Ugodna poročila iz Galicije. — V Bukovini Rusi ne morejo več prodirati. — Na RuskoPoljskem položaj nespremenjen. — Srbski pešpolk št. 20 uničen. — 0 turško-ruskem sporu manjkajo danes uradna poročila. — Zasebna poročila pravijo, da se spor poostruje. — Rumunija, Bolgarija, Grčija izjavljajo, da ostanejo nevtralne. — Rusija pritiska na Bolgarijo. Avstrijsko=srbsko bojišče. Mesto Sabac zopet naše. Dianaj, dne 2. novembra. Geiieral 1'otorek, povel'inik avstri.;skili čet zoper Srbe, uradno i-azna ja: Naša clenziva (napadal110 prodiranje) v srbski {¦okra'i::ii Mafiva zma.govto napreduje. Sovražnika- smo pregnali z njegovili utnjenih postojank. Pri umikap.ju se Srb; našiin napadom niso mnogo nstavljal, Le na sever:;i s-trani mesti Sabac 90 morale naše čete moč::o utrjene in z okopi zavarovane postojanke zavzeti z nasfc ikoin. Dancs v ponedeljek no noči, smo se polastili tudi Sabioa. Naše, v pokrajino Mačva prodiraioče čete, so že pre.oračile želieznško progo Sabac—Lje^ndca. Avstrijska kava- lerija je ujela večje število Srbov. * * * S-abac je glavno mesto pokrajine Mačva v severno-zahodnera kotu Srb.jo, med Drino in Savo. Mesto leži ob Savi jugo-lzhodno ai M"trovice. Šabac so naše čete že v zaoetku vojske (dne 12. avgnsta) enkrat zavzele, a ker je naša anmada v Galiciji rabila ojačenj, so morali Avstrijci mesto zopct prepnst'j; S-rbom. Dne 22. avgusta se je odredilo od a.rmadnegn pov-eljstva splošno umikanje in tako so se naše čete v redu umaknile s srbskega oziernlja nazaj čez Savo in Drino na avistrijska tla. Junaški zrakoplovec. Dunaj, dne 2. novembra. Naše 6ete, ki se bojujejo zoper Srbe, je zadela precejšnja izguba. Vojaški zrakoplovec DadpotroČnik Sanheo je bil v zraku zadet od sovražne krogle in težko ranjen, tako, da je moral svoje opazovanje sovražnih postojank opustiti. Dasiravno je imel hude bolečine in je močno krvavel, je vendar napel vse svoje sile, da je plul s svojim zrakbplovom še 70 km daIo6 in tako spravil zraikoplov na varno. Nadporo&nik Sankec je vCieraj (nedeljo) radi preJmdih raa umii. Pred svojo smrtjo je še dobil od cesarja brzoja,vno sporočilo, da je odlikovan radi svojih junaških Cinov z vojaškim zaslužnim križcem. Srbski pešpolk št. 20 unlčen. thinaj, dne 12. novembra. Pri novejših bojih zoper Srbe so naši unifiili celi 20. srbski pešpolk. Pognali so ga v močvirje. 200 mož je ntonilo, dru.gi pa so padli jx>d avsitrijskimi kroglami. (To poroftilo še dosedaj ni uradno potrjenoO Francoskl zrakoplovci prl Kotoru. Rim, dne 31. oktnbra. Francozi so poslali Crnogoroem na pomoi^. nokaj svojih zrakoplovov. A s tem podjetjem Franrozi nimajo posebne sre'če. Nedavno sta padla 2 zralcoplovca v kotorski zaliv in dne 30. oktobra je padel zopot nek Francoz s svojim letalnim stro.;.om v Skadrsko iezero. Zrakoplovca so z veliko težavo rešili, da m utonil, a zrakoplov se je potopil. Kako se Srbl vojskujejo. ,,Az Est" poro&a o srbskem naoinu voiskovanja. Srbi posktiša.jo zavesti naše vojake. z našimi poveiji v zmoto; zato so pnevzeli naše signale. Da se nani pri- bližujejo v oblekah našili padlih, je že znana stva-r. Sedaj smo izkusili, da 200 do 300 korakov od našili okopov markirajo svoje stajišče, da tam odlože svoje čepice, med tem, ko na nas iz drngih globokih okopov sipajo ogenj. Srbske brambne cete so poiožile ob Savi progo, ki jim omogočuje, da svoje topove in strojne puške prestavijo tja, kjer jih od slučaja do slučaja rabijo. Sri^ske čete se noprestano trudijo, da bi aaše postaje za opazovanje ln glavne pronietne 6rte 'čini bolj ogrožale, Neprestano strel.ia.0 na cerkver.e zvonike, glavn« ceste in kme&ke hiše, kar pa- našili opazovalnio n ti najmanj ne ovira v izvršovaiiijn nj.hovc dolžnost', ker na srečo vsaka tonova krog,a- ne zadei;e oilja. Srbski okopi sg z veliko zvitosrtjo položeni, ker računajo z okolnostjo, da jih naše mmštvo vzame pod oilj. Mi smo njiliovo zvilost spoznali ia sodaj si izmišl.jaid rov.e zvt sti. Avstrijsko=rusko bojišče. Naši uspehi v Galiciji. Dianaj, d:.e 2. novembra. Geivoralni štab nradao poroea: Boji na RuskoPoljsk-om se nadaljujejo, V borbali ob reki San, posebno pri niestu Razrcviadov (severo-zahodno od mesteca Ziaraecz-e) so imeli Rinsi velike izgtube. Naši so ujeli 400 Rusov in zaplenili 3 strojne puške. Na jn.žni strani Starega Samborja je na§ oddelek ujel tndi 400 Rusov, V tem prostoru in severo-izr hodno od Turke naše prodiran}8 znatno naprednje. V Bukovini Rusi niti korak naprej. PoroCevalec ,,Az Esta" je 30. m. m. brzojavil svojeimu listu o položaju v Bukovini. R^usi so se utrdili, ko so zapustili Cernovioe in poskušaj« iz svojih utrdb napadati naše čete, a ne morejo priti n i II i k orak naprej. Rusi o dolgotrajnosti vojne. Vojnški list 3,Ruski invalid" piše, da bo trajala vojska celo zimo, če ne bo mraz prev-eč hud. Spomladi se bo vojska vnovift začela in ker bo treba rr.čnna(i z na.iliu.jšim odporom Avstrije in Nemčije, bo vojska trajala se tri mesece. Ce ne pride kak ncpriCakovan dogodek vjnesl se utegne vojska končati eno leto. odkar se je pričela. Ruskoturško bojišce. Rusi in Turki se spoprijeli tudi na suhem? Iz Trapecunta se z dne 1. novembra neuradno poroča: Ka rusko-turški ineji so se dai-ics p.rifSofti tudi na suliem boji med ruskimi in turškinri četanni. * Mesto Trapeouiil leži ob južno-izhodni oliali Crnega morja v turški Aziji (Anmeniji). Boji mcd Rusi in Turki so se vrftili nailbrže v prostoru med tu-rškim mestoin Erzerun in ruskim mestom Batum. Turki potopili že 14 ruskih ladij? Iz Carigrada se poroča, da je turško bojno brodovje- poto])ilo v Crnem morju dosodaj žel4 ruskih ladij. Med temi potopljenimi ladjami niso sanno trgovski parniki, ainpak tudiveč ruskih bojnih ladij. — Turške ladje še vedno obistreljujejo mesto Odesa, Sebastopo! in Novo-Ross',jsk. Ker poročilo ni uradno, ga je treba sprejeti z vso previdnostjo. Rnsi pripravljeni na turški vpad. Iz Pelrograda poročajo listu ,,Evening News", cla ruski vojaški krogi nikakor ne sma-trajo Turka za sovražnika, ki bi se smel prezirati. Res, da je organizacija turške arraade pomanjkljiva., vendar postavijo Turki v boj lahko 500,000 vojakov in 300.000 rezerve. R;usi so za obrambo kavkaške meie popolnoma prpravljeni. Angleško-francosko brodovje v boju s Turki. Carigrad. Angleško-francosko b/rodovje je dno 1. novembra dopoldne priplulo v zaliv Tschesme ol> Mali Aziji, da bi napadlo mali turški kanonski čolii ,,Diu.rar-Rieis's" in parnik ,,Kinal'.-aga". Poveljnik 6olna Durar-Rieiss je vpričo tega uničil parnik in razstre11 k-anonski 6oln, da ju ne pogubi sovražno brodovje. Novejše turško uradno poroeilo 0 boju med turškimi in angleškimi ladjami v zalivu TSchesme, se glasi: Carigrad, dne 2. novembra. V zalivn sta bili zasidrani turSki ladji ,,Kinoliaga" in ,,Be rut" (n-e ,,Durrar-Reiss", kakor je navedeno v prvem poroeilu). Dva angleška torpedaa rušilca sta prispela v pristanišfie in sta zahtevala, naj se obe ladji tekorn 10 minut udasta Angležem. Kapitana turških ladij pa sta odklonila predajo ter sta spravila moštvo na sulio. Nato sta ksapitana saima dala ladji spustiti v zrak. Rusiia bi se spravila s Turčljo? Beroliuski list ,,,Tagblatt" poroča iz Carigrada: Uradno se še dosedaj vojska ni iapovedala od nobene straini. Francoski poslanik je še dne 1. novembra poskiusil posredovati, a brez uspeha. Posredovanje pa je zaradi tega zanimivo, ker je Rusija priznala, da je začela s sovražnostmi in se izrekla, da je pripravljena, radi dogodkov v Crnem morju to in ono dovol;(tii. T:ur6ija je nato zalitevala, da se razoroži črnamorskio rusko brodovje, kar je Rusija seveda odklonila. TucCiJa ]e pripravljena. Berolin, dne 2. novembra. Francosko časopisje izraža svojo bojazen nad bodočimi dogodki radi nastopa Turčije. Turška armada bo za Avstrijo in Nemčijo velika pomoft, posebno, ker je Turčija do zadnjega gumba pripravljena na vojsko. Cez dva meseca že 90 se pod vodstvom nemgkih ča.st likov utrjevale na.ivažnejšo točke ob Bosporu in Dardanelah. Turki so se založili s težkimi topovi. Tudi podzemeljske ut.rdbe in zakopi so i.apravIjeni. Kako je v Carlgradu. Carigrad, dne 2. novembra. Velika množica ljudi valovi skozi carigrajske ulioe in kaže svoje navdušenje za vojsko. Ljudstvo se po lepakih poiifiu.je-, cla so Avstrijci, Ogri in Nemci zavezniki Turčijc, a Bolgari in Amorikanci prijatelji. Sulitan je postal mahoma zelo priljubljen. Ko 9e je zadnji praznik vračal iz molilnice, zaukazal je ustaviti voz, na kar je ljudstvo pozdravljal. Kaj takega ne pomni zgodovina novejše Tinrčijc, Ta dogodek je izzval najvefije navdušenje. Vielikanske vaižnosti je, da se je izvršila zvezaPeraije in Alfgianis t a n a s T-n r 5 i j o^ Kot dekla Rusi.je jo v zadniem trenotku nastopila Japonska ter zapret;la, da posože vmes. Mislijo, da bo ,I< a p 0 n 9 kl a h 0 t e 1 a z a s e sti Mezopotamijo. Francozi ob italjanski meji. Zeneva, dne 2. novembra. Ob italijanski meji 90 začeli Francozi zopet po. množevati 9jvoje vojaštvo. Vslted nag,topa T(ur6ije je nastala možnost, da se tudi Italija pritegne v svetovni ple9. Tiurčija je sicer razglasila gveto vojsko, a je izrecno naznanila, da so mohaimedanci v Libiji in pa Cirenajki izvzeti.. To ge pravi, Tiurčija/ no&e nobenega spora z Italijo. Dstane torej z,a Italijo le še Grčija, s kojo ima negporazumljenje radi Egejskih otokov in grškega prodiranja v Albaniji. Vrhu tega pa Italija tudi ne bo hotela mirno gledati, da bi gi Anglija in Francija razdeljevali obmorgke turške pokrajine, zato je bolj verjetno, da Italija ne bo stopila ob stran trosporaznma. Nemškofrancosko bojišče Neinško uradno poročilo z bojišč. Berolin, dne 2. novembra. Iz velikega vojnega gtanji z dne 2. novembra dopoldne se porofia: Napadi nemških 6et na, Ypres so bili ugpešni. Mesgineg so nemške 6ete zavzele, Dognano je, da stoje v boju proti nemškemu degnemu krilu čete iz Indije. Kol5kor jo dosedaj ugotovljeno, se te 6ete ne nahajajo V9e gkupaj na enem mestu, ampak so porazdeljene na V9ej angleški bojni črti. V bojih v gorovju Argonnen 90 nem&ke čete na^ predovalo. Sovražnik je imel tukaj velike izgube. V izhodni Prusiji ie položaj neizpremenjen. R usi 90 poskusili pri Szittkehmenu pr 0 d r e t i nemško bojno črto, toda ta pogfeus se. jim jp ponegrečil. Krvavi boji na belgljsko-francoskl meji. Krigtiaiiija, dne 1, novembra. Londonski list ,,Timies" piše: Veliko bitko ob belgijgko-Irancogki meji bo p.rištevati imied največje bitke v gvetovni zgodovini. Neizmern& važnosti bo, ako se Nemciem zabrani, da ne ziasedejo Calaiga,. Kajti od tega, 6e ge bo Niemcem pogrečilo, zavzeti Caliais, ali ne, bo odvigen veg nadaljni potek te vojgke. Angleške 6ete nigo bile nikdar poprej v tako krvavih in grditih bojih, kakor sedaj, Boji v zadnjih dneh go bili tako krvavi in grozni, da gvetovna zgodovinai gličnih ne pozna. Kri je tekla v potokih. Izgube v teh bojih so bile mnogo veftje kakor izgube v največjih b:tkah rugko-japonske vojne. Nemci 90 žrtvovali oele bataiione. Naravnost velikangke so bile tudi izgube anglegko-belgijskio-i.ranoogkih' 6e't Tl brezprimerno srditi boji se trajajo vedno dalje, in gicer na morju in na kopnem, v zraku in pod morjem, Takih bojev Še svet dogedaj ni videl. ,,Timeg" izraJža končno upanje, da ge Nemcem ne bo nikdar posrečilo, zavzeti Calais. Splošen napad na Tsingtau. Berolin, dne 2. novembra. Uradno se poroSa: Dne \1. novembnra dopoldne ge je prifiel na guhem in na morjn gplošen napad Japoncev na nemško trdnjavo Tsingta.u. Spor med Rusijo in Bolgarijo. Budimtpešta, dne 31. oktobra. Madžargki list ,,Az Est" je» dobil iz Bukarešta slede6e poroSilo., ki pa še ni uradno potrjeno: Politična zveza med Rtugijo in Bolgarijo ge bo vgak čag pretrgala. Rngki poglanik v Sofiji, Savinski, je izročil bolgargki vladi imenom svoje vlade 9pomenico, po kateri stavi Rugija Bolgariji zeio kratek rok za odJočitev in iz katere je razvidno, da hoče Rusija izzvati gpor z Bolgarijo, 1. Bolgarija se naj v blodoče vždrži vsakega govražnega nagtopa proti Srbiji,. 2. Bolgarska vlada mora takoj dati jamstvo, da v bodoče ne bo več podpirala prostovoljnih 6et in kamitaš^kili upadov zoper Srbe v Macedoniji in da bo vse vodje komitaških 6et takoj postavila pred vojno godišče. 3. Pigava bolgargkih ligtov 9 posebnim ozirom na Riusijo in Srbijo 9C naj podvrže gtrožjemu nadzorgtvu. 4. Bolga.ri.ja naj takoj odgtrani vse mine, k|i gq položene med bolgarskima prigtaniščema Varna in Biurgas, katere zadržujejo in onemogočujejo promet med tema mestoma. Bolgargka vlada naj ti dve pristanišči takoj uredi, da bo od tam mogoč progti promet med mestoma Dedeaga« in Solun. Rugka gpomenica kon6a z nasljednjimi begedami: Ako bi Bolgarija teh štirih zalitev v določeneni roku ne izpolnila, bi bila R\isija prigiljena,, z.a6eti takoj oblegati bolgargki prigtaniščiVarna in Burgas (ob Crnem morju).. Kam se postavi Grška? Grki 90, kakor piše list ,,Time9", pripravlieni, da pomagaio trojnemu sporazumu. Grški kojizul R090pulog v Bnidimpešti je izjavil, da ogtane Grška nepristrangka, dokler ni gama ogrožena. Ce Bolgari a]i Turki napada.io Srbe, se Gr&ka brezpogojno pogtav' na grbsko gtran. Kako daleč streljajo topovi? V raznih nevojaških krogih se trdi, da streljajo novi neinški topovi (42 om) 44 km daleč, torej na pribLžno daljavo Liubljana-Zidani most. Prolegor praškega. vgeučilišca, dr. Kučera, označuje to trditev za neutemeljeno. ,,2e g fizikalnega stališča je izključeno, da bi mogel kak naboj iz topa preleteti 44 km. Izstreljeni naboj popiše, .kakor znano, parabolo. Ta parabola (prihkaj je tem daljša, to je naboj ge te-m počasneje približuje tlom, 6im vtečja je prvotna sila, g katero je bil izstreljen, oziroma i&im v&6ja je prvotna brzina, 9 katero zapugti naboj topovgko cev. Da bi mogel preteteti 40.000 metrov = 40 kim,', bi morala znašati njegova začetna brzina vgaj 2000 m v gekundi, Največje tozadevne ugpelie ge je dogedaj doseglo pri Kruppovih topovih. Kruppov 15centimeter9ki možnar gtrelja & km daleč, naboj je. 41 kg težak in razvija začetno brzino 380 m v sekundi; havbica kalibra (premera) 28 ctn donege do 9900 m, naboj je 45 kilogramov težak in ima zaeeino brzino 335 m. Pogebna 15centim.eter9ka havbica e 41 kgi težkim nabojem in začetno brzino 640 m pa dogeže 14.500m. Naboj mora na gvojem potu premagati znatui zračni odpor. Ako je brzina trikrat veG^a, je zračni odpor 27krat mocnejši. Poleg zraičnega odpora pa ovirajo let naboja tudi prazni zračni prostori, ki ge pojavljajo za lete&im strelom in ki potrebujejo gilno mnogo gile. Tudi zračne razmere, kakor tlak, vlažnost in toplota ter končno velikogt, teža in oblika naboja uplivajo na njegovo pot po zraku. Dogeg naboja ge da v glavaera povefiati le g povečanjem prvotne brziine. Prvotna brzina pa je tem večja!, čim močnejše sile uplivajo na naboj in 'čim dalje uplivajo, Reče se laihko, da gtrelja top tem bolj daleč, Cim daljša je njegova cev. V tem oziru pa go dane gotoK-e meje, ki jih ni mogoSe prekoračif, ravno tako, kakor ge da jakiogt in množina razstreljivih gnovi gtopnjevati le do gotove tofike, ker je trdnogt in jakogt gnovi game tudi zelo omejena. Končno se odpor zraka in birzina strela izenačita in stopnjevanje brzine ne more več zmeniti, oziroma povefiatt daljave, katero preleti naboj. V zadnjih letih go igkali učeniaki druge načine za izstrelievanje nabojev. Proiesor Birkeland je pred tremi leti predlagal napravo elektromagnetičnega topa. Njegova. migel pa ni iroela ugpehov in tudi električni top bi ne premogel večjih daljav. Prof. Kučera godi iz vsega tega. da se mnogo večje daljave kakor jih prelete naboji že sedaj znan.h topov, gploh n-e dajo dosefii. — ArtiIeri9tični krogi sodijo, da tudd 42centiraeterski top ne more premagati večje daljave kakor približno 14 km. Ranjenci zbijajo šale. V gromem vzdušju vojaškfih bolnišnic cvetiio tudii zlate šale. Neki brnski list ie nabral v tamkajšnjih bolni&nicah nekaj veselih prizorov: Na pogtelji leži težko ranjen desetnik Rugin. Godi ge mu že precej dobro, navzlic temu pa ima 0braz gilno gkrbno naguban. Zdi ge, da migli vedno na neko jakol važno in resno Sjtvar. Ogovorim ga. ,,Kaj te pa tako gkrbi?" ,,Veš, tova-riš, izgubil sem pri Lublinu nogo. Ostala je tam." — ,,To bi težko našel", mu pripomnim. — ,,Sevelcla težko. Vrag vzenii nogo. Toda ogtala je tam s škornjem. Stvar je namreč ta. V škornju gera imel hranjen gvoj denar. Migliš, da ga bom dobil nazaj, ako ge noga najde?" Pešec vpraša poddesetnika: ,,Od koga si dobil pismo." — ,,.Ne v-em, kdo mi piše, pozabil se je podpišaiti. Pigave Itudi ne poztiara. 'Mislim pa, da je to moj gtric, kak tovariš, ali pa gostilničar domafiega megta. — ,,Zakaj?" — ..Ker pravi: Ako Ti je mogoče, prihrani g1! geda,j nekoliko denarja, da mi plačaš dolg." Vojak, zakopan v jamo. Kakor pripoveduje neki nemški vojni poročevalec, ge je tekom sedanje vojne ra<zvila neka posebna vrgta čioveka, ki ga, je nekd nemški stotnik, ki ge je menda gvoj <Sas bavil z naravoslpvjem, vrnivši ge po večtedenskem ležaniu v gtrelskem j^arku, opiigal tako-le: ,,Podaiti vam hočem znangtveno predavanje. Človek je gad gvojega okoliša;, kaj ne; takio pravita V9aj Zola in Ibsen in drugi taki možaki. To je toroj povedano popolnoma znangtveno in moderno. Naš 0koliš je rjava ilovica. Ilnatorjavi gtrelgkojarški 6I0vek, toi je nainoviejša razvojna gtopnja. Pijače nima, rea-gira kiglo na grahovo klobago, razlikuje na.jgtarejše letnike slanine z jezil<lom in po zeleni barvi kakor poznavalec vina in gpi v blatu k'akor krastaCa. Tu iraa.te ves njegov prirodopig. Njegovo ime se glagi: ,,Homo soldatHcus fossilis", kar prihaja od S,-Iossa" = gtrelgki jarek iJatinščina 5, razpoloženje 1." Zenski voj[ak. Pretečeno nedeljo popoldne je vzbujalia v Zagrebu veliicansko pozornogt žengka v vojaški obloki Na glavi je imela čepico, ob gtrani| bajonet g podčagtniškim portepejem, bluzo 9 po dvema zvezdaina na oboh straneli ovratnika, gicer pa v ženskem krilu. Množica je rastla in rasifla, da je končno žengki vojak moral iiobegniti v neki kinematograf (gledališ6e), da ge je nešil radovednosti množioe. Stvar pa ie bila taka,. Tnfanterigt Falioa je moral kot nadomestni prifinvnik pod orožje. Njegova žena ge na noben na6in ni hotela lofiti od njega in je prosila dovoljenja, da sme ž njim v vojno. Voja.ško poiveljnišitvo je dovoliln, da se sme fitefioa Fa.Dioai uvrstiti v armado, in tako ge je žena ob gtrani gvojegal moža udeležila vseh bojev ter. je bila končno g gvojira možem vred ujeta, Pogrečilo se jej je pa, da jie pobegni(lia, šo predno go jo mogli prepeljati z drugimi ujetniki v Niš, dočim so njenega goproga prepeljali tjakaj. Vrnila se ,e k gvojemu oddelku in je bila nato v Banjaluki za svojo hrabrogt povišana iV korporala in premeščena v Petrinjo. V Zagreb je prišla le mimogrede ter se sedaj zopet vrnila v Petrinjo. Stroški svetovne vojne. V Berdllinu ' je imel nedavpao profegor J. Wolf predavanje 0 vzrokih vojne in a pogledicah vojne z narodno-^gogpodarskfega gtališča. , Rekel je med drugim: V gedanji vojni so bile že dogedaj uničene milijarde Saino nekoliko tednov go gogpodovali Rusi v izhodni Prugiji, a že zn^aša škoda več gto mimonov mark. Takigto ogromno škodo je povzročilla vojna tudi v Alzaciji in Lotaringiji. Lahko trdimo, da znaša škoda, povlzročena. v Prusiji in Lotaringiji, že najmanj eno milijardo. Zna.tno večja bo škoda, ki jo je povzročJ Avstro-Ogrski rugki upad v Galicijo m v ostale obmejne pokrajine. Samo ob gebi ge razume, da je razmeroma še mnogo večja vojna škoda. ki go jo pretrpele ¦ Francija, Belgija in Rugija. NeoSkodovana je doslej ogtala edino Angleška, ako se izvzaimejo njene izgube na morju, toda zelo dvomljii\-o je, ako ge bo tudi v bodoče mogla očuvati prdd vojnimi grozotami. Dasi 90 te gospodarske izgube zelo velike, vendlar jih daleko nadkriljujejo pr.'a,vi vojni gtroški. Skupni stroški moderne (novoldobne) vojne se računa^o dnevno na 6 mark za vgakega pogainieznega vojaka. Toda, ta pogtav!ka je v tej vojni najbrže prenizka, zajto je treba za vgakega junaka računati vsaj 7 mark na dan. To bi znaSalo za vge armade, ki sodelujejo v tej vojni, 140 ali po Wolfovem računu 150 milijonov mark clnevno. Po tem računu bi imela Nemčija nepogrednili vojnih stroškov' 3 in pol milijarde mark (= 35(00 milijono)v). Nemško vojno posojilo znaša 4 in pol milijarde mark, torej bo ta denar zafiostoval do novfiga leta 1915. Vojni gtroški Nemčije znagajo do gedaj že v celoti 7 milijard mark. Glede Avstro^Ogrgke računa proresor noli, da ima celokiupiiili voj;iili stroškov v enem četrtHetju 5 in pol do 6 milijard. Kdo bo plačal ta ogromni račun svojne? Tako je končal profegor Wolf gvoje predavanje. — N a r a v n 0, t i 9 t i, ki bo premagan, Slovenski vojaki na bojiščib. v Belgiji In Franciji. Kakor je znano, je dala Avg.tro-Ogrgka več gvojih motornih baterij na razpolago gvoji zaveznici Nemčiji na zapadnem bojišču. Pritehbaterijaliglužbujejo tudi glovenski vojaki. Kakor povgodi, bore se Slovenci tudi tu hrabro in neustrašeno, kar dokazujejo vigoka odlikovanja, katera jim je podelil v priznanje njihovega junaštva gaim nemški oesar. Slovenski vojaki so se udeleži 9 svojo mptorno baterijo tudi obileganja belgijske trdnjave Antvverpna. Bden izmed teh, M. Ozsvv-ald, doma iz Kostanjev!io& na Kranjskem, je po9lal iz Anl)w.erpna pigmo, datirano z dne 14. oktobra. V tem pigmu piše med dTugiim: ,,Prepotovali smo velik del Avgtrije, Bava,rgko in Luksenburško. Prišli gimo v Belgijo in Francijo, kjer srao prvič posegli v boj 9 gvojimi motorskimi baterijaoni. In ugpeh je bil na naši gtrani. Iz/ Francije gmo ge zopel; vrnili v Belgijo, da godelujemo pri ob¦leganju trdnjave Antw.erpen. Tudi to trdnjavo gmo zavzeli, kakor preje Namur inMaubeuge (Mobež). Do sedaj gmo bili nepregtano v boju, brez vsakega počitka. Dianeg je odmor, dobili gmo en dan oddihljaja. Kakšen užitek! Sedaj imamo vgaj ležišče, da gpimo pod gtreho, če tudi na trdih tleh. Preje gmo prenočevali tedne, mesece zunaj na progtem, n,e glede na to, ali je bilo lepo vreme ali pa dež in vihar, Ždeli smo 1106 in dan v gvojih pogtojankah, granate in šrapneli pa so padali nad gliavami kot toča. Bilo je gtrašno. Najstrašnejše pa je bilo pred Mobegom (Ma.ubeuge), Nikdar, dokler živim, ne pozabim onih groznih noči, ki gimo jih prebili tukaj. Pravijo, da smo bili izdani, kaj je na stvari, nevem, vem pa, da je bila naša osveta gtrašna. Mesto 9 10.000 prebivalci gmo razstrelili v prah in pepel, niti opeka ni ogtala na opeki. . . Daneg gmo tu v Antvverpnu, Pripravljaimo ge na nove napore, na nove boje, ker konca še ne bo gkoro. Pravkar smo dobili porofiilo, da ie kralj belgijgki Albert ranjen in da je pobegnil. Re\«ž, zadogtil je gvoji dolžnosti napraan domovini, a sedaj ,je moral bežail/i in izgubil je vge, vse. Revnejši je gedaj kakor zadnji berač. Nehote /se gpaminjaon na ,,ubiežnega kralja", pegem, ki smo ge jo 116,li v šoli ... V mojem oddelku sta tudi dva Novome/š&ana: Bufiar, ki igra gosli in črnomaljski učitelj Mikolič, sin novoniieškega krojača. Ubožca, oba sta ranjena v nogd. . . Vge bi bilo dobro, gamo'v gkrbeh sein radi gvojcev doma. Osemnajstletni najstarejši moj brat je šel prostovoljno k vojakom in se morda že bori na severui jjrnti Rusom, mlajši brat in gestra pa sta oba bolna. Edino to me tolaži, da dobiva mati zame državno podporo po 1 krono na dan, da mroji ljudje- vsaj od gladiv ne bodo poginili. Ne, ne bodx), vsaj dokler lx)m jaz živ! Pravkar gera jim poslal domov 10 mark ali 12 K, vse, kar sem gi mogel tu na bojišču prihraniti. In ne obupavam, notranji glag mi pravi, da 9e bo vse preokrenilo na bolje . .."