Političen list za slovenski narod. Po poBtl prejeman Teljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkiat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolcopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. ^tev. SOO. V Ljubljani, v soboto 6. septembra 1884. Letmlt XII. Vsaka reč le nekaj časa traja. Dolgo časa so se trosile anarhistične tiskovine med delavce po celi Avstro-Ogerski, iz kterih so taisti zajemali krivi nauk, ki jih je zapeljal na pot hudobije ter pripeljal do krvavega sodišča. Dunajski kakor tudi drugim policijam je delalo hudo preglavico, da niso mogli zaslediti brloga, kjer so se tiste strupene brušure tiskale in na svitlo dajale. Bilo jih je toliko, da so celo Avstrijo z njimi kar posipali. Tudi v Ljubljani se jih ni manjkalo iu se jih še dandanes ne manjka. Dokazala je to preiskava, ki je na dveh krajih take tiskovine našla; enkrat so jih pa zasačili cel zaboj na kolodvoru, kamor so prišle v zabojčku namesto naznanjenih rozin. Dotične tiskovine so izšle vse v Čikagi v Ameriki, kakor se je to na prvi (ali pa na poslednji) strani bralo, v resnici tiskale so se pa večinoma na Dunaji ali pa v Budapeštu. Enako je bilo s tistim hvalisanjem morilca Stellraacherja, ktero so po njegovem usmr-tenji po Švici trosili in je imelo „New-York" natisnjeno firmo, v resnici se je pa na Dunaji tiskalo, kar je policija tudi takoj slutila. Pod solncem pa ne ostane ničesar vekomaj skrito, in tako so tudi tiskarni anarhistov prišli na sled, in so s taisto tako rekoč bika za roge zgrabili. Govori se še celo, da so s taisto ob enem cel „iz-vrševalni odbor za Avstrijo" spravili na hladno, kjer mu bo priložnost premišljevati ničevnost vsega posvetnega. Dva ali tri dni je še le, odkar smo poročali, da so na Dunaji zasačili zopet tolpico anarhistov s stiskalnico na roko" vred. Kakor se je taisti lov na prvi pogled malosten in skoraj da ničeven dozdeval, tako so poznejše preiskave dokazale, da je menda ondi Dunajska policija mladiče z gnjezdom vred uzela in na varno spravila. Zaplenila je s tiskarno in celim kupom palečih tiskovin vred, od kterih še stavek ni bil razmetan, tudi vodjo tiskarne s pomožnim njegovim osobjem. Bili so, kakor je zdaj znano, sobpi slikar Bachman in njegova žena, čevljar Thiel in stavec Hiibner. Prve tri zasačili so že ponoči od 2. do 3. t. m., kedar so tudi že tiskarno in ti.skovine spravili. Ker se pa samo po sebi razume, da kjer je tiskarna mora tudi stavec biti, policija o svojem plenu 24 ur ni kar nič razglasila, ter se je na ta način tudi stavca polastiti mislila. In res, ni se motila. Še tisti dan, 3. septembra namreč jeli so preiskavati Bachmanovo stanovanje; kajti o Bach-manu in njegovi ženi je bilo že policiji znano, da sta jako trmasta anarhista, če tudi se prvi ni ravno pogosto socijalističnih shodov vdeleževal, toda kedar se jih je, je pa dobro delal in tako sum za saboj napeljal. Tudi njegova žena Ana bila mu je povsem vrla in njega vredna družica. JeH so ju natančneje opazovati in ni dolgo trajalo, da so prišli v njegovi kleti na sled tiskarni in cel kup veleizdajskih tiskovin; med tistimi bili so tudi pamfleti s črnim robom, ki so se izdajali ob Stellmacherjevim usmrtenji. „Zu-kunft" v Avstriji strogo prepovedan anarhističen časnik je bil tudi ondi zastopan v 2. številkah, tretja se je pa ravno stavila. Mnogo silno strupenih člankov bilo je pa že posebej tiskanih in za razsipanje pripravljenih. Med tem ko je policija klet in stanovanje preiskavah, pride proti enajsti uri tjekaj mladeneč z vprašanjem po Bachmanu. Navzoči komisar ga vpraša, kaj želi; kar je mladenča toliko osupnilo, da se je hotel z ničevim izgovorom zopet priporočiti. Komisar je pa rekel: Tukaj ostani! Policaji so ga takoj prijeli in preiskali. V žepih je imel natlačeno anarhističnih tiskovin. Na to spremili so ga v njegovo stanovanje. Česar pri njemu niso našli, bilo jim je na izbiranje v njegovem stanovanji. Cele zavitke veleizdajskih tiskovin, ki so bili pri njem spravljeni in so le čakali ugodnega časa za razpošiljanje in razdeljenje, zasegli so ondi. Tudi ta mladeneč zdel se jim je zrel za sivo hišo na Alsergrundu, kamor so ga še tisto dopoludne odpeljali. Bil je to 231etni čevljar Thiel v Šleziji doma. Kakor čevljarja, na enak način sklenili so se polastiti tudi stavca in tiskarja, ki je bil vse v eni osebi. Štirje detektivi čakali so do večera na 3. dan septembra pred Bachmanovom stanovanjem. Okoli 8 ure pride zopet nek mladeneč, ki za Bachmanna vprašuje. Ni še dobro izgovoril, in že so ga detektivi obkolili. Mladeneč nevarnost videti, hitro v žep seže, ali notri je roko še spravil, venkaj je ni za-mogel nič več vzeti. Kakor klešče prijeli so ga tajni policisti in ravno ob pravem času, da so vehko nesrečo zabranili; kajti mladeneč imel je pri sebi revolver ojstro nabit, s kterim bi bil morda enega ali dva končal, preden bi se ga bili polastili. Ta po-slednjič zaseženi je 24 let stari stavec Hiibner, rodom Ceh. Načelnik tiskarni je bil tedaj slikar Bachman, v čegar kleti so tajno tiskarno našli, ktero je še-le nekako pred 14 dnevi v klet znositi dal, ktero je za slikarske namene najel. Da mora tiskarna na Dunaji biti, prepričala se je policija ob priliki usmr-tenja Stellmacherjevega. Vsakdo se še spominja, kako predrzno so posebno letos anarhisti s tiskovina mi, posipali v kterih so poboj, umor, rop in tatvino priporočevali, kakor tudi v dejanji zvrševati začeli. Izjemna postava, za ktero so se konservativci z liberalci toliko boriti morali, preden so jo v veljavo spravili, je anarhiste nekoliko oplašila. Ker je pa policija posebno z onimi jako usmiljeno ravnala, ki so imeli kaj otrok, je to kratkovidnim predrznežem zopet pogum dalo. Zopet so jeli trositi veleizdajske tiskovine, ktere so se posebno ob času Stellmacherjevega usmrtenja, skoraj bi rekli, podvojile. Iz tega je policija sklepala, da mora tiskarna gotovo na Dunaji biti, toraj jo je jela iskati. Že v štlrnajstih dneh prišla ji je na sled v omenjeni kleti in z njo vred celemu „izvrševalnemu odboru", kterega je spravila v varnost, dokler se ne bo zopet nov napravil iz pritepenih anarhistov iz Švice, kajti ti ljudje so vedno na cesti iz kraja v kraj, iz mesta v mesto. LISTEK. Ivan Kacjanar. Spisal J. S teki asa. (Dalje.) Med temi boritelji se ve da ni manjkalo Slovencev, a na čelu jim naš junak Kacjanar kot zapo-vednik lahkih konjikov. Zraven njega pa so sodelovali kot zapovedniki manjih čet glasoviti slovenski možje, kakor: Nikola Turn, Erazem Obričan, Janez Abfalter, Krištof Lamberg, Ludovik Gal in mnogi drugi; vendar pa je med vsemi imel najtežjo zadačo pri tem znamenitem obleganji ravno naš Kacjanar. On je stal s svojimi konjniki pri koroških vratih, kjer je pretila mestu največa nevarnost. Prve dni meseca oktobra se pridrvi vsa turška vojska pred Dunaj ter ga začne oblegati in nanj strašno streljati. Narodna pesem nam o tem tako-le pripoveduje: ,,V oljsko nedeljo res privije, Kavno solnco gori gre. Turk začne strašno streljati, Dunaj silno pretresati, Kakor bi na vodi stal, Ali tresek ga majal." Ali tudi posadka je sklenila hrabro braniti trdnjavo ter se za nobeno ceno predati. Naša narodna slovenska pesem ta odločni sklep prav živo opeva: „Šolei v Pragi in v Celji, Ino v nemški vsi deželi. Zdaj tako v en glas reko: Turk še le spoznal nas bo; Pred posekal nam bo buče, Pred, ko de dobil bo kluče Našega mesta Dunaja, Kjer naš cesar dom ima." Najhujši napadi so bili pri koroških vratih, ali Kacjanar je z Nikolajem Salmom vse odbil. Stal je čveršče nego koroški turen, ki se je tresel pod sovražnikovimi rovi. 11. oktobra se je s Turki tudi hudo bil, dvanajst sto sovražnih trupel je ležalo v predorih. Eavno tako neustrašno so stali pri tretjem napadu (12. oktobra) Avstrijanci in Kranjci pod vodstvom Kacjanarjevim, Španjolci pa so hitro zaprli otvor na podrtem zidu. Sledeči dan pa je napadel Kacjanar z Bakičem prav srečno sovražnike pri Nus-dorfu. Tukaj je namreč zmamil sovražnike v vinograde, jih počakal v zasedi ter jih popolnoma pokončal. Še enkrat (14. oktobra) so poskusili Turki napasti Dunaj, ali tudi sedaj jim je spodletelo, kajti po narodni pesmi: ,,Šolei streljati začno, Turki orožje iz rok dajo. Komaj tje so primahali, Turki so se že podali." Vsled teh nezgod in pa zaradi kasne jeseni se Turki vzdignejo ter povrnejo ali na tem potu jih preganja Kacjanar na vse strani s svojimi konjiki. Pri tej priložnosti je Kacjanar otel mnogo sužnjev, vzel Turkom živeža in sploh velik plen zaplenil, a šest Turkov s §vojo roko ubil. Vsaki dan se je ta lov na Turke ponavljal, in naš Kacjanar in Višnje-gorčan sta se pri tem podvzetji posebno odlikovala, pa tudi vselej vračala se z lepim plenom, bodisi s kakim imenitnim Turkom, ki je obljubil za slobodo veliko odkupnino, bodisi z lepimi šatori iu drugo dragoceno robo. Tako je preganjal Kacjanar sultana do Mure, od koder se je povrnil z ostanki svojo vojske v Carigrad. Dunaj je bil tako rešen velike nesreče. Naš Kacjanar je s svojimi konjiki največ pripomogel, da je bil Turek premagan. Pa tudi Mariji, posebni zaštitnici kristjanov, so se Dunajčani v svojih molitvah za srečno zmago zahvaljevali. Slovenska narodna pesem kaj lepo to na spominja: „Paša je na pragu staja! K miru z belo ruto majal. — 5Iat' Maria oskrbi, Škode se nič ne zgodi." — / / ' Poročilo C. kr. stavbenega sovetnika g. Franca Potočnika glede napeljave zdrave vode za pitje in kuho po Ljubljani. (Dalje.) Ako bi razdelili onih 70,700.000 litrov vode, ki jo Dunajski vodovod na dan daje med prebivalce po angleškem razmerji 62 litrov za vsakega prebivalca na dan, videli bi, da bi taisti vodovod moral zadostovati prebivalstvu več nego 1,300.000 duš broječemu; Dunaj pa pri poslednjem ljudstvenem po-števanji leta 1880 na 31. decembra brez predkrajev 1 vojaki vred ni več imel prebivalstva nego 726.105 ljudi in bi morali toraj studenci »Cesarskega vodnjaka" in „Sikstovega kamna" temveč zadostovati, ker je še nekaj predmestij, da ne vživajo dobrote vodovoda. Pa tudi, če bi tega ne bilo, dobil bi lahko vsak Dunajski prebivalec z vojaki in ptujci vred na dan še po več nego po 96 litrov vode iz vodovoda, ter bi jim bili pri vsem tem še Donavski kanal, cesar Ferdinandov vodovod in več tisoč za-sobnih in javnih vodnjakov z vso svojo vsebino še na popolno razpolaganje. Dovolite mi sedaj, da pridam še, kar sem sam preiskal v tej zadevi. Dobil sem to-le: 1. Samo za kuho in pijačo, ne da bi se voda za kaj druzega rabila, zadostuje na dan za osobo......6 litrov. 2. Za pijačo in kuhanje ter za navadno pohišno porabo in sicer za telesno snago toda brez kopeli, za pomivanje namizne in kuhinjske posode itd. za opravila, ki se vsak dan ponavljajo ter si vedno enaka ostajajo.......18 „ 3. Ako pod št. 2 naštetim opravilam pridenemo še čiščenje telesnega perila takozvano pranje ali „žehto" .... 30 4. Ako pa rabimo vodo razun naštetih slučajev pod 1., 2. in 3. tudi še za omivanje stanovališč in stopnjic, potrebuje se je..........60 „ v prav izvanrednih slučajih pa ... 90 „ Jasno je, da se le pod 1. in 2. navedena opravila dan na dan ponavljajo, ona pod 3. in 4. pa k 'večem na teden po enkrat. Skupna potrebščina bila bi potem sledeča: 335 dni ii 30 litrov ==.... 10.950 litrov. 52 tednov 60 + 30 — 30 = 120 . 6.240 „ skupaj za prebivalca na leto . 17.190 litrov. toraj na dan........ 47-09 „ ali v okroglem številu k večem . . 50 „ Moja nemerodajna misel je ta, da smemo v Ljubljani z množino 50 litrov za vsakega prebivalca na dan tem bolj zadovoljni biti, ker imamo za mnoge potrebščine, kakor za umivanje, za snaženje sob in stopnjic, za perilo — če prav sem v zgoraj navedenem proračunu tudi za vse to že skrbel — za kopeli, za napajanje živine, za obrtnijo in javne namene in za vrtove še vedno našo Ljubljanico in mnogo vodnjakov na razpolaganje, kteri so že sedaj v rabi. Iz obeh dobili bi tudi pozneje kvantitativno popolnoma zadosti vode, od koder jo sedaj še za vse potrebe zajemamo, ker nam ravno boljše ni na izbiro. Ne bo je gospodinje iu ne keršenice, ki bi ji na misel prišlo za perilo trdo apnensko vodo jemati, če tudi je taista za pijačo tako izborna, ako ji je za pranje tako sposobna mehka Ljubljanica na razpolago. Tudi se ni bati, da bi pri svoji varčnosti naši hišni posestniki in posestnice dopuščali vodo iz vodovoda za navadno pohišno snaženje jemati, ktero bodo plačevati morali, ako jim bo Ljubljanica in pa voda iz vodnjakov zastonj pri rokah. Jaz mislim, da če bi bila v Ljubljani voda Ljubljanica in pa po vodnjakih tako dobra, kolikor je je, bi pač noben človek po drugem vodovodu ne vprašal. Vse je le zdravstveno vprašanje, vprašanje po vodi ugodni človeškemu vživanju, po zdravi in zdravju primerni pijači; toraj edino le vprašanje po zdravi vodi za pijačo in kuho priganja nas, da mislimo na napravo vodovoda. Kakor dosedanja skušnja kaže, zadostoval bi popolnoma vodovod z 20, k večemu 25 litri na dan za človeka; jaz sem pa, da se izognem vsakemu dotičnemu ugovoru računil dvojnato svoto za vsakdanjo potrebo namreč 50 litrov. Vse, kar bi na to cikalo, da bi se na dan za prebivalca več nego označena množina napeljalo, recimo namesto 50, po 75, 90, ali še celo 100 litrov, podražilo bi le napravo vodovoda prav po nepotrebnem, kar bom tudi še po številkah dokazal. Kar se tiče Ljubljanskega prebivalstva, je žali-bog britka resnica, da se odstotki naraščaja zlasti od tedaj, od kar je južna železnica dodelana pobrala precej obilnemu delu mestnih prebivalcev zaslužek, vedno zmanjšujejo. Popis ljudstva leta 1831 dokazal je v Ljubljani samo domačinov . . 12.144 duš. Petnajst let pozneje, leta 1846 imela je Ljubljana po zapisnikih 44. direkcije za administrativno statistiko pod enakimi razmerami prebivalstva . 17.375 „ Popis ljudstva 31. decembra 1869 pokazal je brez vojakov prebivalstva . 22.593 „ Poslednja ljudska štetev 31. decembra 1881 kaže na prebivalstvo . 24.609 „ brez vojakov. Iz tega je razviden naraščaj za dobo 1831—1846, ki znaša na leto po 2-3»/o; v dobi 1846 do 1869 znižal se je že na l-3»/o in v dobi 1869 do leta 1880 padel je celo na 0-8»/o. Toda naj bo to, kakor že hoče, toliko je gotovo, da se je prebivaltsvo od leta 1831 do leta 1880 od 12.144 duš pomnožilo na 24.609, toraj se je ono v teku 50 let podvojilo. Oe že toraj na vsak način delamo vodovod, ki ne bo ravno po ceni, napraviti ga moramo vendar tolišnega, da ne bo že v teku nekoliko let premajhen, temveč mora biti tak, da bo zadostoval vsaj tukajšnjemu človeškemu rodu za 50 let. Iz prej povedanega smemo sklepati, da se bo v tej razmeri sedanje prebivalstvo 24.609 duš v 50 letih podvojilo in bo toraj......... 49.218 duš z vojaki vred........ • 2.000 50.000 X 50 = 2,500.000 litrov ali pa na vsako sekundo 28'9 litrov. (Dalje prih.) skupaj . 51.218 duš ali na okroglo 50.000 ljudi Ljubljana štela. Recimo, da bi tako bilo, kar bi zahtevalo vode za Ljubljano na dan za vsakega prebivalca Politični pregled. v Ljubljani, 6. sept. ISfotranje dežele. Pritožbe o StajtirsJHh uradnikih tako sod-nijskih kakor tudi političnih se množe od dne do dne. Očita se jim, da so se pri poslednjih volitvah bratili z zagrizenimi sovražniki Avstrije in njene vlade, z nemškimi liberalci, kterim je Prusija mnogo bolj pri srcu, nego pa naša Avstrija, njihova domovina in krušna mati. Počivajo mirno na svojih zasedenih stolcih. V Ljubljani so pa bile pred leti enake volitve, pri kterih so telegralični in poštni uradniki volili tedanji vladi, toda nikakor ne Avstriji nasprotne slovenske može; ali pa so se vdeleževali narodnih veselic v čitalnici, pri kterih se je vedno zvestoba do cesarja in cesarske rodovine Habsburške z navdušenjem povdarjala. Bili so za to aus „Dienstesruck-sichten", prestavljeni in razpodeni na vse štiri kraje sveta v Predarlsko in Tirole, v Šlezijo in Bukovino. Kje so pa sedaj „Dientesrucksichten", ki bi bile mnogo bolj na svojem mestu, kakor tedaj? Ali res slavna Taaifejeva vlada ne vidi, da ji njeni lastni ljudje kopljejo grob, v kterega bi jo sovražniki radi zasuli? Ees, sme se tako ravnanje imenovati velikodušno, ali če je taka velikodušnost na pravem mestu, je drugo prašanje. Naj se nam dovoli, da nekoliko nad tem dvomimo. Vsaj propad vlade grofa Hohenwarta nas v tem potrduje. Gorenje-avstrijski liberalci vložili "so ob priliki volitev velikega posestva ugovor s 56 podpisi, zakaj da so se sprejeli med veliko posestvo nekteri volilci v zapisnik, kterim po njihovih mislih ondi ni prostora. Tem »pravičnim" (?) možem liberalnega duha, ki vsakemu vse privoščijo, le tega ne, kar mu gre, ni nikakor všeč, da so se za volilce vpisali duhovniki, ki imajo letne užitke, dokler so na dotični fari, ktero farno premoženje je všteto med veliko posestvo, če tudi se ie gorenje-avstrijski deželni odbor vedno temu vsilstvu vpiral. Dalje gospodom liberalcem ni všeč, da sta med velikoposest-niškimi volilci vpisana Linška škofija in Linški stolni kapitelj kot vžitnika, če tudi dotična posestva spadajo verskemu zakladu. Ker se pa volilna komisija na vse te in enake pritožbe, ki nimajo nobenega pravega vzroka, pač pak so vtemeljene na krivični podlagi, ni hotia ozirati, so jo liberalci kar zaporedoma iz volilne dvorane pobrisali, češ, da se krivičnih voliltev nikakor ne morejo vdeleževati. 0.stali so konservativci sami, 72 mož, ter so soglasno volili : opata Achleitnerja, grofa Alfreda Harracha, Edvarda pl. Haydena, Antona Jiigra, grofa Vojteha St. Julien, barona Viktorja pl. Pereiro, župnika Piihlerja iz Ennsa, dr. Naschbergerja in vpokoje-nega namestniškega sovetnika Karla pl. Billauva. "Vnanje države. Gladstone je govoril v soboto v Edinburghu gledč bodoče preosnove volilne postave. Vladi prijazni listi smatrajo njegov govor za dobrega, ki bo izvestno ob svojem času deželi veliko sadu prinesel, ako se bo ona po njegovih nasvetih ravnala. Eadi-kalni in konservativni listi pa pravijo, da ves govor ni bil počenega groša vreden. Manjkalo mu je neki ognja, prave barve, potrebne soli in mladostne čvrstosti! No to ni kar si bodi! Ako govoru toliko silno potrebnih lastnosti manjka, potem pač ne more množice navduševati. Eadikalna „Pall Mali Gazette" Med tem časom pa so se kranjski, koroški in štajarski stanovi posvetovali na raznih zborih, kako bi se dala deželna hramba vrediti, kajti moralo se je nekaj storiti v tem pogledu, ker Turki so osvojili že večidel sosedne kraljevine hrvatske in bi potem tako vrsta prišla na nje. In tako se je porodila misel in osnova vtemeljenja. Vojaške krajine med stanovi slovenskimi. Od tega časa so notranje avstrijske dežele žrtvovale mnogo denarja in ljudi, samo da se vzdrže slobodne. Do zdaj so bili po nekih mejnih mestih tuji vojaki nameščeni, od zdaj pa nahajamo tukaj le domačine. Že štajarski deželni zbor v Gradci (januarja 1529) je zahteval, da se ne prepušča več deželna obramba tujim konjikom, nego samo domačim. Zahtevalo se je tudi, naj bi kralj sam skrbel za njih vzdržavanje, ali ker so sprevideli, da to ni mogoče, dovolil je za te namene sam zbor 22.000 gold. v treh obrokih. Tudi Kranjci so dovolili zopet 1000 gold. za živež in 400 gold. za ogleduhe. Najbolj važno pa je bilo vprašanje, kdo bode zapovednik v vojaški krajini. Menda ga ni bilo boljega, nego je bil naš Kacjanar, ki je dozdaj pokazal, da je pravi junak, in da se razumi tudi v načinu bojevanja s Turki. Razun tega pa je govoril tudi jezik istega naroda, kteremu je bil zapovednik, namreč slovenski, kar je bilo neobhodno potrebno; pa tudi hrvatski je znal, ter ga zatoraj tudi ogerski zgodovinar Jovij, Hrvata imenuje. In cesar ga je na priporočilo stanov tudi imenoval za glavnega zapo-vednika v vojaški krajini (1. 1529), kakor je bil do zdaj glavni zapovednik v slovenskih deželah. Kacjanar pa ni imel dosta podpore niti od cesarja niti od sosednjih dežel za vspešno delovanje proti Turkom, ki so bili takrat še premogočni. On je vodil takrat ob turški meji 2000 pešcev, 500 konjikov in nekoliko topničarjev. Ti vojaki pa so bili zbrani navadno med Varaždinom in Koprivnico, da so tako laglje branili Slavonijo in ob jednem tudi opazovali gibanje vojske Zapoljskega v južni Ogerski, kjer je zopet Ferdinandu sovražna stranka nad vladala. Ob Kolpi je bilo pa še manje vojske, in Hrvatje so imeli popolnoma prav, ako so se pritoževali pri cesarju, da jih zanemarja, kajti Turki so pretili vso Hrvatsko osvojiti, a Kacjanarju ni bilo mogoče vkljub svoji hrabrosti tega vbraniti. Ali kaj je to vse pomagalo, ker cesar je gledal le na Ogersko in Er-delj, kajti iz teh dežel mu je pretila še veča nevarnost, kakor se je bilo že I. 1526 in 1529 pokazalo, ko so hoteli Turki osvojiti si glavno mesto države. Zatoraj so bile semkaj obrnjeno vseh oči, a naše dežele pripuščene večidel svoji samoobrambi. Vendar pa naši pradedje niso zato obupali, nego so se zbi- rali na zborih, da se pogovore in posvetujejo o važnih bojnih zadevah. Tako so se zbrali 10. maja 1530 v Slovenjem Gradci in 24. marca 1531 v Spodnjem Drauburgu. Na prvem zboru so sklenili, da mora vsak, kdor ima 200 gold. dohodkov, postaviti oboroženega konjika, a kdor ima 25 gold., pa oboroženega pešca. Za obrambo Kranjske so opredelili 2000 izurjenih brambovcev na stroške vseh treh notranje-avstrijskih dežel, a poleg pešcev so postavili tudi nekoliko konjikov. Sklenili so tudi, da se imajo neka mejna mesta na Hrvatskem vtrditi, kolikor jih ni dal cesar popraviti na svoje stroške. Na drugem zberu so pa sklenili, da so ima postaviti za obrambo Kranjske in Štajarske 400 konjikov na meji; a za obrambo hrvatske meje pa naj se vzamejo krščanski uskoki (Tje-gunci), ki so na Hrvatsko pred Turki pobegnili. Plačo so opredelili za 300 takih vojakov, a zapo-vedništvo nad njimi so izročili Žigi Višnjegorskemu, poznatemu junaku. Tudi so imenovali še druge za-povednike tem četam ter poskrbeli, kako bodo vse stroške pokrili. Izvršenje vseh teh sklepov pa so naložili stanovi našemu Kacjanarju, glavnemu zapoved-niku vseh vojsk. (Dalje prih.) pravi, da Gladstonov govor nikakor ni take sorte, da bi lorde prepričal o potrebi preosnove volilnega jeda; ona pozna lorde bolje in pravi, da imajo vsi od prvega do zadnega za težjne revežev kosmate ušesa. Zastonj se je Gladstone sklicaval na razum-nost lordov, zastonj jih je branil in varoval, kolikor jih je ravno zaraogel; lordje bodo sedaj mislili, da se jih Gladstone boji in bodo še bolj. trmoglavi po-.stali, kakor so bili do sedaj. Na sklicevanje na njihovo razumnost odgovorili bodo z novo bedarijo, da bodo, kedar se jim postava o preosnovi volilne po-.stave v drugič predloži, taisto še z manjšim pre-mislikom zavrgli, kakor so jo pa prvokrat. "jPall Mali Gazetto" mora angleške pSrje dobro poznati, da tako jedrnato o njih piše. Skoraj, da ji mora človek pritrditi. Iz Sudana prihajajo jako redke vesti. Vendar, kolikor jih je, so še zadosti tolažilnega značaja. Vsled taistih soditi, smemo reči, da je Mahdi vrhunec svoje slave že prekoračil, vsaj tako govore angleška poročila, ki so od Gordona majorju Kitchenerju v roke prišla, in ktera je Kitchener za prava spoznal po Gordonovem podpisu. Vsled taistih ima Mahdi polne roke posla z zamorskimi rodovi po Kordofanu, kteri so ga ondi od vseh strani obsuli in se dan na dan z njim bojujejo vstrajno napadajoč ga. Tudi Osmanu Digmi mislijo menda kmalo do dobrega posvetiti z ligo, ktero proti njemu zbirajo. Major Kitchener je dosedaj jako srečno napredoval na poti proti Char-tumu, kteremu se je že za tri dni hodi približal. Tukaj bo moral pa menda počakati, da se približa angleška ekspedicija, kajti vodniki in spremljevalci njegovi se branijo tudi le korak dalje storiti. Da so Francozi na Kitajskem tako lahko in vendar sijajno zmago pridobili, vzrok je slaba disciplina kitajskih vojakov, in pa preveliko in pretrdno zanašanje vrhovnega mandarina na svojo moč, ki je bil zapovednik arzenalu pri Fučevu. Ta mandarin je nalašč pustil francoske ladije v reko Min, kjer jih je mislil streti, pa so ga Francozi prehiteli, da se še ganiti ni zamogel. Izvirni dopisi. s Krškega, 4. septembra. Tako prijetnega in veselega večera nismo celo poletje imeli, kakor minulo nedeljo. Naše „bralno društvo" je namreč v zvezi s Krtikimi pevci priredilo v svojih prostorih pevsko-zabavni večer. Vsi prostori so bili — rekel bi — skoro prenapolnjeni. Eazun domačih odličnih osob smo opazili tudi več tujcev: gg. župnika iz Eajhenburga in Vidma; g. kaplana Fr. iz Leskovca, ki je pri Krških pevcih posebno priljubljen itd. Celo iz Postojne sem videl nekega gosta, g. S., ki je tukaj na odpočitkn. — Nekako čudno se mi pa vendar zdi, da se ravno nekteri nKrčani" tako boje našega društva, kakor samega vraga. Kadar pridejo kakšni navžarji iz tujine, vidiš pri zabavi vse, kar izpod strehe sme, ki menda tuje nemške umazane pesmi rajše poslušajo, kakor pa milo-doneče slovenske?! Žalibog, da nekterim ljudem še vedno „Wacht am Ehein" ali pa „das deutsche Lied" bolj ugaja, kakor pa domače slovenske pesmi! Posamezne točko so se po vsem izborno izvršile. Posebno pesmi „Svoji k svojim", „Na planinah", „V tihi noči" bile so občinstvu jako všeč, kar je tudi z burnim ploskanjem odobrovalo. Osobito sta se pa ta večer odlikovala solista: gg. E. in V. Prvega smo že večkrat občudovali v cerkvah pri službi božji, ki ima jako lep in močen glas; a ta večer je pri nas njegov bariton kar očaral. G. pe-vovodja je »Mornar-ja" od Vilhar-ja tako izvrstno pel, kakor nikoli popred. Se ve, da tako težke speve zamorejo le izurjeni pevci, kakor sta omenjena gospoda, tako izvršiti. Za izvanredno izvrstno sprem-Ijevanje na glasoviru pa lepa hvala g. E—^ju. — Škoda, da je nas g. E. za celih 6 tednov zapustil, kajti njega pogrešajo vsi pevci. Želimo mu vsi srečno in veselo potovanje, pa da bi se zdrav povratil iz tujine. — Da drugim gg. pevcem kakšne krivice ne storim, moram javno priznati, da so se vsi, brez izjeme, v vseh točkah prav izvrstno odlikovali. Drugi bas je bil posebno močan; vsaj drugače ue moremo pričakovati, ker porok nam je stara garda: gg. Š. in P. Po zvršitvi javnega dela veselice je bila prosta zabava, pri kteri so nas pozno v noč zopet razveseljevali priljubljeni slavčki. Slišali smo med drugimi tudi več ndrodnih pesmi, ki so občinstvu posebno dopadale. O postrežbi g. gostilničarja G. se moram le po vsem pohvalno izraziti. Preden pa končam svoj denašnji dopis, prosim vse gg. pevce, naj ne gledajo ne na desno, ne na levo, ampak naj le delujejo vedno, kakor so do sedaj — nevstrašljivo, za blagor domovine in po-vzdigo lepo vbranega, kakor tudi narodnega slovenskega petja! Bog daj, da bi vsi še mnogo let na Krškem skupno delovali in tii ostali, akoravno nekterim nekteri niso jako všeč. KršM. Od Vojnika, 4. septembra. {Topličnica.) Na Frankovljem, tik velike ceste, ki drži iz Vojnika v Konjice, pri mostu, kjer se začenja steza proti čreš-njicam, šumlja izpod Konjiške gore močna studenč-nica v potok, ki potnika spremlja proti Vojniku. Omenjena voda zabranjuje vsako zmrzovanje potočnice v obližji. Po dopisnikovi sodbi bo imela toplote okoli 19» E. Ni še ravno dolgo, kar je tamošnji grajščak s privoljenjem nekterih občanov kakor zasebnikov napravil lesenjačo, da se njegova družina koplje v topličnici. To so kmetje dopustili pod pogojem, da ženske smejo tam prati. Studenec je na občinskem zemljišči. Zatoraj bi pač gotovo boljše bilo, ko bi občina napravila bajto ter ona sama z vodo razpolagala. A te pravice bi si, ako bi hotela, menda ne mogla več po mirnem potu pridobiti. Občinsko zastopništvo toraj kakor takšno ni glede topličnice sklenilo nikake pogodbe. Na kaj takega bržkone tudi ne misli, ker se ljudstvo zanaša, da bo premožna roka napravila toplico, ktera bi semkaj vabila tujce, z njimi pa še zaslužka in denarja. Od Nove Cerkve, 4. septembra. Včeraj je v Oelji bila konečna obravnava zoper nekega fantalina, ki je pred nekterimi tedni v nedeljo motil opravljanje službe božje v tukajšnji cerkvi. Eazposajenec je baje ,,malo trunčen" med pridigo prišel v cerkev, tam z blagoslovljeno vodo začel škopiti poslušalce, potem pa, dospevši do blizo lece, od govornika zahteval, naj „tiho" bode. Med sv. mašo je ta blizo 251etni mladenič, ko je bilo sv. obhajilo, z oratorija se glaseč želel, naj bi duhovnik še njemu nekaj „dal''. Zadevo je občinski predstojnik naznanil gosposki, a ta mu je včeraj določila plačilo, ktero obstoji v tem, da bo toženec skoz 4 tedne imel čas premišljevati svoje grehe, v tej dobi bo še tudi po dvakrat v tednu pokoril se s postom. A da bi si obsojenec še za prihodnjost zamogel kaj zaslužiti, zaradi tega so mu dali dopust do pozne jeseni, ako si ga s primernim obnašanjem sam ne skrajša. Z Dolenjskega, 25. avg. (Krajopis LjuHjansM.) (Konec.) Non modo sacris sed etiam aliis tum publicis aedificiis tum privatis quorundam nobilium aedibus eleganter constructis Labacensis civitas illustratur. In provinciali domo convocari solent statuum co-mitia ex quatuor ordinibus conflata, quorum primus constat ecclesiasticis, nimirum episcopis Labacensi, Frisingensi, Brixinensi, Tergestino, ac Petinensi, aliquot religiosorum praesidibus et cathedralis eccle-siae canonicis; secundus ex pi-incipibus, comitibus, baronibus; tertius ex equitibus sen provincialibus; quartns demum ex ducalium urbium judicibus. Est et sua civibus curia, quae ante pavcos annos alteri anno 1484. aedilicatae magnis in structurae ampli-tudinem factis impensis suffecta est. Terra praeterea adsunt armamentaria, ex quibus caesareum et pro-vinciale arcis coli insident, ab aliis domiciliis se-juncta; tertium vero civicum intra urbem continetur. Saepius hanc urbem, sed irrito semper conatu ten-tarunt Turcae, praesertim a. 1472. et ejusdem se-culi 84., quibus in repellenda barbarorum audacia singulariter enituit generosa Labacensium fortitudo: pari quoque virtute et submisso ex Austria milite roborata a. 1441. non modo elusa est Alberti ar-chiducis obsidio, qui mediam austriacarum provin-ciarum partem a caesare Friderico IV. armorum vi expetebat, verum etiam ipse cum exereitu fugatus, castra cum toto bellico apparatu victorum praedae reliquit. Has omnes obsidiones praecesserat alia ab Ottocaro Bohemiae rege a. 1269. Labaco odmota, sed non tam felici obsessis exitu terminata; obtenta enim urbe rex Philippum Salisburgensem episcopum, qui post fratris sui Udalrici Carinthiae ducis obitum Carnioliam occupaverat, ad eam protinus deserendam coegit. Haec de illustri hujus ducatus metropoli —. VilinsM. Domače novice. (C. Jcr. pešpolh laron Kulm št. 17) in še nekteri drugi vojaški oddelki, kakor topničarji, vrnili so se včeraj z Gorenjskega v Ljubljano. Puljski polk št. 97 pride pa danes iz Kranja po železnici, ter se iz Ljubljane naravnost v Pulj popelje; ravno tako 19. lovski batalijon v Trst. Brambovcev 24. in 25. batalijon povrneta se tudi v teku današnjega dne deloma pa jutri zjutraj v Ljubljano in se bodo v bivši sladkornici naselili. (Veselo vrislcanje) po Ljubljani včeraj, sinoči in danes naznanja nam konec velikih vojaških vaj in s taistimi konec težav rezervistov in odpustnikov, kteri so svoja tri leta cesarju in domovini doslužili. Fantje s šopki na prsih ali pa tudi za klobukom, kar se jim veliko bolje podaja, obračajo veselih lic kasarni hrbet in pot proti domu vbirajo na vse kraje sveta, kamor ravno kogar srce vleče. (Koncert) v Ljubljanski čitalnici napravi jutri zvečer sloven.sko delavsko pevsko društvo „Slavec". Pri taistem svira vojaška godba. Vstopnina 30 kr. Ker je „Slavec" kot pevsko društvo vse podpore vreden, naše čitatelje še enkrat na ta koncert opo-zorujemo. {Krasna slika Josipa Jurija Strosniajerja), 50 cm. visoka in 33 cm. široka izšla je ravnokar in se dobiva pri opravništvu „Slovanovem" po 50 kr., po pošti pa po 56 kr. Kdor naroči deset iztisov, _dobi jednajstega po vrhu. — Brez slike velikega tega rodoljuba in mecena jugoslovanskega ter prvega govornika krščanstva ne imela bi biti nobena rodoljubna slovenska hiša; zato se nadejamo, da bode slovensko občinstvo naročalo si jo prav pridno. {Gos2). ViMor Gole) je kupil Šiffrerjevo tovarno za izdelovanje prstenih barv v Dolu. {Gosp. J. Schmidnmjer), predsednik deželne sodnije, je umrl 3. septembra v Gradci. {Na Stol), kakor „Laib. Ztg." poroča, podala se je 30. avgusta letos 861etna gospa Marija Kokalj s svojima vnukinjama ISletno gospico in 6Ietno deklico. Vse tri vrnile so se še tisto popoludne srečno in zdrave na Javor, kjer je gospA doma. Ker niso ničesar druzega s saboj vzele, kakor vsaka košček kruha, vrla gospa vsakega opominja, kdor bi še hotel na Stol iti, kamor je sedaj prav zložna pot narejena, da naj ne hodi tje gori brez jedi in pijače, ker bo lačen. {Slovstvo.) „Glasi katoliške družbe" izšh so minuli mesec za letošnjo leto z nasledno vsebino: A. Zakaj sem kristjan? B. Štiristoletnica Lutrova. C. Delo Metodovo. D. Pogreb in vstajenje družbe Jezusove. E. Eesničnost in nje nasprotja. Za nameček je še pesem: Brani roka me Očetova". Kakor se iz tega vidi, prav zanimiva vsebina, ki je vsega priporočila vredna. Na prodaj je v Katoliški bukvami po 45 kr. „Poročilo o kmetijski enketi" imenuje se knjižica, ki jo je sostavil deželni odbornik in državni poslanec, g. dr. Vošnjak. Knjiga obsega na močnem broječem 72 str. papirji nasvete in razgovore, ki so jih slovenski časniki letošnjo spomlad prinaša ob priliki zborovanja kmetijske enkete v Ljubljani o zboljšanji kmetiškega položaja na Kranjskem in o tisti priliki sklenjene resolucije. Ob enem izšla je tudi knjižica v nemškem jeziku sestavljena od ravno tistega gospoda. „Narode biblioteke" je iišlo troje snopičev: 10., 11. in 12. snopič. 10. snopič prinaša „Koli-liščina in s tepe" poslovenil Fr. Cegnar; 11. snopič ima povest: „Za kruhom", posl. P. Miklavec in v 12. so pa „Spisi Andrejčkovega Jožeta, L črtice iz življenja na kmetih". Ne moremo si kaj, da bi pri tej priliki ne omenili tudi nemške knjige: „Der Klerus und die sociale Frage" von Dr. Jos. Schreicher. Ker bi se znal ta ali oni naših naročnikov za njo zanimati, navedemo tu vsebino 146 strani broječe knjige: 1. Der Klerus und die sociale Frage. 2. Die sociale Lage. 3. Wirthschaftssysteme. a) Die Liberalen und der Liberalismus. b) Der Oommunismus. 4. Urtheil der Moral. 5. Socialistische Principien. a) Das Be-volkerungsgesesetz und der Malthusianismus. b) Societiires Erwerbssystem. e) Der sociale Staat und seine Aufgabe. d) Der Kapitalismus in seiner volks-schildlichen Aufsaugung fremder Arbeit und Mittel zur Abhilte: Normal-Arbeitstag und gerechter Lohn. 6. Palliativa. a) Protektions und Merkantilsystem. b) Forderung des Unterrichtes. c) Forderung der Sittlichkeit. d) Erschopfende Armenpflege. e) Garantie und Pflicht der Arbeit. f) Ziinfte und Innungen. g) Homesteads, Hoferecht, Grundentlastung. 7. Fo-deralismus und Katholicismus. {Popravek.) V včerajšnjem poročilu o napravi vodovoda naj se bere: ^Ferdinandov vodovod na Dunaji", a ne v „Eimu". Telegrami. Dunaj, 0. sept. Pogorelceni v Eavi na Gališkem daroval je presvitli cesar 4000 glcl. iz lastnega premoženja. Dunaj, 0. sept. Danes se jo pričel tovorni promet na arlski železnici. Z otvoritvijo osebnega prometa čakali bodo do 25. t. m. kedar pride tjekaj cesar. Temešvar, 5. sept. Friedmanova tovarna za špirit pogorela je danes in z njo 40 liiš. Rim, 5. sept. Za kolero pomrlo je po okuženih krajih včeraj 105 osob, v Neapolju pa ^52; ondi je tudi zbolel podžupan. Župan v Špeziji umrl je danes za kolero. London, 5. sept. Vstaši napadli so z veliko silo Kasalo; posadka jih je pa vrlo odbila. Popustili so mnogo mrtvih, Zahvala. Slavnostni odbor „Narodne Čitalnice" v Kranji izreka s tem presrčno zahvalo vsem narodnim društvom, ki so se pretečeno nedeljo, 31. avgusta, v tako mnogobrojnem številu s svojimi zastavami vde-ležiia naše slavnosti ter s tem svečanost povekšala in sicer: Ljubljanskemu „Sokolu", čitalnicam v Ljubljani, Loki, Kamniku, Šiški in Št. Vidu in pevskemu društvu „Liri" v Kamniku; posebno pa vrlim gg. pevcem Ljubljanske čitalnice, ki so s svojim sodelovanjem veliko pripomogli, da se je program za-mogel tako točno vršiti; slednjič vsem p. n. gg. vojaškim in civilnim dostojanstvenikom, ki so s svojo prisotnostjo nas počastiti blagovolili. V Kranji, Ž. septembra 1884. Odbor. Tuj C i. 4. sept. Pri Maliči: Ignacij Kribeck, trg. pot., iz Brna. — Prane Glanz, zemljemerec, z družino, iz Gradca. — Zwenljl, trgovec, s soprogo, iz Sevnice. — Tomaž Blalia, vzgojitelj iz Slatenice. — Emil Lačkner, dijak, iz Zeuiuna. — G. Catfaneo, profesor, iz Trsta. — Adolf Franz, c. kr. sovetnik dež. sodnije, s soprogo, iz Zadra. — N. Raiinihar, c. kr. sodnijski sovetnik, iz Bosne. — Josip pl. Priickner, c. kr. pomorski uradnik, s soprogo, iz Pulja. Pri Slonu: Kari Rud. Spiller, trgovec, iz Maxdorfa. — Frane Baumgartner, zasebnik, iz Trsta. — Ferd. Sohrey, zasebnik, iz Trsta. — Kari Mayer, s soprogo, iz Gorice. — Jan. Lassig, zemljemeree, s soprogo, iz Garice. Pri Juineni kolodvorti: Janez Sorli, c. k. uradnik, iz Voloske. — Henrik Briieker, dr. prava, iz Kornaubiirga. — M. T. Oenig, pek, iz Ptuja. — Frane Arhar, iz Loke. Umrli so: 1. septembra. Miha Perovšek, gostija, 00 let, Hradeckijeva vas, št. 19, otrpnjenje srca. — Marija MegliS, delavka, 29 let, Žabjek it. 5, jetika. 2. septembra. Jovana Flore, nžitninskega nadzornika liui, 9 let. Cesta na Eudolfovo železnico št. 12, davica. 3. septembra. -Janez Jelene, delavčev sin, 9 let, sv. Plori-jana ulice it. 35, vsled vodenice v glavi. V bolnišnici: 1. septembra. Urša Albreeht, gostija, 04 let, kap. 2. septembra. Jakob Stražisar, gostač, 74 let, Marasraus senilis. 3. septembra. Katra Felieijan, eevljarjeva žena, 48 let, Cirrhosis hepotis. 4. septembra. Marija Žurbi, gostija, 48 let, jetika. Raskoschny-jeva izvrstna knjiga: „Russlancl" Land u. Leute se dobi na prodaj po jako nizki ceni. Več se izve pri vredni-štvu „Slovenfia". (2) V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva knjiga: Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl. po pošti 5 kr. več. Podpisani kupuje baker, mesing, cin, cink in staro železo, ima večjo zalogo štedilnih ognjišč za vzidanje, ktero on sam oski-bi kai- najceneje mogoče. Tudi se dobiva pri njem vedno oglje iz trdega lesa po nizki ceni. Jaiiex Jlolliar, Jcljumvničarski mojster v ulicah sv. Flo-rijana št. 32 hi v Hrenovih ulicah št. 4. Dunajska borza. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 75 Sreberna „ „ „ „ . . . . 81 „ 50 kOX najfineje Berolinske volne z dolgimi franžami v najbolj -^ zbranih, lepih in modnih barvah, kakor so: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, mizičasta, rudeča, rujava itd. 1 gl. 20 kr., tucat po 13 gld. Jp^l^tj-J^jl^i T>l^d.i neii^rečeno veliki in debeli, iz najtežjega in boljšega sukna tkani, po najbolj ele-* ^ "" gantnih angl. vzorih, kakor rujavi, sivi in melirani z dolgimi franžami. Pledi te vrste rabijo se vsled svoje neizmerne dolgosti in širjave lahko za obleko, za odejo na popotovanji, za na posteljo. za šavle, ter se da celo po 201etni rabi iz vsakega napraviti še dvojna jako elegantna obleka. Tak pled nadomesti vsakemu površno suknjo, dežni plašč, paletot popolnoma. Prve vrste 5 gld. 50 kr., druge vrste po 4 gl. 50 kr. npfc^-^viM-Tkin-i-Tir-k v kosovih po 30 vatlov velikih, najtežji in najtehtnejši izdelek za domačo bažu silno raste in se bo platnu v kratkem cena podvojila, toraj se vsakemu priporoča, kolikor mogoče hitra pre-skrbitev s platnom. I*ol>C*i niijlepše Lijonske svile, v vseh raznih barvah, vsak robec drnge "' _ liiirvfl nn 3 Lrld. fiO kr. tiicat. Svilnate firii^lce barve, po 3 gld. 50 kr. tucat. llOff Ovice ^ najlepših barvali pisane, rudeče, modre, vijolčaste, " rožne, rujave in plave, dolge čez kolena, 3 pare za 1 gld. 15 kr. obstoječa iz dveh pogrinjal za posteljo in namiznega pogrinjala s cofi __S_ iz baržuna v najsijajnejih barvah izdelana, velja le 7 gld. .50 kr. jj -l-H^jj^i iz platna težkega in močnega kakor usnje, brez šive, prikladne za največjo posteljo "/« široke po -—- 1 gld. 35 kr., tucat po 15 gld. ixite najlineji in najboljši izdelek, teška temnikasta ali pa svitla po najbolj -2-i!-" zbranih perziških, turških in indiških vzorih z obilnimi in dolgimi franžami po 3 metre 30 ct. dolga za vsako okno, toraj par prve vrste po 5 gld., druge vrste po 4 gld. 25 kr. J^Jjj za moško obleko za jesen in za zimo iz tkane čiste ovčje ''_ " _2__ volne v vseh najnovejših in modnih barvah , gladko in melirano, najboljše kvalitete, sivo, rujavo, modro, olivnato in črno. Blaga zadosti za celo obleko velja le C gld. Vzori (muštri) se pa ne pošiljajo nobeni in po nikaki ceni. Kdor naroči najmanj za 15 goldinarjev blaga, dobi za nagrado, toraj zastonj krasen zlat prstan s tirkisom obdanim z biseri. Zlato je 6 karatno, lepo izdobljeno in silno elegantno. JVaroca naj se le proti ces. kralj, poštnem povzetji ali jr;« proti predplači pri Waarciihaiis .T. II. Ilalbiiiowie5«, WIEN, Schiffamtsgasse 20. (i) xxxx izumnlk In edini Izdclovatclj pravega IcKkcčcga laka za tlak po »oLali. Edino poobl. zaloga za Ljubljano in okolico pri Jan. TAichnimimi. I^Vaiic Olii-istofov leskeči lak za tlak po sobah brez (lului, tudi se takoj posuši. Se vsled svojih dobrih lastnosti in zarad svojega lahkega dela posebno priporoča tistemu, kdoi hoče sam tla pološčiti (lakirati.) Dobi se v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata barva, ah le samo leskeč brez vsake barve. Uzornl namaz in poduk za rabo dobiva se po zalogah.