Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. U. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
I	_ __ ^ __	T* it JTL	tïTifinCIt^ti^ï// ==§ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica Sit. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
== mesečna P*1MU%J%J.	V C M U '< = 60Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo lisi s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek pasebe. Poil. ček. rač. 11.1 S3. Telefon 3112
VIII. banovinska skupščina
Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
bo v dneh 11. in 12. julija 1938. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani
Dnevni red:
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA
je zborovalo 21. maja v Stični na Dolenjskem. Kljub slabemu vremenu je prišlo učiteljstvo iz dolenjske strani, častna pa je bila udeležba tudi iz Zasavja.
Takoj po prihodu jutranjega vlaka smo se zbrali v stiški ljudski šoli, ki nam jo je dal na razpolago šol. uprav. tov. Lazar.
Pedagoški del zborovanja je bil posvečen hospitaciji v I.a. razredu pri tov. B. Vidi Tauferjevi, naši priznani pesnici. Razvijala nam je Zupančičevega »Cicibana«. Ob zaključku pa so nam mali deklamatorji prednašali bogat program pesmic, ki so se jih spretno naučili v tem šolskem letu. Spoznali smo, da uporablja tov. Tauferjeva pri svojem pouku sodobne pripomočke: ilustriranje, ritmične gibe itd. Za ljubeznivo prizadevanje smo nagradili z aplavzom tako našo koleginjo kakor tudi njene šolarčke, malčkom pa smo dali tudi majhen posladek — bonbončke.
Zatem se je vršilo stanovsko zborovanje. Predsednik tov. Zupančič je pohvalil navzoče, ki jih tudi vremenske neprilike niso ustrašile. Predstavil je zastopnika oblastev sreske-ga podnačelnika g. Bogomirja Deva iz Litije. Težko obolelemu tov. Riglerju, šol. uprav, v Jevnici smo sporočili naše pozdrave in želje k skorajšnjemu okrevanju.
Stoje smo poslušali pietetne besede za pravkar umrlim slovenskim pisateljem Ivanom Lahom, ki se je udejstvoval tudi kot mladinski pisatelj, s svojimi »Vodniki in preroki« pa je našel pot v šolske in učiteljske knjižnice. Ob zaključku žalnih besed, ki jih je spregovoril predsednik tov. Zupančič, smo vzkliknili »Slava!«
Pregledno sliko o stanju v organizaciji in seji glavnega odbora v JUU v Beogradu, ki je bila sredi maja, je podal tov. predsednik.
Tajnik tov. Trošt Fran je čital došle dopise.
Živahna debata se je razvila okrog vprašanja Mladinske matice in dopisa glede povečanja mesečnih številk. Več debaterjev je bilo proti razširjenju »Našega roda«. Drugi pa so izrekli željo, naj delujemo vedno za napredek naših edicij. Glasovanje je izpadlo za predlog odbora Mladinske matice in smo s tem dokazali, da razumemo važnost dobre mladinske literature in upoštevamo njen napredek.
Tajnik tov. Trošt je prečital članek iz »Učiteljskega tovariša«, ki ga je napisal naš predsednik tov. Zupančič, kako delujejo bratje Hrvatje za svoje socialne koristi.
Tudi naš zbor se je izrekel, naj bi tudi naša sekcija dosegla 25 % znižanje pri zdravilih za vse člane ljubljanske sekcije JUU.
Tov. Mihelič Ivo s Krke pa je še dodal, naj bi sekcija dosegla znižanje za zdravljenje v sanatorijih (na primer v Šlajmarjevem domu in podobno).
Blagajnik tov. Kopriva Janez je pohvalno omenjal uvedbo šolskih poverjenikov. Kažejo se že ugodne posledice, članarina prihaja bolj v redu, kakor doslej. Tov. Kopriva je v od^ptnosti gospodarskega poverjenika tov. Kolenca priporočal včlanjenje v naših gospodarskih ustanovah, zlasti v Učiteljski tiskarni.
Odbornica tov. Kovičeva je poročala o akciji Doma Učiteljic, ki si je kupil že stav-bišče. Pripordča pristop k zadrugi, ki bo postavila učiteljicam prepotreben dom.
Na zboru smo razpečali tudi več knjig tov. Menceja, ki jih je izdalo založništvo Pedagoškega tiska.
Zanimivosti iz vsakodnevnega življenja so prinesle slučajnosti.
Z ugotovitvijo, da smo imeli plodno zborovanje, ki je poteklo v razumevanju za naše šolske, prosvetne in stanovske zadeve, smo zaključili razprave.
Po skupnem kosilu smo si še ogledali nekaj stiskih zanimivosti: samostan, samostansko mesnico, delavnico stiškega Aerokluba, ki ga vodi naš član in odbornik tov. Lado Am-brožič. Na povratku nas je zalilo nebo iz polnih golid, sredi pota smo morali vedriti pri tov. Verbiču, pa smo si še kljub temu ogledali Rojčevo tovarno likerjev poleg kolodvora.
Jupiter Pluvius nam je preprečil namera-Vani izlet na Polževo.
Dne 11. julija:
1.	Ob pol 10. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano.
2.	Ob 10. uri: Otvoritev skupščine in nagovor predsednika.
3.	Razgovor o tehničnem delu skupščine.
4.	Volitev odsekov.
5.	Tajniško poročilo.
6.	Račun za poslovno leto 1937./38.
7.	Ob 14. uri: Seje odsekov v prostorih sekcije JUU.
8.	Ob 20. uri: Nadaljevanje skupščine: poročila odsekov.
Dne 12. julija:
Ob 8. uri nadaljevanje skupščine.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje —
Metod Kumelj s. r.,
predsednik.
Sreska učiteljska društva Dravograd, Maribor levi breg, Sv. Lenart v Slov. gor., Ljutomer, Murska Sobota in Lendava, prosim nujno:
1.	vrnite mi statistike odtujene zemlje! Učiteljski zbori posameznih šol, ki še teh statistik niste izpolnili, storite to takoj, pošljite svojim društvenim predsednikom, ti pa čimprej meni!
2.	Društveni obmejno-šolski poročevalci navedenih, pa tudi ostalih društev, pošljite mi vsaj do 3. julija t. 1. kratko pregledno situacijsko poročilo o stanju tamošnjih ob-
,ff " i\< V-	1? .1 I kV/\s/.%'0p P J
= JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LITIJA javlja članom: Na našem zborovanju smo sklenili, da bomo v tem letu pred zaključkom šole hospitirali na bežigrajski ogledni šoli v Ljubljani. Predsedstvo se je obrnilo na vodstvo poskusne šole, pa je prejelo odgovor, da letos tam še ne sprejemajo hospitacij.
Hospitante bodo sprejemali šele s 1. okt. 1938. v skupinah po največ 25 udeležencev.
Prijave za jesensko hospitacijo bomo sprejemali na 1. zborovanju v prih. šolskem letu, ki bo predvidoma v septembru na litijski strani našega sreza.
Vse dolžnike prosimo, da urede zaostanke na članarini — v izogib posledic!!! — pred odhodom na počitnice — t. j. vsaj prve dni v juliju.
Prijetne, zdrave počitnice — vsem članom!	,	Odbor.
dir.. J.V Vr.Cih Ap> .'>'.V '»vVr, *. ssfoV
Šolsko leto se je nagnilo h koncu — počitnice so tu. Trdo in težko delo je bilo, posebno so ga čutili oni, ki so imeli v razredih 60, 70, 80, 90 ali celo 100 otrok, kakor vsi tisti, ki so poučevali na najnižje organiziranih šolah. Za vse je bil 10 mesecev trajajoč delavnik, za mnoge res le delavnih. Pomislimo na one tovariše, ki delujejo na najoddaljenejših enorazrednicah. Ti niso imeli delavnika le v šoli, temveč tudi izven nje. Delali so brez počitka in brez razvedrila. Za odpočitek ne zadostuje telesni, temveč mora biti istočasno duševni počitek.
Nobeden stan ne zahteva toliko zbranosti celega človeka, kakor naš. Ne zadostuje pridobljeno šolsko znanje, učitelj se mora vedno izobraževati. Zasledovati mora pe-dagoško-metodični razvoj, kakor tudi gospodarsko, tehnično in socialno stran življenja. Ni mu dovolj ozka poklicna naobrazba, zasledovati mora tako rekoč ves tehnični, kulturni in gospodarski razvoj. Da more svojemu stremljenju zadostiti, mora imeti poleg sred-
1.	Poročila odsekov.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Proračun za leto 1938./39.
4.	Volitev razsodišča sekcije.
5.	Resolucija.
Sekcija legitimacij za banovinsko skupščino ne bo pošiljala. Sreska društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila. Če zastopa sresko društvo predsednik, potrdilo ni potrebno.
Predloge za skupščino, imena delegatov in statistične podatke za tajniško poročilo naj pošljejo sreska društva sekciji najkasneje do 1. julija 1938.
sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Drago Supančič s. r.,
tajnik.
mejnih in manjšinskih šol in o značilnih narodnostnih pojavih ter v zvezi s tem predloge za obmejno in manjšinsko-šolski odsek naše sekcije. Poverite vaše delegate posebej, da sodelujejo po možnosti tudi pri seji našega odseka ob priliki naše letošnje banovinske skupščine!
Oboje smatrajte za važno in nujno zaradi priprave na našo banovinsko skupščino!
Za obmejno in manjšinsko - šol. odsek dravske sekcije JUU — poročevalec:
Vauda Mirko, učitelj, Šmarjeta ob Pesnici.
va "mmz
= ČLANOM JUU SRESKEGA DRUŠTVA MARIBOR LEVI BREG. Ker se niste odločili za 6. zborovanje v juniju t. L, se to ne vrši, zaradi česar Vas prosim sledeče: 1. Clanarinski dolžniki(-ce), poravnajte zaostalo članarino brezpogojno najkasneje prve dni v juliju t. 1. — 2. Vrnite mi še tekom junija anketne pole in statistike o odtujeni zemlji. — 3. Sporočite mi še tekom junija morebitne aktualne predloge za banovinsko skupščino, tudi predloge za poživljeno delo v našem društvu za 1. 1938./39., da bomo vedno pri odločanju, delovanju in odgovornosti udeleženi vsi! — Prijetni počitniški oddih želim vsem' in tovariško pozdravlja	predsednik.
— Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz
1. 1928. bodo proslavili svoj 10-letnico dne 9. julija t. 1. V svrho točnega dogovora se bodo zbrali istega dne ob 10. uri dop. v restavraciji »Slamič« na Gosposvetski cesti.
sY.<i' u	L;,jt/.jT ,'<<yer'',<M v ra '.
stev tudi čas. Dober učitelj porabi ves dan za svojo službo. Pet ur dopoldne za delo v šoli in ostali čas za pripravo in nadaljnji študij. Delo v šoli zahteva zbranega, zdravega in prisebnega človeka, terja vso pozornost in vse živce. Učitelj mora obvladati snov in učence. Obvladuje jih z zanimivim poukom in z disciplino, katero doseže s svojo energijo, voljo in pozornostjo. Dolgotrajna pozornost in zbranost utrujata živce. Zato prihaja učitelj iz šole zdelan. Posebno velja to za živčno slabe. Kako utruja šolsko delo, priznavajo starši sami, ko pravijo, da komaj čakajo, da odide de-ca v šolo, ker jih težko obvladujejo in še težje prenašajo njih krik. In starši imajo komaj par otrok. Kaj bi rekli, če bi jih imeli 50 do 80? Učitelj je zaposlen tako intenzivno, da nima proste niti minute. Vedno mora paziti in sodelovati.
Duševno delo utruja bolj kot telesno. Toda vsakdo rad opravlja svojo naporno službo. Veselje ima takrat, ko vidi kako napredujejo deca pod skrbnim učiteljevim vodstvom. Če-
VSEBINA:
Krajevni faktorji.
VIII. banovinska skupščina.
Ob koncu.
Počitnice so tu.
Sedem let šolskega radia
Kaj pravi češkoslovaško pedagoško mnenje o našem »strnjenem šolskem delu«?
Še o pedagoškem tečaju v Ljubljani.
Nekateri teh. pripomočki v službi sod. šole.
Vprašanje o celibatu.
LISTEK: E. Adamiču so odkrili spomenik.
UČITELJSKI POKRET: Počitniški tečaj. — Naš počitniški tečaj. — Nekaj številk iz gospodar, in soc. statistike Slovenije.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učiteljska tiskarna. — Stanovska organizacija JUU. - Šolski radio. '
prav je naša služba naporna, bi ne smeli biti z njo nezadovoljni. Vsakdo mora priznati, da je v primeri z mnogimi drugimi poklici vendarle lepa. Res je, da je učitelj tisti uradnik, ki mora v vsako najbolj oddaljeno in zapuščeno vas; res je, da mora stanovati v nezdravih prostorih, res je, da je v razredu v nezdravem zraku izpostavljen vsem mogočim boleznim, posebno jetiki in revmatizmu, kar dokazujejo številni smrtni primeri učiteljev. Vse je res. Toda prišel bo čas, ko se bodo tudi ti nedostatki zmanjšali ali odstranili. Upajmo, da bodo zidali bolj zdrave, zračne in sončne razrede in sobe; upajmo, da se bodo uredile razmere glede službovanja v oddaljenih in težkih krajih; upajmo, da se bodo življenjske razmere nekoč izboljšale.
Ali smo kdaj pomislili, da ima učiteljski poklic tudi lepe strani in da je stanovska organizacija priborila že marsikatero olajšavo? In najlepše kar imamo — so naše počitnice. Niso radi nas, so radi mladine, da se telesno in duševno opomore od napornega šolskega dela. V naprednih državah so počitnice še dalj še. Z mladino smo jih deležni tudi mi, da si z mladino vred odpočijemo in telesno okrepimo. Porabiti jih moramo smotrno; počitnice morajo biti v prvi vrsti namenjene okrepitvi — telesni in duševni. To morajo imeti pred očmi vsi. Koliko manj obolenj bi bilo med učiteljstvom, če bi počitnice uporabljali res za počivanje. Zalibog je to radi gmotnega stanja učiteljstva v današnjem času težko izvedljivo. Letovanje je za učitelja predrago. Da bo pa možno, je treba resnejše misliti na učiteljske domove, kjer bi učiteljstvo ceneje letovalo. Poštni uradniki imajo svoje okrevališče na morju v Kastel Lukšicu, kamor potujejo vsako leto poštni uradniki iz vse države. Kakor nekaterim prija morje, koristijo drugim planine. Zato zidajo poštni uradniki planinsko okrevališče na Pohorju. Zalibog sta domova premajhna, da bi mogla sprejeti vse uradni-štvo. Učiteljstvo Slovenije bi samo potrebovalo dva doma, enega na morju, drugega v planinah. Cene v teh okrevališčih bi morale biti primerne gmotnemu stanju učiteljstva, da bi jih mogli obiskati vsi učitelji. Družine bi morale biti deležne še prav posebnih ugodnosti. Po prizadevanju društva za postavitev obmorskega učiteljskega doma v Omišlju in posebno po prizadevanju tovariša Kocijančiča je zamisel pred realizacijo. Društvo še vedno nima dovolj sredstev, ker je delež previsok. Deleži bi se mogli znižati, če bi pristopilo čim več ali vse učiteljstvo. Baš tako bi bilo potrebno okrevališče na planinah na Pohorju ali na Gorenjskem. Učiteljstvu bi bilo omogočeno obiskati morje ali planine. Kakor je vsem dobro znano, si učitelj težko privošči počitek v letoviščih, ker stane dnevna oskrba najmanj 50 din, t. j. 1500 do 2000 din mesečno. To so za nas previsoki izdatki, ker jih ne zmoremo. V poštnem domu v Kaštel Lukšiču stane dnevna oskrba ca. 25, t. j. 750 din mesečno. To vsoto bi zmogel marsikdo.
Opozoriti hočemo še na eno perečo točko Učitelj seznanja mladino z lepoto in običaji naše domovine. Da more uspešno vzgajati mladino, mora najprej sam poznati domovino. Primerno bi bilo, da pristane oblast na eno brezplačno potovanje v počitnicah. Na ta način bi moglo učiteljstvo spoznati lepote in zanimivosti naše države in z njimi seznaniti svoje učence. Sam vem, da morem izčrpno pripovedovati le o onem, kar sem sam videl. Vsakdo bi med šolskim letom prijavil svoje potovanje, nakar bi dobil brezplačno vozovnico. Misliti bi morali tudi na študijska potovanja v inozemstvo. Taka potovanja uče človeka in veže pedagoge raznih držav.
Počitnice so tu! Pomislimo, koliko uradnikov čaka na nje in kako bi bili zadovoljni, če bi dobili svoj dopust baš najlepši čas — julij in avgust. Zato ne iščimo vedno nekih prednosti pri drugih stanovih, temveč priznajmo, da jih imamo tudi mi. Imamo naše počitnice. Pričakujmo jih z veseljem. Vsi pa pomislimo, da morajo služiti naši okrepitvi. Porabimo jih v dobro duševnega in telesnega zdravja. Da bi južno sonce in prekrasne planine pregnale vse težke skrbi in vrnile izrabljene moči ter veselje do dela — želi vsem tovarišem	—a—.
Počitnice so tu
Obmejnim učiteljskim društvom
Sedem let šolskega radia
Že nekaj let prištevamo tudi radio med najmodernejše učne pripomočke nove šole. V mnogih državah je radio obvezno uvedeni učni pripomoček, in nujna posledica tega ukrepa je, da ima prav vsaka šola svoj radio-aparat. Tudi naše stremljenje mora iti za tem; kajti ko bo pri nas imela vsaka šola svoj radio, takrat bodo tudi naše šolske oddaje dosegle ono višino, ki je taki ustanovi nujno potrebna. Toda kljub skromnim začetkom so naše šolske oddaje v teku let žele večkrat prav lepa priznanja in pohvale. In sedaj, ko mineva že sedmo leto šolskega radia je prav in potrebno, da se ozremo nekoliko v preteklost, pregledamo izvršeno delo in sestavimo tudi program za bližnjo bodočnost.
Na pobudo Prosvetne zveze, takratne lastnice radio - postaje in s pristankom kraljevske banske uprave, je bil pri sekciji JUU 1. 1931. osnovan poseben odsek, ki mu je bila poverjena naloga voditi vse priprave in skrbeti za šolske oddaje. Po resnih predpripravah je »kukavica« v ljublj. študiu prvič zaku-kala v sporočilo šolski mladini, da se začenja tudi zanjo nova doba, ko bo lahko pred radio - aparatom poslušala mnogo poučnega, zanimivega in zabavnega. Res skromni so bili začetki, kajti le malo šol je imelo svoje aparate, toda prav uvedba šolskih ur je dala pobudo, da je marsikatera šola nabavila svoj aparat, največ pa so pripomogli k uspehu in popularizaciji šolskih oddaj oni upravitelji in učitelji, ki so dali svoje radio - aparate na razpolago, da je smela mladina poslušati njej namenjene oddaje.
Tedensko sta prirejeni le dve šolski uri, toda kljub temu pomenja to letno povprečno 65 oddaj za šolsko mladino. In v sedmih letih je »kukavica« oznanjala že 455 krat tudi šolam njihove ure. Res veliko je to število, a še pestrejša vsebina raznih oddaj. Vrstila so se predavanja, šolski nastopi, reportaže in pokrajinske oddaje, slušne igre in glasbene produkcije, dvogovori, proslave in razgovori z učenci, vse, prav vse je poskušal odbor, da bi
Emilu Adamiču so odkrili spomenik
V soboto, 11. t. m., je Glasbena Matica odkrila v parku pred svojim poslopjem spomenik pokojnemu skladatelju Emilu Adamiču. Žalne svečanosti se je udeležilo veliko število pokojnikovih častilcev in mnogo njegovih prijateljev. Gospoda bana je zastopal prosvetni načelnik dr. Lovro Sušnik, škofijski ordinariat kanonik dr. Kimovec, mestno občino podžupan dr. Ravnihar; navzoči so bili tudi češkoslovaški konzul Minovski, pevska društva, skladatelji in bolgarski. trgovci, ki so posetili trgovski kongres v Ljubljani. Zastopstvo je poslala tudi sekcija JUU za dravsko banovino v Ljubljani in Učiteljski pevski zbor, ki je položil pred spomenik lep venec.
Žalna svečanost se je pričela s slavnostno predigro, ki jo je izvajala godba Sloge. Spomenik je odkril predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar, ki je v lepih besedah opisal pokojnikove zasluge za slovensko glasbo. Prav tako je predsednik Hubadove pevske župe dr. Švigelj proslavljal pokojnikovo delo, ki bo slovelo toliko časa, dokler bo živel slovenski rod.
Učiteljski pevski zbor ni mogel povabiti k tej žalni svečanosti celokupnega svojega članstva, ker ima učiteljstvo ob koncu šolskega leta v šoli največ dela. Pred spomenikom svojega pokrovitelja se bo poklonil meseca julija, ko bo priredil v Ljubljani večdnevni pevski tečaj.
Tajnik UPZ je pri odkritju imel sledeč nagovor:
Spoštovana gospoda!
Pred velikim duhom slovenskega guslarja se klanja tudi Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič. Tesna povezanost med pokojnim Adamičem in učiteljskim stanom je dala uči-teljem-pevcem najboljšega vodnika in sveto-
dvignil pestrost oddaj, ki so namenjene šolski mladini, za katero je treba izbirati izmed dobrega vedno le najboljše. Ce se pa to ni vedno posrečilo, je treba upoštevati dobro voljo, ki je vedno obstojala in tudi pripravljenost ustreči vsaki upravičeni pritožbi. Da bi odbor čim laže upošteval želje malih poslušalcev, je bilo uvedeno tudi dopisovanje, a vsako leto ob začetku šole je bilo učiteljstvo pozvano k sodelovanju, in prav učiteljstvo je s svojim marljivim delom poleg ostalih sodelavcev največ pripomoglo k dvigu te velevažne ustanove.
Nastane tudi vprašanje upravičenosti obstoja šolskega radia. Po točnih poročilih ima približno 250 šol priliko poslušati šolske oddaje. Vsekakor lepo število, vendar je to komaj dobra četrtina vseh šol v Sloveniji. Ce suponiramo še dejstvo, da nima menda niti ena meščanska in ne srednja šola radio - aparata, tedaj vidimo, da nam še mnogo manjka.
Spopolnitev šolskih oddaj je v interesu našega šolstva res nujno potrebna, toda misliti je treba predvsem na zvišanje števila radio - aparatov. Ce bi imele poleg vseh ljudskih šol tudi srednje in meščanske šole svoje aparate, tedaj bi se lahko mislilo na posebne oddaje za ljudsko, za nižjo in za višjo srednjo šolo. To pa je stvar bodočnosti in vprašanje naše delavnosti in tudi prizadevanja za spopolnitev šolskega radia, ki naj ne služi samo šoli, marveč postane, kot je to njegov namen, tudi najvažnejši faktor narodnega izobraževanja.
Kljub mnogim težkočam se je ta, za modernizacijo našega šolstva zelo važna ustanova vzdržala že sedem let in se je v primeri s skromnimi začetki zelo dvignila, a ne iz lastnih sredstev, marveč s podporo kr. banske uprave in radio - postaje. Da se bo pa mogla v bodoče spopolnjevati še nadalje in se dvigati čim višje, je odvisno le od tega, kako bo učiteljstvo razumelo in delalo za popolno uresničenje apela.
Vsaka šola imej svoj radio - aparat.
valca, a slovenski glasbi najplodovitejšega skladatelja.

Pokojni Emil Adamič z UPZ v Bolgariji.
Ker je bil pokojnik prvotno sam učitelj, je razumel potrebe učiteljskega stanu. Vse njegovo vzgojno prizadevanje na učiteljišču je stremelo za ciljem, dati narodu res dobre pevce in pevske organizatorje. Na stotine in stotine slovenskih učiteljev dela danes na polju glasbe po njegovih nasvetih in z isto ljubeznijo, kakor jo je poznal on sam. S tem je pripravljal UPZ dober naraščaj in danes lahko trdimo, da so vsi sedanji člani in članice UPZ njegovi učenci. Svojim učencem je kazal na pevskih turnejah narod, njegovo življenje in njegovo pesem. Za nje mu ni bila pretežka nobena žrtev.
le', ki sta ga napisala Vrane in Dolgan. Avtor-nega gledanja. Medtem ko je bila dunajska reforma osnovana na koncentraciji tudi v strnjenem pouku, najdemo pri E. Vrancu že strnjeni pouk iz globalizacijskega vidika. Češkoslovaškemu čitatelju se bo zdelo, da sta imeli naša teorija in praksa, ki ju Vrane dobro pozna — odločilen vpliv na njegovo pojmovanje in poizkusno delo. Pač jasen dokaz, kako se pedagogika medsebojno koristno oploja brž ko se avtor približa svetovnemu razvoju. Edino to svobodno gledanje mu omogoča, da ustvarja svojstveni sistem, ki je utemeljen po strukturi njegovega okolja, v katerem dela.
Formalno je spis primerno razčlenjen. Avtor je prijatelj grafičnega ponazorovanja, s katerim hoče konkretno pribiti svojo misel. Citatelj bo v knjigi našel množico zanimivih misli in drugih neposrednosti.
Misli, ki jih je tu navedel, je praktično uporabil v mnogih daljših soisih, posebno zanimiv je ,Podrobni učni načrt za ljudske šo-
Ob čitanju vabil v našem stanovskem glasilu za udeležbo pri pedagoškem tečaju v letošnjih počitnicah v Ljubljani sem se spo- » mnil na svoja prva službena leta, ko smo mladi učitelji sami mislili na izboljšanje pouka in vzgoje. Brez načrta in nasveta od katere koli strani smo iskali po knjigah rešilne poti, ki bi nas osvobodila okovov uglajene Herbartov-ske pedagogike. Zdi se mi, da smo se pod vplivom stikov z drugimi narodi na obmejnem ozemlju, s poznavanjem naroda in njegovih osobin, približali novim učnim in vzgojnim načelom. Mnogo ovinkov smo napravili pri iskanju novih poti, mnogo sil smo v svojem mladostnem zaletu potrošili brez haska, vendar je bilo vse to potrebno. Kant pravi: »Samo volja k dobremu je absolutno dobro.« Tako je tudi z izobrazbo. Vrednost ima tista večna žeja po spoznanju resnice, ki gori v nas. Večno iskanje samega sebe, iskanje potov k vedno novim smotrom, je nenapisan zakon življenja, ki se mu pokori vsa priroda in tudi človek, ves tvarni in duhovni svet.
Ali je mogoč postanek v toku življenja?
le«, ki sta ga napisala Vrane in Dolgan. Avtorja sta bila odlikovana z nagrado za najboljši jugoslovanski učni načrt za ljudske šole. V uvodu se avtorja naslanjata na moj pojem konsolidacije pouka, kakor sta ga spoznala v praksi naših reformnih šol. Tudi to delo priporočam v študij našemu učiteljstvu. V njem se jasno kaže iznajdljivost avtorjev in marljivost, ki spominja na Krieblov Zbornik o strnjenem pouku.
Obe knjigi, o katerih referiramo, sta dokaz živega reformnega gibanja v Jugoslaviji, posebno pri Slovencih. Za čsl. pedagogiko je razveseljivo to, da se je ustvaril živ pedagoški stik, ki zamore dati dragoceno smer tudi našemu delu. Spoznavanje in zbliževanje ne sme ostati samo enostransko.« Vaclav Prihoda.
Pristašem in protivnikom strnjenega pouka pri nas priporočamo, da primerjajo Pri-hodovo mnenje s člankom Fr. Cička v »Slov. učitelju« št. 5./6. »Kakšna naj bo torej naša šola«! Klasičen primer našega podcenjevanja!
Poslušam nekatere mlade tovariše, ki se trkajo na prsa, češ, mi že vse to znamo, saj smo se učili na učiteljišču. Tisto znanje kmalu skopni in potem ostane duševna praznota.
Priznati pa moramo, da so taki samoza-dovoljneži redki. Ob predlanskem tečaju v Ljubljani smo videli dnevno preko 200 učiteljev, ki so prišli gasiti duhovno žejo na tečaj, ne samo ob besedah predavateljev, temveč ob mislih, ki jih pove eden ali drugi izmed tovarišev v pogovoru ali v debati, to je, v osebnem stiku z večnimi iskalci novih duhovnih oblik pridemo do novih spoznanj in novih pobud za nadaljnje delo.
Program predavanj na tečaju, ki je bil objavljen v listih, je sicer precej raznovrsten, toda iz vsega se vidi želja spoznati slovenskega človeka, njegov duhovni obraz, njegove življenjske prilike in iz teh spoznanj najti boljše načine vzgoje in pouka.
Vsak učitelj, ki se trudi ob rešitvi teh vprašnj, bo gotovo dobil na tečaju novih pobud za svoje delo; zato bo gotovo tečaj dobro obiskan.
Kal pravi ieškoslovaško pedagoško mnenje o našem „strnjenem šolskem delu"?
Vodilna čsl. pedagoška revija »Vestnik pedagogicky« prinaša v svoji 4. štev. oceno E. Vrančevih »Osnov strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi« (lanska SŠM) in Jos. Dolgan-E. Vrančevega »Podrobnega učnega načrta«. Oceno je napisal najpomembnejši reformator čsl. šolstva univ. doc. dr. Vaclav Prihoda v Pragi. On pravi:
»Knjiga ,Osnove strnjenega šol. dela' pomembnega slovenskega pedagoga E. Vran-ca, ki je pred 2 leti obiskal z ekskurzijo prof. G. Šiliha Češkoslovaško, presega po svoji vsebini slov. pedagoško literaturo. Študirali bi jo naj tudi pri nas. Avtor prikazuje v njej načrt strnjenega pouka, ne morda v koncentracijskem smislu, temveč z vidika globalnega pouka.
Uvod knjigi je napisal dr. Karel Ozvald, prof. pedagogike na ljubljanski univerzi. E. Vrane navaja najprej teoretsko utemeljitev strnjenega pouka iz sociološkega, psihološkega, pedološkega in didaktičnega vidika. Obširno tolmači pojem .totalnosti' z raznih stališč, posebno iz vidika družbene enotnosti, v razmerju do učenca, do učitelja in do učnih sredstev.
Nato kratko prikazuje razvoj strnjenega pouka pri Radkeju, Komenskem, Pestalozziju, Herbartu. Avtor navaja pregled koncentracij-
skih sestavov in dodaja primere koncentracije iz svoje začetne prakse v Studencih pri Mariboru. V poglavju o ,delovne pouku' razmotriva E. Vrane o antinomijah (nasprotjih): racionalnost — iracionalnost, vezanost —• svoboda, vodstvo — rast, statika — dinamika, aktivnost — receptivnost, metoda — osebnost. Zopet dodaja didaktične primere iz lastnega dela. Zelo zanimivo prikazuje prizadevanja za strnjeno šolsko delo v današnji pedagogiki (v Nemčiji, Švici, posebno pa Češkoslovaški). Izredno pozornost posveča pojmu globalnosti, kakor ga definiramo mi in pa Decroly.
Čisto pravilno se pridružuje tudi problemski in projektovi metodi. Za nas je posebno zanimiv pregled globalnih prizadevanj v praksi iz vidika strnjenega šolskega dela pri Slovencih (Pibrovec, Žerjav, čiček in drugi). Temu teoretskemu razglabljanju sledi podroben sestav po nekakih središčih zanimanja, ki so obdelani iz 5 vidikov: domoznanstvo, uč. jezik, elementarna izkustva, risanje, ročno delo, glasbena in telesna vzgoja.
Iz knjige se jasno vidi, da E. Vrane ni samo teoretsko, temveč tudi praktično prodrl v problem strnjenega pouka. Tu ne gre le za posnemanje dunajskega sistema, kakor bi morda kdo mislil pri površnem pregledu se-
Nekateri tehniinl pripomočki v službi sodobne šole
(Nadaljevanje in konec.)
Veliko šol si je v boljših časih nabavilo pisalne stroje. Na tak stroj natipka gospod upravitelj letno ca 200 dopisov in do 20 konferenčnih ter ostalih zapisnikov. Ves ostali delovni čas pa stroj počiva.
Danes in včeraj in še dolgo v jutrišnji dan tožimo in bomo tožili radi pomanjkanja dobrih in primernih učnih knjig. Prisiljeni smo loviti učno tvarino po vseh dostopnih virih. To gradivo si potem običajno zapišejo učenci v svoje dnevnike. Časa vedno primanjkuje, program je obilen, poglobitev v delo je najčešče dvomljiva, ker si morajo učenci snov takoj zabeležiti: korekture teh zvezkov so strah in groza vsakega učitelja. Učenci ma-žejo, hitijo in si nujno pokvarijo pisavo. Koliko papirja se s tem brez haska vsako leto uniči! Pa to spada že med narodno gospodarske probleme. So šole, kjer učitelj samo diktira, učenci pa pišejo do onemoglosti in krčev. Učitelj bi ne bil nič bolj obremenjen, ako bi po vsestranski poglobitvi z učenci v enoto, sedel sam za pisalni stroj, in po dogovoru z učenci, natipkal najpotrebnejšo vsebino radi orientacije pri ponavljanju. Na hektografu se da v 30 minutah doseči 50—60 ponatisov. V višjih razredih bi lahko razmnoževali učenci sami. Medtem bi imeli ostali učenci dovolj
S porastom njegove moči in slave je rasla tudi vez z UPZ. Postal je njegov predsednik in voditelj. Vodil ga je po zmagovitih poteh navzgor, dokler ni omahnil... S slovanskim romarjem, z graditeljem slovanske vzajemnosti so se UPZ odpirala vrata povsod na ste-žaj. Povsod so nas sprejemali prisrčni in mi... mi smo bili nanj ponosni. Tako je bilo v Bosni in Dalmaciji, tako je bilo na Češkoslovaškem, tako je bilo v Bolgariji in tako bi bilo vnaprej ...
UPZ se je čutil počaščenega, ko ga je smel vidno odlikovati za delo v zboru in za delo na polju slovenske glasbe sploh. Nadel si je, še ko je snoval v njegovi sredi, njegovo ime in ga tako ovekovečil za večne čase. Skromen je to spomenik njegovemu velikemu duhu, skromen za nas, a tem pomembnejši za potomce.
Pokojnikov nemirni in večno snujoči duh je našel svoj počitek, njegova mogočna in zmagovita pesem je ostala neizpeta...
Ko danes odkrivamo spomenik skladatelja, ki je vse svoje življenje prisluškoval utripu narodove duše, želi na stotine in stotine slovenskih učiteljev-pevcCv njegovi duši miren pokoj, a njegovemu spominu večno slavo!
V okviru žalne svečanosti za pokojnim Emilom Adamičem je priredila Hubadova pevska župa s svojimi zbori koncert. Zbori so nastopili s skladbami, ki so jih izbrali izključno iz bogate zakladnice pokojnikovih del. Nastopili so: Glasbena Matica, Bežigrajsko pevsko društvo, Delavsko glasbeno društvo, Ljubljanski Zvon, Sava in drugi. Za zaključek so nastopili združeni zbori s sprem-ljevanjem godbe Sloge, ki so pod vodstvom tov. Venturinija zapeli pokojnikov mešani zbor »Ecce dolor«.
Glasbena Ljubljana se je oddolžila Emilu Adamiču.	Vir.
časa za skiciranje, ilustriranje, lepljenje in ostalo ponazorovanje enote. Ker je lahko tekst samo na eni strani, nalepijo učenci ves ilustracijski material na drugo stran. Take liste bi hranili otroci v registerskih mapah, kjer bi bili dobro pritrjeni. Med letom bi se taka delovna knjiga lepo in pregledno napolnila in bi tvorila zaključeno celoto. Stroški? 100 pol gladkega brezlesnega in močnega papirja stane največ 20 din. Na leto bo potreboval vsak otrok največ 50 do 70 pol. Pola kopirnega carbon papirja za matrice stane okoli 1,5 din in zadošča za vsaj 30 matric. 4 metre dolga hektografska koža velja 70 din. Za eno šolsko leto popolnoma zadoščata 2 koži. Registerske mape so po 2 din, vse računano po cenah na drobno. Potreben je še luknjač za pritrjevanje listov v mape. Naj vsak za svoje potrebe preračuna stroške in potrato časa za ta način, in stroške za zvezke po dosedanjem načinu v šolskem letu. Samo-delavnost učencev s tem ne bi bila prav nič okrnjena, smisel za estetiko in za red pa se moreta poglobiti. Izognemo se tako tudi gozdu debelih pravopisnih in smiselnih napak, ki so strah slehernega razrednika in morejo postati celo predmet spodtikanj vsakega predstojnika, če je pikolovec. Ako uvedemo to razmnoževalno prakso, moremo zahtevati od otrok tudi bolj skrbno in počasi spisane neizogibne šolske in domače vaje. Ali ni baš divjanje pri pisanju ena izmed velikih ovir pridobiti si čitljivo individualno pisavo? Zadnjo trditev podpišejo vsi naši akademiki, ki imajo nečitljiv rokopis, z obema rokama.
Prve dotacije za novo proračunsko leto že prihajajo na naše šole. Upravitelji si belijo glave, kako bi jim iz malega zraslo veliko. Pri administraciji in kroženju javnega denarja se vse preveč poudarja štednja, šted-nja, štednja, premalo pa racionalna in ekonomična porazdelitev in poraba razpoložljivega denarja. Daleč za zv,enečim utripom sodobnosti caplja naša šola in štednja v nepravem času in na neprimernem koncu je njena zanesljiva zavora.	* L. P.
Pomladne novosti
za dame in gospode
priporoča po nizkih cenah tvrdka
IGN. ŽARGI, Ljubljana
Sv. Petra cesta Stev. 11
Slaščičarna • ilUiJfllV • Gostiln a
LJUBLJANA
nasproti pošti
se priporoča cenjenemu učiteljstvu
Se o pedagoškem teiaju v Ljubljani
Vprašanje o celibatu
Klic mlade {ovarišice.
Po vseh znakih sodeč se zdi, kakor da je vprašanje cčlibata zaspalo. Nikjer se več ne piše o njem, ženska društva so umolknila, na učiteljskih zborovanjih se ga komaj omenja in celo na velikih skupnih zborovanjih je postavljen celibat med drugovrstne naše zadeve. Skratka borba za ukinitev celibata je popolnoma prenehala. In vendar je to vprašanje za nas življenjske važnosti, ker odloča usodo mnogih koleginj in zmanjšuje vrednost vseh učiteljic. Spočetka se tega nismo niti zavedale, ker se nam je zdelo neverjetno, da bi mogla taka določba ostati v veljavi. Zakaj bi si ne smele iskati življenjskega druga po srcu? Kdo mi sme kratiti pravice do sreče, če izpolnjujem vestno vse dolžnosti? In vendar se je to zgodilo. Ze skoraj leto dni visi nad nami ta Damoklejev meč, ki vedno bolj grozi. V teh mladih pomladanskih dnevih, ko tako jasno čutim, da sem del cvetoče narave, da so se vzbudile tudi v meni vse sile, da bi vzbrstele v sreči, tedaj mi zaseka v razum temna misel, ne smeš biti živo bitje, za kruh moraš prodati svojo srečo in svoje srce. Ne smem uži-
vati pomladi in jesen mi mora biti nerodovitna. Kdo ima korist od tega? Kje so oni, ki so nastopili službo, ker se jim je umaknila srečna koleginja, ki je našla moža, kateri more ustanoviti družino brez njene materialne podpore. Brezposelnost se z odredbo o celibatu ni zmanjšala. Tudi šolsko delo ni z njo pridobilo, ker tudi to je uspešneje čim več toplote in zadovoljstva je v njem. Toda kako naj bo človek zadovoljen, i:	iiv.vn <v,v
t 1'1/,'i	\ j' 6 .i In vendar: kje je
rešitev? Ali naj si same poiščemo izhoda, onega polovičnega, ki bo utešil naše prekipevajoče sile?
Kaj pravite tovarišice? Ali ni čas, da se zganemo same? Nobenega zborovanja ne bi smelo biti, kjer se ne bi oglasile z zahtevo, da se celibat ukine. Vsa društva pri katerih sodelujemo, moramo pridobiti za to, da nam pomagajo. Prepričati moramo vso javnost.
Ne zanašajmo se na druge. Vsaka izmed nas mora takoj na delo. Življenje nas je pahnilo v borbo za kruh, pokažimo, da se znamo boriti tudi za svojo srečo!	-na.
Učiteljski pokret
Počitniški težai
Kakor je bilo naznanjeno že v prejšnji številki »Učiteljskega tovariša«, se bo vršil letos po naši banovinski skupščini dvodnevni tečaj »Učiteljskega pokreta« s sledečim sporedom:
1.	Otvoritev po predsedniku sekcije.
2.	Naš program.
3.	Naša pot.
4.	Praktič. izsledki našega dela v razredu.
5.	Preiskovanje inteligenčne stopnje naših otrok.
6.	Preiskovanje prehranljivosti naših otrok.
Tečaj se bo vršil v telovadnici gluhonem-nice v Ljubljani, Zaloška cesta 5, nasproti bolnice v sredo in četrtek, t. j. 13. in 14. julija t. 1.
Začetek v sredo, 13. julija ob 10. uri.
Naš počitniški tečaj
Čemu se bomo sestali?
Leto dni je preteklo odkar smo pristopili k sistematičnemu izvajanju našega programa. Ugotoviti moramo, da zaradi vedno širšega kroga članov in simpatizerjev našega pokreta, ne pozna prilično število teh naš program in naše končne cilje; zaradi tega so tem tudi cesto nerazumljiva naša pota in naše metode dela, kar se je posebno pokazalo pri izpopolnjevanju letošnjih anketnih pol. Poleg tega so se pokazali razni tehnični nedostatki in pomanjkljivosti, ki so uspešen razvoj dela tekom leta ovirali. Da se v bodoče izognemo vsemu temu, je nujno potrebno, da se sesta-nemo.
Naša — rekli bi — usoda je v tem, da smo razkropljeni širom Slovenije in da imamo le redko priliko, da se sestanemo in med seboj pogovorimo. Več glav več ve in več oči več vidi. Objektivna samokritika je najmočnejši korak in prvi predpogoj k odstranitvi nedostatkov in napak pri delu. Vsak posameznik bo iz svojih dosedanjih izkušenj doprinesel ono, kar je potrebno za čim jasnejši in točnejši program dela v bodočem letu, ki naj postane tako proizvod in last nas vseh.
Na dnevnem redu je poleg ostalega še razpravljanje o »preiskavanju prehranljivosti naše mladine« in »preiskavanju njene inteligenčne stopnje«. Je to dvoje poglavij, ki bosta tvorili glavno težišče našega dela v bodočem letu. S tema dvema poglavjema bomo orali pri nas ledino, zato so metode tega dela večini tovarišev(-ic) neznane, saj o tem nismo
slišali ne na učiteljišču v času naših dijaških let in ne na našjh počitniških pedagoških tečajih.
Posebej moramo opozoriti na zadnje poglavje, t. j. preiskavanje inteligenčne stopnje naše mladine, in to z ozirom na pomen in de-likatnost tozadevnega dela. Kakor smo bili pred leti še nesigurni glede izbire tozadevne metode, ki bi najbolj odgovarjala prilikam in razmeram, v katerih raste naša mladina, pa smo danes v tem pogledu že toliko na boljšem, da imamo na razpolago »Beograjsko revizijo Binet-Simonove skale za določanje inteligenčne stopnje«, ki je nedvomno našim prilikam najbližja in katera bo služila za osnovo pri našem nadaljnjem delu. Preden pa pristopimo k temu delu, se pa moramo z metodo dodobra seznaniti. V to svrho bodo na tečaju dani teoretični napotki in praktični primeri z demonstracijami. Da bi bilo na tečaju čim tesnejše sodelovanje vseh, je želeti, da tovariši predelajo še pred tečajem knjigo dr. Borislava D. Stefanoviča: »Merenje inteli-gencije sa uputstvom za upotrebu beogradske revizije Binet-Simonove skale«. Knjiga se naroča preko Učit. tiskarne.
Vsem onim, ki še skeptično gledajo na naše delo in ne vidijo ogromen pomen tega dela za naše šolsko in izvenšolsko življenje, bo prikazal praktično uporabo našega dela v razredu priznani pedagoški praktik.
Naj ne bo nikogar iz naših vrst, ki bi se tečaja ne udeležil. Vodstvo pokreta bo preskrbelo cenena prenočišča in prehrano.
Nekaj številk Iz gospodarske in socialne statistike
Slovenije
Statistika prebivalstva.
Po velikosti obsega dravska banovina v Jugoslaviji 6,4 % vsega državnega ozemlja, po prebivalstvu pa ima celo delež 8 %.
Leta 1935. je imela 1,177.821 prebivalcev, 74,93 na kvadratni kilometer, in sicer v podeželskih okrajih 1,070,433, v avtonomnih mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj pa skupno 108.388. Živelo je v vaseh 82,5, v mestih pa 17,5 % prebivalstva. Temu primerno so se delili po poklicih na tele glavne razrede: kmetje 690.561 ali 60,35 %, industrija in obrti 223.017 ali 19,49 %, upokojenci in rentieri 52.061 (4,55 %), javni uslužbenci in svobodni poklici 46.109 (4,03 %), promet 45.264 (3,96 %), trgovina 31.383 ali 2,74 %, rudarstvo in topil-ništvo 27.791 (2,43 %), vojska 6274, razni dninarji 3702, nastavljenci den. zavodov 3651, ostali 14.485 oseb. — Prevladuje sistem malih krajev, tako da imamo 40 mest in trgov s po manj ko 1000 prebivalcev, a le 10 mest in trgov z nad 2000.
Zaradi razvite industrije in modernejšega, knjižnega gospodarstva in stroge uprave plačuje dravska banovina dosti več davka, kot bi po njeni površini mogli pričakovati. V splošni vsoti davčnih dohodkov države plačuje naša banovina 13,8 % (neposredni davki 250 milijonov), v vsoti davka na poslovni promet pa celo 18 % (približno 45 milijonov dinarjev). Da dobi od drž. dohodkov neprimerno manj kot pa prispeva, je razvidno iz razdelitve državnih razhodkov, največjo razliko Pa trpi že vsa leta v omenjenem davku na Promet, iz katerega tudi letos ne bo prejela yeč ko 2,9 milijona dinarjev. Vzrok za tako 'zrazito davčno preobremenitev in slabo do-lranje je še doslej napačno uvrščanje naše ^anovjne med aktivne pokrajine, medtem
Savska banovina agrarno pasivna pokrajina.
Kmetijstvo in gozdarstvo dravske bano-¿'"e imata po statistiki iz leta 1922. 1,600.000 51 iar?v zemljiške površine. Od tega je samo •63 % obdelane zemlje (njiv, vrtov, vino-
gradov, pašnikov), 42,65 % je gozdne površine in 5,72 % neobdelane površine. Od vseh 190 tisoč gospoda/^tev je bilo 160.000 gospodarstev zvezanih z zemljiško posestjo. Naša gospodarstva pa so bila večinoma drobna, pasivna posestva, kar kaže sledeča preglednica:
Štev. gospodarstev	površina	v %
23.700	po 0 — 0,5	ha
17.800	„ 0,5— 1	„
22.400	„ 1 — 2	„
38.500	„ 2 — 5	„
33.700	„	5 —10	„
11.400	„	10 —20	„
5.000	nad	20 ha
14,5 11,2
14.0
24.1 21,1 11,4
3,7
Pod 5 hektarjev zemlje torej ima pri nas 63,8 odstotka gospodarstev ali 101.600 družin. — Po zanesljivih podatkih je bilo 60 odstotkov ali 131.000 družin poljedelcev, od teh pa 30.000 nesamostojnih, oziroma viničarjev.
Iz gornjih številk je razvidno: 1. agrarna prenaseljenost Slovenije, in sicer pride pri nas na 1 km2 njivske površine 221 duš, v vsej Jugoslaviji le 180 (v Romuniji 140, Danski 37);
2.	agrarna pasivnost Slovenije, ki jo še pojasnjuje razdelitev na gozd in polje, ker je gozda 691.000 ha, zemljišč pa le 836.000 ha, in
3.	nerentabilnost našega kmetijstva, ta neren-tabilnost seveda kot naravna posledica prevelike razdrobljenosti kmečke zemlje in premajhne rodovitnosti.
Navedene ugotovitve so tem pravilnejše, če upoštevamo, da je velik del zemlje, zlasti gozda, v veleposestniških rokah, dalje še to, da je veleposestniška površina 170.000 ha gozda večinoma last tujcev in da se agrarna reforma ni izvedla do kraja niti po določenem načrtu. Bistven in glavni pogoj za rentabilnost kmetijskega gospodarstva pa je — razen rodovitnosti zemlje — pridelovanje za trg. Da za trg naše kmetijstvo ne producirá iz nobene kulture, je povsem razumljivo in to potrjuje tudi sledeče razmerje kultur, po katerem je bila njivska kultura razdeljena takole: žito in koruza 62 %, krompir in korenje 20,
živinska krma 10, fižol in leča 3,5, ali po banovinski statistiki iz 1.1931. od 381.752 ha za-seva 58 za prehrano, 41 za krmo, 0,85 za industrijske rastline, 0,15 % za ostale.
Slabi talni pogoji in prenaseljenost so tudi krivi, da ne napreduje naša živinoreja vsaj na predvojno višino. Tako je v naši banovini
nad 35 tisoč kmečkih gospodarstev brez vozne živine.
Zelo podobno učinkuje v vinogradništvu dejstvo, da je večina vinogradov last nekmetov. Naravna posledica je, da naša vas svojega prebivalstva ne preredi, marveč ga mora izseljevati, oziroma je zapisano zadolževanju in propadanju. Dejansko smo Slovenci zadnja desetletja dajali ves višek prebivalstva v tujino, propadati pa je začel naš kmet, ko izseljevanje ni bilo več mogoče, predvsem v letih svetovne gospodarske krize, ko je zastala tudi industrializacija dežele.
Nujnost industrializacije
se je za dravsko banovino pokazala že davno pred povečano konkurenco drugih agrarnih dežel, vendar pa se v Jugoslaviji naša agrarna ' pasivnost občuti vedno bolj, Slovenija vedno več hrane uvaža, manj izvaža. Ze s tega vidika je treba poudariti tudi nevarnosti, ki jih krije krivična davčna obremenitev Slovenije. Računati moramo, da je po poročilu Privilegirane agrarne banke v dravski banovini nad 42.000 kmetij prezadolženih, ki dolgujejo nad pol milijarde dinarjev. Dalje se mora tudi pri davčni politiki upoštevati dvig prebivalstva, čigar gostota se je povečala v desetih letih pred krizo od 65,13 (leta 1921. do 1931.) na 70,32 na kvadratni kilometer in znaša zdaj 76 proti državnemu povprečju 56. Že leta 1931. pa je padla zaposlitev v trgovini in prometu od 8,37 na 5,79 % ter v poljedelstvu od 63,17 na 60,93 % (pred vojno 66,8).
Dejstvo davčne preobremenitve
je dovolj dokazano, če navedemo le nekaj številk iz statistike državnih in samoupravnih dajatev. V primeri z ostalimi pokrajinami je plačal leta 1935. vsak prebivalec:
v dravski banovini: državnih davščin 812 dinarjev, samoupravnih 244, skupaj 1056 din; v ostali državi: državnih davščin 441 din, samoupravnih 139, skupaj 580 din.
Slovenija ne more po tej poti dalje, če nočemo, da se spremeni iz bogate pokrajine v žrtev tujega kapitala ali pa v najbolj siromašno deželo Evrope. Da je ta nevarnost že tu, o tem ni dvoma, kajti to nam dokazujejo že tudi demografske statistike, ki kažejo, da se naš naravni prirastek prebivalstva od leta do leta manjša. Po znanih podatkih se je gibalo prebivalstvo zadnja leta takole:
štetje 1. 1921. 1931.
1936.
1937.
v odstotkih
vsa država 11,984.911 13,934.038 15,173.608 15,400.177 . 28,5 %
Slovenija 1,037.838 1,120.549 1,192.068 1.200.848 15,7 %
Leta 1923. smo dosegli na tisoč prebivalcev Slovenije 30,4 rojstev, 1. 1936. le še 23,03. Leta 1934. je bil državni indeks 31,5 (ponekod 44) rojstev. Po novejših statistikah je razmerje za Slovenijo še neugodnejše. Da so vzroki tega padanja števila prebivalstva pred vsem gospodarski, ne moremo dvomiti.
Letopis Osrednjega higienskega zavoda navaja za to trditev dosti tehtnih dokazov. Kmetijska bruto - proizvodnja banovine daje skupno 1045 milijonov dinarjev ali za 720 tisoč ljudi po 1450 din letno. — Čisti dohodek pa je polovico manjši. Industrija izplača na mezdah letno 900 milijonov dinarjev ali trikrat toliko na osebo kot dobi kmet, a še to ne dosega življenjskega minimuma. Pomanjkljiva hrana, slaba stanovanja in poslabšane socialne razmere zlasti neugodno vplivajo na razvoj otrok, ki so po večini za svoja leta šibki in slabo razviti. Marsikje je ljudstvo zelo obubožano in si ne more več privoščiti najpotrebnejše hrane.
Učinki krize.
Rodnost je padla od 30,2 % v letu 1921. na 23,05 v letu 1936. Ze v letih krize je padla na 23,2. Dočim znaša padec rojstev od 1921. do 1930. eno devetnajstino, padec znaša od 1931. do 1935. že eno petino. Padec rojstev ni v podeželskih krajih nič manjši kot v mestih. Prej je — kakor povsod — tudi pri nas naglo padala umrljivost, tako od 1921. do 1930. za eno tretjino, od 1930. do 1935. pa le za eno sedemnajstino. »Objektivna razlaga se skoraj ne more ogniti vtisu, da je vendarle gospodarska stiska v neposredni zvezi z obema pojavoma... Najslabši kraji so Dolenjska in Prekmurje ter Štajerska. V teh krajih se je celo povečala umrljivost.
Slovenija je postala globoko pasivna, kar se ji mora smiselno priznati tudi v dobi državnega načrtnega gospodarstva s tem, da se ji nudijo predvsem davčne olajšave in izdatna gospodarska pomoč.
Pravične zahteve do države in nujna pomoč Slovenije pa nam narekujejo neizprosno skrajno odločnost na poti do večjega razmaha gospodarske delavnosti na ozemlju dravske banovine tako glede zasebne kakor tudi javne podjetnosti. Za Slovence sledi iz spoznanja sedanjega kritičnega stanja še posebna dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da bi se ta neugodni razvoj našega gospodarstva čimprej ustavil.
Po »Trgovskem listu«.
Splošne vesti
POČITNIŠKO POTOVANJE V BOLGARIJO.
Na razpis v »Učiteljskem tovarišu« se je prijavilo tako malo tovarišic in tovarišev, da smo primorani potovanje preložiti na prihodnje leto. — Ekskurzijski odsek pri sekciji JUU.
—	Učiteljski dom v Ljubljani. Tovariši in tovarišice, ki v počitnicah posečate Ljubljano, oglasite se v Učiteljskem domu, Zibertova ulica št. 27, ki vam nudi prenočnino in če želite tudi prehrano pod najugodnejšimi pogoji. Spalnice so svetle, zračne in čiste. Na razpolago je tudi topla in mrzla kopelj. Ljubeznjivi tovariš upravnik in njegova skrbna soproga vam bosta postregla, da boste zadovoljni zapuščali dom, obenem pa odnesli s seboj prijetno zavest, da ste podprli »Našo, učiteljsko gospodarsko ustanovo«, za katero so zbirali naši zavedni predniki prispevke deset- in desetletja, kakor zbirajo marljive čebelice med kapljico za kapljico.	Načelstvo.
—	Dijaški internat Učiteljskega doma v Ljubljani sprejema prijave za bodoče šolsko leto do 15. julija t. 1. V prošnji, kateri je priložiti zadnje šolsko izpričevalo, je navesti ime, poklic in bivališče staršev. — Podrobnejša pojasnila glede prehrane, oskrbe, pomoči pri učenju in glede plačilnih pogojev so razvidna iz prospekta, ki ga dobe cenjeni interesenti pri upravi Učiteljskega doma v Ljubljani, Zibertova ulica št. 27.
—	Tovarišem-maturantom iz leta 1928. Letos obhajamo desetletnico mature. V ta namen pozivam vse tovariše, da pridejo 3. julija
t. 1. ob 10. uri dopoldne v Zvezdo, kjer se pogovorimo natančno o nadaljnjem. Upam, da se vabilu vsi polnoštevilno odzovete. Vrtačnik Lado, Loški potok.
—	Tovarišice - maturantinje iz leta 1928. zasebnega ženskega učiteljišča v Mariboru —
deset let je od mature. Zato iskreno vabim, da se sestanemo. In to v Mariboru 6. avgusta 1938. okoli 17. do 18. ure na vrtu kavarne Astorije. (Radi uporabnosti v času »Mariborskega tedna».) Osebna vabila in spored so že razposlana. — Frida Kleihofer, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji.
—	Tovarišice! Pred desetimi leti, ko smo maturirale v Ljubljani, smo se domenile, da se ob desetletnici snidemo. Velja! Naš sestanek bo 11. julija ob 2. uri popoldne pri Sla-miču. Le glejte, da bomo polnoštevilne.
Nataša.
—	Katalog slovenskega knjižnega trga.
Naši javnosti je gotovo še znano, da se je na pobudo organizacije knjigarnarjev dravske banovine začelo delo za »Katalog slovenskega knjižnega trga«. Delo zastaja zaradi premajhnega zanimanja naših založnikov, ki odlašajo s pošiljanjem podatkov svojih izdaj. Uredništvo »Kataloga« je pripravljeno zaključiti delo konec junija t. 1., zato je v interesu vseh založnikov, ki se sploh še niso odzvali, in tistih, ki so od dneva zadnje pošiljke listkov izdali kakšno novo delo, da nemudoma zahtevajo potrebno število kartotečnih listkov pri Organizaciji knjigarnarjev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, ter da jih natančno izpolnjene nemudoma vrnejo.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUV
—1 Na učiteljišče sprejemajo tudi učence meščanskih šol. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec« od 9. VI. sledeče: Prosvetni minister je na podlagi § 34. zakona o učiteljskih šolah in § 38., točka 9., finančnega zakona za leto 1938./39. predpisal pravila o sprejemnem izpitu učencev pri vpisu v I. razred učiteljišč. Po teh pravilih se lahko za sprejem v I. razred učiteljišča prijavijo učenci iz srednjih šol s položenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol, ki so završni izpit položili z odličnim ali prav dobrim uspehom, in če pri tem izpolnjujejo pogoje § 35. zakona o učiteljiščih. Vsi učenci, ki so se prijavili za sprejem v I. razred učiteljišča morajo biti predhodno zdravniško pregledani. Pri izpitu mora kandidat pokazati, da ima posluh za glasbo. Učenci, ki imajo poleg tega v glasbi že pouk ali poznajo teorijo petja ali znajo igrati na
kak instrument, imajo pri sprejemu prednost. Učenci meščanskih šol, ki se po zdravniškem pregledu pripustijo k sprejemnemu izpitu in ki bodo napravili tudi izpit iz glasbe, polagajo še pismeni in ustni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine in ustni izpit iz matematike. Sprejemni izpit se polaga pred izpitnim odborom, katerega predsednik je ravnatelj ali njegov namestnik. Za pismeni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine predloži predmetni učitelj deset nalog, izmed katerih izbere eno izpitni odbor pred pričetkom izpita. Čas za iz-gotovitev naloge sme trajati največ dve uri. Sprejemni izpiti bodo od 28. avgusta do 4. septembra zaključno. Po teh pravilih naknadni in popravljalni izpiti niso dovoljeni. Pravila so objavljena v današnjih »Službenih no-vinah« ter so dobila obvezno moč.
—1 Številke in statistike o tako zvanem alkoholnem vprašanju v Sloveniji so naravnost pretresljive, enako kot številke o socialnih razmerah šolskih otrok, ki smo jih objavili v prejšnji številki.
Alkoholizacija Slovenije je 70 odstotna. Od 95 odstotkov naše šolske mladine je lani uživalo alkoholne pijače 67 odstotkov, otrok pijancev je 6,23 odstotka, 64,34 odstotka nosečih mater pije alkoholne pijače, 34,77 odstotka dojenčkom dajejo piti opojne pijače. Od 10 tisoč 848 pijancev v Sloveniji je 6807 družinskih očetov, izmed katerih je 93 odstotkov gmotno slabo stoječih, ki pa imajo skupno 31.690 otrok.
Od vseh otrok, ki so v šolskem 1. 1936./37. obiskovali nižjo osnovno šolo, jih je zaostalo 21 odstotkov, med tem ko jih je v višji osnovni šoli zaostalo 11 odstotkov. Primerjajte šolske uspehe v vinorodnih z uspehi v nevino-rodnih krajih; najlepše uspehe najdete v ne-vinorodnih krajih. Dejstvo je, da so nepovljnj šolski uspehi največji tam, kjer je možnost vpliva alkohola na mladino največja. (»Edinost«, 11. VI.)
Najboljši trboveljski premog, suha bukova drva, bukove odpadke nudi tvrdka
93
KURIVO
ti
družba z o. z.
Ty r š e v a cesta 31 Telefon 34-34
—I Nova ureditev šolstva. Minister za narodno vzgojo Rust je po potovanju v Avstriji napovedal preureditev šolstva. Ljudske in glavne šole ostanejo nespremenjene. Srednje šole se preuredijo v višje šole (Oberschulen) in bodo imele v prvih štirih razredih enoten učni red, šele v višjih razredih se nato izvede ločitev v humanistično (sedanja gimnazija) in naravoslovno stroko (sedanja realka). Na visokih šolah se izvede sprememba, v kolikor jo tirja narodno - socialistični svetovni nazor. V letu 1939. se uvede začetek šolskega leta z veliko nočjo, kakor je urejeno v starem rajhu. Brezposelnost učiteljstva, ki je v Avstriji zaradi pomanjkanja šoloobveznih otrok naraščala, je omiljena s tem, da odide 1300 učiteljev poučevat v južno Nemčijo in Porenje. — Učiteljska oz. nadučiteljska mesta so razpisana v naslednjih krajih s pripombo, da morajo imeti prosilci izpit iz slovenščine: Okraj Celovec — dežela: Kapla na Dravi, Hodiše, Šmar-jeta v R., Ljubelj, Medgorje, Škofiče; Beljak — dežela: Domačale, Skočidol, Št. Ilj, Ledince, Loče, Št. Lenart pri Sedmih Studencih, Ma-lošče, Marija na Žili in Rožek; Velikovec: Apače, Globasnica, Trušnje, Rinkole, Žvabek, Tinje, Srednja ves, Djekše, Kazaze, Galicija, Št. Primož, Žitara ves, Dobrla ves, Vovbre in Železna Kapla. (»Domoljub«, 9. VI.)
—1 O 25 letnici polšniške šole, ki so jo
praznovali na binkoštni ponedeljek, piše »Jutro« od 12. VI.
—1 Nekdaj smo bili dijaki vsestransko upoštevan narodni faktor, saj so še danes načelniki vseh nacionalnih društev sami stan »dijaki«. Kakšna pa je danes mladina? Nič redkega ni, če prispejo v naša obmejna mesta absolventi slovenske univerze, ki se v obraz rogajo narodni zaskrbljenosti obmejnih narodnjakov. Nekdaj smo take junake imenovali kukaviške kruhoborce, danes so to še samo potomci nesrečne internacionale. Stara suknja, novi gumbi... Videl in slišal sem srbske, bolgarske, italijanske in nemške otroke, ki naravnost fanatično ljubijo svoj rod in domovino. Ni mi pa znano, kje bi našel slovenskega učenca, ki bi se drznil, kakor oni Ko-čevarček na slovenski šoli, ki je kar sam into-niral nemško pesem, da bi zahteval na primer na kaki nemški šoli v Kočevju slovensko pesem. To so le prazne sanje, ki se ne bodo nikdar uresničile. Kje le tičijo vzroki, da naša mladina nikdar ne nastopa radikalno narodno? Ali je morebiti vzrok v tem, da vsak odločen pojav kar v kali zatremo, ker se bojimo posledic? Morebiti je delni vzrok tudi v tem, da se tvorci naše kulture na deželi vse premalo od narodnega duha prepojeni pošiljajo v hude življenjske boje. Tudi mi smo se nekdaj vse drugo učili, samo ne to, kar bi med narodom najbolj potrebovali. Profesorji naj dajo več naši mladini, kakor so nekdaj sami dobili, in uspehi njihovih učencev bodo vidno jasnejši. Kje pa naj jemlje, če ni nikjer nabiral? Stara pesem ... (»Proboj«, 28. V.)
—1 Nova šola na Sv. Planini bo še letos zgrajena v ličnem domačem slogu. Šola eno-razrednica bo stala z opremo vred okrog 200 tisoč dinarjev. O tem poroča »Jutro« od 14. junija v daljšem članku.
UiitelJska tiskarna
—t Ne prezrite! Kadar kaj naročite v Učiteljski tiskarni ali njeni knjigarni, od-nosno podružnici v Mariboru, izpolnite nastopno, pa boste hitro postreženi: napišite naročilo razločno, podpišite ga, navedite točen naslov: ime, kraj, pošta. Če naročite v imenu urada ali zavoda, pritisnite tudi štam-piljko. — Kadar želite kako pojasnilo, ne prilagajte znamk za odgovor, pač pa opremite vsa pisma, naslovljena na Učiteljsko tiskarno in knjigarno s predpisano znamko. Naročajte vedno več skupaj. Pri naročilih pod 5 din imamo izgubo radi poštnine in drugih stroškov. — Uvažujte našo prošnjo, v vašo in našo korist.
—t Novi zadružniki se sprejemajo vsak mesec na seji upravnega sveta in nadzorstva. Prijavite se čimprej svojemu sreskemu poverjeniku ali pa naravnost Učiteljski tiskarni. Vsak zaveden učitelj, vsaka zavedna učiteljica naj bo zadružnik in odjemalec. Dru-
ii izkaz zadružnikov po srezih bo zopet po-azal lep napredek. Stanovska zavest raste, boljša bodočnost se nam obeta. Vse kaže, da bo imela Učiteljska tiskarna na koncu leta najmanj 1000 zadružnikov in zadružnic. Vplačevanje zadružnih deležev na obroke omogoči vsakemu pristop. Ne odlašajte — svoji k svojim!
—t Izpričevala o dovršeni osnovni šoli, o dovršeni višji ljudski šoli, letna izpričevala in potrdila o predčasnem odpustu iz šole dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in v podružnici v Mariboru. Novo je le letno izpričevalo, ostala tri so bila že prej v rabi.
—t Zbirko iger za šolsko mladino — 14 knjig — nudimo šolam in mladinskim organizacijam za znižano ceno 100 din, z glasbenimi točkami 150 din.
—t Papir v polah za koncepte in dopise
naročite v zavojih po 250, 500 ali 1000 pol zaradi ugodnejših cen.
—t Ste že pristopili kot zadružnik k Učiteljski tiskarni? — Ne odlašajte!
Ročne zemljevide, nalepljene na štiridelno zložljivo lepenko s platnenim hrbtom, dobite v Knjigami Učiteljske tiskarne po 11 din. Priročno in trpežno.
Obmorski učiteljski dom
Bodoči »Obmorski učiteljski dom v Omišlju« na otoku Krku vabi vse tovariše (-ice), ki ljubijo naše morje in si hočejo v bližnji bodočnosti ob njem na cenen način okrepiti svoje zdravje
k pristopu.
Dom bo nudil tovarišem (-icam) največje udobnosti, tako v družabnosti, v ceni, kopanju itd.
Čim več nas bo, tem prej bo dom gotov.
Vplačani deleži so varno naloženi in last vsakega člana brez najmanjše izgube.
Podrobne informacije daje društvo s sedežem v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Dosedanje člane pa prosimo, da se po-služijo nakazil v svrho končne poravnave članarine.	Odbor.
Stanovska organizacija JUU
Iz druStev
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ je zborovalo dne 28. maja t. 1. v Šoštanju. Na sporedu je bilo poleg običajnega dnevnega reda in predlogov za banovinsko skupščino tudi še predavanje prof. Kolariča o slovenskem pravopisu.
V	predavanju, kakor tudi pozneje v odgovorih na stavljena vprašanja, je g. prof. v poljudni obliki prikazal in razložil pereča vprašanja sodobnega našega pravopisa, za katerega najvišje načelo je, da je breznačelen, kar ravno povzroča učiteljstvu v šoli nebroj tež-koč. Članstvo je predavatelju za njegova izvajanja hvaležno.
V	svrho orientacije pred obema skupščinama je predsednik podal kratko poročilo o notranjem stanju naše organizacije.
Za banovinsko skupščino so bili predlagani in sprejeti sledeči predlogi:
1.	zboljšanje materialnega položaja z ozi-rom na stalno naraščanje draginje;
2.	materam-učiteljicam naj se podaljša porodniški dopust;
3.	iz prispevka za učiteljski pevski zbor naj se določi primerna podpora društvu mladinskih pevovodij;
4.	za primer osemdnevne bolezni, ki so najštevilnejše, naj se ne zahteva zdravniško spričevalo, temveč le zdravniško potrdilo;
5.	v »Našem rodu« naj se posveti več prostora realistični snovi in naj se uvede priloga za ženska ročna dela;
6.	glede predloga, da se uvede 9. številka »Našega roda«, se strinjamo, če ostane pri tem število knjig neokrnjeno;
7.	izvaja naj se sklep, da se pritegne odboru Mlad. matice sosvet;
8.	»Naš rod« naj točno izhaja v določenem terminu.
Robinščak Srečko,	Mencej Martin,
tajnik.	predsednik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 11. junija 1938. na Rečici ob Savinji. Navzočih 28 = 58 %.
Tov. predsednik naj topleje pozdravi predavateljico tov. Angelo Vode iz Ljubljane. V svojem situacijskem govoru o napredovanjih, o položaju poročenih učiteljic in zvišanju prejemkov, o učnih načrtih in ukinitvi razredov, kar bo imelo za naše prilike najslabše posledice. V nadljnjem poročilu govori o ukinitvi sreskih učit. knjižnic, o olajšavah za učitelje za zdravljenje na zagrebški kliniki; o projektu za nova pravila, o delu »Učit. pokreta« in o banovinski skupščini, ki bo 11. in 12. julija 1.1. v Ljubljani. O marsikaterem teh vprašanj se je razpravljalo pri društvenih in stanovskih zadevah.
Tov. Angela Vode nam je predavala »O nalogah današnje žene s posebnim ozirom na učiteljico«. Če je žena stopila v javno življenje, je prevzela tudi iste naloge, kakor jih ima moški. Žena bi se morala zanimati za vsa vprašanja, kakor moški. Vplivati mora s svojim delom na zboljšanje v vsakem pogledu. Da se to laže doseže, smo organizirani. Tu opozarja na organizacijo čeških žen, ki jih vodijo učiteljice. — Za ženo je tudi potrebna večja razgledanost, to zahteva danes šola in ljudstvo. Današnji čas zahteva globoko izobrazbo, posebno učiteljice. Učiteljica mora delati na izpopolnitvi same sebe, vedeti, da je njena naloga, poznati vsa dogajanja okrog sebe in njih povezanost z dogajanji v svetu. Za vaško učiteljico je potrebno, da je osebnost. Na vasi je često oseba, na katero vse gleda, se vse k njej obrača. Spremembe na vasi mora znati tolmačiti ljudem dostopno. — Nadalje opozarja na nevarnosti, ki prežijo prav danes na Slovence od vseh strani. Spominja se žen, ki so se v času narodnega preporoda in majske deklaracije zavedale svojega položaja in svoje narodnosti. Zlasti opozarja na
nevarnost idejne propagande in na nevarnost, ki tiči v delu našega meščanstva. Razvoj slehernega človeka je mogoč le v okviru lastnega naroda, tega se mora zavedati vsaka žena, tudi preprosta. Našo mater naj zdrami in ji vcepi zavest učiteljica, ki ima z njo najožji stik.
Za lepo in zanimivo predavanje je žela tov. predavateljica nedeljeno priznanje in zahvalo. Problem smo videli v njegovi pereči celosti. Videli smo naše naloge, ki se jih bodo morali zavedati tudi učitelji, ne le učiteljice.
Tov. predsednik čita predloge, ki so bili sprejeti na prejšnjih zborovanjih in ki jih bomo predlagali na banovinski skupščini. Razen teh so bili še sprejeti sledeči predlogi:
1.	»Naš rod« naj izhaja v 9. številkah.
2.	Naša organizacija naj se imenuje Udruženje učit. kraljevine Jugoslavije.
3.	Kunaverjeve zgodovinske pripovedke naj se ponatisnejo iz »Našega roda« v posebni knjižici.
4.	Zahtevamo od vodstva organizacije, da stori vse potrebne korake pri merodajnih činiteljih, da se prekliče zadnja uredba min. prosvete o ukinitvi razredov.
5.	Smo zato, da se ukinejo sreske učiteljske knjižnice. Vendar naj za štajerski del Slovenije ostane in se razširi knjižnica »Pedagoške centrale« v Mariboru kot centralna knjižnica za ta del. Za ostali del naj se osnuje taka knjižnica v Ljubljani pod okriljem Pedagoškega društva.
Končno se je priglasilo nekaj tovarišic k zadrugi »Dom učiteljic v Ljubljani« na priporočilo tov. Vodetove.
Tajnica:	Predsednik:
Jadviga Golež.	Oskar Hudales.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je zborovalo v soboto, 11. junija, v Selcih. Udeležba 30 članov t. j. 48,4 %. Predsednik je uvodoma pozdravil članstvo, imenoma zastopnika sreskega načelstva g. Milana Okorna in novega škofjeloškega upravitelja tov. Draga Jeretino. Grajal je ravnanje onih tovarišev in tovarišic, ki jim je čestokrat najmanjši vzrok kar dobrodošel povod za izostanek od društvenega zborovanja.
O kemiji v kmetijstvu je predaval tovariš Može Franc. Njegova tehtna in strokovna izvajanja, ki so zajela anorgansko in organsko kemijo, so žela kar najlepši, zasluženi uspeh.
Situacijsko poročilo je podal predsednik. Najprej o situaciji v JUU na sploh, potem pa je obravnaval zbor dolgo vrsto dopisov.
Sklepi: 1. Brezposelni učiteljski abiturien-ti dobe »Tovariša« brezplačno pri sreskem društvu. 2. Z novo poslovno dobo se bo organizirala akcija za popuste pri nakupu blaga, življenjskih potrebščin itd., prav tako se bodo skušale doseči ugodnosti pri posetih kina in gledališč. 3. Na skupna zborovanja se bo pristajalo le po potrebi. 4. Predsedniku nadzornega odbora tov. Jakobu Rojicu se izreče za njegovo delo pismena zahvala. 5. Članstvu bo dostavljena vprašalna pola glede njegovega gledanja na društvena zborovanja. 6. Za banovinsko glavno skupščino sta bila izvoljena tov. predsednik in tajnik. Prvi kot delegat in drugi kot namestnik. 7. »Naš rod« naj bi iz-
hajal v 9. številkah le, ako bi to šlo brez po-viška naročnine, ako to ni mogoče, pa v sedanjem obsegu in sicer tako, da bi dobili otroci prvo številko takoj septembra, a knjige v maju. 9. Zborovanja s skupnim obedom se bodo vršila po dosedanji praksi.
O občnem zboru Učiteljske samopomoči je spregovorila učiteljica, poverjenica ga. Vida Debeljakova, o učiteljskih gospodarskih ustanovah pa poverjenik tov. upravitelj Jože Zupančič. Poročala je tudi blagajničarka tovari-šica Anica Terpinova. Predloga sta bila sprejeta dva: Prvi, ki govori o ustanovitvi učiteljskega smuškega tečaja in drugi, ki se zavzema, da ne pride do ukinitve odeljenj, kakor se zamišlja.
Fr. Košca, tajnik.	V. Debeljak, preds_
Šolski radio
—r XXXVI. Torek, 21. junija. Po južni Srbiji — dialog Janeza Bezeljaka s Silvom Mehoro. — Prvotno javljeno Kresovanje — narodni običaji odpade iz tehničnih razlogov.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 19. junija ob 17. uri predaval g. inž. Rado Lah: Kmečka mladina in očetovo posestvo.
O narodovi volji govore navadno oni, ki narodu zapovedujejo.
Karel Čapek.
MALI OGLASI
Mali «{lasi, ki slnlij* t ptiredmlne ii stcialie iiick Okilastra, «aka beseda 56 par. Najmaajil zaesek Dia I-—
DIJAKINJO
sprejmem na hrano in stanovanje k svoji hčerki, učenki 2. razreda gimn. v Celju za prihodnje šolsko leto. — Josip Kotnik, učitelj, I. deška, Celje.
FR. P. ZAJEC
liprtiia optik
Ljubljana, Start trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ČEZ POČITNICE
oddam v centru Ljubljane 2 lepo opremljeni sobi ev. tudi s kuhinjo. Kopalnica na razpolago. Pojasnila: Čeferin, Ljubljana, Gradišče 8/a.
KUPUJTE PRI TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. PoStni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.