INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1. Slovenija, telJfax: 0608/21-8^6. 22-861, 22-090, 22-064 ČASOPIS ZA POSAV 926 ICO AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 JCbun*. d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT . 27 / LETO XVII / 4. JULIJ 19 Poštnina plačana pri pošti Krik Naša anketa: stran 4,5 Združene države ali celo Združene regije Evrope 26. svetovno prvenstvo v vojaškem padalstvu tU., očastitev praznika državnosti Cerklje ob Krki, 29. junija - Slovenija kot izvrstna organizatorica že četrtič prevzema organizacijo svetovnega vojaškega prvenstva v padalstvu. Letos se ga bo udeležilo kar 45 držav v petih disciplinah: skok v cilj - posamezno, likovni skok -posamezno, kombinacija - posamezno, skoki v cilj - posamezno in skupinski likovni skoki. Tekmovanje bo trajalo do 8. julija. Že tako atraktivno prireditev so popestrili letalci akrobatske letalske skupine iz ZDA Thunderbirds, ki so prikazali neverjetne sposobnosti z letali F-16 (Rghting Falcons), ter v približno tridesetih figurah pokazali vse manevrske sposobnosti letala, ki bo v prihodnje čuvalo nebo nad Slovenijo. Otvoritvene svečanosti so se udeležili domači in tuji vojaški vrhovniki, med katerimi so bili navzoči obrambni minister Republike Avstrije Fasslabend, predstavnika CSIM, generala Artur Zechner in Remi Simontej, predstavniki Slovenije in tujih držav, častniki in podčastniki ter vojaki slovenske vojske, člani reprezentanc in drugi gostje, ki jih je najprej pozdravili vojaški minister Republike Slovenije Jelko Kacin. Sledil je krajši govor dr. Janeza Drnovška: »Organizatorji letošnjega prvenstva so nase prevzeli pomembno in zahtevno nalogo, saj bodo deset dni gostili najboljše svetovne vojaške padalce, ki s svojimi skoki vedno znova dokazujejo, da skrajne meje človekovih zmogljivosti še zdavnaj niso izčrpane. Razvoj in tehnični dosežki sodobnega padalstva so plod trdega dela, napornih treningov in neomajanega poguma.« Tudi tokrat se geslo CISM-a glasi »Prijateljstvo skozi šport in bo po besedah našega vojaškega ministra tudi tokrat, kot vsa leta poprej, v celoti zaživelo. (Mr. Jožo) Brestanica, 29.junija - Praznik državnosti so v občini Krško roslavili s prireditvijo v okviru Poletja na gradu Rajhenburg. Slavnostni govornik je bil krški župan Danilo Siter. Zbranim je čestital ob državnem prazniku z željo, da bi bilo med nami več razumevanja, prijaznosti in strpnosti. Višek osrednje občinske prireditve sta bila nastopa skupine Duma iz Tržiča in simfoničnega orkestra glasbene šole Krško. Prvi so se predstavili s slovenskimi ljudskimi epskimi pesmimi o svetnikih, stvarjenju sveta in življenju po smrti. Simfonični orkester glasbene šole Krško pod vodstvom prof. Draga Gradiška pa se je predstavil z deli Čajkovskega, Brahmsa ter z izbori Gersvvina, Beatlesov in VVebberja. Po končanem koncertu so si zbrani še nazdravili. Sevnica, 30. junija - Dan državnosti so v občini Sevnica počastili z mimohodom Delavske pihalne godbe in gasilcev na Glavnem trgu, ki mu je sledil nagovor župana, in razvitjem občinske zastave (lipovo drevo z beiima goloboma), ki je pripadlo najstarejšemu občanu Sevnice, 96-letnemu Jerneju Klincu z Orehovega. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta občine Sevnica Martin Novšak, ki se je v svojem nagovoru sprehodil skozi zgodovino trga oziroma mesta Sevnica in prvič javno predstavil zastavo občine. (Z.Z.) Odprte strani Našega glasa Študij glasbe je eno samo garanje, zato naj ima svojo veljavo! stran 8,9 Metalna TGS d.o.o Senovo, ki je bila ustanovljena 1970. leta, je v najboljših časih zagotavljala delo več kot 400 ljudem, prebivalcem Senovega in okoliških krajev. Danes pa je v tej gospodarski družbi zaposlenih 226 ljudi. Trenutni položaj Metalne TGS d.o.o. Senovo ni rožnat, saj se je z izgubo nekdanjih tržišč znašla v težkem gospodarskem položaju, nastalih problemov pa tako država kot Metalna d.d. Maribor nista reševali pravočasno in zadovoljivo, kar se je odrazilo v izgubi, ki pa je Metalna brez pomoči ne bo mogla sanirati. Vodstvo Metalne je zaradi težkih likvidnostnih težav z večino Dolgovi Metalne presegajo premoženje upnikov doseglo dogovor o odpisu dela dolga, ki izhaja iz obresti na dolgove iz preteklih let, in poplačilu preostalega dolga z nepremičninami iz obstoječega premoženja. Kot upnik pri Metalni se pojavlja tudi Občina Krško oz. Sklad stavbnih zemljišč zaradi neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker je ob koncu lanskega leta dolg znašal dobrih 65,5 milijonov tolarjev, je Metalna ponudila za poravnavo dolga nepremičnine za glavnico, obresti pa naj bi se odpisale. Opisana problematika je »priromala« tudi na sejo krškega občinskega sveta, kjer so svetniki obravnavali predlog poravnave dela dolga. Urad župana je predlagal, da bi občina iz naslova glavnice prejela stanovanja in parkirišče nasproti podjetja, obresti pa naj bi se odpisale. Direktor, mag. Drago Vajdič, je na seji povedal, da podjetje posluje na robu zmožnosti in da imajo trenutno več dolgov, kot je premoženja. Svetnik Peter Žigante (LDS) je v razpravi predlagal, da se ne odpiše predlaganih 50 odstotkov obresti, ampak da se občina temu deležu odpove na tak način, da v primeru stečaja ta sredstva pripadajo delavcem. (Galex) Nadaljevanje na 10. strani ISSN 1318-7791 6b® KRŠKO CKŽ23 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 MOBITEL: 0609/614-460 R0 i.i. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-H. 125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE i PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE*. PRODAJE: Droga. Union, Kovinotehna, Sava, Mereator, Krka, Pivovarn* Laiko, Lak, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEl.:0M8/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 (S>HYunnni Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov i-MNMT taaaaaas^BMiBBBBBB LanGuest d.o.o. u;VSetvls in prodaja računalnikov ur racanaloieke opreme , Načrtovanj«, postavitev in v/drievanjc rat. omrežij , Priprava predstavitve vašega podjetja na Interneta l Nadgradnja računalnikov Tet/Kaj: 0608/87-568 Mobitel: 0609/625-087 9771318779018 Obvestilo avtorjem pisem! Uredništva opozarja, da za vsa stališča, objavljena na 2. strani, odgovarjajo spodaj podpisani avtorji, saj je stran namenjena soočanju različnih pogledov, Ravno tako opozarjamo, da besedil, daljših od 45 tipkanih vrstic, naborno objavljali, dokler jih njihovi avtorji ne bodo skrajšali. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Prav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana! Uredništvo KONS. 5 - državna proslava ali provokacija? Da se komunisti, zbrani v ZL, LDS, DS in Jelinčičevi SNS, še naprej norčujejo iz slovenskega naroda, je danes vsem že povsem jasno. Zadnje dejanje velikega norčevanja se je zgodilo v Ljubljani na Trgu republike v torek, 25. junija 1996, ko je Slovenija praznovala svoj peti rojstni dan. Imeli smo možnost videti, kako srbonostalgiki iz zgoraj navedenih strank, na čelu z Milanom Kučanom, žalujejo za propadlo Srboslavijo, pri tem pa si drznejo zlorabiti tudi dela slovenskega pesnika Srečka Kosovela, vojake Slovenske vojske, športnike in ostale sodelujoče. Slovenke in Slovenci ne bomo nikoli pozabili, kako so se komunisti bali, da bo Demosu uspelo osvoboditi Slovenijo. Zakaj? Zato, ker bi se lahko kmalu za tem razblinila tudi tista prevara z NOB, na katero se še danes opirajo in ki nam jo še vedno vsiljujejo kot veliko vojno za slovensko državo. Kakšna laži NOB je bila zlorabljena s strani komunistov. Slovenci se niso borili za Jugoslavijo in mračni komunizem, ki je uničil vse, kar je narod negoval tisoč let. Kakšna narodnoosvobodilna borba? To je bilo največje izdajstvo, ki je doletelo slovenski narod v vsej njegovi zgodovini. Za celih petdeset leti Komunisti v Sloveniji so s prevaro »svoj« narod predali v roke nesposobnemu, nedelovnemu in Slovencem tujemu narodu, Srbom. Da so svoj uničujoč pohod na Slovence lahko izkoristili v polni meri, jim je moral pomagati takšen zaveznik, ki mu ni mar, kako se do zastavljenega cilja pride. Ne bi bik) dobro pozabiti, kako so se Srbi pripravljali na obrambo Srboslavije. Zvsem razpoložljivim orožjem, za nakup katerega smo morali veliko prispevati tudi Slovenci, so napadli Hrvaško, Slovenijo in Bosno. V teh letih so porušili na tisoče mest in vasi, pobili več kot pol milijona nedolžnih otrok, mož in žena, slednjih so posilili več kot 70.000, zaradi njih je še danes razseljenih več kot 2 milijona ljudi, vse te nedolžne žrtve pa niso želele ničesar drugega, kot zaživeti svobodno, torej znebiti se velikega zajedalca, ki je, predvsem Hrvatom in Slovencem povzročil v petdesetih letih več škode in gorja, kot vsi prejšnji »gospodarji« vtisočletni narodovi zgodovini. Ne bi bilo dobro pristati na tezo, da je vojna za Slovenijo trajala le deset dni, saj ta vojna, po mnenju mnogih, še vedno traja. Leta 1991, ko so se na Brionih slovenski komunisti pogovarjali s srbsko armado, so že drugič v tem stoletju izdali »svoj« narod. Predvsem Kučan in Drnovšek sta vedela, kaj se je potrebno dogovoriti. Če hočejo komunisti še vedno gospodariti \jdi v Sloveniji, je potrebno najti »pametno« rešitev. Takrat pač nihče izmed omenjenih ni pričakoval, da bodo Hrvatje uspešno obranili svojo državo, kar slovenski komunistični nomenklaturi gotovo ni bilo in ji še danes ni po godu in si je želela, da bi se nekatere stvari odvile povsem drugače. •Ustaviti srbske napade« za ceno, ki jo spoznavamo šele danes. Zaradi brionskega Izdajstva v režiji komunističnih veljakov imamo v Sloveniji / 70.000 državljanov srbskega porekla, ki zasedajo dobra delovna mesta (med njimi ni nezaposlenih, kajti plačani so tako ali drugače), vsi živijo boljše, kot večina Slovenk in Slovencev, se združujejo in ponovno načrtujejo, kako skupaj, s komunističnimi odpadniki iz vrst slovenskega naroda, neizmerno vladati naprej in še nadalje povzročati duhovno in materialno škodo vsem, ki si iz srca želimo uspešne in slovenske Slovenije. Dokler bodo vsi pomembni vzvodi gospodarskega, političnega, kulturnega in športnega življenja v Sloveniji v rokah komunistov in Srbov, gorje našemu narodu. Dejstvo je, da bo moral slovenski narod končno spregledati, kaj mu ponovno pripravljajo tisti, ki so ga pred pol stoletja tako hudo ranili in razklali, da se razpoka tudi po vseh teh letih še ni zapolnila, rane ne zacelile. Pred pol stoletja je moralo umreti na deset tisoče mladih Slovenk in Slovencev, v enem samem dnevu več, kot jih je umno v 500 letih spopadov s Turki ali drugimi napadalci, v enem samem dnevu več, kot med obema svetovnima vojnama, v enem dnevu meseca junija, leta 1945. To je bila svoboda, kakršno nam vsiljujejo komunisti tudi danes. Prav bi bilo, da se vsemu temu upremo na način, kot smo to storili decembra, leta 1990, ko smo izbrali edino rešitev. Enotni smo se odločili za samostojno Slovenijo, državo, kjer ne bo več privilegijev, državo, kjer ne bo prostora za lenuhe, državo, kjer komunisti nikoli več ne bodo vladali In kradli, državo, ki bo odrekla gostoljubje vsem sovražnikom in končno državo, ki bo po meri naših otrok in zaradi naših otrok. Še je čas, da to tudi uresničimo. Zaradi vsega tega še enkrat opozarjam na proslavo, ki so jo komunisti ob peti obletnici Slovenije pripravili tako, kot v starih časih - proslava zaradi proslave in zaradi njih samih - in poudariti je potrebno, da ne more biti ničesar bolj perverznega, neljudskega, neslovenskega in destruktivnega, kot je bila proslava, z naslovom Kons. 5. S to proslavo so še enkrat več dokazali, da za njih ne obstajajo politični nasprotniki. Oni pristajajo samo na tezo o sovražnikih. S takšnimi dejanji, ki jih je zgodovina potrdila in s takšnimi porogljivimi proslavami, sovražnike sami z namenom tudi proizvajajo. Enotnost je za narod v usodnih trenutkih ključnega pomena, zato se dobro zavedajo, da je vsaka najmanjša provokacija, ki Slovenke in Slovence deli in razdvaja, voda na mlin njihovim Izdajalskim in uničujočim interesom, med katerimi je na prvem mestu vsekakor naloga, da skrijejo in uničijo vse, kar govori in priča o njihovih zbdelih zoper slovensko državo, narod, gospodarstvo in resnico. Že v poletju se skupaj z vami veselim prihajajoče pomladi. Danilo M. Koritnik, predsednik OO SDS Krško Sindikat včeraj, danes, jutri Ob Dnevu rudarjev Lepi so spomini na letne konference sindikatov po raznih podjetjih, kjer sem bil zaposlen. Vsi smo bili nasmejani okoli miz. Danes. Vse je drugače. Ni sproščenosti. Ni je zaradi ukrepov države - ki so nujni, če hočemo v Evropo, če poznamo besedo tržnost, če hočemo živeti v čistem okolju, tu je lastninjenje, podjetništvo, kapitalizem.... Skupnih srečanj zaposlenih ni. Če so, so omejena na preproste ljudi ali skupine z višjo izobrazbo, vodilni kader. Tudi pri izletih je opazna nezainteresiranost, saj nekateri delovne spore prenašajo na izlete, predvsem pa nižanje materialne in finančne ravni zaposlenih. Članstvo. Opazni so različni pogledi na delo sindikata. Tisti, ki so dosegli nek nivo znanja in položaj, velikokrat le neprizadeto opazujejo namere tistih, ki bi želeli kaj več. Pravna država. Gledal in poslušal sem na TV Slovenija razpravo (četrtek, 13. junija) o pravni državi. V mnogih državah so današnji nivo pravnosti gradili skozi več stoletij. Pogoj, da se to doseže, je v enakovrednem odnosu vodstva in delavcev. Če tega ni, je svoboda enih omejena. In če je tako, tudi ni volje do dela. In če ni dela oz. rezultatov dela, ni plačila. In temu sledi revščina, kriminal. Kako dolgo bo v Sloveniji trajala ta tranzicija, ko se iščemo, ne ve nihče. V tem trenutku imajo veliko prednost tisti, ki so že vešči potez, ki nudijo blagostanje. Delovanje sindikata. Sindikat mora biti opozicija tako vladam kot vodilnim v podjetjih. Zaenkrat je to nemogoče doseči, ker ni enotnosti med sindikati. Položaj sindikata je trenutno odvisen od uspešnosti podjetja in tradicije panoge. Na seminarjih nas opozarjajo, da moramo sindikalisti zelo paziti, kako delujemo, da se ne bomo zamerili niti vodstvu niti članstvu. To je lahko le teorija. Nek problem je rešljiv le tako, da nekdo odgovarja zaradi nastalega problema. Pravnost države je zato pogoj, da se problem reši kmalu in pošteno. Deset let in pol sem zaposlen pri rudniku Senovo. Na prigovarjanje članov izvršnega odbora sindikata sem prevzel mesto predsednika. Kaj vse sem dobil v zakup in mnoge probleme kot nerešljive, je jasnom mnogim. Trdim, da je delo sindikata enako kot športna tekma. Če je vsem cilj doseči uspeh, bodo vsi člani ekipe delali v tej smeri. Če ni tako, tudi uspeha ni. Sindikat jutri Bil sem na mnogih sindikalnih seminarjih, posvetovanjih. Opazna je precejšnja nejevolja med sindikalisti. Nekateri, ki živijo le od sindikata, so nepripravljeni storiti kak korak proti državi^ker bi se jim ta korak negativno vrnil kot bumerang. Upam na ugodno razreševanje problemov ob zapiranju Rudnika Senovo. Veliko, veliko korakov in hudih besed je bilo že storjenih in izrečenih v ta namen. Kot ugodno mislim na to, da bodo za vsakega delavca država, občina in vodstvo firme poskrbelo, da ne bo ostal brez dela ali finančnih sredstev, ki naj bi mu omogočila dostojno življenje. Žal zaposleni nimajo več zaupanja v izrečene besede naših politikov. Tudi za to je toliko - po mnenju tistih, ki se trudimo -neupravičenega nezaupanja do sindikata. Veliko obljub sem v teh mesecih uspel doseči, ko je bilo potebno te realizirati, pa so obljube postale navaden ništrc in borba se je začela znova. Skoraj zagotovo je sindikat nemočen tudi zato, ker je premalo izobraževanja. Ni dovolj, da gre na seminar le predsednik, izobraževati se mora čimveč članov. Potrebno bi bilo tudi več srečanj s sindikalisti iste panoge. Izmenjava izkugenj lahko prihrani marsikatero grenko pilulo. Želim, da bi do izkopane zadnje tone premoga v našem rudniku bolj zaupali drug drugemu. Želim, da s pripombami in predlogi sindikatu pomagate k boljšemu in uspešnjejšemu delu. Želim, da so te pripombe dobronamerne in kritika konstruktivna, ne le posplošena in vsepovprek. Več glav več vel Proslava ob 200-letnici rudarjenja na Senovem bo, kljub temu, da se rudnik zapira. Ob Dnevu rudarjev želim vsem dobro počutje v vseh okoljih, predvsem pa varno in stalno delo kjerkoli. SREČNO predsednik sindikata Alojz Šribar Odgovor na pismo gospoda Vizjaka z naslovom v »Brežiški poslanec Šetinc« objavljeno v Našem glasu dne 20.6.1996 Oglašam se v zvezi s člankom »Brežiški poslanec Šetinc« objavljenem v Našem glasu dne 20.6.1996 in naj takoj na začetku povem, da sem ponosen na pokončno držo in dosledno LDS-ovsko pozicijo našega poslanca gospoda Šetinca pri glasovanjih v Državnem zboru in njegovem nevključevanju v nesmiselne in nedostojne debate nekaterih poslancev, ki jim ni težko izreči kakršnokoli neumnost pred slovenskim avditorijem in dvomim, da bi se tako resen poslanec obračal na občane iz strahu pred bombastičnimi gesli, kot primer: »Volimo ljudi in ne strank«, ki so namenjena restituciji prejšnjega sistema. Prav odgovorno se mi zdi od poslanca gospoda Šetinca, da se je obrnil na občane po določenem obdobju delovanja v parlamentu, ki omogoča oceno dosedanjih dosežkov njegovega osebnega delovanja in delovanja kolegov. Zelo me veseli, da se ne obrača po vetru in da deluje v skladu s politiko LDS. Navedbe gospoda vizjaka, da je poslanec Šetinc glasoval proti: - uvedbi enkratnega brezplačnega toplega obroka za osnovnošolce, - uvedbi nekonfesionalnega pouka o religiji in etiki v osnovnih šolah, - ni podprl predloga, da bi imeli učenci pravico do brezplačne izposoje učbenikov, - podržavljanju tovarne Videm, so točne, pomenijo pa dejansko glasovanje ZA financiranje šolanja v skladu z možnostmi države in ZA ohranitev tovarne Videm v skladu z ekonomsko opravičljivimi principi in kriteriji. Če bi gospod Vizjak videl predlog pogodbe med potencialnim kupcem tovarne in državo, bi vedel, da ta pogodba zavezuje kupca k ohranitvi sedanje proizvodnje celuloze in papirja in zagotovitvi vsaj 1.050 delovnih mest. Sicer pa je tovarna Videm dolga leta živela na državnih jaslih in očitno vsaj mi v Brežicah menimo, da bi nam ponovno prisesanje tovarne na državno korito prineslo več škode kot koristi. Dovolil pa si bom povedati še nekaj zadev, ki jih je gospod Šetinc uspel izpeljati v korist Brežic, kar mnogim njegovim predhodnikom v mnogo daljšem obdobju ni uspelo. Med najkonkretnejše prav gotovo sodi šolska uprava za Posavje ter uzakonitev uvrstitve avtoceste Obrežje-Brežice v prioritetno izgradnjo. Ena zadnjih pomembnejših pa je iniciativa za vzpostavitev proste cone v Slovenski vasi, ki naj bi prinesla Posavju kar lepo število delovnih mest. Obsežno delovanje gospoda Šetinca na področju zunanjepolitičnih aktivnosti Državnega zbora in kot vodje delovne skupine za evropske zadeve pa je redno omenjeno v medijih. Sicer pa se lahko vsak državljan obrne na poslansko pisarno, gospoda poslanca pokliče po telefonu ali mu piše. Bojan TIČAR Carina i b 8250 Brežice Odgovor predsedniku AMD Krško ČEMU NERESNICE, LAŽI IN BLATENJE? Po pravici povedano nisem pričakoval odgovora na svoje odprto pismo vodstvu AMD Krško. Toliko bolj sem bil zato presenečen, da se je njegov predsednik Toni Vodišek v njem spustil na tako nizek nivo in ves žolč zlil name, ki sem želel s tem pisanjem le opozoriti na nekatere napake, ki jih pač preprosto delajo in ne blatiti njihovega dela. Sicer pa po vrsti. Kot prvo moram najprej pojasniti, da sam za tokratno dirko nisem dobil nobenega pismenega vabila. Resda me je večer pred dirko ustno povabil kar sam predsednik kluba, ki je pri Treh lučkah verjetno gostil ugledne goste in funkcionarje. Zato o kakršnikoli dovolilnici in lističu za parkiranje ne vem ničesar, saj česa podobnega doslej s strani krškega AMD še nisem nikoli prejel. Vabila za novinarje prihajajo šele zadnje leto, prej jih vsaj jaz nisem nikoli dobival. Zakaj mi tokrat niso poslali vabila, vedo verjetno le v vodstvu kluba, kjer so očitno računali, da bo zaradi »velikih« imen prišel na dirko za krški speedway kakšen bolj zaslužen televizijski novinar kot sem jaz. Iz vašega pisanja se dobro vidi, kako v društvu cenite moje, verjetno pa tudi delo drugih novinarjev. Sam namreč spremljam speedway že enajst let, odkar sem se zaposlil na slovenski televiziji, pred tem pa sem o uspehih krških tekmovalcev pisal tudi v Avto reviji, Dolenjskem listu, Našem glasu in še kje. Zato se čudim očitkom, da nisem ničesar naredil za promocijo speedwaya v Krškem. Pred letom dni, ko ste pripravljali prvo dirko pod reflektorji niste bili tega mnenja. Res pa je, da nisem o klubu in njegovih funkcionarjih nikoli pisal nič slabega, čeprav bi lahko marsikaj. Pred leti, ko krški tekmovalci niso imeli denarja niti za gorivo, da bi redno trenirali, so nekateri funkcionarji kljub temu nemoteno odhajali na dirke v tujino. O tem, da v krškem AMD-ju ni vse tako kot bi lahko bilo, se ni potrebno ozirati daleč nazaj. Pred leti je Krešo Omerzel vozil za ljubljanski klub, letos pa sta dva tekomovalca raje ustanovila svoj klub. Zagotovo ne zaradi nas novinarjev. Slabih stvari bi zagotovo lahko našel še precej, vendar ni moj namen blatiti, tako kot je to počel gospod Vodišek. Glede zvezdništva ne bom izgubljal besed, sam se nikoli nisem imel za zvezdo, še manj za gospoda. O tem, kdo ni mogel opraviti svojega fotoreporterskega dela se lahko pozanimate pri kolegu Igorju Vidmarju iz Dolenjskega lista, ki je svoj svetleči jopič »posodil« kolegom iz Ljubljane, sam sem ga seveda odklonil, ker vem, da znotraj kroga ni moje mesto. Potem pa presodite, kdo laže in natolcuje. Glede programa se je gospod Vodišek uštel, resda mi ga je osebno dal, na mojo prošnjo, vendar ne na dirki za Zlati znak občine Krško. Tokrat sem si ga pač moral priskrbeti na drug način, nikakor pa ne od vodstva dirke oziroma tistih, ki bi morali skrbeti za novinarje. Grožnje s honorarji mi boste pač morali razložiti, sam namreč nisem nikoli kaj takega zahteval, ne od vas, ne od koga drugega. Tudi za svoje delo, ki ga opravljam na krškem stadionu, si nikoli ne dam izplačati honorarja, tako kot to počnejo nekateri moji kolegi iz hiše. Sam si delo pripišem k redni normi, ki jo stalno presegam, le redko pa dobim poplačano, seveda le 10 %, zaradi sistema nagrajevanja, ki ga pač imamo. O tem ali delam slabo, o varuški in o drugih žalitvah raje ne bom odgovarjal, saj menim, da je za obrekovanja bolj kot časopis pristojno za to ustrezno sodišče. Sicer pa imam o tem, da vsi v krškem AMD-ju delate zastonj, pač svoje mnenje. Dokažite mi, da se motim. Čudim se tudi, kdo vam je dal priznanje za delo z novinarji, novinarji prav gotovo ne. Glede Balkana bi vam rad povedal le to, da je Ljubljana bolj severno od Krškega, pa kljub temu ne morejo tamkajšnji dirkači trenirati, kadar bi hoteli. Pa nikar ne mislite, da so v Krškem vsi na vaši strani. Kljub vsemu, vam dajem še enkrat vse priznanje, za to kar ste naredili za razvoj tega športa pri nas. To sem storil že prej, vendar vam očitno to ni bilo dovolj. Za vse žalitve pa seveda pričakujem vaše opravičilo. Namesto gnojnice, ki jo vi zlivate name, vam jaz raje žaelim uspešno delo še naprej. Svoje dobronamerne pripombe pa bom drugič raje zadržal zase, saj jih vi očitno ne potrebujete. Goran ROVAN NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Zoran Zelič, Pavel Oluič, Mojca Troha, Staša Fon, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško - TeleforVtelefax: 0608/21-868, telefon: 0606%-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, teleforVtelefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. 18. seja občinskega sveta Bo dom starejših občanov dokončan še Krško, 27. junija - Na 18. redni seji se je sestal krški občinski svet in v relativno kratkem času obravnaval in dokončal 15 točk dnevnega reda. Po informacijah o poteku volitev v svete krajevnih skupnosti v občini Krško so se svetniki dalj časa ustavili pri informaciji o izvrševanju sklepov občinskega sveta v zvezi s potekom izgradnje in dokončanja doma starejših občanov. Seje se je udeležil tudi Janez Lah, direktor podjetja Lah d.o.o., ki je predstavil poročilo o izvršenih izmerah na objektu krškega doma upokojencev in ob tem poudaril, da je za dokončanje potrebno okoli 200 do 250 milijonov tolarjev. Po predlaganem terminskem planu, ki ga je predstavil urad župana, naj bi bil dom izgrajen decembra letos, vendar je to svetnik Žigante ocenil kot sanje. Po njegovem mnenju je realni rok za dokončanje pomlad 1997. »Ta objekt se lahko dokonča v dveh do štirih mesecih, le denar boste morali imeti,« je še dodal Janez Lah, kar pa je vzpodbudilo enega od svetnikov, da je že ob tej priložnosti povabil vse udeležence otvoritve na pivo k Murku. Vendar le v primeru, da bo dom končan v letošnjem letu. V nadaljevanju so svetniki sprejeli predlog sklepa o izdaji soglasja k imenovanju predstavnika občin Brežice, Krško in Sevnica v Svet javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje in predlog odredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o določitvi akontacijske vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo letos? Bo krška občina uspela v letošnjem letu zagotoviti potrebna sredstva za dokončanje izgradnje doma starejših občanov in s tem omogočiti starejšim občanom, da preživijo jesen svojega življenja v normalnih pogojih? stavbnega zemljišča v letu 1996. osnutkih odlokov, in sicer o Sledile so razprave o več pokopališkem redu, o določitvi Največja Mercatorjeva samopostrežna prodajalna Nakupovalni center Krško Čas je naredil svoje. Samopostrežna prodajalna v Nakupovalnem centru v Krškem je postala pretesna, zastarela, neprivlačna. Temeljito smo jo prenovili, močno povečali in s 1200 m prodajne površine je zdaj največja v Mercatorju. Izvrstno izbiro živil bo dopolnila še posebej vabljiva delikatesa, lastna mini pekama, ogromna ponudba mlečnih izdelkov, že ohlajene pijače, sladoledi, zamrznjena hrana, pa tudi poseben oddelek s sadjem in zelenjavo in še marsikaj. Tudi vse za dom in vrt, za vaš avto, pa... Preveč je novosti, da bi našteli vse. Odkrili jih boste že ob prvem nakupu. Tudi prenovljen bistro vas bo hitro zvabil na klepet ob skodelici kave. Kaj pa cene? Trudili se bomo za čim cenejšo ponudbo, mnogo cen smo že pomladili; v prenovljeni samopostrežni prodajalni pa boste lahko kupovalui tudi po diskontnih cenah. fr. a :- .. : ¦. .; ¦ ¦¦;.'"..'"V":. ¦m.l zlSm. I, n $**<•*** Pričakujemo vas od petka, 5. julija 1996, naprej, ko bomo popoldne na stežaj odprli vrata tudi za vas. v. ercator najboljši sosed POSLOVNI CENTER PRESKRBA predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve, o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju občine Krško, o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, o ravnanju z odpadki na območju občine Krško in o določitvi predmeta in J// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 068/81-118 P.E. NOVO MESTO ljtitHjiMkac.27 068/3234)00 ^ pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. (Galex) Ob dnevu slovenske policije Krško, 26. junija - V veliki dvorani kulturnega doma je ob dnevu policije potekala svečana akademija, na kateri je slavnostni govornik Alojz Kuralt, poveljnik slovenske policije in državni podsekretar, poudarit pomen peticije, njeno izjemno privrženost, pripravljenost in delavnost vse od osamosvojitve Slovenije pa do danes, »Policija pa se je po ocenah tujih strokovnjakov še posebej izkazala pri papeževem obisku pri nasl« je še dodal poveljnik Kurah. Za kulturni program je poskrbel Simfonični orkester Glasbene šole Krško. Na slavnosti so bila podeljena tudi priznanja Ministrstva za notranje zadeve, ki jih je nagrajencem izročil Rajmund Vebar, načelnika UNZ Krška Srebrni znak: Marjan Hartl, Alojz Resnik, Rudolf Srpčič. Bronasti znak: Milan Božič, France Božičnik, Franc Kraševec, Miran Podlesnik, Martin škrlec, Peter Železnik, Stanko Bogolin, Darko Kerin. Pisna pohvala: Boštjan Cugmas, Safet Halkič, Stanko Povhe, Robert Turšič, Janez Vimpolšek. Podeljena pa so bila tudi priznanja in pokali za najboljšo športno enoto. Naslov ja osvojila Postaja prometne policije Obrežje, sledita pa ji UNZ Krško in PP Sevnica (Qalex) Svetniki na zaslužene počitnice Sevnica, 26. junija - Na 20. redni seji sveta občine Sevnica je bil sprejet odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1996. Po ugotovljeni sklepčnosti in opravljenih preostalih formalnostih so svetniki brez razprave potrdili sklepe 19. seje. V zvezi s problematiko strelišča na Radni je bila obravnava, zaradi odsotnosti predstavnika OSZ Sevnica, prestavljena do nadaljnega. Glede ugotavljanja kršitev prekoračitve osne obremenitve vozil je komandir policijske postaje Sevnica Gerjevič povedal, da teh meritev ne morejo opravljati, ker ne premorejo tehtnic za tehtanje osnih obremenitev, saj jih ima le RPP v Ljubljani. Pri rednem operativnem delu pa ugotavljajo kršitve s tehtanjem obremenitve vozil nad njihovo nosilnostjo in s tem v zvezi ukrepajo. Za predlog druge obravnave odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1996 so svetniki ugotavljali, da niso dovolj podrobno predstavljeni izdatki investicijskega značaja za infrastrukturo, ne glede na določeno prioriteto vlaganj v šole in ceste. Razpravo o amandmaju, ki ga je predlagal odbor za kmetijstvo, so zaključili z ugotovitvijo, da je nepopoln, saj ne predvideva zagotavljanja dodatnih sredstev. Upoštevali pa ga bodo kot napotek pri pripravi proračuna za naslednje leto. Upoštevaje, da je konec koncev vse v dobro občanov, so svetniki odlok o proračunu le sprejeli. Z odgovorom na vprašanja in pobude OS glede modernizacije ceste Radeče-Loka svetrrtki niso bili zadovoljni. Vztrajajo pri zahtevi, da se investicije nadaljujej« po prvotnem projektu. Doreči bodo morali tudi nerešena vprašanja o lokaciji čistilne naprave HE Vrhovo, kakor tudi odgovornost lovskih družin Studenec in Sv. Duh-Veliki Trn zaradi poravnave škode, ki jo je kmetom povzročila divjad. Ob zaključku seje je predsednik OS zaželel vsem prijetne počitnice. (Pavel) Strelišče na Radni Delovanje strelišča na Radni vznemirja okoliške prebivalce Sevnica, junija - Zaradi pritožb na hrup, ki ga morajo prenašati krajani Boštanja, je omenjeno problematiko obravnaval OS Sevnica na svoji redni 20. seji. V obrazložitvi, ki jo je podal predsednik OSZ Sevnica kot upravljalke strelišča, je povedal, da se na strelišču urijo policijske enote, obrambne enote vojske, lovska društva, športna strelska društva ... vsi po pravilniku, ki predpisuje red na strelišču. Urjenja praviloma ni ob sobotah in nedeljah, razen v izrednih primerih. V nadaljnji razpravi so svetniki ugotavljali, da strelišče sploh nima uporabnega dovoljenja. Spraševali so, kako je z varnostjo in odgovornostjo v primeru nesreče. Za legal izacijo strelišča naj se opravi primerjalni ogled s preostalimi v državi, zgradijo naj se protizvočne pregrade, izvrši inšpekcijski ogled in drugo. Ob zaključku so si bili svetniki enotni, naj se pripravi predlog, ki bo predvidel rok - nekako 5 let - v katerem bi se s pomočjo pristojnih inšpekcijskih služb in upravnih organov lahko problematika strelišča celovito razrešila. (Pavel) © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Obvestila za obrtnike Obveščamo, da so bili v Uradnem listu RS številka 33/96, z dne 21. junija 1996, objavljeni pomembni PRAVILNIKI za področje prevozov, in sicer: - Pravilnik o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidence o izdanih licencah; - Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil; - Pravilnik o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licence za prevoze v cestnem prometu. 1. Pravilnik o pogojih za pridobitev licendfe za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidence o izdanih licencah predpisuje: - vpis v sodni register oziroma v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov, - lastništvo vozil za posamezne vrste prevozov, - izobrazbo voznikov, - znanje slovenskega jezika, - preizkus strokovne usposobljenosti, - finančno sposobnost, - nekaznovanost ter - parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil. Licence bo za podjetnike posameznike izdajala Obrtna zbornica Slovenije na svojih območnih enotah, za pravne osebe pa Gospodarska zbornica Slovenije. 2. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil med drugim predpisuje, da mora domača fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti licenco za opravljanje prevozov oseb in stvari v notranjem oziroma mednarodnem cestnem prometu, predložiti dokazilo, da ima za svoja vozila zagotovljena parkirna mesta Parkirna mesta so na parkiriščih za tovorna vozila oziroma avtobuse, na postajah za tovorna vozila oziroma na ustrezno urejenem mestu za parkiranje, s katerim razpolaga prevoznik. Parkirišča morajo izpolnjevati mnoge doslej nepotrebne tehnične pogoje. Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. po 5. juliju 1996. 3. Pravilniku o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licence za prevoze v cestnem prometu opredeljuje program splošnega dela preizkusa znanja z različnih področij ter način in postopek opravljanja preizkusa znanja. Pravilniki bodo objavljeni v svetovalcu revije Obrtnik, lahko pa jih dobite tudi na območnih obrtnih zbornicah. Mag. Drago Fabijan, dipl.oec. Z ljubljanske borze Minuli teden je slovenski borzni indeks vendarle prekinil negativen trend In se malo popravil; za 2,3 odstotka, vendar Še vedno nI presegat pomembne meje 1.000 točk. Precej skromen je bil tudi promet, kije dnevno komaj presegel sto milijonov tolarjev. Tako se je tokrat najbolj pocenila redna delnica Gradbenega podjetja Grosuplje, in sicer za 27 odstotkov. Tudi redna delnica Dadasa Je ni odnesla veliko boljše, saj je njen tečaj padel za 20 odstotkov in je tako znašal le še dobrih 35.000 tolarjev. Največ je minuli teden zrasla redna delnica Hipotekama banke Brežice, ki je poskočila za 17,6 odstotkov, prednostna delnica te banke pa je izgubila dve desetinki odstotka. Za 9,8 odstotkov se je povišal tečaj prednostne imenske delnice Dolenjske banke. Borzna tečajnica se je podaljšala še za eno delnico iz lastninjenja, in sicer Lisce iz Sevnice, ki se je tako kot njene predhodnice na zunajborznem trgu OTC lastninila z javno prodajo. Tečaj se Je oblikoval pri 600 tolarjih, trgovanje pa še ni zaživelo, kar velja za večino tovrstnih delnic. Vztrajno javno govorjenje, daje treba s prodajo delnic čim dlje počakati, je očitno zaleglo. Promet z novimi delnicami je precej skromen, še posebej, če upoštevamo število imetnikov delnic ali velikost kapitala. Tudi v primeru Mercatorja, s katerim je bilo trgovanje doslej najbolj živahno, je lastnika zamenjal le manjši delež delnic. Minuli teženje močno usahnilo tudi trgovanje z vodilnimi »privatizacijskimi* delnicami (Mercatorja, Droge, Kolinske), njihovi tečaji pa so precej bolj trdni Vnovič je zaživelo trgovanje s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije, njihov tečaj je tudi zaznat strmo rast. To lahko pripišemo slabotnejšemu tečaju nemške marke, kar so izkoristili špekulanti. Pri tem bodo skušali omiliti izgube, ki so jih utrpeli pri starih delnicah. Razlogi, zakaj ni zanimanja za nakupe delnic, že nekaj časa ostajajo nespremenjeni, njihov skupni imenovalec pa je nezaupanje v tovrstne naložbe In velika Združene države ali Če preberemo maastrichtskl sporazum in določila iz Schengna, nam lahko postane jasno, da čaka Evropo v prihodnosti federacija, morda konfederacija. Enotna država, vojska, denar, policija... Grobo rečeno to pomeni, da smo se osvobodili Jugoslavije, kjer smo bili tlačeni, a vendarle na vrhu zato, da si bomo postopoma nadeli evropski zakonski jarem. Namesto srbščini se bomo udinjali nemščini, francoščini, Italijanščini, angleščini ...Paše veliki kapital ima čisto drugačne možnosti, da zagotovi uresničitev svojih interesov. Seveda taka močna evropska konfederacija ne bo niti malo všeč ostalima dvema rlvalskima bazenoma: ameriškemu In azijskemu, zato lahko pri napredovanju združitve pričakujemo še krepko nagajanje. Seveda pa Imata pred kratkim podpisani pridružltveni sporazum in kasnejše polnopravno članstvo v Evropski uniji tudi pozitivne lastnosti. Vključili smo se v sistem čisto drugačnih tržnih pogojev (Terms of Trade). Zagotovili smo si (ob obveznostih) tudi pravice, svoj delček pogače v delitvi kolača, ki bi bil brez vključitve v Evropo bistveno manjši. Za isto blago bi izvenevropska Slovenija iztržila bistveno manj kot evropska, in tu ni kaj dodati. Ali je krčenje določenih suverenih pravic za to previsoka cena, bomo šele videli. Vsekakor bo morala Slovenija funkcionirati kot racionalni del multinacionalne družbe in ta ji bo določila ustrezno mesto, dovolila tržne in proizvodne lože, s katerimi se bo lahko preživela, in hkrati ne bo ostalim delom preveč v škodo. V zameno pa bo dobila enake možnosti zaščite, kot jih imajo vsi ostali deli sistema. Verjetno to v resnici nI za nas najslabša varianta, saj smo kot prevzemniki dodelavnih (Lohn) poslov že kar nekaj časa predragi In se bomo morali ozreti za drugim načinom preživljanja. Tega pa bomo najlažje našli in si izborili pravico do njega, če bomo znotraj sistema, ki je vendarle dolžan skrbeti za vse svoje dele. Tudi na škodo vseh onih, ki niso vključeni vanj. Saj nočem idealizirati, a nekaj takega smo že poskusili in sedaj okušamo tudi, kako je, če nas sistem (ostanki pokojne Juge) skuša na vsak način diskvalificirati. Vemo tudi, da bi se le stežka kitlliz dosežki znanstvenikov našega rodu, če se ti ne bi šolali in nato delali v Budimpešti, Pragi, Trstu, na Dunaju ...na univerzah monarhije K&K, naše nekdanje domovine. Verjetno bo vsaka domovina, ki ni zarisana strogo po etničnih mejah, majhnemu narodu mačeha. Koliko bo to uspelo Evropi, pa je odvisno predvsem od nas, Slovencev. Tokrat smo naše anketirance povprašali predvsem po gospodarski plati pridružitvenega procesa. Zanimal nas Je tudi vpliv predvidenih obdavčitev premoženja in davka na dobiček na tržišče nepremičnin in na delitev dobička v podjetjih... (Ika) »Kolikor mi v Evropo, toliko Evropa v Slovenijo« Franc Starič iz Sevnice: »Mnenja o pridruženem sporazumu z Evropsko unijo so deljena. Kot polkmet to ocenjujem s stališča kmetijstva kot negativno. Slovenski kmet je s strani države trenutno zelo zapostavljen. Veliko je nepravilnosti in zlorab. Mislim, da bo prehod na področju kmetijstva težak. Tudi ko bo Slovenija polnopravna članica, bodo imeli kmetje nemalo težav pri prodoru izdelkov na evropski trg. Možnost prodora vidim v biološki pridelavi hrane ter kakovosti proizvodov.« Mag. Drago Fabijan, dipl. oec: »Mislim, da je treba k nam spustiti toliko Evrope, kolikor bo ona spustila Slovenije k sebi. Pri nobeni zadevi ne bi prehiteval, čeprav to danes radi počnemo. Biti poskusni kunec je zelo nevarno. Svet je pri nas imel laboratorij za samoupravljanje in za to bi mu mi morali danes izstaviti račun. Sedaj vsi natanko vemo, kaj v samoupravljanju deluje in kaj ne. Sedaj bi ponovno radi hiteli z novostmi v infrastrukturi, čeprav o njih na zahodu šele razmišljajo in jih preskušajo. Pomeni pa močna Evropa večjo nevarnost za Ameriko in končno tudi za azijski bazen, zato lahko v prihodnje pričakujemo tudi nagajanje v procesu združevanja. Vedeti moramo, da je svet trenutno obsojen na to, da eni imajo, drugi pa ne. Vsaka prerazporeditev dobrin pomeni nujno zmanjšanje standarda v Evropi in Ameriki. Postopna vključitev v Evropo pomeni najprej izboljšanje možnosti plasiranja našega blaga in storitev ter pogojev (Terms of Trade). Povedano s primerom to pomeni: če bi banane rasle v Evropi, jih gotovo ne bi mogli kupovati po marko, saj bi že obiralci hoteli večje plačilo. Seveda to pomeni tudi odstop določenih suverenih pravic in hkrati zaščito pravnega in upravnega reda, plačilnega prometa ... Kdaj lahko pričakujemo plačilni red? Z integracijo odnosov v Evropi, z rastjo tujih investicij in z odprtjem nepremičninskega trga, s konvertibilnostjo tolarja. Ve se: na zahodu je izguba problem lastnika, neplačevanje pomeni takojšen stečaj, bankrot, ko se podjetje proda, zamenja lastnika in posledice zelo redko nosijo delavci. Pri nas je običajno ravno obratno. Davek na lastnino je eden temeljnih virov financiranja vsake države. Bili smo navajeni na obdavčenje plač in na carine, kar je izjemno lahko. Obdavčenje premoženja je nekoliko težje. Tako imamo danes ljudi s tako nizkimi prihodki, da so upravičeni do subvencij. Če pa pogledamo njihovo premoženje, je slika povsem drugačna. Seveda je pa treba premoženje odkrivati, vrednotiti... Žal obstaja strah, da se pri nas zaradi obdavčitve premoženja ne bodo zmanjšala bremena pri plačah, ampak bomo nove davščine kar dodali k starim. To pa ni dobro: če hočemo omogočiti konkurenčnost naše proizvodnje (za večjo gospodarsko rast in rast zaposlenosti) smemo plače obremeniti največ 70-odstotno, ne pa 120 in več, kot so sedaj! Negativne lastnosti se bodo poznale v kmetijstvu, kot pri ostalih državah. K sreči Slovenija nima velikih farm in njena komparativna prednost v konkurenčnosti je lahko biološko kmetovanje. Problem pa bo pri prehrambni industriji, usnjarstvu, tekstilu ... Naše delo je predrago v primerjavi s tistim na Vzhodu in v Aziji, čeprav naše ljudi plačujemo (za naše razmere) na spodnji meji preživetja. Pri nas bo treba intelektualce prisiliti k ustvrarjalnosti, da ujamemo vlak s kreatorji blagovnih znamk, da uveljavimo domače znanje na zunanjih trgih. Lastnina nepremičnin: so države, kjer imajo tujci v rokah tudi do polovico premoženja, pa se ni zgodilo nič. Verjetno se bo v prihodnje proizvodnja v Evropi razporejala v skladu z interesom in ugodnimi pogoji za razvoj. Za to v velikih sistemih v bistvu gre. Poiskati je potrebno komparativne prednosti in izkoristiti multiplikativne učinke.« Izidor Slatner, direktor Tovarne pohištva Brežice: »Vključitev Slovenije v Evropsko unijo bi za nas pomenila veliko predvsem zato, ker veliko svojih izdelkov izvozimo v Nemčijo. Določeni postopki, vezani na transport, bi se tako skrajšali, kar pomeni zmanjšanje stroškov. Negativni vidik pa bi se pokazal v povečani konkurenci na domačem trgu, kar pa je tako in tako danes že opaziti, in konkurenco smatram kot pozitivno stvar, saj spodbuja fleksibilnost podjetja. Finančni nedisciplini pri nas pa bi morali stopiti na prste predvsem z večjo učinkovitostjo sodišč. Postopki izterjav trajajo predolgo in tako marsikateri upnik propade, še preden pride do izvršitve« GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Nova carinska zakonodaja v Republiki Hrvaški Na Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani smo izvedeli, da je Sabor R Hrvaške sprejel Zakon o carinah in Zakon o carinski tarifi, ki sta stopila v veljavo s 1. julijem 1996. Uradni list, ki bo zakone objavil, pa bo izšel v teh dneh. Carinski postopek naj bi bil poenostavljen in prilagojen carinskim postopkom v Evropski uniji (torej naj bi bil podoben kot pri nas). Carinske stopnje bodo znašale za posamezne carinske tarife glede na stopnjo obdelave in ali se blago proizvaja doma od nič do 25 odstotkov. Odpravljene bodo druge dajatve ob carinskih postopkih, ravno tako pa tudi kontingenti. Za zaščito domače industrije pa so uvedeni za občutljive proizvode prelevmani (predvsem za kmetijske proizvode). Če posamezni izvozniki potrebujejo natančnejše podatke, jih lahko posredujemo. S 1. junijem 1996 je stopila v veljavo tudi Odredba o določanju izdelkov, za katere se zahteva nadzor nad kvaliteto pri uvozu in izvozu. V odredbi je navedeno 88 različnih kmetijskih, tehničnih, pogonskih, lesnih in drugih proizvodov, za katere je potrebno pridobiti pri uvozu v RH poseben ceritifikat (spisek proizvodov je na vpogled pri OGZ I--------------------------------------------------------------------------------------1 | Sejmi in razstave v Sloveniji v avgustu | | 1996 | i Gornja Radgona: 24.8.-1.9.1996: 34. mednarodni kmetijsko- živilski sejem I Kranj: 9.8.-18.8.1996: 46. mednarodni gorenjski sejem I l____________________________________________________l Posavje). To blago pa se lahko uvaža samo preko določenih carinarnic. Z Republiko Slovenijo potekajo razgovori, da bi bile tudi v Sloveniji pooblaščene določene institucije za izdajanje cerifikatov, ki bi jih priznavala tudi hrvaška carina. Sporazum naj bi bil sklenjen jeseni letos. Razširitev tranzitnih kapacitet za tovornjake na mejnem prehodu Bregana Ob neposrednih stikih s predstavniki Republike Hrvaške smo nakazovali problematiko čakalnega časa in vstopanja tovornjakov na mejnem prehodu Bregana, saj je bil zato namenjen samo en vozni pas. Kot so nas obvestili, so pričeli graditi na hrvaški strani po en vstopni in izstopni vozni pas za tovornjake. Tovorni promet je v teh dneh bistveno porastel zaradi odprte ceste Zagreb-Beograd. Slovensko-britanska poslovna konferenca V okviru gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Veliko Britanijo bodo GZS in Birmingham Chamber of Commerce and Industrv ter Department of Trade and Industrv iz Londona organizirali septembra 1996 poslovno konferenco v Birminghamu in Londonu, ki bo povezana z obiskom sejma International Autumn Fair, ki bo od 8. do 11. septembra. GZS vabi vsa zainteresirana podjetja, ki se želijo udeležiti poslovnega srečanja v Veliki Britaniji, naj to sporočijo na telefon 061/12-50-122, ge. Katarini Kozinc. Mednarodni lesni sejem Celovec GZS Območna zbornica za Gorenjsko organizira nastop slovenskega gospodarstva na Mednarodnem lesnem sejmu od 5. do 8. septembra 1996 v Celovcu. Sejem je namenjem gozdarjem, žagarski industriji, tesarjem, mizarjem in drugim predelovalcem in obdelovalcem lesa, izdelovalcem masivnega pohištva, strojev za obdelavo, predelavo lesa, optimiziranje proizvodnje, proizvodnje transportnih naprav v lesni industriji in drugih naprav za obdelavo lesa. Podjetja, ki so zainteresirana za nastop na tem sejmu, naj se najkasneje do 8. julija 1996 prijavijo na telefon 064/222-584, ge. Editi Granatir. Naša anketa: celo Združene regije Evrope Slavica in Branko Germovšek, kmeta iz Podgorja: »Ukvarjava se izključno s kmetijstvom, hišo pa sva dokončala z denarjem, ki sva si ga odtrgala od ust, saj nama ni država pomagala z nobenim kreditom, zato bi bilo nemogoče, da bi morala zanjo plačevati še davek. Misliva, da bo predlagani zakon o obdavčenju nepremičnin sprejet, sprejeli pa ga bodo tisti, ki živijo v izobilju in katerih mesečni dohodek je večji od najinega letnega.« Adolf Romih, direktor podjetja Ado d.o.o Krško - trgovina, finančni inženiring in promet z nepremičninami: »Za Slovenijo pomeni pridruženo članstvo v EU razširitev trga, s tem pa tudi uveljavitev zakonitosti evropskega trga pri nas. Sam trg bo pokazal tudi določene selekcije, s tem pa se bo povišala cena komercialnih nepremičnin. Mislim pa, da se bodo vse ostale nepremičnine za individualno bivanje cenovno klasificirale glede na ostale subjekte v določenem krogu. To pomeni, da se bodo potrebe v večjih gospodarskih centrih povečale, kar bo verjetno tudi vplivalo na samo ceno. Za naše podjetje to ne bo imelo negativnih posledic, prav nasprotno. To je predvsem pozitivno za delovanje, saj so nam tako posredno že odprta vrata v Evropo.« Ivan Urbanč, obrtnik in podjetnik na gradbenem področju, iz Podbočja: »Ob pravilnem organiziranju in povezanosti ter pripravljenosti na čas, ko bo Slovenija polnopravna članica EU, ne vidim za posamezne gospodarske dejavnosti nobenih velikih problemov. Z lastno surovinsko bazo, dobro operativo in strokovnimi segmenti se bomo lahko konkurenčni tujim izvajalcem, predvsem v gradbeni dejavnosti, vendar se bojim, da se ne bomo mogli dobro povezati. Na področju gradbeništva sicer ne vidim ob pridružitvi nobenih prednosti, bojim pa se, da v primeru nezavarovanja slovenskega gradbeništva s strani države, lahko pride do tega, daje za najugodnejšega izvajalca izbran izključno najcenejši.« Jože Žerjav, VKV mizar, obrtnik s Spodnje Pohance: »To, da bi mi, ki imamo hiše, zanje plačevali še poseben davek, tisti, ki jih pa nimajo, pa ne, gotovo ni prav. To pomeni, da bo država tistega, ki je bil prizadeven in sije nekaj ustvaril, udarila po žepu še s tem odstotkom. To je do nas, ki smo za uresničenje želje po lastnem domu vse življenje trdo delali, krivično. EU? Seveda je prav, da gremo tja, le da bo treba še veliko stvari pri nas postaviti na pravo mesto.« Zmedo na našem nepremičninskem trgu bo povzročil tudi dosedanji »narobe svet* na tem področju, vsaj kar se tiče zasebnih hiš. V svetu so nepremičnine z vseh strani težko dostopne: zemljišča so draga, težko je priti do dovoljenj za gradnjo, davki so visoki. Hiše si lahko privoščijo le najvišji sloji, pa še ti jih raje najemajo, kot kupujejo. Pri nas pa sije vsakdo s stalnim dohodkom ustvaril svoje domovanje, zase in še »za otroke" - hiša je morala biti vsaj »v dva štuka*. Kaj bodo prinesli davki na nepremičnine tistim, ki so si hišico utrgali od ust, ni težko videti ... Anton Žibert, brezposelni iz Pisec: »Živim na ženini kmetiji, ki sta jo zgradila tast in tašča, pri tem pa ju ni nihče finančno podprl, tako da sta hišo zgradila z velikim odrekanjem in le s težavo. Sam sem ostal brez službe kot tehnološki višek, zdaj pa mi zdravje ne dopušča, da bi opravljal težje fizično delo. Doma ni dovolj denarja za pokrivanje vsakdanjih potreb, da bi mi pa še obdavčili streho nad glavo, je čisti absurd.« Kazimir Zivko Pregl Alojz Poplas Iz Sevnice: »Pridružitveni podpis z Evropsko unijo bo na nas vplival dvostransko. V prehodnem obdobju bo morala Slovenija marsikaj prilagoditi merilom, ki vladajo v državah EU. Tu mislim predvsem na evropske cene, plače, področje obdavčitev itd. Splošni standard bo zaradi prilagajanja malce padel. Prednost pridruženega članstva pa vidim v razširitvi trga za mnoga naša podjetja ter na področju turizma in kulture.« 14 fmj&~m+»(j$. Poslovni sistem Mercaton »Ne pridruževanje EU, ampak evropska usmeritev« Katere so možne pozitivne posledice pridružitve k EU - od povečanja finančne discipline dalje? Ali se vam povečanje finančne discipline ta hip zdi produktiven ukrep v slovenskem gospodarstvu? »Zdi se mi pravilneje govoriti o »evropski usmeritvi« kot pa o pridruževanju k EU. Dejstvo namreč je, da smo se državljani Slovenije z osamosvojitvijo leta 1991 odločili za evropsko usmeritev in to hočemo ne glede na to, kakšna bo usoda EU. Pri tem gre za politični pluralizem, človekove svoboščine, odpiranje v svet in tržno ekonomijo. Sestavni del tega je tudi finančna disciplina. Mislim, da je to edina normalna in moralna pot v financah: če finančne discipline ni, dobro živijo tisti, ki ne plačujejo svojih obveznosti, kaznovani pa so tisti, ki so prodali na up. Očitno je, da bomo morali predvsem prodajalci razmišljati, komu prodamo. Čeprav je prodajati težko, pa bo pri prodaji treba biti selektiven, saj blago ni prodano, če ni plačano. Če je kupec blago prevzel, ni pa ga plačal, pomeni da smo mu ga podarili.« Kje vidite možne nadomestitve Izpada proračunskega dohodka -zaradi zmanjšanja carin? -Proračunski dohodek, ki bo izpadel zaradi zmanjšanja carin po vstopu v EU, bo mogoče nadomestiti z davkom na dodano vrednost in z zvišanjem cen naftnih derivatov. Očitno je, da so te cene že nekaj časa prenizke in da jih fiskalne oblasti tiščijo navzdol zato, da bi lahko ob zmanjšanju carin tako nadomestile izpad proračunskih prihodkov« Kako komentirate nujne ukrepe v davčni politiki kot obdavčitev premoženja, učikovitejša Izterjava in nadzor nad »viri" dohodka? »Podpiram predvidene ukrepe na davčnem področju. Problem sedanjega sistema in politike je predvsem v tem, da se opirata na tiste vire obdavčevanja, ki so najenostavnejši in najbolj zanesljivi: plače. Tu ni potrebno uvajati posebnih davčnih kontrol, vse teče po avtomatizmu in je to za davčne oblasti najbolj lagodno. Seveda pa to povzroči, da so bruto plače pri nas prevelike.« Ali se vam zdi, da plače zaposlenih v resnici preveč obremenjujejo gospodarstvo, v primerjavi z vsemi nesmisli, ki nam odnašajo fiskalni denar in denar iz pretoka? itd.) in državni upravi. Primerjava konkurenčnosti slovenske ekonomije z drugimi, tudi tistimi v Srednji in Vzhodni Evropi, kaže, da so plače preveliko breme. Ne verjamem, da jih je mogoče kaj prida znižati. Bolj gre za to, da moramo bistveno povečati družbeni proizvod, ki bo tolikšne plače laže prenesel.« Kakšna so vaša stališča do politike razporejanja profUa - npr. v delniških družbah? »Pri razporejanju profita je večna dilema: koliko deliti, koliko za razvoj. Prav gotovo bomo v prvi Zaradi »evropske* nepremičninske zakonodaje, ki jo nameravajo uvesti naši zakonodajalci, se bodo cene zemljišč najverjetneje znižale, kar je v praksi že opaziti. Nekoliko smo pobrskali po posavski nepremičninski ponudbi, ki smo jo zasledili na straneh Salomonovega oglasnika (agencijske ponudbe nismo upoštevali). Za zemljišče s hišo in nekoliko zemlje okoli nje bi morali v Posavju odšteti nekako 40 do 60 DEM za m2, odvisno od starosti poslopja, v središču Krškega cenijo npr. 500 m2 veliko parcelo na 200 DEM za m2. Ce iščete vikend v bližnji okolici naših mestnih središč (do 10 km), boste za obdelovalno zemljišče s kasnim starim objektom, načeloma primernim za vikend, potrebovali 4-6 DEM/m2, za pravo, komunalno urejeno vikendparcelo pa od 14 ali 16 DEM/m2 do celo 35 DEM/m2 (za slednje dobite že velik novejši vikend). Zemljiška posest je nekoliko cenejša: za zemljišča z gospodarskimi in drugimi poslopji sežejo cene od 15 pa vse do 35 DEM/m2, samo posest, vendar z možnostjo komunalne ureditve, vas bo veljala zaenkrat 8 DEM/m2, sicer pa se da zemljo kupiti tudi za mnogo cenejše denarje, obdelovalno zemljo cenijo nekako med 0,07 in 0,5 DEM za kvadratni meter. »Plače so z vidika posameznika vedno prenizke. Dejstvo pa je, da slovenske narodnogospodarske bilance kažejo, da je delež plač v formiranju in delitvi družbenega bruto proizvoda prevelik. Seveda k temu prispeva tudi visoka cena dela, ki je tolikšna zaradi visokih davčnih obremenitev. Po drugi strani pa je res, da gre kar okrog 70 odstotkov davkov spet za plače v takoimenovanih družbenih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo fazi vsa olastninjena podjetja soočena z določeno »lakoto« delničarjev po dfvidendah. Takšno lakoto tudi razpihujejo dokaj alarmantna obvestila o izplačevanju dividend v nekaterih podjetjih, čeprav na drugi strani morda kar v 95 odstotkih podjetij in v nobeni investicijski družbi dividend še ne izplačujejo. Postopno bo treba dojeti, da korist delničarja ni zgolj v dividendi, pač pa tudi v razvoju podjetja in rasti vrednosti njegovega kapitala. Znano je, da razvite tržne ekonomije ne slonijo na delitvi visokih dividend. Običajno delijo veliko tista podjetja, ki jih razvoj ne zanima in ki nimajo perspektive. Prav gotovo pa bo v tej povezavi treba ustvariti tudi »normalizacijo bilanc«, saj je zaradi slovenske zakonodaje v zvezi z lastninjenjem na strani virov v bilanci stanja slovenskih podjetij vgrajena anomalija, to je izredno visok delež kapitala, od katerega lastniki pričakujejo dividende. K delitveni evforiji po svoje prispevajo tudi pooblaščene investicijske družbe, ki zagovarjajo stališče, da je mogoče uprave uspešnih podjetij iz dobička nagrajevati le pod pogojem, da se dobiček deli. Potemtakem naj bi v podjetjih, ki so dosegla visoke dobičke, jih pa investirajo za prihodnji razvoj, uprave ne prejele iz dobička nikakršnih nagrad.« Ali mislite, da bo vrti brezposelnosti iz EU še povečal brezposelnost v Sloveniji -zaradi morebitnega povečanja gospodarskih težav? •Ne pričakujem, da se bo zaradi tesnejših odnosov z EU nezaposlenost v Sloveniji povečala. Prej nasprotno: vstopanje v EU pomeni širitev slovenskega trga in naša podjetja so pokazala dokajšnjo mero sposobnosti in spretnosti pri iskanju tržnih niš na evropskih tržiščih. Novi trgi pomenijo povečanje proizvodnje in s tem tudi povečanje zaposlenosti. Po drugi strani ne pričakujem, da bi drugi državljani evropskih držav posebej silili na delovna mesta v Sloveniji. Slovenija je lepa in prijetna in morda bo nekega dne za zaposlovanje tujcev bolj privlačna. V tem primeru pa bo seveda slovenska zakonodaja morala zagotoviti - ob drugih pogojih - prednost zaposlovanja slovenskijp državljanov« Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Brežice Čistilka; dol. čas 6 mes.; do 5.7.96; Regulator d.o.o., Župančičeva ulica 17, Brežice Kuhar, lahko tudi pripravnik; nedol. čas; ostali pogoji: poskusno delo 3 mesece; do 5.7.96; Cvetkovič Marjan, Pizzeria Valentina, Selška cesta 5, Dobova Občina Krško Pomožni delavec - čiščenje, pospravljanje, likanje; nedol. čas; do 10.7.1996; Kerin Marta - gostilna Zlata gos, Podbočje 5, Podbočje Živilski delavec v pekarstvu -pomočnik peka pizz (usposabljanje); dol. čas 12 mes.; do 5.7.96; Levičar Irena Pizzeria Račko, CKŽ 44 a, Krško x Pleskar; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Ključavničar Monter stenskih in stropnih oblog, toplot, in hidro. izolacije; nedol. čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Obdelovalec kovin; nedol. čas; 36 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Ključavničar; nedol. čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Voznik avtomehanik Voznik v mednarodni špediciji; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; ostali pogoji: izpit kateg. C In E, izkušnje v niednarod. špediciji; do 4.7.1996; Oštir Stanko, prevoz blaga v cestnem prometu, Resljeva 1, Kostanjevica na Krki Voznik - mehanik (mednarodni transport); nedol. čas; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik -govorno; ostali pogoji: voz. izpit kateg. C in E; do 5.7.1996; Slovenija Topink Brestanica, Šolska cesta 17, Brestanica; št. del. mest: 4 Kuhar ali kuharica; nedol. čas; do 10.7.96; Kerin Marta, gostilna Zlata gos, Podbočje 5, Podbočje Natakar ali natakarica; nedol. čas; ostali pogoji: strežba gostov; do 10.7.1996; Kerin Marta gostilna Zlata gos, Podbočje 5, Podbočje Strojni tehnik - učitelj praktičnega pouka; nedol. čas; ostali pogoji; strojni tehnik, predhodno IV. mehanik vozil in voznih sredstev, do 4.7.96; Srednja šola Krško. Hočevarjev trg 1, Krško Komercialni tehnik - zastopnik za prodajo knjig; nedol. čas; ostali pogoji: zaželena končana srednja šola, avto, telefon, poskusno delo 2 meseca; do 5.7.96; Bonasa d.o.o. zastopstvo, trgovina, proizvodnja, Tomšičeva 5, Krško Ekonomsko-komerclalnt tehnik, računovodsko-adminlstrativna dela; nedol. čas; 60 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: obvladanje računovod. poslov in administracije ter poznavanje predpisov; do 11.7.96; Kompakt -Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Ekonomist - disponent, računovodja, vodja transporta; nedol. čas; jeziki: angleški jezile -govorno in pisno; italijanski jezik -govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; ostlai pogoji: ekonomist ali ekonomski tehnik; do 5.7.96; Slovenija Topink Brestanica, Šolska cesta 17, Brestanica Učitelj Profesor matematike; neVJol. čas; ostali pogoji: profesor ali predm. učitelj matematike; do 5.7.96; Osnovna šola Jurij Dalmatin Krško, Šolska ulica 1, Krško Profesor glasbenega pouka; nedol. čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: profesor ali predmetni učitelj glasbe; do 5.7.96; Osnovna šola Jurij Dalmatin Krško, Šolska ulica 1, Krško Občina Sevnica Natakarica; dol. čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do. 6.7.1996; Rušiti Devdet - Cocktail bar in igralni avtomati, Glavni trg 40, Sevnica Kamnosek; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mesec; do 20.7.1996; Železnik Vojko, Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica; št. del. mest: 2 Montažer - polagalec marmorja in granita; nedol. čas; 12 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mesec; do 20.7.1996; Železnik Vojko, Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica; št. del. mest: 3 Trgovinski poslovodja v poslovalnici Radeče; nedol. čas; 12 mes.del. izkušenj; ostali pogoji: poaskusno delo 3 mesece; do 5.7.1996; B - SAT d.o.o. Sevnica, Florjanska 1, Sevnica ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI OBČINA KRŠKO OBVEŠČA REJCE, KI PITAJO ŽIVINO IN VZREJAJO PLEMENSKE TELICE Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vhlevljanje govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz kontrole A oziroma AP. Uporabniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. VHLEVUANJE GOVEJIH PITANCEV - minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom.; - višina regresa po kom. znaša 10.000,00 SIT; regres je mogoče uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi; - regres za porabnike uveljavljajo Kmečka zadruga BOHOR, Kmečka zadruga KOSTANJEVICA, Kmečka zadruga KRŠKO, individualno pa preko KSS; - rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1996 do 30.6.1996, pa do 31.7.1996. Zadnji rok za oddajo zahtevka za mesec november je 5.12.1996. - vloge se vlagajo na občino, na Oddelek za gospodarske dejavnosti; - ob oddaji zahtevka, ki ga vlagajo zadruge zaTaorabnike regresa, je poteg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo KSS, da gre za resničen stalež; - teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži 100-200 kg; - ob koncu leta mora porabnik regresa priložiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar tako občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s porabniki regresa, občina pa z zadrugami; - KSS skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo. 2. UVEUAVUENJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ KONTROLE A OZIROMA AP - regres je mogoče uveljaviti za telice, ki so bile vzrejene od kontroliranih krav iz kontrole A oziroma AP in imajo dober genetski potencial; - regres je mogoče uveljaviti le za telice kombiniranih pasem in črno-bele pasme; - višina regresa za vzrejeno telico znaša 10.000,00 SIT po glavi; - porabnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice; - regres za porabnike uveljavljajo KSS in zadruge na območju občine ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo o številčenju in potrdilo o pripustu telice); - zadnji rok za oddajo zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 31.7.1996; - kontrolo med vzrejo spremlja KSS Krško. Namen ukrepa je dolgoročni cilj lastne vzreje telic v občini in s tem preprečevanje klanja dobre plemenske črede ter na ta način stimulirati prodajo lastnih telic. Vse aktivnosti v zvezi s tem ukrepom bosta spremljali KSS in občina Krško. Zupan Danilo SITER RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE nabave rastlinjakov in plastenjakov iz sredstev proračuna, namenjenih za kmetijstvo v letu 1996 1. Občina Krško razpisuje sredstva za sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov v višini 3.000.000,00 SIT. 2. Upravičenci do sredstev so občani občine Krško, ki so ali bodo v letu 1996 na območju občine Krško postavili plastenjake oziroma rastlinjake za pridelavo jagod in zelenjave. 3. Namen razpisa je sofinanciranje plastenjakov in rastlinjakov za: a) plastenjak ter rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: minimalna zelenjadarska površina je 50 m2, maksimalna pa 20 arov. b) plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: minimalna proizvodnja jagod na 5 arih, maksimalna pa na 20 arih. 4. Sredstva bodo dodeljena upravičencem za posamezne plastenjake ali rastlinjake do maksimalne površine 20 arov. Višina podpore pa znaša: 1. rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 800,00 SIT po m2; 2. plastenjak za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 400,00 SIT po m2; 3. plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: 200,00 SIT po m2. 5. Vloge pošljite na obrazcih, ki jih lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe, CKŽ 30, Krško. K vlogi morate priložiti mnenje svetovalne službe. 6. Rok za vložitev vloge je 30.8.1996. Vloge pošljite na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško. 7. Odbor za kmetijstvo občine Krško bo na osnovi razpisa za sofinanciranje rastlinjakov in plastenjakov sprejel sklep o dodelitvi sredstev v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. 8. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Številka: 1/14-403-96/96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER Srečanje harmonikarjev na Studencu Zveza kulturnih organizacij Sevnica v sodelovanju s PD in PGD Studenec organizira tradicionalno srečanje harmonikarjev, ki bo hkrati izbirno srečanje za zlato harmoniko v Ljubečni. Srečanje bo v soboto, 6. julija 1996, ob 17. uri na Studencu. Harmonikarji se morajo prijaviti od 16. do 16.30. Srečanje bosta popestrila Modra kronika in harmonikarski orkester Tonija Sotoška. Seveda ne bo manjkala niti veselica ob ansamblu Vigred. Ob 50-letnici dokončali nov Tržišče dobilo svoj prvi > lovski dom Kozja gora, 15. junija - Visoki jubilej in velik delovni uspeh -dograditev lovskega doma sta bila prava razloga za praznovanje. Petnajst ustanoviteljev si pred petdesetimi leti ni niti mislilo, kaj se bo izcimilo iz temeljev, ki so jih postavili v prizadevni lovski družini. LD Veliki Kamen je bila ustanovljena 1. maja 1946. Takrat niso imeli nič drugega kot veliko navdiha in lovsko orožje, kljub temu pa je v njih tlela želja, da bi imeli svoj kotiček. Lovcem je s pametnim gospodarjenjem uspelo ustvariti kar lepo društveno premoženje. V zaselku Rog imajo vinograd z zidanico in brunarico, v Kozji gori pa so predali namenu nov lovski dom. Predsednik LD Veliki Kamen, Peter Požun, se je ob uvodnem nagovoru in pozdravu zahvalil vsem, ki so k tej pridobitvi pripomogli. V imenu Lovske zveze Posavja in Lovske zveze Slovenije je navzoče pozdravil dr. Jurij Pečjak, ki je ob tej priložnosti podelil odlikovanja, s katerimi je zaslužne lovce nagradila LZS. Podeljenih je bilo 11 znakov za lovske zasluge, trije redi za lovske zasluge III. stopnje, edinemu še živečemu ustanovitelju, Jožetu Moškonu, pa red za lovske zasluge II. stopnje. Čestitkam so se pridružili še Vinko Fric, LD Brestanica, Vid Budna, LD Senovo, Franci Bogovič, KS Koprivnica, in Jože Moškon, ki praznje tudi 50-letnico tajniškega dela v lovski družini. Kočo je odprl predsednik LD, Peter Požun. Po ogledu pa se je začela prava lovska veselica z bogatim srečelovom. (Toni) Zaščita proti toči Lisca, junija - Na Lisci so se sestali delavci Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in oblikovali program, ki naj bi v prihodnje pomagal pri preprečevanju nevarnosti toče. Še vedno se spominjamo toče leta 1987, ki je naredila za 200 milijonov škode na hišah, cestah, sadovnjakih ... O tej problematiki smo se pogovarjali z Andrejem Kranjcem, pristojnim za tovrstne težave: »Pogovarjali smo se predvsem o novih možnostih za preprečevanje vremenskih neprilik, zlasti toče. Razporedili smo rakete MTT8 na 14 strelskih mest po Sloveniji. V soboto (15. junija, op.a.) se bomo sestali s pripravljeno posadko, ki bo v ponedeljek odšla v turistični prospekt Tržišče, junija - »Kraj mojega doma, dom sredi naše vasi, vas sredi sveta. In vse, zmeraj in spet znova sredi srca,« so zapisali učenci OŠ Tržišče na pano v šolski avli, kjer so sokrajanom v pesmi in besedi predstavili turistično podobo kraja in bližnje okolice. Po besedah ravnateljice Brede Erman so se projekta lotili na pobudo sevniške občine, ki je razpisala natečaj za najbdjšituristični prospekt domačega kraja. Gradivo so izdali v lično oblikovanem prospektu, poleg zanimivih fotografij ponuja tudi splošen opis krajev, ki jih v svoji znameniti Slavi vojvodine kranjske omenja že Valvasor. Poleg prospekta so na osnovni šoli izdali tudi priložnostno razglednico, ki zaokrožuje celostno podobo projekta. Tržiški učenci so v domačem narečju predstavili glavne značilnosti in zanimivosti Tržišča in okolice. Povabili so tudi Jožeta Maurerja, vodjo oddelka za družbene dejavnosti občine Sevnica, in Marjana Jamska, predsednika KS Tržišče. Gostje so seveda tudi poskusili dobrote, o katerih govori prospekt: od dobrega dolenjskega cvička do okusne domače hrane. (Jakob) Slavonski Brod, kjer bomo preizkusili rakete MTT9. Če bodo te pokazale večjo učinkovitost od sedanjih in če bomo dosegli dogovor s proizvajalcem, jih bomo razvrstili na območju Prekmurja in okolice Ormoža. Na območju Logarske in Savinjske doline bomo poskrbeli za zaščito z letali (oblake posipamo s posebnim prahom, da hitreje razpadejo, pri čemer je nevarnost za pridelke ali človeka izključena). Na vprašanje, kaj je najboljše, je težko odgovoriti, ker ima vsaka zaščita svoje dobre lastnosti. Pri raketah na primer obstaja možnost, da se zrušijo, so pa cenovno bolj sprejemljive kot mreže nad sadovnjaki ali vinogradi. Te so zelo drage, ampak zelo učinkovite in zanesljive. Obstaja pa majhna možnost, da se ob močni in težki toči mreža strga. V Italiji jih veliko uporabljajo, kmetje pa opažajo, da je zaradi njih obarvanost sadja slabša. Lani toča pri nas niti ni bila katastrofalna. V glavnem je bilo največ škode na drevju; natančneje - na hruškah, pa tudi na trti je bilo dovolj škode. Kar se pa tiče zavarovalnice, je nujno potrebno skleniti zavarovanje za primer škode. Lansko leto je bilo zavarovanih 20 odstotkov kmetijskih površin. Največ škode je bilo v Prekmurju.« (muca) Razgledna cerkvica sv. Vida dočakala celovito obnovo Čatež ob Savi, 24. junija - S svečano mašo za domovino ter velikim kresom so prebivalci KS Čatež ob Savi na predvečer pete obletnice slovenske samostojnosti proslavili dogodek, ki je skorajda enotni volji slovenskega naroda prinesel uresničitev nekaj stoletij trajajoče želje po lastni samostojni in neodvisni državi. Slovesnostjo potekala na vrhu 386 m visoke Šentviške gore, kjer je pred dobrim tednom čateški župnik Jože Pacek blagoslovil povsem obnovljeno cerkvico svetega Vida. Romanska cerkev sv. Vida iz 13. stoletja sodi med najstarejše na Dolenjskem, leži pa na kraju t.i. halštatskega naselja. Menda stoji točno na mestu, kjer je bila nekoč hiša poglavarja starodavnega naselja iz železne dobe. Pozneje so kraj poselili Slovani in po nekaterih domnevah na tem mestu slavili svojega boga Svetovida. Tam so po pokristjanjenju zgradili cerkvico sv. Vida, ki je pozneje doživela nekaj predelav, sedanji zvonik pa je bil sezidan malo pred drugo svetovno vojno. Vojna je bila zanjo najtežja doba. Streha je bila porušena in cerkev več let ni služila svojemu namenu. Po vojni jo je hotela takratna oblast porušiti in na istem mestu postaviti razgledni stolp, čemur pa se je takratni župnik uprl in cerkvico uspel vsaj za silo obnoviti. Od notranje opreme pa razen kipca sv. Vida tako ni ostalo nič. -Prod dobrima dvema letoma smo začeli pod nadzorom spomeniškega varstva s celovito obnovo cerkve. Odstranili smo ves star omet, z bakreno pločevino smo oblekli zvonik, prekrili smo tudi streho, tako da je sedaj cerkev resnično lepo obnovljena zunaj in znotraj, kjer so sedaj nove slike, ki jih je cerkvi podaril domačin Franc Les. Uredili smo tudi njeno okolico, kamor smo postavili klopi za turiste in ostale obiskovalce. Od tam je namreč sila lep razgled na Brežice in okolico. Odstranili smo tudi nekaj dreves, pa tudi cerkvica je sedaj bolj vidna,« je ponosno povedal župnik Pacek. Obnova je skupaj z zamenjavo električne napeljave, ureditvijo zunanje osvetlitve ter dostopne poti veljala kakih 8 milijonov tolarjev. Milijon je prispevala občina, ostalo pa so v glavnem zbrali krajani sami. (ES) Opravila na vrtu julija Zdaj je čas, da na gredicah, kjer ste že pospravili pridelek, skladno s kolobarjem posadite nove kulture. Poleg tega lahko posejete rastline, ki jih boste izrabili za zeleno gnojenje. Tako boste zemljišče zaščitili pred izpiranjem zaradi močnih nalivov in tudi pred močnim soncem. V vročih poletnih mesecih je še zlasti pomembno pravilno zalivanje. Rastline najbolje prenašajo mlačno deževnico, v kateri ni apnenca. Če uporabljate za zalivanje vodo iz vodovoda, jo morate pustiti nekaj ur v koritu, da se segreje. Vodne kapljice delujejo na listih kot leče, ki zbirajo sončno svetlobo, in povzročajo na rastlinah poškodbe. Da bi se temu izognili, jih zalivajte bodisi zgodaj zjutraj ali zvečer. Zemlja ostane rahla, če jo pokrijete s pokošeno travo. S paradižnikovih stebel je treba odstranjevati vse stranske poganjke zalistnikov in mladike, da ne bi porabljali moči rastline. Odstranjujte tudi listje, ki je blizu zemlje, da preprečite glivična obolenja paradižnika. Ker se skorja na sadnem drevju in okrasnih rastlinah zdaj zlahka lupi, jih je mogoče cepiti z okuliranjem. Poletje je tudi najprimernejši čas za privezovanje upognjenih mladik h kolom. Konec meseca je mogoče obrezovati žive meje. Košnja travnika je dovoljena samo ob blagem vremenu, ker ob veliki pripeki povzročite, da se trava izsuši. 'HH m i UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA MERVIN Salon NA DOM i pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058 V vrtovih je poleti obilo cvetja, vendar je čas cvetenja dreves in grmovnic že mimo. Če želite, da bi bil vaš vrt v cvetju tudi julija, posadite divji rdeči kostanj, poletni španski bezeg, hortenzijo, šentjanževko, petoprstnik ali razne vrste vrtnic. Po gradbenih predpisih morajo balkoni in ravne strehe, na katerih se urejajo vrtovi, prenesti obremenitev namanj 200 kg/m2. Starejše stavbe praviloma nimajo tolikšne nosilnosti, zato ob ozelenjevanju balkonov starih hiš in nameščanju okrasnih rastlin v večjih koritih ne bo odveč previdnost. V takšnih primerih se nemara posvetujte s strokovnjakom. Stari pregovor »Kar je za enega radost, je za drugega žalost« velja tudi na travniku. Po košnji lahko ptice neovirano napadajo in plenijo nezaščitene žuželke, ki živijo na tleh. Zato ob košnji puščajte nepokošene zaščitne pasove, v katere se bodo žuželke lahko umaknile pred napadalci, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Branka Radej-Koren, ing. agr. STUDIO BREŽICE RADIO POSAVJE psci Mladinska 12, «250 Brežice Tel: 0608162-770, 62-334, «-°-°_______________62-140 V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor >==> vozil Citroen, kijih tudi servisiramo rv motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet in Peugeot ter opreme za motoriste ¦ koles Scott In opreme za kolesarje ^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje na vsakem tipu vozila !»;;:??¦:, mmmm......h Po štiridesetih letih: Srečanje zdravstvenih delavcev, zaposlenih na Vidmu Sremič, junija - Pred dobrimi štiridesetimi leti jih je življenje (in dekreti takratnega vodstva) pripeljalo v obratno ambulanto papirnice DjuroSalaj. Najprej so dve leti delali v Bogatajevi hiši, nato pa so zanje ob vhodu v papirnico zgradili obratno ambulanto. Tovarna je namreč dotlej že štela 650 zaposlenih in si je s tem priborila pravico do obratne ambulante. Seveda pa to ni bilo vse. Skrbeli so za zdravje vseh prebivalcev na Vidmu, ki takrat še ni bil tako samoumevni del Dušan Stupar Je bil tisti čas sekretar tovarne in prvi predsednik občinskega sveta za zdravstvo. Na sliki so še: Beba Andrejaš, Nežka Bergant, Boža Bogataj, Božo Pribil in Miro Krištofič. Krškega, in še posebej za zdravje zaposlenih v drugih večjih podjetjih. Ko je zmanjkalo ljudi v zdravstvenem domu (ta je bil v sedanjem dijaškem domu), so pomagali tudi tam. Vodil jih je (danes) primarij profesor dr. Krištofič, v obratni ambulanti je bil še zobozdravnik (dr. Vovko) s tehnikom, vsa posadka pa je štela sedem ljudi. Na krški strani je v zdravstvenem domu delala dr. Hvalova s svojo ekipo in to je bilo vse. Zdravnik se je vozil na teren s kolesom, znati je moral vse in tudi svojim medicinskim sestram je skušal prenesti čim več svojega znanja. Vsi so že upokojeni in pri Radejevih na Sremiču jih je na družabno srečanje zbrala administratorka Nežka Bergant. Prišli so vsi razen pokojnega dr. Vovka in bolne laborantke. (Ika) Dejavnosti v VDC Leskovec Pri Centru za socialno delo Krško deluje kot enota Varstveno-delovni center. V njem zagotavljamo varstvo in delo pod posebnimi pogoji 31 odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju. Cilj vseh dejavnosti je, da bi te osebe ostale čim dlje aktivne in da ohranjajo pridobljene sposobnosti. Zato izvajamo v VDC Leskovec poleg dela pod posebnimi pogoji redno različne športne aktivnost/, izlete, letovanja, družabna srečanja. V letošnjem letu pa smo uvedli še nekaj novosti. Zbrali smo skupino varovancev, ki se želijo udejstvovati v dramski sekciji. Ob pomoči Zdravka Veglja so se naučili igro Lojzova smrt in se z njo predstavili na prireditvi Hočem, da sem. Nekaj varovancev se uči igrati šah pod vodstvom Marjana Božiča, mentorja Šahovskega kluba Triglav Krško. Tekmovali so že z učenci OŠ Koprivnica in učenje je že dalo prve uspehe. Varovanci pa radi tudi plešejo. Da bi se naučili pravilnih plesnih korakov, smo prosili za pomoč Dušana Vodlana. Takoj se je odzval na našo prošnjo in se dogovoril s plesno učiteljico Romano Korbar, da je vsak teden eno uro učila varovance. 14. junija so se s svojim novim znanjem predstavili staršem in skrbnikom ter navdušili. Ker za te aktivnosti nimamo namenskih sredstev, so vsi zunanji sodelaci opravili tečaje brezplačno, društvo Sožitje Krško pa je prispevalo za potne stroške. Zelo smo bili veseli, da so se bili ljudje, ki ne delajo neposredno z ljudmi s posebnimi potrebami, pripravljeni odzvati in nameniti del svojega dragocenega časa in znanja ter tako obogatili življenje naših varovancev. V imenu varovancev se jim zahvaljujem. vodja VDC, Lidija Žnideršič Spretnostna vožnja starih avtomobilov in motorjev Krmelj, 23. junija - Tudi letošnji Slovenija Classic Marathon je organiziral klub prijateljev klasičnih in športnih vozil iz Ljubljane »Codelli Classic and Sportscar Club", ki je nastal jeseni leta 1990. Skupina lastnikov starih avtomobilov se je takrat odločila, da ustanovi klub in organizira prvi raliy. Ob pomoči Društva za oživljanje stare Ljubljane so junija 1991 pripravili prvo tekmovanje. Do letos se je zvrstilo že pet maratonov, prav na vsakem pa se je pokazalo veliko zanimanje slovenskih avtomobilskih navdušencev. Karavana starih avtomobilov in motorjev, v kateri je bilo moč najti vse od majhnih minijev in fiatov do prestižnih mercedesov, BMW-jev in cadillacov, se je letos ustavila tudi v ozki dolini potoka Hinje, v Krmelju. Na igrišču tamkajšnje osnovne šole so se pomerili v spretnostni vožnji, ki je bila za voznike motorjev in majhnih avtomobilov mačji kašelj, za tiste, ki premorejo prestižnejše avtomobile, pa je bilo malce težje. Ves čas tekmovanja je deževalo, čemur gre pripisati majhno število obiskovalcev (le okoli 150 jih je bilo), niti najmanj pa ni slabo vreme motilo voznikov, ki jim je v veliko veselje nastopati s starimi vozili. Krmeljčani so poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Moker »poligon« tekmovalcem načeloma ni povzročal težav, enega izmed njih pa je ovirala vzvratna prestava, ki ni in ni hotela služiti svojemu namenu, tako daje sopotnik uporabil svojo moč in avto enostavno porinil. Naslednji, sedmi maraton, bo potekal po Notranjski, Beli krajini in Dolenjski. Organizator vabi vse, ki jih tekmovanje s starimi vozili zanima, da se jim pridružijo, saj se le tako stari avtomobili vračajo na cesto, ne pa ne odpad. (B.M.) Rudi Libenšek - preko Interneta do korenin Pred enaintridesetimi leti je Rudi Libenšek, sicer Američan slovenskega rodu, začel poizvedovati po svojem rodoslovnem deblu. Uglajen gospod, ki živi in dela v Atlanti kot univerzitetni profesor elektronike, pravi, da je pred leti že nekajkrat obiskal nekatera mesta v bivši Jugoslaviji, a se mu niti sanjalo ni, da njegove korenine izhajajo iz prostora, kjer se je mudil kot turist. Leta 1995 je v biltenu, ki ga je izsledil Olaf Lovrenčič, izšel oglas Rudija Libenška s prošnjo po pomočrpri spoznavanju porekla. Tako je Olaf Lovrenčič Libenšku po Internetu poslal odgovor. Takoj prvi dan si je ogledal Libno, od koder po starih dokumentih izhaja, in pravi, da je začutil neke vrste domotožje. Dolgoletne sanje o obisku dežele, od koder izhaja, so se uresničile in pravi, da ima veliko načrtov. Med drugim si želi raziskati svoje poreklo in sorodstvo, kolikor je le mogoče. Raziskave namerava začeti z dedom Rudolfom, ki je bil rojen 10. maja 1881 Ivanu Libenšku in Ani Kari. Naslednje leto pa namerava raziskati še rod po materi, ki prihaja nekje iz Bele krajine. (Mr. Jožo) TELEVIZIJA NOVO MESTO ¦Tičal s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Reševanje zahtevkov žrtev vojnega nasilja Tehnične in formalne težave pri reševanju zahtevkov Posavje, junija - Pretekle dni so vse tri posavske upravne enote imele sestanek s predsedniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije, da jih seznanijo s potekom reševanja zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Po trenutnih podatkih jih je v Posavju okoli 11.000. Predstavniki DIS so bili obveščeni, da reševanje zahtevkov ne poteka dovolj hitro, ker še vedno ni vseh podzakonskih aktov oziroma pravilnikov za izvrševanje zakona. Še vedno ni pojasnjen termin »status begunca«, to vprašanje naj bi šlo ponovno pred parlament. V vseh treh upravnih enotah še vedno nimajo ustrezne računalniške in programske opreme, ki pa naj bi jo dobili julija. Težave imajo tudi s prostori in pisarniško opremo. Ne glede na vse to pa v vseh treh upravnih enotah Posavja veliko delajo z usklajevanjem datumov (podatki o odhodu, vrnitvi, rojstvu), kraji izgnanstva, s pravno pomočjo (zasliševanje prič za druge upravne enote). Maja so nekaterim upravičencem izdali prve odločbe, nekatere so republiški revizorji že pregledali in potrdili. Delo bo steklo hitreje, ko bodo rešili prej omenjene probleme, vseeno pa se bo reševanje zahtevkov gotovo zavleklo v prihodnje leto. Po zagotovilu načelnikov upravnih enot bodo njihovi delavci storili vse, da bi zahtevke čim prej in kar najbolje rešili, vendar poudarjajo, da hitrost reševanja zahtevkov ni odvisna samo od njih. (nic) Tekmuj mo, da se spoznamo ? Impoljca, 12. junija - V domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca so že drugič zaporedoma organizirali športne igre. Že njihovo ime kaže, da so predvsem družabnega značaja. Stanovalci desetih domov upokojencev iz Posavja, Zasavja in celjskega območja so se pomerili v košarki, zabijanju žebljev, pikadu in prenašanju vode. Tekmovalci so se sami prijavili za sodelovanje. Direktorica doma na Impoljci, Milka Cizelj: »Lani so bile športne igre na Izlakah. Ker je bilo srečanje vsem všeč, smo letos organizacijo prevzeli v svoje roke. Ni res, da se s starostjo vse konča. Vedno več je starejših, ki se želijo ukvarjati s športom. Še vedno so tekmovalni in zelo vztrajni. Športne igre pa so namenjene predvsem druženju in spoznavanju. Na tekmovanje so vsi prišli dobre volje, kar pa je za potek iger poglavitno- Uvrstitve ekip domov po disciplinah: k OŠARK/ k ZAB.ŽEBL JEV PIKADO PREN.VODE SKUPAJ IZLAKE 7. 3. 9. 5. 7. mesto ŽALEC 1. 4. 6. 6. 2. mesto VELENJE 3. 5. 3. 8. 4. mesto TRBOVLJE 4. 2. 7. 2. 5. mesto BREŽICE 7. 10. 5. 9. 8. mesto LOKA 4. 7. e. 10. 9. mesto KRŠKO 9. 5. 10. 3. 10. mesto IMPOLJCA 2. 1. 1, 1. 1. mesto CEUE 6. 7. 4. 7. 6. mesto SEVNICA 10. 7. 2. 4. 3. mesto Zmagovalci v posameznih disciplinah in končni zmagovalec, domačini z Impoljce, so prejeli zaslužene pokale. Kljub vročini in letom so se odlično odrezali. Igram so se pridružile tudi delavci doma in tako je bilo vzdušje popolno, (muca) Preizkus pasjega znanja Žadovinek pri Krškem, 22. junija - Kinološko društvo Krško je organiziralo preizkus psov v sledenju, poslušnosti in obrambi, udeležili pa so se ga člani domačega kinološkega društva, ki deluje že od leta 1982, in člani letos ustanovljenega kinološkega društva iz Brežic, kjer psi obiskujejo pasjo šolo komaj tri mesece. Prišlo je dvanajst lastnikov psov različnih pasem, od tega so se štirje udeležili sledenja, največ možnih točk (100) pa je tu dobil Ars, nemški dolgodlaki ovčar Dušana Rogiča, ki je star tri leta, šola pa se že od šestega meseca dalje. Pri vajah poslušnosti, kjer je sodelovalo vseh dvanajst, je v skupini A prejel črni ruski terier Vaška lastnice Nataše Kolenc 88 točk, v skupini B labradorka Shera Silva Tota 80 točk, v skupini C pa je bila najboljša rotvajlerka Pia Jožeta Praha. Izpit IPO 1 je prejel za svojega psa Dušan Rogič, ki je v skupnem seštevku dosegel največ točk, kar 285 od 300 možnih, in Silvo Urek z Bronom pasme malinois 276 točk, njegov pes pa se je tudi najbolje izkazal pri vajah obrambe, pri katerih je bil marker Rado Lukanc iz Celja. Ocenjeval je sodnik Boris Šef iz Maribora, ki je pohvalil dobro pripravljen teren, na katerem so psi imeli možnost pokazati svoje znanje. (B.Š.) Silvo Urek z Brinom ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 4. IN 10. JULIJEM 1996 3 OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. DEVICA 24.8.-23.9. TEHTNICA 24.9.-23.10. rj«3 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m STRELEC 23.11.-22.12. 9 '¦m. KOZOROG 23.12.-20.1. Spet bodo na vrsti prepiri okrog domačih zadev (denar in opravila v povezavi z domom), to boste občutili predvsem za vikend. Vaše želje bodo prevelike in jih ne boste mogli izpolniti. Če živite skupaj s starši, boste predvsem z mamo v precej napetih odnosih. Bodite nežni, pa bo šlo. V dneh po vikendu boste lahko opravili nek nakup. Nič posebnega morda, boste pa to zadevo potrebovali doma. Denarja bo toliko, da boste zadovoljili svoje osnovne potrebe. Kolikor ga bo prišlo, bo tudi odšel. Bodite bolj strpni in napravite točen načrt, kaj hočete. Potem samo počakajte na pravi trenutek. Še vedno boste zelo zagreti in strastni v ljubezni in sedaj lahko napravite veliko za kasnejše obdobje. Morate vedeti, da za vsakim soncem pade dež, zato se pripravite tudi na to, da vam bo vseeno. Denarja ne porabite le za zabavo in prijatelje, ker ga boste potrebovali za druge reči. ^ Za vikend bo med vami in partnerjem ali nekom drugim doma bolj napeta situacija. Ste v obdobju, ko se nepremišljeno odločate, zato se važnejših odločitev vzdržite, da vam kasneje ne bo žal. Opazili boste, da ste pod vplivom svojih podzavestnih zavor, zaradi katerih imate težave. Preveč boste obljubljali in kovali načrte v oblakih, v svojem življenju pa boste razočarani, ker iz tega ne bo nič. Naučiti se življenjskih lekcij pomeni opazovati sebe in dogodke okrog sebe, ki vam točno povedo, kaj je treba narediti in kdaj. Vse je vedno tako, kot mora biti. Dogaja se veliko izčiščevanje vaših odnosov s partnerjem. Ugotovili boste lahko, da ga morate sprejeti in ga ne morete prav k ničemur prisiliti. Tako v bistvu sprejemate svoje potlačene dele osebnosti. Po eni strani imate velike možnosti za razčiščevanje, po drugi pa dosti težav. Vaše želje po ljubezni, nežnosti in seksu bodo večje kot ponavadi. Vendar se morate paziti prevelike agresivnosti. Opazujte reakcije partnerja, pa se boste naučili, kaj je treba storiti. Ne silite nikogar v nič! Prilagajajte se! Naučite se biti odvisni samo od sebe. To je precej mirno obdobje za vas, če odštejemo nekaj dni, ko bo Luna v Biku. Tedaj boste bolj napeti in ugotovili boste, da doma nimate urejenih odnosov, saj vas motijo mala opravila, ki pa so nujna in morajo biti pravilno porazdeljena med člane skupnosti. Drugače to ni skupnost! Še vedno se ne znajdete v vlogi stalnega partnerja, saj vam misli mnogokrat begajo drugam. Sprejeti enega partnerja pomeni osvoboditi se vseh negativnih vplivov in zaživeti svobodno. To se da naučiti in to ni le prazna filozofija, temveč najbolj praktična in nujna stvar v življenju. Počutili se boste utesnjene, saj vas družina mori in tišči, da včasih ne morete dihati. Imate morda astmo? No, to je posledica utesnjenosti, prevelike navezanosti na nekoga v družini, ki vam diktira življenje. Vse, kar je v umu, se odraža tudi v telesu. To je najvišja resnica. Pojavil se bo nek strahec, ki bo povzročil slabo voljo. Če ga boste našli, bo minil, če ga ne boste, bo naslednjič še močnejši. Nekega dne ga boste morali odstraniti, sicer bo on vas. Treba se bo prilagoditi drugim ljudem in njihovemu načinu razmišljanja. Brez skrbi - še vedno boste ostali enaki. Z nekom se boste lepo pogovorili in morda odšli na skupen izlet. Ko pa bo naneslo na ljubezen in seks, se boste ustrašili. Ljubezen je treba znati deliti z ljudmi, a to ne pomeni nujno tudi seks. Ljubezen je nežnost, sprejemanje, prijaznost. To pa lahko daste vsakomur. Sono Baršek —¦ Odprte strani Študij glasbe je eno samo svojo Grad Mokrice, 20. Junija - V poročni dvorani gradu Mokrice smo pripravili okroglo mizo, na kateri je tekel pogovor o praznovali 50. obletnico delovanja naše šole. Pogled nazaj pokaže, daje bilo leta 1946 vpisanih 72 učencev, letos pa jih glasbenem izobraževanju v Posavju. Gosta sta bila profesorja Drago Križanič, ravnatelj glasbene šole Brežice in Drago Gradišek, ravnatelj glasbene šole Krško, razgovor pa je vodil Ivan Kastelic, urednik. Srečanje so s svojimi glasbenimi nastopi popestrili nekateri najboljši učenci: Nevena Sember za klavirjem, Jasmina Manduka s citrami, Monika Badovinac in Jerneja Varšek z violino, Sonja Verbanč s flavto, Matjaž Škoberne s saksofonom in Uroš Vučanjk s harmoniko. Za pijačo in sladico sta poskrbela gostitelja, Terme z Čateža in Grad Mokrice. Brežiška glasbena šola je pred kratkim praznovala petdeseto obletnico svojega obstoja, zato smo razgovor imamo 330. To je zelo velik skok, žal- nismo uspeli tudi pri zagotavljanju ustreznih prostorov in potrebnih delovnih pogojev. Prva generacija učiteljev je poučevala kar doma (nekatere inštrumente). Današnje (lastne) prostore si je šola pridobila šele '56. in za tiste čase je bilo to sorazmerno dovolj, z rastjo števila učencev pa je ta problem postal glavni. Kljub temu je šola ves čas prispevala svoj delež k razvoju ljubiteljske kulture, bila je osnova, iz katere so izhajali glasbeniki različnih profilov, ki so s svojim igranjem obogatili kulturno življenje občine Brežice. Zraven smo bili, in smo še danes, na vseh prireditvah. Tako se promoviramo in spodbujamo mlade, da se vključijo v zanimanje in tudi število naših učencev. Po tem smo med osnovnimi šolami na drugem mestu, takoj za OŠ Brežice. Zato je naša prva naloga pridobitev ustreznih prostorov, kar naj bi omogočilo osnovno glasbeno izobraževanje še večjemu številu mladih.« Gradišek: »Krška glasbena šola je bila ustanovljena leta 1949. Gradiva o ustanovitvi še nimamo zbranega in urejenega tako kot Brežičani, sam pa dobro poznam obdobje zadnjih 20 let in lahko rečem, da so naši pedagogi ves čas zelo dobro delali. Šola je imela močne oddelke klavirja, violine, kitare in harmonike. Takrat je bilo značilno, da je bilo v njej zelo malo pihal, saj sta to področje »pokrivala« kar dva močna in tudi kakovostna pihalna orkestra, na Senovem in v Krškem. Tonija Sotoška kaže, da tudi drugi želijo pridobiti potrebno glasbeno znanje.« Biti glasbeni pegagog (kaj šele ravnatelj šole) pomeni vrsto različnih dejavnosti... Križanič: »Tako kot vsi glasbeniki se tudi jaz rad udejstvujem in sprostim ob delu v ljubiteljski kulturi. Po stroki sem kontrabasist in rad zaigram v tamburaškem orkestru, pa tudi zapojem v pevskem zboru. Z ljubiteljsko kulturo sem se začel ukvarjati že v Zagrebu, kjer sem nekoč služboval. Sem aktiven član dveh pevskih zborov -moškega in mešanega v Brežicah in tamburaškega orkestra Artiče. Pri tem delu srečujem številne učence naše glasbene šole, saj se radi vključijo povsod, kjer je glasba. Zaključni koncert mešanega zbora v viteški dvorani začeli s pregledom trenutnega položaja v obeh šolah. Križanič: »V teh dneh smo organizirane strokovne oblike glasbenega pouka. Smo uspešni, to potrjuje veliko Ravnatelj glasbene šole sem postal pred petimi leti, prej pa sem vrsto let vodil pihalni orkester v Krškem. Kot kapelnik sem se srečeval z mnogimi problemi. Po specialnosti sem hornist, pri svojem delu pa sem bil prisiljen poučevati tudi vse ostale instrumente v pihalnem orkestru. To je možno le do neke meje, naprej pa mora nalogo prevzeti strokovnjak za posamezen instrument. Če hočeš dober učni uspeh, moraš znati veliko več od povprečnega glasbenika. V Krškem imamo danes veliko dobrih skupin, katerih glasbeniki večinoma izhajajo iz naših pihalnih orkestrov ali glasbene šole. Primer uspešne zasebne glasbene šole harmonikarja brežiškega gradu bo pokazal, kako smo delali v tej sezoni.« Gradišek: »Glasba je moje življenje, zato je povsem logično, da se udejstvujem tudi na drugih področjih. Ljubiteljska dejavnost je nekaj lepega, saj se tam srečujejo ljudje, ki delajo neprofesionalno, kar pa ne pomeni, da nimajo profesionalnega pristopa. Pripravljeni so trdo delati in ob tem tudi uživati. Sam se jim zelo rad priključim, če mi le čas to dopušča. Žal je takega časa vse manj, zato sem vesel, če kdo prevzame kakšno mojo nalogo. Ob dolgoletnem vodenju pihalnega orkestra sem vodil tudi big band. Vesel sem, da ga je sedaj prevzel mlad in ambiciozen glasbenik Aleš Suša, saj je vnesel SKUPNA AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ Računalniško razvijanje kuhinj Kratki dobavni roki kuhinj: _———•————_——•____! CENA SESTAVA ZA GOTOVINO, KUHINJE SVEA-Vlfl LA JE:2fl1.138,00 SIT ZA LESNI Da Še vedno brez naslova Mostec 6, DOBOVA, Tel.: 0608/61-058 ponedeljek, 24.6., In torek, 25.6. Čeprav nisem ljubitelj vročine, se vseeno strinjam z vami, da je tega slabega vremena že dost in da naj že nekdo posreduje pri Američanih ... Američani lahko vse uredijo. sreda, 26.6. Včasih, še v Titovi Jugoslaviji, smo najraje prebirali Mikijev zabavnik. Med vsemi sem si najbolj zapomnil rubriko »Da H ste znali«. Kar nekaj takšnih rubrik bi lahko zapolnil s tistim, kar sem videl ob obisku v Revozu: - ali ste vedeli, da ima Revoz svojo avtobusno postajo, in to zelo veliko (čakalnice ima), - ali ste vedeli, da vas do osebe, ki jo iščete, popelje hostesa, - ali ste vedeli, da imajo v sklopu tovarne bankomate, ki za razliko od tistih po mestih celo delajo, - ali ste vedeli, da ... četrtek, 27.6. Od ostalih dni se je današnji dan razlikoval po soncu. Vsaj v LJubljani je sijalo, Vendar ti tudi na takšen lep in sončen dan lahko zaledeni kri po žilah. Še posebej, če nič hudega sluteč čakaš zeleno luč in ti naenkrat nekdo zaropota po avtu, pardon, nežno potrka po vetrobranskem steklu. Ooo, Romana, glej jo ... še včeraj sem jo videl v Brežicah, danes je že v Ljubljani. Borsan z ekipo pripravlja nekakšen Slo Band Aid, ki bo predstavljen na zadnji oddajji Poglej in (se) zadeni. Da gre res za teamsko delo, govori podatek, da bo pri petju in dretju sodelovalo več kot 40 mučenikov. sobota, 29.6 Akrobatska skupina Thunderbirds - uspelo mi je, da sem jih zamudi. Kar verjeti nisem mogel, da lahko razen papeža še kdo nabere toliko ljudi naenkrat. Kolona avtomobilov se je od Cerkelj kot najdaljši špaget na svetu vlekla celo do bencinskega servisa v Trnju. Seveda so vsi preleti, obračanje in ostale vragolije šli mimo mene Edino, kar sem uspel videti in slišati, so bili pozdravni govori (francoski predstavnmik je pozdravljal vse goste in jim delil takšna imena, da nihče ni vedel, koga vse je naštel) in pikiranje enega od padalcev med udeležnce tekmovanja. nedelja, 30.6. Tudi danes jih nisem videl, ker... Ponavadi se ne sekiram, če zamudim kakšnoo priložnost. Saj jih .Edl Našega glasa garanje, zato naj ima veljavo tudi nov veter, nov pristop in nov način dela. Big band je zelo napredoval in je vrhunski ljubiteljski ansambel, ki je na zadnjem tekmovanju dosegel kar 96,2 odstotkov možnih točk. Sam se posvečam simfoničnemu orkestru in veliko vadimo, največkrat ob sobotah dopoldne med 9. in 12. uro. Tu igra veliko mladih in nadarjenihglasbenikov, ki si tako nabirajo prepotrebne izkušnje. Namen orkestra ni komercialne narave. Želimo le vzgajati mladi rod. Da pa delamo resno, potrjuje naša prva zgoščenka, ki je zagledal luč sveta v teh dneh. Na tak način promoviramo regijo, občino in seveda tudi orkester« Profesor Križanič, vi ste član tamburaškega orkestra. Kje je po vašem doma tamburica? Križanič: »Tamburica je doma povsod, kjer se igra. V naše kraje je prišla v devetnajstem stoletju z vzhoda. Na Hrvaškem ima domicil, imela pa ga je tudi v Sloveniji in zadnje čase se tu zopet uveljavlja. Da je bil to tudi instrument Slovencev, kažejo notni materiali. Med pisci glasbe za tamburaške orkestre je veliko slovenskih avtorjev, ki pa so vsaj v Sloveniji manj znani. Pred časom sem se dokopal nekaterih zelo kakovostnih, a unikatnih materialov za tamburice, ki jih je napisal Julije Nikoš, za tamborice pa je sicer pisal tudi Emil Adamič. Še več avtorjev pa je raztresenih po Hrvaški in Vojvodini.« Poleg prostorov so velik problem tudi kadri, kako je s tem v GŠ Krško? Gradišek: »Kadri, pa ne samo v glasbi, so bili in bodo eden izmed večjih problemov. V glasbi je to še posebno pereče, saj terja celega človeka, zato je učiteljski poklic v tej stroki težak in prenizko cenjen. Najlaže prideš do ljudi tako, da jih vzgojiš ali pa najameš v okolju, kjer delujejo. Eno in drugo pa ni poceni. V Krškem in v Brežicah si pomagamo tako, da kombiniramo oba načina. Trenutno imamo kar dobro pokrite potrebe. Problem pa je pri orglah, ki so nov instrument in ga pri nas šele uvajamo. Orgle se poučujejo samo na treh šolah v Sloveniji, zanje je potrebno predznanje na klavirju. V Velenju naj bi v prihodnje nastala glasbena akademija, specializirana za poučevanje orgel. Trenutno pa smo uspeli pridobiti učitelja, ki bi lahko poučeval največ pet učencev.« Križanič: »Duša vsake šole so učenci in učitelji. Enih brez drugih ni. Naše šole še niso takšne, kot si želimo. Učitelji odločajo o novih generacijah in vprašanje je, ali se tega dovolj zavedajo. Vprašanje pa je tudi, ali se tega zaveda družba. Verjetno veliko premalo, saj bi drugače bolje poskrbela za pogoje dela enih in drugih ter več denarja vložili v izobraževanje pedagogov. Glasbeniki po naravi nismo črnogledi, zato verjamemo, da bomo tem problemom v novi državi namenili več denarja in s tem zagotovili denar za prepotrebne prostore in kadre.« Ljudje imajo včasih glasbenike za ne ravno pametne in čudake, kaj menite vi o tem? Gradišek: »Glasbeniki zagotovo niso butci. To so ljudje, ki študirajo celih 16 let in nato dalje, vse življenje. Le kdo se še danes v srednji in visoki šoli redno uči 8 in več ur na dan? Za pianiste in večino drugih vrhunskih glasbenikov pomeni študij najmanj osemurno garanje na dan. Pri glasbi ni polovičarstva, saj zahteva celega človeka. Ob tem pa glasbenikom zmanjkuje časa za tiste običajne stvari, ki so drugim samoumevne. Res pa je tudi to, da bolj ko glasbo študiraš in prodiraš vanjo, bolj si osamljen in manj je ljudi, ki razumejo, kako kompleksno področje je to.« D. Križanič: »Prepričan sem, da je kolega Gradišek pravilno odgovoril na zastavljeno vprašanje. Osebno sem prepričan, da glasba blagodejno deluje na razvoj osebnosti. To trditev potrjuje ugotovitev, da med učenci naših šol ni deviantnega obnašanja, kar je pri drugih šolah skoraj pravilo.« O načrtih in ambicijah? Križanič: »Ambicije glasbene šole so lahko velike, žal pa je tako, da morajo biti realne. V Sloveniji imamo 4 srednje glasbene šole, kar je trenutno dovolj za šolanje tistih najboljših, ki se odločijo za to smer študija. Kot sem že v začetku povedal, za nas ni največji problem v kadrih, temveč v prostorih. Sem optimist, saj verjamem, da bo z izgradnjo srednje ekonomske šole v Brežicah končno posijalo sonce tudi v našo šolo. Obljubljeno nam je, da bomo takrat pridobili zdajšnjo trgovsko šolo in jo lahko uredili za svoje potrebe. Zavedamo se, da bo potrebno vložiti še veliko denarja, preden bo ta projekt uresničen. Imamo podporo občinskega sveta, staršev in učencev, pa tudi oprijemljive rezultate. Mladi glasbeniki, ki se danes predstavljajo, so rezultat našega dela in hotenj, zato smo prepričani, da bomo dobili normalne delovne pogoje, saj jih vsi skupaj tudi zaslužimo.« Gradišek: »Tudi jaz sem optimist. Najini šoli imata zelo podobne probleme in upam, da jih bomo tudi reševali na podoben način. Od 52 glasbenih šol smo na 12. mestu po številu učencev. Slabše pogoje pa imajo le še 3 šole. Kakšna je prostorska stiska, nam pove podatek, da na učenca pride 1,3 kvadratnega metra šolske površine. Oddelke imamo na različnih koncih, še najboljše v Kulturnem domu Krško, žal tudi tam s svojo dejavnostjo motimo redni program. Upam, da bo občina uspela pridobiti stari hotel in da ga bo namenila za dejavnost glasbene šole. Tam naj bi našli svoje mesto vsi, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, še posebno glasbeno. Povedati moram še to, da smo v tem letu s pomočjo Rudija Stoparja končno pripravili celostno podobo Glasbene šole Krško.« (Toni) Dež preprečil harmonikarski Poletni koncert Delavske piknik Veliki Kamen, 22. junija - Klub harmonikarjev Tonija Sotoška je pripravil drugi harmonikarski piknik, ki naj bi tako kot lansko leto potekal ob lepi domačiji kmečkega turizma Vertovšek. Dobro organizirano zabavo pa je preprečil silovit naliv, ki ni ponehal vso noč. Več kot 600 udeležencev se je tako moralo žalostnih src odpraviti domov. Harmonikarski učitelj Toni je stvar resnično profesionalno organiziral, saj je na piknik povabil številne izvajalce, od ansambla 40 X band, folklorne skupine DKD Svoboda Senovo, ansambla Jasmin iz Stranj, čarovnika Nika Frica - Magica do najvidnejših izdelovalcev kakovostnih harmonik: Kapša, Zupana in Rutarja ter atraktivnega ansambla Vesele Štajerke. Ob vsem tem je tudi sam pripravil svoj del programa, ki bi ga izvedel s svojim triom, s harmonikarskim orkestrom in svojimi učenci. Toni pa nikoli ne vrže puške v koruzo, zato že napoveduje, da bodo piknik izpeljali proti koncu avgusta. Ljubitelji dobre glasbe, še posebej pa frajtonaric, bodo o novem terminu harmonikarskega piknika pravočasno obveščeni. (Toni) Ročk festival na Jagnenici Radeče, 21. junija - Mladi Radečani so na Jagnenici pripravili rockovski festival, na katerem je sodelovalo osem skupin, nekaj jih je že izdalo svoje cedejke: Mi tut iz Zagorja, Razvaline iz Trbovelj, domačini D'Kokoš Killer in Little Pig, Brežičani S.F.U., Spiritual Pvrotechnics iz Krškega ter Daddy's Pudding in IN4S iz Laškega. Nad slabim vremenom mladi obiskovalci niso bili preveč navdušeni, kajti zbralo se jih je le okoli sto. (J. Pondelak) Beltinška banda, Vlado Kreslin pihalne godbe Sevnica, 22. junija - ZKO Sevnica letos že tretje leto zapored organizira grajsko poletje. Prireditve, ki se odvijajo vse poletje, so naletele na ugoden odziv med domačim, pa tudi širšim občinstvom. Kot prvi so se tokrat predstavili člani Delavske pihalne godbe pri prostovoljnem gasilskem društvu Sevnica. Lani so se odločili, da bodo poleg že tradicionalnih novoletnih koncertov pripravili še poletnega. Prireditev naj bi izpeljali v atriju sevniškega gradu, vendar je organizatorjem tokrat ponagajalo slabo vreme (morda tudi grajski duhovi), tako da so jo prestavili v dvorano gasilskega doma. Med koncertom sta se sedanji predsednik godbe, Lado Močivnik, in tajnik ZKO Sevnica, Albert Felicijan, zahvalila Francu Ogorevcu, ki je bil predsednik godbe vse od njene ustanovitve leta 1977 do lanskega leta, ko je svoje mesto prepustil Ladu Močivniku. Z vsem srcem se ji je posvečal celih 18 let, bil pa je tudi eden najbolj prizadevnih pri njeni ustanovitvi. Na koncert je prišlo nekaj manj obiskovalcev, kot so pričakovali, vseeno pa je bil večer razigran in vesel, prav takšen, kot ga zna ustvariti sevniška Delavska pihalna godba pod taktirko dirigenta prof. Franca Zupanca. (B.M.) in Mali bogovi Zveza kulturnih organizacij Sevnica vabi v okviru prireditev Grajsko poletje 1996 na koncert Beltinške bande, Vlada Kreslina in Malih bogov, ki bo v nedeljo, 7. julija 1996, ob 19. uri v sevniškem grajskem atriju. Sponzor večera je Kopitarna Sevnica, ki bo predstavila novo kolekcijo cokel in obutve za sszono 1997. Predprodaja vstopnic v občinski knjižnici. Hotel Sremič Krško Vsak večer erotični program Novopečenim diplomantom višje poslovne šole ljubljanske ekonomske fakultete, ki so doštudirali pri CPI v Krškem, je ondan podelil diplome dr. Zarjan Fabjančič, sicer doma z Bučke. Svoj kraj je opisal jedrnato: to je tam, od koder hodijo ljudje v šolo v Novo mesto, na občino v Sevnico, na sodišče pa v Krško. No, svojo občino so že dobili (škocjansko namreč). Dr. Fabjančič se tudi ni »po ljubljansko« razburjal glede nuklearke: menil je, da imajo Krčani srečo. Če bi elektrarna eksplodirala, so itak v mrtvem kotu - vsa reč bi padla naokoli, samo po Krškem ne. Še ena Fabjančičeva ugotovitev: nedavni krški diplomanti so del desettisočglave vojske v Sloveniji z diplomo ekonomske fakultete. Po njegovih besedah je ta »vojska« obrambno in agresivno daleč močnejša kot ona druga. Znanje ima pač veljavo. V Sevnici so se kot vneti turistični delavci še posebej potrudili za turiste iz sosednje Hrvaške, vsaj tako je bilo videti na plakatih, ki so vabili na srečanje slovenskih gasilskih pihalnih godb. Puhački orkester Domagovič še niti ni bil tako moteč, ob »limeni godbi Kostanjevica« pa se človeku kar koža naježi... V krškem nakupovalnem centru polnijo police novourejene samopostrežne tristo na uro. Seveda so zraven vsi šefi in direktor Profitnega centra Preskrba. Vili Manček se je odločil: »Če me boš slikal, me daj tule, pri denarju! A veš tisto, ko sta Mujo in Haso opazovala unproiorievca skozi aai|nogiea osirosireisKe pusne. ra pravi Haso: »Lej ga, iz žepa mu kuka sto mark. To mu bom pa sunil!' »Kaj si nor, pa je ja mednarodni vojak. Če te dobijo ...» »Pa kaj, v arestu ne bom lačen! Grem po sto mark, to je pet kil kruha!« Potem opazuje Mujo Hasota skozi tisti rešpetlin, kako sune marke in jih za grmom strga: »Asinor,«ganadere. »Nesekirajse! Ponaredke imajo. Kje si pa še videl sto mark s tremi ničlami? Vosli!« Gostje iz Amerike so na cerkljanskem letališču omogočili ogled slovitih letal F-16. Vrli Kranjci pa smo, ne da bi trenil, letalo tako preplavili, da so mu zračnice kar »počepnile«. Tudi to je lahko test vzdržljivosti, le da bi lahko letalu morda rekli F-16/37 (37 Slovencev). Šalo na stran: slovita ameriška pošast, ki se je boji ves svet z okolico, ni preživela rfepada v Cerkljah. Med ogledovanjem so jo obiskovalci onesposobili - tako drugi dan novinar Našega glasa ni smel blizu, čeprav mu je novi znanec iz vrst US Army obljubil, da si bo lahko do podrobnosti ogledal kabino: »Sorry, a ukazano je, da ne sme nihče blizu!« Seveda! Si mislite, da bi pilot med poletom ugotovi: »Madona, podn je odšraufan pa bremza mi ne prime...« Včasih se sodelavci NG-ja peljemo tudi mimo krškega križišča z avtocesto, kjer se vedno kaj dogaja - žal ponavadi nesreče, včasih pa tudi črpajo poplavno vodo ali kaj popravljajo... Ondan je bilo spet zanimivo: na trati pri križišču vozilo cestnega podjetja, ob cesti znak Delo na cesti in pod drevesom za cesto pet delavcev. Od daleč je bilo videti, kot da žagajo veje, da bo bolj pregledno, v resnici pa so obirali češnje... REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE BANKE CELJE Rešitev križanke iz petindvajsete številke - Geslo: DVIG GOTOVINE NA BANKOMATU. Po vodoravnih vrstah: RIVAL, ETAPA, NIBOR, TNALA, AE, O, BOBINAC, RUNO, EROTIKA, ATIS, NIČ, KALORIJA, EG, PAN, PIK, K, LIDO, TATJANA, UNIJA, NI E, KATALONKA, VA, SLAVIJA, MRAK. Nagrade prejmejo: 1. Helena FRANKOVIČ, Nova pot 2, Leskovec (maxi dežnik); 2. Nada KOSTEVC, Zasavska 20, Brestanica (majica in kapa); 3. Jure KERIN, NHM 21, Sevnica (borša). Čestitamo. Nagrade se dvignejo v Banki Celje, Ekspozitura Krško, CKŽ 53. Društvo likovnikov Krško -»Oko« Ljubiteljska likovna dejvnost vztraja na območju Posavja že dolga leta. Tako se je skupina ljubiteljev likovnega ustvarjanja iz krške občine organizirala v društvo, ki deluje med nami od aprila letos. Društvo krških likovnikov »Oko«, kakor se imenujejo, združuje okoli trideset ljubiteljev likovnega ustvarjanja, njegov predsednik je Rudi Stopar. Svoj sedež imajo na gradu Rajhenburg, v Galeriji samorastnikov in v Brestanici na Cesti izgnancev 3. Namen društva je oživitev in širjenje likovne dejavnosti v Posavju. Med njegove naloge sodi predstavljanje del članov in predstavnikov sorodnih društev iz Slovenije in tujine, organiziranje razstav, kolonij, delavnic, predavanj in okroglih miz, aktivno sodelovanje z institucijami doma in v tujini, ki delujejo na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine, organiziranje strokovnih ekskurzij za člane društva, skrb za ohranjanje del in spomina na umrle likovnike našega področja. Tako so nedavno priredili spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva Vladimirja Štovička, našega velikega kiparja»in medaljerja. Mesečno nameravajo prirejaiti razstave, od tega bo poLna društvena, na kateri se bodo predstavili člani društva, ena pa bo namenjena predstavitvi drugih društev. Prirejajo tudi že petkova srečanja, kjer skupaj preživijo nekaj ur v Galeriji samorastnikov na gradu Rajhenburg. Navezujejo tudi stike z brežiškim društvom likovnikov v želji, da bi sodelovanje nadgradili z ustanovitvijo posavske zveze likovnikov. Kdor ima zanimanje in smisel za likovno ustvarjanje, ga vabijo, da se jim pridruži in s svojimi deli obogati podobo društva. (Z.Z.) Večer šansonov in otvoritev razstave Vladimirja Štovička Sevnica, 28. junija - V sklopu prireditev sevniškega poletja sta bila na sevniškem gradu koncert šansonov in otvoritev razstave del akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička ob 100-letnici njegovega rojstva. Kulturni program je otvorila Alenka Vidrin, pevka šansonov, doslej bolj znana kot gledališka igralka. Zbrane je popeljala v čudoviti svet francoskega šansona. Izvajala je dela Edith Piaf, večinoma prevedenih, s čimer so postale pesmi občinstvu razumljive. Po končanem koncertu so odprli razstavo akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička, rojenega v Boštanju pri Sevnici, od koder je odšel v svet. Domačemu kraju je poklonil obsežen opus svoje gipsoteke, ki je prva donacija kakega umetnika Sevnici sploh. Njegova dela so vidna v sevniški občini ob Plečnikovem spomeniku v centru Sevnice - doprsni kip Alojza Kolmana Maroka, ob osnovni šoli doprsni kip Sava Kladnika in skulptura ob vodometu, na Gasilskem domu Sevnica doprsni kip Kruleja, na Okiču -Anton Umek Okiški, V Zabukovju Alojz Kolman Marok, in v zasebnih zbpfe^g njegovih del so bili razstavljeni tudi najboljši izdelki učencev osnovnih šol iz sevniške občine, ki so nastali na likovnem taboru 4. junija, kjer so ustvarjali medalje v mavcu. Na razstavi so bila podeljena tudi priznanja najustvarjalnejšim učencem ter mentorjem šol, ki so sodelovali pri projektu. (Z.Z.) Brežiški šestošolci v naravoslovni šoli v Poreču Zadnji teden pouka so brežiški šestošolci preživeli v Poreču v naravoslovni šoli. Bivali so v vzgojno-izobraževalnem rekreacijskem centru ZPM Maribor, v Materadl. Med šolskim letom niso imeli naravoslovnih dni, zato so načrtovane vsebine spoznavali in doživljali ob morju v Istri. Naravoslovno šolo je načrtoval in vodil učitelj biolog Lojze Bavdež ob asistenci še ene biologinje, geografinje, slavistke, dveh športnih učiteljev in pedagoške vodje. Vsebino so načrtovali že doma, prav tako metode dela. S seboj so vzeli pripomočke za raziskovalno delo. Otroci si spoznavali rastlinstvo in živalstvo ob morju in v njem, prilagoditve na pomanjkanje vode, litoral in algarij, dokazovali so pline in soli v morski vodi, ugotavljali onesnaženost morja in ukrepe proti temu, opazovali podnebje in vetrove, merili in ugotavljali druge lastnosti morja, se orientirali, skicirali pot in kraj bivanja, ustno in pisno izražali občutke, ustvarjali pesmice, koveli nove besede in zapise za istrski dnevnik, preizkušali veščine plavanja in potapljanja pa peli in se igrali različne igre... Naučili so se, kako nuditi prvo pomoč pri odrgninah, vrezih, bodicah ježkov ... Z vsemi čutili so doživljali morje in obalo. Naravoslovna šola prispeva k samostojnosti učencev in načrtnemu razvijanju spretnosti, poimenovanja, opisovanja, naštevanja, štetja, iskanja podobnosti in razlik, naučijo se meriti razvrščati, urejati, raziskovati in izvajati poskuse in na različne načine zapisovati rezultate. Poskušajo razumeti dogodke in pojave, razvijati miselne strategije in ročne spretnosti. Pri delu so uspešni, samozavestni, znajo delati z drugimi v skupini, komunicirati z odraslimi, biti prijateljski, spoštovati dogovore ... Rekreativni del in prostočasne dejavnosti so obogatili različne interese. Nekateri otroci so bili prvič na maju. zato so vse še posebej z zanimanjem spremljali. Naravoslovna šola je v takšni obliki zanimiv in drugačen poskus šole za življenje. Zinka Kristarič pedagoški vodja NŠ na Oš Brežice Srečanje pobratenih pevskih zborov v Dobovi Pesem Slovence druži in Dolg Metalne poravnan Nadaljevanje s 1. strani Občinski svet je po vrsti razprav svetnikov soglasno sprejel naslednje sklepe: za poravnavo dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se Metalni TGS d.o.o. Senovo odpišejo obresti v višini 50 odstotkov na dan 30.5.1996 v znesku 22.060.313,30 SIT ter s tem omogoči nadaljnje poslovanje podjetja in ohranitev delovnih mest; preostali dolg Metalne TGS d.o.o. Senovo, ki ga predstavlja glavnica in 50 odstotkov obresti na dan 30.5.1996 v znesku 52.075.458,80 SIT, se poravna oziroma se pobota s kupnino za nepremičnine, in sicer za parkirišče, ki se odda v brezplačni najem Metalni do konca procesa lastninjenja ali do spremembe statusne oblike družbe ali do uvedbe stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave; razlika pa se poravna oziroma pobota s kupnino za nepremičnine (učne delavnice, skladišča, garaže). (Galex) razveseljuje V Dobovi so zaradi pomanjkanja mladih pevcev zaskrbljeni nad usodo zbora ___ let dobovskega zborovstva ___ ___ 35 Dobova, 15. junija - V dvorani dobovskega prosvetnega doma je v soboto zvečer iz številnih grl pobratenih mešanih pevskih zborov iz zamejske Rupe-Peči, Vrtojbe in Dobove zadonola pesem in napolnila prostor in srca vseh zbranih. Na tem pevskem druženju, že šestem po vrsti, se je vsak zbor predstavil z lastnim programom, na koncu pa so združeni zapeli še tri pesmi. . Druženje so pevci nadaljevali še po koncertu, ko so na skupni večerji v prostorih dobovskega Podjetja za vzdrževanje železniških voz spontano peli pozno v noč, saj dajejo ravno takšna sproščena srečanja pevstvu še poseben mik in obenem motivacijo za delo in zahtevne vaje, kot je povedal Ciril Silič iz Vrtojbe, predsednik zbora,' ki nepretrgano deluje že 50 let. Še starejši je mešani pevski zbor iz Rupe-Peči iz Italije, ki so ga tam živeči Slovenci ustanovili že leta 1934. Njegov predsednik Igo Kovic je povedal, da zamejcem tudi zborovsko petje pomaga ohranjati slovensko besedo ter da imajo v svojih vrstah veliko mladih pevcev, kar smo opazili tudi pri gostih iz Vrtojbe. Pri domačem zboru, ki je na sobotnem srečanju proslavil 35 let zborovskega petja v Dobovi, pa ravno pomanjkanje mladega kadra predstavlja največjo oviro pri načrtovanju njegove prihodnosti ter kakovosti. Predsednik zbora Alojz Požar je ob tem dejal: -To je za nas lep jubilej. V zadnjih letih smo dosegli zavidljiv kakovostni napredek, toda v Alojz Požar tem trenutku nas pesti pomanjkanje mladih pevcev. Pri ženskah sicer je nekaj mladih glasov, mladih moških pa nam ni uspelo pridobiti. K sodelovanju skušamo pridobiti tiste, ki jih poznamo, povezujemo se tudi z osnovno šolo, a žal brez večjega uspeha, saj tudi nihče od tukajšnjih učiteljev pri nas ne poje. Letos imamo le enega novega pevca. Za to zvrst ni pravega zanimanja, dosti mladih pa tudi odhaja na šolanje v druge kraje. Potrudili se bomo, da bi do jeseni vendarle pomladili svoje vrste. To je naša najvažnejša naloga. Le tako bomo zbor lahko obdržali tudi v prihodnje na podobni ali še boljši ravni.« Tudi dirigent Jurica Grakalič razmišlja podobno: »Zbor bo zelo težko napredoval, če ne bo imel dobrih mladih pevcev. Lani, ko smo imeli v svojih vrstah tri mlade sopranistke, ki so pa letos zaradi drugih obveznosti žal prenehale peti, smo dosegli vrhunec. Če ne bo novih moči, bo prišlo do stagnacije, kar se letos že čuti. Tudi iz tega razloga smo imeli letos nekaj manj nastopov. Sicer pa imamo v pododrju tukajšnjega prosvetnega doma zelo dobre pogoje za delo, ravno zaradi kadrovskih težav pa žal ne moremo naštudirati vseh pesmi, ki bi jih želeli. Zato razmišljam, da bi v primeru, če za prihodnjo sezono ne uspemo rešiti tega vprašanja, s tem zborom prenehal delati, na kar sem že opozoril. Poudarjam pa, da ft v zboru zbrani sami pravi ljubitelji petja, ki se med seboj zelo dobro razumejo in se radi družijo. Atmosfera v zboru je naravnost vzorna. Toda to še ni dovolj za dosego želene kakovosti.« Na koncertu je predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk podelil dolgoletnim članom dobovskega zbora tudi Gallusova priznanja. Jurica Grakalič Srebrna so prejeli Jože Furlan, Marjeta lljaž in Vinko Kežman, bronasta pa Boža Zobarič, Erika Cvetkovič in Jasmina Mahnič. Še nekaj zanimivosti. Med najstarejšim in najmlajšim članom dobovskega mešanega pevskega zbora je natanko 50 let razlike. Tenorist Anton Deržič jih šteje 67, sopranistka Klavdija Kos pa le 17. Od ustanovnih članov pred 35 leti ustanovljenega moškega zbora, ki se je leta 1988 združil s takratnim ženskim nonetom v sedanji mešani zbor, še danes redno vadita in nastopata basista Ivan Glogušek in Zvonko Kežman. (ES) Srečanje ljudskih pevcev Pevci z Bizeljskega so zapeli Dobil sem pisemce in Sloven'c Slovenca vabi Sevnica, 30. junija - ZKO Sevnica je organizirala že 6. srečanje pevcev in pevk, ki so se nam predstavili z ljudskim petjem. Namen srečanja je ohraniti slovensko ljudsko pesem, hkrati pa spodbuditi tudi druge, predvsem mlajše, da bi začutili potrebo po ljudskem petju tudi danes. Obiskovalci, ki so napolnili dvorišče in hodnike sevniškega gradu, so s ploskanjem nagradili vsako nastopajočo skupino iz 18 različnih krajev občine Sevnica in njenih sosed. Predstavili so s pesmimi, ki so po vsebini različne - ljubezenske, pripovedne, nabožne, obredne, vojaške, pivske, šaljive in podobno. Ker ljudska pesem danes ni več stalna spremljevalka vsakdanjega in prazničnega življenja, je takšno srečanje, ki ni bilo tekmovalnega značaja, gotovo prispevek k temu, da bo živela naprej. Najbrž smo si lahko enotni, z obujanjem ljudskega petja ohranjajo eno bistvenih kulturnih značilnosti slovenskega naroda. S pesmijo En hribček bom kupil, ki so jo zapeli vsi nastopajoči in obiskovalci skupaj, seje končala še ena prireditev v okviru programa Grajskega poletja 1996 v Sevnici. (Pavel) Sevnici se obeta kulturno zanimivo poletje Kako pomembno je, da se tudi v poletnih mesecih na sevniškem gradu odvijajo razne zanimive in zabavne prireditve, lahko povedo Sevničani sami. ZKO Sevnica se vsako leto trudi in kljub temu, da takšne prireditve kar nekaj stanejo, že tri leta zapored organizira grajsko poletje, ki ga vsako leto znova ljudje lepo sprejmejo, saj jim nudi vse poletne mesece prijetno sprostitev. Organizatorji poskušajo zadovoljiti vse okuse, tako da upajo, da bo lahko vsakdo našel kaj zase. Grajsko poletje se je začelo že 22. junija s poletnim koncertom Delavske pihalne godbe pri GD Sevnica, nadaljevalo pa se bo v nedeljo, 7. julija, ob 19. uri v sevniškem grajskem atriju, ko bo večer posvečen ljubiteljem Vlada Kreslina, Beltinške bande in Malih bogov. Obeta se nam res zanimiv koncert s pravim vzdušjem in v pravem ambientu. Koncert Vlada Kreslina je bil v Sevnici že pred dvema letoma. Občinstvo je bilo takrat zadovoljno, prav tako tudi izvajalci, zato se z veseljem vračajo. Sledilo bo nekaj premora, saj morajo tudi organizatorji na zaslužene počitnice. Prireditve se bodo nadaljevale avgusta, in sicer v soboto, 24., ko se bo predstavil Zoran Predin. Tokrat ne bomo poslušali njegovih glasbenih uspešnic, ampak njegove pesmi, saj vemo, da tudi pesnikuje. S harmoniko ga bo spremljal Tomaž Juvan. Teden dni kasneje, v soboto, 31. avgusta, ob 20. uri, bo še en koncert, tokrat mariborskega ansambla Pro musica tipicinia. Na svoj račun bodo prišli predvsem ljubitelji starejše glasbe. V ansamblu dajejo posebno mesto flavtam, ki so njihov prepoznavni znak. Nekako največji dogodek letošnjega grajskega poletja pa bo nastop komornega zbora Ave. Predstavili se bodo v soboto, 14. septembra, v Lutrovski kleti. To bo prava poslastica za vse ljubitelje takšne glasbene zvrsti, saj je zbor najuspešnejši na tem področju v Sloveniji. V četrtek, 19. septembra, pa bo otvoritev razstave risb Mikija Mustra. Razstava bo v likovni galeriji sevniškega gradu, na otvoritvi pa se bo predstavila še lutkovna skupina s krajšim programom, v katerem nastopajo najbolj znani liki, ki jih je ustvaril Muster. S slednjo prireditvijo naj bi se končalo sevniško grajsko poletje, ki se bo zavleklo tudi v september. Tudi letos je generalni pokrovitelj Lisca iz Sevnice, denarno pa je pomagalo še kar nekaj sponzorjev, brez katerih bi bilo prireditve nemogoče izpeljati. Dve prireditvi bo delno podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Vsekakor se je tudi letos organizator zelo potrudil. (B.M.) Cisto zares: gremo na Bohor Zamisel, da preživimo z našimi »slončki« en dan in eno noč na Bohorju, se nam je uresničila. Večina otrok je bila navdušena, le nekateri so imeli pomisleke. Odšli smo v sredo, 12. junija, ki je ostala za naju s Štefko Sotošek nepozabna. Najlepše je bilo zvečer. Tudi deklica, ki si je poškodovala nogo, je želela preživeti noč z nami v prijetni planinski koči. Zbližali smo se, si zaupali in zaželeli, da nam zaspanček prinese najlepše sanje. Za nekatere je bilo bivanje še posebno nova preizkušnja, saj so prvič preživeli noč stran od doma in staršev. Skrbniku planinske koče na Bohorju se zahvaljujemo za prijaznost, (vzgojiteljica Dragica Kolan). ;«¦«(. ¦¦:¦:-¦ ' :; ' S ¦: 7. državno prvenstvo obrtnikov - ribičev Brestanica, 22. junija - Območna obrtna zbornica Krško je pripravila že 7. tradiconalno državno prvenstvo obrtnikov v lovu rib s plovcem na ribniku Mačkovci pri Brestanici. Prvenstva se je udeležilo 16 ekip oziroma 48 tekmovalcev. Po pripovedovanju nastopajočih sodeč, gre za prvenstvo, na katerem so nastopili tudi nekateri člani državne reprezentance Slovenije, tekmovanje pa sodi po kakovosti v najvišji tekmovalni razred. Kot vrsto let poprej, je bila pokroviteljica prvenstva tudi tokrat Obrtna zbornica Slovenije. Strah pred slabim vremenom je bil odveč. Vreme nam je bilo tega dne naklonjeno in tudi ulov rib lahko ocenimo v povprečju kot zelo dober. Razpoloženje tekmovalcev je bilo izredno, prav tako tudi zadovoljstvo organizatorja. Ob tej priložnosti pa ne smemo prezreti Ribiške družine Sandi Strupe!), član ekipe Območne obrtne zbornice Krško /., pri uspešnem prijemu. Brestanica-Krško oziroma njenih funkcionarjev, ki so nam pomagali, da je prvenstvo tako dobro uspelo. Posebna zahvala gre tudi organizacijskemu odboru v sestavi: Aleksander Strupeh, Dušan Vučajnk in Jože Cvar, ki je skrbel za organizacijo in jo je tudi v celoti in na zadovoljstvo nastopajočih odlično izpeljal. Vrstni red ekip: 1. Območna obrtna zbornica Koper-Obala, 2. Območna obrtna zbornica Novo mesto II., 3. Območna obrtna zbornica Krško I. Vrstni red posameznikov: 1. Dejan Progar (Območna Obrtna zbornica Novo mesto II.), 2. Bruno Zorko (Območna obrtna zbornica Koper-Obala), 3. Viki Košar (Območna obrtna zbornica Sevnica). Najtežjo ribo, in sicer 2.630 gramov težkega krapa, je ujel Dejan Progar, član ekipe Območne Obrtne zbornice Novo mesto II. Prve tri uvrščene ekipe in tekmovalci so prejeli pokale. Pokal pa je prejel tudi tekmovalec, ki je ujel najtežjo ribo. Jože Cvar Klub jamarjev Kostanjevica: Konec tisočletja na odpravo Kostanjeviški klub jamarjev je ena od institucij v kraju, ki je ves čas aktivna. O njihovih sedanjih načrtih smo se pogovarjali s predsednikom kluba, Branetom čukom: «Že lani smo se v okviru študijskega krožka pri Centru za permanentno izobraževanje Krško s sedmimi, osmimi člani lotili izobraževanja v smislu usposabljanja za osnovne jamske veščine. Poudarek je bil na izdelavi projektne fotodokumentacije (ki jo že poznamo pod imenom Skrivnosti Gorjancev, op.a.), ki so se ga udeležili tudi člani nejamarji, torej brez licence za hojo po jamskih objektih, in ki je teklo lani vse leto, pa tudi letos še teče. Fotografski del, diapozitive, smo doma premierno predstavili že jeseni in jih od takrat priredili več po vsej Sloveniji, ponudb za predstavitve pa dobivamo vedno več. Skupni cilj našega sodelovanja s CPI je priprava ekipe za odpravo v tujino, ki jo načrtujemo za konec oziroma sedmi razredu, to pa je šele začetek izobraževalnega ciklusa, saj so si pridobili šele osnove za gibanje po kraških objektih. Zato načrtujemo letos obisk nekaterih težjih slovenskih jam in v Med 1. julijem in koncem avgusta je Kostanjeviška jama odprta vsak dan med 10. in 19. uro, za skupine priporočajo najavo na tel. 87-034 in 87-342, po 1. septembru pa bo do konca oktobra odprta ob sobotah, nedeljah In državnih praznikih med 10. in 18. uro. tisočletja, nekako med letoma 1998-2000, za kar doslej še nismo bili usposobljeni. Tako smo začeli načrtno usposabljati in izobraževati skupino štirih pripravnikov (ki so medtem že pridobili naziv mlajši jamar, op.a.) - to so Jože Mohar, Damjan Luzar, Gregor Čuk in Janez Kočman - na katere računamo za to odpravo. Fantje so zdaj končali šesti njih raziskovati, npr. 8 km dolgo Križno jamo in Kačno jamo z globokimi vertikalami. Pri nas namreč ni jam, ki bi človeku dale predstavo o večjih jamskih sistemih. Pred kratkim smo si ogledali Postensko jamo v Ribnici, 2.000 m dolgo vodno jamo z ozkimi prehodi. Smeri odprave še nismo določili, iščemo še potrebne informacije, najverjetneje bomo odšli v Afriko ali na Kitajsko. Naše sodelovanje s CPI je bilo zelo uspešno, z njimi nameravamo še sodelovati, ker bi radi pokrili še nekatera druga področja: jezike in specialna znanja: biologija, arheologija ..., kar bomo tudi potrebovali in za kar še nimamo ljudi. Morda še kakšno izobraževanje iz orientacije in gibanja po terenu. Poleg tega pa urimo tudi ekipo za reševanje iz jam, kar bo tudi prišlo prav. Financiranje odprave bo poglavje zase; seveda nam bodo sponzorji prišli prav, računamo na Renault. NEK, zavarovalnico. Seveda pa bomo morali izpeljati tudi delovne akcije, da si bomo priskrbeli sredstva.« (nic) Srečanje plesnih skupin Ringaraja in trumbaruri Obisk pri policistih v Krškem Vse tri generacije plesne sekcije Harlekin iz Kostanjevice Novo mesto, junija - Na srečanju plesnih skupin Dolenjske in Bele krajine so svoje celoletno delo predstavile tudi skupine iz Posavja: vse tri generacije koslanjeviške skupine Harlekin, Odiseja iz Krškega, skupini Aleja in Tabu iz Brestanice ter Barbaroga z Rake. Po nastopu so se mentorice in koreografinje skupin s samostojno svetovalko za plesno dejavnost pri ZKO Slovenije, Nejo Kos, pogovorile o strokovni plati svojih nastopov, (nic) V ponedeljek, 3. junija, smo Senovem odšli na policijsko postajo g. Kostrevc. Videli smo avtomobile jo uporabljajo policisti pri svojem delu. Polni vtisov smo se vrnili v vrtec na kosilo, (vzgojiteljica Metka Vutkovič) zajčki« in tovarišici iz vrtca na v Krško. Tam nas je prijazno sprejel motorje, pse in ostalo opremo, ki POSAVJE posavje p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO 8250 Brežice, Cesta prvih borcev 35, Tel.: 0608/61-420; Fax: 61-282 Trgovsko podjetje POSAVJE p.o. Brežice bo 9. julija odprlo novo trgovino "SALON-TKANINA" v Brežicah, na Cesti prvih borcev 39 (Bivši Salon pohištva). PRODAJNI PROGRAM: IS obutev IS usnjena galanterija IS konfekcija DQ zavese, dekorativno blago, trikotaža Prodajna površina je 600m2 in zajema širok izbor blaga domačih in tujih proizvajalcev. IS baby program IS gospodinjska plastika OH čistila IS kozmetika Ljjt KINO »Kino servis- Brežice 4., S., 6. in 7. VIL ob 19. in 21. url in 8. Vil. Ob 21. uri: PTIČJA KLETKA (dts), komedija 9. Vil.: ni predstav 10. Vit. Ob 21. url: ŠKRLATNO ZNAMENJE, zgodovinska drama (dts): 6-kanalnl digitalni ton Kulturni dom Krško 7. Vil. ob IS. url: ZADNJI DNEVI, znanstveno-fantastiini tritor Kino Kostanjevica 6. Vil. ob 20. uri: SMRTONOSNI SPOPAD, akciisko-pustolovski 7. VII. ob 20. uri: JOČI LJUBLJENA DEŽELA Kino Šentjernej S. VII. ob 20. uri: SMRTONOSNI SPOPAD, akcijsko-pustolovskl Obudili spomin na napad TO na letališče Cerklje ob Krki, 27. junija - Ob peti obletnici izbruha vojne za samostojno Slovenijo je potekala ob vhodu v cerkljansko vojašnico spominska slovesnost, s katero so počastili obletnico minometnega napada na letališče, ki so ga 27. junija 1991 izvedli pripadniki TO Slovenije. Potem ko je takratni poveljnik posavskega območja, polkovnik Ernest Del enote, ki je pred petimi leti z minometom napadla letališče: z leve Branko Zorič, Jože Beline in Vinko Čančer Breznikar, pregledal častno četo, je stotnik Vinko Čančer, poveljnik skupine, ki je napad izvedla, zbranim podrobno opisal, kako je akcija obstreljevanja vzletno-pristajalne steze potekala: »V dveh minutah srno izstrelili vseh deset min, kolikor smo jih imeli na položaju. Namesto pričakovanega nasprotnega napada, zaradi katerega smo svoje položaje v Velikih Malencah zapustili takoj po napadu, so na naše presenečenje letališče zapustila vsa tamkajšnja bojna letala in se niso nikoli več vrnila.« V sklopu slovesnosti, ki sta se je med drugim udeležila tudi brežiški in krški župan ter nekateri udeleženci napada na letališče, so svečano razvili slovensko zastavo, s katero so zaznamovali pričetek svetovnega vojaškega padalskega prvenstva, ki te dni poteka v cerkljanski vojašnici. (ES) General Rudolf Maister v Cerkljah Avtor Jernej Zorko in njegov general Cerklje ob Krki, 27. junija - V cerkljanski vojašnici so minuli četrtek namenili ob počastitvi pete obletnice samostojnosti naše države tudi odkritje reliefne plastike, s katero je domačin, umetniški kovač in občinski svetnik Jernej Zorko, upodobil slovenskega generala Rudolfa Maistra. »Ljubezen do domačega okolja in naroda je glavni razlog, da sem se odločil za našo vojsko, ki je tokrat zares naša in smo jo v Cerkljah sprejeli brez ugovorov, izdelati tole podobo generala Maistra, ki je bil dolga leta po krivici zamolčan. To si štejem v čast in če si kdor koli v Sloveniji zasluži naziv narodneg heroja, je to prav gotovo on,« je ob slovesnosti povedal avtor. O tesnem sodelovanju med krajevno skupnostjo in vojaškimi oblastmi pa je nekaj pohvalnih besed izrekel tudi poveljnik učnega centra, podpolkovnik Stanislav Zlobko, in zaželel, da bi se ob spomeniku Rudolfa Maistra še večkrat srečali. (ES) \1\ Mednarodna raziskovalna delavnica Podsreda '96 Med 30. junijem in 10. julijem bo na področju Kozjanskega parka potekala mednarodna raziskovalna delavnica Podsreda, ki jo organizirata Zavod »SPT« - Kozjanski park iz Podsreda in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, iz Ljubljane, in sicer na teme Stensko okrasje v Podsredi in okolici, Prehrana v Podsredi in okolici, Društva in društveno življenje v Podsredi, Lončarjenje v Podsredi in okolici, Stanje stavbne dediščine na področju Podsrede, Geološka analiza izdelkov iz kamna in okamnin na Levstikovem mlinu v Podsredi, Glažute na Kozjanskem ter Zbiranje in analiziranje fotografij na temo pogrebi. Na delavnici bo pod strokovnim vodstvom sodelovalo 17 študentov etnologije, 5 študentov arhitekture, študentka gradbeništva in študentka geologije. Kot dokumentarist se bo letos vključila tudi Lucija Zorenč, ki bo zagotovila takojšnje urejanje fotografskega in ostalega materiala. Delali bodo v prostorih KIC Kozjanskega parka v Podsredi, bivali v prostorih OŠ Kozje, za prehrano pa bodo poskrbeli v gostilni »Pri Martinu« v Podsredi. (Lea) Ker je delavnica vključena v gibanje Znanost mladini, ki ga sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, se bo v delo skupin vključilo devet dijakinj - po ena iz brežiške, celjske in ljubljanske gimnazije Poljane ter in šest, ki jih je prijavila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. GRADIMO t UREJAMO Obnovljena cesta Obrežje pri Mokricah, junija - Pred dnevi so obnovili res obupno cesto, ki pelje od gostilne Kalin do gasilskega doma na Obrežju. Cesta med mejnima prehodoma Obrežje in Slovenska vas ima zdaj povsem drugačen videz. Pri delu so umaknili leseni mostiček in zasuli jarek pod njim ter tako omogočili varno vožnjo. Krajani upajo, da bo kmalu tako lepa tudi cesta, ki pelje od mokriškega ribnika proti Mokricam in naprej v Novo vas. (B. Zore) Razširitev pločnika na mostu čez Savo Krško, junija - Pred leti smo v Našem glasu opozorili na nevarnost preozkega pločnika za pešce. In opozorilo je rodilo sad. Dela tečejo dober mesec dni in so skoraj že pri kraju. Žal nismo mogli dobiti u tehničnih podatkov od pristojnih organov, ker jih pač niso imeli. Dela izvaja Gradiš. Pešci bodo poslej na tem delu mostu varneje hodili. Čeprav je nemalokrat marsikomu sapa zastala, saj so nekateri vozniki prav ob tem pločniku s svojimi avtomobili prekoračili dovoljeno hitrost, tudi v času, ko je bilo na pločniku veliko otrok. (Mr. Jožo) mmmmmmm Dela na strehi kapucinske cerkve j tečejo Na kapucinski cerkvi v Krškem so pričeli prekrivati streho, saj je bila opeka že zelo stara in poškodovana in je ogrožala tudi varnost. Da je skrajnji čas za temeljito prenovo, je ugotovil tudi že ljubljanski zavod za spomeniško varstvo. Opeko je že pred dvema letoma kupil pater Metod, toda dela se niso prej lotili zaradi nekaterih sprememb, pa tudi dovoljenja in načrti arhitekta Pozavka so se malo vlekli. Stroški bodo veliki, zato je nekaj podpore dala kapucinska provinca, nekaj občina, pomagala pa bo tudi država. Dela so opravili najboljši delavci krovstva Štebe iz Komende. Če bodo vremenske razmere ugodne, bo kapuoinska cerkev olepšala podobo mesta Krško že v drugi polovici julija. (Lea) Za lepše in bolj urejeno okolje Sevnica, junija - Konec lanskega leta je svet občine Sevnica sprejel odlok o ravnanju z odpadki na območju občine, ki občanom nudi možnost organizirane oddaje odpadkov tudi izven mesta Sevnica. Izvajalca odvoza, javno podjetje Komunala Sevnica in KS Boštanj, skrbita, da odpadki končajo na ustreznih deponijah, moralna dolžnost občanov pa je, da odpadke zberejo in pripravijo na za to določenih mestih in tako prispevajo k čistemu, prijaznemu okolju. Za večino občanov je odvoz že organiziran, k sodelovanju pa pozivajo tudi prebivalce odročnejših krajev, (ksenija) BRANJE, GLASBA Podnaslavljanje oddaj za gluhe in naglušne Ljubljana, 26. junija -Televizija Slovenija je začela za gluhe in naglušne poskusno podnaslavljati televizijski dnevnik vsak večer ob 19.30. Besedilo vnašajo sproti, vendar je zaradi tehničnih težav in specifičnosti nastajanja osrednje informativne oddaje dnevnik le deloma podnaslovljen. Podnaslovi so na 777. strani teleteksta. Na ta način so na TV Slovenija minuli konec tedna pripravili še nekatere druge oddaje, in sicer ponovitev oddaj Tednik, Obzorja duha, Očetje in sinovi in Teater paradižnik ter angleško dokumentarno serijo Vrhunski posnetki, (nlc) Grad Podsreda gostil MePZ Bistrica ob Sotli Grad Podsreda, 29. junija - Bogato pevsko izročilo Kozjanskega ohranjajo ravno pevski zbori, ki se trudijo predstaviti s čim izvirnejšim repertoarjem. Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli deluje že petnajst let in je v tem času dosegel vidne uspehe na številnih tekmovanjih. Ob jubileju se je šestindvajset pevk in pevcev pod vodstvom Francija Černelča številnemu občinstvu predstavilo v prav posebnem ambientu grajskega dvorišča. V glavnem se naslanjajo na narodna besedila z vseh delov naše domovine, z nekaterimi pesmimi pa sežejo tudi k sosedom Hrvatom in celo Makedoncem. Na prireditvi so podelili bronasta, srebrna in dve zlati Gallusovi priznanji. (Toni) ŠOLARJI Župan Božidar Sok sprejel najboljše učence Kozje, 20. junija - Konec šolskega leta-in zasluženo plačilo učencem je bil povod županu občine Kozje, da je pripravil sprejem za 22 najboljših in najbolj marljivih učencev osnovnih šol Kozje in Lesično. Prvi sprejem take vrste v novi občini Kozje je nadaljevanje tradicije, ki je bilajiva že v občini Šmarje pri Jelšah. Sprejem pri županu je bil za šolarje svojevrstno doživetje. Med mladimi gosti je bilo kar nekaj osmošolcev, ki odhajajo po novo znanje v različne druge šole. (Toni) Najboljši učenci na izlet v Gardaland Gardaland, 25. junija - Zveza prijateljev mladine je ob koncu šolskega leta organizirala za najuspešnejše osnovnošolce v občini Krško, ki so se izkazali na tekmovanjih v slovenščini, angleščini, matematiki, fiziki, kemiji, računalništvu, logiki in športu, izlet v Gardaland. Zbralo se je kar za štiri avtobuse »brihtnih krških glavic«, ki so skupaj preživele nepozaben dan v mestu zabave. (Mr. Jožo) Visoka napetost Brežice, junija - V teh spremenljivih poletnih dneh, ko temperatura ni prav visoka, predstavlja za poslušalce brežiškega radia vsako sredo nova kontaktna oddaja visoka napetost pravo osvežitev, o čemer priča velik odziv poslušalcev, ki v oddaji lahko sodelujejo v raznih nagradnih igrah, med katerimi je največ zanimanja za radijsko ruleto, ali pa kramljajo z bolj ali manj znanimi gosti oddaje. Za »visoko napetost« se trudita voditelja Karmen Molan in Andrej Pinterič (na sliki), tonski tehnik »Mlaki« ter redaktorica Suzana Petrovič. (ES) Ribiška noč Predstavitev knjige dr. Srecanje gasilskih pihalnih! Janka Prunka Sevnica, 24. junija - ZKO Sevnica in občinska knjižnica Sevnica sta v konferenčni dvorani sevniškega gradu predstavili knjigo, katere avtor je skoraj domačin - dr. Janko Prunk, doma iz Loke pri Zidanem Mostu. Knjiga je izšla ob peti obletnici slovenske osamosvojitve, avtor pa jo posveča •vsem neštetim Slovenkam in Slovencem, ki so se iz svojega človeškega in narodnega dostojanstva spontano odločili za obrambo slovenske domovine pred agresijo jugoslovanske armade v desetdnevni vojni«. Predstavitev je popestrila vokalna skupina Corona iz Boštanja. Slovenci smo prav na naš najpomembnejši praznik dobili še eno pridobitev za slovenski knjižni trg, ki potrebuje še več takšnih knjig. Zanimiva pa je predvsem zato, ker je v njej strnjena cela zgodovina osamosvojitve Slovenije. (B.M.) godb Slovenije Slovenska vas, 22. junija - V gostišču in galeriji Hamer je ribiška noč nadvse uspela, saj je bilo na voljo vseh ribjih dobrot, tako morskih kot sladkovodnih, manjkalo ni niti ribjega paprikaša, ki je šel dobro v promet. V bazenčku so si obiskovalci lahko ogledali in potem tudi kupili orjake tolstobike in amurje. Žal je slabo vreme goste z obeh strani meje zadržalo med štirimi stenami. Marjan Semenič, novi najemnik gostišča, je napovedal še kakšno ponovitev ribiške noči, vendar v lepem vremenu. V kratkem pa pripravljajo še nekaj lepih presenečenj. (B. Zore) Mojstrski nastop mladih glasbenih talentov Sevnica, 29. junija - Na Glavnem trgu v Sevnici so se v soboto že sedemnajstič srečale gasilske pihalne godbe iz vse Slovenije. Prireditev se je začela že zjutraj s tekmovanjem gasilcev -ribičev. Popoldan pa so prišli na svoj račun ljubitelji starin: v prijateljskem tekmovanju so se v zbijanju tarče pomerili gasilski veterani s starimi brizgalnami. V zbijanju tarče je zmagalo PGD Sevnica, za izvirnost brizgalne pa je prvo mesto zasedlo PGD Vrhovo. Vrhunec prireditve je bil mimohod gasilskih pihalnih godb, številnim obiskovalcem so zaigrale pihalne godbe iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške. Zmagovalci so prejeli pokale, vsi nastopajoči pa priznanje za sodelovanje. Za dobro vzdušje je pozno v noč skrbel narodno-zabavni ansambel Caravan's. (Z.Z.) Kartuzija Pleterje Samotni biser med zidovi Sončna ura na dvorišču semenišča je bila do nedavna še uporabna, saj so vsako jutro Iz radia Ljubljana klicali za navedbo točnega časa. Ustanovna listina kartuzije Pleterje sega v leto 1407. Takrat je bilo tam že toliko objektov, da so se lahko redovniki naselili. Gradnjo kartuzije pa so pričeli 1403 v čast sv. Duhu in za dušni blagor grofa Hermana. Za graditelja nove redovne naselbine so določili brata Hartmana, meniha nižjeavstrijske kartuzije Gaming, imenovan je bil tudi za rektorja nove meniške naselbine. Brat Hartman je izbral tudi ime novi kartuziji: Prestol presvete trojice. Meniški red, prenesen iz Francije, se je do današnjih dni obdržal v izvirni obliki, se pravi, da še danes redovniki živijo po načelu »moli in delaj«. Moj prvi obisk kartuzije Pleterje sega petindvajset let nazaj, pa sem opazil, da mi je vse nekako dobro znano. Po tolikih letih se mi je ponovno pokazala možnost ogleda tega bisera med zidinami. Prvi korak čez prag je bil zame precej mističen in poln duha, diametralno nasproten od bivanja zunaj. Srečo sem imel, da me je gospod Lovrenčič spoznal s predstojnikom patrom Lanuinom, ki pa žal ni imel časa za pogovor in nama je za to priložnost omogočil stik s pomočnikom, patrom Romanom. Ta naju je popeljal skozi kartuzijo, da sva si lahko ogledala del tega bogatega, z duhom prepojenega prostora, ki nam je tako blizu, pa kljub temu še veliko ljudi ne ve, da obstaja. Na žalost celo mnogi Krčani ne vedo zanj. Česa novega ni napisati, saj življenje v samostanu teče po ustaljenem redu, ki ga živijo menihi vse od ustanovitve z minimalnim odstopanjem. Spomniti bi bilo treba na to, da kartuzijo vsako leto obišče nekaj umetniških duš, ki tam najdejo duhovni mir za svoje ustvarjanje. In morda tudi to, da je samostan neke vrste odprtega tipa, saj vsakdo, ki išče notranji mir, dobi priložnost za bivanje v njem. Tako sem se odločil, da tudi sam pisno zaprosim za dvodnevno ali tridnevno bivanje v kartuziji, ker je pač na meni pustila tako močan vtis in željo preživeti nekaj dni v popolni tišini, ki, čeprav blizu civilizacije, nima stika s krutostjo razruvane in degradirne civilizacije. (Mr. Jožo) Grad Podsreda, 23. junija - Na široko odprta vrata gradu Podsreda so pod grajsko streho pripeljala enajst mladih glasbenikov, ki so se v okviru Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane udeležili II. mojstrskega tečaja za mlade glasbene talente in so v slavnostni dvorani gradu opravili prvega od dveh načrtovanih zaključnih nastopov. Predstavili so se: violinisti Vida Sebastian, Maja Prkič, Benjamin Izmajlov, Anja Skalar, Marija Naveršnik, Viktorija Zimšek, Maja Repše in Oksana Petchenaja ter čelisti Gorazd Strlič, Niko Sajko in Sanja Repše. Z brezhibno izvedenimi deli Brahmsa, Bacha, Seitza, Pugnanija, Vieuxtempsa, Prokofjeva, Čajkovskega, Francka, Saint Saensa, Rahmaninova in Wieniawskega so ob klavirski spremljavi pianista Vladimirja Mlinarica navdušili zbrano publiko. Vsi po vrsti so bili odlični in zanesljivi izvajalci. Ni potrebno posebej omenjati, da gre resnično za najboljše glasbenike, »špico« violinistov in violpčelistov, ki so v Rogaški Slatini deset dni vadili pod budnimi ušesi mentorjev prof. Evgenije Čugajeve za violino in prof. Igorja Gavriša za violončelo. (Toni) Glaser ostaja v Dobovi! Krški rokometaši niso za sodelovanje Dobova, Junija - Medtem ko dobovski rokometaši po uspešno končanem prvenstvu zasluženo počivajo, ima uprava tamkajšnjega prvoligaša polne roke dela. Kar štirinajstim igralcem prvega moštva so se namreč minuli mesec iztekle dveletne pogodbe in treba jih je bilo obnoviti, kajti za moštvo, ki ga v novi sezoni čaka kar troje pomembnih tekmovanj - slovensko prvenstvo in pokal ter pokal evropskih mest - je nadvse pomembno, da je dobro uigrano. Zato vodja strokovnega štaba Dobovčanov, Stane Ostrelič, ni skrival zadovoljstva po opravljenem delu, ko so pred dobrim tednom vsi rokometaši, razen Medveda, ki končuje aktivno igranje, podpisali zvestobo klubu še za nadaljnji dve leti. Tudi novi reprezentant Bruno Glaser iz Brestanice, za katerega se je govorilo, da bo prestopil v Krško, se je odločil nadaljevati kariero v klubu, v katerem se je v minulih šestih letih potrdil kot dober in nadvse koristen igralec, kar je nazadnje tudi kronal z nastopom na evropskem prvenstvu v Španiji. »Vsi štirje, Denič, Stojakovič, Begovič in Glaser, so se v Španiji veliko naučili, zato smatram, da bomo v novi sezoni še močnejši kot lani, pa tudi z obema tujcema smo zadovoljni, Dobovskim rokometašem se malo počitka in zabave Se kako prileze. Od leve Denič, Glaser in Begovič. zato se nismo ozirali po novih,« pravi Stane Ostrelič. »Za prihajajočo sezono se bomo okrepili le še z enim dobrim vratarjem iz Posavja (beri Sevnice op.a.) ter kvalitetnim krilnim igralcem, vendar o imenih ta hip še ne bi govoril. Obnoviti moramo tudi pogodbe s sponzorji, med katerimi se moramo še posebej zahvaliti podjetjem AFP Dobova, Terme Čatež, zidarstvu Glogovič, gostinstvoma Peteline in Cvetkovič, trgovini Černoga ter občini Brežice, brez katerih ne bi bik) moč doseči ne prve lige ne Evrope.« V Dobovi si želijo tudi pristnega sodelovanja s preostalima posavskima prvoligašema, saj menijo, da bodo le tako lahko zagotovili trajnejše nastopanje vseh treh v elitnem slovenskem tekmovanju ter bili še naprej najmočnejša rokometna regija v državi, toda Krčani za kaj takega po besedah Ostreliča ne kažejo dovolj zanimanja. (ES) KOLESARSTVO DP v kronometru in dirka za VN Krke Veter zaustavil kolesarje Savaprojekta Novo mesto, 29. in 30. junija - V soboto so se kolesarji KD Savaprojekt iz Krškega udeležili državnega prvenstva posameznikov v kronometru (vožnja na čas), ki je potekal od Dolnjega Maharovca preko Rateža do Novega mesta v dolžini 14 km. Kljub slabemu žrebu, saj so vsi nastopili v zadnji tretjini nastopajočih, so rezultati izjemno dobri, vendar je potrebno poudariti, daje ob njihovih nastopih pihal močan veter, kar je gotovo negativno vplivalo na rezultat prav vseh tekmovalcev, ki so štartali ob koncu štartne liste. Vseeno pa je Krčanom ponovno uspelo osvojiti medaljo. Med mlajšimi mladinci je Gregor Zagorc osvojil odlično 3. mesto, Aleš Čepon sedmo, Damjan Prevejšek dvanajsto in Dejan Žnideršič šestnajsto mesto. V nedeljo pa so se krški kolesarji pomerili tudi na krožni dirki za veliko nagrado Krke, ki so se je udeležili vsi najboljši slovenski kolesarji in tekmovalci iz tujine. V deževnem in hladnem vremenu so se kolesarji KD Savaprojekt v kategoriji mlajših in starejših mladincev enakovredno kosali s konkurenti. Med mlajšimi mladinci je Gregor Zagorc zasedel 3. mesto in Primož Četrtič 7. mesto. Le 200 m pred ciljem je prišlo do skupinskega padca, v katerem sta bila udeležena tudi Damjan Prevejšek in Dejan Žnideršič, na srečo brez poškodb. Pri starejših mladincih se je izkazal tudi Peter Sambol, ki je osvojil 11. mesto in si tako priboril nastop v državni reprezentanci na petdnevni dirki po Avstriji, ki šteje za svetovni pokal. Tako bo Sambol tretji kolesar Savaprojekta, ki je v zadnjih dveh letih oblekel reprezentančni dres. Omeniti velja tudi zmago starejšega mladinca Uroša Dularja, bivšega tekmovalca KD Savaprojekt, ki letos tekmuje za novomeško Krko. V soboto čaka krške kolesarje dirka za pokal Slovenije, ki bo v Kranju. (tr Adidos Streetball Slovenija *96 Brežiški turnir bo 17. avgusta Dobovsko podjetje AFP d.O.O, - ekskluzivni zastopnik in nosilec licence Adidas -je tudi letos poskrbelo za ljubitelje ulične košarke, saj načrtujejo pet kvalifikacijskih turnirjev (pred dnevi je bil prvi že odigran v Kranju!}, najboljše ekipe pa se bodo v začetku septembra še pomerile na finalu v Ljubljani. Eden od kvalifikacijskih turnirjev 66 bo odvijal tudi v Brežicah, na Cesti prvih borcev, in sicer v soboto, 17. avgusta. Na turnirjih, kjer se bo igralo na 14 igriščih, bo poskrbljeno tudi za bogat zabavni program, ki ga bo vodil priljubljeni Streetbaltov moderator Edi štraus. Prijave zbirajo v podjetju AFP Dobova, za vse informacije v zvezi $ prijavami pasom voljo tudi na telefonski številki 67-051. Obiščite letošnji streetballski turnir in zaigrajte na športni prireditvi, katere izkupiček bo šel v humanitarne namene. Ne pozabite: »Najboljša droga je žoga!- (Galex) !* DP v speedwayu za dvojice Zmaga Kresa Omerzela in Izaka Šanteja Petišovcipri Lendavi, junija - Na drugi letošnji speedwayski dirki dvojic za državno prvenstvo je zmaga odšla v Krško, saj sta slavila Krešo Omerzel in Izak Šantej. Dvojica je tudi prevzela vodstvo v skupni razvrstitvi dvojic za državno prvenstvo. Lekše in Štojs sta zasedla tretje mesto. Že v četrti vožnji sta se Lekše in Štojs pomerila z ljubljansko dvojico Pintar-Šušteršič, zmagovalcema prve dirke v Ljubljani. Po odličnem startu ljubljanskih tekmovalcev je na koncu slavil Gerhard Lekše. V naslednji vožnji sta Omerzel in Šantej premagala Hauptmana in Dolinarja. Dirka med krškimi tekmovalci pa se je končala neodločeno, saj je zmagal Lekše pred Omerzelom in Šantejem. V neposrednem dvoboju za naslov državnega prvaka sta Omerzel in Šantej premagala Pintarja in Šušteršiča z rezultatom 5:1. Po dveh dirkah sta v vodstvu v skupni razvrstitvi Omerzel in Šantej z 52 točkami pred Pintarjem in Šušteršičem z 49 ter Peterco in Ferjanom s 37 točkami. Naslednja in hkrati tudi zadnja dirka za DP dvojic bo v soboto, 6. julija, v Krškem. Rezultati: 1. Omerzel-Šantej (AMD Krško) 27 točk, 2. Pintar-Šušteršič (AMTK Ljubjana) 21,3. Lekše-Šlojs (AMD Krško) 20,4. Koren-Krznarič (AMD Lendava-Prelog) 20, 5. Ferjan-Žganec (AMTK Ljubljan-Prelog) 15, 6. Drnač-Špitaler (Atom) 10, 7. Hauptman-Dolinar (AMTK Ljubljana) 10. (Galex) Lekše in Omerzel ubranila status Slovenski speedway ostaja v ROKOMET skupini B Ljubljana, 30. junija - Na stadionu v Zgornji Šiški so se na speedway dirki za svetovno prvenstvo skupine B pomerili tekmovalci iz Avstrije, Latvije, Ukrajine, Rusije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Slovenske barve sta branila Krčana Gerhard Lekše in Krešo Omerzel, nekoliko manj uspešno pa tudi Gregor Pintar. V prvih vožnjah je slovenskim tekmovalcem kazalo kar precej slabo, saj sta Pintar in Omerzel osvojila le vsak po eno točko za 3. mesto. Ob nastopu »jockerja« Lekšeta pa se je ekipa Slovenije prebudila in si s hrabrnimi vožnjami priborila dragocene točke za obstanek v skupini B. Gledalci so si lahko ogledali zanimive športne boje, ki so jih uprizorili predvsem tekmovalci iz Rusije, Ukrajine in Latvije, omenjeni so si na koncu tudi razdelili prva tri mesta. Iz skupne B pa odhajata ekipi Avstrije in Hrvaške. Omeniti velja še padec ruskega tekmovalca Darkina, ki pa se je na srečo končal brez hujših posledic. Rezultati: 1. Rusija 25,2. Ukrajina 22,3. Latvija 21,4. Italija 19,5. Slovenija 16, 6. Avstrija 14, 7. Hrvaška 9. (Galex) Turnir v ju-jitsu bojih Tekmovalci SD Policist ekipni zmagovalci Lenart, 25. Junija - Na dan državnosti je potekal turnir vju-JItsu bojih za pokal mesta Lenart za borke in borce do 15 let starosti. Nastopilo Je 52 tekmovalcev Iz šestih slovenskih klubov. Tekmovanja seje udeležila tudi 17-članska ekipa SD Policist Krško in dosegla odlične rezultate, saj je s 53 točkami osvojila 1. mesto in pokal mesta Lenart. Ekipa ŠD Policist Krško Je tako prevzela vodstvo med slovenskimi ju-jitsu klubi in je na dobri poti, da postane najboljši ju-jitsu klub Slovenije v letu 1996. Rezultati posamezno - dečki in deklice do 35 kg: 2. Sandi Popijač, 5. Jure Preskar in Matej Prah; dečki in deklice do 42 kg: 5. Sandi Lupšina; dečki in deklice nad 42 kg: 3. Ivan Sotlšek; kadeti do 45 kg: 5. Davor Kos; kadeti do 55 kg: 3. Matej Krajnčič; kadeti nad 55 kg: 1. Gorazd Kostevc, 2. Jože Kežman, 5. Uroš Urek, 7. Vasja Sedminek; kadetinje do 50 kg: 1. Maja Hotko, 3. Tina Vončina in Maja Ferenčak; kadetinje nad 50 kg: 1. Vanja Preskar, 2. Mojca Škof, 3. Katja Urek. Za uspeh tekmovalcev so zaslužni tudi Resa Krško, Agrocenter Krško, NEK, Brebus Brežice, Adriatic-Anako Brežice, Ferotehna Krmelj in UNZ Krško, ki so omogočili nastop. w Gorazd Kostevc (s temnim pasom) na poti k zmagi. Krčani zaenkrat precej oslabljeni Po polovici prestopnega roka v RK Krško ne morejo biti preveč zadovoljni, saj je kar nekaj igralcev, ki so bili nosilci igre v pretekli sezoni, zaprosilo za izpisnico, novih igralcev pa zaenkrat še ni. Najprej je za izpisnico zaprosil Mašič, ki odhaja v Radeče, kasneje pa še Cvijič, ki je prestopil k Pivovarni Laško Celje, in Imperl, ki odhaja v Ljubljano k Prulam. To je nedvomno velika oslabitev za krško ekipo. Vendar v RK Krško zatrjujejo, da bodo do konca prestopnega roka našli ustrezne zamenjave, kdo pa bodo novi igralci, zaenkrat še ni znano. Z Glaserjem je prišlo do zapleta zaradi dveh podpisov, iz Kodeljevega pa naj bi se vrnil Vrtovšek. Krčani si še največ obetajo od dveh tujcev, ki naj bi v kratkem prispela v Krško. V igri pa sta tudi Velenjčan German in Celjan Privšek. Kako se bo vse razpletlo pa bo potrebno počakati vse do konca prestopnega roka. (J.A.) Kje bo igral Bruno Glaser? Prestopni rok za rokometaše je minil šele do polovice, pa se je že zapletlo. Državni reprezentant Bruno Glaser, zadnjih nekaj sezon igralec RK AFP Dobova, je na začetku prestopnega roka podpisal pristopno izjavo za svoj matični klub RK Krško, čez nekaj dni pa je tudi podaljšal pogodbo z Dobovčani. V Krškem pravijo, da je s podpisom pristopne izjave postal njihov član in bodo primer odstopili arbitražni komisiji Rokometne zveze Slovenije. Pri AFP Dobovi pa se ne strinjajo z načinom, kako jim poskuša sosed prevzeti enega najboljših igralcev. Ob vztrajanju obeh klubov se lahko zgodi, da bo najkrajši konec potegnil igralec Glaser, kar pa nikakor ne bo v prid rokometu, še manj pa medsebojnim odnosom obeh prizadetih klubov. V minuli sezoni se je dobovskim in krškim rokometašem v prvi SRL pridružila še tretja posavska ekipa, in sicer RK Lisca iz Sevnice. Tako postaja Posavje mali rokometni center in za to bi se morali temu primerno obnašati prav vsi ligaši iz te regije ter medsebojno sodelovati. Kako? Pot morajo najti sami. Medsebojno nasprotovanje jim bo prej škodovalo kot koristilo. (J.A) Tone Medved, novi trener RK Lisca Sevnica Tudi v RK Lisca Sevnica v času prestopnega roka ne sedijo križem rok. V konkurenci najboljših slovenskih ekip jih bo v prihodnji sezoni vodil trener Tone Medved, ki prihaja iz Celja. Medved že ima trenerske izkušnje, saj je pri trboveljskem Rudarju treniral mlajše selekcije, v lanski sezoni pa igral v RK AFP Dobova. Govorice, da Čater in Blagojevič odhajata v Izolo, niso resnične. Ostala bosta v Sevnici, ki pa poleg njiju pričakuje še enega novega tujega igralca. Ime zaenkrat še ni znano, ve pa se, da bo zaigral na mestu desnega zunanjega igralca (beka). Z vstopom v prvo ligo Sevničani računajo na vse domače igralce, ki bodo v začetku avgusta pričeli priprave, in vsi upajo, da bodo pokazali vse svoje znanje, (muca) Nogometni turnir za veterane Slabo vreme Je preprečilo Izvedbo nedeljskega nogometnega turnirja za nogometaše, stare nad 35 let. Zato Je organizator, NK Gorica, prestavili turnir na nedeljo, 7. Julija, s prlčetkom ob 8. url na igrišču na Gorici. Prijave pot ure pred začetkom tekmovanja. Prireditelji bodo poskrbeli za hladno pijačo In dobro jedačo (srnjakov golaž in odojek). Vabljenll STREUANJE Tina Grabnar dvanajsta s samostrelom V Strelskem društvu Kanja iz Leskovca ne streljajo samo s puško, ampak so pričeli tudi z novim orožjem - samostrelom. Prva se je z njim srečala Tina Grabnar, ki študira v Ljubljani, za poskus pa jo je nagovoril selektor državne reprezentance in dvakratni svetovni prvak ter rekoreder Rajmond Debevec. Že prvi poskusi so pokazali, da ji samostrel dobro leži v rokah. Po nekaj dneh vadbe je Tina že dosegla rezultate, ki bi ji zagotovili odlično uvrstitev tudi na največjih tekmovanjih. Selektor Debevec se je tako odločil, da ji da priložnost na tekmovanju s samostrelom za evropski pokal, in Tina ga ni razočarala. Kot mladinka je nastopila v članski konkirenci, kjer je z osvojenim 12. mestom presegla vsa pričakovanja. Od mladiijk sta bili od nje boljši le dve tekmovalki. Povedati je tudi potrebno, da Tina še nima svojega samostrela in zato tekmuje z izposojenim. Ker se trenutno pripravlja za nov nastop na evropskem pokalu, ki bo avgusta, v leskovški Kanji upajo, da jim bo uspelo priskrbeti vsaj dva samostrela, s katerima se bodo preizkusili še drugi strelci. (J.A.) Strelci Kanje se že pripravljajo na novo sezono Najboljši leskovški strelci so že pričeli priprave na novo strelsko sezono, ki se prične 15. avgusta. V prvem delu se želijo kar najbolje fizično pripraviti, septembra pa bodo pričeli tudi streljati. Za novo sezono bo potrebno pripraviti tudi orožje, saj lahko le s kakovostnim orožjem dosegajo dobre rezultate. Julija bodo strelci vadili štirikrat tedensko, avgusta pa že normalno petkrat na teden. Trenerju Arhu se je na prvem treningu, ki je potekal konec junija, javilo 19 strelcev, manjkal je le Gorazd Zorič, ki po prometni nesreči še ni povsem okreval. (J.A.) Turnir Beach vollev Terme Čatež '96 Brežiški badmintonski klub je v soboto v čateških Termah organiziral turnir Beach vollev Terme Čatež '96. Rezultati: 1. Direktorji (Urbanija, Kordiš, Jandrišič, Žilnik), 2. Mix 96 (Škrabe, Ferme, Terglav), 3. Rok trgovina (Oberstar, Pucelj, Perko, Brulec), 4. RTŠ (Resnik, Trček, Šile). NAS GLAS NA PREŽI VES ČAS PLES Plesalci Bolera uspešno zaključili plesno sezono V prostorih OŠ Leskovec je pod strokovnim vodstvom Roka Florjaniča za standardne plese in Marka Selana za latinskoameriške plese v minulem šolskem letu treniralo štirinajst športnih plesalcev in plesalk iz Krškega, Brežic in Sevnice. Visoka strokovna usposobljenost in mladostna zagnanost trenerjev ter interes mladih plesalcev so kmalu prinesli lepe rezultate na plesnih turnirjih in na državnem prvenstvu. Med najboljšimi so bili: - Anja Žvab in Mitja Stanič, ki sta se v kategoriji pionirji D-razreda na turnirjih praviloma uvrščala v finale in v LA enkrat tudi zmagala. Vsled dobrih rezultatov sta prestopila tudi v višji, C-razred. Na državnem prvenstvu v kombinaciji sta se uvrstila na 9. mesto. - Med mlajšimi mladinci C-razreda sta se Mateja Gane in Mitja Prah v finale uvrstila kar osemkrat in enkrat tudi zmagala ter v LA prestopila v višji, B-razred. - Med mladinci C-razreda sta se Tina in Matjaž Brudar uvrstila v finale štirikrat, sezono pa sta z zelo dobro uvrstitvijo na turirju v Novi Gorici zaključila tudi Kaja Kržan in Janez Žokalj, in sicer z uvrstitvijo na 4. mesto v LA in 5. mesto v ST. K uspehu sta poleg trenerjev pripomogla tudi Iztok Pire, ki je skrbel za dobro kondicijo plesalcev, in Brigita Andlovic, ki je vodila preplesavanje. Dobri rezultati pa niso edino, s čimer smo zadovoljni. Med mladimi se razvija zdrav tekmovalni duh in prijateljstvo, ki se prenaša tudi širše, na njihove družine. Zaradi medsebojne povezanosti tudi slovo ob koncu sezone ni bilo lahko. Sezono smo zaključili s piknikom, kjer smo se dogovorili, da se vsi, plesalci, trenerji, vodstvo Bolera in starši ponovno srečamo 31. avgusta in z družabnim srečanjem začnemo plesno sezono 96/97. (Marjana Sečen) Plavalni klub Vitacel Celulozar Krško vam v letni sezoni 1996 nudi: - sezonske vstopnice za bazen Videm: odrasli 4.000 SIT otroci do 16 let 2.600 SIT (obvezna je fotograf Ija); - rekreacijo za odrasle (plavan|e, odbojka, košarka, vaterpolo) vsak večer po 20. uri. Mesečna vstopnica stane 3.000 SIT, dnevna pa 250 SIT; - za najmlajše pa 10-urne tečaje plavanja po ceni 4.000 SIT. Informacije dobite v klubski pisarni ali na telefon 21-110, interno bazen. Vabljeni! Plavalni klub Vitacel Celulozar Krško mJ% KRONIKA Okraden in poškodovan mercedes Neznani storilec je med 17. in 24. junijem z vlomom v vozilo oškodoval Š.V., roj. 1961, iz Krškega. Tovorno vozilo znamke mercedes se je nahajalo na parkirnem prostoru pred novozgrajenim domom upokojencev v Krškem v neposredni bližini Kovinarske ulice. Iz kabine je tat odvzel avtoradio znamke Blaupunkt, dva zvočnika, merilnik hitrosti in tahograf, merilnik obratov, poleg tega pa še popolnoma uničil armaturno ploščo in tako lastnika oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Odnesel 100 škatlic cigaret vino Brežice - diskont Brežice na Cesti prvih borcev je v noči z 27. junija od 19.30 do 7. ure naslednjega dne obiskal neznan storilec, ki se je povzpel po steni do okna. Z opeko je razbil dvojno steklo, stopil v notranjost diskonta in odvzel 100 škatlic cigaret Marlboro. Motorist obležal mrtev V petek, 28. junija, ob 12.45 se je na magistralni cesti Ljubljana-Obrežje pri Čatežu ob Savi zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti vožnje voznika motornega kolesa. V nesreči je ena oseba zaradi poškodb umrla na kraju nesreče, materialna škoda pa po nestrokovni oceni znaša 900.000 tolarjev. M.T., roj. 1968, iz Ljubljane je vozil motorno kolo po magistralni cesti iz Ljubljane proti Obrežju. Ko je pripeljal k naselju Čatež ob Savi, hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim ceste. Z vozilom je zapeljal desno na utrjeno travnato bankino, po kateri je vozil nekaj več kot 20 metrov, nato pa seje motorno kolo prevrnilo na levi bok, in tako po useku drselo še dobrih 30 metrov. Motorno kolo je nato z levim bočnim delom trčilo v drevo, voznika M. T.-ja pa je pri trčenju odbilo in je zaradi poškodb mrtev obležal na utrjeni bankini. PPK Lukec Krško Zahvala ob zaključku plesne sezone 1995/96 Ob zaključku še ene uspešne, verjetno najuspešnejše sezone v vseh pogledih doslej, se želimo zahvaliti vsem, ki so nam pomagali, da se PPK Lukec lahko pohvali s široko in uspešno dejavnostjo. Zahvaljujemo se vsem našim članom, ki so z vztrajnostjo in trdo voljo poželi zavidljive uspehe na raznih tekmovanjih doma in v tujini in tako ponesli ime kluba po Sloveniji in tudi v svet. Naslednja zahvala gre vsem staršem naših plesalcev, ki so pomagali otrokom doseči uspehe, za veliko odrekanja in denarno podporo. Predvsem pa se želimo zahvaliti vsem mentorjem, ki so s svojo strokovnostjo in predvsem ljubiteljskim odnosom do plesne dejavnosti uspeli odkriti talente in jih povesti na še višji nivo znanja plesnih tehnik. Ni potrebno posebej poudarjati, da se bomo v naslednji sezoni še bolj potrudili, tako organizacijsko kakor tudi še za večjo skrb in napredovanje naših plesalcev. Zato si želimo, da nam tudi v prihodnje pomagate po svojih močeh, kot ste nam doslej. Naj bo naš moto naslednje sezone »V SLOGI JE MOČ«. Vsem plesalcem želimo veliko veselja in sonca, razigrane počitnice in da bi si nabrali novih moči za naslednjo sezono. Staršem želimo prijeten in zabaven dopust, sponzorjem pa veliko poslovnih uspehov. Vsekakor pa se moramo zahvaliti vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Prav z njihovo pomočjo nam je uspelo klub dvigniti iz anonimnosti v zares močan in sposoben klub, tako po organizacijski plati, množičnosti in po rezultatih. Najmlajši plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec. Od leve: Domen Ribič, Maša Mlakar, Luka Vodlan, Maja Bromše, Egon Ivanjšek, Tjaša Ribič, Tadeja Drakulič, Luka Koprivnjak, Jerneja Rozman. Manjkajo: Urška Grame, BlažResnlk, Maruša Spoler, Luka Grame, Ines Urbanč. Posavski plesni klub Lukec Krško h Plesna šola Lukec se zahvaljujeta vsem sponzorjem, podjetjem In osnovnim šotam, ki so jim pomagali: Občina Krško, Paplrotl Krško, NEK Krško, Avtobopa Brstiče, Snoopv- Trgovina za male Hvali Brežice, Tehnochem Brežice, Antea Bojsno, Logis Senovo, Društvo kmetic Krško, Gostilna Komočar, Radio Posavje - Studio Brežice, fdrd Paič Krška vas, UNI d.o.o. Podbočje, Resa Krško, Hipotekama banka Brežice. Dolenjska banka Novo mesto, Dolenjska banka Krško, XRB Krško, Motel Pacifik Krško, Sltograflja Geršak Krško, Tiskarna Papiga Krško, A.J.B. d.o.o. Brežice, Počitniška skupnost Krško, Terme Čatež, Pivovarna Laško, Trgovina Medved Laško, Final Pasarič d.oo. Laško, Turistično društvo Laško, Občina Laško, Kostak Krško. ElektratnŠtatactjeAbram, Žganjekuha Stane Budit. Tovarna pohištva Brežice, Žita Imperial Krško, Cvetlicama Lilija Leskovec, Okrepčevalnica Pri vodnjaka Brežice. Vrtni center Kerin Krško, Plzzeria Pajek Krško, Okarlna Krško, Hotel Europa Celje, Servisno-prodajni center Babic Krško, Denus d.o.o. Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba Krško, Gostilna In trgovina Sanica Senovo, Elektro Štefanič, Čevljarstvo PiškurIČ Ljubljana, Društvo Sožitij« Krško, Kulturni dom Laško, Športna dvorana Tri lilije Laško, OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Mlhajlo Roetohar Krško, OŠ Senovo, OŠ Leskovec, OŠ Brestanica, OŠ Koprivnica, OS Kozje, OŠ Kapele, OŠArtlča, Oš Raka, Oš^K&stanjsvtca, Oš Cerklje, OŠ Dobova, OŠPišece, Oš veliki Podlog, OŠ Boštanj, Oš šmarjeta, OŠ Podkum, OŠ Zagorje In OŠ Laško. Ekipa za reševanje iz jam, visokih objektov in ruševin Septembra prikaz reševanja iz jame Kreščak V programu kluba so si člani kluba jamarjev iz Kostanjevice zadali pridobiti znanje za reševanje iz jam, kar bodo potrebovali tudi pri odpravi v tujino, ki jo načrtujejo za konec tisočletja. Tako v okviru usposabljanja ekipe za reševanje pri krški in brežiški enoti civilne zaščite ustanavljajo ekipo za reševanje iz jam, visokih objektov in ruševin. Predsednik kluba, Brane Čuk: »Oprema je skupna, z dotacijami obeh občin pa smo si priskrbeli tudi nekaj najnujnejše specialne opreme. Pričenjamo uriti ekipo, s katero nameravamo septembra izvesti praktični prikaz reševanja iz jame, ki ga bomo tudi medijsko izpopolnili, in nanj povabili pristojne iz vseh petih občin, kolikor jih s svojim delovanjem pokrivamo. Vaja bo predvidoma v jami Kreščak v občini Brežice. Predpostavka vaje je, da so šli otroci samostojno noter, eden pa je padel in si zlomil nogo. Poškodba je takšne narave, da bo treba uporabiti tudi specialno reševalno opremo: nosila, osebni grelec ... S to vajo ne bomo samo prikazali reševanja, temveč želimo tudi opozoriti na to, da ta jama ni zaščitena, torej zaprta, in da je dostop tako omogočen komur koli, kar ima lahko nepredvidljive posledice. Eden od naših članov je že opravil republiški izpit za jamskega reševalca, kar nas uvršča v elitni izbor klubov, ki take strokovnjake imajo.« (nic) ATLETIKA Tri zmage Sevničanov na Mirnopeškem teku Mirna peč, 29. junija - Na 14. mirnopeškem teku so uspešno nastopili tudi nekateri sevniški atleti. Osvojili so prva tri mesta, in to pri mlajših deklicah zelo obetavna Branka Virtič, Borut Veber pri starejših fantih, pa tudi Robert Grojzdek pri članih na 10 km ni imel težkega dela s konkurenco. Rezultati - deklice do 11 let: 1. Virtič, 7. Hribar, 17. Bregar; fantje do 11 let: 2. Plazar, 8. Kozole, 12. Virtič, 13. Bregar, 18. Zakšek; dekleta do 14 let: 2. Pungerčar, 3. Mirtič, 4. Pinoza; fantje do 14 let: 1. Veber, 7. Kralj, 8. Vodenik, članice 10 km: 4. Bregar, 5. Košar; člani 10 km: 1. Grojzdek. (pjer) Sam sebi grozil Trčenje zaradi z nožem OKC UNZ Krško je v soboto, 29. junija, ob 20.20 sprejel obvestilo občanov, da se pri bazenu v Sevnici pretepajo mladoletniki. Na kraj je odšla patrulja PP Sevnica, ki je ob prihodu ugotovila, da se na svojem vrtu, ki je tik ob bazenu, nahaja H.J., roj. 1975. Sedel je na travi, v roki pa držal kuhinjski nož, usmerjen v svoj trebuh. Proti policistoma je zakričal, naj ne hodita blizu, ker se bo zaklal. V času pogovora med policistoma in H.J. je kršitelj nož odložil in zakričal, da bo obračunal z mladoletniki, ki so bili v bližini. Policista sta nato kršitelja s strokovnim prijemom obvladala, ker pa se je še naprej upiral, sta morala uporabiti še sredstvo za vklepanje in vezanje. Ker se H.J. ni hotel pomiriti in je obstajala bojazen, da bo kršitve nadaljeval, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. neprimerne hitrosti Na regionalni cesti pri naselju Boršt se je v nedeljo, 30. junija, ob 15.05 zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, glede na lastnosti in stanje vozišča. Č.I., roj. 1961, je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti s Čateža ob Savi proti Cerkljam. Ko je pripeljal do Boršta, je dohitel kolono vozil, ki se počasi pomikala proti Cerkljam. Zmanjšal je hitrost in se priključil koloni. Čez čas je prižgal levi smernik, pogledal v levo stransko ogledalo in z vozilom zapeljal na prometni pas, namenjen za vožnjo vozil iz nasprotne smeri, da bi ugotovil, ali je vozišče zaprto, oziroma da prehiti pred seboj vozeča vozila. Ko je bil z vozilom na levem voznem pasu, je s Čateža ob Savi za njim pripeljal voznik motornega I BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 25. Junijem in 1. julijem so se v brežiški porodnišnici rodili le trije malčki: Cvetki Volk iz Sobenje vasi - Nina, Tini Puček Iz Krške vasi -deček, Darinki Preskar s Plršenbrega -Andrej. Iskreno čestltamol kolesa I.R., roj. 1973, izGlobočic, ki je prehiteval kolono vozil. Zaradi neprimerne hitrosti je voznik motornega kolesa trčil v zadnji del vozila voznika Č.l.-ja. voznik motornega kolesa se je pri trčenju hudo poškodoval, njegov sopotnik T.B., roj. 1976, iz Globočic, pa je dobil lahke poškodbe. Lažje se je poškodoval tudi voznik osebnega avtomobila Č.l. ValantiEevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. (g^GOOO Audi nza Radanovič d.o.o. 8250 BREŽICE, Levstikova 3 Delovni čas: od 8-16* h, sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 UGODNI KREDITI ZA VOZILA I VW Golf že za 267 DEMImes. I VW Polo že za 208 DEMImes. I SEAT Car doba že za 231 DEMImes. I AUDI A4 že za 463 DEMImes. Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, 5t. 66/1993) župan občine Krško objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 350.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral polovico realne obrestne mere. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: - nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Prednost pri izboru bodo imele naslednje dejavnosti: - proizvodnja in proizvodne dejavnosti, predvsem izvozno usmerjene; - gostinska dejavnost (izključno ponudba hrane in prenočišč); - popravila izdelkov široke porabe; - druge dejavnosti, ki jih komisija oceni kot perspektivne za razvoj gospodarstva v občini. 4) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: -samostojni podjetniki in obrtniki, - podjetja z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež podjetja in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 5) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do polovice realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer realna obrestna mera (r) ne sme presegati 8 % za odobreni kredit. 6) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (petih) let. 7) Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 31.8.1996. 8) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami naj vložijo interesenti na naslov: OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel. št.: 22 -771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 9) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: - poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni: -viri financiranja investicije - struktura virov financiranja - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti. 10) Župan občine Krško bo na osnovi predloga komisije za dodeljevanje posojil sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 11) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, županom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 12) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Številka: 403-070-96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER L»»]• frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. m 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. ^Hz Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Teletom+386 66723 174, 323 300 Teletu: +386 68/342 094 6as oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bost« klicali. Vsak dan oddajamo mod S.30 In 24.oo OBČINA KRŠKO OBJAVLJA PROGRAM POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA V LETU 1996 V skladu z razvojnimi cilji ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Krško se proračunska sredstva namenjajo za spodbujanje živinorejske in rastlinske proizvodnje ter druge oblike pospeševanja razvoja. Za posebne namene je občinska interventna sredstva mogoče uveljavljati na podlagi posebej določenih pogojev, ki so opredeljeni v programu. Interventna sredstva bodo usmerjena v naslednje namene: 1. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA Intervencije so predvidene za: SIT - regresiranje nakupa plemenskih telic 20 kom. x 40.000,00 = 800.000,00 - regres za nakup plemenskega bika 3 kom. x 30.000,00 = 90.000,00 - regresiranje nakupa plemenskih svinj 80 kom. x 8.000,00 = 640.000,00 - regresiranje nakupa plemenskih merjascev 6 kom. x 15.000,00 = 90.000,00 - regresiranje nakupa plemenskih kozlov in ovnov 4 kom. x 5.000,00 = 20.000,00 - regresiranje nakupa plemenskih koz in ovac 100 kom. x 3.000,00 = 300.000,00 - regresiranje pripusta plemenskih kobil 270 kom. x 3.000,00 = 810.000,00 - zavarovanje plemenskih žrebcev 10 kom. x 10.000,00 = 100.000,00 - vzreja plemenskih telic iz kontrole A oz. AP 141 kom x 10.000,00 =1.410.000,00 - vhlevljanje govejih pitancev 800 kom.x 10.000,00 = 8.000.000,00 - promocija konjskega mesa = 500.000,00 - pospeševanje čebelarstva » 500.000,00 - nabava hladilnih bazenov 15 kom. x 40.000,00 = 600.000,00 - nabava mlekovodov 3 kom. x 200.000,00 = 600.000,00 SKUPAJ ............................................................................14.460.000,00 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA Intervencije so predvidene za: SIT - obnovo trajnih vinogradniških površin 1 ha x 500.000,00 = 500.000,00 - vinogradniško polnilno linijo in kletarsko opremo 4 kom. x 300.000,00 =1.200.000,00 - regresiranje obrestne mere za pripravo sadjarskih in vinogradniških parcel 2.000.000,00 - sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov 3.000.000,00 SKUPAJ ..............................................................................6.700.000,00 3. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Intervencije so predvidene za: SIT - vzdrževanje melioracijskih sistemov 800.000,00 - spodbude pri izvedbi agromet. posegov na kmetijah 15 ha x 30.000,00 =450.000,00 - spodbude pri izvedbi agromel. posegov na območju Gorjancev in Bohorja 70 ha x 40.000,00 = 2.800.000,00 - sanacijo melioracijskih sistemov 500.000,00 - sofinanciranje komasacije 500.000,00 - sofinanciranje urejanja pašnikov za drobnico 30 ha x 30.000,00 = 900.000,00 - sofinanciranje urejanja pašnikov za govedo 20 ha x 30.000,00 = 600.000,00 SKUPAJ ..............................................................................6.550.000,00 4. VETERINARSKE DEJAVNOSTI 5 PROGRAM IZOBRAŽEVANJA Intervencije so predvidene za: - subvencioniranje delovanja aktiva kmečkih žena - subvencioniranje delovanja podeželske mladine - izobraževanje kmetov 2.500.000,00 SIT 400.000,00 400.000,00 1.500.000,00 SKUPAJ .............................................................................2.300.000,00 6. OSTALE INTERVENCIJE Intervencije so predvidene za: - subvencioniranje analize zemlje in krme - servisiranje silokombajnov in testir. škropilnic - druge ukrepe SKUPAJ ........................................................ SIT 300.000,00 300.000,00 1.390.000,00 .............1.990.000,00 7. CELOSTNI RAZVOJ PODEŽEUA IN OBNOVA VASI 4.500.000,00 8. VINSKE CESTE 3.000.000,00 9. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI - podpora razvoja turističnih kmetij, in sicer: - pri razvoju nastanitvenih kapacitet, - izletniške turistične kmetije, - pomoč pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - podpora promocije domače kulinarike, - ciljno izobraževanje za izvajanje turizma na kmetiji, - druge dopolnilne dejavnosti. SKUPAJ ..............................................................................5.000.000,00 SKUPAJ Podrobnejše informacije dobite pri - Kmetijski svetovalni službi, - kmečkih zadrugah Bohor, Krško in Kostanjevica ter - Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško. ŽUPAN Danilo SITER ..47.000.000,00 I MALI OGLASI V najem dajemo poslovni prostor v središču Krškega. Tel.: 22-996. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Flndrlk, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. v najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 66-168. Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Krškem. Tet.: 21-536 (od 8. do 18. gre). Nujno najamemo enosobno stanovanje aH garsonjero v okolici Brežic ali Krškega. Tel.: (Živila Naklo d.d., center Intermarket Brežice): 61-924 ali 61-926. Renata V Posavju prodam vlkendtilso s travnikom In gozdom. Tat.: 004114622718 (Švica). Prodam vinograd In sadovnjak (13,5 arov) na Trski gor) (Krško). Tel.: 99 386 1/6 78-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Flndrtk, Hočevarjev trg 6. 8270 Krško. Prodam njivo. 54 a. v k.o. Drnovo (v bližin) avtoceste) In travnik, 72 a, v ko. Smodnik (Raškl tali). Cena In plač I k) po dogovoru. Tel.: 75-735. V vitni vasi na Blzeljskem ugodno prodam parcelo v velikosti 61 arov. Tel.: 21-711. V Dolenji vasi pri Artlčah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel.: 77-297. Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija €2 b, prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Na Cesti 4. Julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904 Nujno prodam stanovanje (76 m2) v bližini hotela v Krškem, zelo ugodno. Tel.: 22-119. Toyoto corollo LB 1.6,16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996. prodam. Tel.: 31-811. Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan). Prodam yugo 45, letnik 1986, registriran do 18.4.1997, dobro ohranjen, cena 1.600 DEM. Naslov: Stane Vovk, Stlplovškova 2, Brežice. Prodam zastavo 750. obnovljeno, letnik 1983. Cena po dogovoru. Tel.: 31-415. Prodam lado karavan, zelo ugodno. Tel.: 78-147. Citroen AX 11 PGE, letnik 1991, prodam. Tel.: 068/316-165. Prodam opel kadett. Ustnik 1984. Cena po dogovoru. Tel* 70-255. Prodam P 126, letnik 1987. Tel.: 32-032. Prodam zastavo 101, letnik 1989, zadaj rahlo poškodovana. Tel.: 77-690. Prodam karambollran yugo 45, I. 1986, v voznem stanju, reg. do 20.9.1996, primeren za popravilo oz. rezervne dele. Cena: 600 DEM. Tel.: 32-338 (v večernih urah). Prodam vlso RE 1,1, metallk siva, I, 87, reg. do 5.'97, cena 4.200 DEM. Možnost zamenjave za lado samaro I. 88. Grubeša, Cankarjeva 17, Brežice. Prodam citroen AX 11 TRE, z dodatno opremo, avtoradlo Blaupunkt, rdeče barve, star 2,5 let, prevoženih 29.000 km, registriran do 1/97, prvi lastnik, nekaramboliran. Cena po dogovoru. Tel.: 32-214. Prodam otroški voziček Peg Perego (košara In športni del). Tel.: 32-302. Prodam črno usnjeno motoristično jakno z všltlm ledvičnim pasom, na ramenih In komolcih podložena, številka 54, kot nova. Cena 300 DEM oziroma po dogovoru Tel.: 78-365 (po 15. url). Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18 ure naprej). Likam na vasem domu ali odpeljem • zlikano pripeljem. Zaupajte ml. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Inštaliram kemijo za osnovne In srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj ali zvečer). Mlxer Solton 8-kanalnl PA-209-N, dve zvočni skrinji po 150 W, električno kitaro Melodija In uglaševalec kitarskih strun zelo ugodno prodam. Tel.: 84-468. Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739. Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem. Tel.: 32-621 Na otoku Pagu, mesto Matajna, oddajam apartmaje. Kličite v večernih urah - po 19. url. Tel.: 51-354. Pišem tekste za uglasbltev - tudi po naročilu. Če želite uspeti, pokličite. Tel.: 70-024. Fotografski pribor za razvijanje črno-belih slik prodam. Tel.: 068/ 341-747 aH 316-165. Prodam električno vrtno kosilnico, cena 8.000 tolarjev in vratno krilo 80, hrastovo, levo, z veliko odprtino, cena 6.000 tolarjev. Tel,: 43-269 (zvečer). Prodam trifazni clrkular za drva. Cena po dogovoru Tel.: 87-446. Slovenec, star 65 let, živeč v Nemčiji, želi spoznati Slovenko, 45-60 let. Šifra »Zdomec«. Izdelujem balkonske ograje (železna konstrukcija) In garažna vrata. Tel.: 43-269 (zvečer). Kupim bikca slmentalca, starega 10-20 dni. Tel.: 31-446. Kupim hišo, večjo parcelo ali kmetijo (nadomestna gradnja) v okolici Krškega. Tel.: 32-131. Čistokrvne kokeršpanjele prodam. Brez rodovnika, cena 200 DEM. Tel.: 31-921 (popoldan). Oddamo mlade muce. Tel.: 21-484. Čoln Maestral 18 z motorjem poceni prodam. Tel.. 32-674. Košnjo na Trški gori brezplačno oddam. Tel.: 33-126. Prodam dlatonlčno harmoniko -frajtonarlco Melodija, zelo lepo ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885. Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek In svetovanje za d.o.o., s.p. In društva. KON-TIM d.oo. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. Prodam dobro ohranjen pralni stroj. Tel.: 77-331. Ugodno prodam starejšo kamplrno prikolico ADRIA-305. Tel.: 61-341 (po 20. url). Na Glavnem trgu v Sevnici ugodno oddamo poslovni prostor s skladiščem, primeren za trgovino aH drugo dejavnost v velikosti 40 m2 Tel.: 82-004. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mlžlgoj) ali 32-279 (Žnldaršlč). Prodam dve gumi dunlop (številka 14/9/13/24) za kombajn. Tel.: 0609/ 613-458. Najamem garažo v Resi na Zdolski ali Papirniški ulici. Tel.: 33-991 (po 16. url). Market - bistro v obratovanju oddam v najem. Marjana Slemenšek, Brezovo 33, 8283 Blanca. Diplomirala prva generacija višje poslovne šole v Krškem »Prvi, pa ne zadnji« Da bo domače znanje ostalo doma Krško, 28. junija - V kulturnem domu je Center za permanentno izobraževanje Krško priredil slovesno podelitev diplom prve generacije diplomantov višje poslovne šole ljubljanske ekonomske fakultete. Petnajsterici mladih, ki so izredni študij finančno-računovodske smeri vpisali v šolskem letu 1991/92, je diplome predal dr. Zarjan Fabjančič, prodekan za študijske zadeve na ekonomski fakulteti v LJubljani. Monika Novšak, direktorica CPI Krško: »višja poslovna šola ekonomske fakultete je v tem času postala visoka šola, zato sem prepričana, da se bodo naši diplomanti odločili za nadaljevanje študija v tretjem letniku visoke šole, kar nameravamo organizirati jeseni.« Diplomantom je v imenu Občine Krško spregovoril tajnik občinske uprave Vinko Bah, ki je izrazil upanje, da bodo mladi strokovnjaki ostali doma in pripomogli k napredku domače občine in regije. Prvi diplomanti izrednega študija visoke poslovne šole pri CPI Krško: Andreja Lapuh in i Marjan Ogorevc iz Brežic, Magda Strgar iz Leskovca, Bojana Hictaler, Tončka Les in Barbara j Malik iz Brestanice, Andrejka Petrovič s Senovega, Andrej Založnik in Janja Šoba iz Krškega, \ Lidija Božič in Mojca Tržan iz Sevnice, Irma Svetec. Alenka Žugič in Boris Polovic iz Kostanjevice \ ter Nataša Kuzma iz Novega mesta. Čestitamo! Lackovičeva palma *T fk "»I f* f | f * f* "V Lk 4" 1 89-letni Jože Lackovič st. iz mj^ liVilv V' ˇ V^ l/J Brestanice se z veseljem postavi ob svojo palmo, ki jo je leta 1950 prinesel iz Poroča in jo tako neguje že šestinštirideseto leto. Eksotična rastlina, ki je pred dnevi že petič vzcvetela, je našla svoj dom v Kostanjku pri Zdolah, kjer ima Jože Lackovič st. svoj vinograd. »Palma ne potrebuje kakšne posebne nege, le redno zalivanje, kajti vsaka rastlina ima svojo moč in svojo pamet. Najtežje pa je pozimi, ko jo je potrebno spraviti pod streho, a kaj, ko ima štiri metre in prav težko je najti ustrezen prostor zanjo. Že sedaj mi je hudo, ker vem, da jo treba dati stran,« je še dodal Lackovič st. (Galex) Gasilski dan občine Krško GD Veliki Kamen praznovalo 70-letnico Veliki Kamen, 30. junija -Osrednja gasilska prireditev v tem letu je bila posvečena gasilskemu društvu Veliki Kamen, ki praznuje sedemdesetletnico ustanovitve. Začeli so s sedmimi ustanovnimi člani, danes pa jih imajo 75 in spadajo med večja društva v občini, v svojih vrstah imajo tudi veliko mladih in se ne bojijo za svojo prihodnost. Zbrane sta pozdravila tudi presednik OGZ, Slavko Šribar, in Franc Černelič, poslanec v DZ, v imenu GZS in odbora za obrambo RS. Praznovanje se je začelo s svečano sejo na OŠ Koprivnica, na kateri so se spomnili prehojene poti. Predsednik društva Jože Jankovič je na seji predstavil tudi potrebe in načrte. Obojih je veliko, dva glavna cilja pa sta nakup avtomobilske cisterne, saj pokrivajo zahteven teren z malo vodnimi viri, in nov gasilski dom, saj so njihovi sedanji prostori že preveč utesnjeni. Kljub dokaj slabemu vremenu so se odločili izpeljati uradni del na Velikem Kamnu; začelo se je z gasilsko parado in pozdravnimi govori. Slovesno so odkrili in blagoslovili kip svetega Florjana in si zaželeli, da bi jim pomagal požare tudi preprečevati, ne samo gasiti. Na prireditvi so podelili občinska in republiška gasilska priznanja. GZS je društvo odlikovala s srebrno plamenico drugega razreda. Posebno priznanje pa je dobil veteran Ivan Prus, ki je bil dolgoletni poveljnik GD. Po končanem uradnem delu so v dvorani OŠ Koprivnica učenci pripravili krajši kulturni program, po pogostitvi pa se je začela prava gasilska veselica. (Toni) Prenova Nakupovalnega centra v 70 dneh Jutri popoldne se bodo odprla vrata največje Mercatorjeve samopostrežbe, ene izmed največjih sploh v Sloveniji, v kateri bo tudi diskontna prodaja. Ta dan bosta sprejela prve goste tudi prenovljeni bistro in cvetličarna, malo kasneje pa še drogerija in bebicenter. Novo podobo so Nakupovalnemu centru dali tudi dodatni parkirni prostori in nove razkladalne rampe. V naložbi, vredni skoraj 3 milijone nemških mark, je po projektu M-Optime Ljubljana vsa obrtniška dela, velik delež celotne investicije, opravila Obrtna Zadruga Resa s svojimi izvajalci. Da smo vam res pripravili presenečenje, se prepričajte sami, zato čim prej obiščite Nakupovalni center. Imeli boste kaj videti in seveda tudi kupiti. Finale državnega prvenstva dvojic V soboto, 6. julija, ob 20. uri bo na stadionu Matije Gubca v Krškem tretja, zadnja dirka za državno prvenstvo dvojic v speedwayu. Trening bo ob 11. uri. Vabljeni na zanimivo dirkol % Direktor profitnega centra Viljem Manček OB KOFETKU Svet je lep, a zame je Videm najlepši Olafa Lovrenčiča poznamo kot velikega lokal patriot a, saj se nenehno trudi prevajati stare spise in rokopise starejših datumov, da bi bilo zanamcem lažje razumeti, kaj vse se je skozi stoletja dogajalo na tem prostoru. Tako je med zadnjimi deli prevajal farno kroniko Vidma. Pred časom pa je bil kot ljubitelj fotografije eden od ustanoviteljev fotografskega kluba. «Bili smo mlajši in željni novih odkritij na področju fotografije, zato smo hitro napredovali in kmalu svoje fotografije začeli razstavljati po vseh kontinentih. V Evropi in Ameriki. V Azijo pa se nismo mogli prebiti, ker so že takrat Japonci imeli boljšo tehnologijo in aparate. Mi smo slike pošiljali predvsem zato, da smo lahko dobili kataloge z veliko slik, preko katerih smo tudi sami iskali nove ideje. Razstavljali pa smo veliko po državi. Imeli smo veliko samostojnih razstav. Materiali so bili takrat slabi in velikokrat smo delali z defektnimi papirji, ki so bili cenejši in bolj dostopni. Slike smo sami razvijali in povečevali, predvsem format 30 x 40 je imel veliko napak, kajti kar je bilo dobrega materiala, je šel v izvoz. Tudi s filmi je bilo takrat težko in če si slučajno dobil malo boljši film, si že pričakoval nekaj več. Danes je klub čisto zamrl, ker fotografija ni več tako zanimiva; zanimivejše so videokamere, ki ponujajo živo sliko. Fotografija pa je še vedno nekaj posebnega, saj z njo ustavite trenutek, ki je na sliki za vekomaj zabeležen. Slika govori v vseh jezikih sveta. To je velika prednost, medtem ko film mora biti podnaslovljen. Sem iz stare šole in še vedno prisegam na sliko. Predvsem na črno-belo. Nisem pa navdušen za kakršno koli eksperimentiranje. Spomnim se: v tistih letih je bila zelo moderna solarizacija. Na razstavo so prihajale slike s solarizacijo. Noben šment pa ni hotel povedati, kako se do tega pride. In tako smo se mučili in mučili in potem le nekako prišli do tega, da smo negativ kopirali na pozitiv. Potem pa oba združili in kopirali ter dobili solarizacijo. To da nek čisto svojstven efekt, posebej če je motiv bogat s konturami, te potem pridejo do posebnega izraza. Nam laikom je takrat, ko smo to delali, zastajala sapa. Sedaj fotografiram le dokumentarne stvari. Stavbe, ki so danes porušene. Če sem izvedel, da se bo katera stavba rušila, sem jo hitro šel slikat. In kakšne stare motive, mimo katerih hodimo, pa jih ne vidimo. Take stvari je treba zanamcem prihraniti. Velika škoda je, če neka stvar izgine v pozabo. Je pa sreča, če obstane vsaj na sliki. Spomnim se, da sem k sreči slikal kužni kamen iz leta 1635 tukaj na Poišči, še pred vojsko. Danes ga ni več. Verjetno je izginil, ko so delali cesto na Sremič. Tak kamen ima trajno vrednost in je odraz kulture, na žalost pa se takšne stvari nezavedno uničijejo. Ti kamni so živa legenda iz časov, ko je pri nas vladala kuga. Ljudje, ki so jo preživeli, so v zahvalo bogu zidali cerkve, kapelice in kužne kamne. V času prevajanja starih spisov sem veliko izvedel o življenju, kakršnega so tu živeli, in prav bi bilo, da prevedeni zagledajo luč dneva, da bodo lahko zanamci videli zgodovino kraja, v katerem živijo. Sem veliki lokalpatriot. Vsaki materi je njen otrok najlepši, tako je meni moj rostni kraj najlepši na svetu. Svet je lep, a zame je Videm najlepši in zaradi tega sem se tudi čisto iz hobija ' posvetil dokumentiranju vsega, kar sodi k našemu kraju z bližnjo okolico. Nisem profi in to počnem ljubiteljsko. Kot zanimivost naj še povem nekaj, česar marsikateri naš prebivalec ne ve, pa je izredno zanimivo. Namreč, da je reka Sava v tisoč letih spremenila svoje korito v širini štirih kilometrov. In v urbarjih iz let 1280, 1300 in 1320 so še vasi, ki jih danes sploh ni več. Iz neke stare kronike sem razbral, da je bilo nekoč tam, kjer je danes postaja Libna, korito Save, danes so tam še vedno ostanki močvirja. In tam v bližini je stala kapela, v kateri so bili ljudje pravkar pri maši, Sava pa je tako iznenada prihrumela, da so se ljudje komaj rešili.« Še in še je takih anekdot, za katere upajmo, da bodo kmalu vsem dosegljive, ko bodo prevedene prišle na plan izpod peresa gospoda Olafa Lovrenčiča, ki se mu za pogovor srčno zahvaljujem. (Mr. Jožo)