Nacion Argentina declara:

19—Que la soberania de la Republica Argentina sobre todas las islas del archi-
pielago de las Malvinas desde la Revolucion de Mayo hasta el dia de hoy, es indis-
eutible, historica y jurldicamente, tanto comn geografica y univeršalmente.

29—Que aplaude y ratifica la politica del Excmo. senor presidente de la Na¬
cion Argentina, general de division don Juan Peron, que en todo momento ha man-
tenido incolume el derecho de la Republica Argentina sobre todas las islas del ar-
chipielago de las Malvinas, y, especialmente,, en el caso presente del fundado y le-
gitimo rechazo de las estampillas britanicas que pretenden desconocer el derecho
y la intangible soberania de la Republica sobre esas tierras.

39 Que senala ante las naciones de America y ante los hombres de estudio de
ainbos mundos, historiadores y j,urisconsultos, el inamistoso empeno del diputado
britanico referido como un gesto contrario a la verdad demostrada a la luz de tra-
tados internacionales y documentos incontrovertibles, segun las mas famosas obras
eseritas en Espana y Estados Unidos de Norteamerica durante el presente siglo
sobre la historia y la geografia y la cuestion de las Islas Malvinas;

49—Que la ocupacion por la fuerza en el ano de 1833, como es de universal
conocimiento, fue una invasion que el gobierno britanico ejecuto sobre las Islas
Malvinas, pretendiendo desconocer el derecho de la corona espanola, que ya habia
rtconocido durante siglos, y que la Republica Argentina heredo y ejercio siempre
desde el mismo dia de su Libertad e Independencia del Rey Don Fernando VII, sus
sucesores y metropoli, segun el juramento nacional argentino de 1816, cuya afir-
macion en la tierra de las Islas Malvinas fue tranquila y pacifica en posesion y do-
minio desde el ano de su deseubrimiento por Espana hasta el de su invasion por la
fuerza militar de Gran Bretana en 1833, siendo perenne la soberania argentina so¬
bre el archipielago.

ARGENTINSKA SUVERENITETA NAD MALVINSKIM OTOČJEM

Brit. poštna uprava je izdala serijo znamk z napisom “Falkland Islands”. Ar¬
gentinska vlada teh znamk ni priznala, ker smatra Malvinsko otočje za sestavni
del svojega nacionalnega področja in se svoji suvereniteti nad tem otočjem ni od¬
rekla vse od majske revolucije do današnjih dni.

V zvezi z debato, ki je bila o tem v brit. parlamentu, je argent. senat podal
naslednjo slovesno izjavo:

L Šuvereniteta republike Argentine nad Malvinskimi otoki je od majske re¬
volucije pa do danes zgodovinsko in pravno, prav tako pa tudi zemljepisno in sploš¬
no nesporna;

2. Senat popolnoma odobrava in potrjuje politiko predsednika argentinskega
naroda div. generala Juana Perona, ki je vedno in povsod branil pravico republi¬
ke Argentine do vseh Malvinskih otokov, posebno pa še v sedanjem primeru ute¬
meljene in zakonite odklonitve angleških znamk, ki poskušajo omalovaževati ne¬
dotakljivo suverenost Republike nad temi ozemlji:

3. Senat želi prikazati vsem narodm Amerike, vsem znanstvenikom obeh sve¬
tov, zgodovinarjem in pravnikom neprijateljsko namero omenjenega angleškega .
poslanca kot resnici strogo nasprotujoče dejanje, resnici, ki je bila v luči medna¬
rodnih dogovorov in neovrgljivih dokumentov dokazana v najslavnejših, v Špani¬
ji in Združenih državah, v tem stoletju pisanih delih o zgodovini in zemljepisju in
problemih Malvinskih otokov;

4. Senat ugotavlja, da je bila nasilna zasedba 1. 1833, kot je splošno znano,
navadna invazija, ki jo je angleška vlada podvzela proti Malvinskim otokom s pri¬
pombo, da ne prizna pravic španske krone do tega ozemlja, ki jih je bila skozi sto¬
letja priznavala, katere je Republika Argentina podedovala in jih vse od dneva
njene osvoboditve in proglasitve neodvisnosti od kraljestva Ferdinanda VII., nje¬
govih naslednikov in materne zemlje, izvajala, kakor stoji to v argentinski narod¬
ni prisegi 1. 1816; Senat nadalje ugotavlja, da je ta posest Malvinskih otokov bila
vse od leta španskega odkritja pa do invazije angleških oboroženih sil 1. 1833, mir^
na in miroljubna, tako da je argentinska šuvereniteta nad tem otočjem večna.

meti za kontrolo nad ozemljeni vseh rek, j divostok še vedno samo deloma upora-
ki iz notranjositi Kitajske teko proti se- j ben kot oporišče vojnih ladij. V dogo-

veru. Ker je Vladivostok pristanišče, ki
je pozimi zamrznjeno, j e m0 rala Rusija
stremeti za lukami, ki so v vseh letnih
časih primerne za vojno brodovje. Car¬
ska diplomacija je Rusiji izvojevala Port
Artur in Dajren v Mandžuriji. Toda pre¬
moč teh postojank ruske vojske ob Pa¬
cifiku je izzvala v letu 1904 vojno med
Japonsko in Rusijo. Rusija se je mo-

voru z Maocetungom imajo sicer sovjeti
pravico imeti najeti pristanišči Port
Artur (v vojne namene) in Dajren (kot
trgovsko luko), toda oboje bi bilo na
ozemlju, ki je pod kit. suverenostjo. (V
Pekingu pa živi kit. modrijan Lihung-
čang, ki uživa tolik ugled, da zahaja k
njemu na razgovore celo Maocetung. In
ta je med ljudi raztrosil naslednji sta¬

rala iz Mandžurije poražena umakniti j vek: “Rusija se bo kesala za tisti dan,
in vrniti v boj za izhod na morje v sme- | ko se je zagrizla v kitajske notranje za-’

VARNOSTNI SVET POZIVA
ČLANICE UNO NA POMOČ
NAPADENI KOREJI

S položajem, ki so ga v Južni Kore¬
ji ustvarili severnokorejski komunistič¬
ni oboroženi oddelki z vdorom na južno-
korejskd področje, se je bavil tudi Var¬
nostni svet, ki je po naglem postopku
ugotovil naslednje: 1. Vdor Severne Ko¬
reje v Južno'predstavlja pravi napad. 2.
Varnostni svet poziva Severno Korejo,
da takoj preneha z ognjem in umakne

svoje čete na 38. vzporednik. 3. Komi¬
sija ZN v Koreji mora takoj poslati toč¬
no poročilo o položaju in stalno obve¬
ščati Varnostni svet o vseh dogodkih, ki
se bodo razvijali. 4. Vsi člani ZN mo¬
rajo na vse načine priskočiti na pomoč
Južni Koreji v njeni borbi proti napa¬
dalcem.

Ameriški delegat Austin je izjavil, da
bo USA zahtevala od Varnostnega sve¬
ta odobritev vojaških akcij proti Sever¬
ni Koreji ter da se bodo temu ukazu
morale odzvati vse članice ZN.

Ker se Severna Koreja ni odzvala po¬
zivu Varnostnega sveta, da ustavi so¬
vražnosti, je Varnostni svet ZN na se¬
ji v ponedeljok odobril vojaško akcijo
proti njej. Tak predlog so stavile USA
in so zanj glasovali delegati vseh držav,
razen egipčanskega in indijskega, ki od
svojih vlad še nista imela navodil. Pro¬
ti je glasoval samo Titov delegat dr.
Aleš Bebler, ki je izjavil, da je Koreja
"žrtev politike vplivnostnih področij”,
sovjetski delegat pa se seje sploh ni
udeležil.

čju panamskega prekopa ter naj bi se
glavne akcije vodile iz Guatemale pod
vodstvom tamkajšnje kom. stranke-
Načrt obsega v glavnem štiri točke: 1-
Nevtralizirati latinsko Ameriko, pre¬
hrambeno skladišče za USA, v slučaja
tretje svetovne vojne; 2. Zmanjšati ame¬
riški trg v srednji in južni Ameriki in
pospeševanje gospodarske depresije v
USA; 3. Ustvariti politično negotovost v
USA; 4. Prisiliti USA, da bo raztresla
svoje vojaške sile na številna strateška
oporišča in tako zmanjšati njeno notra¬
nje obrambno moč.

SOVJETSKI NAČRTI ZA SPROŽITEV
SVETOVEGA KONFLIKTA

“NEW YORK TIMES” .je objavil
vrsto poročil iz obveščevalnih centrov a-
meriške FBI, po katerih je ZSSR pri¬
pravila vse potrebno za penetracijo
kom. pete kolone v države obeh Amerik.
Sovjetski načrt predvideva uničenje ob¬
rambnih naprav na strateškem podro-

KOMUNISTOČNO POTVARJANJE
DEJSTEV

ZSSR ni dala nobenega znaka o svo¬
jem zanimanju za vojno na Koreji. So¬
vjetsko časopisje prinaša dogodke pod
majnimi naslovi, moskovska radijska
postaja pa je objavila, da so napad pri¬
čele vojaške edinice Južne Koreje. Vsa
poročila prinašata sovjetski tisk in ra¬
dio brez komentarjev.

NAPAD NA JUŽNO KOREJO
JE UDAREC MOSKVE
W ASHIN GTONU

“DER ABEND”, nemški večernik, ki
ki izhaja v zahodni coni Berlina, je
objavil, da “mora danes vsemu svetu
postati jasno, da predstavlja napad Se¬
verne na Južno Korejo udarec Moskve
(Vashingtonu. Kdor tega ne vidi, je
slep.”

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aif©s„ 29« VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Pismo iz U. S. A.

.

Dragi g-, urednik!

Ne ustrašite se, ako začnem svoje pi¬
smo s številkami. V eni zadnjih številk
zelo razširjenega katoliškega cerkvene¬
ga tednika “The Register”, ki izhaja v
Denverju v Colorado, berem, da je po
zadnjih podatkih v Zedinjenih državah
Severne Amerike 81 in pol milijona čla¬
nov raznih veroizpovedi, to se pravi lju¬
di, ki hodijo v ene ali druge vrste molil¬
nico Bogu izkazovati vsaj nekaj časti.
Ljudsko štetje, ki so ga izpeljali v apri¬
lu in katerega uspehi še niso objavljeni,
bo pokazalo, da je v Zed. dr. nad 150 mi¬
lijonov vseh prebivalcev. (O verski pri¬
padnosti ta statistika ne bo govorila).
Vsak si lahko sam izračuna, koliko je
tedaj tistih, ki sploh ne prestopijo pra¬
ga kakega božjega hrama. Na ameriš¬
kem denarju dentu, stotinki dolarja, je
napis: “In God we trust” — V Boga za¬
upamo. Iz gornjih podatkov bi sledilo,
da skoro polovici sedanjih Amerikancev
ta napis nič več ne pomeni in ne raču¬
najo z Bogom, kakor so njihovi predni¬
ki. Ni s tem rečeno, da taje Boga, toda
breizbrižnost Zanj je tudi odpad od Nje¬
ga.

Morda bo zanimalo nekaj- podatkov o
katoličanih v Zedinjenih državah. Pred
par tedni je izšel uradni katoliški se¬
znam (Official Catholic Directory), ki
ki pove število katoličanov po vseh ško¬
fijah, to je, katoličanov, ki so priglaše¬
ni kot člani raznih župnij. Po tem sezna¬
mu bi bilo v Zed. državah 27.766.141 ka¬
toličanov. Če vzamemo kot celotno šte¬
vilo prebivalstva Z. d. 150 milijonov, bi
to zneslo 18.5%. Naj dodam, da je po
tem seznamu v Ameriki 42.970 duhov¬
nikov, 157 škofov, 21 nadškofov in 4 kar¬
dinali.

Število katoličanov v primeri s celim
prebivalstvom ni posebno veliko. Prav
tako se ne sme precenjevati njihovega
vpliva. Razne protestantovske skupine
tudi sejejo sovraštvo proti katoličanom
ob vsaki priložnosti in nepriložnosti. Ni
ga kakega metodistovskega ali bapti-
stovskega večjega zborovanja, da si ne*
bi privoščili .katoličanov. Ti si iz tega
sicer ne store mnogo. Pravijo, da pač
velja: Mi vstajamo in vas je strah. Po-
vdariti hočem, da je proti katoličanom v
Zed. državah mnogo neprijaznosti. Znani
sovražnik katoličanstva Paul Blanchard
je napisal knjigo: American Preedom
and Catholic Power (Ameriška svoboda
in katoliška moč), v kateri svari'Ame¬
riko, češ, da ogrožajo katoličani ameriš¬
ko svobodo. Vse stare zgodbe protestan-
tovskih agitatorjev je , pogrel in napisal
zraven kopico debelih neresnic o katoli¬
ški veri in Cerkvi. In ta knjiga je bila
dolge mesece med 16 bestseller-ji (knji¬
gami, ki se najbolje prodajajo). Tako je \
bila všeč raznim neprijateljem Rima. Z
napadi na katoliško Cerkev je mož obo¬
gatel. Katoličani mu seveda niso ostali
dolžni odgovora, toda prodaja te nezrele
knjige živo priča, kakšno je razpolože¬
nje proti katoliški veri v mnogih ameriš¬
kih krogih. Pri nas so poredne otroke
včasih strašili, češ, da bo prišel cigan
ponje, ako ne bodo pridni. Pred kratkim
sem bral pripovedovanje spreobrnjenca,
kako so ga kot otroka strašili, da ga od¬
nese papist, če ne bo ubogal. Nikar to¬
rej ne mislite, da vlada zagrizenost sa¬
mo v stari Evropi. —Na najvišjem me¬
stu v Ameriki sedi mož, ki hodi v bapti-
-stovsko molilnico, obenem je svoboden !
zidar 32 stopnje, ki je po poročilu
“Life”-a niti njegov prednik Roosevelt I
-ni dosegel. Zato je razumljivo, da je pod
pritiskom protestantovskih sekt odpokli¬
cal osebnega zastopnika predsednikove¬
ga iz Vatikana. Nikakega upanja ni tre-
notno. da bi se ta zveza upostavila. Tudi
Francova Španija je neprestano na vrsti
pri tej skupini ljudi. Marsikaj nerodne¬
ga je v Francovi diktaturi, toda največ¬
krat mu pogrejejo v listih tisto, da “pre¬
ganja” tistih par protestantov, ki so v
Španiji. Težko bo tedaj našel milost -v
očeh Zed. držav, kjer prevladujejo taki,
ki se krčevito branijo, če bi jim kdo re¬
kel, da niso precej na levo od centra, ali
pa omenjeni protestantje, ki ob vsaki
priliki kažejo, da jih še vedno mora tla¬
či ob misli na Rim.

Iz tega je tudi razumljivo, kako težko
se bo prebila v taki javnosti kaka misel,
ki bi bila v korist slovenskih katoliča¬
nov. Zdi se mi prav, da tega nikoli ne
Izgubimo iz vidika.

Ameriški katoličani šo'nam Slovencem
seveda prijazni, pa vendar ne smemo po¬
zabiti, da gledajo v svet skozi ameriška
očala. Ta pa so vedno pobarvana s ko¬
ristmi tistih, ki so na vrhu. Kdo si tudi
mere v daljavo sam ustvarjati' jasno sli¬
ko, kdo se more popolnoma odtegniti
vplivu svoje okolice? Ko že govbrimo o
slovenskih Vprašanjih, pa še to omeni

IZ TEDNA V TEDEN

iz svobodnega sveta

USA: Ameriški kongres je odobril
zvišanje enot ameriških letalskih sil od
48 na 70 skupin.

Ameriško propagandno ministrstvo je

izdelalo nov načrt o pobijanju sovjetske
lažne propagande ter namerava sprožiti
svetovno organiziranje demokratskih
propagandnih ustanov za sodelovanje
pri pravilnem in točnem obveščanju o
dogodkih v svetu.

Ameriška družba Air Fleet Incorpora-
ted je prodala Španiji 48 vojaških letal
tipa Stinson za 7 in pol miljona dolarjev.

Trygve Lie se je izmaknil odgovoru
na vprašanje časnikarjev, kaj namerava
storiti v svojo obrambo pred obtožbo, da
je komunist, z izgovorom, da “ne dovoli
zaslišanj na časnikarski konferenci”. Na
ponovno vprašanje v tem smislu se je
razburil in kriknil: “Moj Bog, saj mo¬
rajo vendar spoštovati mojo osebno ne¬
dotakljivost.” Na vprašanje nikakor ni
hotel odgovoriti.

Acheson je v zadnjem govoru pred ko¬
munističnim napadom na Korejo izjavil,
da “USA ne bo sprejela nobene sovjet¬
ske ponudbe za ureditev miru, ki ne bi
bila v skladu z demokratskimi načeli in
sklepi konferenc velikih sil med in po
pretekli svetovni vojni.”

Senator Connally je pred amer. kon¬
gresom izjavil, da je “fantastična ideja,
da bi mogla zahodna Evropa ostati nev¬
tralna v slučaju vojne med diktaturo in
demokracijo.”

Skupina Ameriških veletrdnjav B-36,

ki nosijo atomsko bombo, je izvršila
10.000 milj dolg polet iz Ilonoluluja do
Texasa preko Floride. Ta rekordni po¬
let namerava ista skupina še povečati.
Skupina veletrdnjav je to pot preletela
v 40 urah.

Truman je imenoval generala M. S.
Eddy-a za vrhovnega poveljnika ameriš¬
kih oboroženih sil v Evropi.

Ameriški urad za gospodarsko sodelo¬
vanje je s hitrimi sklepi preosnoval svo¬
je načrte o pomoči Koreji ter sklenil, da
bo pospešil pošiljke petroleja in hrane
v Južno Korejo. Ameriški mornarici je
odstopil tudi večji del ladij za prevoz
vojnega materijala na Korejo.

Ameriško zunanje ministrstvo je po¬
zvalo vse ameriške poslanike v južno
ameriških državah na nujen posvet v
Washington v zvezi z dogodki, na Kore¬
ji.

Ameriške zračne, pomorske in suho-
zemske sile na Aljaski so stopile v stro¬
go pripravljenost za slučaj sovjetskega |
napada preko Aleutov na ameriško celi¬
no.

Ameriške domače zračne obrambne si¬
le v državi Michigan so v strogi pri¬
pravljenosti za slučaj sovjetskih zračnih
napadov na USA.

ITALIJA: Vlada je odobrila zakon o
kontroli delovanja in povezave trustov,
da tako prepreči Samovoljne ddgovore
velikih podjetij na škodo mahjših, zlasti
pa na škodo odjemalcev.

★

ŠPANIJA: Španska vlada je sklenila
pristopiti k mednarod. žitni konferenci;

letno mora Španija kupiti 117.600 t žita.

Med Španijo in ‘Zah. Nemčijo je bila
podpisana trg. pogodba, ki predvideva
izmenjavo blaga v vrednosti 91 mil. do¬
larjev.

★

FRANCIJA: Bidault, ki je pri enem
izmed glasovanj v parlamentu o letoš¬
njem proračunu doživel malenkosten po¬
raz, je nepričakovano postavil skupšči¬
no pred glasovanje o zaupnici njegovi
vladi v zadevi povišanja plač drž. na¬
meščencem, kar so zahtevali lev. ele¬
menti s socialisti, ki so doslej pri vseh
glasovanjih podpirali Bidaulta. To pot je
Bidault sleherno povišanje plač in s tem
zvečanje drž. stroškov odločno odklonil;
soc. stranka je zatem sklenila, da bo v
parlamentu glasovala proti vladi.

S 352:230 glasovom je Bidault izgubil
zaupanje parlamenta ter je takoj podal
ostavko celotne vlade; sredi nahujše po¬
litične aktivnosti Francije pri delu za u-
resničenje Schumanovega načrta, za
zbližan je z Nemci in ureditev Evrope
j pod franc, duhovnim vodstvom se je
Francija znašla brez močne vlade!

Predsednik republike Auriol je takoj
pričel posvetovanja z vodilnimi politiki
ter je trenutno informativno službo zanj
pri sestavljanju vlade prevzel nekd.
predsednik Queille; če se Bidaultovo
ljudsko gibanje ali pa tudi socialisti ne
izrečejo za sodelovanje v vladi, potem
računajo z izvedbo novih volitev.

★

ANGLIJA: Kons. in lib. stranka sta
skupno postavili zahtevo o pristopu
angl. vlade k razgovorom o Schumano-
vem načrtu; težke obtožbe proti lab.
vladi je iznesel zlasti Eden, 2. .mož kons.
stranke in biv. zun. min., trdeč da Schu-
manov načrt predstavlja trenutno naj¬
boljšo rešitev evropske skupnosti in na¬
predek svet. gospodarskega sodelovanja.
Attlee je kons.-lib. zahtevo o pristopu
preobrnil v vprašanje zaupnice vladi so
o njej glasovali te dni; zaupnico je
Attle po že izkušenem receptu navzoč¬
nosti vseh lab. poslancev dobil z nekaj
glasovi več kot združena opozicija.

Prav tako kot Di Vittoria v Italiji vo¬
di tudi angl. lab. v njih odklonilnem sta¬
lišču do Schumanovega načrta bojazen
pred združitvijo evropeskega kapitala v
eni sami organizaciji.

A

NEMČIJA: S predlogom franc, vlade
j angl. in amer. o začasni ukinitvi vojne¬
ga stanja z Zah. Nemčijo je vključeva-
j nje Nemcev v evrop. in svet. skupnost
j stopilo krepek korak naprej. Razgovori
I o tem predlogu se začno 3. julija.

mo, da smo sosedje Italijanov. Ti imajo
vse drugačne priložnosti dajati svetu in-
formacije, ki so barvane po njih okusu. I
Amerikanee zanaša pot v Italijo obču- j
dovat staro kulturo. Ker je v Ameriki
več tehnične civilizacije in manj kultu¬
re, napravlja Italija velik vtis na Ame-
rikance. Mi smo zanje barbarski Balkan¬
ci. V Ameriki žive dalje milijoni Italija¬
nov. Naj so tudi ti priseljenci narodno
manj zavedni, vendar ve vsak nekaj o
Gorici in Trstu. Mi smo njih nasprotni¬
ki. Tako žalibog premnog Amerikanee
gleda na nas po italijanskem posredo¬
vanju. V takih razmerah se je moglo
zgoditi, da sta našli obsodbi nadškofa
Stepinca in kardinala Mindszentyja ve¬
lik odmev med katoliškimi krogi Z.
Držav, slučaj Rožmanov pa prav majh¬
nega, čeprav je bil ljubljanski škof res
obsojen samo radi boja proti komuniz¬
mu, pri onih dveh pa so igrale vlogo še
druge okoliščine.

Povdarjal sem, da so v gornjem šte¬
vilu katoličani, ki- so člani župnij. Ne¬
hote se vsiljuje vprašanje, koliko pa je
še drugih delno ali popolno odpadlih, za¬
nemarjenih ali Cerkvi naravnost sovraž¬
nih. Koliko bi bilo teh ? Ker ni o verah
uradnih statistik, je vse le boljše ali
slabše ugibanje. Slišite trditve, da je ta¬
kih, ki ne spadajo kot člani v župnije,
vsaj toliko kot dobrih članov. Taki, ki to
trdijo se sklicujejo zlasti na to, da se
je med vojsko v nekaterih vojaških od¬
delkih priglasilo za katoličane 3T% vpo¬
klicanih. Če bi vzeli to za osnovo, bi se¬
veda prišli v zelo Visoko Številko, vendar
ti vojaški podatki ne Ihorejo biti sami
merodajni. Na vsak način pa gre število
I onih, ki so kot katoličani krščeni, pa ne
! izvršujejo redno svojih verskih dolžno¬

sti, v visoke milijone. Mnogi žive
med drugoverci in niti ne pridejo v stik
z drugimi katoličani. Polagoma omrze.
Več kot polovica mešanih zakonov vodi
v versko brezzbrižnost. Mnogi žive ne¬
prestano v brezverskem ozračju in se
okužijo. Da bi prestopali v druge vere je
bolj redko, ni pa čisto izključeno. Celo
med Slovenci najdete “priče Jehova”,
“adventiste sedmega dne” itd. kar pri¬
ča o njih majhni verski izobrazbi. Zlasti
pa vpliva na brezbrižnost in na odpad
šola, ki ne pozna nobene vere. Zato se
katoličani tako trudijo za svoje zasebne
katoliške šole. Kjer le morejo, ustano¬
ve pri župniji katoliško ljudsko šolo. vsi
večji kraji imajo višje katoliške šole in
velika mesta katoliška univerze s tisoči
slušateljev. Seveda to stane ogromne
svote, ki jih verniki plačujejo pri nedelj¬
skih cerkvenih zbirkah. Poleg tega pa
morajo katoličani seveda plačevati z
davki tudi javne šole. Torej dvojno bre¬
me. Naj omenim, da tudi nekateri lute-
rani poskušajo s svojimi šolami, ko vi¬
dijo, kam vodi javna brezverska šola.
Veliko je seveda krajev, kjer so katoli¬
čani prešibki in premaloštevilni, da bi
zmogli katoliško šolo. Tam poučujejo
krščanski nauk po cerkvah in dvoranah.
Toda kako dobiti skupaj vse otroke? In
kaj je v mnogih slučajih tak pouk pro¬
ti vsakdanjemu vplivu nekrščanske šole.
Tu je eden glavnih vzrokov, da ni urad¬
no število katoličanov večje kot 27 mili¬
jonov. Ni lahko biti katoličan v tem
brezverskem ozračju. Tako gredo izgu¬
be v milijone.

Kako je med Slovenci z odpadom od
vere pa morda ob kaki drugi priložnosti.

F. R.

Zah. nemški senat je enoglasno, odo¬
bril pristop Nemčije k Evropskemu
svetu.

Amer. vis. komisar za Nemčijo Mc
Cloy je potrdil navedbe nekaterih listov,
po katerih naj bi se zav. pripravljali na
uničenje važnejših industrijskih in pro¬
metnih naprav v primeru nenadne sovj.
invazije. Dejal pa je, da so sovj. trditve,
po katerih naj bi se zav. pečali tudi z
načrtom zajezitve Rena in tako ustva¬
ritve velikih poplav, smešne; sovj. listi
so svoje trditve opirali na neko sliko,
objavljeno v nemških listih, na katerih
je videti številne jame, izkopane za po¬
ložitev razstreliva, ob cestah, ki vodijo
proti Loreleiskemu skalovju.

Šest strančic, s skupnim številom
100.000 pristašev, se je pod vodstvom
biv. voj. zločinca Walterja Kleina zdru¬
žilo z novofašistično “Nacionalno stran¬
ko”.

★

AVSTRIJA: Zun. min. Gruber bo obi¬
skal Rim sredi julija.

Nemški prosovjetski atomski strokov¬
njak Hans Thirring je nameraval v to¬
rek imeti na dunajski univerzi govor o
“miroljubnih namenih ZSSR” in “impe-
rijalističnih ciljih USA”. Zaradi vojne
na Koreji je v veliko začudenje gostov
govor odpovedal z izjavo, da “je govor
pripravil v prepričanju, da ni nobene
nevarnosti z Vzhoda in da se politična
napadalnost ZSSR ne bo spremenila v
vojaško.” V govoru je nameraval pou¬
darjati, da Stalin ne bo sledil zgledom
Hitlerja.

•k

INDIJA: Vlada je po daljšem iska¬
nju aretirala enega glavnih kolovodij
komunizma v Indiji Mohana Kumarama-
lan-a, sina indijskega poslanika pri in¬
donezijski vladi. Kumaramalan je obto¬
žen rovarjenja proti državi in ščuvanja
na upor.

★

AVSTRALIJA: Vlada, ki je predlog
o ukinitvi KP Avstralije srečno spravi¬
la skozi parlament, pa ji je . nato senat
prepoved stranke odklonil, se pripravlja
na razpis novih volitev v pozni jeseni,
da bi z absolutno večino lib. stranke
tudi v senatu mogla končno partijo pre¬
povedati.

★

Za železno zaveso

FLRJ: poslanik šehovič v Atenah je
“nepričakovano” zapustil Atene; čakal
je že mesec dni na predajo poverilnih
listin, pa ga na dan, ki so mu ga do¬
ločili, predsed. grške vlade Plastiras ni
mogel sprejeti zaradi nujnih poslov. ■—-
Odnošaji z Grčijo so se zato spet poslab-
i šali; pravih razlogov za odhod Šehoviča
j še niso objavili.

FLRJ, ki je svojemu zastopniku pri
Varnostnem svetu Djuri Ninčiču naro¬
čila, naj se udeleži razgovorov o ukre¬
pih proti Sev. Koreji, je svojemu ljud¬
stvu preko radia in časopisov pričela ob¬
javljati novice iz Koreje iz obeh borečih
se strani, vendar ni doslej podala še
nikakega komentarja. ,

Po vesteh nekaterih zah. listov so raz¬
lični ‘odpadniki’ od čiste stalinovsko-
; sovjetske linije Kominforma ponudili Ti¬
tu ustvaritev in vodstvo V. Kom. Inter¬
nacionale, kar pa je seveda Tito kot do¬
ber komunist odklonil.

★

MADŽARSKA: Madžarska duhovšči¬
na se pripravlja na sklenitev dogovora
z vlado o možnostih delovanja v bodoč¬
nosti, zlasti pa ohranitve samostanskih
šol.

VZHODNA NEMČIJA: Podobno kot s
Poljaki je vzh. nemška vlada sklenila
pogodbo tudi s češko-Slovaško, po ka¬
teri se za večno odpoveduje ozemlju,
nekdaj naseljenemu po Sudetskih Nem¬
cih, in odobrava njih preselitev v nekda- j
nji Reich.

Prihodnji veliki zbor kom. mladine
Nemčije bo 30. sept. in 1. okt. letos v
Porurju; podrobnosti bodo sklenili na
j konferenci v Essenu.

! Vzh. nemška vlada je poslala infor¬
mativno noto poljski, češki in sovj. vla¬
di, trdeč, da so sev. ameriška letala po¬
novno odvrgla nad njenim ozemljem li¬
činke krompirjevega hrošča, da bi tako
še bolj uničila letino, svoji državi pa
zasigurala nova tržišča in kupce.

★

POLJSKA: Poljska vlada je sklenila
takoj zmanjšati ceno premogu, name¬
njenemu za izvoz, za, 8—9 angl. šilingov
(pribl. 12—15 pesov uradno) za vsako
tono, Ta poljski ukrep naj bi bil prvi
odgovor na akcije za Schumanov načrt. ■

ARGENTINA

Dr. Armando Mendez San Martin,

novi prosvetni minister, je prejšnji
petek pred predsednikom republike
generalom Peronom položil prisego,
nato je pa prevzel zaupani mu resor.

Med Argentino in Brazilijo je bila
podpisana nova trgovinska pogodba,
po kateri bo Argentina med drugimi
proizvodi izvozila v Brazilijo 800.000
ton žita in 15.000 ton moke. Vrednost
medsebojne izmenjeve blaga dosega
višino 2,852.000.000 cruzeirov.

V Buenos Airesu se je 26. junija
1821 rodil Bartolome Mitre. Mitre je
bil najprej častnik, nato politik, čas¬
nikar in pisatelj. Politična kariera
ga je spravila na položaj predsedni¬
ka republike. Kot pisatelj je najbolj
znan po svoji obširni knigi “Historia
de San Martin”, ki je še danes naj¬
popolnejše delo o generalu San Mar¬
tinu. 129. obletnico njegovega rojstva
so proslavili po vsej Argentini.

V Palermu v Buenos Airesu bodo
9. septembra odprli XV. Mednarodno
razstavo plemenske živine.

Provinca Buenos Aires je imela 1.
januarja t. 1. 4,528.451 prebivalcev,
t. j. 45.606 prebivalcev več, kakor pa
istega dne leta 1949.

Stanton Griffis, am. veleposlanik,
je pred dnevi obiskal Rosario. Tam.
zgodovinskemu muzeju je podaril sli¬
ko Willama Wheelwright, ki je kot
tehnik-pionir svoječasno deloval tudi
v Argentini in je med drugim g - radil
transandinsko železnico. Vsa prosla¬
va je izvenela v poveličanje prijatelj¬
skih zvez med Argentino in USA.

Avuda Social Maria Eva Peron bo
v Mendozi na površini 100 ha zgradi¬
la moderno vseučiliško mesto. Stroški
za postavitev tega naselja bodo zna¬
šali 100 miljohov pesov.

Vlada je do 31. julija t. 1. podaljša¬
la rok za prijavo vseh tistih, ki so
pred 8. julijem 1949 ilegalno prispeli
v Argentino. Vsi ti naj se do nazna¬
čenega roka priglase v Ravnateljstvu
za imigracijo, kjer jim bodo izdali po¬
trebne dokumente.

Mestno uslužbenstvo v Bs. Airesu
je darovalo za Socialno ustanovo 7
milijonov pesov.

V mestu Jachal, prov. San Juan, je
te dni začela obratovati nova elek¬
trična centrala. Istočasno so pa mo¬
dernizirali tudi elektrarno v Posadas
v Misiones.

Gobernador Domingo A. Mercante

se po .najnovejši odredbi prometnih
oblasti imenuje postaja Villa Dornini-
co na F. C. N. G. Roča.

Nova kolektivna pogodba za teks¬
tilno delavstvo je stopila v veljavo.

Ministrstvo za trgovino in indus¬
trijo je napovedalo, da bo začelo naj¬
strožje preganjati in kaznovati vse
špekulante z rižem.

Virgilio Filippo, narodni poslanec,
je predsednik komisije, ki bo to leto
izdala spominsko plaketo generala
San Martina. Na eni strani plakete
bo podoba generala San Martina, ka¬
ko izroča svojo poveljniško palico va¬
ruhinji njegove andske armade Kar-
melski Materi božji, na drugi strani
pa bodo vgravirana imena vseh du¬
hovnikov, ki so služili pod gen. San
Martinom v njegovi andski vojski.

Nekatere predele v prov. Tucurna-
nu so napadli roji kobilic. Oblasti so
ukrenile vse potrebno za uničenje teh
velikih škodljivcev.

Po časopisnih poročilih se je z juž¬
nih provinc začel širiti proti severu
republike nov mrzel val.

Za predsednika parlamentarne ko¬
misije parlamenta in senata za ugo¬
tavljanje protiargentinske delavnosti
je bil izvoljen poslanec Angel J. Miel
Asquia.

Thomas C. Eybe, predstavnik am.
družbe Ford, je imel pred dnevi v
Bs. Airesu predavanje o vlogi, ki bi
jo lahko igrala ta družba pri moder¬
nizaciji argentinskega poljedeljstva
s svojimi najmodernejšimi stroji.

Ministrstvo za industrijo in trgo¬
vino je izdalo dovoljenje za izvoz
2,345.293 zabojev svežega sadja, kar
predstavlja nad 52 milijonov kg.
..Mestna občina v Bs. Airesu je za
radi pomanjkanja jajc na javnih tr¬
gih v zadnjih dneh zaplenila v raznih
veleskladiščih 2 milijona ducatov jajc
ter jih bo poslala v prodajo na javne
trge- ,t„i ; - ■

Buenosaireški župan Dehenedetti
je za vse mestno uslužbenstvo pred¬
pisal petdnevni delovni čas v tednu.
Vsi uslužbenci bodo imeli ob sobotah
prosi o.

Buenos Aires, 29. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Mariin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran S.

•!

V

cenzuro!

Ob tem vprašanju bi Litovec in kom-
infcrmovec složno skočila bokonci in -z
ogorčenim glasom zavrnila vsako tako
domnevo. Utegnila bi tudi postreči jz
“neizpodbitnim” dokazom, češ: “Ali ne
veš, tovariš, da je . pisemska tajnost ce¬
lo zajamčena v ustavi svobodne, demo¬
kratične in narodne republike Jugosla¬
vije!’' O tem vprašanju ni debate — po
resnici povedano — če bi bil jaz v Ju¬
goslaviji, se kaj takega niti vprašati
ne bi upal, mislil pa bi si svoje.

V jugoslovanski ustavi zajamčena pi¬
semska tajnost ima zame poseben mik,
saj je tako lep dokaz, kako znajo jugo¬
slovanski komunisti na zunaj vse pri¬
kazati tako lepo, da zapadnjaki niti za¬
pazijo ne, kako jih vlečejo za nos. Mi
vsi poznamo razmere v naši ubogi do¬
movini: vsakdo, ki ni stoodstoten reži-
mcvee, velja kot nasprotnik. Te pa je
treba nadzirati, šteti njihove korake na
desno ali levo, prisluškovati njihovim
pogovorom in uganiti njihove misli. Po¬
licijski in nasilni režim v sedanji Jugo¬
slaviji jo dejansko že pometel z vsemi
svoboščinami, ostala je edino svoboda
neizrečenih misli. Če bi bilo mogoče os¬
voboditi državljane te res nevarne svo¬
boščine, bi bil jugoslovanski “raj” po¬
poln. Ker pa OZNA in njeni pomagači
še nimajo naprave, ki bi znala čitati
misli njihovih nasprotnikov, si pač po¬
magajo kakor vedo in znajo.

Koliko nevarnih misli in zanimivih
novic bi zvedela OZNA, če bi lahko
poljubno prebirala pisma državljanov.
Toda pisemska tajnost je zajamčena v
ustavi in bi bilo treba s posebnim zako¬
nom uvesti najprej pisemsko cenzuro.
To bi pa ‘svcbodnoljubno’ Jugoslavijo
spravilo med zapadnjaki v slabo luč in
kar je še na j neprijetnejše, prav nič ne
bi pomagala cenzura pri branju misli.
Za pisemsko cenzuro namreč res velja,
da sama sebi žaga vejo, na kateri sedi.
Zakaj je temu tako, bodo dokazali nas-
Ijt dni odstavki.

Vojna pisemska cenzura

Pisemska cenzura je otrok vojne. Že
v prvi svetovni vojni so jo uvedle sko¬
raj vse vojskujoče še države na svojih
območjih, v drugi svetovni vojni prav¬
tako. V mnogih državah je veljala cen¬
zura le za pošto, namenjeno čez mejo
države v kakršnokoli tujo državo. V
bolj boječih državah pa so bila podvr¬
žena cenzuri tudi pisma v notranjem
premetu države. Tako je na primer Ju¬
goslavija z aprilom 1941 uvedla cenzuro
za vsa pisma, torej za tista, ki so bi¬
la poslana v tujino in tudi za domačo
pošto,  ko je pisal prijatelj iz Kurje vasi
znancu v žabjo vas. Tretji ‘‘rajh’’ pa
vsaj cficielno v mejah države ni odph-al
pisem.

Izključni namen vsake vojne cenzure je
preprečevati, da bi sovražnik dobil po
pismih kakršnekoli podatke, važne za
obrambo in zmago domovine. Pri vojni
cenzuri je lovljenje špijonskih poročil
stvarno postalo stranskega pomena, saj
se špijoni običajne pošte ne poslužujejo.
Preprečiti pa mora, da ne pridejo so¬
vražniku v roke podatki, ki jih pošilja¬
jo v tujino dobri državljani, ko se ne
zavedajo, da sporočajo v tujino podat¬
ke ali novice, ki bi utegnile veljati mno¬
go življenj na fronti ali v zaledju, ki bi
lahko omogočile sovražniku, da bi v za¬
ledju uničil važne naprave in tako osla¬
bil obrambno moč države. Poleg te
splošne naloge ima vojna cenzura šeo
podrobne naloge kakor: nadzor nad po¬
što špijonaže osumljenih oseb, nad po¬
što subverzivnih elementov, brezvestnih
vojnih špekulantov itd.

Svoji tako veliki in obsežni nalogi pa
je vojna cenzura kos le tedaj, če ima
zadostno število izvežbanih moči in do
skrajnosti premišljeno notranjo organi¬
zacijo. Zato so vojne cenzure vedno ve¬
likanski uradi s sedeži v večjih središ¬
čih. kamor prihaja vsa pošta pokrajine,
preden grd svojo pot naslovljencu v ro-
ke. če je uvedena še notranja cenzura,
je treba prebirati tudi to. Brati prav
\ so notranjo pošto je skoraj nemogoče,
največkrat prebirajo cenzorji Samo del
pošte; ki ga zmorejo, še pred tem pa
sc pisma pregledajo po naslovljencih in
od pošiljateljih: Izberejo Se' vsa taka

pisma, ki so naslovljena na osebe pod
nadzorom; isto velja za odpošiljatelje:
Ta izbrana pisma berejo cenžorji s po¬
sebno pozornostjo, da jim niti pika ng
i” ne uide. O usodi pisem, ki jih' je
cenzura vzela na piko ,tu ne bomo raz¬
pravljali, ker bi to preseglo okvir član-
krrv - —t-—. • •• -

Višek vojne cenzure

m •> • * K*.  M. ™ 1***9 IfUJ '*C\  5} -Ulg

Vojna cenzura v državi se seveda niti
primerjati ne . da z vojno cenzuro, ki jo
uvede zasedbena oblast na okupiranem
sovražnem ozemlju. V prvem primeru
gre za cenzuro pošte lastnih državlja¬
nov, v drugem pa za pošto sovražno raz¬
položenega prebivalstva. Ob vsaki za¬
sedbi nasprotnega ozemlja okupator
najprej ustavi ves javni promet; naj¬
večkrat prepove tudi vsak zasebni pro¬
met in omeji potovanje prebivalstva čez
določen pas. To smo -doživeli ob začet¬
ku zasedbe Slovenije v aprilu 1. 1941.
Še bolj jasno pa je bilo to opaziti ob
zlomu Nemčije v maju 1945. Vlaki niso
več vozili .avtobusi pravtako ne .osebni
avti niso smeli. Nemci takoj po zased¬
bi po zaveznikih niso smeli niti peš
dalj kakor 10 kilometrov iz svojega
stalnega bivališča. Jasno je, da pošta
niti pismena, niti brzojavna in telefon¬
ska ni delovala. Vse je obstalo in poča¬
si so zasedbene oblasti začele poganjati
posamezne urade v tek. Pošta je začela
sprejemati pisma šele konec junija! Se¬
veda najprej samo za notranji promet,
spočetka samo v vsaki zasedbeni coni
zase. Do konca junija pa so Amerikanci,
Angleži, Francozi in Sovjeti že pripra¬
vili svoje cenzurne, urade in tako so mog¬
li začeti poštni promet v notranjosti
Nemčije zase in v Avstriji zase.

Ko so 1. 1941 zasedle italijanske in
nemške čete Slovenijo, se je odpiral pro¬
met slično. Najprej je bilo mogoče po¬
šiljati le navadna pisma, mnogo kasne¬
je so bila dovoljena rekomandirana, ven¬
dar tako, da se je odpošiljatelj reko-
mandiranega pisma moral legitimirati
na okencu s svojo osebno legitimacijo.
Njeno številko je uradnik zapisal v
svoj zapisnik, zato da bi grešnika lahko
našla policija, če bi bilo v pismu kaj
takega, da bi vzbudilo pozornost cen¬
zure in naprej policije. Še kasneje je
bil odprt brzojavni promet, pravtako le
z zapisom številke osebne legitimacije.
Za končno dovoljeni telefonski promet
pa je cenzura uredila cenzurne prisluš-
-kovalnice, kjer so stenografi sproti ste-
nografirali telefonske pogovore manjše
važnosti, važnejše pa takoj istočasno še
avtomatično - snemali na nekakšne gra¬
mofonske plošče. Kot posebnost pri na¬
vadni pisemski cenzuri so uvedli Nemci
še splošen preizkus pisma na najrazlič¬
nejše kemične tinte, ki naj bi omogoči¬
le nevidno pisana sporočila. Gotovo je
vsak izmed nas sprejel kako pismo, ki
je bilo čez celo stran prekrižano s svet¬
lo modro barvo. S to svetlo modro bar¬
vo so preizkušali pisma na nevidne tin¬
te.

Po podobnih načelih so ui-edili cenzu¬
ro zavezniki v Nemčiji' in Avstriji, za
kratek čas tudi v Italiji. Za cenzorje so
potrebovali na stotine izobraženih mo¬
či, nabirali so jih med begunci — DP-
jevci — vseh narodnosti in domačini,
če niso bili obremenjeni z nacizmom ali
fašizmom. Tako je tudi pisec teh vrst
postal cenzor ameriškega cenzurnega
urada v Monakovem na Bavarskem in
imel priložnost videti, kako postopa naj¬
strožja — torej okupacijska cenzura.

Krko cenzura sama sebi žaga vejo

Že sredi junija 1945 smo bili klicani
nanovo sprejeti cenzorji na delo. V ve¬
liki palači je poštna cenzura zasedla kar
celo nadstropje, no saj je to bilo tudi
potrebno, saj nas. je bilo kar 300 no¬
vincev. Porazdeljeni v manjše skupine
smo sedli za dolge mize in dobili najprej
malo pouka, kako in kaj. Še isti dan
smo dobili v roke pisma, da bi jih cenzu¬
rirali, Debelo smo gledali, ko smo ugo¬
tovili, da smo vsi dobili samo staro poš¬
to, ki je v zadnjih tednih pred okupa¬
cijo zaležala na poštah in ni več prišla
prejemnikom v roke. To je bilo zanimi¬
vega branja! V Nemčiji namreč ni bilo
notranje cenzure in zato so bila pisana
vsa pisma odkrito in naravnost. Pamet¬
ni‘Nemci so si želeli kar najhitrejšega
konca ,bilo je pa tudi takih, ki So še
vedno pričakovali zmagovitega preobra¬
ta Za tretji “rajh”.

Ko smo se tako malo navadili, so nam
po dobrih desetih dnevih zaupali že pra¬
va povojna pisma, ki jih je pošta že
ličkaj časa sprejemala. Ko Se je pisem¬
ski promet odprl, seveda zasedbene ob¬
lasti niso posebej opozarjale, da bodo
pisma cenzurirana. Zato je bila prvih
ilrmhajsir' dni pošta "še dokaj zanimiva,
kci- mnogo piscev tli računalo š cenzuro.
Ko pa je končno tudi že najbolj zakot¬
na vas na Bavarskem zvedela, da se pis¬
ma vsa cenzurirajo, ko postala pisma v
glavnem dolgočasna. Ljudje niso več

.pisali to,.kar mislili, amp^k satiro to.
kar so nujno in brez vsakega tveganja
morali sporočati, To, kar bi cenzura ra¬
da zvedela, namreč, kaj ljudje mislijo,
je preprečila cenzura sama, ker je opla¬
šila ljudi. Pa ne smete misliti, da bi
ljudje bili kaznovani, če bi odkrito pi¬
sali svoje misli. Seveda Nemci si kaj
takega sploh niso mogli predstavljati,
potem ko so preživeli dobo nacističnega
terorja, demokratskega pojmovanja pa
skoraj poznali niso več.

Zato so vsi pisci pisem mislili skoraj
tako kot tisti Bavarec, ki je kot cenzor
našel strašno “nevarno” pismo in z
njim prišel do ameriškega majorja,
predstojnika cenzurnega oddelka. V
pismu se je razhudil neki Nemec nad
Amerikanci in zmerjal vse križem
vprek. Tudi na Trumana se je spravil
in napisal, naj ta bedak, ki toliko govo¬
ri o osnovnih človečanskih pravicah ra¬
je pride pogledat v Nemčijo, kako te
pravice upoštevajo njegovi vojaki. De¬
belo jo gledal Bavarec, ko mu je major
začel razlagati, da v demokraciji, ki so
jo Amerikanci sedaj prinesli v Nem¬
čijo kot najnovejši “Made in USA”, lah¬
ko vsak misli in piše kakor hoče in da
tudi v USA kritizirajo svojega pred¬
sednika. Včasih ga tudi zmerjajo, toda
vsak trezen človek ve, da zmerjanje
I nikdar ne škoduje ozmerjancu, pač pa
daje le slabo izpričevalo tistemu, ki
zmerja. Pismo zatorej ni prav nič ne¬
varno in gre lahko svobodno naprej na¬
slovljencu v roke. Smola je hotela, da
je prav isti Bavarec čez nekaj dni do¬
bil v reke pismo, kjer je nekdo zmerjal
Stalina. Ker se je sam najbrž strinjal
ir, mu je pred nekaj dnevi major razla¬
gal demokracijo, je pismo spustil na¬
prej, ne da bi vprašal. Še večja smola je
bila, da je to pismo brala še enkrat
cenzurna nadkontrola in se spodtaknila
ob zmerjanju na Stalinov račun. In ubo¬
gi Bavarec je'moral na zagovor k ma¬
jorju. Potem, ko se je major prepričal,
de Bavarec ni hote grešil, ampak le iz
nevednosti, mu je še enkrat zabičal:
‘‘Torej, da se razumemo, nas Amerikance
lahko zmerjajo v pismih, kolikor hočejo;
ne smejo pa žaliti naših zaveznikov!”

še dolgo smo vezli otrobe in prežve¬
kovali nezanimiva pisma. Vojaška in po¬
litična kontrola, ki jo je omogočila cen¬
zura se gotovo ni izplačala v primeri z
ogromnimi stroški, ki jih je zahteval
cenzurni aparat. Morda je še največ za¬
legla cenzura pri gospodarski kontroli,
pri preganjanju črne borze in sličnem.
Še enkrat sem imel priložnost prepriča¬
ti se ,da se splača cenzurirati, le pisma,
ki so pisana tako. kakor da cenzure ne
bi bilo. Na Bavarskem je bilo tudi ve¬
liko taborišče,, kjer so Amerikanci in¬
ternirali razne vojne zločince, SS-ovce
in vodilne naciste. Ti so smeli pisati vsa¬
kih 14 dni enkrat okrog dvajset vrstic
dolgo pismo. Dobil sem ta v prežveko¬
vanje. Seveda ni bilo nič zanimivega, saj
so vsi interniranci vedeli, da gredo nji-
heva pisma v cenzuro. Nekoč pa mi pri¬
nese major škatljo iz lepenke in v njej
polno listkov ir. lističev: “Tole so sporo¬
čila, ki so jih interniranci skrili v zavoje
z umazanim perilom, ki so ga smeli po¬
šiljati v pranje izven taborišča. Vse to
je treba preštudirati prav vestno!” In
imel sem kaj zanimivega branja! Vi¬
šek je bilo pač štiri strani dolgo pismo,
v katerem je dokazoval SS-ovec. da bo
ohranil zvestobo svojemu Hitlerju; za¬
nimiva so bila navodila, kako je treba
mazati skrito orožje, da ne bo zarjavelo;
kako skriti nagrabljeno premoženje i td.

V FLRJ ni cenzure, pač pa tajno
odpirajo pisma

Če mi je že moja cenzurna praksa
dokazala, da se cenzura le slabo izpla¬
ča, potem mi ni treba dvomiti, da tega
ne bi vedel do skrajnosti izpopolnjeni
policijski aparat v FLRJ; njemu gre za¬
to, da bi 'zvedel, kaj ljudje mislijo, kaj
proti režimu ukrepajo. Zato jih ne bo
uplašil z uvedbo javne cenzure. Saj se
da brati pošti zaupana pisma tudi brez
cenzurnega urada. In da se to dela red¬
no in po določenem načrtu, nikomur ni
treba dvomiti. To ne dokazujejo samo
tisti,- M so jih v Jugoslaviji že zaprli za¬
radi njihove korespondence, to dokazu¬
jejo tudi pisma, ki prihajajo v tujino.

Ker hoče FLRJ napfam zahodu ohra¬
niti vsaj videz demokratičnosti, pisem¬
skega prometa s tujino ne Omejuje tako
želo kakor Sovjetija. Zavira ga pa seve¬
da kar se da: vedno primanjkuje pi¬

sem za letalsko pošto; prav tako' ne
morete oddati letalskega pisma poljub¬
ne teže, tudi če ste voljni plačati mno¬
go višjo poštnino — minimalna teža je

dovoljena in ruč več. To dela pač zatd,
ker je nemogoče, nadzirati vso pošto, po¬
slano čez mejo. Čim manj pisem gre to¬
rej čež mejo, tem lažje je voditi koli¬
kor toliko uspešno kontrolo nad njimi.
Kako je to mogoče Izvesti brez velikega
cenzurnega aparata in tako, da tega
javnost ne bo opazila?

Odkar je FLRJ odprla poštni promet
s tujino, gre vsa pošta, namenjena v
tujino, najprej v Beograd in šele nato
naprej čez državno mejo. Če piše torej
nekdo iz Rakeka v Trst, roma njegovo
pismo najprej v Beograd in od tam po
isti poti nazaj in mimo Rakeka naprej v
Trst. Ta odredba je tako stroga, da se
je tudi) ljubljanski “Slovenski poročeva¬
lec” ,torej navaden časopis, ki je priha¬
jal v Monakovo, peljal naprej iz Ljub¬
ljane na izlet v Beograd in od tam zo¬
pet proti severu. Nedolžnih razlag za to
odredbo o ribniški bližnjici je lahko naj¬
ti. pa te za nas niso zanimive. Na dlani
pa je še tale: Iz vse države zbrano poš¬
ta je treba v Beogradu razdeliti na po¬
samezne namembne države, saj gredo
pisma nato v posebnih vrečah naprej.
Pregledati je treba torej naslove vseh
pisem. Pregledovalci, ki urejajo pisma
po državah, pa imajo še posebne se-
.zname imen. Če je naslovnik ali pa tudi
odpošiljatelj na seznamu, morajo pis¬
mo izločiti iz pošte in ga iz razlogov
državne “varnosti” oddati določenemu
uradniku. Ta vsa taka pisma oddaja
tajnemu policijskemu uradu, ki vsa ta
pisma neopazno odpre in prebere. Veči¬
no pregledanih pisem zopet zaprejo in
pošljejo, čeprav z zamudo, naprej. Prej
seveda vsa zanje važna pisma prepi¬
šejo ali celo fotografirajo. Če je kdo že
tako hudo zabredel, da ga bodo v krat¬
kem zaprli, potem celo tako pismo pri¬
držijo, da mu ob zasliševanju lahko da¬
jo pod nos.

Pa to še ni vse! Ostanek po državah
razdeljene pošte tudi ne gre ves kar na¬
ravnost v svobodni svet. Treba je tudi
nesumljivo pošto pregledovati po nekem
na čelu. Vedno se bo dala ujeti še kaka
nova ribica. Zato tajni policijski urad ne
pregleduje le oddanih pisem, ampak še
redno pregleduje vsa pisma, namenjena
v eno samo državo. En teden je na pri¬
mer določen za pošto v USA, drugi za
pošto v Argentino, tretji za pošto v Ita¬
lijo itd. Isto velja seveda tudi za pošto,
ki prihaja iz USA, iz Argentine, Itali¬
je. Imena vseh tičev, ki so se ujeli
na limanice, pridejo na črne liste pregle¬
dovalcev pošte. Zato bodo njihova pis¬
ma izločena tudi tedaj, kadar ne bo is-
tadržava v pregledu. Od teh pregledov
po državah izvirajo nerazumljive za¬
mude v poštnem prometu s FLRJ. Nekaj
časa prihajajo pisma kar v primernih
razdobjih, potem se pa kar nenadoma red
zmede. Čez nekaj časa pa pridejo zopet
pisma, toda kar s precejšnjo zamudo.
Bila so pač v Beogradu na oddihu, kjer
so jim pogledali v “dušo”. Verjetno je,
da na pregledu v tajnem policijskem
uradu dobe znamenja, ki jih je že mar¬
sikdo zapazil na pismih iz Jugoslavije.
So to s svinčnikom napisane številke;
r.r.vadno je tako dvoštevilčno število
prislonjeno nekam na beli rob kje v ko¬
tu. Pozabljivi tovariš cenzor jo je

SVOBODNA SLOVENIJA

29

Priloga štev, 6.
JUNIJA 1950

A ii o del
General

Libertador
San Martin

namreč pozabil zradirati! če morda ta
pozabljena številka ni pozdrav iz beo¬
grajske centrale, potem je pa gotovo
pozdravek od OZNE.

Tudi OZNA vtika nos v pošto

Zakaj tudi OZNA ima pravico pogle¬
dati, kaj pišejo njeni ‘‘varovanci”. Do-
čim je v Beogradu izvedena centraliza¬
cija pisemskega pregleda, je OZNI po¬
verjena izvedba decentralizacije, da se
ohrani “federativni” značaj FLRJ. Po
posameznih republikah jo je OZNA iz¬
vedla po svojem okusu in sposobnostih.
V to delo so vpreženi zanesljivi poštar¬
ji, ki morajo pisma odnašati najprej na
OZNO, potem pa šele naslovljencu. Ta
lahko naroči poštarju, da prinaša poš¬
to katerega koli prebivalca, ki se ji zdi
sumljiv. Tako lovijo male ptiče in ka¬
line, ki ne znajo brzdati svojega jezika.

Še posebej pa je temu lokalnemu pre¬
gledu podvržena vsa notranja jugoslo¬
vanska pošta, ker beograjska centrala,
tega dela ne zmore in tudi ne pozna kra¬
jevnih razmer. Če bi na priirter “zaro¬
te” osumljeni Trboveljčan omenjal v
svojem pismu, ki ga je napisal prijate¬
lju v Laškem, razna imena prijateljev,
ki bi bili morda tudi zarotniki, bi v
Beogradu le težko pogruntali, kdo je
tisti Tonček, kdo ona Micka. Domači
OZNO —i vec pa se bo tu vsaj kolikor
toliko znašel in vsaj približno lahko
ugibal. Če ne bo uganil, bo pa lahko
poskušal pri raznih njemu sumljivih
Tončkih in Mickah. Dalje bo opozoril s
tem pregledovanjem zaposlenega tova¬
riša “državne varnosti” v Laškem, naj
vzame tudi tam Trboveljčanovega
prijatelja na piko, morda se bo le kaj
izcimilo iz tega. Saj je končno treba tu¬
di višjim instancam dokazati, da oko dr¬
žavne varnosti v Trbovljah -in Laškem
ne spi.

Morda bo kdo mislil, da ni mogoče, da
bi 'poštarji tako brez besede ubogali in
tudi dosledno molčali o tem, kar mora¬
jo delati za OZNO. Naj bi bil poštar
po naključju tudi tih nasprotnik režima,
kaj pa more storiti ? Kakor toliko dru¬
gim, so tudi njemu povedali, ko so mu
prvič naročili, naj se zaveda, da mora
ubogati v interesu državne varnosti.
Čo se bo kakor koli pregrešil ih kaj zi-
j nil o tem, kar se godi, bo zagrešil izda-
stvo... In izdajstvo plača vsak z glavo!
oooOooo

Mislim, da sem zadostno dokazal, da v
FLRJ ni pisemske cenzure in tako jas¬
ne odgovoril na zastavljeno vprašanje,
če sem mimogrede omenil, da so v
FLRJ ob poplavi udarništva skoraj izu¬
mili “mašino”, ki zna čitati misli, sem
mnenja, da sem to kot kronist storiti dol¬
žan. Zakaj pravim skoraj ? Zato, ker
kljub temu ne deluje ta izum tako, ka¬
kor si žele valpti, ki sede našemu narodu
za vratom. Račun jim je prekrižal naš
izkrvaveli in tlačeni narod sam: dobro
sluti, da bi mu radi pogledali V dušo in
srce. Zato molči. Cenzor.

Propadanje slovenskih kmetij pod komunisti

Kmetijska proizvodnja je, v na¬
sprotju z upanjem novih oblasti,
padla tudi v dobi petletnega plana.
Prav posebno v živinorejstvu. Obe¬
nem pa so se proizvodni stroški po¬
večali, kljub temu, da kmet preje¬
ma za pridelke manj kot pa je do¬
bival pred vojno. To postane ra¬
zumljivo, če upoštevamo stroške
številnih uradnih posrednikov, to
je raznih odborov, komisij, ki nad¬
zorujejo kmetovo proizvodnjo, iz¬
vršujejo prisilne odkupe, izvajajo
socializacijo vasi itd.

Kredite, ki jih država daje za
kmetijstvo gredo le za socialisti¬
čen sektor. Seveda proizvodnja so¬
cialističnega sektorja ni soraz¬
merna z vsotami, ki jih država vla¬
ga. Zato pa skušajo svobodne kme¬
te toliko obdavčiti in jih prisiliti k
dajatvam, da bi pokrili veliki pri¬
manjkljaj, ki ga imajo z zadruga¬
mi, ekonomijami in državnimi po¬
sestvi.

Doslej (na podlagi podatkov od
zadnjega marca) je režim dosegel
v Sloveniji, da je število kmečkih
obdelovalnih zadrug narastlo na
373 s ca. 9.150 družinami in 34.700
&ar\i,  od katerih jih je za delo spo¬
sobnih 18.700. Te zadruge imajo

samo 5% vse kmetijske površine.
Če bi upoštevali še državna posest¬
va in razne ekonomije, bi se socia¬
listična površina dvignila na ca. 8%
vse kmetijske površine, v kateri se¬
veda gozdovi niso všteti. Ta odsto¬
tek je precej pod državnim, kajti
socialistična površina predstavlja
v celi Jugoslaviji povprečno 17%.

Plan predvideva dvig vrednosti
kmetijske proizvodnje za 24% v
primeri z letom 1939. Toda prav
nikak del kmetijskega plana ni in
ne bo dosežer . Položaj je še daleč
pod tistim iz leta 1939. Ne zadostu¬
je za dvig proizvodnje zgolj politi¬
čen pritisk, temveč je treba inves¬
ticij in sistematične izobrazbe ka¬
kor tbdi dejanskih okolnosti, ki
vzpodbujajo zanimanje za kme¬
tijsko proizvodnjo pri kmetih, če
nimajo nobene koristi, čemu po¬
tem večati proizvodnjo?

Plan določuje, da je treba pove¬
čati površuio ‘zemljišč za indust¬
rijske rastline za 11,300 ha, da bo
dosegla 15.000 ha ali 4,5% vse po¬
sejane površine. In sicer se poseb¬
no trudijo za vpel jan j e sladkorne
pese, ki naj bi se zaenkrat gojila
na površini 6.000 ha; površino za

(  NT o  rl a 1 i n n i a


Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Ob zatonu Koroške Kronike

Letošnjo pomlad je izšla v Ce¬
lovcu zadnja številka prvega slo¬
venskega povojnega tednika na
Koroškem “Koroška Kronika”,  ki
jo je za koroške Slovence izdajala
BOS (Brit. obvešč. služba).

Če po štiri in pol letnem izhaja*
n ju lista pregledamo njegov uspeh
in neuspeh, moramo reči, da je ta
morda edini plus, ki bi ga morda,
koroški Slovenci v svoji zgodovini
pripisali britanski zasedbeni obla¬
sti.

Dokaj različne so posamezne šte¬
vilke KK. Razporedili bi jih lahko
v skupine, katerim bi dajali poljud¬
ne označbe kot na pr.: avstrijske,
komunistične, kulturne, satirno na¬
padalne  in celo slovenske;  v vseh
slučajih pa bi bila še potrebna oz¬
načba “angleške”.  Vsebina lista se
je namreč menjavala, kot so se me¬
njavali njegovi angleški cenzorji,
ali pa, kot jo je narekovala angle¬
ška zunanja politika.

Neizpodbitno pa je dejstvo, da
so KK pričeli in vzdrževali v vseh
časih njenega obstoja slovenski
protikomunistični begunci, ki so
se zavedali, kako potrebna je Slo¬
venska Koroška pomoči v njenih
kulturnih stremljenjih.  Delo ni bi¬
lo hvaležno, ker ga je bilo treba
vršiti med križnim ognjem, a vse¬
eno so vzdržali.

Da je bil slovenski časopis koro¬
škim Slovencem prve povojne dni
nad vse potreben, nam dokazuje
visoka naklada prvih številk, ki je
dosegla celo 15 tisoč izvodov, kar
je za majhno število koroških Slo¬

vencev gotovo veliko. Kljub temu,
da list v nobenem slučaju ni odgo¬
varjal stremljenju niti ene gospo¬
darske, kulturne ali politične sku¬
pine koroških Slovencev, so ljudje
po njem pridno segali. . .

Težko je, če narodu odmerjajo
kulturo tujci, dvakrat težko, če jo
ljudje, ki imajo o koroških Slo¬
vencih toliko pojma kot Noe o H-
bombi. Vendar je bila tudi med
temi tujci ena častna izjema, na¬
mreč, Mr. Gerald R. Sharp,  eden
naj dolgotrajnejših “šefov” lista.
Čeprav je njegovo politično pre¬
pričanje nihalo od leve na desno
(njegova sestra je bila ena prvih
britanskih padalcev, ki so prišli k
Titu, njegova druga žena pa je
leta 1945 v Celju sprejemala KON-
SOMOL-sko mladino) in zopet o-
bratno ter od Austrijcev (beseda
Slovenec se v začetku v listu ni
smela rabiti, ker so bili osebni pri¬
jatelji Mr. Sharpa izključno Au-
strijci — k sreči Dunajčani) do
Slovencev, je bilo njegovo delo za
koroške Slovence tako pozitivno,
da se imajo Angleži le njemu oseb¬
no zahvaliti, da so posamezniki
spremenili mnenje o njih. Pod
Sharpovim vodstvom, ki se je na¬
učil tudi slovenščine, se je KK mo¬
čno razmahnila in pričela zalagati
tudi slovenske knjige.

Največja zasluga KK je v nje¬
nem ščitenju slovenskega jezika v
'šoli, cerkvi in uradih, po čemer se
predvsem odlikujejo številke dru¬
gega in tretjega letnika.

Položaj urednikov in sodelavcev,

ki so bili z izhajanjem lista nepo¬
sredno povezani, gotovo ni bil la¬
hek, posebno še, ker so angleške in
austrijske oblasti stremele za tem,
da bi bila KK nekaka kulisa za za¬
kritje pravičnih slovenskih zahtev
po avtonomiji na Koroškem. Mi¬
slim, da bi lahko vsak, ki razmere
le malo pozna, z zaprtimi očmi raz¬
ločil, kje je cenzuriral Mr. Hogg,
kje Mr. Sharp, kje Miss Baydack
in kje Mr. Horzetcky in drugi.
Najstrožja je bila cenzura verjet¬
no pri poslednjem, a to je razum¬
ljivo, ker je bil rodom Austrijec
in je nosil samo angleško unifor¬
mo.

Naj bo, kakor koli že. Dejstvo je,
da je Brit. obvešč. služba od 20. ju¬
lija 1. 45 pa do aprila letošnjega
leta izdajala za koroške Slovence
list, ki jo je stal toliko denarja, da
ga koroški Slovenci v ta namen ne
bi mogli nikdar zbrati in žrtvova¬
ti. Posebno še ne v prvih povojnih
letih, čeprav morda zasnova same¬

ga lista ni bila tako nesebična, kot
je bila bilanca, so koroški Slovenci
Angležem za to delo gotovo hvalež¬
ni. Mnogokaj je bilo v KK, kar so
Slovenci prekleli, še več pa, kar jih
je v njihovem trpljenju potolažilo
in jim dalo poguma do nadaljnega
reševanja slovenske narodnosti na
Koroškem.

Vidna sled KK je dandanes le
še pridevek pri naslovu lista “Naš
tednik”  (List Slov. Kat. Ljud.
stranke), ki ima po asimilaciji KK
naslov “Naš tednik  — kronika”.
Upajmo, da bo ta spojitev prine¬
sla koroškim Slovencem tako po¬
trebno slovensko demokratično gla¬
silo, ki bo kazalo narodu pot v lep¬
šo bodočnost.

Daj Bog, da Koroška ne bi bila
več dolgo le zgodovinski spomenik
naše demokratične in svobodne
preteklosti, temveč živa slika slo¬
venske demokracije in samoodlo-
čevanja v sedanjosti!

Gorazd

M. MAROLT

Propadanje slovenskih kmetij pod komunisti

(Nadaljevanje s 3. strani)
lan naj bi povečali na 2.500 ha. Po¬
vršina za hmelj se ne poveča več
kot za 100 ha. Vpeljati je treba
kulturo tobaka, predvsem v Črno¬
melj skem okraju na površini 400
ha.

Na splošno plan določuje razde¬
litev posejane površine tako-le:

žito  . 160.000 ha

ind. rastline . . . 15.000 ,,

vrtnine . 80.000 ,,

krmilne rastline 75.000 „

Posejana površina 330.000 ha

Med žiti zavzema:

pšenica 31.25% površine
koruza 20.63%- „

oves 12.5% ,,

Površina, posejana z žiti pred¬
stavlja precejšen padec s predvoj¬
nim položajem. V resnici je še ve¬
čji, ker so računali na hitro melio¬
racijo 20.000 ha močvirij v Prek¬
murju, kjer naj bi sejali pred¬
vsem koruzo. To pa ni uspelo, ker
ni državnih kreditov. Država je
dala ogromne kredite za melioraci¬
je Lonjskega polja, osušitev Ska-
drskega jezera, gradnjo prekopov
med Donavo, Dravo in Tiso, etc.

Zato je prehranbeni položaj v Slo¬
veniji zelo slab, v mnogočem veliko
slabši kot v ostalih pokrajinah
FIRJ. Obiskovalci Slovenije iz juž¬
nih republik se čudijo slabi prehra¬
ni in pomanjkl ivi. To je bilo mogo¬
če čitati tudi v časopisih.

Največji povišek je bil določen
industrijskim rastlinam. Rezultat
je bil porazen. Prvič, ker so začeli
eksperimentirati na večjih površi¬
nah kljub temu da je veliko po¬
manjkanje žit in povrtnine. Obe¬
nem pa so se za stvar zavzeli “po¬
litično” in ne strokovno in ne si¬
stematično. Gojitev industrijskih
rastlin zahteva gotove pogoje in
posebno znanje; sicer je zastonj
upanje na uspeh.

Povečali so površino za povrtni¬
no, predvsem krompirja, da bi ga
čim več izvažali v ostale republike.
Tako pravi tudi tekst zakona o pet¬
letnem planu LR Slovenije. Za pri¬
delovanje krompirja je določenih
50.000 ha. Predvojni hektarski do¬
nos je dosegel samo 60 stotov. Po
petletnem planu se mora dvigniti
na 100 stotov.

Vsa kmetijska politika sedanje¬
ga režima gre po poti, ki ho povz¬
ročila nevarno izčrpanje kmetijst¬
va. Pomisliti je treba na tehnično
preprostost našega kmetijstva, na
medvojno uničevanje proizvodnih
sredstev v kmetijstvu, na zastare¬
lost mnogih naprav — vsega te¬
ga danes ne obnavljajo, ne grade

novega, vse le izkoriščajo za do¬
sego planskih nalog.

Sadjarstvo je sila zanemarjeno.
To danes vidijo novi oblastniki,
kajti izvoz sadja ne prinaša tistih
uspehov, ki bi jih lahko, ako bi bi¬
li sadovnjaki pravilno negovani.

Število vprežne živine, kakor tu¬
di krav — mlekaric — še ni prišlo
preko vojnih izgub. Sedanje sta¬
nje povzroča padanje reprodukcije
živali. Veliko krivdo imajo pri tem
uničujoči predpisi o obvezni odda¬
ji živine v zakol. Nova odredba,
ki je pred nedavnim izšla, hoče ne¬
koliko omiliti prejšnje določbe, to¬
da le v korist zadrugam. Pri svo¬
bodnih kmetih : pa se težave nada¬
ljujejo, kajti kmet, ki mora odda¬
ti vsako leto določeno težo živine,
odda mlado kravo, ali bika, da ob¬
drži vsaj kako kravo mlekarico in
vola za delo. Tako živina številčno
pada, ker ni dovolj primerno raz¬
vitih plemenskih živali.

.Če povzamemo bistvene značilno¬
sti sedanjega stanja slovenskega
kmetijstva:

Plan je posegel s popolnoma ne¬
racionalnimi določbami v kmečko
proizvodnjo. Proizvodnjo je zmanj¬
šal, ker jo je preusmeril in zaradi
poraznih posledic kolektivističnih
metod v kmetijstvu. Proizvodni a-
parat se izčrpuje, se ne obnavlja, se
manj zboljšuje. Proizvodnja in tr¬
govina sta padli tako močno, da
danes prebivalstvo ne dobi več kot
kakih 30 %  predvojne količine
kmetijskih proizvodov, pripadajo¬
čih na prebivalca. To dejstvo se
jasno izraža v visokih cenah živil
na svobodnem trgu. Vzrok občut¬
no znižane tržne ponudbe je tudi
izvoz velikih količin živilskih pro¬
izvodov, katerih prebivalstvo stra¬
da. Zaradi težav, ki jih je novi re¬
žim ustvaril v kmetijstvu, ni pri¬
zadeto le podeželsko kmečko pre-
bivastvo, ki predstavlja še vedno
polovico vsega prebivalstva Slove¬
nije, temveč zaradi slabe prehrane
trpi tudi večina industrijskega
prebivalstva in obrtništva.

Na kmetijstvo, ki ima pri Slo¬
vencih še vedno zelo važno vlogo,
moramo gledati s stališča narodne
proizvodnje in prehrane. V kakrš¬
nem koli gospodarskem režimu, ki
stremi za blagostanjem prebivalst¬
va, bi se morali rezultati gcspodar-
ke politike kazati v dvigu proiz¬
vedli e in v povečanju ljudske po¬
trošnje. Slovensko gospodarstvo
gre pa prav nasprotno pot: padec
proizvodnje in padec potrošnje.
Neproduktivna in brezkoris t n a
proizvodnja se veča; toda na ško¬
do predmetov vsakdanja potroš¬
nje. J. A.

Jiaksaa  fe Uta stana

UMfanska stalnica?

Menda gi ni v begunstvu vsaj
polodraslega Slovenca, ki je bil
kdaj v Ljubljani, pa ne bi tam obi¬
skal šentklavške cerkve, stolnico,
posebno še v zadnjih letih, ko je v
njej visela Brezjanska Marija in
je škofova cerkev postala za nekaj
časa glavna slovenska božja pot.
Četudi se stolnica v Ljubljani raz¬
likuje od skoraj vseh stolnih cerk¬
va drugod in celo od večine manj¬
ših cerkva po mestih, trgih in va¬
seh po tem, da je stisnjena med dru
ge stavbe, dočim drugod cerkve s
svojimi pročelji gospodujejo nad
večjimi ali manjšimi odprtimi pro¬
stori, se pa vendar vtisne vsakemu
obiskovalcu v spomin; če ne z zu¬
naj ščino, pa s svojo bogato razčle¬
njeno in še bolj bogato poslikano
notrajščino. To stolnico so sezida¬
li po 1. 1701, ko so prejšnjo cerkev
podrli, po načrtih jezuitskega ar¬
hitekta A. Pozza, poslikal pa jo
je že takrat Giulio Quaglio, vso
razen kupole, ki je slikarsko delo
Matevža Langusa izpred dobrih
100 let. Kakšna pa je bila prejšnja
cerkev?

O tem nas pouči razprava dr. Ja¬
neza Veider j a, s katero si je tudi
| pridobil doktorat, in ki glasi:
Stara ljubljanska stolnica. Njen
stavbni razvoj in oprema. Raz¬
prava je izšla kot 111 strani obse¬
gajoča prva knjiga v zbirki Raz¬
prav Umetnostno zgodovinskega
društva v Ljubljani 1. 1947. Knji¬
ga je pisana v zelo zgoščenem,
strogo znanstvenem slogu, ki je
kar suhoparen, a zato vsebinsko
tem bogatejši, ima pa tudi najpo¬
trebnejše, ilustracije, a še daleč ne
vseh, ki se na ta predmet nanaša¬
jo in bi bila zdaj najlepša prilika,
da bi bile vse hkrati objavljene.
Očitno je, da je knjiga izšla v te¬
žavah,čeprav je dragocena zaklad¬
nica gradiva za kar štiri nad vse
pomembna razdobja slovenske kul¬
turne in obenem umetnostne zgo¬
dovine za romansko dobo,  ko smo
se docela vključili v zapadnoevrop-
sko umetnostno snovanje, za poz¬
no gotiko, ki pomeni prvi vrh v slo¬
venski umetnostni zgodovini, za
dobo škofa Hrena, ki je po mrtvilu,
povzročenem od verskih reforma¬
torjev ,poklical umetnost k novemu
življenju, in za barok ki je drugi
vrh  naše umetnostne tvornosti.
Dr. Veider je izčrpal vse pisane, ri¬
sane in slikane vire, literaturo ter
izročilo, pa tudi še ohranjene delce
stare opreme, najbolj pa mu je slu¬
žila rokopisna knjiga člana Akade¬
mije Operosorum Janeza Gregorija
Dolničarja Historia Cathedralis
Ecclesise Labacensis  iz 1. 1701 s tej
kniigi priključenimi ilustracijami,
t-'ko zlasti Dolničarjeva risba, ki
kaže zunanjščino stare stolnice in
talni načrt stare stolnice tik pred
pcrušen.jem, ki ga je napravil stav¬
benik Martinuzzi. Evo na kratko,
kar je dr. Veider vse ugotovil!

L. 1087 so prenesli truplo sv.
Miklavža iz maloazijske Myre v
Bari; od koder se je pričelo češ-
čenje tega svetnika hitro širiti po
Evropi. Zaradi čudeža na morju,
ki mu ga pripisujejo, so ga zlasti

častili ribiči in čolnarji, ki so mu
tudi v Ljubljani postavili cerkev,
1. 1262, ko se je v tej cerkvi že vr¬
šila razprava v nekem sporu med
1'reisinškim škofom Konradom in
lavatinskim škofom Karlom, Cer¬
kev je bila podružnica ljubljanske
šentpeterske cerkve, kjer je bila
ustanovljena fara že pred 1. 1163
in fara je morala podružnico tudi
vzdrževati .

Temelji te prvotne cerkve so
ostali tudi pri poznejših prezida¬
vah, vse do 1. 1701, ko so staro
cerkev popolnoma porušili ,in se
dajo točno razbrati tudi iz Marti-
riuzzijevega načrta iz 1. 1699. To
je bila troladijska romanska ba¬
zilika, dolga v notranjščini približ¬
no 25 m, široka pa kakšnih 17 m.
Stranski ladji sta bili za polovico
ožji od glavne, od te predeljeni s
štirimi pari slopov, pa tudi nižji
'kot glavna ladja, ki se je nad stre¬
hama stranskih ladij dvigala in iz
oken v tem gornjem delu tudi do¬
bivala luč. Ladje niso bile oboka¬
ne, ampak so imele ravne lesene
strope. V cerkev sta vodila dva
vhoda, eden s pročelja glavne la¬
dje, eden pa od strani skozi južno
ladjo. Vse tri ladje so bile zaklju¬
čene s polkrožnimi apsidami, kjer
so stali oltarji. Zvonika in zakri¬
stije ta cerkev še ni imela.

Zaradi dobrot, ki jih je delil, in
milosti, ki jih je izprosil svojemu
rojstnemu in škofijskemu mestu,
so začeli Sv. Miklavža častiti tudi
kot posebnega zaščitnika mest in
meščanstva. Ljubljana se imenuje
mesto vsaj od 1. 1243 dalje in na¬
ravno je da so se meščanje šenk-
lavža oklenili v vsaki nadlogi, po¬
sebno še, ker je bila župna cerkev
Sv. Petra malo od rok, izven ob¬

zidja. Od 1. 1322 dalje so v Ljub¬
ljani tudi stolovali generalni vi¬
karji oglejskih patriarhov, po na¬
vadi pičenski škofije in tem je slu¬
žila lavno cerkev sv. Nikolaja.
Kmalu potem je bila pri cerkvi od*
prta tudi šola. Vse to je povzroči¬
lo, da je cerkev kmalu postala
premajhna ali vsaj preskromna.
Za njeno prvo prezidavo, ki je pri¬
čela 1. 1367 in končala pred 1. 1404,
so se zavzeli baš meščani. Na
vzhodni strani so v širini glavne
in polovice severne ladje sezidali
namesto prejšnjih majhnih apsid
velik gotski kor ali presbiterij,
svetišče, ki je merilo v dolžino 20,
v širino; pa 8 m in bilo zaključeno
s tremi stranicami osmerokotnika.
Bilo je višje celo kot glavna ladja
in obokana z mrežastim svodom
Tako je bil pridobljen prostor tudi
za najsvečanejša bogoslužna opra¬
vila pa tudi za sedeže odličnih
meščanov. Svetlobo so dovajala vi¬
soka šilastoločno zaključena in*
nabrž pestrobarvana okna. Na se¬
verni strani je bila k svetišču
prizidana zakristija, v nadstropju
nad zakristijo pa se je nahajal
mestni arhiv z zakladnico.

Zunanjščini cerkve je dal še ve¬
čji poudarek zvonik, ki so ga posta¬
vili pred glavno ladjo, torej na za-
padni strani. Ta je bil v spodnjem
delu pravokoten, v zgornjem pa
osmerokoten, podobno kot še da¬
nes zvoniki pri kapitalju v Novem
mestu, št. Rupertu in drugod zla¬
sti po Dolenjskem. Osmero zvoni-
kovih sten je bilo zgoraj nad lina¬
mi kronanih z bogato kamnoseško
okrašenimi deli, tzv. vimpergi, med
katerimi so pošastne živali bruha¬
le deževnico, ki je prihajala z viso¬
ke, vitke strehe zvonika. Ves zvo¬
nik je dosegel častitljivo višino
skoraj 52 m, z jabolkom in jeru¬
zalemskim križem na vrhu pa še
več in je postal pravcati simbol
stare Ljubljane, kot postavim za
sodobni Pariz Eiflov stolp; na vseh
slikah stolnega mesta do 1. 1701 je
ta zvonik dominantna točka pano¬
rame. L. 1404 zato vemo, da je
morala biti do takrat prva velika
prezidava končana-so dali ljubljan¬
ski meščani v njegove line poteg¬
niti še zadnji dokaz njihove tak¬
ratne daložljivosti, ogromen zvon
s oodobo mestnega patrona sv. Ju¬
lija, mestnim grbom z lintvernom
in napisom Cives Labacences An-
no 1404 — Ljubljanski meščani
leta 1404. še tega ne smemo poza¬
biti povedati, da je bil zgoraj med
line vzidan poseben pomol, s kate¬
rega je mestni stražnik opazoval
po mestu, če je vse v redu .

Vse naročnike Svobodne Slovenije v
Argentini, ki še nimajo plačane naroč¬
nine prosimo, da jo čimprej poravnajo
vsaj za prvo polletje, t. j. 25 pesov.
Kdor pa le more, naj plača celoletno na¬
ročnino skupaj, t. j. 45 pesov. Ne ča¬
kajte, da bi Vas morali pismeno opomi¬
njati. Prihranite nam delo in stroške.D

UPRAVA

SVOBODNE SLOVENIJE

Bgrnlskn družina Narte Velikonju

ponovi

v NEDELJO, 9. JULIJA ob pol šestih popoldne v dvorani Sale¬
zijanske gimnazije na Belgrano

Halhejevo dramo ”KEKA”

Vstopnice v predprodaji v trgovini s papirjem in nabožnimi predmeti
“Santa Julia”, Victor Martinez 39

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem
SANTA JULIA
Victor Martinez 39

V Vašem stanovanju ne sme manjkati križa —
svetih podob — kipa — kropilnika, Brezjanske
• ali Svetogorske podobe!

Lepo izbiro teh predmetov imamo Vam na
razpolago!

Kadar premišljuješ, kaj boš dal prijatelju za god, spomin,
slovesnost, pridi k nam in si boš lahko izbral

lepa darila.

Razglednice domačih krajev Slovenije in me¬
sta Buenos Aires imamo pri nas!

Svoje spominske fotografije uredi v album,

ki Ti bo delal veselje! Tudi za razvajen okus imamo

lepe albume!

Pridi in si oglej!

Santeria y Papeleria.
“SANTA JULIA”
Victor Martinez 39

Stran 5.

Buenos Aires, 29. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Kulturno življenjeSlovencev
v Argentini

KONCERT FRANJE 1H.OBOVE

V gledališču Odeon se je 5. juni¬
ja prvič predstavila buenosaireški
javnosti priznana kontraltistinja
Franja Golobova. Koncert, ki je
obsegal pesmi najrazličnejših av¬
torjev in najrazličnejših slogov, je
bil gotovo eden naj večjih kultur¬
nih dogodkov za nas, ki smo umet¬
nico poznali še iz Evrope in gotovo
velik dogodek za tukajšnje ljubilce
glasbe, ki bodisi zaradi čisto orga¬
nizacijskih (bolje: finančnih) raz¬
logov ali pa zaradi še ne tako vz¬
gojene javnosti nimajo toliko pri¬
ložnosti, da bi slišali pevce - soliste
— recimo v celi lanski sezoni nismo
slišali niti enega samostojnega kon¬
certa kakšnega pomembnega pev¬
skega umetnika — medtem ko je
skoraj na dnevnem redu koncert
pianista ali violinista, umetnikov,
ki so trenutno v modi, a ne vedno
na taki kvalitetni stopnji, da bi
smeli nastopati na deskah naj več¬
jega tukajšnjega gledališča.

Morda je prav zato bil ta kon¬
cert toliko večjega pomena. Danes
bi zelo, pravim, zelo težko moglj
v tem mestu najti kontralt, ki bi
se mogel primerjati z gospo Golo¬
bovo. Zato smo ne samo z velikim
pričakovanjem, ampak tudi z veli¬
ko zahtevnostjo stopili v dvorano.
In — bili zadovoljeni! Od pesmi do
pesmi smo vedno bolj mogli obču¬
dovati lepoto njenega glasu, ki je
že zdavnaj prešel tisto točko, ki ji
pravijo dovršenost v šolanju in ka¬
teremu je prav zaradi popolnega
obvladanja tehničnega petja mo¬
gla vtisniti vso svojo umetniško
silo, tisto čudovito neznano moč,
tisto “skrivnostno drhtenje umet¬
niške duše’-, ki jo samo res veliki
umetnik more prenesti na avdito¬
rij. Prvi d;l je predstavil najprej
tri pesmi rigoroznih klasikov, ki
so mogli poslušalce uvesti v ta u-
metniški večer in pevki tehnično
pomagati, da se je mogla glasovno
razviti. V tem delu koncerta smo
mogli presoditi pevkine vsestran¬
ske kvalitete, predvsem čudovite
prehode v pianissime, polnost nje¬
nega glasu, ki je ustvarjen za “bel
canto”, in to predvsem v ariji Or¬
feja, ki je “cavallo di battaglia”
naše umetnice in pa v Marfini pre-
robki iz drugega dejanja Hovan-
ščine. (Mimogrede povedano: ob
Orfeju mi je prišla na misel pred¬
stava te opere, ki sem jo pred leti
poslušal v Rimu in sicer v repre¬
zentančni zasedbi. Ne da bi morda
dejal, da je Golobova boljša, prav
gotovo pa je enakovredna in dosti
bliže Gluckovemu Orfeju. In pa še
bolj sveža, prepričljiva in pa do¬
zorela. kakor smo jo poslušali pred
leti v Ljubljani.)

V ariji Azucene pa se nam je
prikazal nov obraz, vsaj meni še
nepoznan obraz pevke: bodisi iz
Ljubljane bodisi iz Rima, vedno

smo odnesli o njenem petju vtis
velikega vživetja ne samo v melo¬
dijo ampak tudi v besedilo sklad¬
be. Videli smo v njej veliko umet¬
nico, toda morda preveč statično,
preveč nedramsko — tudi Orfej je
slogovno bolj oratorijska vloga —
nekako helensko lepo ustvaritev,
ki izžareva lepoto, tisto mirno in¬
timno lepoto, ki prihaja iz nezna¬
nega in nam preide globoko v srce.
Ta večer se nam pa je v Azucenini
tožbi iz drugega dejanja Truba¬
durja prikazala nova umetnica:
dramatska, silna (spomnil sem se
na Azuceno Cloe Elmo) in kar je
morda najvažnejše za opernega u-
metnika — prepričljiva.

V vseh pesmih drugega dela
koncerta, ki je obsegal dela Bu-
charda, Schuberta, Borodina, Šker¬
janca, De Falle in Respighija po¬
leg dveh francoskih pesmi anonim¬
nih skladateljev, smo mogli obču¬
dovati čudovito plastičnost pevke,
vživetje v najrazličnejše občutke
melodij. Predvsem pa je bil ta del
koncerta zanimiv zaradi dveh raz¬
logov: prvič zaradi pesmi, ki jih
skoraj ne najdemo na repertoarjih
(niti ne snetih na ploščah) in so
nam bili kakor novi izkopani za¬
kladi, in drugič prav iz nasprot¬
nega razloga: zaradi pesmi, ki jih
poznamo iz skoraj vsakdanjih ra¬
dijskih oddaj ali koncertov in smo
mogli ugotoviti, da je glasba mor¬
da res najbolj kozmopolitska u-
metnost in da more resnični umet¬

nik prav tako dobro ali morda bo¬
lje interpretirati pesmi, kakor pa
tisti, za katere je pesem bila pisa¬
na. Buchardova pesem je bila na¬
ravnost čudovita: Golobova je zna¬
la s svojim polnim in žametastim
glasom dati'vso barvo in občutje
umirajočega večera in polja, po
katerem se oddaljuje voznik z ža¬
lostno pesmijo... Dva bisera iz
francoske glasbene literature in to
anonimnih avtorjev sta predstav¬
ljali dve čudoviti pesmi Pasiona,
za kateri je bil pevkin glas kot na¬
lašč: tamno barvan, doneč in v
dolgoletnih izkušnjah oratorijske-
ga sloga petja čudovito popolno iz¬
šolan. Poglavje zase: Škerjančeva
Vizija.

Ne vem: ali smo ss mi tako od¬
daljili od tistih dni, ko smo prvič
slišali to pesem? Ali je pevka v za¬
dnjih letih ob vseh prošlih dogod¬
kih še bolj zgradila svojo umetni¬
ško osebnost? Ali smo medtem sli¬
šali toliko tujih pesmi, da smo do¬
mače bolj brez lokalnega patrio¬
tizma gledali, in zdaj našli spet
nekaj, kar je tako lepega, da ni¬
smo mogli niti pričakovati. Dej¬
stvo je, da je bila pesem doživetje
zase na tem večeru.

Pevka je tako po vsaki pesmi
kakor še posebej po končanem
koncertu — kateremu je morala
dodati nekaj pesmi — bila deležna
velikega' aplavza, ki je predstav¬
ljal ne samo navdušenje ampak tu¬
di hvaležnost za preživeti večer.
Prav tako pa je žel aplavz tudi pia-
I nist Jože Osana, ki se je znal ču¬
dovito vživeti k posameznim toč¬
kam in je s tisto intimnostjo, ki je
bistvena in nujna za idealno spre¬
mljavo, pripomogel k velikemu us¬
pehu. ZS

OB PETLETNICI SMRTI NARTEJA VELIKONJA

24. junija 1945 so sodili Narteja
likonja v Ljubljani pred “ljudskim so¬
diščem” kod prvega v prvem “izdajni-
škem” procesu, insceniranim teatralno
od krvoločnih “zmagovalcev”. Pomešali
so ga med vrsto Nemcev, gestapovcev,
kulturbundovcev, vohunov, pa tudi med
predstavnike narodne vojske, verjetno
kot predstavnika slovenske protikomu¬
nistične besedne umetnosti. Literati, ki
so vodili revolucijo, so se gotovo hoteli
maščevati nad literatom, ki je ostal do¬
ma gluh na njihov ukazani kulturni
molk, celo pišoč in organizirajoč knjiž¬
ne založbe (Zimska pomoč) in govoreč
v radiu klasične govore proti “maliko-
. valcem zločina. “Vse to je delal Narte
j Velikonja iz svoje velike sovražnosti
j proti zločinu in iz svoje velike prepriča-
j nosti: “Tudi za ceno svojega življenja
| si dolžan morilca obsoditi, požigalca ob¬
soditi, posiljevalca obsoditi, roparja obso¬
diti. Morilec je morilec, ropar ropar, če¬
tudi de'a po naročilu tkzv. “ljudskega so¬
dišča.” Zdaj se je tako “ljudsko sodišče”
maščevalo in k svojim umorom dodalo
še novega: umor človeka, ki “ni nikdar
gradil na zločinu, ampak proti njemu”,
ki je “živel mistično vero, pomagati bli¬
žnjemu”; ki je bil ves prežet slovenstva
in lepote; in ki je bil pred vsaktero
smrtjo nevstrašen, kajti veroval je trd¬

no, tako trdno kot malokdo, da je vse

1  prav, kar Bog stori, in si želel le to,
! kar je zapisal med vojno in so odkrili
šele po njegovi smrti: “Naj ne zgorim
na grmadi kot Njegov nasprotnik, ni¬
mam pa nič proti, če zgorim na grmadi
, v Njegovi službi.”

j To se je zgodilo po “obsodbi”, ki jo je
I sprejel s klicem prvih kristjanov: Živel
Kristus Kralj dne 25 junija 1945 nekje

na sodnijskem dvorišču, ali na Turjaku
ali kjerkoli v krvavi domovini.

Ne vemo še za njegov grob, vemo pa
za njegovo delo Lepoti in življenju in
za njegovo junaštvo pred krvniki in nje¬
govo svetost v smrti.

Njegov grob nosimo v sebi in večkrat
romamo k njemu s spominom vsi tisti,
ki nam je bilo dano živeti z njim, s tem
velikim človekom, nosečim svoje ime ne
po telesni slabosti in hromosti, temveč
po velikosti svojega dela in smrti, kajti
Velikonja pomeni Kraševcu velikan.

Prosili ste me za par spominov nanj.

S čim naj račnem?

Pač s tem, da me je v literaturo vpe¬
ljal Narte, prvi urednik obnovljene di¬
jaške “-Zore” v Ljubljani. Poslal sem
mu dve kratki prozi, napisani v četrti
gimnaziji, pa mi je eno tiskal (Tine Po¬
ljanec: Gospa Sveta), drugo pa v list¬
nici zavrnil. V isti številki je bil tudi
prvič tiskan Anton Vodnik, France Vod¬
nik, Jože Tomažin, Jože Likovič in dru¬
gi. Tako je Narte stal na začetku naše
poti porajajoče se povojne dominsvetov-
ske generacije, če smem tako reči.

Tak je bil prvi moj stik-pismeni, te¬
daj, ko je Narte stal na čelu kulturne¬
mu delu Slovenske dijaške zveze, bil
urednik “Zore” in pripravljal dijaške
dramatske predstave za Ljudski oder,
kateremu je bil pozneje predsednik. Te¬
daj je bil tajnik dr. Korošca v Beogra¬
du, s katerim je delal že na Dunaju kot
avstrijski vojak.

Njegova soba na Dunaju je bila med
vojno shajališče kat. visokošolcev, pro¬
stor “Danice”, kamor sta prihajala pre¬
davat tudi dr. Krek in dr. Korošec. Nar¬
te je bil vojak “pri cenzuri” in je tedaj
mnogo delal za Koroščev Jugoslovanski
klub zlasti po otvoritvi parlamenta (bil
je tam skupaj z dr. Resom, ko je zapi¬
sal tiste dr. Krekove besede: “Vi, ki ste
f  me izkrvavelega naroda. . .”

Pozneje je bil upravni uradnik v Lju¬
bljani. Bil je pravni referent šolskega
poverjeništva. In od tedaj sva se sre¬
čavala nenehoma, v zadnjih letih vsak
dan.

★

Kot akademik sem bil takoj sprejet
v njih literarno družbo, shajajočo se
skoraj dnevno v Unionski kavarni, ali v
Unionski kleti, od časa do časa pa na
“uradnih” sestankih “Mladikarjev” pri
Finžgarju v trnovskem župnišču, ali
“Dom in svetovcev” po raznih gostilnah.
Vedno je bil Narte z nami, “mladimi”;
bil je poleg Preglja in Majcena izmed
starejših dominsvetovcev najbolj naš, to
je “ekspresionističen”. Posebno njegove
kratke povojne črtice v “Domu in Sve¬
tu” so imele izrazito ekspresionističen
značaj; ko pa je v Erjavčevi “Socialni
misli” obrazložil Pregljevega gotskega
Kristusa iz “Plebanusa Joannesa”, smo
ga imeli čisto za “svojega”. Pa je kma¬
lu ušel nazaj v svoj psihološki realizem,
kar je dalo njegovo najboljšo povest
“Višarska polena”, ki je dozdaj najbolj¬
ša Mohorjeva večerniška knjiga. Tedaj
je. nekdo v “Slovencu” Velikonjo nazval
“slovenskega Dostojevskega”, drugi so
ga skušali ponižati (Zvon), toda gotovo
.je, da sta zločin in kazen v tej zdravi in
živi povesti zajeti na tako slovenski na¬
čin, da je ohranjena visoka umetnost,
pa podana kot ljudska. Z njo je Veliko¬
nja ustvaril klasično “ljudsko umetnost”,
pač zato, da so ga zagovorniki “ljudske

ubili. V tem času se je u-
kvarjal tudi z dramo in prav jaz sem
mu pripravil v Škofji Loki krstno pred¬
stavo “Župana”, osnutka, iz katerega je
pozneje zrastla malo razvlečena kraška
povest “Besede” (Pisana po bolezni! Po
bolezni je tudi pripravil krstno pred¬
stavo “Višarkih polen” pri Šent Petru
v Ljubljani).

Okrog leta 1930 je bil Velikonja na
“višku” in smo pričakovali od njega še
mnogo zrelih del. Ta čas sem z njim pri¬
šel bolj malo vkup, samo v počitnicah,
ker sem bil nekaj let v Črni gori.

*

Ko je 1933 zbolel-omrtvenje cele des¬
ne plati telesa: noge, roke, ušesa — smo
bili prepričani, da bo umrl in smo s stra¬
hom čakali samo tega. Skoraj umira¬
jočega ga je dr. Brecelj spravil na živ¬
čno kliniko v Zagreb. Tudi tam sem ga
obiskal z urednikom prof. Koblarjem.
Ležal je v sobi z več bolniki: poleg nj«-
ga filolog prof. dr. Arnejc, ki je kmalu
nato tam umrl. Narte se ni. mogel pre¬
mikati. Govorili smo, toda čutil sem, da
izgublja sem in tja zvezo. Pretrgani
stavki, kratke besede, misel je ostajala
bolj v glavi, kot pa je bila izražena. Mne¬
nja sva bila, da Narte-človek sicer še
živi, da pa je Narte-pisatelj umrl. Odslej
bo samo še životaril. Saj je to telo brez
energije, misel brez povezanosti, hrom
bo ostal zavselej, če bo sploh obstal.

*

Pa je. Njegova hčerka je tako lepo
zapisala v “Duhovno življenje”: “Zdi
se, da mu je Bog vrnil življenje le zato,
da mu ga je lahko dvanajst let nato za¬
vestno in radevoljno daroval v vse večjo
Njegovo slavo.” To je mistični smisel
njegovega ozdravljenja, v katerega ve¬
rujemo. Pa tudi kot pisatelj je vstal s
te svoje postelje in je kmalu nato na¬
pisal eno svojih gotovo najbolj značil¬
nih, svojevrstnih novel, ki je verjetno
višek njegovega' peresa “V bolnici”
(Dom in svet). Tu pa se je res približal
Dostojevskemu, čeprav bo morda kdo v
njej zasledil bolestno misel, se pravi mi¬
sel bolnega človeka. Na vsak način bi
bila ta novela in njegova zadnja, ki jo je
napisal samo na mojo prošnjo “V zanj-
ki”, hvaležen predmet psihiatru, tako
kot je Cankarjev “Polikarp” dobil tol¬
mača v dr. šerku. Čudovita energija je
vstala v tem bolnem telesu. Pisati se je
naučil na svoja stara leta z levico; ko¬
maj si znal prebrati njegove* “čačke”,
in pisal je mnogo, čeprav ni bilo vse
dobro. Poznala se mu je njegova bole¬
zen v mislih: težko jih je izražal, ali se
je ponavljal, ali pa se zamolčaval, da
je bila misel skrita in brez poante. To
je pomankljivost večine njegovih anek¬
dot, ki jih je zadnja leta metal na papir
v vsaki družbi. Odkril pa je literarno in
zgodovinsko vrednost anekdote kot knji¬
ževnega posl^, čeprav se mu niso posre¬
čile. Na tej zakritosti sloga trpita tudi
njegovi dve zbirki črtic “Pod drobno¬
gledom” tudi Mohorski “Pes” in celo
razvlečene “Besede”, ki so in niso ep
kraške vasi. Doživljal je tragiko, da ni
videl zbranih svojih najlepših novel v
knjigi, razen prvega zvezka “Otroci”.
Pripravljena je imel že dva naslednja
zvezka, ki pa do 1. 1945 še nista bila iz¬
dana. Zadnja leta je pisal rad neki’o->
loge svojim znancem.

(Nadaljevanje na 6. strani)

umetnosti”

...In zdaj še oče!

(V SPOMIN MOJEMU OČETU ANTONU LOVŠIN IZ JURJEVIČE
PRI RIBNICI NA DOLENJSKEM)

(1869 — 1950)

Kadar se sproži v gori plaz, drvi
z rastočo naglico in podira vse,
kar pride pod drvečo in uničujočo
gmoto. Tako se mi zdi usoda na¬
še družine. Leta 1941. 8 dec. um¬
re brat Jože v zloglasnem fašistič¬
nem taborišču na Rabu. Med .ju¬
naškimi junijskimi žrtvami naših
vrnjenih junakov pade pod brato¬
morno kroglo v neznan grob slo¬
venskih mučencev za našo svobo¬
do brat France, ki naj bi prevzel
gospodarstvo.

Mati išče in poizveduje za grob
svojega najmlajšega sina, ki naj
bi bil staršem opora in palica na
starost Teda neutolažljiva bol
brezuspešnega iskanja ji zada
■ smrtni udarec. Daši vdana v božjo
voljo, rana se materi vedno bolj
poglablja, dokler je ne položi v
grob letošnjo Veliko noč.

Manjka še zadnji, najmočnejši
člen v verigi bolečin, ki ga mate¬
rina oz. ženina smrt oslabi do one¬
moglosti. Smrt matere položi tudi

očeta na bolniško posteljo, ki se
:premeni v smrtno postelj, črv bo¬
lesti gloje, dokler ne razklene tega
i zadnjega člena in veriga se razkle¬
ne. Oče podleže udarcem in kot
Job, zapuščen od vseh, vendar
vdan v božjo voljo, se poslovi
od te solzne doline dne 4. ju¬
nija letos, na praznik Sv. Troji¬
ca ob osmih zvečer, ko je prej ure¬
dil vse in poskrbel celo za maše za
svojo dušo.

“Ti ga pozdravi v mojem imenu.
Zadnje pozdrave mu pošiljam. Nič
več mu ne bom pisal. Naj bo le¬
po pozdravljen od svojega očeta.
Uredi’ sem v~e, kar sem mogel. Z
menoj je pri koncu. — Jaz jih kli¬
čem : Očka zak^j ne počakate Vin-
kota Glej'e, kaj bo njemu dom
brez vas? — Pravijo mi: Božja
volja je, da grem. In objeli so me
kot še nikdar in vsi smo jokali. In
na svojo željo so ostali sami. To je
bilo cb petih popoldne. Ko pridem
domov, me je že čakal brzojav, da.

so ob 8-ih zvečer izdihnili svojo
b’ago dušo”.

Tako obvestbo me je čakalo, ko
sem se vrnil 20. t. m. od. svojega
p: klicnega dela na stanovanje. Pri¬
čakoval sem seveda, da starček 81,
let ne bo vzdržal dolgo, zlasti, ko je
tila materina smrt tako hud uda¬
rec, vendar sem se zjokal kot ot¬
rok ob tej žalostni vesti... Oče in
mati sta vedno le to, za kar ju je
Beg postavil .

Poleg ljubezni do očeta sem go¬
lil še posebno spoštovanje. Oče je
, bil mož izredno plemenitega znača¬
ja, mož dela ,skrbi in značajnosti.
S svojimi naravnimi talenti je
dr segel lepe uspehe v svojem živ¬
ljenju, ki je bilo življenje trplje¬
nja. že po nekaj letih zakonskega
življenja se je moral podati v Ame¬
riko, da reši domačijo, ki je bila
zadolžena. Po 4. letih se je vrnil,
poplača! dolgove, dokupil in uredil
svoje ma ’0  posestvo ((4 zemljak),
da smo zadosti dobro in ugodno ži¬
veli. Mene so poslali v šole; toda
on je bil neugnan v delu. Poleti je
delal na izboljšanju posestva, po¬
zimi pa se je podal z doma na Ko-
rrško in Tirolsko in po načinu re-
šetarjev prodajal semena. Tako je
izrabil .zimski čas, da je zamašil
vse pomanjkljivosti.

Bil je dober čebelar in kmetova¬
lec, dovzeten za vse moderne pri¬
dobitve, katere si je ogledal po sve¬
tu, zlasti v Švici. Udejstvoval se je
tudi javno. Ustanovil je gasilsko
društvo, zidal gasilski dom, bil je
dolgo načelnik in več let tudi žu¬
pan. V zadnjem kranjskem dežel¬
nem zboru pa je bil tudi deželni po¬
slanec SLS za kočevski okraj. Ob¬
vladal je tudi nemščino in angleš¬
čino.

Na starost ga je Bog obiskal z
nadlego, ki jo je pa voljno prena- !
šal. Je skoro popolnoma ohromel.
Toda njegova delavnost mu ni dala
miru. Ukvarjal se je z deli okrog
doma. Imel je delavnico z vsem
mogočim orodjem, in obvladal vsa
mizarska, tesarska, kolarska, zi¬
darska in druga podobna dela. Bil
je kot mravlja. Ko že ni mogel več
delati stoje, je delal sede ali kle¬
če, toda miroval ni. Lotil se je tu¬
di drugih domačih popravil. Ne
bom pozabil nikdar, kako sva po¬
pravljala in postavljala kar so nam
Lahi 1942. požgali. Krpala sva hi¬
šo, hlev, postavljala kozolec, ske¬
denj, drvarnico in drugo. On je
naročal, in kar ni mogel sam, sem
jaz dopolnil po njegovih navodilih,
saj sem bil radi laških oblasti,
uradno spoznan za kmetskega

hlapca v domači družini, ko sem se
vrnil iz pregnanstva.

Bil je do zadnjega tudi cerkveni
ključar na podružnici pri Sv. Kri¬
žu. Je prav lepo uredil pokopališ¬
če, obhajilno mizo, spovednico in
druge stvari v cerkvi, ki je bila
med okupacijo nekaka “župnija”
za gornji del ribniške župnije, kjer
sem podpisani “kmetski hlapec”
oskrboval tudi dušno pastirstvo,
med dnevom pa oral, kosil in kme¬
toval ,ko ni bilo drugih moči.

Oče je bil velik prijatelj duhov¬
ščine. Ribniški kaplani so ga dob¬
ro poznali in hodili k njemu. Tudi
Oo. frančiškani pri Novi Štifti so
ga visoko cenili in se obračali nanj,
kadar je bilo treba kaj pomagati.
Slkar P. Blaž Farčnik mu je v pri¬
znanje naslikal z oljem na platno
njegovega patrona sv. Antona in
brezjansko Mater božjo, katere je
hranil s posebnim spoštovanjem.

Mislim, da tak mož, ki je bil po-
lega tudi umski delavec, ki je mno¬
go pripomogel za prospeh kraja,
zasluži teh par vrstic v svoj spo¬
min. Naj mu bo dobri in usmilje¬
ni Bog, ki ga je v svoji veliki lju¬
bezni obiskoval z mnogimi pre-
skušnjami. tudi njegov bogat Plač¬
nik. Tako prosi zanj, njegov hvalež¬
ni sin Vinko.

S V OB OD NA SL OVEN 11 A Buefios Aires, 29. VI. 1950 - Ano 1  del Libertador General San Martin

Stran 6.

OB PETLETNICI SMRTI NARTEJA VELIKONJA

(Nadaljevanje s' Sfstrani)

Imel pa je kljub težkemu slogu — tu¬
di smisel za lahko pisanje in ni b^ez za¬
nimivosti, da je kot prefekt v Marija-
nišču za med prvovojni “Ilustrirani
Glasnik” pisal skupno oz. boljše zapo¬
redno z Izidorjem Cankarjem pustolov¬
sko povest iz Albanije “Lepa Blanka,
albanska špijonka”. O tem je večkrat
pravil, kako je težko pisati povest brez
predhodnega dogovora: eden napiše po¬
glavje, drugi nadaljuje... pa ti prvi ubi¬
je osebo, ki ti je najljubša, in ti ustva¬
riš druge, s katerimi tvoj “sopisec” ne
ve kaj početi.

Gotovo kurioznost v slovenski književ¬
nosti.

Še to, da se ne pozabi:

Velikonja je imel veliko ljubezen do
nadškofa Jegliča, ki je bil njihovi družini
pravi stric, stric njegove soproge, hčer¬
ke njegovega brata. Z njim je bil v do¬
mačem razmerju in škof mu je dal tudi
stanovanje v svoji pristavi nasproti šent-;
peterskemu župnišču. Na počitnice pa
je hodil z vso svojo številno družino v I
škofov grad Goričane. Tam se mu je
smrtno ponesrečil tudi najstarejši sin
Nace, ko je zašel pod voz. Tam je Narte
skrbno pripravljal gradivo o škofu, iz¬
dal nekaj njegovih misli, ki jih je zapi¬
soval iz njegovih ust, v luksuzni Glad-
nikovi izdaji; predvsem pa, da je bil on
tisti, ki je težko bolnega strica spravil .
na celjski shod, kjer je govoril tiste svo¬
je preroške besede, ki jih je Narte s
svojo levico potem zapisal, kakor se be¬
ro danes. Pač tedaj Narte ni slutil, da
bo on ena izmed najpomembnejših žrtev
tega boja, ki ga je tako vzvišeno pre¬
roško napovedal njihov veliki stric in
je on kot zvest vernik Cerkve pisal te
besede zase in za potomce. In bile so mu
vedno pred očmi, še najbolj, ko je stal
pred svojimi krutimi satanskimi sodniki.

In še’ enega mu niso odpustili t :  njego¬
vih radijskih govorov prbti “Malikoval¬
cem zločina”. Ta knjižica, ki je'ena naj¬
boljših in nhjkrdpkcjših propagandnih
brošuric proti komunizmu, mu je zadr¬
gnila vrat. On sam je vedel, da mu preti
smrt. A ni še je bal, kajti na ta' boj ni
gledal politično, gledal je pod vidikom
metafizike: boj proti zločinu za Boga.
Tudi na čelo Zimske pomoči ni stopil
kot “politični štreber”, temveč kot poslu¬
šen božjemu ukazu, ki hoče, da se žrtvu¬
je Njemu v službi te dobrodelnosti. Te¬
daj je napisal tiste svoje besede, ki bo¬
do ostale vedno kot spomenik in bodo
pričale za njegovo “svetost”': “Nič ni
mam proti če zgorim na grmadi v Nje¬
govi službi!”

★

Tak je bil Narte Velikonja.

Pa bi imel še toliko in toliko poveda¬
ti: kako je na pr, pri krizi Dom in Sve¬
ta nasprotoval Kocbekovi nameri razbi¬
ti to literarno skupnost; ko se je v ne¬
kem literarnem društvu z vso odloč¬
nostjo uprl. imenovanju za člana Preži •
hovega Voranca samo iz načelnega sta¬
lišča: nočemo med se komunista, ki raz¬
dira od zunaj državo in kvari umetnost;
kako je pisal svojo zadnjo novelico “V
zanjki”, pa jo posvetil dr. Breclju, ki
je malo prej umrl, toda dan pred tiskom
je zvedel, da je bil dr. Brecelj član pred¬
stavništva OF, zato je posvetilo prekli¬
cal in napisal spodaj novo posvetilo dr.
Marku Natlačenu. Tudi to .posvetilo mu
je bilo na sodišču šteto za zločin. In ka¬
ko smo se, slednji večer do zadnjega zbi¬
rali na pomenke med prazne sode union¬

ske kleti in sem ga spremljal slednji Ve*
čer ob policijski uti: drsal je s svojo
hromo nogo in na vprašanje, če gre z
nami v svet, je samo odgovoril: “Vse
kar. je naših v šolah; bo šlo, jaz pa bom
ostal doma* z najmlajšima.idvema. Kar
bo, bo.”

Ob petletnici se samo zavejmo, da je
z Nartejem Velikonjem in njegovo smrt¬
jo slovenski komunizem dobil velik uda¬
rec v trenutku, ko je mislil, da je zma¬
gal. Njegova nedolžna smrt bo nekoč
preobrnila ta nered v novi krščanski so¬
cialni red, grajen na ljubezni in proti
zločinstvu, kar je bil največji ideal Nar-
tejev kot pisatelja, družinskega očeta in
javnega delavca. Le čudim se, kako, da
ga niso rešili pred tako smrtjo njegovi
vplivni “tovariši” v književnosti: posta¬
vim Finžgar, ko mu je Narte bil steber
Mladike in Mohorjeve; Koblar, kateremu
je bil pri Dom in Svetu eden najodlič¬
nejših sotrudnikov, Župančič, ki je bil
Nartejev predsednik v Pen klubu, in ve¬
rjetno ne brez njegove podpore od Zim¬
ske pomoči; Vidmar, Kozak, Kocbek,
člani istega literarnega društva?

Sodnik Dostal, ki ga je sodil, se je po
nekaj dneh obesil.

Na poti na sodišče je Narteja samo to
bolelo, da bo “kakih dvajset let” veljal
za “izdajalca”, potem pa bo drugače. . .

Mislimo celo, da se čas hitreje vrti in
da ob petletnici njegove smrti v Slove¬
niji sami ni več mnogo ljudi, ki ne bi
obsojali prav zaradi njega komunističnih
krvnikov.

Narte sam je zapisal: da bo mrtev
lahko več storil proti njemu, kot če bi
živel. ..

Hromi pisatelj postaja tudi — prerok.

T. D.

POČASTITEV SPOMINA NARTEJA VELIKONJE V BUENOS AIRESU
OB PETI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI

OBOROŽITEV ZAHODNE EVROPE V ŠTEVILKAH

v . . ... ■■■

Države atlanskega pakta porabijo sko- To .pa', je lahko, šele začetek finahčnih

ro 20 milijard dolarjev za oborožitev, naporov Zahoda za samoobrambo proti

US a'  sama nosi težo 75% tega finančno- Sovjetskemu napadu na zahodno Evropo,
, ■ na Daljni vzhod 'in za pojačanje totalne

ga bremena. , .. ,. „„„„

. diplomacije proti ZSSR.

Pregled tekočih proračunov držav atlantskega pakta je naslednji:

Vsota celotnih proračunov .... .....  UfŠ 66.719.000.000

Vsota obrambnih proračunov .. 17.881.000.000

Vojna ameriška pomoč Evropi . .......  M  1.000.000.000

Obrambni proračun USA. n  13.100.000.000

USA obrambni proračun znaša po hala v manj kakor dveh letih. Zahodno-
gornjem 74.67% celotnega obrambnega evropske države, kakor Francija in Ita-
proračuna držav atlantskega pakta. lija težko prenašata finančno breme se-
Celo v sedanjem času astronomskih danjih visokih obrambnih proračunov,
številk predstavlja $ 18.881.000.000 za Po prenehanju Marshallove pomoči tega
obrambo atlantskih držav lepo številko. ne  bosta zmogli več.

Ta vsota predstavlja nad 50 dolarjev let- Ameriška pomoč 1 milijarde dolarjev
nega davka na vsakega moža, ženo in za oborožitev zahodnoevropskih držav
otroka držav atlanskega pakta; je to več pa je tudi samo začetek in tudi konec, če
dolarjev, kakor jih je USA porabila v ameriški finančni proračuni prihodnjih
svojih proračunih od 1. 1789 do 1900; je let ne bodo zmogli takih bremen. Naj-
to ok. polovica stroškov vseh držav, ki so večja ovira za sestavo večjega števila
bile zapletene v prvo svetovno vojno ter divizij je pomanjkanje opreme; moderna
nad dvakrat toliko, kolikor znaša sedanji oborožitev in oprema pa zahtevata o-
britanski državni proračun. gromne finančne proračune.

Toda zahodni vojaški položaj še da- Obrambni odstotek državnih proraču-
leč ni pripravljen za vojaški obračun z nov atlantskih držav je naslednji:
Vzhodom, če bi do njega v sedanjem i. USA: 30,4%; Holandska (vključen
trenutku prišlo. Menijo, da bi Zahod po- kolonijalni obrambni proračun) 25,4%;
treboval za prvo silo vsaj 30 vojaško do- g i e( j e  jj ;  Portugalska, Anglija, Italija in
bro izvežbanih divizij, da bi se lahko zo- Francija. Na posameznega prebivalca
perstavil prvemu sovjetskemu navalu, držav atlanskega pakta odpade za ob-
Največji optimisti cenijo trenutno za- rambne namene: v USA $ 87.33 letno,
hodno vojaško moč na 12 do 15 divizij, v Angliji $ 43.74, v Franciji S 28.60; v
pa še te so razkropljene po raznih drža- Kanadi $ 27.43, na Holandskem S 22.40
va,h. ZSSR ima vsak trenutek na raz- letno. V drugih državah od 5.05 na Por-
polago nad 100 divizij, ki jih v kratkem tugalskem do $ 19.30 v Belgiji,
času lahko poveča s hitro mobilizacijo Več kakor ena četrtina — 26.80%. —
novih oddelkov. vsega denarja, ki ga porabi 11 od 12

Zahod bo moral potrošiti še mnogo de- držav atlantskega pakta (Island nima
narja za sestavo “Marshallove armade” vojaškega proračuna), gre v obrambne
30 divizij. Marshallova pomoč bo prene- svrhe.

★

Eno njegovih največjih dejanj, o ka¬
terem pa ljudje malo vedo, je bilo nje¬
govo prizadevanje oh začetku vojne, ka¬
ko rešiti tiste slovenske mladeniče, po
večini dijake, ki so se v prvih dneh mo¬
bilizacije priglasili za vojne prostovolj¬
ce in so bili ob ustanovitvi samostojne
Hrvatske države zadržani in zaprti v
Zagrebu. Narte je imel med njimi dva
.sina,, toda reševal je vse. In bilo jih je
težko reševati, ker so bili vsi na tem,
da bodo pobiti. Dvakrat, trikrat je hromi
Narte šel v tistih razburkanih dneh v
Zagreb in izkoristil svoje literarne zve¬
ze s pisateljem “Ognjišča” Milo Buda-
kom, ki ga je poznal iz Ljubljane kot
gosta Pen-kluba- in je bil v hrvaški vla¬
di eden najvplivnejših ministrov. In s to
zvezo je rešil sinova in vse ostale pro¬
stovoljce. Marsikdo izmed njih ne ve,
komu naj bo hvaležen. V^jetno, da je
bil tudi kdo od teh med njegovimi “sod¬
niki”.

★

Bili smo v času vojske. Narte po svo¬
ji bolezni ni več upravljal šolskega re¬
ferata. Uporabljali so ga na banovini za
vse: zdaj je bil referent za vodne na¬
prave, drugič za tujski promet ter je pi¬
sal knjigo o “Serviranju” in ustanavljal
hotelsko šolo i t. d. Največ se je udej¬
stvoval pri škofijski organizaciji “Dru¬
žina”,, —. saj je imel 14 otrok — boreč
se za moralno in gmotno podporo dru¬
žinam. (Zadnji njegov članek je bi! o
potrebi povišanja plač uradniškim dru¬
žinam z otroki). Bil je goreč apostol
dobrodelnosti in socialne pravičnosti.
Kot takega ga je gen. Rupnik poklical
na čelo svoje “Zimske pomoči”, da jo or¬
ganizira v čim večjo pomoč beguncem,
pred komunisti s Štajerske in Dolenjske
in od drugod, katerih je bilo polno v
Ljubljani. Ob tem delu je pokazal vso
svojo energijo. Znal je dobiti denar od
bogatašev, da je najemal hiše za stano¬
vanje, delil denarno podporo beguncem,
pa tudi podpiral slikarje in pisatelje,
predvsem z “Knjižno založbo Zimske po¬
moči’, ki je njegovo delo in pomeni
“Zbornik” eno največjih slovenskih knjig.
Delal je doslovno podnevi in ponoči, kaj¬
ti poleg hromosti ga je mučila nespeč¬
nost. Prosil je, da so mu hčerko preme¬
stili z drugega oddelka banovine k nje¬
mu, da mu je nosila domov akte in mu
kot osebna tajniška pomočnica pomaga¬
la reševati ponoči tekoče zadeve.

Na tem položaju je bil pravičen in ne¬
podkupljiv. Ko so partizani zaplenjali
njegovo stanovanje, so kot pravijo oče-
vidci, neverjetno zmajevali z glavami:
“Človek, ki je imel opraviti- z milijoni in
milijoni, pa je živel tako preprosto.”
Medvojni denarniki, od katerih je jemal
denar za uboge, pa so ga imenovali “ka¬
toliški komunist”. In predvsem . zaradi
te dobrodelnosti je pal. Satanski komu¬
nizem ne prenese krščanske dobrodelno¬
sti. krščanske Socialne izravnane boga¬
stva.

Igralska družina Narte Velikonja je v

nedeljo, 25. junija, popoldne povabila
vse ljubitelje umetnosti svojega velike¬
ga vzornika pok. Narteja Velikonje, da
v dvorani Salezijanske gimnazije na
Belgranu skupno z njenimi člani preži¬
ve uro v spominu na dobrega Narteja,
katerega so morda ravno ob tisti uri
pred petimi leti komunistični rablji vla¬
čili na morišče.

Čeprav je bila proslava intimnega zna¬
čaja, se je v dvorani zbralo kaj lepo šte¬
vilo Nartejevih osebnih prijateljev, znan¬
cev, ljubiteljev njegove lepe umetnosti
in morda tudi precej tistih, ki so bili
v letih strahote deležni na kakršenkoli
način njegove socialne pomoči.

Vse točke spominske proslave — re¬
citacije in pevski vložki — so bili vse¬
binsko lepo povezani med seboj v celoto,
da je pred vsemi živo zablestela posta¬
va pok. Narteja kot umetnika, človeka
in junaka.

Uvodno besedo je povzel predsednik
IDNAVE Janez Perharič. Z njim so vsi
navzoči pomolili Očenaš za pokoj Narte-
jeve duše. Nace Fink je recitiral Can¬
karjevo umetnino “Fant je videl rožo
čudotvorno...”

Dramaturg IDNAVE dr. Tine Debeljak
je zato priliko napisal kot osebni prija¬
telj pok. Narteja in njegov literarni
tovariš globoko občutene spominske be¬
sede. Prebral jih je Janez Perharič. Sle¬

dilo je čitanje poslanic, ki so jih za to
spominsko uro poslali: Društvo Sloven¬
cev, Pevski zbor “Gallus” in “Svobodna
Slovenija”. Vsi ti so se pridružili spo¬
minski proslavi.

Velikonjeve “Sirote” je recitirala Ma¬
rica Mayerjeva, Gallusov oktet ph je
takoj nato zapel Foersterjev “Večerni
A ve”. Radoja Kramarjeva je občin¬
stvu prikazala Nartejevega literarnega
vrstnika in osebnega prijatelja Ivana
Preglja v njegovih “Idilah”, Maks Nose
pa zopet. Velikonjo z njegovo “Oporo¬
ko”.

Lep spomenik pok. Narteju je svoji
mogočni pesnitvi Črna maša postavil tu¬
di Jeremija Kalin. “Nimam groba” iz
te pesnitve je recitirala Marija Kačar-
jeva, Darovanje pa Marjana Kovačeva.

Gallusov oktet je še zapel Gallusov
“In nomine .Tesu” in Adamičevo “Zdra¬
vico”, režiser IDNAVE Niko Jeločnik
pa je imel recitacijo odlomka iz Can¬
karjevih “Podob iz sanj”.

Organizacija prireditve je bila v do¬
brih rokah ter je bila dostojna proslava
in oddolžitev spominu Narteja Veliko¬
nje kot umetnika, človeka in junaka pred
kom. krvniki.

Izražena je bila tudi želja, naj bi slov.
protikom. skupnost uvrstila ta dan med
spominske dneve, ki so posvečeni naj¬
večjim slovenskim žrtvam kom. nasilja
doma.

PRVI RAZGOVORI 0 SCHUMANOVEM NAČRTU

V imenu Francije je 20. junija Schu-
man pričel v Parizu razgovore šestih
držav — Nemčije, Italije, Belgije, Nizo¬
zemske, Luksemburga in Francije — o
združenju težke industrije teh držav,
nakar je takoj povzel besedo Jean Mon-
net, resnični avtor “Schumanovega na¬
črta”.

Monnet je uvodoma predlagal ustano¬
vitev nove, vsem šestim narodom skup¬
ne “železo-rudarske oblasti”, ki naj bi
bila odgovorna skupnemu parlamentu
zastopnikov udeleženih narodov. Ta
“oblast” naj bi v bodočnosti vodila in
uravnavala vso železno in premogovno
produkcijo Evrope, naloga navzočih
predstavnikov pa naj bi bila, kako na
demokratski način najti pravo pot mož¬
nosti izvajanja nadzorstva nad produk- j
cijo in tržišči v svetu. Po Monnet-jevi
zamisli naj bi se ta “oblast” formirala
na podoben način, kakor je že prišlo db
ustanovitve nekaterih odborov Evrop¬
skega sveta, podrejena pa naj bi bila
skupnemu parlamentu, ki bi imel en-
kret na leto javno zasedanje.

Končni cilj Monnetjevega načrta naj
bi bilo uresničenje enega samega evrop¬
skega železo-rudarskega trga, čigar dol-
žnost bi bila, skrbeti za čim ugodnejše
cene, hkrati pa za čim višji življenjski
standard delavcev.

Za Monnetjem so posamezni vodje de*
legacij predložili svoje pomisleke o te¬

žavah, ki pa naj jih že prvo zasedanje
po možnosti reši; pri tem so Francozi
poudarili, da pri njihovih izvajanjih ne
gre za dokončen predlog o ustanovitvi
skupne železo-rudarske oblasti, pač pa
za širšo skico, h kateri naj bi posamez¬
ne države dodale svoje poglede. Imajo
pa Francozi pripravljeno tudi že drugo,
popolnejšo skico, ki naj bi v najkraj¬
šem času vodila do objave osnutka o
medsebojnem dogovoru šestih držav.

Šefi poedinih delegacij so se nato vr¬
nili v svoje prestolnice v svrho nabave
podrobnejših podatkov in ev. novih pred¬
logov; posebno zanimanje so pokazali
Nemci, prav tako pa tudi Belgijci; vsi
upajo, da se bo sčasoma tudi angl. vla¬
da odločila za sodelovanje. K temu jo
bo morda nagnila tudi grožnja nekaterih
vodilnih politikov USA, češ da je An¬
gliji treba, dokler se ne priključi Schu-
manovi akciji, skrčiti Marshallovo po¬
moč za polovico.

Sredi zasedanja konference je Schu-
man prenehal biti zun. minister Fran¬
cije; franc, delegacija pa se je takoj
znašla ter objavila, da je po končanih
prvih razgovorih vse delo za nadalje¬
vanje Schumanovega načrta prevzel
krog francoskih strokovnjakov in ne po¬
litikov, ki si je nadel za nalogo, v naj¬
ožjem sodelovanju ž dosedanjimi ude-
ležanci izpeljati na : rt do kraja*

' Visota v ameriških dolarjih: $ 17.881 .000.000. V odstotkih napram vsoti ce¬
lotnih državnih proračunov atlantskih držav: 26.80%.

Pregled prebivalstva atlantskih držav, višina v dolarjih drž. proračunov na.
posameznika in višina v dolai’jih obrambnih proračunov za posameznika:

Celotno prebivalstvo: 336.300.000.

Povprečno na posameznika celotnih proračunov: $ 198,39

Povprečno na posameznika obramb nih proračunov: $ 53,17

BORBA NA ŽIVLJENJE IN SMRT
S KOMUNIZMOM SE JE ZAČELA

POVELJNIK južnokorejskih sil je
izjavil, da “se je sedaj pričela borba na
življenje in smrt s komunizmom ter se
je s pričetkom vojne na Koreji enkrat
za vselej odpravila nujnostna meja na
38. vzporedniku med komunizmom in
demokracijo. Ena ali druga stran bo do¬
bila zmago.”

★

PERZIJA: V Teheran je prispel novi
ameriški veleposlanik, ki je ob prihodu
v Iransko prestolnico izjavil, da je
“Iran zaradi svojega vojaškega in go¬
spodarskega (petrolej!) položaja nepre¬
cenljive važnosti za varnost USA ter bo
ameriška vlada v kratkem poslala v to
državo svojo vojaško misijo, kakor je
to storila v Grčiji in Turčiji. Tudi vo¬
jaško pomoč je ameriška vlada zagoto¬

vila Perziji, ker je gotovo, da bo ta dr-
umaknila prepovedi, hkrati pa tudi za¬
plembi premoženja in je svojo delav¬
nost prenesla v podtalnost.

★

JAPONSKA: MacArthur je odločno*
odbil sovjetsko protestno noto zaradi
prepovedi komunistične stranke na Ja¬
ponskem. V odgovoru poudarjaj da “so¬
vjetska nota predstvalja najhujšo po¬
tvorbo dejstev in laže o demokratskih
namenih kom. stranke.”

General MacArthur je sklenil poslati
v ZSSR sovjetsko vojaško misijo v To-
| kiju. Svoj sklep utemeljuje z izjavo, da
j “člani te misije bojkotirajo delovanje
zavezniškega sveta' v Toki ju ter zato
! nimajo kaj iskati na Japonskem.”

Japonska vlada se bo reorganizirala
z ozirom na kritičen položaj zaradi vojne
na Koreji.

Stran 7.

Buenos Aires, 29. VL 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Olooice

ODLOMEK IZ PISMA

"Tudi pri nas se moramo zelo boriti,
če hočemo še nekaj časa obstati kot sa¬
mostojna kmetija. Točno moramo izpol¬
njevati državne obveze in redno oddaja¬
ti po državnih cenah vse, kar pridelamo.
Če pa hočemo kaj kupiti, je v prosti
prodaji vsaj desetkrat dražje. N. pr.
mleko je po 5 dinarjev, vino' pa po 160
din. Krompir moramo oddati po 1.58 di¬
narjev 1 kg, za 1 kg žebljev pa moramo
plačati 220 dinarjev itd. itd. Ker nam
za prosti trg ne ostaja pridelkov, shaja¬
mo zelo slabo.

Pred dnevi nas je obiskala sestra z
možem. Radi bi jima postregli s kozar¬
cem vina, a ga ni bilo nikjer. Ni več no¬
bene gostilne. Prej jih je pa bilo toliko.
Še preveč. Zdaj imamo samo eno, za¬
družno, a je tudi ta največkrat brez vi¬
na. Včasih ima kako žganje, rum ali pi¬
vo.

Ljudje so potrti. Nimajo hrane. Teles¬
no hirajo in so proti boleznim neodpor¬
ni. Vsi čakajo samo rešitve. Kdaj bo
prišla in koga bo še rešila?...’’

Tudi odkup vina ni dosegel zahteva¬
nega plana. Kakor ostali plani se v
praksi ni obnesel tudi plan za odkup
vina, ki ga komunisti na veliko izva¬
žajo v razne inozemske države, samo,
da pridejo do tako potrebnih deviz za
nakup raznega drugega blaga. Celotni
plan je bil izpolnjen pri odkupu vina sa¬
mo 58.5%. V Celju in okolici 57.3%,
Črnomlju 24.2%, Krškem 62.6%, Treb¬
njem 44.2%, Lendavi 10.6%, Maribo¬
ru - okolici 38.3%, Ptuju 41.5% in v
Poljčanah 10.3%. Komunistični tisk do¬
ma k tem podatkom pravi, “da so ne¬
kateri kraji že stari znanci, kadarko¬
li gre za grajo.” Kot glavni vzrok za
ta neuspeh pa navaja “nezdravo trenje
med odkupnimi podjetji in vinarskimi
zadrugami, predvsem v okrajih Radgo¬
na, Maribor in Ptuj. "Pa tudi za odvoz
vina ni bilo zadosti avtomobilov. Zato
pa, uradno glasilo komunistične OF da¬
je — čujte — tale nasvet: ‘Pravilno bi
bilo, da bi organizirali prevoz z živin¬
sko vprego, kakor je to bilo v dobi sta¬
re Jugoslavije običajno. “Torej poprej
le ni bilo vse tako zanič, kakor so se vsa
leta širokoustili komunistični gospodar¬
ski modrijani.

Ostal je žejen. Neko kom. uradno o-
sebnost je zanesla pot v Brežice. Mož
ljublj. tisku popisuje, da se je v gostilni
dobro najedel. Kosilo je seveda hotel tu¬
di malo "zaliti”. Pa revežu niso mogli
postreči ne z vinom, ne s pivom ne z
mineralno vodo, ponujali so mu pa
žganje. Svoje tarnanje je ta veličina
zaključila z ugotovitvijo “Ostal sem
žejen”.

V Ljubljani so zborovali slov. odvet¬
niki. “Delovno konferenco” je vodil sed.
predsednik odvetniške zbornice dr. Vla¬
dimir Grossman. Navzoče so bile nasled¬
nje “uradne osebnosti”: pravosodni min.
dr. Helij Modic, min. dr. Jože Pokorn,
predsednik Vrh. sod. sod. dr. Teodor To¬
minšek, javni tožilec LR Slovenije Fran¬

ce Hočevar, predsednik republiške arbi¬
traže Jernej Stante, podpolkovnik Mar¬
ko Simčič, prorektor ljb. univ. dr. Go¬
razd Kušej in zastopnik dekana pravne
fak. dr. Makso Šnuderl. Dr. Grosman je
naglašal, da je namen zborovanja bil
“ideološka in teoretična izgraditev od-
vet. kadra”. Dr. Albin Smole je imel
. predavanja “Perspektive razvoja in bo¬
dočnosti odvetništva”. K temu predava¬
nju je imel koreferat dr. Grossman
“Jedro socialističnega odvetništva”. V
debato so posegli: dr. Jože Bergoč, dr)
Milko Hrašovec in dr. Stanislav Moho¬
rič. Dr. Viljem Krejči je imel predava¬
nje: “Pogledi na predosnutek zakona o
civilnem sodnem postopku”. Koreferent
je bil dr. Vladimir Šuklje. Tretji glavni
referat je imel dr. Ivo Horvat in je go¬
voril o pritožbah in o njihovem sestav¬
ljanju.

[ V Mislinju se je razvedelo, da bodo v
I okrajnem magacinu prodajali blago.

; Pred magaeinom so- se že ob treh zju-
| traj začeli zbirati kupci, ob osmih pa
so bila vrata še vedno zaprta. Med tem
pa je poslovodja spuščal znance v trgo¬
vino skozi zadnja vrata, iz trgovine so
pa z zavitki odhajali skozi okno. . .

Pred sodišče bodo prišli vsi tisti člani
Kauranove družine iz Velke vasi pri
Gornji Radgoni, ki so dejansko napadli
člane odkupne komisije, ki je od omenje¬
nih prisilno odkupila prašiče in par vo¬
lov. Pri napadu so poškodovali tudi pra-
:  šiče in so tako preprečili odkup.

Okoli Konjic se vinogradi “državne
j ekonomije” takoj ločijo od zasebnih, ker
niso okopani in so vsi poraščeni s tra¬
vo. Ekonomija se izgovarja, da še nima
“plana delovne sile za vse leto in tako
ne ve koliko ljudi lahko zaposli”. Po¬
dobno je tudi drugje. N. pr. ekonomija
Loče je dobila “dinamični plan”, po ka¬
terem lahko največ ljudi zaposli v no¬
vembru, ko je glavno delo v vinogradih
in na polju že-končano. Pa naj še kdo
reče, da komunisti ne poznajo smotrne¬
ga gospodarstva!

V Poljčanah in okolici je občutno po-
pomanjkanje mlevskih izdelkov. Mlina v
Konjicah in Oplotnici z zmogljivostjo 9
odn. 5 ton žita na dan pa že dolgo časa
stojita. . .

UMRLI SO: Ciril Štukelj na Viču,
Erika Pavkovič v Ptuju. Jakob Kuhar
i v Zabcrštu pri Dolu, Pepca Kozole v
Ptuju, France Smrtnik, Rozalija Drmal,
Ivanka Mikuž v Ljb., Marija Adamič v
Ljb., Antonija Petrič, roj. Pirc v Ljb.,
Marko JakT. Franc Kolarič prof. v Ptu¬
ju. France Skorčič v Ljubnem na Go¬
renjskem, Zlatka Zevnik v Ljb., Ivan¬
ka Jakopec, roj. Robavs, umrla v Celju,
pokopali jo v Zagorju, Marija Škerl v
Ljb., Ivana Berce v Gornji Radgoni,
Katarina Karič, Slavka Miklavčič, roj.
Uranrič, Gabrijel Gomišček, dijak v
Ljb., Barbara Zupanek, vdova po šol¬
skem nadzorniku, v Celju, Johan Trbo-
vec v Klečah, Janko Javoršek v Ljb.,
Antoniia Bo'gel roj. Mueller v Ljb.,
Ivan Paner na Viču, Alojzija Mancini,
rej. Srč- ik na Viču. Janez Selan, pos. in

SVOBODNA SLOVENIJA
-\-

biv. gostilničar v Dobrunjah, Franc Bu¬
kovec, Antonija Radič, Josip Meden,
Karel Kunaver, strok, učitelj v p. Ljb.,
Frančiška Švagelj v Kobdilu, Janko Ko¬
lar, Št. Peter na Krasu, Marjanček Če¬
pov v Ljb., 'Kdvarl Mihelič, direktor
gimn. na Viču, Jože Rožanc v Ljb.,
Franc Brinovec, upok. v Ljb., Janez Pre¬
peluh, v Ljb., p. Ernest Jenko, O. F. M.
biv. župnik itd v Ljb., Elizabeta Špen-
dal, roj. Langus v Lescah, Ferdo Bavec
V Koprivnici, Jože Zupančič v Ljb., An¬
drej Močnik, Šmarjeta pri Celju, Josipi-
na Podkov, v Ljb., Josipina Peter, Ljub¬
no ob Savinji Špiro Vrankovič, biv. le¬
karnar v Črnomlju in Miha Kolbezen v
Črnomlju.

ZA GLAVNEGA TAJNIKA Akade¬
mije znanosti in umetnosti v Ljubljani
je bil izvoljen prof. dr. MILKO KOS,
član akademije.'

“PREDNJAKI TELOVADNE ZVE¬
ZE JUGOSLAVIJE” so postali dr. Vik¬
tor Murnik iz Ljb., Ciril Kočevar iz Ma¬
ribora, Ivan Lavrenčič, Ivan Tomažič,
ing. Viktor Lindtner, Boris Gregorka,
Jelica Vazas in Marjan -Jeločnik iz Ljub¬
ljane.

DR. BRILEJ je dobil novo nagrado
za svoje vneto delo med komunisti. Ime¬
novali so ga za titovega veleposlanika v
Londonu. Dosedaj je bil pomočnik zun.
min.

V GOZDNI MANIPULACIJI DRA¬
VOGRAD imajo "vzoren” red. Konjskih
hlevov jje nimajo urejenih. Konji so pri¬
vezani v nemogočih prostorih na v tla
zabite kole, nerazrezano krmo pobirajo-
iz blata po tleh, hlev čistijo vsakih 10
dni, konjev pa sploh ne. Glavni čistilec
Herga s tovariši pijančuje. Enkrat jih
je pustil dva dni brez hrane. Zato so
k' nji potrgali povodce in pokvarili vo¬
dovod. zaradi česar so potem stali en
dan v vodi. Konji pri takem postopanju
hirajo in poginjajo.

DOBRO ZNAJO GOSPODARITI! E-
konomija v Brezovcih je dobila nov o-
semredni stroj za okopavanje. Stroj je

prišel po železnici do Murske Sobote, j
odkoder ga je bilo treba prepeljati v km
oddaljene Brezovce. Vodja ekonomije je
prišel po stroj s traktorjem, ga prive¬
zal z verigo na prikolico ter nato dirjal
z njim po trdi cesti kot na dirki. Na
stroju se je vnela os, popolnoma pokva¬
rila konstrukcija koles, da se niso mog¬
la več vrteti, stroj sam pa je izgubil 6
motiki in sedalo in še več manjših delov.
Seveda so morali stroj poslati nazaj v
tovarno v popravilo.

POMANJKANJE ODVETNIKOV.
Svobodni poklici, pod komunisti ne mo¬
rejo obstojati. Zato tudi naraščaja za¬
nje ni. Število slušateljev na< pravni fa¬
kulteti je strahotno padlo. Veliko po¬
manjkanje juristov je začela sedaj ču¬
titi upravna služba, v kateri na vsa me¬
sta pač ne morejo postavljati gozdovni¬
kov. Da bi mladino znova navdušili za
pravni študij je ljb. režimski “Slov.
Poročevalec” nedavno objavil velik čla¬
nek c odvetništvu v novi družbeni ure¬
ditvi. V članku se obrača proti “zgre¬
šenemu stališču nekaterih predstavni¬
kov oblasti, ki pravijo, da so odvetniki
neproduktivni in danes nepotrebni. ‘‘V
Vsej Sloveniji je danes samo 77 odvet¬
nikov s povprečno starostjo 62 let.
Najstarejši med njimi je dr. Andrej Ku¬
har, star 87 let, najmlajši pa 40 let.
Vseh odvetniških pripravnikov je le
8. V ostalih delih države je enako.

NA COLU-REPENTABRU je umrl.
g. Alojzij Furlan, posestnik in gostilni¬
čar ter občinski svetnik.

POMANJKANJE vagonov doma je
občutno. Še večje je pa pomanjkanje lo¬
komotiv. Zato so sedaj na vseh slov.
progah uvedli težje vlake. Tako je n. pr.
nedavno vozil iz Ljubljane proti Zagre¬
bu tovorni vlak, ki je bil dolg nad 2 km.

OTROŠKA GRIPA v Sloveniji je po
privatnih poročilih iz Trsta močno po¬
nehala. Zahtevala je pa vendar precej
ostroških žrtev. Nekatera poročila jih
omenjajo 150.

Slovenci v Argentini

Btsenos Aires

NOVA SLOVENSKA PESNITEV

Naš goriški rojak SLAVKO SREBR¬
NIČ, znani slovenski pesnik, je nedav¬
no izdal sonetni venec pod naslovom
“NEUREJENI VENEC”. Pesnitev je
svojska. Pogled na trpljenje slovenskega
naroda v vojni in komunistični revoluci¬
ji; raztresenost slovenskih beguncev po
vsem svetu: Lirika, povezana s trpkostjo
doživetja silne tragedije našega naroda.
Pesnitev je vredna, da jo imaš.

Knjižico dobite v trgovini s papirjem
in nabožnimi predmeti “SANTA JU-
LIA”, Victor Martinez 39. Stane $ 2.—
Perhitev je izšla v zelo omejeni nakla¬
di, zato naj vsi ljubitelji slovenske pes¬
mi pehite z nakupom!

IZLET SLOVENSKIH FANTOV
V BOCO

Slovenski fantje v Buenos Airesu in
(k r lici so imeli zadnjo nedeljo svoj
praznik. Ravnatelj Salezijanskega zavo¬
da v Boki jih je povabil v svoj zavod.

Tu so imeli skupno mašo in obhajilo.
Cerkveni nagovor je imel v slovenščini
duhovni vodja g. Mernik, g. ravnatelj
Salezijanskega zavoda je pa slov. fan¬
te predstavil argentinskim vernikom. V
jedrnatih besedah je orisal trpljenje na¬
šega naroda pod komunisti in poudarjal
pomen borbe proti brezbožnemu komu¬
nizmu. Po skupni maši so imeli fantje
.skupen brezplačen zajutrek in nato ki¬
no predstavo s kulturnim filmom o Al¬
jaski. Skupno kosilo je bilo v bližnji- re¬
stavraciji. Navzoč je bil zopet g. rav¬
natelj Salezijanskega zavoda. Med kosi¬
lom se mu je Jerebič v imenu vsah zah¬
valil za njegovo povabilo in gostoljub¬
je, nakar je zopet povzel besedo g. rav¬
natelj poudarjajoč, da je zelo srečen,
ko je lahko z njimi, med mladino, ki je
vse žrtvovala za vero in dom. Voršič je
lepo zapel svojega “little cowboy-a”,
Stane pa posrečeno nastopil s svojim
kupletom. Tako je vse prehitro minil
fantom lepo preživeti dan. Proti večeru
so se vsi zopet vračali na svoje domo¬

HUGO WAST

IVANA

POSLOVENJENO S PIŠA'

Več kot nestrpnost je prizadevala
predstojniku ta debata s starim patrom,
ko bi pa on tako rad bil sam, da bi po¬
slušal vnovič vroči glas, ki mu je prev¬
zemal vso notranjost.

Ne hotel bi vzbujati sumnjo v svojo
pravovernost ali svoje ponašanje, ter ni
odgovoril nič temu staremu menihu, ki
se mu je prvič v življenju drznil zo¬
perstaviti.

Starec je to mirnost vzel za soglaša-
nje in, ker se je zbal, da bi te svoje
zmage ne zlorabil, je spremenil snov
razgovora.

"In zdaj, prečastiti, dovolite mi, da
vam čestitam...”

“Zakaj?" je živahno vprašal oče
predstojnik, sluteč, da ho začel govori¬
ti 6 njej....

"Ker sem videl, da ste imeli danes
razgover, s tisto damo z rdečo prevezo
čez čelo...” '

“Mislite, da se je že spreobrnila, ker
stc jo videli pred mojo spovednico?”

“Naravno!, Spovednica je zadnji jarek
hudiču. Kadar kdo sprejme to poniža¬
nje, je že zmagala milost.”

"Ne! Ona se še ni spreobrnila. Hotela
mi je razložiti še druge dvome: ker pa

25 .

TABOR

ELJEVIM DOVOLJENJEM

je nič ne moti, če jo smatrajo za kato¬
ličanke, je prišla v spovednico."

"Ah!” je vzkliknil starec presenečen.
"Razumem, da je spreobrnitev protes¬
tantke težja, kakor pogana, kajti zaradi
njihovega upora sta ugasnila dva vira
najbogatejših milosti, kajti zanikajo dva
bistvena predmeta naše pobožne spošt¬
ljivosti: Presveto Devico in papeža.”

Daperior, k', je čutil v samem sebi u-
gašanje teh dveh vdanosti, je v hipu
betel reagirati, toda vzdržal se je in
samo slavnostno potrdil:

"Trajalo bo še nekaj časa. toda prej
ali pozneje se bo ona, moja duhovna
hči, spreobrnila in bo umrla kot kato¬
ličanka.”

Odločnost teh besed je presenetila
starega patra Placida. V svojih devet¬
desetih letih r*i ta starec še nikdar izre-
:kel tako težkih besed, kot. jih namerava
sedaj, z drhtečim glasom. Toda vsaka
stvar ima svoj čas in on je čutil, da, ne
sme vec molčati.

‘Pred kratkim sem bral žalostno knji¬
go, ki pa kljub temu, da je dnevnik od¬
padlega duhovnika, izdan v tisku-od
drugega odpadlega duhovnika, nudi
marsikaj poučijjvega duhovnikom, če

.-..L-jc razumea.

Oče superior je stisnil ustnice.

Oče Placid pa je nadaljeval:

“čudno! Vi, prečastiti, ste vporabili
prav iste besede kot jih je zapisal avtor
tega dnevnika, nanašajoč se na neko
protestantsko gospo, s katero- je bil v
razgovorih. Na veliko soboto leta 1860
je bil v Rimu in tedaj je napisal v dnev¬
nik ta — le stavek: ‘Moja draga gospa
Merriman, moja heretična hčerka, se bo
spreobrnila in bo umrla kot katoličan¬
ka.”

“Se je morda zmotil?” je hlastno
vprašal predstojnik.

"Da, prečastiti oče! Zdelo se je, da se
je spreobrnila, on jo je tudi krstil, da
celo sveto obhajilo je prejela iz njego¬
vih. rok, toda ona je nanj tako vplivala
in tak ponos ga je prevzel, da se je uprl
papežu in so ga vrgli iz samostana. O-
na je umrla kot protestantka in on je
umrl kot odpadnik od svete rimske Cer¬
kve, katere duhovnik je bil in katgro je
hotel vladati in reformirati.”

Ker je starec gledal med govorjenjem
v tla, ni mogel opaziti žalostne 'bledice
na predstojnikovih licih, katerega ble¬
deustnice so strahoma izgovorile to —
le vprašanje:

“Ali mislite dnevnik bivšega bosono¬
gega karmelita slavnega Jacinta Lov¬
šema?”

“Da, prečastiti!”

“Nisem ga bral. Toda zdi se mi, da
sem ga videl v vaših rokah. Ali je v na¬

ši knjižnici?”

“Ne, oče superior! Posodil mi ga je |
moj stari prijatelj dr. Padilla. Ni še j
dolgo, kar sem ga vrnil. Če bi ga želeli
brati...”

"Zdaj ne. Pozneje morda. Toda na
konec je ta pater odvrgel redovniško ha¬
ljo in se oženil z ženo, kateri se je pri¬
bližal pod izgovorom, da jo hoče
•spreobrniti. Kot se mi zdi, gre tu samo
za navadno avanturo, ki ne more ime¬
ti mnogo podučnega za nikogar.”

Starec je nadaljeval z vsebino Loyso-
novega dnevnika:

“Skoraj vsa odpadništva so navadno
avanture,” je odvrnil oče Placid. "Toda
vsi odpadniki mislijo, da je njihov pri¬
mer izredne važnosti za Cerkev. Vsa¬
ko krivoverstvo začenja s tem, da hoče
vnesti neko novo dobro stvar v Cerkev,
v delo božje. Začetkoma se nadutost
skriva na tisoč načinov in se pokaže sa¬
mo, kadar pride navzkriž s predstojni¬
kom; nato pride zakrknjeno precenje¬
vanje lastne sodbe in, kot posledica, u-
por proti najvišji avtoriteti. , In kakor
hitro je pretrgal definitivno z njo, kar
ja našlo odmev in odobravanja po vsem
svetu, vidimo, da Bog kaznuje odpad¬
nika s tem, da dovoli, da pade v čisto
navadno avanturo: vidijo se, ilovnate,
blatne noge te pozlačene postave.”

Dolg molk obeh patrov.

"Spominjam se, da sem bral v nekem
bogoslovnem članku,” je začel starec,”
da so sramotni padci junaško sredstvo,

NAŠI PROBLEMI

Odpust iz službe v času poizkusne
dobe. Delavsko Sod. v Capitalu je
znova obravnavalo vprašanje, ali sme
podjetnik pred potekom poizkusne
dobe odpustiti delavca vsak čas in
brez vsake odpovedne dobe. V tem
pogledu so zaradi nejasnosti zak. do¬
ločil padle že različne in nasprotujo¬
če si razsodbe.

Sodnik, ki je obravnaval gornji
primer, se je postavil na stališče, da
je v teku prvega meseca mogoč od¬
pust delavca vsak čas brez vsake od¬
povedne dobe. Zoper to razsodbo se
je pritožil državni pravdnik kot za¬
stopnik javnih interesov. Tako je pri¬
šlo to vprašanje v drugo instanco. Ta
pa je razsodila takole:

Pravico na odškodnino zaradi od¬
pusta (indemnizacion por antigue-
dad) ima delavec še le po treh mese¬
cih službe. Pač pa velja enomesečni
odpovedni rok že od prvega trenutka
po sklenitvi delovne pogodbe dalje.
Če bi delodajalec tega odpovednega
roka ne upošteval, mora plačati od¬
škodnino, ki jo predvideva zakon za
ta primer.

JUŽNA AFRIKA: Južnoafriška kom.
stranka, kateri je grozila prepoved, se
je sama razpustila; tako je povedal njen
edini poslanec v parlamentu Kahn. Par¬
tija se je tako na silno premeten način
umaknila prepovedi, hkrati pa tudi vpod-
talnost.

★

ZSSR je nekaterim južnoameriškim
listom ponudila v nakup večje količine
papirja, hoteč si s tem pridobiti krog
sebi naklonjenih publikacij.

ve na vse strani tega velemesta z že¬
ljo, da bi se zopet kmalu sešli na slič¬
nem sestanku.

PONOVITEV HALBERJEVE
“REKE”

Igralska družina Narte Velikonja bo

pod vodstvom režiserja Janeza Perhari-
ča v nedeljo 9. julija t. I. ob pol šestih
popoldne na odru Salezijanske gimnazi¬
je na Belgrano (kjer je.vsako nedeljo- za
Slovence maša) ponovila Halbejevo ib-
senovsko tridejansko “Reka”. Ta druži¬
na se je za ponovitev te igre odločila
iz dveh razlogov: ker je premiero v lan¬
skem septembru obiskalo le manjše šte¬
vilo gledalcev in so mnogi, ki je niso vi¬
deli, obžalovali svojo odsotnost in pose-
be še zato, ker smatra prav uprizoritev
tega dela za vrh svojega dosedanjega
oblikovanja. Drama nudi po svoji mis-
tično-baladni vsebini prebogate izrazne,
skoraj neizčrpne možnosti i igralcu i re¬
žiserju. Je to močna družinska drama iz
življenja vislanskih kmetiških dinastij
— problem zatajenega testamenta — ki
tako igralca, kakor gledalca zgrabi in
ga drži v neprisiljeni napetosti ■ prav do
poslednjega prizora.

Vstopnice so v predprodaji v trgovini
s papirjem in nabožnimi predmeti “San¬
ta Julia”, Victor Martinez 39.

ki ga daje Gospod za zgled tistim, ki
so zaverovani v lastno čednost. Celo sve¬
ti Pavel, ki je videl čuda tretjega neba,
je občutil ostrino mesa, s katerim ga
Gospod hoče odvrniti od nadutosti.”

"če je tako, kot pravite vi,” je sar¬
kastično odgovoril superior,” moramo
izpovedati, da to sredstvo ni bogvekako
mečno. Ubogega Loysona ni odvrnilo
od tega, da ne bi umri kot brezverec.”

“Njega ne, gotovo ne,” ga je zavrnil
oče Placid, "toda koliko drugih je rešil
njegov strašen zgled. Zato sem rekel, da
je ta dnevnik, ki ga je pisal odpadnik
v lastno obrambo, lahko v velik nauk
Vsem, kajti duhovnikom kaže, kako na¬
preduje počasi, počasi... korak za kora¬
kom... skušnjava, in kako odpadnik sku¬
ša razumsko opravičiti svoje prve pad¬
ce. Na sodni dan bomo videli, koliko
teh, ki Iso imeli posvečene roke, je priš-
; šlo že na sam rob prepada pa sp se
| odvrnili od njega.”

“Torej so se vrnili nazaj,” je zavrnil
superior, "ne zaradi čednosti, temveč
zaradi bojazljivosti, ker si niso upali
pretrgati zadnjih vezi in izvajati po-
sledic_svojih prvih dejanj.”

"Tudi če bi bilo tako,” je odgovoril
stari pater, "bodo na sodni dan blago¬
slavljali to svojo bojazljivost. Potov,
ki vodijo v brezvesrtvo, ni veliko: na¬
dutost, meso, redkokdaj pohlep. Ta Loy-
sonova knjiga je dokaz, kakor redko¬
kdaj kakšna knjiga, kajti: je dnevnik,
začet pred odpadništvom in ni bil niko^

Stran 8.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

SLOVENCI PO SVETU

• , \ ' . " '• - ••

Eritreja

SLOVENEC SE UVELJAVLJA TUDI
V ERITREJI

Ko sem preko prijatelja dr. Luskarja
zvedel, da izdajete “Svobodno Sloveni¬
jo” sem ga naprosil, naj mi jo naroči.
Prve številke lista sem že dobil. Tudi
Koledar Svobodne Slovenije. Tako z li¬
stom, kakor tudi s Koledarjem, sem ze¬
lo zadovoljen.

Ker vidim, da iz vseh delov sveta ob¬
javljate dopise, iz katerih zvemo, kako
žive po svetu svobodni Slovenci, se Vam
sedaj oglašam tudi jaz. Na kratko Vam
bom popisal tuk. razmere.

Dežela, v kateri živim, je še vedno v
nekaki revolucionarni fazi. šestdeset let
so jo upravljali Italijani. Zadnja vojna
jo je osvobodila in se sedaj po angleški
vojaški upravi pripravlja na dokončno
ureditev.

V Massauo sem prišel nekako pred
dvema letoma. Mesto slovi po tem, da
ima najbolj vročo klimo na svetu. V av¬
gustu dosega temperatura 60 stopinj v 1
senci s 100% vlago. Dežela je zemljepis¬
no razdeljena v tri pasove. Obmorski
pas ima skoro 8 mesecev peklensko kli¬
mo. Visoka planota doseže višino 2.500
m in na njej leži tudi glavno mesto
Asmara. Zapadni nižinski pas proti Su¬
danu ima suho tropsko podnebje. V času
deževja je tu reden gost tudi malarija.

Na tem 120.000 kv. km velikem podro¬
čju žive različna plemena hamitsko-
semitske vrste. Najštevilnejši so Haba-
sa, Bileni, Peni-Amer, Maria, Baria.
Mnogo je tudi Arabcev. Belcev je danes
ogrog 20.000. V glavnem so Italijani.
Vseh prebivalcev je pa okoli 1 milijon.

Kot pokrajina, tako so različni tudi
jeziki. Predvladujeta pa tigrinja in
arabščina. Od ver je najštevilnejša kopt¬
ska. V Asmari imajo svojega patriarha
ali abuno. Katoličanov je okoli 100.000.
Ostali so muslimani.

Gospodarsko življenje zavisi v glav¬
nem od deževnih dob. Ljudje se v glav¬
nem pečajo z živinorejo, sejejo pa neko
vrsto žitarice-duro, ki je za ljudi glav¬
na hrana. Izredno bogata pa je dežela
na divjačini. Ne moreš skoro napraviti

koraka, ne da bi zadel na gazelo ali
divje purane. Veliko je tudi divjih pra¬
šičev. Nedavno sem videl tudi par slonov
in čredo nojev.

Čeprav so Italijani zgradili tu veliko
cest ter so iz prejšnjih vasi Massaua,
Asmara in Keren nastala krasna evrop¬
ska mesta z gledališči, kini in palačami,
jih ljudje ne marajo. Italijani so gra¬
dili tudi šole, toda v njih so poučevali
samo v italijanščini in domačini so smeli
hoditi samo dve leti vanje. Domačini so
bili za natakarje. Ostali poklici so bili
zanje prepovedani, ker so bili samo za
bele. Tako so domačini začeli sovražiti
bele. Danes se je ta položaj precej zbolj¬
šal, ker so sedaj šole odprte za vse. Do¬
mačini so se začeli zavedati, da so tudi
oni ljudje. Začeli so se pa prebujati tudi
nacionalno. Do popolne civilizacije je se¬
veda še dolga pot. Spremeniti bodo mo¬
rali še marsikateri svoj običaj.

O tem in še o drugih zanimivostih iz
te dežele pa prihodnjič.

Dr. Sentočnik.

Kanada

Vse naročnike Svobodne Slovenije v
Kanadi prav lepo prosimo, da poravna¬
jo naročnino za naš list, ki stane za ce¬
lo leto 1950. s pošiljanjem z avionsko
pošto 9 kanadskih dolarjev. S pošilja¬
njem z navadno pošto pa 7 kanadskih
dolarjev.

Kdor prejema list priporočeno, naj
doplača še 1 dolar za vse leto.

Naročnino nakažite na naslov: Mrs.
Anica Dolenc, Ontario Hospital 1007
Lakeshore Rd. NEW TORONTO, Ont.
Canada.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini Bogdana
in Frančiške Kosančič so dobili sinčka,
ki je pri krstu dobil ime France. Sinček
se je rodil tudi Mirku in Kristini Bezlaj.
Srenim staršem naše čestitke!

Poroka v Lanusu. V Salezijanski ka¬
peli sv. Jurija v Lanusu sta se 20. ju¬
nija poročila Lojze Jurejevčič, doma iz
Podzemlja v Beli krajini in Pavla Eržen

SLOVENSKO - KASTELJANSKI SLOVAR

Samo 200 izvodov ga imamo še po 15 pesov. Zato pohitite, da
ga boste še dobili po tej ceni.

Slovensko - kasteljanski slovar je najlepše darilo, pa tudi stvar¬
na pomoč, da bo čim prej lahko izšel Kasteljansko - slovenski slovar.

Kupite*ga lahko v pisarni Društva Slovencev na Victor Martinez
50 ali pa v Lanusu, Juramento 1780.

iz Št. Jošta pri Kranju. Poročil ju je
g.  Franc Novak, biv. župnik na Rake¬
ku, sedaj v službi v Doloresu. Pri po¬
ročni maši je bilo ljudsko petje, na že-
nitovanju pa se je potem zbralo nad 30
ženininovih in nevestinih znancev in pri¬
jateljev. Mlademu paru želimo vso sre¬
čo v novem življenju!

Srebrna poroka. Zaslužna slov. druži¬
na Fujs-IIarbarič v Lanusu je 20. junija
praznovala srebrno poroko. Ta dan je
bila v cerkvi San Faz maša, kjer je pel
slov. cerkveni zbor, slavljenca sta pa
bila tudi botra cerkveni zastavi za to
cerkev. Na domu Fujsovih se je nato
zbralo veliko prijateljev te dobre dru¬
žine. G. Hladnik je v kratkem nagovoru
poudarjal velike zasluge obeh Fujsovih
za slov. kolonijo, tako za stare, kakor
tudi nove naseljence. Fujsov oče in ma¬
ti sta bila oče in mati ne samo svojirfi
otrokom, ampak tudi premnogim slov.
beguncem, ki so prišli v Lanus Oeste.
Bog Vaju ohrani zdrava in čila še do
zlate poroke!

Godovanje v Lanusu. Na predvečer sv.
Alojzija se je zbrala vesela slov. družba
pred hišo Lojzeta Škode iz Krškega.
Slavljenec je član lanuškega pevskega
zbora, zato so mu prišli zapet podokni¬
co vsi člani in članice tega zbora na
čelu z g. Hladnikom. Ob tej priliki je
prišla do izraza lepa bratska skupnost,,
ki se ustvarja v novonastajajoči slov.
naselbini v Lanusu. Ob tej priliki so
fantje in dekleta izrazili svoje čestitke
tudi Urbančevemu in Levstikovemu Loj¬
zetu, kakor tudi Mehletovi in Berčičevi
Slavki, ki sta tudi obe članici pevskega
zbora.

V CERKVI SV. JOŽEFA V LANUSU
sta bili 25. junija krščeni ANTONIJA
ROZA SUŠNIK in ALOJZIJA NOV¬
LJAN, ki bosta imeli v novi krstni knji¬
gi tretje in četrto mesto. Čestitamo!

DRUŠTVENI OGLASNIK

Zastarelo pošto imajo: Borštnar
Joža, Tone F. od Silve Bajt s Klan¬
ca pri Tolminu, Božnar Jože tali
Tone), Čopič S., Cotič, Čuk Kata¬
rina, Čušin, Danijelič. Ferkolj Mi¬
lan, Furlan Albina (nujno), God-
čeva družina, Gorenšek Karol. Je¬
lenc Ježe, Kočevar Frančiška, Ko-
mavli, Lavrenčič Andrejka, Lav¬
renčič Rudolf, Levpušček. Lutman,
Mikuž Ivan, Motoh Anton, Perov-
šek Anton, Peršuh Janez, Plut Ja¬
nez, Poženel Marija, Račič Ančka,
Rajher Ivan (6 pisem), Rojšek
Ivanka, Sajovic Marija, Selan

Frančiška, Sluga Pepca, Smole Jo¬
žef, Strauss Eli, šubič Stanko, Šuš¬
teršič Tomaž, ing. Švigelj Mitja,
Turk Ivanka, Željko Franc, Žlen¬
der Majda, žigart Franc, Žnidar¬
šič Franc, Belčičeva družina, Belt-
ramovi, Čermelj Jožef, Dolenc Ja¬
kob, Drev Oto, Fatur Zdravko.
Horvat Silvo (5 pisem), Horvat
Viktor, Jakič Franc (3 pisma), Ja¬
kopič Andrej, Jakopič Italija in
Ladko, Jakša Janez, Jurše Leo¬
pold (2 pismi), Kelc Martin, Knap
Ivan, Kogovšek Franc, Košir Lado)
Košir Zora, Kovačič Janez, Kožuh
Frank, Lah Fani, Lavrič Veroni¬
ka, Lavrih Anton, Lobnikar Franc,
Majcenovič Franc (2 pismi), Mar-
kulin Alojzij, Mohar Ivan, Musar
Jože, Oblak Vinko, Ojsteršek Jurij
in Anton, Osterc Ludvik, Pavlenč
Jcško, Perko Dane, Samec Rudolf,
Semenič Ivan, Stanič Jožica, šif¬
rer Vilibald, Vetrih Vilibald, Vid¬
mar Franc, Vodnik Ciril in Matevž,
Zapraznike, Adamič Anton, And¬
rejina A., Česnik Ivan, Kukavica
Vida, Kcžar, Reven, in Turk Mar¬
tin. Pošto lahko dvignete v društ¬
vom pisarni na Victor Martinez 50.

DOBER I E K!

NEDELJA: Kosilo: Juha z rezanci,
kuhani možgani z zeliščno majonezo,
nadevana telečja prša, solata, jabolčni
štrudelj, črna kava; večerja: svinjska
rebra s hrenom in gorčico, štrudelj od
opoldne, čaj.

PONEDELJEK: Kosilo: Zelenjavna

juha, goveji golaž s krompirjem, češ¬
pljev kompot (suhe češplje); večerja:
kruhovi cmoki s svinjino, zeljnata sola¬
ta, vinski čaj.

TOREK: Kosilo: Juha z rižem, sarma
iz svežega zelja, dušen krompir, snežene
kepe s kremo; večerja: vampi s krompi¬
rjem, sadje.

SREDA: Kosilo: Juha, dunajski zrez¬
ki z zelenim grahom, pečen krompir, so¬
lata, smetanin narastek; večerja: svinj¬
ska rižota, solata, jabolčni kompot.

ČETRTEK: Kosilo: Juha z vlivanci,
ocvrta karfiola, biftek z jajci, dušen riž,
solata, sir, črna’ kava; večerja: telečja
obara, žličniki.

PETEK: Kosilo: Kislo zelje, zabeljen
fižol, sirovi štruklji z maslom in drobti¬
nami, sadje; večerja: ocvrti krompirje¬
vi svaljki, fižolova solata, čaj.

SOBOTA: Kosilo: Goveja juha, gove¬
dina, ohrovtova omaka s krompirjem,
rezanci z orehi in sladkorjem, sadje; ve¬
čerja: naravni zrezki, solata, čaj, s pi¬
škoti.

"ČASA B 0 Y U "

OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160

Prejeli smo moderne zapestne švicarske ure znamke “MENTOR”, anti-
magnetične, s 15 rubini, laminirane z 18 krt. zlatom in jih nudimo po iz¬
redno ugodni ceni 245.— pesov; vse ure s pismeno garancijo.

Lepa darila za dame in otroke — trajne vrednosti.

Vsa popravila ur in zlatnine — vestno in točno.

Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne
pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši
Olazabal 2338, dto. 5.

CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO

VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI
Zahtevajte naš novi cenik!

“TRANSITO”

ENCOMIENDAS I NTERN  A C I O N A L ES

URADNE URE: OD 9. DO 18.

CANGALLO 439, Oficina 602 T. E. 34-9185

ii pisan z mislijo, da bo objavljen. In
tu se vidi hudičeva spretnost z vdiran¬
jem skušnjav. Ena pripelje drugo. Kate¬
ra je bila prva: nadutost ali meso?

Mislim zase, da je v njegovem primeru
bila prej nadutost: panosen je postal na
svoje govorniške uspehe, njegova neiz¬
merna priljubljenost v največji cerkvi
Notre Dame v Parizu. Zdel se je apos¬
tol ter je zato hotel vladati Cerkev in
jo reformirati.”

Oče Placid je globoko segel po zrak
in nadaljeval:

“Ta njegov sloves ga je pripeljal v
bližino neke protestantske gospe. On bi
jo hotel spreobrniti. Če prebiram ta
dnevnik, vidim, kako vsporedno tečeta
ta dva konjička: upor proti Rimu, ki je
posledica nadutosti, in poželenje mesa,
ki je nje bič.” k

“Imate še vedno to knjigo vi” je kar
tako vprašal predstojnik, čuteč, da go¬
re starcu oči kot žerjavica.

“Rekel sem že, da sem jo vrnil, toda,
če bi jo hoteli...”

“Res je, moj sin, že ste mi povedali...
Pozneje bom prosil zanjo... zdaj nimam
časa...”

“Po veliki nežnosti, ki jo je začutil
do te ženske, je sledilo nato nje veliko
češčenje. Hoče ugajati Bogu, pa se me¬
ša v spekulacije zapeljivosti, ki jo ka¬
že čednost. Nekega dne piše: , “Ljubim
vas, moja draga, moja ljubljena v Jezu¬
su Kristusu! “Na drugem mestu nam

ubogi zanesenjak ponuja neko mešani¬
co erotizma in teologije, zaljubljenosti
in pobožnosti: “Jezus Kristus nas je
odrešil na križu, da bi se ljubila (ona
in jaz) s tako nežnostjo in čistostjo.”

“Ali je prenehal brati sveto mašo?”
je vprašal predstojnik.

“Ne, oče. še vedno je opravljal sveto
daritev, čeprav ne vsak dan. Kolikor
bolj je napredovala ljubezen, toliko
bolj so se mu pojavljali dvomi o dog¬
mah in upor proti Cerkvi, zlasti proti
papežu. V spominu mi je ostalo nekaj
stavkov Jako velik vtis so napravili na¬
me. Takole govori: “čutim na svojih
ustnicah Vaše poljube, tako nežne in ta¬
ko čiste... In takoj nato strel proti Ri¬
mu: “čutim se bolj kristjana in katoli¬
čana kot kdaj koli prej, toda ne spreje¬
mam začetka avtoritarnosti tako kot
ga uči rimska cerkev v svoji veri...
Njegove maše so že sakrilegiji, božje-
ropne, njegovi božji ropi niso več taj¬
nost ,ker jih javlja njej. Nekega dne mu
je ona, ki je bila Amerikanka iz Severa,
podarila košček’ svile, ki je bila namoče¬
na v kri Abrahama Lincolna, ubitega
predsednika Združenih držav; on pa je
med sveto mašo, v trenutku posvečenja
— o strah in groza! — pomočil ta koš¬
ček svile v prečisto kri Jezusovo, kot
pravi, “da bi združil kri Sina božjega s
krvjo drugega mučenca, dvakrat izob¬
čenega —• prvič kot protestanta in dru¬
gič framasona”. Na ta način raste ob¬

sedenost vseh teh, ki stopijo na pot od-
padništva: vedno pod pretvezo — refor¬
mirati Cerkev”.

“Veliki svetniki so v pokvarjenih
stoletjih imeli to veliko željo in težnjo,
ki bi jd  jaz raje imenoval božje poslan¬
stvo”, je sladko 'pripomnil oče supe-
rior.

Oče Placid je samo rahlo skomiznil
z rameni in nadaljeval s citati:

“Tu je zdaj druga blasfemija. Bogo¬
kletstvo, zavito v’ težki misticizem:
“Bral sem mašo ob osmih. Ona se je
obhajala... Resnična ljubezen angelov je
to in v bistvu pravo bogoslužje, ki bi za¬
doščalo, da prenovi ves svet, kakor je
prenovila moje življenje’.”

Superior je vstal. Njegova bledica je
bila velika in še večja bledost njegovih
ustnic.

“Vam je slabo, prečastiti?”

“Da, precej; pustite me samega. Ho¬
čem 'fee malo odpočiti. Nisem spal, ne
zmorem več... Pozneje se pogovoriva
dalje...”

Oče Placid je pokorno odšel, ne da
bi kaj odgovoril.

Vrata celice so se zaprla in predstoj¬
nik .se je zgrudil na kolena ob svoji trdi
postelji, naslonil čelo na lesen rob in
počasi vzdibal, kakor da je bil angel
pri njem in mu pokazal njegovo straš¬
no usodo.

Čez eno uro se je pomirilo njegovo
srce in se je že smejal naivnosti in ne-

peznanju sveta starega patra in začel
listati po svojem dnevniku ter obstal
pri tekstu preroka Daniela, ki ga je po¬
tolažil: Ti, ki so mnogim prinesli pra¬
vico, se bodo svetili kot zvezde vekomaj.
Nato pa razlago, ki jo je on pripisal: Ne¬
izmerno važno delo je spreobračati
krivoverce. .iV Da tudi zelo hvaležno de¬
lo pri Bogu, približevati v dobroti po¬
gane in katoličane, ne da bi jih hoteli
spreobrniti!

Vzel je v roke listek iz bakeiita, ga
vložil v radio in poslušal vnovič sladki
glas sporočila Ivane Tabor, nato pa je
narekoval v aparat svoj odgovor, ki ga
je ona pričakovala:

“Vi ste me čudežno povabili, da Vas
popeljem k Resnici po poti evangelija,
Vi pa me vedite v nebesa po poti ljubez¬
ni”.

Nato pa je zase napisal v svoj dnev¬
nik z datumom današnjega dne: “Lju¬
bezen čudežna, nebeška, deviška, ki ni¬
ma kaj sličnega v vsej zgodovini! Te¬
melj Cerkve bodočnosti! Priprava sve¬
tišča! Izpolnitev svetih zgodb Pesmi
nad Pesmimi! Najina ljubezen je naj¬
čistejša in najnadra ravnejša stvar, ki
je ta hip v Cerkvi”.

In ni opazil med pisanjem teh vrstic,
kar mu je ravno prej rekel oče Placid:
izbrah erotizma, zaljubljenosti, gre ved¬
no .vzporedno z izjavami neskladja ali
upora proti rimski Cerkvi.

(Konec devetega poglavja.)

ZADNJE NOVICE

Položaj v Koreji: Severno-korejski ko¬
munistični oddelki so zasedli Seul in so
se pomaknili še nekoliko dalje proti ju¬
gu. General MacArtrur je poslal na ko¬
rejsko bojišče nove kontingente orožja.
Ameriška letala so dosedaj sestrelila 9
sovjetskih lovcev in bombnikov. Ameri-
kanci so izgubili 2 letali. Angleška vla¬
da je izdala povelje svoji mornarici na
Daljnem Vzhodu-, naj nemudoma odplu¬
je proti Koreji in se pridruži am. vojne¬
mu ladjevju.

' )

Sovjetska zveza je začela napadati
USA preko rodica in ji očitati napadal¬
nost.

General MacArthur je z letalom, odšel
na Korejo.

Amerikanci so začeli prevažati z le¬
tali na Korejo tudi svojo vojsko iz Ja¬
ponske.

Argentinski parlament je včeraj rati¬
ficiral mednarodno pogodbo z dne 2.
sept. 1947., sklenjeno v Rio de Janeiro,
o vzajemni gospodarski in vojaški po¬
moči ameriških držav.

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko:_ mast,
slanino, šunko, -med, salame
in čokolado.

P AN E T H tj Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810

Vsem rojakom sporočam, da sem od¬
prl svojo lastno urarsko delavnico na

Provincias Unidas 3616
v San Justo

Silvester EipušeeH

Provincias Unidas 3616
San Justo
F. C. N. D. F. S.

MEHANIČNA DELAVNICA

** R IT E D A ”

Izključno slovensko podjetje

Villa Libertad

H. Almeyra 518, vogal 3 de Febrero
T. E. 755-1674, San Martin

Izdeluje nove stroje po načrtih, po¬
pravlja stare in izdeluje nadomestne
dele, vari električno in avtogenično.

Strokovno osebje Vam jamči za so¬
lidno izdelavo po zmernih cenah.

ZAGREBŠKI KROJAŠKI
SALON

za dame in gospode

IVAN MORI C

Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬
rantirana prvorazredna izdelava. ■—
Obiščite me in se prepričajte!

IVAN MORIČ

San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A

Imprenta. Dorrego 1102, Buenos Aires