Hasne stvari. Iz domačih krajev. Osebaa vest. Nas rojak, go8p. Aaton Trateajak, ki je zaatopal rSlo7eaako Matico" pri ala7B08tai ot7orit7i arbakega 7sea6iliača, je dobil red 87. Sa7e III. razreda. Iz šole. Gospodičaa Ireaa Slemeasek, za6. učiteljica aa Zdolah pri Vidma, je pre- meščeaa k S7. Trojici 7 SI07. goricah. — G. Oskar M o 1, uditelj aa okoliaki šoli 7 Laakeai, je prestii^ljea 7 Trbo^lje za stalttega učitelja. Kat. polit. društvo rSava", zboruje dae 5. t. m. aa Vidma 7 kolod^orki resta^raciji s sledečim vzporedom: 1. Volite7 ao^ega odbora, 2. Go^or o političaem položaja go^ori g. dr. E o r o s e.e, 3. Go^or o 7olitvah go^ori g. A. B e r k , 4. Go7or o trtaarst^a ia umaem kletarst^u go^ori g. M. C e r j a k , 5. Prosti nasveti. Odlikovanje. Štajerski aameataik je podelil g. Aatoaa Eocnvann, ŽBpaiku 7 Lembahu pri Maribora, častao kolajao za 401etao zvesto slažbo^anje. S pošte. Poatai oficijal g. Earol Jaaes 7 Maribora ia postfli asisteat g. Alojzij E a r b a na Danaju merijata svoja meata. Mariborske novice. V četrtek, dne 26. m. ra. si je zviail aogo 7 Špilfelda kurjač Radorfer. Eo je botel lokomoti^o od^rti od 7oza, atopil je 7 jamo, kjer so popra^ljali dela^ci tir ia se poškodo^al. — Na tukajšajem Ie8aem skladišču sta ae sprla ia sledajič stepla delavca Lnd. E o e i j a a in Miba 0 6 i ž a i k zaradi plače. Eocijaa je Očižaika 8 ključera adaril po gla^i, da ae je ta 7es kr^a7 zgrudil na tla. Čez aekaj časa je pa vstal, šel k Dravi izpirat raao ter se aa to podal doma 7 Rad7aaje. Toda kmalu se je oaea^estil. Pripeljali so ga 7 bolaiaaico, kjer je 25. m. m. umrl. — Mariborska porotno sodisče ae začae dae 27. ao7embra. Mariborskiporotniki. Gla^ai porotaiki: Primož Baloa, hišni poaeataik, Viljem Beraer, pek, Štefaa Graber, ra^Batelj baake, Miba Hraza, ageat, Karol Eoeiaačič, kamaoseaki raojster, Janez Erek, spre^odaik 7 p., ia August Erois, hiaai posestaik, 7gi 7 Mariboni; Janez Čračec, poseatnik v LediBeka; Martia Tomažid, posestaik 7 Dr^aaji; Alojzij Dobaj, 7eleposest Bik 7 Graso7i; Jarij Gaube, posestaik 7 Jurje78kem bregn; Viaceac Verlič, 7eleposestaik 7 Raperčah; Jožef Staadeger, gostilaičar 7 Plodersaici; Mibael Paalič, poseataik 7 Ereceapaha; Peter Zapaačie, posestaik 7 Loki; Fraac Aac, občiaaki predstojaik 7 Pohorja; Jaaez Witzman, gostilfličar 7 Grejtu; Jaaez Čakš, pek 7 Slov. Bistrici; Jožef Baamaa at., goatilničar 7 Peklu; Ljade^it Kresaik, posestaik 7 ČreŠB07cn; Pa^el Zafosaik, poaestaik 7 Spodaji No^i^asi; Viljera Blanke, poaeetaik tiakarne, dr. Tomaž Hor7at, od^etaik, Igaac Le8kosek, Tiaogradaik, Fraac Ma&es, tr^,07ec z železaiao, Jaaez Perko, ageat, Adalbert Ružička, trgo^ec, Igaac Rozmaa, hišai posestaik, Adolf Seliascheg, trgovee, ia Sebastijaa Šeibel, iažeair, 7si 7 Ptaju; Fraac Babošek, občiaski predstojaik 7 Htakah; Tomaž MarkoTič, posestaik 7 Gorajem Bregu; Jožef Marsa, poseataik 7 Erapja; Fraac Germat, taiaai posestaik 7 Marabergu; Tomaž Holbl, občiaaki predatojaik pri Sv. Primoža. Nadomestfli porotniki: Alojzij Mayr, hišai poseataik, Emaauel Mayr, tjbotržec, Jaaez Sirk, trgo^ec, Jaaez Škoflek, blagajaik hranilnice, Feliks Schmidl, gostilaičar, Eristijaa Troger, trgo^ec, Jaaez Čerae, mesar, Jaaez Verbo^aik, goatilaičar, Earol Wolf, dražerist, 7si 7 Maribora. V Framu je pri občiaakih 7olit7ah dae 31. okt. zmagala slo^enaka straaka. Slo7eaci imajo 10 občiaakih zaatopaiko7, aaaprotaiki samo 2. Slava zavednim volilcem! Političnega shoda v Hočah dae 5. ao7embra ae bo, ker so go7oraiki zadržaai. Toda shod ae bo kmala vršil. Lehen. LeheBski prijatelji pokojflega učitelja Fraa Brezaika ao ajego^i obitelji za daa Vsebs7etBiko7 7poslali lep aagrobai ^eaec. Pri Sv. Križu nad Mariborom je umrl dae 27. m. ra. aajstarejsi kmet cele fare Matija Haaptmaa p. d. Smolaik. V aedeljo, dae 20. okt. je bil ajeg07 pogreb, katerega se je udeležilo maogo ljadst^a. Pri ajego^em groba žalaje aedem siaov, od katerib je edea profesor, d7a sta ačitelja ia stirje so posestaiki 7 domači fari. Vrli starček aaj 7 mirupočiva! V Štatenbergu, župaije makolske, je umrl tamošnji župan, občespoato^aai 7eleposeataik Aatoa H 0 r 7 a t. N. 7 m. p.! Ptujske novice. Umrl je dae 20. m. m. spediter Šegala ia dae 22. m. ra. gospa Valparga Veis, aekdaaja gostilaičarka pri aJudeBaaclni.11 — Vsled aizke Dra^e se je prikazala pod vojaskim yežbaliačem sipiaa, ki gre skoro čez celo strugo. Spla^arji so primoraai razdreti S7oje apla^e, 6e hočejo mimo. Štajerčev prištaš — samomorilec. Pri Veliki Nedelji ae je obesil „ Štajerče7" prietaa Ferdiaaad Gorieaa. V četrtek je aapo^edal koakurz ia drugi daa, 7 petek, dae 20. t. m. se je pa obeail. Na grobih. Ob priliki daeya B7erBihduš" hliai se zopet Bemakutarski BŠtajerc", za^ija hifla^sko oči proti aebu ter 7abi aa grobe 7se tiste, ki troaijo 807raat70 m obreko^aaje med ljadi ia med aarode. BNemec m Slo^enec" — 7praša ^Štajerc", — ali je med njima le kaki razloček tukaj? čemu pregaBjaš torej, 7praaa dalje hiaa^ski BŠtajercB ti s^ojega bližajega radi tega, ker drugi jezik go^ori, čemu ae sovražita, ko pa bodeta zaabiti Ba skorem molčala za 7selej oba!? Dobro si po^edal BŠtajerc", toda mi 7prašamo 7eadar tadi tebe, aemakutarska pokveka, zakaj aapadaš ia pregaBjas pa ti vedao le Slo^eace ia aikdar Nemce, ako ai aobene razlike med Nemci ia Slo7eaci? Zakaj pa se braflis slo76Bakih eodaiko7, slo^easkih odyetfliko7, slo^eBskib daho7aiko7, slo^eBskih ačitelje^, sloveBskih trgO7ce7, itd., ako ai med Nemci ia Slo^eaci aobeae razlike? Eer aa to molčiš, ti bodemo mi po7edali. Zato, ker si ti ^Štajerc" aaj^ečji 807ražflik Slo7eaee7, zato ker ai ti tiati aesramBi Bemakatarski hiaa^ec, ki 7 S7ojem lističa ozaaajujes medsebojao ljabezea med Nemci ia Slo^enci, 7 resaici pa bi rad 7se Slo^eace 7 žlici 7ode potopil. Tako je ia aič drugači. Cudno, čudno! Nemakutarakemu ptajskemu buteljaa ^Štajerca" se čudno zdi, da slo7eBski trgo^ec g. Tombah poaaja 87oja 7iaa 7 nemškem listu, češ, kako vendar mora tako 7elik so7ražaik Nemce? poaujati S7oje blago Nemcem! Da pa ptajski Bemaki ia Bemakataraki trgo^ci, ki so aajvečji so^ražaiki Slo7eace7, ki se celo slo^eBskih aapiso7 n& svojib trgo^inah braaijo, da pa ti ljadje poaajajo S7oje blago 7 slo^easkih listib Slo^eBcem, to se aemškutaraki ptujski pokveki prav aič čudao ae zdi! Ali ai čada, da Baj^ečji ptujski Nemci, kakor so Oraig, Eaiaer, Sla^iČ, Scbwab, Straiil, Maaretter, Seliaaek itd. poaujajo 7 nŠtajercu" S7oje blago 7 slo^easkem jeziku?! Ali ai čudao, da tem ljudem tako diši sloveuski deaar, dočim jim alo^eaaki jezik tako močao sairdi!^ »Stajerčeva11 nemškntarija. Ptujski BŠtajerc" hoče na 7sak aačia aaše kmete prisiliti, da se Bemaki učijo. Po mBeBJa rjemakutarakega BŠtajerca" je zaaaje aemškega jraika ediao sredst70, ki še more aašega kmeta rešiti goapodarskega pogiaa. Nasema kmeta treba bode samo aemaki zaati ia pečeai kapnai bcdo mu kar 7 usta leteli. Ia 7eadar so aemaki kmetje ra7Bo taki, če ae večji re^eži, kakor alo^eaaki! Dokazaao je, da pride med Bemškimi kmeti primeroma 7eliko ve6 poseste7 Ba boben, kakor jned slo^eBakimi. Torej zaaaje aemakega jezika tem kmetom aič ne pomaga. Po aasem maeBJu je ediao sredst^o, ki raore Bašega kmeta reaiti, pridflo ia razamao goapodarst^o, ae pa Bemskatarjeaje. Ptujski lažnjivi kljukec po domače ^Stajerc" raoral je 7 s^ojem zadfljem lističa zopet priobčiti d^a popra^ka d^eh odličaih Slo7eace7, katera je Bearamao obreko^al. BŠtajerc" moral je tukaj sam prizaati, da ai rea, kar je 0 dotičaih d^eh goapodih pisal. To pa seveda aesramaega lažajivega kljukca ne bode motilo, da bode 7 prihodnjem lista zopet trdil, da je to res, kar zadajič bi bilo res! Fej ti bodi, lažajiva aemškutarska pokveka! BBlagovestnik", nov volk! BŠtajerca" aa pomoč prihaja iz Ljubljaae list BBlago768tBika. V 7. stevilki aa 52. straai trdi, da 80: Poboljšanje, molitve, dobra dela ia odveza dBho7aiko7a Bflajštria, ki ne pomagajo člo^eka Bič ia ga le goljufajo. Pra^i, da je dosti B7ero7ati sarao 7 Eristaea." Vae drago prepo^edaje 7 3. atevilki aa 19. straai z beeedami: BTi ae smea za zdaj aič dragega delati, kakor 7ero7ati." Vsak količkaj izučeB ačeaec 7 ljadski aoli bo BBlag07e8taikui' odgo^oril: Eer moram 7ero7ati samo 7 Erietasa, ra7B0 zato ae moram poboljsati, moram moliti, aioram dobra dela opra^ljati m k spo^edi hoditi. Vse to je Eriatas zapovedal. ^Blago^eataik" je B07 7olk aa Slo7easkem. Varajte ae ga! Umrl je dae 18. oktobra slo^eaaki rojak, 7eleč. g. Jaaez E ocmnt, prisedaik duho^aega stola ifl žapaik 7 Prozora eeBJske skofije, rojea 7 Trao7cu župaije S7. Bolfeaka pri Biau. Pre7idea a 87. zakrameBti za umirajoče je celi čas 87ojo bolezea (^odeBico) z vzorao potrpežljivostjo preaasal. Bil je goreč daho^eB, zelo za^zet za sla^o Božjo ia spaa s^ojih 07čic. Sezidal je ia lepo akrasil B070 župao cerke7, ifl bil tam žapaik celih 31 let. Bil je poaebao priljubljen tako pri svojih aobratih duhovnikih, kakor pri avojih faraflih. N. 7 m. p.! Razpisaao je mesto notarja 7 Št. Leaarta oziroma v kakem drngem mestu. ProŠBJe je 7poslati do 12. aovembra t. 1. aa aotarsko zboraico 7 Celja. Velika Nedelja. Od zaaeslji^e straai se aam poroča, da g. Mikl ni naročnik nŠtajerca" ia da ta list 7 ajegovo hiao nima pristopa. S tem aaj bo popra^ljeao aase 87oječasao tozade7B0 poročilo! V Slovenjgradcu je umrl dae 26. m. mes. trgo^ec Jožef Wiakler. Vičanci. Pred kratkim se je poročil vrli poseataik Alojzij R e p iz Vičaaec s Trezo Š t a b e c , hčerko posestaika iz Ž^aba. V Logarovcih pri Križevcih je umrla dae 18. okt. 221etaa pridaa deklica Jožefa Jareš po desettedeaaki maeai bolezai. Vrli deklici s^eti 7ečaa luč! Sneg. Dae 25. m. m. po aoči je zapadel po Spod. Štajerskem saeg. Tako zgodaj ga že doigo let ai bilo. Emeta naredi, poaebao če ae bo več zgiail, velikansko skodo. Repa, koreaje, zelje je ae zanaj aa polja! Posebno pa skrbi kmeta stelja! Listja se ai bilo aa tleb ia že je zapadel aaeg! Eaj bo, če ae bo 7eč lepo? se skrbao 7praanje abogi kmet. Iz celega 8p. Štajerakega prihajajo aam žalostaa, iz aekaterih okraje^ celo obupaa poročila. Sledeče prinašamo aam dosla poročila: Od Ljatoinera: Pri nas je nasel sneg aa njivah brez raalega 7so repo, 7eliko krompirja, a tudi hajdina ae ni poapravljena. — Ribnica na Pohorja: Saega imamo pri aas zelo 7eliko. Skoraj vsem je zaaaežilo krompir, repo, salato ia druge jeaeaske pridelke. — Dobraa pri Celja: Takaj imamo pol metra 7isok saeg, ki je aaredil velikausko akodo po gozdih ia sadoaosflikih. Ljudje še imajo 7ečiao s^ojih poljskih pridelko^ poapra^ljati. Vlada, naša mačeha. Goapod deželai poBlaaec dr. I^aa Dečko je iaterpeliral 7 seji deželaega zbora dae 23. viaotoka zaradi predora 7 La^i ia zaradi prehoda čez sa^iasko železaico med Vojaikom m Celjem. V pm zade7i je g. poslaaec že 7 prejšflem zasedaaju zabte^al, da se aaredi 7ečji predor, skozi katerega more 7oda odtekati. Sedajai predor je premajheB, 7oda ae more akozi fljega zadoati bitro odtekati, vsled čeaar se začne pred Bjim jeziti ia prepla^i La70 ia ajeao okolico. Cera7ao je že železaisko miaistrst^o Baročilo, da se ta aapaka odpra^i ia ao se že vršili tozade^Bi komisijaki ogledi, ae 7eadar ai aič akreflilo. Dotičai akti ležijo goto^o kje pri kakaaem arada ravnateljstva državaih železaic. V dragi zade^i, zaradi prehoda je g. poslaaec oriaal 7 87oji iaterpelaciji, kaka zapreka je prometu aa cesti iz Eoajic, Vitaaja, Dramelj 7 Celje. Pri tem prehodu morajo Ijudje ia 7ozo7i pogosto dakati 7e6 kakor četrt ure predao se za^ora odpre. To čakaaje postaae lahko za ljadi ia ži^ali pri alabem 7remeaa ali budi zimi oeodepolflo. Naj se za^ora zapre aeposredao pred vlakom ia aaj takoj odpre, ko odide 7lak. Zato aaj skrbi železničao ra7aa- teljstvo. Čeravao se je v tem ozira že proailo, vendar so dobili dotičai Beprijazea odgovor ia ostalo je vse pri aarem. To je aezasliaaBO ravHaaje z davkoplačevalci v aaai astavni Avitriji, katere vlada vedno aaglasa, da je enakopravaa. Ko bi Nemci kaj takega zabtevali, takoj bi se jim Bgodilo, seveda za Sloveace 8e aasa vlada jako malo briga. Oba alačaja javao kažeta vcliko akrb aase vlade do sloveaskih pokrajia. Celjske novice. Knjigoveški pomočaik Joa. Kompaa iz Celja, je bil zaprt v Karlavi pri Gradca. Dae 23. m. m. ae je stepel z kazajeacem Nemežka, katerega je hotel pobiti a stolom. Ta pa ma je zagaal aož v trebah. Kompaaa so težko raajeaega prepeljali v bolaisaico. — Učeaec pri kleparju Korberja je hotel zabraaiti, da ae ai prevrgel kotel z vrelo amolo. Pri tem je segel v vročo smolo, ter se tako grozao opekel aa roki, da 86 ma je koža kar v koscih belila z roke. — Na aboda celjakih socialdemokratov je govoril v imeaa aloveaskih delavcev tadi kljačavaičarski mojster g Rebek, ter se izrekel za aploSao ia eaako volivno pravico. Vinski semenj v Krškem. Ta aemeaj ao počastili Ieto8 a svojo aavzočaostjo tadi atajerski deželai poslanci dr. J a r t e 1 a , dr. , Dečko, Vošajak, Kočevar, Roš ia R o s k a r •/, aamenom, da prouče priredbo takih semajev. Med Zidammmostom in Zagrebom bosta začela voziti maja 1906 dva aova oaebaa vlaka, ki bosta imela zvezo z vsakim oaebaim vlakom. Kako gospodari nemški brežiški ] okrajni zastop ? Leta 1902 je skleailo pet občifl brcžiakega okraja, ki tvorijo en zdravatveai okoliš, nastaviti g08p. dr. Straaeka za okrajaega zdravaika. To je takratai sloveBBki okrajfli zastop potrdil ter je določii. da dobi 1500 K letae plače. Ko ao dobili Nenuci okrajai j zaatop v avoje roke, so takoj črtali dotifiao j plačo, češ, da takrataa aeia okrajnega zastopa j ai bila aklepčaa, ker ai bilo ajib zravea. Občiae 8o se aato pritožiie aa aaniestaistvo, ki je odlcčilo, da je bila aeja sklepčaa. Nemaki okrajai zastop je torej dobil dolg ao«! G. dr. Strašek pa je tožil pri eodaiji okrajai zastop, da ma izplača ajegov apravičefli za8lažek. Dne 20. t. m. ae je vraila v Celja obravaava, katero je okrajai zastop izgubil. Plačati mora zdravaika določeao plačo ia pa stroške. Okrajai zastop pa se je se pritožil aa višjo sodaijo, kar bo zopet mnogo stalo. Vfte te strcake pa mora trpeti okraj vsled gospfdarstva aemakega zastopa. Novo slovensko bralno društvo se je osaovalo miaolo aedeljo dae 29. m. m. v Dobovi pri Brežicah. Nova tovarisica aa polja dela za aarodao izobrazbo ia orgaaizacijo aaj živi! Laški trg. Načelaikom krajaega šolskega 8veta laške okoliake aole je imeaovaa gospod Edvard K a k e c. Kozjanske novice. Nikdo se ai aadjal, da aaa bo saeg v sedaBJem čaaa v tako obilai meri pozdravil. Mialili smo, da samo za Bmaater" ga bodo aam aekaj poslali; a varali smo se! Že dae 23. viaotoka po aoči, po daevB ga je meada se bilo aram, je aamo pobelil ia pokazal, da bo tadi letoa bel, a drago jatro je že zgiail. A 24. viaotoka je jel zopet padati in je padal tako dolgo, da je zapadel blizo metra visok. Ker ae ai z drevja obletelo listje, ga je atraŠBO polomil, da ga je žalostao pogledati. Ni ga meada dreveaa v kozjaaakem okraja, po8ebao aadaega, da bi ae bilo več ali maaj poškodovaao. Zlomljeao vejovje je kar viselo z drevea, tuintam je kar cela drevesa s koreBiBami vred pcdrl. Peapoti ia ceste 80 bile preprežeae z zlomljeaimi vejami. Vse ateze ao bile v aamih slavolokih od saega aapravljeaih. Maogo, maogo akode je zopet aapravil ta Bearečai aepričakovaai eaeg. Kar je bilo oaema grozBema viharja dne 3. malega arpaaa ostalo, je pa zdaj sneg se hajae aaičil. Otepal ae je saeg raz aadaa dreveaa, pa vse ai Bič poaiagalo• kar ae je po daeva obvarovalo, to se je pod težo aaega po aoči polomilo. Žalostao je giedati aaše sadoaosaike ia gozde, ker vae križem zlomljeaa dreresa ia vejevje leži po njih. Zopet had adarec za abogega kineta — trpiaa. Ako aa dobi pomoči od vlade ia pri odpisovaaja davkov, mora popolaoma propasti. Tako velikega saega ob teai časB ae pomaijo aajstarejsi ljadje. Pokopal je maogo zelja, repe, koreaja ia ae tadi ajde. Liatje pa itak še ai bilo aa tleh. — MohorBke kajige že aekateri prav težko pričakujejo. Bodo že prišle prej ali alej, samo 8 potrpljeajem se ae aekoliko Baaiažimo! — Letosaji most je prav dober. — Kaj pa delajo aaši diletaatje v sedaajem čaaa, da jih ai aič na svetlo. Morebiti Bšladirajoa prav zaaimivo igro BNe vdajmo se!" Dagbi jo le! Radi bi jih že zopet videli aa aaaem odra. Pregovor pravi, da obljaba dolg dela. Spomaite se ga ia v kratkem aa veselo svideaje. — Kozjaaski Bovičar. Iz Loke. Zadnji BSlov. Gospodar" prinaaa iz Loke aovico o atrašnem nraoru. Takaj v Loki pri Zidanemmoata ae vemo eič o tem hadodelstva. Mora biti katera draga Loka (bliza Trbovelj? ali pri Žasma?) Ponarejene krone. Miaole dai bo se prikazale v prometa poaarejeae kroae, ki se razločajejo od pravih samo v tem, da aimajo Bič Tiapisa ob roba ali se pa isti le malo pozaa. Pozor toroj pri prejemaflja deaarja! Neizkušane babice. Žapai aradi se pozivljejo po nradnem listu, aaj aaznanijo pri vaakema alučaju noizkušaao babico. Za aemskoslivenako Štajersko je v Gradca poačai babičai tečaj Bemaki. Prosajice za ta tečaj morajo nemako zaati govoriti ia pisati. Kje je jedaakopravaoBt? Naj bi se z Ncmci tako postopalo, gotovo bi vsi proti tema piaali ia kričali. Slovcaec, ti pa molči ia trpi! Najde ae maogo žapaij, kjer ai aiti jedae izkasaae babice. Žapai arad bi pa aaj za vsak slučaj aeizkašaao babico CHznanil. To je preveČ zabtevaao! Ia kaj bi bil aasledek ? Pomoči pri abogih materah aobeae! Ali je mar to aamea takib ukazov ? Napravite babičai tečaj v Celja s slovenskim poačaim jezikom za Spodnje Štajersko, ia dajte potrebae stipeadije! Sloveaski poslaaci, zavzemite se za to atvar! Cerkvene stvari. Vabilo. K odborovi seji dražbe dahovaikov LavaBtinske škofije dae 7. aovembra (torek) ob četrt na 4. popoldne aljadao vabi preč. gg. odbornike — predstoj aištvo. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Leakovec 26 K, sv. Alojzij v Maribora 19*20 K, Sv. Fraadišek aa Stražah 12*6 K, Veržeje 80 K, Slivaica 57 K, Sv. Aatoa v Slov. gor. 586 K, Sv. Miklavž nad Laakem 10*30 K, Sv. Peter pod Sv. gor. 10 K, Olimje 7*50 K, Braslovče-103 K, Sv. Križ pri Ljat. 30 K, Fraakolovo 40 80 K, Škale 15 K. Duhovne vesti. Preatavljeaa ata čč. gg. kapelaaa: Martia Petelinaek iz Gorajegagrada k Sv. Magdaleai v Maribora ia Afltoa P e a i č od Sv. Magdalene v Maribora v Gorajigrad. Iz Kukove pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Na rožeaveaako aedeljo bo Bam blagoslovili 6. g. žapaik aaso preaovljeao kapelo, v katero smo postavili lep kip larBke Marije. Blagoalovljeoja ae je adeležilo maogo ljudi. Eakova se ai videla take procesije. (J. g. žapaik so aam v avojem lepem aagovora tadi povedali zgodoviao te kapelice. Na tem proatora je bila sezidana 1. 1725 cerkev aa čast 87. Jaaezu Nep. Toda v tistih bnraih časih, ko je bilo maogo cerkev ib samoataaov podrtih, bila je tadi ta cerkev porašeaa. Pred dobrimi deaetimi leti se je aezidala nova kapela, ki je bila sedaj preflovljeaa. Sv. Andraž v Slov. gor. Dae 22. okt. je bil sprejem v Marijiao dražbo. Oglaailo ae je lepo atevilo aovih člaaic, katere ai hočejo prizadevati posaemati svojo aebeško varahiajo ia 8e k ajej zatekati v vaeb potrebah. Tudi faatov se je oglaailo aekoliko, toda le malo atevilo. Ali res aimajo pogBma očitao pokazati, da hočejo kračaasko živeti, k čema jim daje ravBo mladeniska dražba prav mnogo pripo- moekov ? Marsikateri bi že pristopil, toda boji 86 zbadaaja gotovih tovarisev. Ta je treba pokazati korajžo, ia ae ae dati ostraaiti, ce tadi pade kaka zaamehovalaa beseda, nič ae de. Gotovo ae more biti kaj prida faat, kateri bi se rogal tovariaem, ki vstopijo pod posebao varatTO Marijiao ter se hočejo odpovedati poaočevaaja ia pijančevaaja ia živeti, kakor se spodobi za dobre kračaBBke mladefliče. Poglejte med sosedaje žapaije, povsod jih je lepa, dičaa dražba, a ta bi aaj ne imeli pogama nastopiti za dobro stvar ia se pokazati, da aiso samo dekleta hčerke Marijiae, ampak da hočete tadi vi faati, postati častilci Kraljice aebeake! Duhovne vaje (eksercicije) za mladeaiče ae bodo letos pri Sv. Jožefa a»d Celjem obhajale od 6. bov. zvečer do 10. bov. zjatraj. Društvena poročila. Podpornemu društvu na Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru so od dae 8. febraarja do dae 26. oktobra 1905 poalali prispevke ia darila p. a. gg. in drastva: dvorai avetaik dr. Ploj aa Daaaja 10 K, kajigovez Haber 2 K, ačiteljica IvaBČiž 2 K, ačiteljica Razlag 2 K, ačiteljica Wesaer 2 K, ačiteljica Gajaek 2 K, ačiteljica Karba 2 K, aedlar Karba 50 v, tržaaka Poatružnik 2 K, tržan Bratnaa 2 K, tržaa Kakovec Viktor ml. 5 K, Čitalaica v Ljatomera 10 K, učitelj Dostal 1 K, Veteraaako drastvo Sv. Križ 2 K, Gasilao draštvo v Lokavci 2 K, Gasilao drastvo Logarovci 2 K, Bralao draštvo Cezanjevci 2 K, Šolarski koacerti 132 K, kaplan Kociper 2 K, kaplaa Škaailec 4*40 K, kaplaa Ciuha 2 K, žapaik ia dah. svet. Karba 2 K, dekan ia dab. avet. Jurkovič 5 K. Bog povrai! — Ljatomer dae 30. okt. 1905. — Jaa. Ev. Robič, blagajaik. Dornova pri Ptuju. Sloveaska trobojaica, ki je v aedeljo, dae 22. viaotoka poaoaflo plapolala raz šolsko poalopje, je aazaaajala, da ae ima vraiti aekaj izvaaredaega, aeaavadnega. Ia je se vrailo! Otvorilo se je aamreč Bkmečko bralao in go8podarsko draatvo'1 v Doraovi aiže Ptaja. Čeravao ta ahod ai imel zaačaja kakiae veselice, je bilo veadar to za aas aekaj izredao veselega. Maogim so roaile golze veselja, videč to veliko aavdBaeaje, ki ga gojijo poaamezai do dnistva, v kojem je aaša bodočnost. Tadi omeajam, da so aas aarodai goapodje iz Ptaja v obilaem atevilu poaetili. — Došle pozdrad g. aadačitelj Bož. Weiahard, aakar prevzamejo beaedo g. dr. Jartela, ter aam v glavaih potezab razložijo pomea draštva ia ajeno aalogo. Potem aam prečitajo ia razjasaijo draatveaa pravila, čemar aledi vpisovaaje adov ia volitev odbora. Zaaimivo je bilo, da je koj prvikrat priBtopilo že 67 adov. V draatveBi odbor ao izvoljeai sledeči gg.: predsedaik Jakob Toplak *, Aaton Araaš, Fraac Čaa, Fraac Herga, Fraac Čeh, Jakob Sok. odboraiki; Jožef Majerič, Fraac Jaažekovi^, aatoestaika. Douaači faatje ao vmea krepko zspeli nekatere nase aarcdae pesmice. Čast ajim tembolj, ker ao se jib aami aaačili. H koaca povzamejo besedo g. o. Peter Žirovaik ia se vsem zahvalijo, posebao prvoboritelja draštva g. dr. Fr. Jartdb', aa kar zaorijo trikrat mogočni živio-klici. Čast za to priatoji aašim 6. ptajakim gospodom ia Bdšitn delavaim, požrtvovalaim možem. Prva ia aajvečja čaat ia aalnga za draatvo pa gre posebno Daaema dičaemu deželaema poslaaca g. dr. Jarteli, kateri so imeli kaj trada ia žrtre za aas, zakar jim bodi takaj izrečeaa javaa zahvala. Kaj skrbi ia dela za drnstvo so ai prizadjali tadi 6. g. o. Peter Žirovaik, za kar jim kličemo: hvala. Hvala ia čaat tadi g. AatoB-a Araaa, ki aam je odatopil svoje prostore v drBatveae potrebe. Želimo in hočemo, da se aaae mlado draatvo eiri, raate ia procvita, ter obilai sad priaaša v blagor aaaega kraja, posamezaim v izobrazbo ia aapredek gospodarakega programa. V to pomozi Bog in greča jaaaška. Iz Velenja. Na letaem občflem zbora BKmetakega bralaega draštva za goraješaleško doliBo" v ŠmartBB pri ŠalekB izvolil se je sle- deči aovi odbor: predsed. M. Goričar, kaplaa; podpredaedaik Jožef Jaa; tajaik Paaeajak; podtajaik Jožef Meža; blagajnik Gregor Goraek; aamestaik Peter Špital ia kajižaičar Rok Pak. Draštvo bo imelo redaa meaečaa predavaaja, avojo kajižaico in mladiaski zvezi. Sedaj pa aa delol Sloven. katol. akademično društvo BZarjau v Gradcu je aa svojem I. redaem občaem zbora v zimskem tečaja 1905/6, dae 25. t. m. izvolilo sledeči odbor: Predsedaik phil. Fraac Eotnik, podpredsedaik pbil. Martin Malaerič, tajnik med. Fraace Primšar, blagajaik pbil. Ivo česaik, kajižničar iar. Fraac Koch. Gospodarske stvari. Da kokoši prav debela jajca neso. V maogih krajih aesejo kokoai tadi po zimi jajca debela do 85 gramov težka, katera imajo večkrat po dva ramenjaka. Da ae taksaa rodovitaoat doseže, treba kokošim aapraviti posebea pridevek k braai. Ta pa je aledeči: Poaaseaih gob ae raztolče v prah, eaako se drobao raztolče tadi tropia od laaeaega semena ia zadajič ae se zdrobi v prab sabih želodov. Sedaj ae vzame 3 dele praha od gob, 2 dela od tropia ia 2 dela od želodovega praha. To vae se zmeaa v teato, iz katerega se aapravijo za grah debele krogljice. Teb ae kokoaim vsaki daa aekoliko daje, seveda le kot aavržek k dragej hraai.