Posamezna številka 10 vinarjev.
siev. 212.	V IMA v mu 18. seplemlra 1914.
Leto M
s Velja po pošti: s
Sa oelo leto naprej . , K 28-— en meseo ......2*20
m Nemčijo oeloletno h ostalo Inozemstvo
29-
35--
V	Ljubljani na dom: 8a oelo leto napre) . . K 24'— ss en mesec „ . . „ 2'—
V	apravl prejeman mtiefini „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
na celo leto........ 7-—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev, 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Iuserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v
za dvakrat...... 15 „
sa trikrat...... 13 „
sa večkrat primeren popnat.
Paradna omilil, ziknli. isarMet HL:
enostolpna ]>etltvrsta po 2 J Tin.
--Poslano: _m
enostolpna peUtvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lsvzemši nedelje In praznike, ob S. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni rei.
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nlioi št. B. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Mene države in vojska.
Ko se je Anglija v pričetku meseca avgusta odločila oziroma javno naznanila, da se bo borila na strani Rusije in Francije, so vsi politiki in diplomatje obrnili radovedno oko črez ocean na iZedinjene države, češ kaj bo na to Amerika odgovorila. Med Ameriko in Anglijo so bile namreč in so pijav za prav še vedno velike diference. Prebivalstvo v Kanadi in Zedinjene države se vedno gledate postrani. Nesporazum glede Panama kanala in centralne Amerike je še vedno odprt. Zato so mislili nekateri, morda nastopijo Zedinjene države proti Angliji. Seveda so se zelo motili. Zakaj Anglež ostane Anglež, naj bo že v Evropi, ali pa v Ameriki. Že z ozirom na skupni jezik in izvor merodajnega dela prebivalstva v Zedinjenih državah je bil kak konflikt med Anglijo in Ameriko izključen. (Zato je tudi Amerika takoj svoj nevtralnost proglasila.
Nekoliko več upanja je nastalo, ko se je vsled pogodbe z Anglijo Japonska vmešala v evropski konflikt. Amerikan-ski listi so zagnali precej hruma in zahtevali, naj Amerika protestira proti Japonski in tudi proti Angliji, ki je Japonsko do tega koraka pripravila. Anglija je nato pregnala amerikanske skrbi s primernim uradnim komunikejem.
V tem pojasnuje, da bo Japonska svoje sodelovanje omejila na ožje vzhodne vode, da je obljubila, da se Kitajske na dotakne in da ji bo celo Kiau-Čau nazaj vrnila, če ga Nemčiji vzame.
S tem so sc Amerikanci zadovoljili. Upali so, da bodo Japonci samo preganjali nemško brodovje na Vzhodu in zasedli Kiaučau.
Z zadnjem času smo pa zvedeli, da je nastala v Indiji vstaja, katere Angleži ne morejo vdušiti. Svoje čete so namreč poslali deloma v Egipt, deloma na Francosko in tako nimajo v Indiji nobenih vojakov. V tej stiski so se zopet obrnili na Japonce, ki so t udi v tem slučaju vezani po pogodbi, da Angliji na strani stojijo. Ampak to pomoč so Angleži morali drago kupiti. Japonska dobi od Angležev 200 milionov dolarjev posojila, prosto naseljevanje Japoncev v angleške kolonije ob Tihem oceanu in prosto roko na Kitajskem. Ta pogodba kaže vso slabost in onemoglost Anglije. Če se bodo ti pogoji držali, pomenijo izročitev angleških kolonij v Tihem oceanu in pa Kitajske Japoncem. Na ta način pride Japonska do neomejenega gospodstva v Tihem oceanu in do nadvlade nad vsemi.
K temu bodo pa Zedinjene države težko molčale. Japonska pomeni za Zedinjene države veliko nevarnost. Zato so Amerikanci ojačili brodovje zahodne obali in so poslali na Filipine veliko skupino ladij. Japonska nadvlada, v Tihem oceanu bi pomenila smrt imperializma Zedinjenih držav. Amerikancem se gre za ohranitev Filipinov, Havai in Samoa, gre se za njih upliv na Kitajskem. Gre se za sadove Panama kanala, pri katerem je Amerika premagala neskončne politične in naravne ovire.
Iz tega se zna kaj ukresati.
Ha seuernem
Z našega severnega bojišča ni nobenih poročil in jih najbrže še nekaj dni ne bo, ker se naša armada pripravlja za nadaljne operacije.
Značilna za našo armado je sledeča zanimivost: Armadi generala Auffenberga je bilo treba dvakrat dati povelje, da se umakne; prvemu povelju naše čete niso hotele niti verjeti, ker niso mogle uvideti vzroka umikanja. Za naše čete je to um-ljivo, pa tudi značilno. Žc tedne v boju stoječi vojaki so videli vedno, da neprestano zmagovito prodirajo, da mečejo Ruse z velikimi izgubami nazaj in pri tem ujamejo vedno veliko Rusov in plenijo ruske topove. Zato niso mogli razumeti, kako jc to, da jih strategičen položaj sili k umikanju. Naše čete do danes še niso bile premagane, čeprav to trdijo ruska poročila, ki lažejo, da so Rusi v bitki pri Lvovu ujeli 30.000 Avstrijcev in zaplenili 90 topov. To laž pobija že samo oficielno poročilo ruskega generalnega štaba, ki govori samo o 30 topovih in 8000 ujetnikih. O armadi ruskega generala Brusilova se priznava, da je bila že v jako kritičnem položaju in da se ji je le po hudih bojih in vsled velike premoči posrečilo avstro - ogrskim četam
iztrgati odločilno zmago. O armadi, ki odvzame sovražniku 10.000 ujetnikov in te neovirano odpelje v svojo deželo, kakor je to storila naša armada, ne more biti govora, da je bila poražena.
Na nemško-ruskem bojišču so dognali, da se premikajo močne ruske čete na ozemlju zahodno od Visle. Nato sc jc na-migavalo že v uradnem komunikeju o drugi bitki pri Lvovu. Rusija najbrže namerava najti pot do Berolina skozi prusko Šlezijo, da tako drži obljubo, ki jo je dala Francozom. Seveda so Nemci takoj poskrbeli za odpor in ne vemo, če se bo Rusom tu kaj boljše godilo, kakor se jim jc ob mazurskih jezerih.
NADVOJVODA FRIDERIK IN GENERAL PEHOTE CONRAD PL. HOTZEN-DORF.
»Dresdenere Neueste Nachrichten« opisujejo glavni stan naše armade takole: Višje poveljstvo sc jc nastanilo v nekem večjem gališkem kraju, kjer pljuskajo zdaj ljudski valovi. Z meje dohaja prebivalstvo iz vasi in utrjenih mest, ki so jih iz vojaških razlogov mo-
rali izprazniti. Vozijo se proviantne kolone in transporti ranjencev. Avtomobilske kolone iz cele države gredo skozi to središče in dalje za četami. Vidimo tovorne avtomobile, poštne avtomobile in športne avtomobile.
Višje poveljstvo je nastanjeno zunaj mesta v neki vojašnici zgrajeni v 'paviljonskem zistemu, kjer je bil sicer nastanjen neki pehotni polk. Tu trajno biva višji poveljnik, nadvojvoda Friderik, a dvornega življenja je le malo videti. Prideljenih je le nekaj visokih plc-mičev, ordonančnih častnikov, ki so se prostovoljno v vojno službo prijavili.
Načelnik generalnega štaba general pehote baron Conrad vzbuja seveda splošno pozornost. Na Dunaju je že zdavnaj najpopularnejša . oseba, dasi glecla strogo na to, da ne nastopi v javnosti. Vsak gleda za malim generalom z odločnimj potezami in s sivimi brka-mi, kadar se z enim ali drugim svojih sinov sprehaja več ur molče po Ringu. General zelo ljubi svojo devedesetletno mater in svoje sinove, ki se nahajajo tudi na bojišču; kljub temu je zdaj bolj dobre volje, kot prejšnje čase. Napočil je čas, ki ga je že več let pričakoval. Nasproti vsem prerokom miru je obveljalo, kar je vedno trdil in zaupa še naprej svojim hrabrim vojakom, da ostaneta pravica in zmaga na njegovi strani. Veliko paladinov cesarja Franca Jožefa pokriva po dolgih letih miru grob, tega generala je pa usoda prihranila za veliko dobo. General Conrad stanuje v sobi paviljona vojašnice, kjer stoji vojna postelja, miza in nekaj stolov. V drugem paviljonu se nahaja njegova operacijska pisarna. Edina zabava zanj je zdaj pot med njegovim stanovanjem in pisarno, ki jo napravi večkrat na dan v spremstvu dveh častnikov generalnega štaba. Med to potjo nagovori častnike, ki jih sreča, vpraša jih, kaj da delajo, kako se godi njih tovarišem in se nekoliko pošali.
Moderni vojskovodja, ne jezdi dandanes več s sabljo v roki pred armado. Njegovo bojišče je zdaj zemljevid. Tudi baron Conrad dela v obširni sobi, v katero ima vstop le on in nekateri častniki njegovega ožjega kroga. Na zemljevidih, razpoloženih na veliki mizi, zaznamujejo častniki generalnega štaba točke, kjer stoje čete. Povelja, o katerih končno odločuje višji poveljnik armade nadvojvoda Friderik, ki razpolaga tudi z lastno operacijsko pisarno, se brzojavijo ali telefonirajo četam.
Jasno, hladno jesensko vreme v Galiciji zelo pospešuje avtomobilski promet, a tudi brzojav in telefon funkcionira brez napake. V glavnem stanu vedo vsak trenutek, kaj se godi na vsaki točki velikanske vojne fronte. Načelnik generalnega štaba dela večkrat tudi ponoči, sklonjen nad zemljevidi, da izvaja posledice na podlagi došlih poročil. Več tednov sem je izginil mir v njegovi oko-
lici. Operacijska pisarna tvori središče veliko pisaren, v katerih neprestano pisalni stroji ropotajo.
HRABROST AVSTRIJSKEGA NADVOJVODE. Dunaj, 18. septembra. (Kor. urad.) »Neues Wicncr Tagblatt« piše, da pripovedujejo ranjeni artiljerijski častniki o hrabrosti nadvojvode Leopolda Salvatorja. Nadvojvoda jc kot nadzornik vse artilje-rije s svojo udeležitvijo na severu silno pridobil na populariteti, katero jc užival v armadi. Preziral je vsako nevarnost, stal je v ognju šrapnelov in artiljerije in je s svojo mirnostjo izzval silno navdušenje pri četah.
RUSKE ARMADE PRI VILNI NI.
Berolin, 17. septembra. Iz Rusije so poročali, da je pri Vilni zbranih en milijon ruskih vojakov, ki bodo upadli v vzhodno Prusko in korakali proti Berolinu. General Hindenburg jc pa zvedel od ruskih ujetnikov, da tc milijonske armade pri Vilni sploh ni, ker so vse ruske čete, ki so bile tam, celo carska garda, dobile povelje, da se udeleže bojev ob Visli.
ZEPPELINI NA RUSKO POLJSKEM.
Krakov, 17. septembra. Varšavski listi poročajo, da so nad raznimi mesti Ruske Poljske videli več Zeppelinovih zrakoplovov.
V RTJSKI ARMADI NI FINCEV.
Berolin, 18. septembra. V Parizu bivajoči Finci se boje, da bi v Nemčiji mislili, da so se v bitki pri Lycku bojevali tudi finski vojaki. Zalo so izdali naslednjo izjavo: Med finsko državo in Rusijo se je napravila pogodba, da plača Finska letno 10 milijonov frankov Rusiji za to, da so Finci popolnoma oproščeni vojaščine. Na Finskem sc od tedaj nahajajo samo ruski vojaki, v ruski armadi pa ni nobenega Finca.
OR ZVOKIH HARMONIKE.
Ranjenci pripovedujejo zanimivo epizodo iz bitke pri Krasniku. Ko je imelo priti clo napada, jc vzel vojak 13. pešpolka harmoniko in zaigral vesele melodije. Pogum vojakov je vzrastel in ob sviranju pesmi »Jeszcze 1'olska« sc hiteli k napadu kakor na ples.
ŠKODOVE TVORNICE POVEČAJO.
Plzenj, 18. septembra. Škodove tvor niče so pričele v Bolewetzu graditi nove stavbe.
SMRT RUSKEGA AVIATIKA.
Rukarešt. Iz Peterburga se poroča, da je ruski zrakoplovcc Nestorov, kije v zadnjem času šel večkrat na poizvedovanje^ našel smrt na zelo značilen način. Videl je pluti avstrijskega zi'ako-plovca nad ruskimi četami in sklenil je, uničiti sovražni zrakoplov. Med tem ko se je vzdigoval, je bil zadet njegov aparat ocl mnogih strelov, bencinski kotel je eksplodiral, na kar je aparat padel na zemljo in pokopal pod seboj letalca Nestorova.
LISTEK.
Krakov v vojni.
(Pismo iz Krakova.)
Vojni val, ki ga dviga lia bojišču ljuta borba med Avstrijci in Rusi, se zaganja v velike daljave in buta ob postajo na meji. Brezkončni lazaretni vlaki z ranjenci drdrajo skoz mračno vežo. Časih se odpro kaka vrata, lahko ranjeni izstopajo in gredo v čakalnice. Vozovi s težko ranjenimi ostanejo zaprti.
V ranem jutru odhaja končno tudi osebni vlak dalje v Krakov. Za privatni promet služijo samo že davno izran-žira.ni vozovi. Na celi dolgi vožnji nobene možnosti, da bi se človek umil. Sprevodnik pravi: »Prosim lepo. V miru že imamo take vozove. Zelo lepe vozove na celi progi. Le pomislite, prosim vas, noter do Lvova vozovi 7. umivalniki!«
Do Lvova seveda ni mogoče več iti. Rusi gospodarijo sedaj v glavnem mestu Galicije. Zadnji begunci so že pred nekaj dnevi dospeli v Krakov. Poljaki, Rusini in Judje in zlasti zastopniki iz vseh treh narodov sestavljenega časopisja. Lvovski listi so nehali izhajati. Tudi oni, ki jc bil pisan v judovskem žargonu — v ostalem edini gališki list, ki je imel lastnega poročevalca v avstrijskem vojnem poročevalskem stanu.
Življenje v gosto naseljenem lepem Krakovu utripa burno kakor v vročini. Neprestano odhajajo čete ali pa. prihajajo bolni in ranjeni vojaki z bojišča. V ogromnih vozovih za prevažanje pohištva vozijo mimo ruske vjetnikc. Na vozovih z loj trmami' dovažajo judje iz vasi tovore v mesto. S hripavimi klici poganjajo svoja suha kljuseta. Vsi «o v dolgih črnili kaftanih, ki so od starosti ali zeleni ali pa sivkasti, kakor bi bili plesnjivi. Naenkrat se skozi hrupno vrvenje pririne vrsta pojočih ljudi. Prošnja procesija za srečen izid vojne.
Nepregledno se vale množice žensk in starčkov, ozke ulice odmevajo od petja litanij.
Krakov jc pobožno mesto. Težko je v katerem drugem mestu toliko samostanov in cerkva, toliko visokih stolpov in ogromnih zidin iz dni ponosnej-še preteklosti. Še stoje ob cestah v notranjem mestu vrsta ob vrsti nekdanje palače poljskih knezov in patricijev. Sicer jih sedaj v pritličju kaze trgovine in gostilne, toda tiha dvorišča v notranjosti, obdana z galerijami, mogočna stopnjišča in visoke veže pripovedujejo o časih, ko so tukaj gospodarili svobodni rodovi. Vsaka izmed hiš, ki je v izpremembi stoletij ostal neiz-svojo zgodovino. Kakor ponosen okvir, ki v neizpremembi stoletij ostal neiz-premenjen, obdajajo pisano, valovečo in vedno izpreminjajočo sc sliko krakovskega mestnega življenja.
Tu sc čuti, kako jc Krakov v vseh viharjih ostal poljski. Tu done čez trg turobne, kljubovalne narodne in junaške pesmi. Petje prihaja iz visokega si-
vega državnega poslopja, stana poljskih legij, ki vstajajo k novemu junaštvu. Spodaj se zbirajo ljudje in ganjeni poslušajo zmagoslavnemu napevu, ki je šel skozi sanje njihovih očetov, njih glasovi se pridružujejo petju, dečki in starčki, dekleta in žene pojejo v tisočglasnem zboru pesem njihovih nad in želja: »Ni še Poljska izgubljena .. . .«
Prostovoljni borci gredo iz mesta ven. Ljudstvo jih vriskaje spremlja na potu skozi mesto in čez široki zeleni pas sprehajališč, kjer čarobno lepe žene (glas o lepoti Poljakinje nc dosega resničnosti!) mladim vojakom potre-sajo pot s cvetjem. Zunaj na odprtem polju je vojni tabor pripravljen k odhodu; nešteti visoko s šotori naloženi vozovi stoje pripravljeni, med njimi pa se pasejo konji. Jutri odkorakajo legije v sovražnikovo deželo, poljska mladina proti dumam carizma.
DUNAJSKI PARLAMENT ZDRAVILIŠČE ZA BOLNE IN RANJENE ČASTNIKE.
Dunaj, 18. septembra. (Kor. urad.) Predsednik parlamenta si je v družbi več poslancev ogledal parlament, ki je izpre-menjen v zdravilišče za bolne in rekon-valescentnc častnike. Poslanci so se jako pohvalno izrekli o tej napravi.
DRŽAVE BODO IZMENJALE LISTE UJETNIKOV.
Dunaj, 18. septembra. (Kor. urad.) K herollnskemu poročilu, da je tripelent-enta v dogovorih z Nemčijo, da se izmenjajo mod njimi liste vojnih ujetnikov, dostavlja »Fremdenblatt«, da je po posredovanju Zedinjenih držav tudi Avstrija v tem dogovoru.
BILINSKI DAROVAL 10.000 KRON.
Sarajevo, 18. septembra. (Kor. urad.) Skupni linančni minister Bilinski je daroval bedo trpečemu prebivalstvu, ki je moralo vsled vojske bosansko - hercegovsko mejo zapustiti, 10.000 kron.
XXX
NEMIRI V KAVKAZU URADNO POTRJENI.
Dunaj, 17. septembra. List »Baku« prinaša oficielno poročilo tamošnjega mestnega načelnika polkovnika Martinova, da je padel v izvrševanju svojih dolžnosti podpolkovnik Panin. To poročilo potrjuje vesti o nemirih v ozemlju Baku.
Poraz Irbou o Sremn in na Ogrskem. - Maša ofenziva o Srbiji.
Na srbskem bojišču naše čete zasledujejo bežečega sovražnika. Naše čete zaplenjajo vedno mnogo srbskega vojnega materijala. Ofenziva naših čet v Srbiji napreduje.
»MI NA CELI ČRTI PRODIRAMO«.
»Grazer Volksblatt« objavlja sledečo vsebino došle mu poštne vojne dopisnice: Ta-le pozdrav sprejmete že iz Srbije. Naše čete so Srbe zopet dobro natolkle. Mi na celi črti prodiramo.
XXX
KJE SO SRBI PREKORAČILI MEJO.
Srbi so prekoračili mejo na zahodu pri črti Obrenovac—Progar, Pravo—No-voselo—Krpinovo in Orešac—Grabovac in Ostružnice. Skupno število Srbov, ako prištejemo tudi neredne čete, je iznašalo 15.000 mož.
SIJAJNI USPEHI NAŠEGA OROŽJA PROTI SRBOM.
Uradno javlja ogrski korespondenčni urad, da se je bitka po srbskem brezuspešnem bombardiranju Pančeva vršila med krajema Borcsa in Barany-osa ter so bili Srbi v tej bitki popolnoma potolčeni.
Nadalje se javlja: V bitki pri Ja-kovu so naše strojne puške Srbe silno kosile. V bitkipri Jakovu so naši ujeli 4000 Srbov in bogat plen. Število v tej bitki mrtvih in ranjenih Srbov cenijo na 3000.
V bitki pri Stari Pazovi so naši ujeli 3000 Srbov, na stotine Srbov je pa našlo na begu smrt v Savi.
(teneral Frank, ki je porazil Srbe v Sremu.
NAPAD SRBOV NA PANČOVO. Bombardiranje mesta. — Uničenje srbskih čet, — Mnogoštevilni ujetniki. — Ves artiljerijski materijal zaplenjen.
Osijek. Od dobro poučene strani se poroča o vpadu Srbov pri Pančovi in njihovem uničenju sledeče:
V okolici Velikoselo na srbskem obrežju so se zbrale srbske čete, močne komaj pol divizije, in pričele dne 12. t. m. okoli 1, ure popoldne iz mnogih težkih baterij iz srbske strani bombardirati odprto mesto Pančovo. Naše maloštevilne
opazovalne čete so se v začetku bombardiranja umaknile, ko so dognale, da hočejo Srbi prekoračiti Donavo pod zaščito svojih težkih baterij.
Po kratkem navideznem odporu so naše čete na povelje pustile, da so Srbi Donavo mirno prekoračili. Bombardiranje odprtega mesta, ki je trajalo skoro dve uri, je povzročilo v Pančovi škodo. Več poslopij je bilo porušenih. Požar, ki je na enem kraju izbruhnil, je bil hitro pogašen.
Med tem so Srbi, močni 7000 do 8000 mož, šli z lahkim topništvom proti Pančovi. Srbske čete so bile, kakor vedno, spremljane od četašev, ki so tvorili prednjo stražo. Med tem ko se je del Srbov obrnil proti mestu Pančovi, je odšla glavna sovražnikova moč proti Dolovi. Tukaj so bili Srbi ustavljeni od naših čet. Srbi, katerim so manjkale ugodnosti njihovega ozemlja in so bili prisiljeni na odprt boj, so pokazali tudi v tem slučaju svojo inferiornost nasproti našim četam. Naše čete so po kratkem topniškem boju napadle sovražnika z bajoneti in ga popolnoma potolkle.
Srbska ofenziva je bila krvavo razbita. Ujeli smo množico Srbov in zaplenili skoro ves topniški materijal. Samo majhen ostanek Srbov se je rešil čez Donavo. Neki monitor je obstreljeval bežeče in podrl srbske podstavke za baterije nasproti Pančovi.
Srbi, ki so udrli v mesto Pančovo, so se mogli le deloma umakniti. Veliko število jih jc našlo smrt.
XXX VALJEVO PADLO.
Budipešta, Ogrski donisni urad poroča: Naše čete, ki so vdrle iz Zemu-na, so osvojile Valjevo in prodiralo proti Kragujevcu. Srbi so imeli velike izgube.
XXX
KOLERA V SRBIJI. — 45 LET STARI MOŽJE V SRBIJI POD OROŽJEM.
Solun. V Nišu se je pojavila kolera,
na kateri je mnogo ljudi zbolelo. — Srbi kličejo v Bitolju pod orožje tudi 451etne može.
SRBSKI PRINC JURIJ RANJEN.
Sofija, Iz Niša prihajajoči potniki pripovedujejo, da se princ Jurij še vedno nahaja v Belgradu. Princ se vozi vsak dan z avtomobilom v krasni uniformi v Belgradu in v okolici. Njegova glava je še zavezana, kljub temu se trdi, da se je njegova neznatna rana že zdavnej zacelila.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V NOVI SRBIJI.
Carigrad. Bolgarski listi poročajo, da je srbska vlada odredila splošno mobilizacijo vseh čet v Novi Srbiji, ki do sedaj še niso bile pod orožjem. Te Čete so določene, da potlačijo makedonski upor.
XXX
SRBIJA NIMA DENARJA.
Sofija. Iz Niša se poroča, da so bile od strani srbske vlade opozorjene vse cerkvene in šolske oblasti, da se plače duhovnikov, učiteljev in cerkvenih na-stavljencev za nedoločen čas ne izplačajo. Državni uradniki že dalj časa ne dobe nobenih plač. Ti se s tem tolažijo, da bo vlada kmalu dobila denar in jih takrat zadovoljila.
Hal se zgodi s srbskimi zarotniki. -Obraonaoa proti morilcu nadvojvode Frana Ferdinanda. - Srbski talniki.
KAJ SE ZGODI S SRBSKIMI ZAROTNIKI V BOSNI.
Iz Sarajeva se poroča: Svoj čas se je poročalo, da so v sarajevski okolici zgradili šest vešal, na katere so nameravali obesiti šest oseb, ki so nameravale neki napad. Vešala so pa zopet podrli, ker so obdolženci v zadnji uri o glavni zaroti povedali tako važne stvari, da se je sodna oblast premislila. Zločince je internirala v
vojaškem taboru, kjer čakajo tudi Princip in tovariši ure, da se njih usoda odloči.
RAZPRAVA PROTI PRINCIPU IN NJEGOVIM SOKRIVCEM SE VRŠI MESECA NOVEMBRA.
Sodno postopanje proti Principu in tovarišem se zaključi meseca novembra z glavno razpravo, h kateri bo pripuščeno le po oblasti določeno število poslušalcev.
Sodni akti so ogromni. Nekatere izpovedi prič obsegajo 400 do 800 strani. Zločinov pred 28. junijem ne kaznuje vojaška, marveč civilna oblast.
TALNIKI ZA VARNOST BOSENSKIH ŽELEZNIC.
Vojaške oblasti so prijele 82 oseb, ki morajo jamčiti za mir v deželi. To so Srbi, ki so celo po zločinu 28. junija več tednov bili prosti in so odstranjevali, kar bi jih otežavalo. Kljub temu se je proti njim toliko gradiva zbralo, da so jih prijeli in jim povedali, da s svojim življenjem jamčijo za mir in red v deželi; predvsem pa za varnost popotnikov na železniških glavnih progah v Bosni in v Slavoniji. Ob vsakem predoru, pri vsakem mostu in pri vsaki postaji stoje talniki, ki jih vojaki stražijo in ki morajo toliko časa tam stati,
dokler se še vlak vidi. Hrvatje talnikov niso nikjer psovali, dasi jih dobro poznajo.
TALCI V SREMU.
Osijek. Veliki sremski župan je poslal okrajnim glavarstvom v Sremu sledeči razglas: »Ker se jc zgodilo, da je bila telefonska proga Šid—Tovarnik od domačega prebivalstva poškodovana, se naznanja, da je postavila vojaška oblast talce na progi Osijek—Borovo—Vinkovci, Osijek—Marku šica-Vin-kovci, Vinkovci—Indjija, ki so postavljeni pri posameznih stražah. Ti talci so postavljeni zato, da jamčijo, da ljudstvo ne bo napadalo ali poškodovalo železniške proge, brzpjavov in telefonov ali drugih vojaških stvari. Če bi prebivalci kaj takega zagrešili, se talci takoj ustrele. Razglasite to po vseh vaseh vašega okraja.«
Bitka narodov od Pariza do Verduna.
Odločitev v velikanski bitki med Parizom in Verdunom, ki traja že enajsti dan, še vedno ni padla, pač pa zavzema vedno večji obseg. Boji med nemškimi in združenimi francosko - angleškimi četami postajajo vedno ljutejši in trdovratnejši. Posebno hudi boji se bijejo pri utrdbah južno od Verduna in pri Nancyju. Francozi napenjajo vse sile, da bi tu zadržali Nemce.
Splošno se sodi, da je dosedaj položaj za nemško armado ugoden. Celo urad-j na francoska poročila kažejo vedno manj upanja, da bi ta bitka izpadla ugodno za Francoze.
Pariški dopisnik »Tribune« je podal žalostno sliko o francoskih četah. Ljudje so popolnoma utrujeni od hudih naporov in vročine. Neobriti in od solnca ožganih obrazov, pod težo puške in telečnjaka omagujoči, korakajo vojaki po cesti. Vsi so s svojimi močmi tako pri koncu, da so srečni, če se morejo z roko opirati ob kak poleg vozeči voz. Vsi ti ljudje nosijo sledove prečutih noči in brezkončnih naporov.
»Corriere della Sera«, list, ki Nemcem ni posebno prijazen, poroča, da v Parizu že nekaj dni ni nobenih konj in voz, celo najstarejša mula in tovorni osel sta morala v vojsko. Končno so vzeli tudi vse vozove in kočije. Avtomobile je država zaplenila že takoj v začetku vojske. Ker je pa veliko ljudi, ki se čutijo v nogah preslabi, da bi mogli napraviti daljšo pot, so se odločili za kitajsko navado — za nosil-nice. Pariške ceste in ulice nudijo sedaj zanimivo sliko. Nosilnice uporabljajo tudi za prenos prtljage Parižanov, ki beže iz mesta.
XXX
Berolin, 18. septembra. (Kor. urad.) Generalni štab poroča: V bitki med rekama Oise in Maas še vedno ni padla končna odločitev, vendar pa kažejo gotovi znaki na to, da je odporna sila sovražnika pričela ponehavati. Francozi so z veliko bravuro poizkusili predreti skrajno nemško desno krilo, pa se je ta poizkus brez posebnega napora naših čet ponesrečil. Središče nemške armade pridobiva počasi pa gotovo tla. Izpadi iz Verduna na desnem bregu reke Maas so bili z lahkoto odbiti,
XXX
VELIKE IZGUBE ANGLEŽEV.
Kodanj, 17. septembra. Pariški list »Temps« poroča: Angleška armada je izgubila v sedanji bitki ob Marni že 15,000 mrtvih in ranjenih.
XXX
POLOŽAJ ZA NEMŠKO ARMADO UGODEN.
Geni, 17. septembra. Brzojavke iz Pariza o velikanski bitki ob reki Marne se glase za nemško armado ugodno.
X
X
AFRIKANSKE ČETE NA FRANCOSKEM.
Rim, 18, septembra. Kakor poročajo pariški listi, je sedaj 200.000 Afrikancev na francoskem bojišču.
XXX
RUSI NISO POSLALI VOJAKOV ČEZ ARHANGELSK NA POMOČ FRANCIJI.
Frankobrod, 18. sept. »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Kristianije: Došel je iz Arhangelska popolnoma zanesljiv zaupnik, ki je bival več mesecev v Ar-hangelsku in ki je odločno izjavil, da je izmišljeno angleško poročilo, da bi bili Rusi iz Arhangelska poslali Francozom kako armado na pomoč, ker morje tam že zdaj zmrzuje. Velik transport vojakov je na 600 km dolgi progi tudi nemogoč, ker je železnica enotirna. Laž je, da bi bili Rusi v Arhangelsko vojake skozi mssece vozili.
XXX STARČKI ZA OBRAMBO PARIZA.
Kodanj, 17. septembra. Za obrambo Pariza so vpoklicali tudi 60 in celo 70 let stare moške. Vsa pariška vrata so zaprta.
PARIŽANI NIČ VEČ NE UPAJO.
Genf, 18. sept. Med begunci, ki so došli zadnje dni iz Francije, je veliko državljanov nevtralnih držav, ki so bivali več let v Parizu in ki so morali mesto zapustiti. Pripovedujejo, da Pariža-ni več ne upajo, da bi se moglo mesto držati in niti ne pričakujejo, da bi se mesto več časa oblegalo. Nekaj tisoč vročekrvnežev pač še želi, da naj se mesto z vsemi silami brani in ki se hočejo tudi v pouličnem boju z Nemci vojskovati. Barikado so zgrajene celo v notranjem mestu, ki so brez vsake obrambne vrednosti, a ki Parižane le pomi-rujejo. Ker so podpore iz javnih sredstev in iz zbirk zelo nizke, je položaj vedno slabši.
PARIZ — VELIKA BOLNIŠNICA.
»Dailv Chronicle« poroča iz zahodnega bojišča, da so bile v boju, katerega so Francozi proglasili za svojo zmago, velikanske zgube. Ves Pariz je podoben veliki bolnišnici. Dopisnik pravi, da je sam videl 7000 ranjencev, katere so peljali skozi Orleans.
DEZERTACIJE V FRANCOSKI ARMADI.
Rim, 18. septembra. »Gazetta del Po-polo« poroča o številnih dezertacijah v francoski armadi. Od 15. armadnega zbora je bilo pri Metzu ustreljenih 300 vojaških beguncev, med njimi mnogo častnikov. Poleg tega je bilo degradiranih več generalov.
PANIKA MED FRANCOSKIMI FINANČNIKI.
Stockholm, 18. septembra. Francoski finančni krogi so izgubili glavo in ne odgovarjajo več niti na najnujnejša vprašanja. Francoske banke nič več ne izplačujejo.
XXX FRANCOZI MOLIJO. — VOJSKA NAUČILA PARIŽANE MOLITI.
Iz Gensa se poroča: V nedeljo dne 12. septembra so v cerkvi Notre-Dame molili za srečen izid vojske. Pobožnosti se je do 30.000 oseb udeležilo. Trgi in ceste okolu cerkve so bili polni ljudi. V cerkev so prišli vsi poslanci, generalni svetniki, častniki in uradniki ki bivajo v Parizu. Med procesijo so nosili relikvije Turkosi. Po procesiji je podelil kardinal Amette apostol j ski blagoslov. Parižani so klicali: Sveta Genovefa, varuj nas! Podeli nam zmago. Cerkve so sploh prenapolnjene. Tempelj prej vsemogočne framasonske lože »Grand Ori-ent« je zastražen, ker se boje napadov nanj.
PARIŽANI PROSIJO IVANO D' ARC ZA POMOČ. PREPOVED KARDINALA AMETTE-A.
Bolonja, 17. septembra. (Privatno.) »Auvenired d' Italia« opisuje službo božjo v pariški katedrali Notre Dame za zmago francoskega orožja. Že na vse rano je drvela nepregledna množica proti stolnici, gospe v mnogih slučajih v žalni obleki. Ko je v katedrali zaoril resni spev:
Dieu des vietoires Dieu de clemence Sauvez la France!
(Bog zmag, Bog dobrotljivosti, čuvaj Francijo!) — je vse ljudstvo v cerkvi in okrog nje spremljalo to veličastno himno. Ko se je na vratih prikazal beli kip Ivane d' Are, ovit z zgodovinsko zastavo, je začela množica navdušeno klicati in ponavljati prošnjo: »Osvoboditeljica domovine, reši nas!« Potem je petje utihnilo in na glavnem vhodu se je prikazal s svojim spremstvom kardinal Amette, ki je imel cerkveni govor. Izvajal je, kako so človeške vrline nerazdružljive od vere. Poveličeval je hrabrost, disciplino in požrtvovalnost živih, prosljavljal je umrle ter jih priporočal božji milosti. Prosil je poguma in moči, da bo mogoče prenašati vse skušnje in vso trpljenje. Končno jo povabil ljudstvo, da hvali Gospoda, ki nnklanja vojskam zmage.
Amerikansko brodovje v Tihem morju ojačeno.
»Vossischc Zeitung« poroča, da so Zedinjene države ojačile svoje brodovje v Tihem morju. Na Filipinske otoke so odposlali eno vojno brodovje.
Rumunsko odposlanstvo v Rimu.
Rim, 17. septembra. Rumunsko odposlanstvo, sestavljeno iz poslancev Istratija in Diamandyja, brata bivšega rumunskega poslanika v Rimu, je imelo že več pogovorov s politiki in diplomati. Potrjuje se, da imenovana poslanca nimata nobene uradne naloge. Ostala bosta tu ves teden in razpravljala o evropskem položaju. Prosila bosta tudi, da jih sprejmeta Salandra in Di San Giuliano.
Ministra Kassov in Cjelovitov sta demisio-nirala.
Nemški poslanik odpotoval iz Bukarešto.
Bukarešt, 18. sept. Nemški poslanik dr. pl. Walat,hausen jc 16. t. m. odpotoval v Berolin.
Bolgori do razpoljo.
Sofija. Ministrski predsednik Rado-slavov je rekel pred kratkem poslancem, da ni izključeno, da bo Bolgarija še pred koncem septembra primorana svojo nevtra-liteto pustiti in z orožjem v roki svoje pravice braniti. To izjavo različno razlagajo in v resnici je nemirne duhove še bolj razburila. Razmere v Bolgariji so za las podobne vojnemu stanju. Trgovina in obrt počivata, kredita ni nobenega, živila so strašno draga. Vse se radovedno povprašuje, na katero stran bo Bolgarija udarila. Položaj se menja dan za dnem, uro za uro. Dokler ne bosta Rumunija in Turčija stopili v akcijo, nima Bolgarija nobenega povoda, nastopiti z armado. V deželi sta še vedno dve struji, ena za Avstrijo, druga za Rusijo. Predlanska katastrofa je to nasprotje še bolj poostrila in velikansk boj med tema strankama je strasti do viška razpalil. Tisti, ki jih vodi panslavistična politika, pozabljajo, da je blagor naroda višji kot blagor plemena; pravijo, da je stališče Bolgarije že naprej osoda določila. Tisti pa, ki jih vodijo stvarni interesi Bolgarije, prav sodijo, da je stališče Bolgarije odvisno od dejstev. Vlada lahko pogleda za kulise diplomacije in torej lahko vidi, kakšne koristi ima pričakovati od te ali one strani in kakšne nevarnosti prete od ene ali druge strani. Tukaj je na mestu politika razuma, pa ne strasti. Če ne bodo merodajni faktorji v kritičnem trenotku prave poti ubrali, utegne Bolgarija še večjo katastrofo doživeti kakor lansko leto meseca julija. Gotovo jc, da velesile nc bodo dolgo časa mirno gledale teh nevtralnih igralcev, ki niso niti vstopnine plačali. Za Bolgarijo je neobhodno potrebno, da se odloči, čimpreje, tem boljše!
Vojska se pozna tudi v Ameriki.
Danska »Politiken« piše, da se vojska tudi v Ameriki zelo pozna. Borze so deloma zaprte, izvoz Amerike v tuje kraje vedno bolj peša in brezposelnost jc vedno'hujša.
NemCija zopet v brzojavni zvezi z Ameriko.
Berolin, 18. septembra. Brezžično br-zojavljenje zopet funkcionira. Brzojavila so se že poročila o nemških zmagah. Laži, ki jih angleški poslanik poroča amerikan-skim listom, se zdaj uspešno pobijajo.
Vlak s 1290 ranjenci in bolniki s severnega bojišča došel v Ljubljano.
Včeraj okolu 5. ure popoldne se je v Ljubljano pripeljal četrti vlak z ranjenci s severnega bojišča. Pred kolodvorom je za vojaškim kordonom stala velika nema množica. Na kolodvoru so bili dež. predsednik baron Schwarz, vladni svetnik vitez Laschan, dež. odbornika dr. Lampe in dr. Pegan, župan dr. Tavčar, ravnatelj državne policije grof Kunigl, okrajni glavar Kresse, odborniki Rdečega križa z načelnikoma g. okr- glavarjem Del Cottom in ces. svethikom Mathianom.
Okoli ranjencev so se točno in hitro uredili vojaški zdravniki pod skrbnim vodstvom štabnega nadzdravnika g. dr. Geduldigerjem, dame Rdečega križa pod načelstvom soproge deželnega predsednika blag. gospe baronice Schwarz so pa postregle ranjencem s preciznostjo in ljubeznjivostjo, ki je razvedrila obraze ranjencev. Požrtvovalnost nekaterih dam, ki vsakemu mimo Ljubljane vozečemu vlaku posvečajo svojo milo pozornost, je res občudovati. V prvi vrsti teh dobrotnic naših bojevnikov je blag. gospa Luckmann, ki je uprav neumorna v svojem pleme-nitnem samaritanskem delu.
Med došlimi ranjenci in bolniki je bilo jako malo naših vojakov, kar jih je pa bilo, so v pogovorih kazali, da jih ni zapustil stari slovenski pogum. Mnogi so imeli sabo ruske vojaške vreče katere so posebno hvalili, da so pri gibanju in kretanju vojaka mnogo bol, praktični, kot naši težki tumistri, pa trone itd. En kranjski fant je na vprašanje, ako ima tudi on kaj natron, rekel: »Sem jih Rusom posodil« — pri tem je naredil kretnjo streljanja — »bom šel kmalu ponje nazaj.« Od ruske infanterije ni nihče ranjen, vse rane so od ruskih šrapnelov. Vojaki ranjenci 17. pešpolka so pripovedovali; »Napravili smo na Ruse šturm. Rusi so bili v gozdu. Tudi naš polk je vjel mnogo Rusov. Ruska moč je samo šrapnel.«
Sodja.iz Sp. Gorij št. 82; France Trente, Litija, Štajner Mihael, Stari trg; Kopri-vec Peter, Vrhnika; Avbelj Fr., Kranj; Samsa Anton, Loški potok; Mihael Predel, Slovenec iz Ogrske; J. Osvald iz Loža; Zumer Jakob (lovec) iz Koroške Bele; Vrhovnik Fr., Mengeš (povožen); Josip Jaklič (topničar), Vel. Lašče; Jož. Križnič (97. pp.) iz Plavij pri Gorici. — Med bolnimi smo opazili učitelja Va-šteta in Jakliča ter brata tukajšnjega trgovca Schneiderja. — Ostali ranjenci in bolniki so bili od polkov št. 66 (Ung-var), 42 (Terezin na Ogrskem), 7 (Celovec), 96. (Karlovec), 87 (Celje), nekaj Bosancev, honvedov, Deutsclimeistrov z Dunaja, ki so bili posebno zgovorni in so pripovedovali, da so Rusom vzete patrone na bojišču zagrebli.
Med došlimi ranjenci je bilo tudi 6 Rusov, 3 iz volenjske gubernije, 1 iz besarabske gubernije, 1 iz utajske gubernije in 1 iz Jekaterinoslava, 4 so od Jakuckega polka, 1 je od Litovskega polka, 1 je od Tahaurovskega polka. — Pripovedovali so, da so zelo zadovoljni, da so v avstrijskih rokah. Prav nič niso vedeli v pravem vzroku vojske. Do včeraj niso vedeli, da je bil umorjen naš prestolonaslednik. Rusi imajo vojsko za versko vojsko. Ruske vjetnike so odpeljali v garnizijsko bolnišnico na finem »bregu«, na kakršnem so se go tovo prvič v življenju vozili.
Za prevoz ranjencev in bolnikov je imelo gasilno in reševalno društvo na razpolago 54 voz, vštevši štiri avtomobile (kamniškega, od Sv. Lucije in de želni avtomobil). Pod načelstvom gosp. Turka in Barleta ter ob sodelovanju vežbalca Dachsa in drugih požrtvovalnih gasilccv je bil ves transport v bol nišnice, vštevši postrežbo v lopah, kon čan v petčetrt ure.
te hiše je naslavljati na dvornega svetnika Adolfa pl. Libits, Budimpešta, IV., Klotilde-palais.
—	Poljski begunci. »Grazer Tagblatt« poroča: Precejšnje število pobegih galiških rodbin so prepeljali na Do-enjsko, kjer delajo na polju.
—	Odvetniški kandidati ne morejo )iti državni poslanci. Disciplinarni senat najvišjega sodišča je pred kratkim v neki sodbi izrekel pravnotemeljni pravdorek, da vpis v imenik odvetniških kandidatov ni dopusten, ako prosilec v izdatni meri ne more izvrševati zavezanih dolžnosti odvetniškega posla s tem, da je sprejel kako častno mesto (v deželni šolski svet ali deželni odbor, kot državni poslanec).
Ljubljanske novice.
Rusko-srbsko točenje v Rimu. I
Dunaj. Iz Cetinja se poroča: Tukajšnji ruski poslanik pl. Giers je odpotoval včeraj v spremstvu dveh črnogorskih vojvod v Atene, kjer se je sestal s princem Arzenom Karagjorgjevičem. Kakor se govori, gredo vsi trije v Rim.
Položaj v Solunu.
Carigrad. Od začetka vojske sem se je gospodarski položaj Soluna silno poslabšal, ker počiva vsa trgovina zaradi ustavljanja vsakega prometa v Sredozemskem morju. Ker priobčujejo časopisi v svojih posebnih izdajah prave bajke, jc policija določila, da morajo predložiti časopisi vse došle brzojavke oblastem v cenzuro. V cerkvah se bero določbe vojnega ministrstva o mobilizaciji.
Radko Dimitrijev želi nazaj v bolgarsko armado.
Soiija, 18. septembra. Prejšnji bolgarski poslanik v Peterburgu, Radko Dimitrijev, ki je odstopil, ko je izbruhnila vojska in vstopil v rusko armado, a zopet izstopil iz nje, ker ruski častniki niso marali zanj, je pisal skesano pismo bolgarskemu vojnemu ministru in ga prosil, da sme zopet v bolgarsko armado vstopiti.
Spanci za Nemčijo in Avstrijo.
, Berolin, 18. septembra. Tudi v Španiji se javno mnenje presukava. Španci več ne simpatizirajo za Francijo, ki podpira rusko politiko, marveč so njih simpatije zdaj na strani Nemčije in Avstro-Ogrske.
Demisije ruskih ministrov.
Kodanj. Iz Pelerburga se poroča: V ruskem kabinetu se je pojavilo nesoglasje.
Ranjenci
17. pešpolka so pripovedovali, da jc podpolkovnika Hraševca zadel šrapnel, da je padel; ne vedo pa, ali je mrtev ali samo ranjen. (Po došlih novih vesteh podpolkovnika Hraševca v bolnišnici v Kcčkemetu ni.) Nekaj Slovencev, ki so bili med ranjenci, oziroma bolniki, naj tu omenimo: Josip Velikonja iz Št. Andraža pri Gorici (97 pp.); Jožef Jošt iz Pliberka (7 pp.); Franc Homar iz Kamnika (17. pp.); Ivan Lindič iz Starevasi pri Krškem (17. pp.); Miha Dolničar iz Dobrave (17. pp.); Ivan Košir, Dolge Poljane (17. pp.); Matevž Stare, Medvode (17. pp.); Mat. Thaler, Sorica (17. pp.); Kari Brzin, Novo mesto (27. pp.); Franc Kos, Zgornji Zerjavci, Štaj. (47. pp.); Kari Ortan, Zgornje Hoče (47. pp.); Blazine Matko, Braslovče (26. dom. pp.); Pavel Manclier, Lubinci pri Konjicah (26. dom. p.); Alojzij Munda, Radenci (26. dom. p.); Ivan Verdel, Vel. Tirešice pri Celju (26. dom. p.); Jožef Šeliga, Rogaška Slatina (26. dom. p.); Franc Jelen, Velenje (26. dom. p.); Franc Skut-nik, Dolič (26. dom. p.). — Od našega domobranskega polka št. 27 so prišli sledeči: Ivan Hočevar, Smlednik; Jožef Kavčič, Št. Jurij ob j. ž.; Anton Lamov-šek, Dvor pri Krškem; Alojzij Besednjak, Bilje pri Gorici; Peter Pohleven, Horjul; Anton Znidaršič, Osek pri Mariboru (lovski bat. 8); Jožef Longo, Št. Peter ob Soči (1. bat. 20); Anton Ropo-tar, Šrtno ob Paki (san. odd. 8); Fr. Ocvirek, Trojana (top. polk 7); Anton Smrekar, Moravče (top. p. 7); Marko Pliberšek, Vrhole pri Konjicah (lop. p. 9). r- Od 17. pešpolka nadalje še: JaJsob
Dnevne novice.
-f Prosimo za nadaljno pošiljanje sadja za ranjence! Dela pri konserviranju in pripravljanju sadja za naše ranjence so se tako uredila in razvrstila, da lahko predelamo v kratkem času vsako množino sadja. Prosimo torej vse blage darovalce in sotrudnike, da blagohotno nadaljujejo z nabiranjem in dopošiljanjem na naslov: Gospodinjska šola pri Uršulinkah v Ljubljani (železniška postaja: glavni kolodvor). Vse dosedanje in nadaljne dopošiljalce bomo objavili v »Slovencu«.
+ V večen spomin padlih vojakov. Ali ni naša dolžnost, imena tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za cesarja in državo, zapustiti tudi potomcem? V mestih bodo postavljali bronaste spomenike vojskovodjem, pesniki in slikarji bodo jim poklanjali svojo umetnost, samo po preteku par desetletij se pozabijo imena vojakov, ki so dali svoje življenje. Da se to prepreči naj vsaka župnija imena svojcev padlih v boju ali onih ki so podlegli ranam, oveko-veči v cerkvi ali na kakem drugem prostoru v kamnu ali kovinski plošči. Po mnogih, mnogih lotih, ko bo svetovna vojska že davno pripadala zgodovini, bodo take enostavne priče velikega časa nemo pričale našim potomcem o junaštvu naših vojakov. Tudi najubož-nejša župnija more doprinesti tako majhno žrtev.
Seznam izgub št. 13 obsega peš-polke št. 4, 6, 14, 22, 42, 70, 74, 86, 92, 102. V tem seznamu sta: Stotnik Rogač Ivan, 70. pešpolk, 16. stotnija, iz Kranjske, ranjen; Stern Simon, 22. pešpolk, 6. stotnija, Orehova vas pri Mariboru, ranjen. V Ljubljano tega izkaza še nI
lj Proccsija na Rakovnik, V nedeljo (kvaterno), 20. septembra, na praznik Žalostne Matere božje, bo šla iz cerkve sv. Petra procesija k Mariji Pomočnici na Rakovnik prosit za skorajšen in srečen izid vojske. Procesija se vrši ob vsakršnem vremenu in se prične ob 2. popoldne ter gre po Elizabetni cesti in Streliški ulici za Gradom proti Rakovniku. Po ondi končani božji službi sc procesija vrne po isti poti k sv. Petru,
lj Obisk g. knezoškofa v garnizijski bolnici. Včeraj je počastil s svojim obiskom prevzvišeni knezoškof dr. Jeglič v spremstvu č. g. vojnega kurata g. Ivana Poljanca c. in kr, garnizijsko bolnico, Šef-zdravnik garnizijske bolnice g. primarij dr. Franc Derganc je vodil visokega gosta po bolniških sobah in mu predstavljal posamezne slučaje. Z vsakim ranjenim, bodisi Čehom, Nemcem, Italijanom ali Slovencem je izpregovoril g. knezoškof potolažilno in bodrilno besedo. V času obiska je dospel v vojaško bolnico večji transport ranjencev in jc Prevzvišeni z velikim zanimanjem zasledoval izvažanje ranjenih vojakov. Visoki obisk ostane v blagodejnem spominu naših vrlih in junaških ranjencev.
lj Pogrebi umrlih junakov. Na sever nem bojišču padlega nadporočnika Rudolfa Hauslerja, ki je umrl v bolnici v Prerovi, prepeljejo v Ljubljano, kjer se vrši jutri ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu pogreb. Vojaški pogreb se je vršil že v Prcrovu. Nadporočnik Hausler je bival dalje časa v Ljubljani in ima ženo v Ljubljani. — V nedeljo pripeljejo v Ljubljano truplo nadporočnika Herzmanskega. Oba pogreba oskrbi mestni pogrebni zavod. — Danes popoldne ob 4. uri so pokopali v dež. bolnici umrlega ogrskega vojaka Polowka, jutri ob 2. uri popoldne pa pokopljejo v dež. bolnici umrlega ogrskega vojaka Adalberta Meinharta.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Planin-šek, delavec, 33 let. — Lovro Čemažar, dninar, 72 let. — Anton Miklavec, mesarski pomočnik, 51 let.
lj Med ranjenci, ki so došli v Ljubljano, se nahajata tudi stotnik 27. dom. polka Artur Eisner in nadporočnik istega polka Hiibel Ivan.
Koncert v korist »Rdečemu križu« priredi prihodnjo nedeljo restavrater na južnem kolodvoru g. Schrey. Opozarjamo žc danes na ta koncert.
lj Učencem I. mestne šole na Ledini naznanja šolsko vodstvo tem potom, da bo vpisovanje za novo šolsko leto v petek, soboto in nedeljo popoldne od 2. do 6. ure na šentjakobski dekliški šoli. V ponedeljek, dne 21. t. m. ob osmih zjutraj bo v cerkvi Srca Jezusovega sv. maša s klicanjem sv. Duha. Učenci naj se zbirajo praznično oblečeni ob pol osmih pred šolskim poslopjem na Ledini. V ponedeljek popoldne ob 1. uri se pa začne redni pouk v poslopju slovenske dekliške šole na Sv. Jakoba trgu.
—	11. in 12. izkaz vojnih izgub smo
danes odposlali p. n. naročnikom.
—	Ranjenci v Gorici. Poleg že zadnjič priobčenih se v rezervni bolnišnici nahajajo še naslednji ranjenci, ki so pa sami Furlani: Ivan Cucit od 8. top. polka iz Krmina, ima zvito levo roko; Ivan Lupieri, poddesetnik 27. domobr. polka, iz Verse, ima odstreljen sredinec na levici; Angelj Stabile, pešec 27. domobranskega polka, iz Ogleja, ima prestreljeno levo roko; Jožef Brandolin od 8. top. polka, iz Borgnana, ima opeklino. — V vojaški bolnišnici ni nič novih. — Naslednji ranjenci so še dospeli v Gorico in so nastanjeni v Centralnem semenišču: Al. Cossar iz Škodo-vake, Albert Gregoris iz Cervinjaua, Jožef Tinta iz Anhovega na Kanalskem. — Vsi trije od 27. domobr. polka. — Dalje se tu nahaja še Al. Radin od 8. top. polka iz Herteneglia pri Poreču v Istri. — Ranjeni so lahko, večinoma od šrapnelov. Vsi se dobro počutijo.
—	Velikodušna naprava. Deželni poslanec baron Friderik Born je dal svoje lovske hiše pri Sv. Ani na Ljubelju na razpolago nadvojvodinji Avgusti za take ranjence, ki bi kot rekonvalescenti potrebovali gorskega zraka. Prošnje za sprejem v
Razna poročila.
POŽRTVOVALNOST NEMŠKEGA LJUDSTVA.
Berolin, 18. sept. Posojilo petih miljard je že večkratno podpisano.
1,250.000 PROSTOVOLJCEV V AVSTRO-OGRSKI.
Kakor poroča berolinska »Natio-nalzeitung« se je priglasilo v avstro-ogrski monarhiji do konca preteklega tedna 1,250.000 prostovoljcev, ki žele iti na bojno polje.
SVAK NEMŠKEGA CESARJA NE VARNO RANJEN.
Berolin, 18. septembra. »Beri. Ztg. am Mittag« poroča: Princ Friderik Karel, svak nemškega cesarja, je bil ustreljen v zgornje stegno in je nevarno ranjen.
RUSI IZPUŠČAJO ZLOČINCE.
Peterburg, 18. sept. Vse osebo, ki so porušile palačo nemškega poslaništva so izpustili.
DUNAJ ZA BOLNIŠNICO NALEZLJIVIH BOLEZNI.
Dunaj, 18. septembra. Dunajski mestni svet je dovolil za bolnišnico
nalezljivih bolezni 1 milijon kron kredita.
LADJO PATFINDER POTOPIL NEM-ŠKI TORPEDO.
Berolin, 18. sept. Angleško križar-»Patfinder« ni končala mina, pač pa jo je razrušil torpedo nemškega podmorskega čolna.
KUPČIJE S SOVRAŽNIKI NA ANGLEŠKEM STROGO PREPOVEDANE.
Angleški spodnji zbornici je pravosodni minister predložil načrt zakona, glasom katerega se imajo angleški državljani, ki bi kupčevali s podaniki sovražnih držav ali jim posodili denar, kaznovati s prisilni delom do sedem let.
MEHIKANSKA VLADA ZARUBILA ŽELEZNIŠKO OMREŽJE »NATIONAL RAILWAY OF MEKIKO«.
New-York 18. sept. Carranzova vlada je potrdila državnemu uradu, da jc zarubila železniško omrežje »National-Railway of Mexiko«, ki sc odslej na račun vlade vodi pod imenom: Constitu-tionalist Railway of Mexiko.
AVSTRIJCI V KANADI BREZ DELA.
Berolin, 18. septembra. Avstro-ogrski generalni konzul v Montrealu je došel v New-York. Izjavil je, da ga usoda Avstrijcev v Kanadi skrbi, ker Kanadčani odpuščajo od dela avstrijske delavce samo zato, ker so Avstrijci.
POŽAR V TOVARNI.
Olomuc, 18. septembra. V tvornici za vžigalice tvrdkc »Helios« v Lošicah jc izbruhnil požar, ki je uničil skladišče, mizarsko delavnico in deset železniških voz, naloženih z lesom. Škoda znaša 100.000 K.
Vojsko v Vzhodni Aziji.
Položaj v Čingtavu.
Berolin, 18. sept. (Čez London) Ja-poftci so pri Čingtavu izprožili več min. Močno deževje zavira prodiranje Japoncev.
Položaj v Kiaučau.
Berolin. O položaju v Kiaučau poročajo amerikanski listi: Dozdaj je angleškim polkom samo ukazano, naj ob napadu na Kiaučau skupno z Japonci operirajo. Francozi pričakujejo vsako uro povelja, da naj Angleže podpirajo. Vsak narod odpošlje najbrže dva polka. Dozdaj o izkrcanju Japoncev še ni za-neslijivih poročil. A' Kiaučau se je glasno prečitala vojakom brzojavka cesarja Viljema, da naj vztrajajo do skrajnosti. Vojaki so brzojavko navdušeno poslušali. Nemci so z dinamitom pognali v zrak vsa visoka poslopja. Porušili so tudi železniški most in podrli neko kitajsko vas, a so vaščanom škodo v denarju povrnili.
Japonska se je začetkom julija na vojsko pripravljala.
Stuttgart, 18. sept. Japonska je tu začetkom mes. julija naročila 400 aero-planov, a naročila zaradi kratke dobe niso mogli izvesti. To dokazuje, da se je že takrat Japonska na vojsko pripravljala.
Kitajci proti trojnemu sporazumu.
Dunaj, 18. sept. »Korespondenca Rundschau« poroča: V Pekinu so zelo razburjeni. Znano je namreč, da je Japonska zahtevala od Kitajske prosto roko, vsled česar so Kitajci živahno protestirali. S kitajski; strani dementi-rajo vse govorice o nemirih in o revol-tah na Kitajskem. Naglasa se. da je na Kitajskem vse v najlepšem redu in da Kitajska pod vodstvom Juanšikaja ne potrebuje nobene tuje pomoči. Razburjenje proti velesilam trojnega sporazuma narašča, osobito proti Rusiji. Anglijo dolže, cla hujska Japonsko proti Kitajski in da hoče Japonski nakloniti na škodo Kitajske ugodnosti. Kitajski listi tudi ojstro napadajo Japonsko in izjavljajo, da Kitajska v 1. 1914. ni tista Kitajska, kakršna je bila še pred 20. leti. Kitajci so na Rusijo vznevoljeni, ker je, kakor »Reč« poroča, peterburški mestni glavar za časa vojska vse kitajske trgovce iz mesta izgnal. Nadalje sc v Pekinu trdi, da sta se Rusija in Japonska pogodili, da naj začasno Japonska sama Mandžurijo in Mongolsko zasede.
Japonci napadli Yap.
Berolin, 18. sept. Japonci so obstreljevali in porušili nemško brezžično
brzojavno postajo na otoku Yap. Nemški otoki v Velikem oceanu so zdaj odrezani od ostalega sveta. Neka japonska križarka je obstreljevala in močno poškodovala parnik »Prinzessin Alice« Severonemškega Lloyda.
X X X
Yap je glavno mesto Yap otokov, ki spadajo k nemški Karolinški Mikrone-ziji v Tihem oceanu.
Smrtni dež na angleške jezdece.
George Curnoek piše 11. t. m. v Daily Mailu o porazu 11. angleške ka-valerijske brigarde 24. avgusta pri Thulnu, ki leži med Morsom in Valen-ciennesom: »V ponedeljek zjutraj ob 4. otvorijo Nemci zopet ogenj iz topov. Ob 10. uri 30 minnut se ukaže napad. Cela brigarda se zažene na sovražnikove strelce. Lancierji gredo v boj prepevajoč in kričoč, kakor šolarji. Napad se jim zdi kakor da gredo na zabavo. ]N kaj časa gre vse prav. Nemški ogenj iz topov izprazni le nekaj sedel, zdi se, da so strelci že blizu. A zdaj se začne žaloigra. Naravnost v obraz dirjajoči angleški konjenici otvorijo Nemci moreč ogenj. Najmanj 20 strojnih pušk so Nemci skrili, zdaj dežuje smrt na naše jezdece iz daljave 150 metrov. Nihče ni o teh strojnih puškah ničesar slutil. Učinkovale so uničevalno. Na jezdece je divjal vihar z vso silo. Medtem, ko se umakne velik del brigade na desno stran in okusi ogenj strojnih pušk na razdaljo 100 metrov, jezde nekateri naravnost proti sovražniku, a le nekaj metrov. Ogenj iz težke artiljerije je samo markiral nevarnost, ki je bila drugod. Skrite v travi so bile 30 metrov pred strojnimi puškami žice. Naši ljudje, ki so z vso silo jezdili, so popadali s konj. Sovražnik jih jc vjel. Od celega polka je ostalo le še 220 mož, tudi huzarji in dragonci so veliko trpeli.«
Angleži vlečejo irce zopel zo nos.
V angleški gosposki zbornici je izjavil lord Lansdovvnc o homeruli in glede na postavo o ločitvi cerkve in države v Wa-lcsu, da zastopa vlada deželo in da jo bo opozicija lojalno podpirala. V poslaniški zbornici jc namreč ministrski predsednik Asquith izjavil, da namerava vlada uvesti razpravo o homeruli in o ločitvi cerkve od države v Walcsu. Prej pa predloži zakonski načrt, da izvede obe postavi šele čez 12 mesecev ali pa tudi pozneje, če bo vojska več časa trajala. Minister lord Crewc je Asquithovo izjavo v gosposki zbornici ponovil. Nc smemo se čuditi, čc postajajo Irci vsak dan nezadovoljnejši in da nočejo vstopati v angleško armado. V Ameriki pa Irci naravnost izjavljajo, da bi jim bilo prav, čc bi nemška armada stopila na irska tla.
Siroti pred nemškimi minami na Angleškem.
Amsterdam, 18. sept. Iz Londona poročajo; Strah pred minami na Angleškem vedno bolj narašča. Dosedaj so potegnili iz rnorja 68 min. Pri tem delu je bilo potopljenih veliko ribiških ladij.
Angleži in indija.
ANGLEŠKI PARLAMENT ZA OBORO-ŽENJE INDIJCEV.
London (čez Berlin), 18. sept. Obe angleške zbornice sta pooblastili indijsko vlado, da sme nositi stroške za obo-roženje indijske ekspedicijske armade.
VSTAJA V INDIJI.
Stockholm, 18. septembra. i Goteborg Morgenposti« poročajo iz Londona, da opisuje londonsko časopisje položaj v Indiji optimistično, a da sc v Indiji oficielno priznava, da je izbruhnila vstaja in da je položaj resen.
Bolest angleške vojne mornarice.
Milan, 18. septembra. »Corrierc della Sera« poroča iz Londona: Angleško vojno brodovje nc more nemške vojne mornarice, zasidrane v utrjenem pristanišču, izvabiti v bitko. Angleško časopisje trdi, da angleško brodovje vse stori, da bi izvabilo nemško vojno brodovje na bitko, Pri Hel-golandu so opozarjali s sirenami nemško vojno brodovje. Če se angleške ladje približajo nevarnemu mestu, sc da znamenje
za boj, vojaki ploskajo, a so razočarani, ker nikoli ničesar nc opravijo.
Turčija.
PRED ODLOČITVIJO V TURČIJI.
Carigrad, 18. septembra. Tu sc splošno sodi, da bodo diplomatičnc zveze z Rusijo v najkrajšem času prekinjene. Ruski poslanik pl. Giers sc baje žc pripravlja na odhod.
TURKI SO HUDI NA ANGLEŽE.
Carigrad, 18. septembra. »Hakkikat« in »Tanin« sc hudujeta nad lordom Bul-tensom, ki ruje v Sofiji, in pravita, da morajo tisti, ki hočejo Bulgarijo pridobiti, druga sredstva poiskati.
PREHOD SKOZI BOSPOR.
Reka. Turška vlada je izdala dovoljenje za prehod skozi Bospor. To dovoljenje našteva 20 točk, katerih se mora vsaka ladja držati pri svojem prehodu. V zadnjem odstavku naroča poveljniku obrežnih trdnjav ob Bosporu, da zaustavi vsako ladjo, ki vozi brez turškega pilota, najprej s slepim strelom, nato pa z ostrim, ki naj bo namerjen v bližino ladje. Čc bi pa to ne zadostovalo, potem je poveljniku dovoljeno ustaviti ladjo z vsemi sredstvi. Reška mornariška oblast jc to naznanila vsem tamošnjim parobrodnim društvom.
PREHOD SKOZI DARDANELE ZAPRT. ANGLEŠKI PARNIK NASEDEL.
Carigrad. Pri prehodu skozi Dardanele je neki angleški parnik nasedel na kraj, ki je prost min. Dardanele so tako zaprte, da nc more iti noben parnik nc ven, ne noter.
Albanske zmešnjave.
ESSAD PAŠA HOČE SAM POSTATI ALBANSKI KNEZ.
Carigrad, 18. septembra. Kandidature sina bivšega sultana Abdul Hamida se tu nc smatra za resno, ker bi ji merodajni carigrajski krogi ne pritrdili. Zdi sc marveč, da dela Essad paša le na to, da sam zasede albanski prestol.
Milan, 18. septembra. Neki turški diplomat piše v »Secolu«: Italija naj gleda, da svojo, želje glede na Albanijo diploma-tično uredi. Turčija ne upa več na Albanijo in bi se ji tudi ne priklopila, čc bi tudi kak turški knez zasedel albanski prestol.
VELIKI SPORI V DRAČU.
Drač, 18. sept. Odkar je odpotoval knez, so tu nastali veliki spori. Veliko oseb so že aretirali. Nasprotstvo se pojavlja med sovražniki iu pristaši Essad-paše. Mufti iz Tirane je sklical zborovanje delegatov vseh pokrajin, ki so se udeležili vsta je, ki bodo tvorili komisijo za upravo dežele, dokler se ne ustanovi začasna vlada.
iz boljših rodbin se sprejmejo ua hranu in stanovanje pod skrbnim nadzorstvom. Stari trg št. 34, II. nadstropje, desno.	2742 3
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča slovenskega, nemškega iu laškega jezika ter vseh pisarniških del, išče primerno službo, (ire tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod „H. G. 2726" na upravn. tega lista.
SANAT ORKJM • EMONA I
1 ZA-NOTRANJE-IN-KIRI
:-BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA. I LJUBLlJANA • KOMENSKESA-ULICA- 41 SEF-za^.i-DiCPRTVHU-DR- FR. DERGANC1
Trgovski vajenec
so sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Leopoldu Kncz-u v Št. Jnrju pri Radečah.	2767
zopet ceueji
in sicer vže od K 11-50 naprej.
za dečke in deklice ter ravnokar došla najnovejša	2753 3
jesenska in zimska konfekcija
za dame in gospode v veliki izbiri, po zuano najnižjih ccnab.
Ljubljana, Mestni trg št. 5—6.
se sprejme takoj pri tvrdki K. Werli, trgovina spe« cerije iu železnine v Cerknici.	2748
■ ■HRBISBOaSBHraB BnKSCDOSBOBH ■
da je najboljši izmed vseh v trgovini se nahajajočih
malinov sok
oni
lekarnarja Piccolija v Ljubljani.
1 poštna pošiljka z voznino in zavojniuo K 5-60.
Razpošilja se tudi v sodih iu v steriliziranih 1 kg steklenicah.
Naročila izvršuje
677

dobrih poštenih staršev, star 14—15 let, se takoj sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na Notranjskem. Naslov pove uprava pod št. 2733.
Ceniki zastonj in iranko.
Melikfc Hanfine Cerazza
ki
sc nahajajo v bogatili vinogradih, preskrbljene z modernimi stroji, prevzemajo naročila
za Izdeloianje mosta in mm
z dobro pogodbo na račun tretjih oseb. Kantine lorazza, Levade, p. Montona, Istra.
Priporoča vsled velike zaloge po
znižanih
cenah
eBščine
Marija Tičar
Sv. Petra cesta 26 • Resljeva cesta 7
Ljubljana
T
Sa dijafie
TT
priporoča tvrdka
2741
Ljubljana, Prešernova ul. 9
Vsled velike zaloge znižane cene !
mir a 9E9:*b m, c*
Ljubljana, Prešernova ul. 9
vsakovrstne obleke, kakor tudi zadnje novosti
v konfekciji xti dame in deklice.
Vsled volike zaloge znižane cene I
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
(Tisk: »Katoliške Tiskarnn«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec.