Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home newspaper 100 Years of Service American Home Ameriška SLOVENIAN MORNINi L£9Z-IOZZZ VA NOiLONITHV 01 LI MV OH HSnORLHflOO TOET Z 2SLZZO YrttVAVHH MVIIW vOL. 100 i Nationwide, over 200.000 Americ an Slove nians No. 41 .(USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1998 ISSN Number 0164-68X 60C U -■ .ft Yankovic Wowed Ethnics New YORK (AP) -The man known as the “polka k'ng” died at his home in Florida on October 14, after ^ing a fall. He was 83. Yankovic’s mastery of accordion wowed ethnic audiences in his hometown °f Cleveland, for more than s'x decades. The Grammy pinner was perhaps the best-n°wn practitioner of Slove-u>an-style polka, which is eavy on the accordion, clarinet and saxophone. . Nis two biggest hits were ln the late 1940s, “Just Be-^ause” and “Blue Skirt Waltz.” Yankovic has recorded with country superstar Chet Atkins and pop singer Don Everly. He did a version of the “Too Fat Polka” with another famous Clevelander, Drew Carey. He even appeared once on an album with the song-parody king “Weird Al” Yankovic - and his record company says the two believed they were distant relatives. Yankovic quit performing last fall because of a bout with heart disease. Thanks to Robin Verbose for this article. Slovenia celebrates Štukelj’s 100th birthday Leon Štukelj, the oldest living Olympic gold champion, j'dll be celebrating his 100tkl birthday on November 12, 1998. * Vw*1'5 bonor- a gymnastics gala entitled “Ave Triumphator!” be held on November 12 at 8 p.m. in the Leon Štukelj hall in Novo Mesto, Slovenia. . ^______________________________________________ Fifty-year anniversary celebrants are Jennie Schultz, front, second from left, and Carl, tallest guy in the back row, right of center, along with many friends including Rev. John Kumse, left, back row, and Archbishop Dr. Franc Rode, front center, and his secretary, Rev. Blaze Jezeršek, on Friday, September 4, 1998 in front of St. Mary’s side entrance. aim® Customs @f Halloween ^ertr*ie Schultz with Rev. John Kumse inside St. ^urch in Collinwood on Sept. 4, 1998._____ - ^ j, i and Jennie Schultz married 50 years Car] °f EUpI*nd Jenn*e Schultz r'ed on v ’ ^Fiio were mar-St. ePtember 4, 1948 at !C°llinwMarys Church of olk» th6' pay* Hoiy /in6- to*" ifff firs' at6 •s ary th6 Governor Voinovich saddened by death of Frankie Yankovic The statement of Ohio Governor George V. Voinovich regarding the death °f accordionist Frankie Yankovic: ‘My wife Janet and I join the many admirers of Frank Tankovic’s music who were saddened to learn of his Passing. Our thoughts and Prayers go out to his wife, Ida. Frank was my lifelong riend, who grew up right around the corner from my grandfather Victor Bemot in e Slovenian section of ollinwood. Over the years, anet and I enjoyed some Wonderful times with Frank will never forget danc-ln8 to his music. From Cleveland’s ethnic ne'ghborhoods, Frank Yankin''0 took his own brand of 0venian polka to stages ar°und the world, earning the well-deserved title “Polka King.” The first resolution I introduced as a member of the Ohio General Assembly was to name Cleveland the Polka Capitol of the World. Frank was so proud of that, he had it printed on the cover of his next album. “As the first polka musician to earn a Grammy Award, Frank brought recognition to Cleveland and its ethnic neighborhoods, spreading a message of pride in our cultural heritage that insured his place in the Polka Hall of Fame, both locally and internationally. “Most importantly, Frank loved to make people happy with his music. I hope it is a consolation to his family that millions of lives were brightened by his music, including the Voinovich family.” Primorski Klub says Thanks The Slovenski Primorski Klub of Greater Cleveland uid like to thank everyone who attended our benefit picnic he Slovenska Pristava on August 30. The members of the o Were both surprised and delighted by the large and gen-^ us crowd, particularly our friends who made the trip from r estern Pennsylvania, who helped us assist with earthquake 6 lef efforts in Slovenia’s Primorje region. WouM also like to acknowledge the dozen of volun-s who gave their time preparing the delicious lunch Tone enjoyed, those who helped at the bar, as well as Tony Klepec Ansambel for providing the musical the ntertainment. tfj, especially thank the following individuals who con- Uted extra donations: Mr. and Mrs. Frank Albert Mrs. Ana Cendol Mrs. Amalia Dejak Mr. and Mrs. Lawrence Frank Mr. and Mrs. Joseph Hrvatin Mr. Joseph Kofol Mr. and Mrs. Ivan Kofol Mr. and Mrs. Tony Kanalec Mr. and Mrs. Tony Klepec Mr. and Mrs. Franc Rupnik Mr. and Mrs. Victor Tominec Mr. and Mrs. Frank Urankar Mr. and Mrs. Leo Urh Travelmax Mrs. Tereza Zelko Lincoln Shell $20 $40 $100 $500 $30 $150 $100 $100 $50 $20 $20 $20 $50 $200 $20 $50 -vuiu oilCll °sity • *n’ to a*l who attended, your warm, gracious gener-IS Neatly appreciated. Sincerely, The Board of Directors Primorski Klub (Continued from page 1) remained in limbo for a time after death, and that prayer, even by strangers, could expedite a soul’s passage to heaven. The Jack-o-lantern custom probably comes from Irish folklore. As the tale is told, a man named Jack, who was notorious as a drunkard and trickster, tricked Satan into climbing a tree. Jack then carved an image of a cross in the tree’s trunk, trapping the devil up the tree. Jack made a deal with the devil that, if he would never tempt him again, he would let him down the tree. According to folk tale, after Jack died, he was denied entrance into heaven because of his evil ways, but he was also denied access to hell because he had tricked the devil. Instead, the devil gave him a single ember to light his way through the frigid darkness. The ember was placed inside a hol-lowed-out turnip to keep it glowing longer. The Irish used turnips as their “Jack’s lanterns” originally. But when the immigrants came to America, they found that pumpkins were far more plentiful than turnips. So the Jack-o-lantern in America became hollowed-out pumpkin, lit with an ember. Help Needed 1 day a week for house cleaning. Lake County. 440-943-3885 Help Needed For care of 84-year-old woman., N[umber of days and hours, negotiable. Live-in or commute. 791-5126 Seamstress/Tailor needed, must be experienced. Top pay and benefits. Quick Stitch 216-663-0705 Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS DIESEL ENGINE REPAIRS 4AWHEEL 1 FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT © •NTciMonv* nr<*ri i furp CO SERVICE 222ND STREET 940 East 222nd St feet 200TH STREET 470 East 200th Street 481-5822 APPROVED AUTOMOTIVE REPAIR Thanks for Baraga Awards Dear Mr. Debevec and Fellow Cleveland Baraga ad hoc Committee Members, On behalf of our families, especially our deceased sisters, Frances Novak and Anne Zak, we wish to express thanks and deep gratitude for the honor that the Bishop Baraga Association and your committee have bestowed upon the Orazem sisters on Saturday, Sept. 5, 1998 in St. Vitus auditorium. We will always cherish and keep dear in our hearts for the rest of our lives this touching honor. We have never considered it as work (for the Cause of Frederic Baraga), but as a privilege and gift from God. We were impressed with all the planning and participation for the Baraga Days 1998, Cleveland, Ohio. How lovely it was to see so many people come together to pray, socialize, and enjoy the warm hospitality of our fellow Greater Clevelanders. How wonderful it was to have over 1,000 people gather at our home parish of St. Vitus church on Saturday and to again see over 1,000 people at the Cathedral of St. John the Evangelist the very next day! And the banquet! It was a well prepared and served dinner by Julia Zalar and her competent staff only to be complemented by Dr. Robert White’s beautiful talk about our beloved Bishop Baraga. We conclude by simply saying again, thank you for honoring our family in such a public manner and with so much kindness and respect by many people from and outside Greater Cleveland. Please note that we will keep you and the many wonderful members of the Bishop Baraga Association in our daily prayers and thoughts. Bog Vas Zivi! --Marie Orazem and Josephine Ambrosic Euclid, Ohio. There is “wine” in winter Polka Cruise April 11-18, 1999 Hosted by HI Markič, IftflTJ general manager NCL's Norwegian Sea 7-day Texaribbean Cruise from $925 pp Limited Availability! Reseruation Deadline December 5, 1998 Call 1 -800-659-2662 now. NORWEGIAN • rm%A\ \r CZt—_ < imi i *. i i i n r I akeshore Bind. Furlid, Ohio -11173 v nrf.v r..i S Joe Zigman, owner SUSTER For Ohio Supreme Court “Highly recommended” - Cuyahoga County Bar Assn. "'f 4 fi 3' Common Pleas Court Judge Ron Šuster Endorsed by: • Ohio Fraternal Order of Police • Ohio Democratic Party • Ohio Assn, of Consulting Engineers • Cleveland Building Trades Council • Nad- Federation of Independent Businesses • Ohio Society of Certified Public Accountants • Inti. Union of Operating Engineers Local 18 • Pipefitters Local 120 • Plumbers Local 55 • Teamsters Ohio D.R.I.V.E. • Cosmopolitan Democratic League • Irish Political Action Council Endorsed by: Ohio Fraternal Order of Police! Paid lor hv the Su.ster for Justice Committee. Robert O Shmigjmcsw I k '1 I own St. tolv OH 4.121 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1998 4 Frank Yankovic, Long-Reigning Polka King, is Dead By Ben Ratliff New York Times Frank Yankovic, the hard-working singer and accordionist who was crowned the Polka King at a polka contest in Milwaukee in 1948 and was known by that title through five subsequent decades of performing and recording, died Wednesday, Oct. 14, 1998 at his home in New Port Richey, Fla. He was 83. Although Mr. Yankovic moved to Florida in the late 1980s, the “polka belt” - his hometown, Cleveland, and the mid-Atlantic and upper Midwestern states - was his territory. Until 1994, when he retired after 65 years on the road, he played “Champagne Taste and a Beer Bankroll,” “Happy Mountaineer,” “My Wife’s Chirping Voice Polka,” and “In Heaven There Is No Beer” in up to 300 shows a year. The modem polka evolved from a Bohemian dance dating from the 1830s. After the great wave of Polish immigration to the United States in the early 20th century, different styles of the two-beat dance music emerged: mainly the East coast, Chicago and Cleve-land-Slovenian. Mr. Yankovic became the premier figure in the Slovenian style, and though he still played songs derived from traditional Eastern European folk melodies, he updated the oom-pah, shedding the heavy brass in favor of a banjo, a saxophone and an electric organ. Mr. Yankovic’s parents were Slovenians who had come to the United States in 1903 and met in a lumber camp in Davis, W.Va. Mr. Yankovic was bom in Davis, but when his father ran afoul of the local authorities with his bootlegging business, the family relocated to the Slovenian-Italian section of Cleveland called Collin-wood, where Mr. Yankovic stayed through his young adult life. Impressed by the accordion playing of one of his father’s boarders, Mr. Yankovic took lessons from him starting at age 9. Within a few years he had mastered the button accordion and started supplementing the family income with his playing. His exposure on a local Slovenian radio program led to greater renown, and his band, the Slovenian Folk Orchestra, cut two records that became local hits. After serving in World War II, in which he fought in the Battle of the Bulge, Frank Yankovic and his band, the Yanks, did “Just Because” for Columbia Records, a song previously recorded by the Texas hillbilly Shelton Brothers. Since the war, polka and country music have shared audiences as the twin musics of America’s working-class steel country. In later years Mr. Yankovic would record with Chet Atkins, Riders in the Sky, and Cowboy Jack Clement. “Just Because” was a crossover hit and the first polka record to sell more than a million copies. The following year Mr. Yankovic had almost as great a success with “Blue Skirt Waltz.” It was a time of obsession with ethnic music in the United States, especially Spanish and Cuban, but even Mr. Yankovic was mainstreamed: he went to Hollywood, where he filmed movie shorts, played at the Aragon Ballroom and made records backing artists like Doris Day. “I want to see how far the polka really can go,” he told Time magazine in 1950. “There’s no reason why polkas shouldn’t be just as popular as rumbas.” In the early 1960’s Mr. Yankovic found his greatest sideman, the accordionist Joey Miskulin, who would serve the five-man band both as accordionist (while Mr. Yankovic sang) and record producer to the end. In recent years Mr. Yankovic made novelty records with the parodist “Weird Al” Yankovic, whom he believed may have been a distant relative. He recorded with the author and singer Kinky Friedman and the actor Drew Carey. In 1986, the first year the polka became a category, he won a Grammy Award; since then he has been nominated for three more. Mr. Yankovic’s retirement was widely reported in 1994, but this was to be a repeated announcement, each one with a party to celebrate it. His last performance was 15 months ago in Ohio. Mr. Yankovic is survived by his wife, Ida, of New Port Richey, Fla., and nine children: Linda Takita of Pleasanton, Calif.; Frank Jr. of Mayfield Heights, Ohio; Richard, of Maui, Hawaii; Andrea McKinnie of Avon Lake, Ohio; Gerald, of Alaska; Mark and Robert, both of Cleveland, and Teresa and Tricia both of Ohio. GENERAL LABOR NEEDED Structural steel fabrication, experience needed. Saw cut - drilling - drive truck occ., and clean license. WELDER NEEDED 5 Years minimum experience, plate and miscellaneous structural steel. Excellent benefits. Call for appointment 216-641-7835 (Oct 22) GORJANC n\WWW 'd'L A Name For All Seasons. ® SERVICE FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS AMERICAN STANDARD Built Tb A Higher Standard 1 B B § mm 30170 Lakeland Blvd. Jadran Singers Setting Stage for ‘Winter Holiday’ Concert Now that the picnic season is over, the Jadran Singing Society is busily rehearsing for their Fall program. An invitation is extended to join us on our “Winter Holiday in Slovenia,” to be presented at the Slovenian workmen’s Home, 15335 Waterloo Road, on November 14. A delicious meal will be served from 5 p.m. until 6:30 p.m. the menu consists of breaded chicken and roast pork, including soup, salad, home fries, vegetable, rolls and butter, dessert and coffee. Promptly at 7:00 p.m. the “Winter Holiday in Slovenia” will begin, under the direction of Florence Unetich. The chorus will present melodies such as “Srebrne Smučine,” “Na Zdravje Vsem,” “Kamnik Polka,” “Zima,” “Huda Zima.” The ladies chorus will sing “Smučarska” and “Carol of the Bells.” Also slated to perform is our “Jddran Songbirds,’ “Florence Unetich and Angela Žabjek. As an added attraction, we have invited the grandchildren of our members and their parents to join us in $ Christmas Carol. Our piano accompanist is Tom Rotar! and our accordion accompanist is Fred Ziwick. Immediately following the program, there will be dancing to the tunes of Fred Ziwick and the International Sound Machine. All this for the price of $18. You may phone in your reservation to Betty Rotar ah 216 - 481-3187 or yours truly at 440-951-1694. Tick-j ets will also be available at the Polka Hall of Fame or any Jadran member. Thanking you in advance | for all your support and will see you on the 14th of November. —Dolores Dobida Recording Secretafl Specialists in -. Corrective Hair Coloring V tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 SPECIALIZING IN FIRE DAMAGE REPAIR YANESfl CONSTRUCTION CO., INC. William S. (Bill) Yanesh EAST 29013 EUCLID AVENUE WICKLIFFE, OHIO 44092 943-2020 943-2026 WEST 12205 SOBIESKI ROAD CLEVELAND, OHIO 44135 941-5010 941-3358 Vote for Joe Slovenec On November 3 For U.S. Congress in Ohio’s 10th District THE SLOVENEC FAMILY Joe Slovenec - a family man who stands for the family- Joe Slovenec »s a man of integrity. He is a family man, a success^ businessman, and a fighter. Joe Slovenec is 100% pro-life. He work to reduce your taxes, and to reduce government controls of businesses, local communities and families. To volunteer or contribute, call 1-888-GO JOE GO Paid for by Slovenec for Congress. 5957 State Road, Parma OH 44134 F; SI D g] R $ (4 “1 1; la n< H 2 0 ti 9i 2< ti; ige :ert ’ Also s our birds," d An- Coming Events action, grand-rs and s in» piam Rotar ampa- awing ill b* 'Fred tional ce of your tar at /ours fick-ile at ie or an# will No* bida •tar): s in ring ’s Saturday, Oct. 24 Zarja Singing Society Pail Dinner and Concert at Slovenian Society Home. Dinner 5 p.m., concert begins at 7 p.m., dancing to Ray Polanz follows. Tickets Si8 adults. Information call (440) 257-2540. Sunday, Oct. 25 St. Vitus Alumni Annual Hall of Fame” day with 12 n°on Mass in St. Vitus church; dinner following in the auditorium. Sunday, Oct. 25 St. Mary’s (Collinwood) Alumni Banquet in school cafeteria following 12 noon ^tss. Tickets $15. Check to t- Mary’s School Alumni, '5519 Holmes Ave., Cleve-•and, OH 44119. Sunday, Oct. 25 Clambake and Steak Din-j*er’ Slovenian National N°me, 3563 E. 8Qth St. from to 4 p.m. Wayne Tomsic mhestra 4 to 7 p.m. Donald011 $19. Tickets call 641-,64> 341-6136 or 1-440- 243-4062. Saturday, Nov. 7 Glasbena Matica Fall Concert, Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Cocktail hour 5 to 6 followed by dinner served by Annie’s Restaurant. Dance by Fred Zwich Orch. Tickets $18. Call 1-440-884-6143. Saturday, Nov. 14 Jadran Concert, “Winter Holiday in Slovenia,” in Waterloo Hall, Cleveland. Chicken and roast pork dinner from 5 to 6:30 p.m. After concert dance to Fred Ziwich Orchestra. Tickets $18. Call 216-481-3187 or 440-951-1694. Friday, Nov. 20 Turkey dinner (5:30 to 8 p.m.) with all trimmings and dessert at Newburgh Slovenian National Home, 3563 E. 80 St., Cleveland. Donation $7.00 Saturday, Nov. 21 Collinwood Slovenian Home, Night at the Races. Sunday, Nov. 22 25* Anniversary Slovenian National Art Guild PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster ZALAR ACCORDIONS FOR SALE ACCORDION C, F, B flat, E flat Brand New Piano Accordion 5 Treble Shifts and 1 bass shift Johns own Chromatic Accordion Several Student Model Accordions also available CASES INCLUDED IN ALL MODELS Call l-(440) 255-5911 Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 •ported and Domestic Beer and Wine * Soft Drinks — Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water-^ We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine Sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer Show, Slovenian Society Home, Euclid, Ohio. Show hours 11 a.m. to 5 p.m. Wednesday, Nov. 25 Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., Annual Thanksgiving Eve Jam Session. Doors open 7 p.m. Admission $2. All musicians welcome. Thursday, Nov. 26 Tony Petkovsek’s Thanksgiving Day Polka Party, beginning at 4 p.m. in Marriott Hotel at Key Center, 127 Public Square, Cleveland. Donation $12. Friday, Nov. 27 Tony’s Friday Polka Party, 4 p.m., until ? at Mariott Hotel at Key Center, 127 Public Square, Cleveland. Donation $12. Saturday, Nov. 28 National Cleveland Style Polka Hall of Fame Crystal Awards Show XI at Shore Cultural Center, Euclid, Ohio. “Meet the Winners” dance in evening at Marriott Center Downtown Hotel, Cleveland. Saturday, Dec. 5 St. Mary’s (Collinwood) Slovenian School St. Nicholas program, school auditorium at 6:30 p.m. Sunday, Dec. 6 St. Nick (Miklavž) sponsored by SKD Triglav, Milwaukee. In Lake County: RE-ELECT Your AUDITOR 27 Years Experience in Government Finance EDUCATION • Bachelor of Science - Accounting Finance Dyke College • Associate Degree in Accounting - Cuyahoga Community College • Graduate - St. Joseph High School - Cleveland • Continuing Education - Various Seminars, State Auditor, Department of Taxation, Auditors Assoc EXPERIENCE Auditor - Lake County, 1987 - Present Finance Director - City of Willowick, 1979 - 1987 Auditor & Supervisor - Tax Department -city of Cleveland, 1971 - 1977 Served - President, Vice President, Treasurer of N.E. Auditor’s Association of Ohio PROFESSIONAL AFFILIATIONS National Government Finance Officer’s Association Executive Committee Ohio County Auditor’s Association N.e. Auditor’s Association of Ohio International Association of Assessing Officers Accounting Advisory Council - Kent State University National & Ohio Weights & Measures Association COMMUNITY ACTIVITY Member St. Mary Magdalene’s Parish Past Commissioner & Manager Boys Softball League Past President & Member 22fid Division Kiwanis Club PERSONAL Married - Wife, Penny; three Sons, Edward, Frank, Matthew Lake County Resident 23 Years QUALIFIED * COMPETENT * CARES Diane Dunlop, Treasurer, 7272 Atexanndee Rd„ Concord 44077 '98 MERCURY MYSTIQUE /'".’(vz window a *My.\hs $ 12,980 uniLes, alloy 7 n i hr Is. tear deli osla, aii '98 FORD MUSTANG GT 1,932 Miles / r whirls, sunroof \MIMcass wK.Ij, full '97 LINCOLN MARK VIII LSC Full IMiner, pour I. auto, .1/1.* *29,880 '97 MERCURY VILLAGER lu lone, ijuuil in/i /oR (A lot l>. $ j 6,995 air, AM'I M swrer, '97 MERCURY SABLE 1 di, CIS, alloy *14,860 I four i, split seat. 7 '97 MERCURY TRACER LS V / auto, uir, AM/FM sieieo cast. FS. rn '97 LINCOLN CONTINENTAL low oS&r. MILES Sun i oof, Full Power ''ifinatnre Series. Sunmof, Alloy wheels, lull Poieer *24,380 '95 LINCOLN TOWN CAR SIGNATURE SERIES Alloy wheels, i limate control, digital tlash, *20,980 4 Dr., sunroof, AM/FM stereo '95 VW I ETTA ill power low ( OSS . power locks. [Vf 1ICS alloy wheels '94 OLDS CUSTLAS CIERA . vc, am. 38,483 Miles fiower links. AM/FM cuss, spon wheels '93 FORD TAURUS ■I />., Cl. rmiv. LOW ""S” Miles '93 MERCURY TRACER Auto, air, AM/FM stereo, *6880 power steering, cloth interior '92 MERCURY TOPAZ tuto. air sport heels. AS III M MUST stereo, rear defroster SEE! '92 OLDS CUTLASS SUPREME LS sKiftSKSV s Ur., I7j, alloy As^rm' *8870 {handSport. V6 leather, full *8280 power <.ass,s '91 FORD TAURUS 4 Lit..IS. Alloy wheels, landau lap. Full power, climate control. 35,148 Miles •t t)r., Gl* power locb & windows, Vfi. air. AM/FM stereo cass *6860 GRAND NLXRQlY 1S 1 Dr., a a to. V.S. auto, full power *2995 JUnKKRk. 4 Dr. I Vi. jrower windows & door locks, wire *1795 Between Rt. 01 & 305. Just West of Rt. 91 On Euclid Avenue 10-9-98 ► NORTH COAST i i \ < m \ Mvrcui v ///* I f44ftl oYDVVnlttnWn''<>Ul>",,a'l"l’ n"!' Oivr-M t.-m.-1 , (440) 942-5500 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1998 The October meeting of the Holmes Avenue Pensioners provided the 179 members in attendance with a nostalgic look back at the organization’s 26 year history. At the suggestion of Matt Zabukovec, Gus Pete-linkar and Jenny Schultz researched and presented reports on what transpired before 1998 so that newer members might have a better appreciation of who and what led us up to what we are today. In April of 1962, a small group of men, calling themselves “The Collinwood Pensioners Club” met in the club room at the Holmes Avenue Hall. Officers were Anton Škapin, Pres., Frank Komedar, V. Pres., Frank Mrzlekar, Sec., and Joseph Mlakar, Treas. The name “Holmes Avenue Pensioners” was established the following year when the group, which had grown to 80 members, moved to its present meeting site in the hall on the 1st floor. The “men only” rule was soon dismissed as the wives of members pressed for admittance and as more women became retirees themselves. Anna Kozel, mother of present members Ann Lemmo, Helen Somrak and Vida Strukal, became the 1st woman to become an officer. In 1964 it was decided to establish dues which began at 25c a month. Refreshments at the meetings, including beer, wine and liquor, were always served -free. (Those were obviously the mod old days). All minutes were written in Slovenian until 1974 when, as second generation individuals started to join the group. English became, if not preferred, then certainly the necessary language of record. By 1984 the organization could boast of a membership of 251 retirees, an increase of over 300% in just 10 years. During the past 26 years, there have been only 4 presidents beginning with Anton Škapin (1962-67), Joe Ferra (1967-86), Gus Pete-linkar (1987-88), and John Habat (1988-present). These individuals have taken us through a fantastic period of growth and have maintained over the years the spirit of social community along with a good helping of Slovenian pride. We thank them all for leading us this far. Jennie Schultz, the first member to take on the responsibility of trips and other special activities in 1986, reported that trips be- around the city. These were taken following the meetings and lasted about 3 hours. Once most of the greater Cleveland area had been covered, Jenny, along with her husband Carl, began a series of more diversified trips which they created based on special themes they devised, giving each outing a unique festive touch. Jenny recalled one especially humorous adventure that took place on a trip to Toledo at one of the large Christmas stores there. Among the special decorations was a “talking” Santa Claus. Much to the utter amazement of our group, the Santa spoke Slovenian greetings as they walked by. Unknown to them, Jenny’s brother, Frank Sullen, hid himself behind Santa with a microphone and thoroughly enjoyed the looks of disbelief on the faces of the startled pensioners. Taking us from the nostalgia of yesterday to the meeting of the day, President John Habat acknowledged birthdays and anniversaries. Among them were Joe and Frances Klemenčič celebrating their 50th and Ruth and Fritz Hribar (51st). Congratulations and best wishes to both couples. Frank Ponikvar entertained nominations from the floor for officers for the 1999-2000 term. Since no nominees accepted the nomination and because of those nominated by the committee at last month’s meeting, both Stan Rome and Al Terček respectfully declined. The slate of nominees stands as follows: President: John Habat, John Kozlevchar, V.Pres. Matt Zabukovec, Sec. Jenny Tuma, Treas. Louise Fujda. Voting by written ballot will take place at the Nov. lU*1 meeting. We encourage all members to come out and vote. Finally, a moment of silence was held in memory of deceased members Tony “Ham” Laurich, Alice Struna and Vera Tolar. May they rest in God’s peace and may peace be with their families and friends during this sad time. Our deep and sincere condolences to them all. Although not a member, we learned at the meeting of the passing of Frankie Yankovic. How many of us can still remember back to those early days when Frank, a relative unknown outside the Collinwood area, played for weddings and dances right here in our own Holmes Avenue Hall, and how many of us remember him as an old friend and neighbor, too. The early history of Frank Yankovic is a part of our own personal history as well and, as such, makes his passing a sad event for us all. Many tributes and recollections for and about Frank will certainly be made over the next few weeks. On a personal note, I’d like to add one of my own. In 1969 I was traveling in South Africa, about as far away from home as I had ever been and as far removed from my own cultural background as one could get. One evening, in some small town whose name I no longer remember, I was listening to the radio when to my utter shock, amazement and delight, I suddenly heard them play a record by Yankovic. I was totally stunned and for the first and only time in my life, I cried as I listened to a polka. Obviously, Frank Yankovic music made the world a smaller, comforting place for me that evening. Home was magically right there in my room. Zarja Singing Society Fall Concert honors Gershwin EUCLID, OH - The Zarja Slovenian Singing Society will have their annual fall dinner and concert on Saturday, October 24 at the Slovenian Society Hall in Euclid, Ohio. You are all invited to attend. The event begins at 5 p.m. with a Slovenian-style dinner, and then relax to enjoy the musical concert program at 7 p.m. the evening will be topped off with four hours of dancing to the music of the Ray Polanz Orchestra. The price for seven hours of eating, listening, dancing and pleasant conversation is only $18. The program that we are offering of tuneful Slovenian and American choral music is interspersed with specialty duets and quartets of singers. This year happens to be the lOQth anniversary of George and Ira Gershwin. Among the songs you will hear at Zarja’s concert will be a Gershwin medley of songs such as “I Got Rhythm,” “Embraceable You,” “Summertime,” and “Swanee.” The Zarja chorus will also present its rendition of Johann Strauss’ “The Blue House for Sale WICKLIFFE RANCH, Central A.C., 2 bedrooms, stone fireplace in large living room, dining room, basement, attached 2-car garage with attic, stove and refrigerator. Lot 100x290. 1-440-942-5381 Danube,” when you may want to close your eyes and let all the beauty of the music flow into your ears. For the quartets and duets, you may want to watch the singers because there is always animation of interest in the smaller groupings. A medley and songs by Avsenik and Slak, as well as old-time Slovenian standards will be presented. For understanding of the lyrics and enjoyment of their message and beauty, your Slovenian heritage and knowledge will come in handy. But, we will attempt to give a synopsis of some of the songs. Many of the tunes are the type that stick in your mind so that you may find yourself humming them for a few days after the concert. The price for seven hours of eating, listening and dancing is only $18. Tickets are available from Zarja members or by phoning Barbara Elersich at (440) 257-2540, Vicky Kozel at (440) 531-5541 or Sophie Elersich at (440) 531-8402. We thank you for your support and look forward to having you join us on Saturday, October 24lb 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 P-1"' (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas'^ 6027 St. Clair Ave., Cle**; Pork for Sale Grain fed pork being sold through October only, at 75c a lb. hanging weight. Processing can be done at Trumbull Locker at 25c per lb., cut, wrapped & frozen. Thompson, Ohio. 1-440-298-3442 W. MAIER DOORS ! UNLIMITED ! Garage door repair and re'| and' ] placement. Entrance ! storm doors. Door open6fS! i and electrical repairs, j Call (Slovenian) Walt®r! ! Majer at 216 - 732-71®'! j Emergency pager: ** j ! 506-8224. JEAN MURRELL CAPERS IS f SERVING YOUR NEEDS, whether young or older than young; FOR1 PERSONAL WEEK-END CONTACTS with you through my Of' Neighborhood Congressional Offices; FOR1 SOLUTIONS TO YOUR PROBLEMS If you are elderly like me; I am 65 1/2 years of age and have lived In Cleveland 79 years, 69 years on East 40th Street where I now live In the home purchased in 1930 by my parents, the late Edward E. and Dolly Ferguson Murrell, both graduates of what is now Kentucky State University. Class of 1901 and Class of 1903, respectively; and FOR' WORKING CLOSELY with your Councilman or Councilwoman, your State Representative, your State Senator and your United States Senators " FOFT WE, THE PEOPLE ‘‘with liberty and justice for all". VOTE YOURSELF! VOTE «fOR JEAN MURRELL CAPERS - INDEPENDENT Member of Congress, 11th District, Ohio Tuesday,*November 3, 1998 Polls Open 6:30 a.m. - 7:30 p.m. Friends of Jean Murrell Caper*, for Conprses. 11th District, Ohio. Y,C. Parrish, Chairman: Telephone (216) 631-667« BBmmsmmmmmmBmmsm- JJ r Death Notices ~~j LILLIAN PIANECKI Lillian Pianecki witnessed the evolution of tailoring from the traditional hand cutting of suit material to computerized laser cutting °f cloth during the many years she worked at the Richman Brothers Co. plant on E. 55th St., Cleveland. She was a supervisor when the Richman family relinquished control to another corporation in 1969. The new owners eventually began transferring work to other locations and laying off local employees. As the leader of an employee committee, Mrs. Pianecki suc-eeeded in gaining time and distance for the workers who were facing dismissal, l^rs. Pianecki was with the c°mpany for 41 years until lhe factory closed in 1992. Mrs. Pianecki died Fri-day, Oct. 16, 1998 at Me-J'l(lia Euclid Hospital. She had lung cancer. She was 66. She was born in Cleve-and and was raised in the St. •tils Catholic Church aeighborhood. Her parents ad met on a steamship Miile emigrating from ogoslavia to the United tates. She graduated from °tre Dame High School. After she married John Pi-anecki 46 years ago, she traveled with his parents to ^hat is now the Republic of may ; and mu- j . For you sing- . ways 1 the s by sll as lards lder-and sage :nian will will is of y of that that luffl- days ours and kets I :arja | ning 440), 1 at I phi« 402-sup- j I to I itur-1 3 re-j I mdi lt«f| 00-j l,0Venia. She met relatives 0r the first time. She also °sted them when they ac-^epted her invitation to visit Ueveland. g Mrs. Pianecki lived in c||d- Passing motorists u*d stop to compliment er °n the floral display that ^ her yard. I0 and her husband be- j to Slovenska Pristava s Harpersfield, Ohio, the 0venian National Home in eyeland, Euclid and Fair-ti 11 ^arb°r, and the Croa-n Lodge in Eastlake. They y.re members of the St. '^Alumni. lie vS' ^'anecki was a life . m er of the American $1 Ua* Life Association, a Ven'an fraternal benefit tociety, band a<^d't'on t0 her hus-viv j ^rs- Pianecki is sur-by three sisters. am u'ces were at 9:30 St .Wednesday, Oct. 21 in Latk lbe Assumption 4chureh. ,55,9 °H44llOAVe'’ CleVeland’ thecal donations to of t, Urch or to the Hospice ® Western Reserve, OR 44Q6QSley Rd'’ Mentor’ ?e)e ran8ements are by the 1$2 St Uaeral Home on E. •’ Cleveland. Use Weights Researchers now suspect that much of the weakening that was traditional blamed on aging is actually the result of muscle atrophy from disuse. Between ages 20 and 60, inactive people can lose up to 40 percent of their muscle mass. By exercising with weights people can live in middle years with the strength and vigor of much younger folks. Use barbells or full soup cans, weigh machines, elastic stretchers; or do push-ups, chin-ups, and squats. Glasbena Matica Salutes Sinatra at Concert7 Glasbena Matica will present its annual Fall Concert on Saturday, November 7*h at the St. Clair Slovenian National Home, under the direction of Thomas Weiss. The program will feature a varied selection of musical numbers to please all tastes. Of special interest are two lighthearted compositions by the German composer, Felix Mendelsohn, one in English, and one translated into Slovenian, which are certain to delight the audience. Also, an arrangement from the jovial operetta, “Planinska Roza,” as well as a rendition of the beautiful waltz, “The Blue Danube,” by the famous composer, Johann Strauss will be performed by the chorus. To complete the evening, we will present a medley entitled “Sinatra Showcase,” which is somewhat of a tribute to the late and great Frank Sinatra. Doors of the Slovenian National Home will open at 5 p.m., with a complete Slovenian style dinner with all the trimmings prepared and served at 6 p.m. by Anne Leben of Annie’s Restaurant. Following the concert, music for dancing and listening pleasure will be provided by the Fred Ziwick Orchestra. Tickets for this event are $18 per person. Reservations can be made by calling Cathy Hopkins (440-884-6143), or by contacting any chorus member. Tickets are also available at the Polka Hall of Fame in Euclid, Ohitv Glasbena Matica looks forward with great pleasure to entertaining you, the public, and sincerely hopes you will reserve this one evening to share with us in song, dance, and friendship. Na svidenje. --Dolores Sierputowski Publicity A meteor shower called the Leonids peaks on November 17. They may be hard to find, however, because the moon is just past its full phase. In Memory Anne M. Smith of Warren, PA renewed her subscription plus enclosed an additional $20.00 donation in memory of Florijan and Anna Mocilnikar. Becks Married 63 Years Frank and Mary Beck will celebrate their 63 rd Wedding anniversary on Monday, October 26, 1998. Family and friends wish them many more years of good health and happiness. Also celebrated were Frank’s 93r o s o Q >oo 5 m S < The Power of Pink! Supporting Breast Cancer Awareness Month Is Easier Than You Think (NAPS)—It’s easier than ever for consumers to get involved in October’s Breast Cancer Awareness Month. Since breast cancer is the leading cause of American female deaths between the ages of 15 and 54, many companies are beginning to develop “pink” products available at retail. These promotions offer consumers an opportunity to contribute their dollars from product purchases to breast-cancer related programs that ultimately generate awareness and new research possibilities. For the last few years, companies from Estee Lauder to General Motors and Reader’s Digest, have created “pink products” to support breast cancer awareness. This year, Swarovski, the largest producer of full cut crystal in the world, joins rank with the introduction of a limited edition pin from their branded jewelry collection. The Compassion Pin features two prominent symbols of this century often associated with compassion: the bouquet and the ribbon. Both parts are encrusted with brilliant crystal pave in light rose, white and jonquil. The Compassion Pin is individually handcrafted and plated with fine gold and pure rhodium. The Compassion Pin retails for $150 in major department stores nationally and is available until December 1998. A minimum donation of $25,000 generated from sales of the pin will be donated to the American Cancer Society Breast Cancer Network to support research, services to patients and families, and education programs to build awareness of early detection. In October browse your local department store or call 1-800-426-3088 and look for “pink” products like Swarovski’s Compassion Pin, that make contributing to Breast Cancer Awareness Month easy and beautiful, inside and out! **************** Greetings from Slovenia The American Home newspaper received the following post card from Slovenia: I met the President of the International Red Cross here in Slovenia. The weather is beautiful. JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes no Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (2nd & 4th week x) Art Guild Celebrates 25th The Slovenian American National Art Guild is celebrating its 25* anniversary with a Holiday Artists and Crafts Show and Sale on Sunday, November 22. The theme is Christmas with the spotlight on suitable items and gifts as well as exhibits centering around Slovenian observations and customs. Of course, there will be many other attractions to make this a special bazaar. Invitations are extended to artists and crafts persons to join us at the Slovenian Society Home, Euclid, Ohio. If you are interested in having a booth or table you can get more details and information by calling Justine Skok, 1-216-261 -1253. Meeting The Newburgh-Maple Hts. Pensioners Club October meeting will be on Wednesday, October 28 at noon in the Slovenian National Home, 3563 East 80th Street off Union Ave. Note the meeting will be on the fourth Wednesday of the month. Our attendance prize will be $10. Our November meeting date has not been scheduled because the fourth Wednesday is the eve of Thanksgiving. It probably will be on Nov. 18. Our annual Xmas Dinner Meeting will be on Wednesday, Dec. 16 at noon at the Slovenian National Home off Union. Turn Clocks BACK Before going to bed on Saturday, Oct. 24, turn your clocks BACK one hour. DID YOU KNOW Slovenia... Joseph Žellc **************** According to Naša Družina in its October issue, Slovenians are among the biggest consumers of medicine1 Iron workers wind orchestra, Ravne, recently visited Berlin where they presented a concert. The 58 members hold three world championships. Congratulations! Dušan Hauptman, captain of the Union Olympians basketball team retired from active playing. Now 38 he has been one of the most famous Slovenian basketball players. Slovenian Home in Col-linwood, on Holmes Ave. was the first one built in Cleveland, and in Ohio It was dedicated officially on August 24, 1919 Next August will be its 80th anniversary! The bishops of Slovenia will be inviting Pope John Paul II to Maribor for the third anniversary of his visit to Slovenia. It is hoped that at that time the Pope will pronounce our Blessed Anton Martin Slomšek a saint in the Catholic Church Pope John Paul II, has requested each nation to prepare a list of martyrs for their Faith during the Twentieth Century The committee for Slovenia has already prepared a list of 157 martyrs from the Ljubjlana Diocese, 23 from the Maribor Diocese, and 19 from the Koper Diocese. Take Vitamin E Several studies suggest that a sizable daily dose of vitamin E can reduce the risk of heart disease by as much as 40% - a big deal when you consider heart disease is the leading cause of death for women over 65. vOINOVICH for US. Senate Vote November 3rd for George V. Voinovich Experience We Can Trust ► George Voinovich cojisistently supported the self-determination and independence for the Republic of Slovenia. ► Governor Voinovich has led two Ohio business trade missions to Slovenia and actively promoted Slovenia for admission to NATO. ► Governor Voinovich and his family are members of the American Mutual Life Association, Slovenian Catholic Fraternal Association, Slovenian National Benefit Society and the Slovenian American Heritage Foundation. ► Governor Voinovich fought to preserve the Slovenian radio program on both the Voice of America and Cleveland's Public Radio station. ► Governor Voinovich was named "Slovenian Man of the Year" by the Federation of Slovenian Homes. HE IS ONE OF US! “You show me someone who is proud of their ethnic heritage, and I’ll show you a great American” Paid for by Voinovich for Senate Committee • Vincent M. Panichi, Treasurer • 8 East Broad St., 8th Floor • Columbus, OH 4321 Ameriška Domovina ■Ti n ri r-fi igiPTi1!! ga — AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, October 22, 1998 Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice Obrambni minister Alojz Krapež moral odstopiti - Izstopil tudi iz SLS V torek je obrambni minister Alojz Krapež podal ostavko kot obrambni minister. Predsednik vlade Janez Drnovšek je odstop sprejel. Obenem je Krapež izstopil tudi iz SLS, ker mu je stranka po daljšem notranjem posvetovanju odrekla podporo. Krapež naj bi si na nepravičen dodelil vladno stanovanje. Novinarjem je Krapež sicer dejal, da ima v zvezi s stanovanjsko afero “čisto vest”, da pa brez podpore SLS ni mogel več vztrajati. Ni še jasno, kdo naj bi nasledil Krapeža, novi minister naj bi prišel iz vrst SLS. Kriza v SLS se nadaljuje Vodstvo SLS ta teden še vedno ocenjuje, kako bo ravnalo v zvezi s krizo, ki je nastala ob razkritju domnevnih nepravilnosti pri strankinem financiranju. V zadevi naj bi bil po nekaterih trditvah neposredno povezan predsednik Marjan Podobnik, ki pa to zanika in meni, da gre za konstrukt. Poleg Podobnika samega naj bi imela najbolj sporno vlogo Boža Grešovnik, ki kljub očitkom noče izstopiti iz izvršnega odbora SLS. Grešov-nikova, ki je menda nesporno precej tesno povezana z Marjanom Podobnikom, je vodila finančne zadeve SLS in naj bi sporne finančne transakcije fizično izpeljala. Ta “afera” bo, kot kaže, še precej . časa trajala. Trenja v vladajoči koaliciji Premier Janez Drnovšek vodi koalicijo, k' jo sestavljajo njegova LDS, Marjan Podobnikova SLS, in DeSUS, sicer moč-n° levičarsko ustrojeno stranko upokojen-Cev- Sama SLS je v notranji krizi, v javnem zaradi morebitnega nelegalnega financiranja, ta teden je morala žrtvovati °firambnega ministra iz svojih vrst, v za-rileno za to žrtvovanje pa zahteva, da bi Drnovšek zahteval odstop šolskega mini-stra Slavka Gabra, ki naj bi nosil odgo-v°rnost za še drugo afero. V interpelaci- ji zoper Gabra v Državnem zboru naj bi 19 poslancev SLS glasovali proti Gabru, ki je iz vrst LDS, ima strankino podporo (in menda že zagotovljenih potrebnih 46 glasov), takšno glasovanje zoper koalicijsko partnerico pa bi nadaljnji obstoj le-te omajalo. Zraven vsega tega, je zaradi nezadovoljstva nad njenim zelo podrejenim položajem v koaliciji, je stranka DeSUS “zamrznila” svoje spoštovanje koalicijskega dogovora, po katerem se je vladni koaliciji pridružila pred dvema letoma. Nekateri opazovalci skrajno napete politične razmere komentirajo kot najbolj pošastne od prihoda demokracije, drugi so začeli govoriti celo o možnosti predčasnih parlamentarnih volitev. Nekdanji obrambni minister Jelko Kacin fizično napadel poslanca SDS Iva Hvalico kar v parlamentarni dvorani Pretekli petek se je v dvorani parlamenta zgodil incident, ki mu v čeprav kratki dobi demokracije v povojni Sloveniji ni primera. Sredi hude razprave, ko je poslanec SDS Ivo Hvalica, sicer znan kot oster govornik, izrekel nekatere žaljive besede zoper nekdanjega obrambnega ministra in poslanca LDS Jelka Kacina, je Kacinu zavrelo. Kacin je vzel izvod petkovega lista Delo, stopil h Hvalici, in ga nekajkrat po glavi udaril. Takole je naprej poročala sobotna številka omenje-ga lista: “V trenutku je v dvorani nastala popolna zmeda. Poslanci so se zgrnili okoli Hvalice, Kacin pa je z Delom mirno odšel do svojega sedeža, kot da se ni zgodilo nič. Vendar je bilo očitno, da je bil fizični napad na Hvalico preveč celo za vsega hudega vajene parlamentarce.” Predsedujoči Janez Podobnik naj bi izjavil: “Prekinjam sejo in prosim varnostnike, da umirijo gospoda Kacina, ker je fizično napadel enega izmed poslancev.” Epilog temu naj bi bil ta torek, a je razpravo o incidentu preprečil ravno Janez Podobnik. Gotovo več prihodnjič. L ...., F' •...... Sredo, 14. oktobra, je bila slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za novo peptično kliniko, ki jo bodo kmalu začeli graditi v Ljubljani. Temeljni kamen sta °ži,a podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik, in minister za ravstvo Marjan Jereb. V zadnjem času je Podobnik tarča številnih kritik zaradi : 8°Ve domnevne vloge pri nelegalnem financiranju svoje stranke (gl. zgoraj), n °®asno pa krožijo govorice o zakulisnih poskusih tako v SLS kot SKD o dolgo podani združitvi teh strank. Zanimivo na fotografiji je, da med Jerebom in ly. °bn»kom v ozadju stoji Lojze Peterle, predsednik SKD. Glede nove pediatrične stvniltc same, gradili jo bodo ob Koritkovi in Bohoričevi ulici v Ljubljani, je dej-Pod da j® v ZDA v zadnjih letih posebno SNPJ aktivna pri nabirkah za denarno P°r° gradnje. Med drugim bo imela bolnišnica 169 klasičnih bolniških postelj. Štajersko martinovanje— To soboto zvečer v SND na St. Clairju prireja Štajerski in prekmurski klub svoje martinovanje. Pokličite 731-5826 ali 261-5370. Občni zbor— Občni zbor Zveze Tabor DSPB bo v petek, 30. okt., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5.30 pop. Članstvo vabljeno. Belokranjsko vabijo— Belokranjski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo v soboto, 14. novembra, v SND na St. Clairju. Za več informacij in vstopnice, pokličite 216-481-3308 ali 440-449-1843. V Rožmanov sklad— Za študente v Mohorjevih domovih sta darovala $30 ga. Marija Bajc, v spomin na preminulega moža Lojzeta, dr. Edi Gobec je pa priložili $20, v spomin na pok. Tončko Urbančič. Darovalcema se za darova lepo zahvaljuje J. Prosen. Novi grobovi John “Ed” Hrvatin Umrl je 72 let stari John “Ed” Hrvatin, mož Eve, roj. Fali, oče Lorraine Schwert-ner, Brucea, Waynea in Davida, 7-krat stari oče, 2-krat prastari oče, sin Johna (že pok.) in Antonije (r. Šuštaršič), veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo jutri, 23. okt., v oskrbi Cosicevega zavoda na 28890 Chardon Rd. s sv. mašo ob 11. dop. v cerkvi Chapel of the Divine Word v Kirtlandu in pokopom na Vernih duš pokopališču. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. John J. Zupančič Dne 16. oktobra je nenadno umrl John J. Zupančič, mož Marge, roj. Vichick, oče Judy Price, Evana in Marcy Lee, 3-krat stari oče, brat že pok. Franka Zupana. Pogreb je bil 20. oktobra s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema. Jennie A. Sluger Dne 14. oktobra je umrla 76 let stara Jennie A. Sluger, rojena Vidmar, vdova po Johnu, mati Yvonne Maret in Andreje Hartman, 5-krat stara mati, sestra Mary Moskin, Sophie Ra-thy, Angele Saletel, An-drewa in že pok. Stanleya. Pogreb je bil 17. oktobra s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in pokopom na Kalvarije pokopališču. (dalje na str. 14) Obisk Janeza Drnovška— Včeraj nas je obvestil tiskovni urad Bele hiše, da se bo predsednik Clinton srečal s premieram Janezom Drnovškom v Beli hiši v sredo, 4. novembra. Gre za delovni obisk, državnika bosta govorila o odnosih med Slovenijo in ZDA, Evropski varnosti ter o pospeševanju trgovanja in investiranja. Po obisku Washingtona, nadaljuje kratko sporočilo, bo dr. Drnovšek obiskal Cleveland in se srečal s predstavniki tukajšnje skupnosti. Podrobnosti o Drnovškovem o-bisku v našem mestu nam še niso v celoti znane. Zanimivo je, da se bo srečal s Clintonom dan po ameriških kongresnih in drugih volitvah. O imenu novega slovenskega generalnega konzula ne moremo poročati, ker do uradnega imenovanja še ni prišlo. Balincarjem Slov. pristave— Balincarski klub SP ima občni zbor to nedeljo ob 2h popoldne, seveda na SP. Članstvo prav lepo vabljeno, da se ga udeleži. Pristavski upokojenci— Klub pristavskih upokojencev vabi na letni občni zbor, ki bo v sredo, 28. oktobra, pop. ob 1.30 na Slovenski pristavi. Kdor more, naj pride že zgodaj dopoldne, ker bodo pograbili listje. Dopis na str. 10. Prodaja peciva— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo prodajale krofe in domače pecivo to soboto zjutraj, v šolski dvorani. Pridite! Spominski darovi— Ga. Antonija Butinar, Milwaukee, Wis., je darovala $100 v podporo našemu listu, v spomin na moža Jožeta, lepo pa sporočila, kako rad je imel pokojni mož naš list. Dne 12. oktobra bi g. Butinar imel 94. rojstni dan. Ga. Mary Ster, Wick-liffe, O., je poklonila $20, v spomin na moža Petra. Ga. Štefka Zidar je prav tako darovala $20, v spomin na moža Williama. Vsem darovalkam se najlepše zahvalimo. V tiskovni sklad— G. Jože Škulj, Toronto, Kanada, je daroval $25 v podporo našemu listu, g. Marijan Merela, Davis, Kalif., je daroval $20, ga. Marija Chokel, Temple Hills, Md., je tudi poklonila $20, kakor je storila še ga. Vida Sfiligoj z Willoughby Hillsa, O. Vsem najlepša hvala! AMERIŠKA DOMOVINA 6117St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telicli, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $ 1 60 letno SUBSCRIPTION RA TES United Slates and Canada: U S A.: $30 per year; Canada: $35 in U S. currency foreign: $40 per year U S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN EfOME (ISSN 01 64-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44 1 03-1 692. Periodicals postage paid ji Cleveland, Oft POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 61 17 Si Clair Ave , Cleveland, OH 4-1 103 1692 No. 41 Thursday, October 22, 1998 Nemčija in Evropa Po zmagi socialnega demokrata Schroderja, ki bo novi kancler Nemške zvezne republike, se odpirajo v Evropi in po svetu nešteta vprašanja. Kakšna bo nova, zlasti zunanja politika vlade, ki bo jo vodila SPD (nemška socialdemokratska stranka)? Kaj ji je zapustila CDCI (krščansko demokratska unija) prejšnjega dolgoletnega kanclerja Kohla? To in še marsikaj drugega buri sedaj duhove v mednarodni politiki ob novostih v največji in verjetno najmočnejši državi zahodne Evrope. Zato tudi toliko komentarjev in ugibanj političnih opazovalcev. Za vse to pa je umestno pogledati nekoliko nazaj v moderno nemško zgodovino. Nemčija je že od vedno predstavljala problem za Evropo. Posebno v času med 19. in 20. stoletjem se nemško vprašanje vedno bolj javlja. Pomlad narodov je tudi nemškim malim državam vzbudila željo po zedinjenju, ki so ga oznanjali razni takratni nemški filozofi in politiki. Naj pri tem omenimo le idejo o parlamentu v Frankfurtu, ki naj bi povezal ne le nemške, ampak tudi avstrijske dežele. Pri tem so bili zainteresirani tudi slovenski politiki, ki pa so v glavnem to idejo ovrgli. Ko se je v nemški, bolje pruski politiki pojavil znani knez Otto von Bismarck, so za nemški problem napočili novi časi. Jasno je, da je prav pod dinastijo kraljev (potem cesarjev) Hohenzollern Prusija začela dvigati glavo. In sam Bismarck, kasnejši “železni kancler” pod cesarji od Viljema I. do Viljema II. (umrl šele leta 1941 kot zadnji evropski cesar), je to večkrat nakazal. Nekoč je dejal: “Kaj vraga me zanimajo male državice. Moj edini interes je ohraniti in povečati moč Prusije." Da je potem združena Nemčija po letu 1871 to izvajala, je znano. Isti Bismarck je npr. tudi zapisal: “Nemčija obrača svoj pogled ne toliko v pruski liberalizem, ampak v svojo moč." Ob koncu 19. in v začetku našega stoletja je nemški militarizem, združen z imperializmom, vedno bolj naraščal in s tem zaskrbljal evropske države, zlasti Veliko Britanijo in Rusijo. Znani zgodovinar Fueter je to novo delovanje cesarske Nemčije označil kot “rožljanje z orožjem", ki je potem dejansko dalo povod za prvo svetovno vojno. Preveč znano je temno in zločestno obdobje nacizma, da bi se ob njem posebej na tem mestu zaustavljali. Nemčija je tedaj v svoji dolgi zgodovini gotovo presegla vse možne meje v zločinski dejavnosti množičnega značaja. Mnogo se je razpravljalo še dolgo po padcu Hitlerja o nekaki splošni krivdi nemškega naroda, ki naj bi vse te norosti dopustil. S tem v zvezi je prav nemški sodobni filozof Karl Jaspers (sam je zaradi opozicije diktaturi odšel v Švico) zgovorno zapisal, da ni bilo sploh misliti hujših zločinov, ki so jih tedaj v imenu nemškega r.aroda počenjali nad drugimi... Povojni čas in zmaga demokracije nad totalitarizmom sta tudi Nemčiji prinesla novo, boljšo prihodnost, Evropi pa no- Dr. Janez Arnež za Družino o zgodovini, vlogi in prihodnosti slovenskega tiska v ZDA In če izgubimo dušo? Ta intervju je bil objavljen v najnovejši DRUŽINI (18. oktobra). O dr. Arneževi razstavi smo že obširneje poročali, v tem intervjuju (z njim se je pogovarja! sodelavec Družine Jože Zadravec, poda dr. Arnež še nekaj novih misli in zato intervju v celoti posredujem tudi našim bralcem. Ur. AD Nekoč obširna publicistična dejavnost Slovencev v ZDA danes usiha... Dejstvo je, da kmalu ne bo več bralcev slovenskih del. Se prej pa bo zmanjkalo piscev, sposobnih pisati v knjižni slovenščini. Tako lahko že v prihodnjih letih pričakujemo zaton slovenskega tiska. Ta je nastajal ob koncu preteklega stoletja in rastel v začetku našega stoletja. Ob misli na to se mi zdi še posebej pomembno poudariti, da se je kar precejšen del slovenske zgodovine odigraval zunaj meja matične Slovenije - po drugih celinah. Naša zgodovina ne bi bila popolna, če bi spregledali tisti njen del, ki se ni dogajal ne v naši kuhinji in niti ne pred našim pragom, temveč v daljnih tujih hišah. Sedaj je skrajni čas, da človek opozori na potrebo shraniti in ohraniti ta del naše kulturne dediščine, ki je nastal daleč v tujini in ki je v nevarnosti, da popolnoma izgine. Domovina se je obnašala “svinčeno”, mnogo rojakov pa se je znašlo v - tujem svetu, v konglomeratu ljudi, jezikov, pogledov na svet... Ko sem prišel v ZDA, sploh nisem znal angleško. Študiral sem - in dvakrat diplomiral - v Belgiji, v francoščini. V ZDA sem kupoval dnevno časopisje, predvsem največji ameriški dnevnih The New York Times. Kmalu sem odšel na univerzo Yale (New Haven, država Connecticut), kjer sem najprej naredil magisterij iz ekonomije. Študij me je povsem zaposlil, pa tudi skrb, kako preživeti. Da sem se preživel, sem delal v bankah, v Kongresni knjižnici v Washingtonu in končno pristal' v akademski karieri profesorja ekonomije. Seveda sem vedno bral tudi slovenske tiske ter jih od vsega začetka skrbno zbiral. Kajpada je premalo, če se zapremo zgolj v slovenski svet ... in s solznimi očmi govorimo o hribčkih, cerkvicah, domači hrani, narodni noši in podobno. Sveta okoli nas vsega tega ne pozna in ta svet je treba informirati, če hočemo kdaj priti do svobode, v kateri bi lah- Pristavske “Koline” lepo uspele CLEVELAND, O. - Pristavski upokojenci se zahvaljujemo, najprej Bogu za tako krasen jesenski dan, nato vsem, ki ste prišli na naše koline v tako lepem številu, da je prav vsega zmanjkalo. Iskrena hvala Ameriški domovini za objavo vabil na naše koline, in vsem radijskim oddajam za tako lepo reklamo. Bog plačaj članom in članicam Kluba, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi kolin, posebno še članicam, da so spekle toliko peciva. V sredo, 28. oktobra, ob 1.30 popoldne bomo imeli na Slovenski pristavi občni zbor našega kluba. Kdor le more, naj pride že zgodaj dopoldne, da bomo pograbili listje na Pristavi. Prinesite grablje. Za vse člane bo pripravljena malica. Kakor vsako leto, bodo tudi letos prvo nedeljo v novembru ob treh popoldne v spomin naših dragih, na Orlovem vrhu pri kapelici Marije Pomagaj. Kdor pa tisto nedeljo ne bo mogel priti, lahko že po našem občnem zboru v sredo prižge sveče svojim dragim v spomin. Spomnimo se pa tudi vseh naših pokojnih članov, še posebno teh, ki so po lanskem občnem zboru umrli: Andrej Kozjek, Karol in Nežka Bojc, Viktor Kmetič, Lojze Bajc in Tončka Šega. Na svidenje to sredo, 28. oktobra! Odbor kluba vo pot svobode in mirnega razvoja. Prav prvi povojni nem- ški kancler Konrad Adenauer se je s svojo modro in dalj-noročno politično vizijo postavil v vrsto s politiki drugih evropskih držav, kot so bili Robert Schumann, Jean Monnet, Paul-Henri Spaak in Alcide De Gasperi - da imenujemo le nekatere - v gradnji nove politične Evrope. S tem se je povojna Nemčija tudi osvobodila - vsaj v glavnem - svoje neslavne bližnje preteklosti. Po vsem tem danes lahko trdimo, da se je nemška politika vse tja do kanclerja Helmutha Kohla odločila za edino pravo pot, ki se danes nakazuje, namreč združena Evropa. V to na naj bi kmalu stopile tudi vse tiste države (vključno Slovenija), ki so se otresle komunistične diktature. Mi pa še pristavljamo, da bi ta nova, zaenkrat Evropa držav postala kmalu Evropa narodov. Andrej Bratuž NOVI GLAS Trst/Gorica, 8. okt. 1998 ko slovenstvo zaživelo svoje pristno življenje - tako dobro kot, žal, tudi slabo. Svoboda je potrebna, da se pokaže oboje! Zato sem z dvema prijateljema začel izdajati zbirko “Studia Slovenica”, ki naj bi v angleščini poučila anglo* saksonski svet o Sloveniji i” Slovencih. Jeseni leta 1958 je izšla prva knjiga v tej zbirki. To je bilo moje delo Slovenija in European Affair - Reflections on Slovenil Political History (Slovenija v evropskih zadevah; Pogledi na slovensko politično zgodovino). Letošnjo jesen, ob 40-let' niči te zbirke, je bila pri' pravljena razstava v galerij’ Družina, hkrati pa je iz&0 moje knjižno delo Sloveli tisk v ZDA in Kanadi-1940-1997 - v slovenščini angleščini. Slovenska pisna beseda v tujem svetu je kakor bal' zam na razbolelo dušo... To je pravo olajšanje človeške duše, olajšanje tisteg3 * S trpljenja, ki je neizogibno vsaj ob začetkih ne praV prostovoljnega življenja v tujini. Vsi tisti, ki pridejo v novo deželo in ne razum6!0 njenega jezika, si želijo ’° prav nestrpno čakajo nov6 številke lista, časopisa, knji' ge in vabila v domačem j6' ziku. Tu ni važna le sloverisk3 beseda sama, ampak je na° vse pomembna povezava rojaki, ki jo omogoča. -venski listi so prinašali vice iz domovine, svetovb6 politične dogodke, posebn° tiste, ki so bili zelo P° membni za politično u$o naše domovine, osebne 1,0 vice, kulturne novice, spor° čila o slovenskih priredit''3 itd. Ta slovenski tisk j6 * * * sebno pomemben za 11 naše naseljence, ki se n nikoli popolnoma sprij3211^ z angleškim tiskom ’° ^ ostali do smrti navezani slovensko pisno besedo. To ni prav nič izredn6^’ saj tudi v Sloveniji vidi”^ kako so vsaj nekateri rojaki zelo navezani na A jevne časopise. Ti so (dalje na str. 12) i I 1 I 1 I l \ I t s t 1 I I P< Vi Dl 01 ki C( Zr H ja le: 2 iz na Ai Hi gr, Pe ča t de K, v je sk, k k ‘z| ča: k ati ko 8u k $ei do Po Pe V Štiri uspešna desetljeta v ljubezni pri pu&iu MARKO KREMŽAR Buenos Aires, Arg. Maia in Avgust Kollander iz ZDA sta v Ljubljani praznovala življenjski jubilej in prejela priznanje Dragica Bošnjak Ljubljana - Kretnja je bila skoraj neopazna. Pogled na to, Lako se je v nekem trenutku, ki naj bi trajneje ostal zaznamovan na celuloidu, mehko, negovano žensko zapestje vajeno znašlo v čvrsti moški desnici, je pričal, da je zakoncema Maii in Augustu Kollanderju vrsto poslovnih uspehov, pred dnevi pa še visok življenjski jubilej - 40 let skupnega življenja - uspelo doseči tudi z ljubeznivo medsebojno pozornostjo. Za desetletja prizadevnega dela s slovenskimi izseljenci v Ameriki jima je predsednik Milan Kučan izročil visoko državno priznanje častni znak svobode Republike Slovenije. AVGUST IN MAIA KOLLANDER (Foto: Arhiv AD) :l o- ;ga mo rav tu- v ejo in )V6 nj»' je- sk» ad' l >lo- IlO' vo6 i(i° P°' jd n n o->to-vab P°' iste liso ■pili s o na ;ga’ rn °i na$i |da' jitf p , r|iazna in, čeprav že u-vit ^ena’ še vedno izjemno p.a.na sobesednika, ki do-a vsako leto vsaj enkrat , lsčeta Slovenijo, sta lastni-P~ • - -celini Zaani P° vsej širni ameriški in tudi pri nas dobro a e družinske potovalne Q^ncije Kollander Travel iz ja Vc*anda. Letos ta agenci-letj^raznuje 75 let, že deset- * Pa uspešno sodelujejo • ružbo Kompas Turizem pijane. tiajbr- boljš° predstavo je z treba povedati, da je rnjstUst’. P° poklicu ekono-gfpb’ Je študiral na za-PetriS ' Univerzi, v poznih ČaSaese*ih letih delal nekaj ni, j ^ri Kompasu v Ljublja-de|0 eta 1957 pa nadaljeval Koi|a V Partnerski agenciji v /^lcier pri svojem botru je g Cr*i- Leto za tem mu ska Z *u*° sledila življenj-^adir petnica Maia, ki je ^°1do 3 ieziRe in turizem v ni °tga j ne le organizirali ^°tovani- naP°rna izseljenska !leveščirv,a ■ Mnogim ljudem, Jezika in brez dru- gih izkušenj, so pomagali pri urejanju administrativnih obveznosti. Pozneje, čez leta, ko so se ljudje znašli, pa je napočil tudi čas za potešitev domotožja ... “Ali se morda spomnite šestdesetih, sedemdesetih let, ko so na ljubljanski Brnik pričele prihajati prve čarterske devetke, desetke?” “Bili so časi,” se spominjata sobesednika in tudi sama komaj verjameta, da so naokoli že štiri desetletja, ko so stotine in stotine slovenskih izseljencev iz Amerike in njihovih ameriških prijateljev prihajale na recimo tedenski obisk v Slovenijo za kakšnih 300 dolarjev ... Množično in najpogosteje v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico so prihajali člani številnih izseljenskih organizacij, sindikalnih oz. podpornih združenj, znane so tako imenovane polka ture, skupine veselih rojakov, ki jih je spremljal voditelj Tony Petkovšek s svojo skupino ali drugimi glasbeniki. Pozneje čarterska potovanja niso bila več tako ugodna, vendar so tudi sicer vse bolj dosegljiva. Seveda je razumljivo, da se njihova agencija ves čas spopada s številnimi tekmeci, zato mora ne le s časom naprej, ampak biti Še pred njim, iskati vedno novo, izvirno ponudbo. Sobesednika z optimizmom gledata v prihodnost, saj se je ob njiju že več kot desetletje kalila nova, mlajša generacija sodelavcev, predvsem hčerka, ki je sicer diplomirala psihologijo. A čar vsega, kar sta z veliko ljubezni in znanjem počela njena starša, je bil dovolj močan, da se je tudi sama družinsko posvetila turizmu. In tu in tam kuka v računalnik že njun osemletni vnuk ... Kot ves čas doslej je Kollander še vedno tisti, ki kot po nekakšen pogojnem refleksu pride na misel mnogim slovenskim izseljencem, ko se odločajo za obisk “starih krajev”. Vedno so delali, kot pravi, na dolge proge, vedno izpolnjevali obljubljeno. Še vedno je med njimi veliko prejšnjih generacij, a vse več potomcev in pravih Američanov. “Ampak - kdo pa je, prosim, pravi Američan? Pri vsakem, ki bi ga malo popraskali pod kožo, bi odkrili kakšno drugo kri,” se v smehu sprašuje gospa Maia in se spominja tudi tega, kako je pred kakšnimi sedmimi, osmimi leti potrpežljivo razlagala potencialnim gostom, da v Sloveniji ni nikakršne vojne nevarnosti, da je vse na varni razdalji ... A - kako daleč? No, tako kot recimo od Clevelanda do Pittsburgha. Ampak potem to, kot se je dalo razbrati iz pogleda povprečnega Američana, sploh ni bilo več tako prepričljivo. Zdaj že dolgo spet teče vse po starem. Veliko je še ljudi slovenskega rodu in v Ameriki bo očitno tudi prihodnje kdo ve katere generacije vznemirjalo vprašanje: “Where are you from?” NEDELO, 11. okt. 1998 MALI OGLASI NAPRODAJ Dvodružinska zidana hiša naprodaj v Euclidu. Kličite: 1-216-531-4346. (38-41) V NAJEM Dvodružinska hiša blizu E. 200 St. Kličite zvečer: 1- 216-531-4504. (38-41) DEJSTVA iz naše preteklosti Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, ki jo je po volitvah leta 1990 imenovala občinska skupščina v Cerknici, je založila 1. 1996 delo dipl. zgodovinarja Staneta Okoliša z naslovom “Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem”. Od 168 strani, ki jih ima knjiga, jih je okrog 60 posvečenih pojasnilom, ostalih 100 strani pa “Statističnim ugotovitvam” in “Pregledu žrtev druge svetovne vojne”. Avtor nas v sklepni besedi opozarja, da temelji “pregled žrtev na več ali manj nedvomnih dejstvih” in da “je nastal z veliko mero soglasnosti” med člani omenjene Komisije, da pa to “ne velja za njihovo interpretacijo”. Prav zato je morda primeren naslednji povzetek podatkov, ki jih je avtor res skrbno zbrali in uredil. Naslov te zgodovinske razprave ni točen, še več, lahko bi rekli, da bralca zavaja. Če pregledamo priloženi seznam 2158 slovenskih žrtev v vojnem in povojnem času na ožjem Notranjskem, vidimo, da je 31,3% (str. 66) vseh žrtev izgubilo življenje po končani vojni ali, kot pravi avtor, da je bila “povzročena skoraj tretjina vseh žrtev z obravnavanega •področja” po končanih bojnih operacijah, to je po 15. maju 1945. (str. 73) Komisija, ki je delo naročila, je imela kot namen tudi raziskavo povojnih pobojev. Zakaj potem skupna oznaka vseh pobitih kot “žrtve vojne”, ko to ne odgovarja resnici niti glede na čas niti po vzrokih? Ali bi kdo rad kolikor mogoče prikril, če že ne dejstva komunistične revolucije, ki je med vojno in po njej divjala na Slovenskem, pa vsaj njen obseg in posledice? Avtor pojasni, da pomeni “delovanje partizanskih enot v povezavi s krajevnimi in terenskimi odbori OF... nastop revolucije”, (str. 24) Tega dejstva preprosto ni mogoče utajiti. Lahko pa mu je vzeti pomen, ki ga ima, za razumevanje tedanjih dogodkov na Slovenskem. Avtor nato omenja, da se revolucija pri nas “prekriva z osvobodilnim gibanjem” in ponovi misel tudi na strani 44, ko poudari, da so bili partizani “oborožena sila revolucije” in hkrati “osvobodilno gibanje”. Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 (FXI Pove nam tudi, da se je “navdušenje” za partizansko odporniško gibanje počasi o-hlajalo in da se je od njega veliko ljudi odvrnilo. Na take odločitve “posameznikov” naj bi “vplival predvsem revolucionarni značaj gibanja”. Nekateri rojaki naj bi se z revolucionarji ne strinjali, po avtorjevih besedah, “zaradi gospodarske politike... drugi niso hoteli sodelovati zaradi nazorskih in političnih opredelitev”. O delovanju partizanov pa beremo, da so bile “na eni strani... omejene vojaške akcije proti Italijanom, na drugi strani pa nastopi proti Slovencem, ki so bili obtoženi sodelovanja z okupatorjem ali snovanja ’bele garde’ oziroma protirevolucije.” Da so bile partizanske vojaške akcije proti okupatorju resnično zelo omejene, razberemo iz statistične priloge na str. 164, kjer so zapisana imena v boju padlih Italijanov. Vidimo, da so partizani na omenjenem ozemlju v letih 1941-1943 povzročili smrt 9 (devetih) italijanskih vojakov. Iz statističnih podatkov o italijanskih represalijah na civilno prebivalstvo je razvidno, da so te zahtevale 266 žrtev, katerim moramo prišteti še 16 talcev. Teh 282 slovenskih življenje je cena za smrt devetih italijanskih vojakov in nekaj sabotaž. Represalije italijanske vojske nad civilnim prebivalstvom so brez dvoma vojni zločin. To pa ne zmanjša odgovornosti partizanskega vodstva, to je KPS, ki je represalije izzvalo z dejanji, katera so bila z vidika svetovne vojne popolnoma brez smisla. Očividno so bili “nastopi proti Slovencem” tudi na Notranjskem višje na listi partizanskih prioritet kot toliko propagirani boj proti okupatorju. Avtor zapiše, da so partizani pobili že v prvi polovici leta 1942 “več uglednih osebnosti iz katoliškega tabora”, vendar o njih ni posebne tabele. Celotno število žrtev na Notranjskem, 2158 oseb, predstavlja 12,6% vsega prebivalstva na tem ozemlju. Kdo je neposredni povzročitelj teh smrti? Na str. 66 najdemo odgovor. Po teh podatkih je, zakrivila največ smrti u Jugoslovanska armada” in sicer 610 oseb ali 28,3% vseh žrtev. Sledijo ji Italijani, ki so zakrivili smrt 547 oseb ali 25,3%. Na tretjem mestu so zapisani partizani (358 oseb in 16,6%), nato domobranci (130 oseb, 6%), nato so na vrsti samomori (58 oseb, 2,7%), nato OZNA (55 o-seb, 2,5%), slede vaške straže (21 oseb, 1%), četniki (2 osebi, 0,1%), razni in neugotovljeni (72 oseb, 3,3%). (dalje na str. 13)" Dr. Janez Arnež: In če izgubimo dušo? (nadaljevanje s str. 10) resnično ’blizu’ in jim sporočajo tisto, kar jih najbolj zanima. Večina ljudi pač živi v zelo majhnem svetu in samo tam se počutijo domače in prijetno. Ko sem se nekoč v New Yorku peljal v podzemeljski železnici in kot vedno bral zelo obširen in svetovljanski dnevnik The New York Times, me je ameriški sopotnik vprašal: “Mari vi res ves ta časopis preberete?” “Seveda,” sem mu odgovoril. Zmajal je z glavo od začudenja in nerazumevanja. Zanj je bil ta list tuj, preobširen in vsebinsko prete-žak. Prva srečanja s slovensko tiskano besedo v tujini, ki je vedno bolj postajala nova domovina... Slovensko pisana beseda v tujini meni zveni drugače kot takrat, ko jo berem v domovini. V tujini je skoraj nekaj eksotičnega. Pa ne samo slovenska, vse neangle-ške besede imajo podoben, skoraj nerealen prizvok, pa naj bodo to nemški, francoski, poljski, ruski in drugi listi, ki izhajajo v tujini. Ko sem jih bral, se mi je zazdelo, da je v njih nekaj umetnega, neizvirnega, saj je veliko novic povzetih po angleških listih, tudi izrazoslovje kaže na vpliv angleščine. Skratka, v vsem tem ’etničnem’ tisku, kot ga Američani imenujejo, se kažejo črte miselne in tudi že besedne asimilacije. Nikakor si ne domišljam, da sem prototip emigranta, da so moji miselni izsledki veljavni za vse, ki so tja prišli. Prepričan sem, da je mnogo naseljencev, ki v tisku, pisanem v maternem V BLAG SPOMIN OB 13. OBLETNICI SMRTI NAŠE DRAGE MAME IN STARE MAME MARIJA RUS Umrla je 25. oktobra 1985. Srčno ljubljena nam mama, la prezgodaj si od nas, lobra, skrbna si nam bila, dano molimo za Vas. ialujejo: Francka, Marija, Ivanka, ončka — hčere z družinami; France, Ivan, Stanley, oseph, Tony — sinovje družinami ter ostalo sorodstvo, 'illoughby Hills., O., 22. okt. 1998. jeziku sredi tujine, najdejo samega sebe v popolnoma zadovoljujoči obliki in meri. Najdejo to, kar iščejo, izgubljeno domovino. V ZDA smo brali ne samo tisto, kar je bilo slovensko napisano in tiskano v Ameriki, ampak smo brali tudi slovenske publikacije iz Argentine, iz Avstrije, s Tržaškega, Goriške in iz Avstralije. Raven je bila zelo raznolika. Prej so emigrirali v glavnem malo šolani ljudje iz gospodarske in socialne potrebe; malo je bilo šolanih urednikov slovenskih listov. Previsoka izobrazba urednikov bi morda uspehu lista celo škodila, kajti bralci niso želeli drugega kot preprosta pisna sporočila, povesti, obvestila itd. Ko so prišli po drugi svetovni vojni ideloški emigranti, je prišlo tudi več šolanih ljudi, ki pa so v ZDA že dobili slovenske tiske. “Novi” emigranti so starim listom razmeroma zelo malo dodali. Nekateri od teh izobraženih novih naseljencev so kar hitro - po poklicni potrebi ali po lastni želji -iskali in našli v silno obširni angleško pisani literaturi zanimivo in dopadljivo branje. V kratkem času je tovrstnim naseljencem v ZDA slovenski tisk postal folklora, in prenehal biti potreba. Različnost piscev in pesnikov, ki so v Ameriki slovensko pisali... Različni so bili tako po svoji izobrazbi kot tudi po izbiri svoje literarne tematike, da ne govorim o ideološki različnosti. Nisem literarni zgodovinar in ne kritik, zato jih ne morem strokovno presojati. Etbin Kristan in Ivan Molek sta bila med socialisti verjetno najbolj pomembna. Kristan je bil zelo dejaven v politiki (slovensko republikansko gibanje med prvo svetovno vojno in v slovenski socialistični organizaciji v ZDA) in je seveda tudi tam črpal navdih za svoja literarna dela. Molek je prišel v Ameriko z osnovno šolo in se potem sam šolal z vztrajnim branjem. Sprva se je preživljal kot delavec, a je kmalu prišel v uredništvo raznih listov in pokazal precejšnjo pisateljsko sposobnost. Med povojno ideološko emigracijo pa izstopata Karel Mauser in Frank Buk-vič. Prvi je imel visokošolsko izobrazbo, toda v Ameriki si je služil kruh z delom v tovarni. Po trudapol-nem delu v tovarni je doma pisal ob kavi in cigaretah. Še ne šestdeset let star se je poslovil od tega sveta. Bukvič, ki je imel doktorat iz političnih ved in drugi doktorat iz germanistike, je bil univerzitetni profesor nemškega jezika. Socialistična Prosvetna matica v Chicagu je založila več literarnih del raznim socialističnim pisateljem, tako tudi Kristanu in Moleku. Kmalu pa se je slovenski knjižni trg v ZDA tako zožil, da je postal premajhen za samostojno založbo. Na to mesto sta stopili založbi, ki sta krili ves slovenski zamejski trg. Mauserju je večino del založila in izdala celovška Mohorjeva družba, Bukvičeve literarne spise pa je objavljala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Tudi preproste ljudi je življenje sililo, da so se zatekali v pisanje raznih izpovedi... Zenski mesečnik Zarja/ The Dawn je bil skoraj v celoti sestavljen iz dopisov. Verjetno je kar precej dopisov romalo v koš, ker pač mnogo preprostih ljudi ni znalo svojih misli tako urediti, da bi bile drugim razumljive in da bi bile za natis. Prav gotovo imajo vsi ljudje svoja, morda zelo tiha, globoka čustva, doživetja in življenjske pretrese, ki bi jih radi posredovali drugim, a je njihova izrazna sposobnost prešibka, da bi mogli ta cilj doseči, kljub zunanji pomoči. Največ tega bi našli v zasebnih pismih. Izkušnja o Slovencu doma in po svetu... Morda se ne bo lepo slišalo, a vendar si upam izustiti svojo izkušnjo in spoznanje, ki je iz nje izšlo. Ko sem gledal naše ljudi v tujini in zopet doma, se mi zdi, da je gmotna blaginja začetek duhovne bede. Ne rečem, da je to nujna zveza kot med vzrokom in posledico. Vendar me spremembe v zadnjih nekaj desetletjih v tem spoznanju potrjujejo. Včasih so nam dijakom govorili: Plenus venter non studet libenter (poln trebuh se ne uči rad). Pa še kaj drugega se izogiba! Ko pride v ospredje kategorizacija avtomobilov, hiš in stanovanj, blagovnic doma in predvsem v tujini, gostiln in restavracij, zabavišč in zabaviščnih potovanj (morda celo romanj?!), potem se podere lestvica duhovnih vrednot. V blišču svojih gmotnih uspehov se ti prišleki (Francozi in tudi Američani jim pravijo nouveaux riches) s prezirom obregnejo ob vrednote, ki jih je človeštvo o-blikovalo vse od antike in dopolnilo s krščanstvom, z besedo: je preživeto (e’est passe. Mnogim, ki se jim je življenje nasmejalo s srečo, ostane še vedno obilica čustev do vsega lepega in dobrega, do domovine, do mladostnih spominov, vendar (dalje na sir. 14) Leon Štukelj - najstarejši Olimpionik - praznuje 100 let Ljubljana (Tekst posredoval Urad Vlade RS za informiranje) - Slovenska pa tudi mednarodna športna javnost bosta v novembru 1998 zabeležili pomemben jubilej -100 let Leona Štuklja, najstarejšega še živečega nosilca zlatih olimpijskih odličij. Osrednji dogodek bo slavnostna gimnastična akademija z vrhunskimi telovadci in telovadkami pod častnim pokroviteljstvom predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha. Leon Štukelj, legenda svetovnega športa, rojen 12. novembra 1989 v Novem mestu, Slovenija, je zapisan v zgodovini slovenskega športa kot tekmovalec z največ uspehi na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre. Kot enemu' redkih slovenskih športnikov se mu je uspelo zvrstiti v sam svetovni vrh, kjer je bil vse od svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922 do olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, ko je na najlepši način zaokrožil in končal svojo več kot dvajsetletno tekmovalno telovadno pot. Osrednji dogodek ob 100-letnici rojstva velikega šampiona bo slavnostna gimnastična akademija z naslovom “Ave, Triumphator”, ki bo 12. novembra 1998 ob 20. uri v Novem mestu, Slovenija. Prireditev bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora (MOK) Juana Antonia Samarancha in predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. Na gimnastični akademiji bo svojevrstna predstava nastop mednarodno priznanih telovadcev in telovadk:. Italijan Juri Chechi (1. na SP na krogih od leta 1993 do 1997, 1. na OI na krogih 1. 1996 v Atlanti, Ga., ZDA), Nemec Valeri Belenki (1. OI., mnogoboj ekipno 1992, L. SP 1991 in 1997 na konju z ročaji), Romunka Simona Amanar (L OI 1996 ter L EP in SP v preskoku), Madžarka Adrianne Varga (1. EP preskok) ter nekdanji evropski prvak Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek, Dejan Ločnikar in Mojca Mavrič. Slovesnosti se bodo poleg predstavnikov Mednarodnega olimpijskega komiteja in mednarodnih športnih zveze, vrhunskih športnikov, predstavnikov Slovenije, udeležili tudi župani mest, kjer so potekale olimpijske igre in svetovna prvenstva in kjer je Štukelj osvojil odličja -Pariza, Berlina, Amsterdama ter Dunaja, kot predsedujočega EU. Med povabljenimi gosti, ki so zaznamovali svoja obdobja: gimnastičarka Nadia Comaneži, atlet Bob Beaman, boskar Mohamed Ali.,. Leon Štukelj se je s telovadbo prvič resno srečal leta 1907, ko se je vključil v novomeško telovadno društvo Sokol. Skupno je bil na sedmih svetovnih tekmovanjih kar dvajsetkrat med prvimi tremi, od tega osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Samo na olimpijskih igrah si je prite-lovadil šest odličij, od tega dve zlati v Parizu leta 1924, eno zlato in dve bronasti v Amsterdamu leta 1928 in za zaključek kariere še eno srebrno v Berlinu leta 1936. Vsi ti uspehi in osvojene kolajne ga še vedno uvrščajo na mesto najuspešnejšega slovenskega telovadca in športnika vseh časov ter velikana svetovne telovadbe, poleg tega pa je tudi najstarejši še živeči nosilec zlate olimpijske kolajne na svetu. Štukelj, ki je le dve leti mlajši od začetka modernih olimpijskih iger in triumfa-tor starogrške identitete duha in telesa, ni samo sinonim orodne telovadbe, temveč tudi slovenskega športa in človeških vrednot. Leon Štukelj pooseblja idejo olimpizma v najbolj plemenitci® pomenu besede, saj s ple-menitim prepletanjem duha in telesa ohranja prvobitno podobo gimnastike.. Leon Štukelj je vzor mladini in celotnemu športu, človek z neverjetno voljo, vztrajnostjo, strpnostjo in vzdržljivostjo ter človek iskrivega duha. (O sami slovesnosti v zvezi z Leon Štukljevo stoletnico bomo naknadno poročali. Ur. AD) Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Service Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. .-'64i:po46;. IIP Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! i Veleposlanica ZDA Nancy Halliday Ely-Raphel Moja država so ZDA Veleposlanica Ely-Raphelova želi zagotoviti, da ameriški poslovneži na slovenskem trgu ne bodo v ničemer diskriminirani Nancy Halliday Ely-Raphel je po Allanu Wendtu in Victorju Jackovichu tretja ameriška veleposlanica v Ljubljani. Po izobrazbi je pravnica in že dolgo dela v ameriškem zunanjem ministrstvu. Je strokovnjakinja za človekove pravice in za boj Proti organiziranemu krimi-nalu, nekaj časa pa je delala tudi kot koordinatorka za Balkan. Pravi, da se je za funkcijo ameriške ambasadorke v Sloveniji dobro pripravila. Velesposlanica Raphelova je pred prihodom v Slovenija prebrala veliko knjig in člankov o Sloveniji, se pogovarjala s številnimi Ameri-čani slovenskega rodu in hodila na tečaj slovenskega Jezika. V času svojega man-data v Ljubljani si želi poglobiti dvostranske odnose med ZDA in Slovenijo, Predvsem na gospodarskem *n kulturnem področju. Prizadevala si bo za povečanje ameriškega izvoza v Sloveni-J° in poskušala zagotoviti, ^a bodo imeli ameriški po-slovneži na slovenskem trgu enake možnosti kot drugi, da ne bodo v ničemer diskriminirani. S slovenskimi oblastmi želi ^di dejavno sodelovati pri Preprečevanju proizvodnje in trgovine z orožjem za mno-lCn° uničevanje in mamili *er Pri boju proti mednaro-nemu terorizmu, kar je za ejeno vlado prioritetno. Tu-1 zato so ZDA Sloveniji Podarile sodobno opremljen pritiski kombi, saj menijo, a ga bo znala koristno UP°rabiti. Kot velik delovni !Zz*v navaja, da ne sme ni-1 pozabiti, da zastopa redvsem ameriške interese. ^^aveda se, da veliko eričanov ne pozna Slove-r J<"' Marsikomu je morala . z agati, kje Slovenija sploh ka vprašanje, kako veli-jal '*C’ običajno odgovarja9’ Pr'bližno toliko kot v rae*- Kakih posebnih nalog a Zv®zi z Balkanom ji kot ve er.^ki veleposlanici v Slo-n*ji v Washingtonu niso Progressive Slovene Women of America proudly announces the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes ^ddre City/S. tate/Zip ^hmber ordered_____ x, (in u.s. uo liars; ake checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to —15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 ($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) ne strinja. Po njenem mnenju je mednarodna vloga ZDA konstruktivna, tudi v Združenih narodih, čeprav priznava, da je neplačevanje članarine svetovni organizaciji za njeno državo sramota. ■ Gorazd Bohte DELO, 15. okt. 1998 (Op. ur. AD: V dopisu novinar Gorazd Bohte omenja intervju z veleposlanico, ki bo objavljen v sobotni prilogi Dela 17. oktobra. Če bo pošta to številko dostavila, bo intervju posredovan našim bralcem. Malce čudno se zdi, da bi se o nekaterih politično občutljivih točkah ga. Raphelova izrazila tako, kot v dopisu navaja g. Bohte.) “Motijo nas vaše carine!” Ameriški predstavnik pri Evropski uniji meni, da ima Slovenija dobro izhodišče za vstop v Unijo naložili, čeprav je bila v State Departmentu nekaj časa koordinatorka za Balkan. Veleposlanica Raphelova je prepričana, da lahko Slovenija učinkovito sodeluje v prizadevanjih za miren razplet balkanske krize, pri čemer poudarja, da Slovenci balkanski prostor zelo dobro poznamo. “Nikakor ne bi podcenjevala slovenskega prispevka Sforju,” je povedala. Sodelovala je pri dayton-skih pogajanjih in pripravi sporazumov in je na to svoje delo zelo ponosna. Prepričana je, da so dayton-ski sporazumi dobri, le mednarodna skupnost mora zagotoviti njihovo dosledno izvajanje. Vprašanja slovenskega članstva v Natu Raphelova podrobneje ni želela komentirati, kakor tudi ne posledic afere Clinton-Lewinsky. Povedala pa je, da kot pravnica misli, da je šel Kenneth Starr v lovu na ameriškega predsednika predaleč in da se institut neodvisnega preiskovalca v sednaji o-bliki ne bi smel ohraniti. “Tudi sama sem dolgo delala kot tožilka, pa česa podobnega, kot uprizarja Kenneth Starr, nisem nikoli doživela.” Tudi s pripombami, da se ZDA včasih vedejo, kot da ne bi vedele kaj početi z vodilno vlogo na svetu, se LJUBLJANA - V Sloveniji deluje že več kot šestdeset podjetij, v katerih je udeležen ameriški kapital; to potrjuje, da Slovenija postaja zanimiva tudi za podjetja z oddaljene celine. Toda kot je bilo razumeti a-meriškega predstavnika pri Evropski uniji v Bruslju, veleposlanika Vernona Wea-verja, ki se je v Ljubljani pogovarjal z ministroma Marjanom Senjurjem in I-gorjem Bavčarjem, njegova država pozorno opazuje tudi širitveni proces Unije in seveda kandidatke za vstop. Kako sta v ameriških očeh videti načrtovana širitev Evropske unije in slovenski delež pri tem? Združene države se v celoti strinjajo s širitvijo Evropske unije, pri čemer pa zelo pozorno spremljajo in podpirajo slovensko prizadevanje za vključitev. Slovenija je vsekakor že zdaj relativno sposobnejša za vključitev v EU kot nekatere druge države. Toda na drugi strani morate upoštevati, da je še precej problemov tako v Sloveniji kot v sami EU, kar bo vplivalo tudi na vključevanje vaše države vanjo. Zato je treba paziti, da ne bi bili preveč optimistični glede postavljenih rokov za vstop, čeprav menimo, da bo Slovenija med prvimi novimi članicami. Vendar bo treba tudi v prihodnje delovati tako, da bo to mogoče. Kaj menite o potrebi po notranji reformi Unije? Ta je gotovo nujna. Že zdaj je, denimo, dvajset komisarjev, ki jih prispevajo vse članice; če bo deset novih članic, ne more biti še deset ali dvanajst novih komisarjev. Kar zadeva Slovenijo, pa je jasno, da se morate prilagoditi celotnemu pravnemu redu EU; to je izjemno zahtevna naloga, ki lahko pobere veliko let, opravljena pa naj bi bila do leta 2002 ali 2003. Čeprav pri svojih napovedih ne bi smeli biti, kar znova poudarjam, preveč optimistični, pa je Slovenija gotovo med tremi ali štirimi državami, ki naj bi se Uniji pridružile v prvem širitvenem valu. Torej so vaše možnosti dobre. Pomembno pa je seveda tudi, kako boste ravnali v gospodarstvu. Tu je Slovenija na dobri poti, imate solidno gospodarstvo, razumno gospodarsko rast, ugodnejše zaposlovanje kot ponekod drugje in ste torej v marsičem na boljšem kot druge kandidatke. Je mogoče natančneje predvideti, kako bi slovensko članstvo v EU vplivalo na medsebojne gospodarske odnose? Ko boste v Uniji, se bo evropski komisar za zunanjo trgovino, zdaj je to na primer sir Leon Brittan, pogajal tudi o trgovinskih odnosih med Slovenijo in ZDA, kot zdaj počne za druge članice. Na drugi strani pa je jasno, da bi uspešen vstop Slovenije v Unijo prinesel tudi številne spremembe. Trg bi moral biti odprt, trgovanje pa svobodno, isto velja tudi za kroženje kapitala, odpraviti bi morali še nekatere druge omejitve. Veliko spremembo vidim v tem, da boste morali odpraviti stroge omejitve gibanja tujega kapitala. A na takšne novosti se morate še pripraviti. Jasno je, da bi v tem primeru druge članice Unije in tudi Američani z vami laže poslovali, to pa bi seveda veljalo tudi za vašo stran. Ste našima ministroma priporočili kaj posebnega? Omenil sem jima prav tisto, kar sem že prej povedal, hkrati pa ju opozoril na specifičen problem, ker so vaše carine za ameriške izdelke višje kot za izdelke iz EU. To nam ni všeč in o tem se bomo morali še pogovarjati. Stojan Žitko DELO, 10. okt. 1998 MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Phone: 216-531-5754 or 440-951-3087. (x) DEJSTVA... (nadaljevanje s str. 12) Kdo je bila omenjena Jugoslovanska armada, ki je pomorila več Slovencev kot Italijani? Odgovor najdemo na strani 44: “Jugoslovanska armada, v katero so se dotlej že povsem vključile tudi slovenske partizanske enote, predstavlja okvir, v katerem je revolucija opravila poboje.” V poglavju “Medvojne in povojne žrtve” pa beremo, da sta v statistiki “med povzročitelji Jugoslovanska armada in OZNA prepoznavni oznaki, ki opozarjata, da gre za povojne žrtve. Te so tako vojaki - domobranci -kot tudi civilisti. Za vse povojne žrtve je značilno, da so bile pobite razorožene v končnem obračunu. Zato so vstavljene v kategorijo likvidacij.” (str. 73) Če hočemo dobiti po o-menjeni tabeli število vseh neposrednih žrtev komunistov na Notranjskem, moramo sešteti žrtve Jugoslovanske armade, partizanov in OZNE, kar znese 1023 oseb ali 47,4% vseh pobitih. Protikomunisti, to je Vaške straže, domobranci in četniki so povzročili 153 žrtev, kar je 7,1% celote. Okupatorja, Italijani in Nemci, sta povzročila na Notranjskem 852 smrti (39,4%) in sta drugi povzročitelj pobojev, takoj za komunisti. Pri tem ni odveč misel, da ne bi bilo ne Vaških straž ne domobrancev pa tudi ne njihovih žrtev, če slovenski komunisti ne bi zavedli odporniškega gibanja v revolucijo. Kako so umrle navedene žrtve vojne in revolucije? Statistika na str. 67 odgovarja takole: Likvidiranih je bilo 1048 oseb, kar predstavlja 48,5% vseh žrtev, medtem ko je v boju padlo vsega skupaj 348 oseb (16,1%). Ta številka je dovolj zgovorna in osvetli pravo naravo NOB in komunistične revolucije na Slovenskem. Likvidacije rojakov in ne osvobodilni boj so bile ena od prvenstvenih partizanskih dejavnosti. Na strani 68 pa nas pretrese še en podatek. Glavna žrtev vojne in revolucije so bili na Notranjskem civilisti. Od vseh poznanih žrtev je bilo civilistov 852 (39,5%), vaških stražarjev, domobrancev (med njimi je posebej omenjen en kurat) in četnikov je med žrtvami 783 (36,3%), partizanov 460 (21,3%), partizanskih dezerterjev 8 (0,4%). Glede padlih partizanov je pomembno naslednje avtorjevo opozorilo: “Med partizani, ki so postali žrtve druge svetovne vojne, so številni primeri žrtev, katerih povzročitelji so bili sami partizani. Vzroki teh smrti... so zelo raznovrstni: osebna nasprotja, politične opredelitve, dezerterstvo itd.” (str. 45) (dalje na str. 14) In če izgubimo dušo? (nadaljevanje s str. 12) jih dobro življenje zaziblje v lagodnost; ko je treba dejanj za potrditev njihovih dejanskih ali namišljenih dobrih čustev, se umaknejo in se zatečejo v labirinte svojih opravičevanj. Slovenec - doma in v tujini - ni mogel zakriti veselja ob novi državi; podoba je, da je še vedno dovolj zdravega v slovenskem narodnem telesu... Veselje ob nastanku slovenske države je morda bilo med Slovenci v tujini še večje kot med Slovenci tu v Sloveniji. Naj bom v tem pogledu oseben. Ker sem vedno bral tuje časopise, sem z žalostjo ugotovil, kako je Beograd portretiral Sloveniijo, ko jo je, zelo redko, omenjal tujcem. Za južnjake, ki so imeli oblast v rokah, je bila Slovenija le malopomembna hribovska molzna krava in nič več. Zato so tujci dobili vtis, da je Slovenija res neka obrobna pokrajina, ki jezikovno in kulturno ne pomeni kaj prida v primeri s prevladujočo srbsko oblastjo in njenimi resničnimi in namišljenimi vzdevki. Ko sem delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu, sem z žalostjo opazil, da je tja prihajalo zelo malo slovenskih publikacij. Stvar mi je postala jasnejša, ko sem zvedel, da gre knjižna zamenjava med ZDA in YU prek nekako monopolne organizacije beograjskega Bibliografskega inštituta. Ta inštitut je pošiljal malo slovenskih knjig v ZDA, če le mogoče, v srbskih prevodih. Tudi na konzulatu v New Yorku sem večkrat doživel ponižujoč odnos tamkajšnjih južnjških oblastnikov do Slovenca. Pogostni obiski Slovenije so me bolj in bolj potrjevali v prepričanju, da je bil slovenski narod v prejšnjem balkanskem državnem okvirju izpostavljen kulturnemu in gospodarskemu izkoriščanju, ki je z rastočo hitrostjo vodilo v erozijo slovenstva v Sloveniji sami. Za slovenske probleme sem se živo zanimal že od prvih gimnazijskih let in bil že tedaj vnet zagovornik neodvisne slovenske drave. Po svetu si Slovenci ustvarjajo ozračje domače kulture na svoj način... To so si naši rojaki skušali ustvariti z raznimi prireditvami, tako dramatskimi kot pevskimi, z občasnimi proslavami ob obletnicah društev, organizacij in drugimi pomembnimi prazniki. Tovrstno dejavnost so pripravljala razna društva in slovenske župnije. Potreba po slovenskosti teh prireditev se vidno zmanjšuje; ostaja še nekaj slovenske glasbe, narodnih pesmi in melodij. Tudi v cerkvah je že močno zmanjšano število cerkvenih opravil v slovenščini. Od prek 40 slovenskih župnij jih sedaj še nekoliko živi manj kot pol ducata. V Ameriki rojeni potomci slovenskih staršev čutijo in mislijo samo po ameriško; kar je v njih slovenskega je le spomin na starše in morda celo na njihovo njim nerazumljivo domotožje po stari slovenski domovini. V vseh teh okoliščinah se počasi ’slovenska’ družabnost zožuje na piknike, kegljanje, Miklavževe večere, božičnice in podobno. Razstava je dokument preteklosti, ki je ni več, a je z nami... Zdi se mi, da je med Slovenci težko najti posluh za preteklost in občutek dolžnosti zbirati in ohranjati kamenčke za mozaik naše slovenske preteklosti. Ta pripomba velja za vse Slovence, na obeh straneh Oceana. Razstava je tudi dokument mojega odnosa -ter odnosa ninogih podobnih Slovencev - do slovenske besede v tujini, in mojega življenja v njej. Kot študent sem živel večinoma v neslovenskem okolju (Bologna, Italija; Louvain, Belgija; New Haven, ZDA in Quebec, Kanada). Nikoli nisem imel nobenega problema glede svoje narodnosti, glede svojega verskega prepričanja, niti ne omejitev v izražanju svojih pogledov. Nikoli me niso vprašali, kakšne vere sem, če sem sploh vernik; kakšno je moje politično prepričanje glede na državo, v kateri sem živel. Tako okolje mi je dalo nadvse prijeten občutek svobode, ki so ga še večali moji obiski v Sloveniji, kjer pa sem bil zelo pregledovan in zasliševan. Svoboda je vrednota, ki jo zna uživati le tisti, ki jo je zavestno užival. Mnogi v Sloveniji, ki je toliko let niso imeli, ne vedo, kaj z njo početi sedaj, ko je prišla do njih. Vrnitev pred sedmimi leti - nov popisan list pogledov... Izobražen in narodno zaveden človek mora vedeti, da narod za svoje preživetje potrebuje ne samo čut za razvito gospodarstvo in tehniko, temveč tudi čut odgovornosti za kulturo. Žal vedno bolj opažam, da morda že večina mladih slovenskih diplomantov, ki prihajajo z univerz, niso nič drugega kot univerzitetno šolani o-brtniki, brez posluha za vse, kar je zunaj njihovega rokodelstva. Ne morem se znebiti prepričanja, da nas taka pot vodi v narod robotov, v narod, ki je v nevarnosti, da izgubi jvojo dušo. In če - ali ko - se to zgodi? Posledica je na dlani: narodova smrt. ■ DEJSTVA... (nadaljevanje s str. 13) O veličini NOB na Notranjskem pa najbolj zgovorno priča statistični seznam nemških vojakov, ki so bili uničeni v osvobodilnih akcijah. Iz seznama je razvidno, da je bila štiri nemške vojake avgusta 1945 OZNA v cerkniških zaporih, štirje (4) pa so padli junija leta 1944 v boju. (str. 164) Zanimivo je tudi, da statistični pregled žrtev navaja za večino po vojni pomorjenih likvidirancev kot kraj smrti “Vetrinj itd.”. Avtor pojasni, da so bile žrtve iz tega koroškega kraja odpeljane in nato “pobite po različnih krajih Slovenije, največ okoli Teharij... v Kočevskem rogu... pa tudi v Rakovem Škocjanu.” Zadnji tak umor je registriran “več let po koncu druge svetovne vojne iz leta 1959... na južnem obrobju Loške doline.” (str. 44) Tudi ta je na seznamu vojnih žrtev. Zgodovinska študija Staneta Oliša predstavlja le izsek iz obdobja komunistične revolucije na Slovenskem, a osvetljuje tedanje dogodke bolj kot večina šolskih knjig, po katerih naj bi mladi slovenski državljani spoznavali preteklost svojega rodu. Kdor hoče, lahko odkrije v njej strašno enačbo, ki ponazarja slovensko tragedijo medvojnih in povojnih let: na eni strani smrt devetih italijanskih in štirih nemških vojakov, na drugi pa dva tisoč sto petinosemdesetih slovenskih žrtev. To je resnična vsebina partijskega mita NOB. ■ Svobodna Slovenija 8. oktobra 1998 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) Alice Struna Dne 7. oktobra je v Me-ridia Euclid bolnišnici umrla 92 let stara Alice Struna, sestra Josepha, Josephine Oberstar, Christine Bolden, Pearl Mooney, Louisa in Williama (vsi že pok.), svakinja Frances Struna in večkrat teta in prateta, zaposlena kot pisarniška uslužbenka pri General Electric več kot 40 let, do svoje upokojitve, članica KSKJ št. 169, SŽZ št. 10 in Kluba upokojencev na Holmes Ave. Pogreb je bil 11. oktobra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete. Darovi v pokojničin spomin St. Mary Endowment Fund bodo s hvaležnostjo sprejeti. Louise Zakrajšek Dne 11. oktobra je v Meridia Euclid bolnišnici u-mrla 83 let stara Louise Zakrajšek, rojena Vertocnik, vdova po Tonyju, mati An-thonya, Fredrica in Johna, Simpozij v Bernardinu Izkušnje razseljevanja Louis Adamič se bo vpisal v zgodovino kot začetnik novih pogledov na pomen etničnega v ZDA - Domači intelektualci mislijo na izseljene le, kadar je narod ogrožen Simpozij o intelektualcih in izseljevanju se je poslovil od Louisa Adamiča in načel splošnejše teme. To so odnos slovenskih intelektualcev doma in po svetu do izseljenstva, njihovi javno in zasebno, včasih tudi skrivaj izraženi pogledi na usodo domovine in sveta ter razprave o posameznih bolj ali manj zanimivih osebah in ustanovah. Preden se čisto poslovimo od slovensko-ameriškega pisatelja Lousia ali Lojzeta Adamiča, kratka sklepna ocena. Večina udeležencev se je verjetno strinjala z mnenjem Jožeta Velikoiye, da Adamič ne bo ostal zapisan kot pomemben politični akter; vseeno je, ali je hvalil Tita ali kritiziral, je dejal Velikonja. Zanesljivo pa se bo vpisal v zgodovino kot začetnik novih pogledov na pomen etničnega v ZDA. Adamič je torej za Američane in verjetno tudi za nas zanimiv zlasti kot inovator v razvoju pogledov na migracije ter tudi na teorijo in prakso “talilnega lonca”. Kaže, da bi bili ti pogledi in razprave o multikulturnosti malo drugačni brez fanta, ki se je kot 15-letnik izselil iz Blata in Ljubljane. Še ena zanimiva vest o njem: režiser Franci Slak je prišel na simpozij z apelom, naj mu raziskovalci pomagajo pri dveh projektih. Rad bi naredil dokumentarec o Adamičevem življenju, delu, usodi. Rad pa bi tudi posnel igrani celovečerni film po njegovem romanu Vnuki. Zdi se, da bo njegov razorožujoč klic na pomoč dobil naklonjen odziv. Študije o splošnih temah intelektualcev in izseljevanja je uvedla Marina Lukšič Hacin z refleksijo pojma in izraza intelektualec, sledil pa je niz referatov, ki so zarisali zemljevid tega fenomena v zadnjih 200 letih. Marjan Drnovšek je med dolgoletnim študijem zgodovine ugotovil, da so domači intelektualci poredko mislili na izseljene, kadar pa so, je bil to čas, ko je (ali pa se jim je zdel) bil narod ogrožen. Zato se o izseljevanju skoraj praviloma piše v tragičnih, turobnih tonih. Tudi kadar so na voljo živi dokazi uspešnih migracij, se pri nas to raje spregleda kot poudarja. Lev Detela je poznavanje teh snovi razširil s prikazom malo znanih nazorov intelektualcev iz politične emigracije - to je nov fenomen, s katerim so se Slovenci soočili šele po 2. sv. vojni. Gre namreč za to, da izseljevanje ni bilo več stvar svobodne odločitve, pač pa je bilo povezano z reševanjem življenja in svobode. Tudi Ifigenija Simonovič si je pomagala s tremi tujimi usodami, vendar je v glav' nem govorila v prvi osebi ednine in o bolečini, izkušeni na lastni koži. Posebej slikovit je bil prispevek Nives Sulič, ki je govorila o izkušnji v obratni smeri. Predstavila je usodo mlado ženske, pripadajoče tretji generaciji ameriških Slovencev, ki se je po študiju odločila iti pogledat, kakšna je domovina njenih staršev. V Sloveniji je preživela dve leti pri preprostih kmečkih sorodnikih in v sebi odkrila izrazito ljubezen do živali, njiv, gozdov in do ročnega dela z vsem tem. ^ Ameriko je o tem redno pisala, tako da je njena korespondenca zanimiva za etnologe, saj natančno opisuje vaško življenje v 70. letih, hkrati pa so ta pisma oris osebnostnega zorenja sodobne ženske. Po svoje so zanimiva tud* pričevanja o tem, kako moderna intelektualka lahko obog3' ti svoje življenje, medtem ko kida gnoj in molze krave. referat je imel zanimiv post skriptum: Nančka danes živi v Ameriki, vendar ima kmetijo, na kateri opravlja mnog3 dela tako kot slovenske kmetice, in predstavlja presenetljiv primer osebe, ki so se ji uresničile sanje, da ima Amerik0 v Sloveniji in nekaj Slovenije v Ameriki. Alenka Puh3*' DELO, 4. septembra j 1-krat stara mati, sestra Louisa, Julije Swenar, Frances Barlock, Mary DeBalzo ter že pok. Franka in Josepha. Pogreb je bil 13. oktobra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Vera Tolar Dne 10. oktobra je nenadno umrla Vera Tolar, rojena Koczan, žena ^ thonya in že pok. d0*10 Kernca, mati Johna Ker*jf^ Janice L. Peterson, . Campbell in Johna (P° 8-krat stara mati, 3-k* prastara mati, sestra M*c■ ■ ela, Franka in Števca (^ že pok.). Pogreb je bil oktobra v oskrbi Želetov^. zavoda s sv. mašo v cer Marije Vnebovzete in P° pom na Vernih duš P° pališču. Anton Martin Slomšek in njegov portret, delo slikarke Ivane Kobilce Anton Martin Slomšek je že za časa življenja s svojim delom vidno zaznamoval svojo dobo, o njem so naši predniki pisali tudi po njegovi smrti, postavljali so mu spomenike in obeležja, leta 1936 so uradno sprožili postopek za njegovo beatifikacijo, mi pa smo danes priča uspešnemu zaključku tega večletnega prizadevanja. 3. julija 1998 je namreč postopek za Slomškovo razglasitev za blaženega dosegi zadnjo stopnjo in potrditev. Te novice iz Vatikana 80 se mnogi Slovenci doma 'n po svetu izredno razvese-lij- Po slovesni razglasitvi, ^ naj bi bila drugo leto, b° Antona Martina Slomška m°č častiti na oltarjih, posvečene mu bodo molitve, Pesmi. Anton Martin Slomšek je bil rojen 26. novembra 1800 na kmetiji Slom pri Ponikvi na Štajerskem. Bil je prvi °d osmih otrok. Svojo prvo znanje si je pridobil pri kaplanu Jakobu Prašnikarju, ki Je odločilno vplival na na-^nljnji dečkov razvoj. Prav na njegovo prigovarjanje sta starša trinajstletnega sina Poslala v uk v Celje, kjer Se je vpisal v tretji razred n°rmalke, jeseni pa v prvi razred celjske gimnazije, i Po petih letih je A. M. lomšek nadaljeval svoje šo-anje v Ljubljani, kjer se je ''Pisal na licej. Zanimivo je, a je bil med njegovimi sodci tudi France Prešeren. ta 1820 je odšel na meroslovni tečaj v Senj, leto 1 kasneje pa je vstopil v Ce Ovško bogoslovje. \ želji po čimboljši pri-na bodoči duhovniški ** med preprostimi ljud-’ se je v Celovcu izpo-$ ° nJeval tudi v pedagoški Pitnosti in v umnem kme-Vvanju. Svoje sošolce, bosk^ duhovnike na Sloven-v Crn’ Pa je že kot bogoslo-C Prvega letnika začel sre- j,* nemškega Celovca učiti ®Venskega jezika, kar je ‘0 ‘Zredno dejanje. A. M. 0mšek je bil posvečen v duhovnika leta 1824, novo mašo pa je pel v Olimju. Slomškova duhovniška pot je bila izredno razgibana. Bil je kaplan na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi pri Vojniku, leta 1829 je postal spiritual v celovškem bogoslovju, kasneje nadžupnik v Vuzenici, leta 1844 stolni kanonik in dve leti kasneje škof v Št. Andražu na avstrijskem Koroškem. Od leta 1859 je bil tudi mariborski škof. S tem, ko je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža v Maribor, je združil vse štajerske Slovence v enotni slovenski škofiji, zaradi tega pa je moral preurediti meje kar treh škofij: krške, lavantinske in graške. V novi mariborski škofiji je pričel ustanavljati prvo visoko teološko šolo in bogoslovje, kljub bolezni in letom pa je vzporedno še vedno z vso vnemo deloval na področju pastoralnega dela. Bil je tudi eden prvih evropskih škofov, ki se je zavzemal za povezovanje med kristjani. Tako je leta 1851 ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki si je prizadevala za duhovni ekumenizem. Leto dni kasneje jo je potrdil papež Pij IX., bratovščina se je izredno hitro širila po Evropi, dosegla pa je tudi Aleksandrijo v Afriki. Kot je znano, je bil A. M. Slomšek izredno dejaven tudi na področju pisateljevanja in poučevanja. Pisal je za otroke in odrasle, zbiral je ljudske pesmi in jih pisal tudi sam, v knjigi z naslovom “Hrano evangeljskih naukov” je objavil svoje pridige. Izdajal je “Drobtinice”, izpod njegovega peresa pa sta izšli nr. tudi knjigi z naslovom: “Življenje svetnikov” in “Ponovilo”. Za časa njegovega življenja je skupaj s ponatisi izšlo petdeset njegovih knjig, kar je izredno veliko. Ker se je zavedal, da je za utrjevanje vere potrebna izobrazba v materinem jeziku, je za svoje vernike napisal slovenski učbenik z naslovom “Blaže in Nežica v nedeljski šoli” (1842). Ta učbenik je bil med preprostim slovenskim življem izredno popularen. V želji, da bi slovenskih človek lahko v svojem jeziku bral tudi dobro literaturo, je leta 1851 ustanovil najstarejšo slovensko založbo, Družbo sv. Mohorja. V zadnjem letu svojega življenja je odpotoval v Rim, kjer ga je sprejel papež Pij. IX. A. M. Slomšek je umrl v Mariboru 24. septembra leta 1862. Pokopan je v mariborski, stolnici. V Slovenskem verskem muzeju v Stični, kjer imamo v svojih bogatih zbirkah številne umetnine, pomembne za raziskovanje slovenske zgodovine in umetnosti, se je ohranil eden od portretov tega velikega moža. Gre za portret, ki je signirano delo priznane slovenske slikarke Ivane Kobilce iz leta 1879. Slika je izdelana v tehniki svinčnik in kreda na papir, ter meri 58 x 42 cm. Portret, po vsej verjetnosti je nastal po Slomškovi fotografiji iz leta 1862, je Ivana Kobilca narisala pri osemnajstih letih in sodi med njena zgodnejša dela. V desnem delu risbe se je mlada nadarjena slikarka ponosno podpisala s polnim imenom in priimkom “Ivana Kobilca 1879”. Morda je ta risba eno njenih redkih začetniških del, ki se je ohranilo do danes. Slikarka sama je namreč v svojem zre lem obdobju uničila preko dvesto začetniških risb in slik, med katere bi lahko glede na letnico in izdelavo sodil tudi ta portret. Portret Antona Martina Slomška izstopa iz temnega ozadja, obrazne poteze pa kažejo resnega in zamišljenega lavantinskega in mariborskega škofa, narodnega prebuditelja, pisatelja in pesnika. Upodobljen je njegov obraz in del vratu, obdan z ovratnikom duhovniškega o-blačila. Ker gre za delo pomembne slikarke, bila je osrednja predstavnica realizma v slovenskem slikarstvu, naj v nadaljevanju na kratko predstavim njeno življenje in delo. Ivana Kobilca je bila rojena leta 1861 v Ljubljani v obrtniški družini. Oče Jakob je bil doma iz Homca pri Kamniku, mati Marija pa z Britofa v Podbrezju. Oče se je izučil krznarske in kolar-ske obrti, nazadanje pa tudi dežnikarstva, ter tako v Špitalski ulici v Ljubljani odprl svojo trgovino. Ivana je bila drugi otrok od štirih. Nadarjenost do slikarstva je pokazala že zelo zgodaj, starša pa sta ji duhovno in materialno omogočala njen slikarski razvoj. Risanja se je učila s pomočjo kopiranja raznih del, s šestnajstimi leti pa si je že ogledala muzeje in galerije na Dunaju, kamor je odpotovala z očetom. Leta 1879 pa je na Dunaj že odpotovala sama, si najela sobo in pričela z delom. Ogledovala si je bogate umetniške zbirke in kopirala slike slavnih mojstrov, osebno spoznala takratnega najvplivnejšega dunajskega umetnika Hansa Makarta in s družila z znanci iz domovine, s Ferdom Veselom, Janezom in Jurijem Šubicem. Kmalu pa je spoznala, da Dunaj kot likovno središče počasi izgublja svojo moč, zato se je leta 1881 preselila v naprednejši Mtin-chen. Tam je preživela in ustvarjala deset let. Leta 1888 je Ivana prvič javno nastopila. Na Dunaj je namreč poslala prve tri svoje slike, leto dni kasneje pa je predstavila svoje delo tudi v Ljubljani. V prvem nadstropju tedanje realke na Vegovi ulici je javnosti postavila na ogled štiriintrideset svojih del. Kritika je bila ugodna, razstavo si je ogledalo skoraj sedemsto ljudi. V zadnjem desetletju 19. stoletja je veliko razstavljala. Udeležila se je razstav v Zagrebu, v Parizu, na Dunaju, v Mtlnchnu, v Pragi, v Regensburgu, v Berlinu, v Dresdnu in v Budimpešti. Leta 1928 je bila v Jakopičevem paviljonu postavljena njena prva posmrtna kolektivna razstava slik, retrospektivno razstavo pa so pripravili leta 1979 tudi v Narodni galeriji. Portret Antona Martina Slomška, ki ga hranimo v Slovenskem verskem muzeju v Stični, je nastal na začetku njene uspešne kariere. Mlada, nadarjena Ljubljančanka takrat zagotovo ni vedela, da bo ta izreden mož stodevetnajst let pozneje potrjen za prvega slovenskega blaženega in da je tako upodobila prvega bodočega slovenskega svetnika. Nataša Polajnar Frelih Rodna gruda, okt. 1998 KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 24. - Štajerski in Prekmurski klub priredi martinovanje, v SND na St. Clair Ave. Igra Stane Mejač orkester. 24. - Pevski zbor Zarja ima jesenski koncert v SDD na Recher Ave. v Euclidu. NOVEMBER 1. Ameriška dobrodelna Zveza (ADZ) praznuje 88. obletnico obstoja, v SND na St. Clair Ave. 7. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 14. - Pevski zbor Jadran ima koncert v SDD na Waterloo Rd. 14. - Belokranjski klub priredi martinovanje, v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Stan Mejač orkester. 15. - Mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ ima koncert ob 60. obletnici u-stanovitve, v SDD na Re-cherjevi ulici. DECEMBER 4. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi Srečanje s škofom Pevcem na Borromeo s sv. mašo ob 7h zvečer. 5. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Miklavževanje v šolski dvorani. Pričetek ob 6.30 zv. 6. - SKD Triglav, Milwaukee, ima miklavževanje na Triglavskem parku. 20. - Društvo SPB ima vsakoletno božnicnico, ob pol treh pop., v dvorani pri Sv. Vidu. Misijonska srečanja in pomenki 1252. Se nam je globoko v spominu Misijonska nedelja, katera nam je podvojila misijonskega duha, dala novih spodbud in navdušenja za delo in molitev za misijonarje in misijonske delavce na terenu. V duhu in molitvi smo se jih spomnili na poseben način, naše misli so v duhu poromale k vsakemu posebej z globoko zahvalo za njihove žrtve in plemenito delo krščanske ljubezni. Posejali so seme krščanske vere, upanja in ljubezni v misijonskih krajih in tako omogočili, da je vzklilo in raste. Omogočili so našim daljnim bratom in sestram, da bi mogli uživati kruh življenja. Pisma misijonarjev zgovorno govorijo, kako blagoslovljeno, bogato in koristno je njihovo delo. Gotovo smo se zamislili ob tem misijonskem dnevu, kako živa je naša misijonska zavest? Kajti živa misijonska vera je dejavna, vabi k posnemanju vsakega in povsod. Misijoni so za vsakogar. Bodimo velikodušni, kolikor pač premoremo materialno ali z našim udejstvovanjem. Oglasila se je s. Marija Frančiška Novak, Regina Coeli School, 166 Charoen Prathet Rd., Chiang Mai 50100, Thailand. Pismo je napisala 26. avgusta letos. (Op. ur. AD: Zraven na tej strani je članek o s. Novak iz Rodne grude.) “Včeraj sem prejela knjigo Rekviem za organista in se Vam iskreno zahvalim. Res lep spomin na pok. “misijonskega garača” g. Karla Wolbanga, ki naju je obiskal s pok. M. Ksaverijo Pirc in pok. - v Indoneziji - s. Deodato Hočevar marca 1951, s pok. Janezom Kopačem CM, na šoli Mater Dei v Bangkoku. Dobro se spomnim tega obiska izgnanih slovenskih misijonarjev na Kitajskem, ki sta ostala z nami v zvezi preko Katoliških misijonov, ki so jih začeli izdajati v Argentini, in z g. Wolban-gom zlasti z njegovo Misijonsko Znamkarsko Akcijo. Vsako leto, do lanskega leta, je dobri g. Wolbang pisal in poslal ček za naše misijonske potrebe. Lani je gdč. Sonja Ferjan to storila v njegovem imenu. Bog jima bodi plačnik. In ta knjiga, ki mi jo pošiljate v njegovem imenu, kaj vse mi pomeni. Sem “Trnovčanka” iz Rakove Jelše v Ljubljani. Oče Tomaž Novak iz Hrastnika blizu Trojan je padel kot žrtev prve svetovne vojne na soški fronti 17. ali 18. avgusta 1918. Mati Marija Pipan iz Dragočejne pri Smledniku; njena mlajša sestra je Cilka Zevnik je pokopana na pokopališču v Komendi... Moja mati je silno veliko trpela od izgube moža in očeta dveh otrok. Tudi midva z bratom sva trpela, ne da bi se tega dosti zavedala, vsaj jaz... Vendar uršu-linska učenka, do dvajsetega leta, sem se odločila za misijonski poklic in odšla 1. 1935 na Francosko in nato v Anglijo za formacijo in končno prišla na Tajski ur-šulinski misijon. Prišla sem v Mater Dei, v Bangkok, po božiču leta 1947, s potim listom Rdečega križa, ker je komunistična Jugoslavija odklonila podaljšati moj potni list. Vsa tista leta sem malo vedela, kaj se je godilo doma. Spomladi 1. 1946 je sedaj pok. nekdanji uršulinski spiritual g. Josip Šimenc pisal na dopisnici, da je moj edini brat Marjan Novak (1914-1945) padel na koncu maja 1945 - kot domobranec - najbrž v Kočevsko brezno. Tako mi je vaša Dr. Zenon A. Klos E. 185th Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between C'hardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio knjiga izredno pomembno darilo za dobro petdesetletnico mojega misijonskega življenja in za 60-letnico mojih prvih redovnih zaobljub 8. septembra 1938. (se nadaljuje prihodnjič) Z oktobrom so začeli bogoslovci na ljubljanski in mariborski teološki fakulteti novo akademsko leto 1998/-99. Lepo prosim dobrotnike, ki vzdržujete bogoslovce, kateri še niste poravnali vzdr-ževalnine, da to po možnosti pošljete MZA, ker v začetku novembra bomo začeli z radelitvijo, tudi misijonarjem. Če bi kdo želel vzdrževati bogoslovca v Afriki oz. v Gani, je semenišče sv. Pavla v Ggabi poslalo več prošenj za zelo potrebne študente. Prav tako semenišče v Sun-yanyju. Bogoslovci so že v tretjem in četrtem letniku. Poverjenica MZA iz Leth- bridgea ga. Cveta Mahnič je sporočila sledeče darovalce za vsoto, ki je objavljena v MSIP 1251: Antonija Boh ($100); Mirko in Tončka Ambrožič (10); Anton in Ivanka Dimnik (20); Jože in Fani Dimnik (30); Štefan ih Anica Dimnik (30); John in Mitzi Fekete (20); Ivan in Johanna Hribar (5); Frank in Cecilija Kaplan (50); Pavle Kveder (50); Janez in Cveta Mahnič (30); Teresa Mahnič (20); Anna Mrak (20); Olga Novak (20); Ludvik in Danica Pahulje (40); Marija Previšič (20); Ernest in Ana Rogan (20); Frank in Zvonka Šifrer (40); Ivanka Vidmar (40); Štefan in Emilija Zrim (20). Vsem darovalcem se v imenu MZA prav iskreno zahvaljujem, prav tako Cveti Mahničevi, ko vsako leto tako lepo zbere darove. SLOVENCI PO SVETU... Edvard in Milka Draxler iz Illinoisa sta poslala dar za vzdrževanje njihovega bogoslovca Klementa Svete lj a, $350 in še $50 za lačne o-troke. Prav lepa hvala. Bodimo misijonarji tudi mi v kraju in okolju, kjer živimo. Drug drugemu smo potrebni, drug od drugega se učimo, delamo in za druge živimo! Topel misijonski pozdrav prav vsem! Sonja Ferjan 79 Lunness Rd. Toronto, Ont. M8W 4M7 Canada tel. (416) 255-2519 Z Ameriško Domovino boste vedno na tekočem! Pri slovenski misijonarki na Tajskem Na Daljnem vzhodu ne živi prav veliko Slovencev, zato so srečanja z njimi še toliko bolj prijetna. Med potovanjem po turistično najbolj razvitih deželah jugovzhodne Azije sva s sopotnico obiskala misijonarko s. Frančiško Novak, ki že več kot petdeset let živi na Tajskem. Po napornih dnevih pod vročim tropskim soncem sva si morda zaželela domače besede, pa tudi tako ali tako sva jo nameravala obiskati. Začuda hitro sva našla dekliško šolo Kularb Watta-na, kjer je delala vrsto let. Na šolskem dvorišču sva postala prava atrakcija, dokler naju ni iz zadrege rešila ena izmed sester. Kmalu je po stopnicah pridrobila Frančiška. Polna energije nama je hitela razkazovati, da sva komaj sledila njenim, kljub visoki starosti, nadvse živahnim korakom. Skozi priprta " vrata sem čutil radovedne poglede u-čenk, ki so naju sem ter tja pozdravljale z rahlim priklonom (wai) in večnim tajskim nasmeškom. Nasmešek se je sprevrgel v odkritosrčen smeh, ko so zaslišale njim tujo slovenščino. Šele sedaj sem na dvorišču opazil pravcato katoliško cerkev, ki so na Tajskem med množico templjev resnično prava redkost. Presenetila me je njena preprosta notranjost, v kateri ■ pa je bilo takoj začutiti duh drugačnosti. Pečat eksotičnosti so ji dajale čudovite orhideje in venčki drobnega cvetja pred oltarjem. S. Frančiška, ki jo tukaj kličejo Frances, v šoli poučuje verouk in angleški jezik, tajščina pa ji gre ravno tako čudovito z jezika. Kar zavidal sem ji, s kakšno lahkoto se je pogovarjala z otroki in drugimi sestrami. Prav nerodno mi je bilo, ko sem pomislil na svoje skromne poskuse v tajščini, ki so se po nekajkratnem nesporazumu okoli kosila končali za vedno. Tajščina je resnično eden najprimernejših jezikov za komične nesporazume. Dovolj je le za malenkost drugačen naglas in beseda že dobi popolnoma drug pomen. Na vrhu šolskega poslopja sem se s. Frančiški pridružil pri kratki molitvi, čeprav doma le še redko zaidem v cerkev. Tu v tuji MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign 6 Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR deželi in med tujimi bogovi, pa sem vsaj v mislih zopet iskal zvezo s krščansko duhovnostjo. Med gorskimi plemeni Sestra Marija Frančiška Novak je prišla na Tajsko že pred več kot pol stoletja in je v vsem tem času obiskala domovino le nekajkrat, zadnjič med papeževim obiskom pri nas. S. Frančiška nadaljuje delo znanih sester Ksaverije Pirc in Rafaele Vurnik, ki sta na Tajskem že pred drugo svetovno vojno ustanovili ugledne vzgojne ustanove. V njihovem oJ troškem vrtcu so nekaj časa vzgajali celo sedanjega tajskega kralja Bhumipola. Katoliške vzgojne ustanove so namreč med domačini zelo cenjene, čeprav je na Tajskem le za dober odstotek kristjanov. Tako je večina šolarjev budistične vere in le kakšnih štirinajst odstotkov je kristjanov. Budistom tuje vere pa jim v Šoli ne vsiljujejo, ampak jih le seznanjajo z njo. PE 0f W, gr gr ce ar | M I gi S. Frančiška Novak danes živi in dela na Tajskem kot edina Slovenka med uršulin-kami. .Največ časa je preži' vela v Bangkoku, sedaj P3 je v največjem mestu na s6' veru Chiang Maiu. Včasih jo obiščejo tudi sloven^1 turisti, sicer pa jo z dom0' vino še najbolj povezuje sl°' venski tisk. Posveča se predvsem vZ' goji mladine in pomag3 ubogim. Chiang Mai je da' nes veliko sodobno mes|° in kot v vseh velikih mesti je tudi tu veliko pom001 potrebnih. Poleg poučevanj3 na šoli Regina Coeli re£^n° obiskuje tudi zavetišče z3 onemogle, pogosto pa s6 odpravi pomagat tudi v naj revnejše predele mesta *, celo v okoliške gorske vaS*’ kjer živijo različne slik°vl* etnične manjšine. Prav vsa izmed manjšin ima svoj J zik, običaje, vero, kultnO1 ozadje in seveda tudi ZIia čilna tradicionalna oblači^ Večina pripadnikov 6 • skih plemen so potoo1^. pol-nomadskih ljudstev, so v zadnjih dvesto *6 .. prišla na ta konec Az*je .fl Tibeta, Burme, Kitajske ^ St K< sh ag a: re sh ! sh * 1 Se W< Sh 1 0v 97 sk er ev ha Pa sp Laosa. V nekaterih va‘ iv gorskih plemen še vedno ^ vijo tako kot pred stoletJ1’^ lažje dostopnih krajih Pa y CP Hplnn nri’l'irmHill eti W, Sl A' C| lit or D R, se delno prilagodili taj‘ načinu življenja. v ge S. Frančiška se v de' posebno ukvarja prav z kleti iz gorskih vasi, saJ .. M 0 Pt sa radi vabljivih ponudb P°jj sto odhajajo v velika 6# kjer pa večinoma končni prostituciji. čiatr (Ur. AD - Tu se c‘ s. he et Vi ha preneha z opisovanji d' ^ Frančiške Novak in P°s zgolj turističnega značaj^^ Igor Rodna gruda, avg lseP1' ae Pi V S.