štev. ZB Cena t5 din Pim. 25. sefAeiHbmi9» Drevored pred Ormoško bolni sni co Borba s tub£rkylozo v nasH obcini Zet nami je teden tuberkulo- ze. Ti dnevi naj bi nudili jav- nosti čimveč možnosti, da se seznaoi s problemom, ki je še vedno resen na našem področ- ju. Ljudje, ki se poklicno pe- čajo s' tuberkulozo, naj bi po- sredovali čimveč svojeffa zna- nja in svojih izkušenj čim šir- šemu krogu državljanov. Iz- ključno s tuberkulozo se bavi pri nas protituborkulozni di- spanzer. V njem delata 2 me- dicinski sestri, 2 bolničarki, 1 administratorka in samo 2-krat tedensko ob torkih popoldne in sobotah dopoldne zdravnik specialist. V letu 1959 je bilo obravnavanih 9472 primerov. Dispanzer namreč brezplačno pregleda vsakega državljana, zavarovanca ali ne, ki si pre- gleda želi, bodisi, da se boji pljučnega obolenja, bodisi da ga je prebolel. Tuberkuloznih bolnikov je pri nas evidentira- nih 660. Od teh je 115 prime- rov na novo odkritih v letoš- njem letu. Razen pregledov v dispanzerju se Trši patronažna služba obiskov na domu. Ta naj bi ugotavljala, če jemlje pacient redno zdravila, daje napotila, kako naj se bolezni obvaruje okolica, vabi družin- ske člane na preglede itd. Se- daj .so tudi priprave za bese- žiranje — zaš'čitno cepljenje vseh družinskih članov oseb, ki pridejo stalno v dotika z boteikom. Borba s tuberkulozo — s to zavratno morilko človeštva, je pri nas še posebno naporna za- to, ker imamo še mnogo ljudi, ki ne poznajo in kakor se tudi gorostasno sliši, ne verjame- jo v vzrok obolenja. Kot bi bilo neverjetno, da bi se našel človek, ki ne bi verjel, da na primer zraste pšenica iz pše- ničnega zrna. je nerazumljivo a vendar res, da je pri nas še dovolj ljudi, ki jim ni jasno, ^da je tuberkuloza samo tam, kjer se zaseje in raste v člove- kovem telesu njena klica — tuberkulozni bacil. Ta bacil poznamo že od leta 1882, to- rej dolgih 77 let. 2e davno ni nobenega dvoma, da se samo ob njegovi prisotnosti razvija tuberkuloza, poznamo vse nje- gove navade, kje se lahko za- redi v telesu, kako deluje, ka- ko počasi ali hitro (galopirajo- ča jetika) ubija ljudi, ali pa jih izsuši, napravi dela nezmož- ne (sušica), skrotoviči ude (kostna jetika) itd. Vemo, da se širi samo od bolnika, ki iz- loča bacile s kašljera, gnojem pa tudi z iztrebki. Poznamo v zadnjih letih že tudi zdravila, s katerimi se uspešno borimo proti tuberkulozi. In vendar kljub ogromnim sredstvom, ki jih daje skupnost za brezplač- no zdravljenje, odkrijemo na našem področju, kakor reče- no, 113 novih primerov. Sestre, ki so v patronažni jsfetžbi na domoovih bolnikov, bi vedele največ povedati o vzro- kih takega stanja. Bolniki, ki so istočasno sejalci klic, se t mnogih primerih izmikajo zdravljenju. Izmikajo se s tem ne samo edini možnosti, da ozdravijo sami, ampak tudi svoji človeški dolžnosti napram sodržavljanom. Navedla bom nekoliko primerov z našega območja. M. N., posestnik, že dolgo- letni bolnik, skrajno posmeh-i Ijiv, nediscipliniran, že reč- krat prijavljen sanitarnemu inšpektoratu, na čigar odločbo za prisilno zdravljenje se od- zove, Tendar ostane v bolniš- nici vedno največ 3 mesece, nakar bolnišnico proti nasve- tu samovoljno zapusti. AH pa mlad bolnik s težkimi tuber- kuloznimi kavernami v plju- čih. Iz bolnišnice je odšel pro- ti nasvetu, okužil tvidi ženo, popiva po gostilnah in okužuje okolico, na pozive bolnišnice se ne odziva kljub temu, da v di- spanzerju vse obljubi. Žena je >o okužbi dobila napotnico za bolnišnico, pa je šla nabirat hrnelj. Takih primerov imamo več. Obstaja zakon o prisilnem zdravljenju, vendar z njim do- segamo samo to, da bolnika spravimo v bolnišnico. Njego- vo obnašanje v bolnišnici, ker je sprejet proti njegovi volji, je tako nedisciplinirano, da slabo vpliva na druge bolnike in ne koristi njemu, tako da prav v kratkem času doseže odpust. Imamo tudi druge primere. Nekateri bolniki so edini red- niki družine. Takega je skraj- no težko prepričati, da se zdra- vi dalj časa v bolnišnici. Dela dokler ne obnemore in je v ve- čini pl-imerov zdravljenje že zamujeno. Imamo še drugo vrsto bol- nikov, to so takozvani asocial- ni bolniki, ki se nočejo zdra- viti. Ne upoštevajo najosnov- nejših navodil, trosijo s kaš- Ijem in pljuvanjem povsod kjer hodijo, posebno pa svoj- cem, milijarde bacilov in r.e tako redko delajo to celo za- vestno s hudobno mislijo, če som jaz bolan, naj bodo še drugi. Orožje borbe proti tuberku- lozi je v naših rokah. Znanost je dosegla tako stopnjo, da je borba izvedljiva, da ji je začr- tana ja»na pot. Tudi zakon predvideva vse ukrepe in za- gotavlja potrebna denarna sredstva. Posredno smo vsi zaintere- sirani na uspehu te borbe. Do- kler je tako stanje, nihče ni varen pred okužbo. Širjenje znanji, o bolezni, pomoč dru- žini, ponovno vključeve: je ozdravelih v delo... mnogo je stičnih točk. kjer lahko posa- meznik in družba prispevata k n«ipehu borbe proti tuberV"'o- zi. dr. N. P. Obisk premiera Hruščeva \ Ameriki se bliža koncu. Na svo- ji dolgi poti od Ne-vv Vorka de Los Angelesa je imel številne razgovore z vrsto ljudi. \ Washingtonu so priredili raz- govor s senatorji, v New tor- ku s političnimi predstavniki in gospodarstveniki mesta, v Holly\voodu s filiiT^kimi igralci in tudi igralkami, v San Fran- ciscu pa se je sestal celo s sin- dikalnimi funkcionarji, čeprav so le-ti že pred prihodom Hru- ščeva izjavili, da ga nočejo vi- deti. Na vsej tej dolgi poti, ki predstavlja pot pomirjcvanja in iskanja stičnih točk za so- delovanje dveh različnih druž- benih sistemov, smo videli naj- različnejše pozitivne in nega- tivne lastnosti enih. kot dru- gih. Poročila navajajo, da so na večjih srečanjih zastavljali Hruščevu provokativna vpra- šanja, ker pa jim je odgovar- jal navadno v njihovem na- činu, so bili zopet užaljeni. Vprašanja so bila najrazličnej- ša, iz vseh pa je razvidno, da Američani svoj sistem, kapita- listični, sodijo za edino pra- vilnega in da so vsa njihova početja tako po lolna, da se jim mora podrediti ves svet. Tako so vprašali Hruščeva, zakaj ne dovolijo, da bi ljudje v SZ poslušali »Glas Amerike«. Odgovoril jim je: >Mi radi po- slušamo glas Paula Robsona, toda trajalo je več let, preden ste mu vi, Američani, dovolili, da je odpotoval v Sovjetsko zvezo. Ce bo ,Glas Amerike' prijateljski in spravljiv, bomo poslušali, drugače pa ne.< Takih in podobnih besed- nih dvobojev je bilo med tem večdnevnim potovanjem do- volj. Hruščev je poka/al veliko porcijo humorja, včasih pa je izgubil oblast in je ceJo s-pest- mi tolkel po mizi. Ne glede na take incidente, je važno predvsem dejstvo, da je do obiska prišlo in da so načeli vprašanja, s katerimi naj bi uredili svetovne proble- me. Najpomembnejši je vse- kakor predlog predsednika Hruščeva o popolni razorožitvi v roku štirih let. Ideja je od- lična, vendar do njene uresni- čitve brzda ne bo prišlo tako hitro, ker zagovarjata dve ve- lesili različna pota. Sovjeti ne pristanejo na nadzorstvo, ker pravijo, da je to v bistvu samo- disciplina vsake dežele, l^i stre- mi za ohranitvijo svetovnega miru, Američani obratno zahte- vajo nadzorstvo nad razorože- vanjem. Hruščev jim je na +o odgovoril: »Cc Američani opu- stijo svoja vojaška oporišča v tujini, tedaj takoj podpišem sporazum o popolni razorožitvi in nadzorstvu nad tem aktom. Na to pa nočete pristati, ker so vaša oporišča dejansko obko- Ijevalni sistem okoli SZ. Kdo je torej večji pobornik miru.« Ob neki pri ožnosti so Ame- ričani govorili o tem, da hoče- jo sovjeti uničiti kapitalistični sistem in da se pripravljajo na agresijo. Hruščev jih je smeje zavrnil: »Če hočete kapitali- zem, beg zvami, kar zadeva pa agresije samo majhno opo- zorilo — ameriški vojaki so bili v Rusiji, da bi uničili re- volucijo, ruski vojaki pa v Ameriki niso bili še nikoli.« Pri razgovorih je važno, da pristanejo na tesnejše sodelo- vanje, na miroljubno reševa- nje svetovnih sporov in na to, da sta na svetu dva družbena sistema, ne glede na to, če jih napete ameriške glave prizna- vajo ali ne. Uvodoma naj poudarimo, da Je do jesenske setve le še slabih deset dni, zato smatramo ko* nujno razjasniti nekatere stvari, ki se v zvezi z jesensiko setveno akcijo pojavljajo v naših vaseh. Sklepanje pogodb za večjo pro- izvodnjo je sedaj v palnem raz- mahu. Mnogo proizvajalcev je že lansko leto sejalo visofkorodoe pšenice in lahko trdimo, da je bil največji del teh kmetovaikev za- dovoljen kljub temu, da je bila let na povprečno slaba. Poviprcč- no so ti proizvajalci dosegli pr>"i- delkc: pri San pastor« od 2800 do 3500 kg. Rekorderjev pri proiz- vodnji italijanske pšenice, ki so dosegli nad 4000 kg na hektar, je b:i!o mnogo: Bedrač v Slov. vasil je dosegel 460O kg, Gojicič na Hajdini 4500 kg, Majcen na Po- lenšaftcu 4439 kg, Bezjak v Go- rišnid 5290 kg, Jože Hoic u Oreš- ja pa je pridelal celo 6258 kg pšenice San pastiore na hektar. Vs.' našteti in mnogil drugi so v svoji okolici svetel zgded vsem soesednjim proizvajalcem in kaži- pot na floti prizadevanja za višje donose v tonetijstvu, predvsem pa na potil od do.sedanjih 1400 do 1800 kg pridelka domače pšenice na hektar na pridelke okrog 4000 kHogramcv na hektar pri visoko- rodnih itaiijanskih soctah. Prav tako je potrebno pouda- riti, da jc možna večja proizvod- nja pšenice samo z zamenjavo semena In s popolno agrotehniko, to se pravi s poipoilno potcobno količino umetnih gnojil in upo- rabo kmetijske mehanizacije. Po naših vaseh obstajajo moč- ne težnje po izamenjavi semen med kmetovalci, in sicer, da bi zamenjali semena domačih sort za semena Italijank. Radi bi opo- zorili proizvajalce, da vsa doma pridelana pšenica italijanskih sort ni sposobna za seme zaradi ne- povoljnih vremenskih prilik med njeno vegetacijsko dobo, razen tega ta semena ne bodo pravilno prečiščena m razkužena niti ne bo laboratorijsko preiz'kušena nji- hova kaljivotst. EVav tako je važ- no upoštevati, da samo-seme lita- lijanke brez polne uporaibe umet- nih gnojil ne bo dalo visokega pridelka, ker so te sorte mnogo brJj zahtevne od domačih sort. Tem pšenicam je nujno po- trebno zagotoviti vsaj 500 kg ni- trofoškala in pa vsaj 250 kg ni- tromonkaila na hektar, če hoče- mo, da nas ne bodo razočairale še bolj kot naše stare degenerirane žitarice. Vse to naj naši kmetovalci do- bro premislijo, preden se odlo- čijo za setev. Za večjo proizvod- njo se naj tesno oklenejo svoje zadružne organizacije in z njo sklenejo pogodbo, po kateri bodo dobili dc*ra, zagotovljeno čista in v največji meri uporabna se- mena, pocenil umetna gnojila, me- hani.zacijo in strokovno pomoč, kar bo vse zagotovilo večje hek- tarske pridelke. KPPZ Ptuj V setvenem načrtu te tudi Ui PšesHcai je najplemenitejše žito, ki zavzema v Sloveniji okofii 23 odstotkov žltTMii .površin. Pri nas jo uporaiMijamlo lizključno za hra- no. Zato je vsekakor važno, kakšr- no kvaditeto pšenice pridelamo. Č m več beljakovin namreč vse- buje zmo, tem boljšo moko da in tem boljše pecivo lathko spe- čemo iz nje. KoMoina beljakovin pa ni odvisna samo od sorte, temveč tudi od zemlje in pogo- jev, v katerih iraste. Ul je pŠBJvična sorta, ki tudi sodi med v-eokorodne in ki je zajeta v občinskem setvenem planu s 510 ha. To je golica, sred- nje rana sorta, .pokončna, odporna protd mrazu. Ima dolge in široke, temnozelene liste in rdečkasta listna ušesca. Slama je dolga okrog 120 cm, trda, proti polaga- nju precej odporna, prav taiko pa je odporna proti rji. Je redno štarizmata, semena pa so debela, kratka, rumene barve. Je inten- zi^a sorta, ki zahteva srednjo do težko zemiljo in prenese iz- datno gnojenje. Važno je, da je pravočasno posejana, ugajata ji humus in apno. Mokra ilovnata, prav tako pa. prhka peščena zem- lja ji ne ugaja. Sicer pa je pri- pravna tudi za skromnejše rastne pogoje. Plodctt-ed: za to sorto je naj- ugodnejša črna ali zelena praha. Črna ali domača detelja sta od- lični predhodnici, pred poleganjem jo očuvamo z izdatno količ no kalijeve soli, zlasti pa s super- fosfatom. Pri nas jo sejemo za koruzo, kar gre, če ji je b lo iz- datno pognojeno. Slabše uspeva za krompirjem, vendar daje na kromp.rišču več zrnja ;n manj slanrte. Lepo uspeva za oljno re- pico. Gnojenje: povprečen donos 25 stotov pšenice izžme iz zemlje 64 kg dušika, 34 kg fosforne ki- sline in 54 kg kalija. Zato mo- ramo dati na težki zemlj; jeseni 300 kg suiperfcsfata, spomladi pa 50—100 kg sol.tra, oboje velja, če jo sejemo na deteljišče. Če jo se- jemo na krcmipirišču, za peso ali koruzo, gnojmo v jeseni z 200 kg sup>erfosfata in spomiladi s 50 kg amonij-sulfata. Gnoji se lahko tudi s hlevskim gnojem. Na lažj.h zemljah: na detelj - šču pognojtmo in potresemo je- senn 250 kg superfosfata aLi žlin- dre, če ne gnojimo s hlevskim gnojem, ]X)tresemo 400 kg super- fosfata a^Li kostne moke ali žlin- dre in 100 kg kali,jeve sol. Na kromp.rišču ji gnojmo s hlev- skim gnojem ter z 250 kg super- fosfata al: žlindre (jeseni), spo- mlad: pa s 40—100 kg solitra ali amon jsuifata. Če pa ni hlevske- ga gnoja, pognojimo v jesen s 100 kg apmenega dušika ali amon- sulfata .n 400 kg superfosfata ali žlindre in 150 kalijeve soil Važen je čas setve. Čim kasneje sejemo. tem bolj gosta mora bit. setev. Če je le mogoče, naj bo setev končana najpozneje do 25. oktdbca v vrstah 10—^13 cm, pre^ rana-setev pa rada poleže in sl^- bo^pnezimi. / Setev naj bo le strorjna. Če je posereiek paseibujen, ga spomiladi z brano razredčimo. Poleganje preprečimo s pravilnim gnoje- njem, s setv jo v vrste in pri- memo obdelavo. Ul je srednje rana sorta, ki daje pridelek od 20 do 40 stotov na ha. X5-lede na to jo torej lahko ocenjujemo kiot pšemico z mno- gfimt pozitivnimi lastnostmi, za- radi katerih je bila tudi vključe- na v občinski setveni načrt. ' Ing. Elgon Zoreč Pred letnimi sestanki aktivov LMS Na zadnjem plenumu Občinske- ga komiteja LMS Ptuj se je razpravljalo o prctblemaih naše kmečke mladine .in je bilo izne- senih nekaj koristnih predlcgov in zaključkov za izbcvljšanje vse- b ne dela mladinskih organizacij na vasi. Med drugim se je raz- pravljalo tudi o akcijskih planih kmetijskih zadrug, o jesenski setvi, o ustanovitvi aktivov mla- dih zadružnikov in o organizaciji kmetjsko gospodarskih šol vse- povsod tam, kjer za to obstojijo pcgoj:. Iz tega je razvidno, 'da se mladina z vedno večjo resnostjo loteva tud: najtežjih vprašanj in da je voljna pomagati pri delu kmetijskih zadrug lin Socialistične zveze, torej p>ovsod tam, kjer se obravnavajo razni problemi, za katere so predvsem zainteresira- ni mladi ljudje. Po sklepu ple- numa bi se naj z organizac jo kmetijsko-gcspodarsk h šol pri- čelo takoj. Svetu za šolstvo pa je bil dan predlog, da se organizi- rajo tudi enomesečni kmetijski teč-aji z sto vsebino. V kratkem bo glede teh vprašanj posveto- vanje vseh, ki so na tem zainte- resirani ter bedo sprejeti ustrez- ni zaključki. Obširno se je tudi govorilo o pripravah letnih sestankov .n vo- litvah novih vodstev organizacij Ljudske mladine. Ponekod so se že začele pr prave na te .sestanke, v nekaterih aktivih pa so bili se- stank že izvedeni Delo aktivov LjiKiske mladine se je v tem ča- su že nekoliko poživilo, predvsem zato, ker je mladina t k pred obletnico ustanovitve SKOJ. ki je 10. oktobra. V zvezi s to proslavo so se že pričele priprave. Te pri- reditve predali: a v'j a to obenem za- ključek proslav, k; so se \TSile stooa vse leto. Stanovanjske skupnosti bodo upravljali začasni sveti teh skupnosti Tri stanovanjske skupnosti v ptujski občini, ki so bile doslej ustanovljene, bodo upravljali za- časni sveti stanovanjskih skupno- sti, ki jih bo tvorilo 75 članov. Ptujski začasni svet šteje 40 čla- nov, v Kidričevem 20 in v Majš- perku 15 članov. Člane začasnih svetov je na predlog zborov vo- livcev potrdil Občinski ljudski od- bor Ptuj na seji obeh zborov, 17. septembra t. L Priprave za usta- novitev večerne sindikalne šd^ Naloge, ki se danes postavlja- jo pred sindikalne organizacije so zelo zahtevne in zapletene, ker sindikati posegajo v vso družbeno življenje, to pa zahteva od vodil- nih sindikalnih kadrov široko po- znavanje problemov, veliko aktiv- nost, sposobnost in še posebej iz- redno prizadevnost. Zato je Ob- činski sindikalni svet Ptuj posta- vil v swj program dela sistema- tično vzgojo kadrov prek najraz- ličnejših* oblik, kot so večerna sin- dikalna šrAa, seminarji, tečaji, predavanja in razgovori o vsako- dnevnih družbenih problemih in političnih in go^)odaj:^h vpraša- njih delovnih koJefctrvov in komu- ne. Na zadnji seji predsedstva OSS Ptuj je bila razprava v zvezi s pripravami na večerne sindikalne šole in na učni načrt ali bolje re- čeno na izbiro zanimivih preda- vanj, ki jih bodo v šoli podajali izbrani in izkušeni predavatelji iz Ptuja, Maribora pa tudi iz Ljub- ljane. Predsedstvo je po daljši raz- pravi v celoti zaupalo to odgovor- no nalogo pripravljanja programa in učnega gradiva komisiji Ob- činskega sindikalnega sveta za kulturo in izobraževanje delavcev, ki jo vodi predsednik in član predsedstva Drago Zupančič. Ko- misija bo začela s pripravami, po- vezala pa se bo tudi z Republi- škim svetom Zveze sindikatov Ju- goslavije Za Slovenijo in iZavodom za delavsko in družbeno upravlja- nje v Ljubljani in Mariboru in ostalimi političnimi forumi ZKJ in SZDL v Ptuju. Priprave bodo končane v okto- bru, da "se bo večerna sindikalna šola pričela že v začetku no- vembra in bo trajala do pomladi. V sindikalni šoli bodo predavanja, nato pa bodo slušatelji razprav- ljali, izmenjali medsebojne izkuš- nje in skupno reševali in prouče- vali številne probleme iz vsako- dnevne prakse v delu sindikalnih organizacij, organov delavskega in dužbenega upravljanja in vpra- šanja z vseh ostalih področij de- la delovnih kolektivov in komune. Ob zaključku šole bodo slušatelji prejeli spričevala. V večerni sindikalni šoli se bo načrtno usposabljali nov sindikal- ni kader, ki bo v sindikalne orga- nizacije in delovne kolektive pri- nesel svežine in novega poleta za delo in izpolnjevanje nalog ki jih je začrtal IV. kongres. Naloga sindikalnih podružnic pa je pred- vsem v tem, da bodo v večerno sindikahio šolo pKDsIale svoje naj- boljše in najaktivnejše člane, ki bodo svoje sile po končani šoli po- svetili delovnemu človeku. FB V Ptirju bo letno 15 sej- mov za plemensko in plemeno živino Po odloku o sejmskem redu na ptujskem živilskem sejmu, ki je bil sprejet na občinski seji, 17. t. m., bodo na ptujskem sejmi- šču rodovniški sejmi, ki jih pri- pravijo kmetijske zadruge in dru- ge organizacije na obnKJČ:pi občine ter sejmi za plemensko in ple- meno živino, ki bodo -5-krat na leto in sicer vsak prvi petek v me- secu in ob sejmskih dneh 23. apri- la (Jurjevo), 5. avgusta (Ožbalto- vo) in 25. novembra (Katarin-no). S| tem odlokom je tudi določe- no, da smejo na sejmih za ple- mensko in plemeno živino proda- jati kmetovalci svojo lastno ž'- vino, enako pa tud'' kmetijske in delovne zadruge ter zadružne eko- nomije, ki pa lahko prodajajo na sejmih tudi živino svojih članov, nadalje pa tudi družbena kmetij- ska posestva in gospodarske or- ganizacije, ki nakupujejo ali pro- dajajo plemensko in plemeno ži- vino. Nakupovati smejo na teh sejmih živino kmetovalci le za svoje potrebe (ne za prekupčeva- nje), kmetijske zadruge na svo- jem poslovnem območju, poslovne zveze za svoja pitališča in gospo- darske organizacije, ki se po:^ov- no bavijo z nakupom živine. Ta odlok pa določa tudi denar- ne kazni do 10.000 dinarjev za tiste, ki neupravičeno prodajajo ali kupujejo živino, ki povzročajo na sejmišču nemir in nered, zlasti pa za tiste, ki nakupujejo ali pro- dajajo živino izven sejmišča ali blizu njega. " UcMlia mlDdmskii F*rihodnjo soboto in nedeljo bo velika mladinska proslava oblet- nice SKOJ in Zbor Planincev Ju- goslavije v Završnici na Gorenj- skem, kjer -se je leta 1922 smrt- no ponesrečil tedanji sekretar CK SKOJ Dragoljub Milovanovič. To je zravoh proslave, ki je bila v Partizanskem rogu ena osrednjih proslav v okviru praznovanja 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Proslava se bo pričela v soboto, 26. septembra z otvoritvijo tabora planincev ter odkritjem spominske plošče tov. Dragoljubu Milovano- viču. V nedeljo, dne 27. septem- bra, pa bo veliko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik CK LMJ. tovariš Mika Tripalo. Po zborovanju bo za udeležence pe- ster program, v katerem bodo sodelovali enote JLA, Gorske re- ševalna služba in RTV Ljubljana. Proslava bo z udeležbo planincev iz vse Jugoslavije dobila zvezni značaj, udeležili pa se je bodo tudi mladinci iz Ptuja. STPAN t PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 25. SEPTEVfBRA 1959 Delavska univerza v Ptu- ju ima 13-čianski uprav- ni odbor Na predlog občinskega sveta ra prosvpto in kulturo v E*tuju je imenoval Občinski ljudski odbor v Ptuju 13-članski upravni odbor novoustanovljene delavske univer- ze v Ptuju, ki bo skrbela za druž- beno-ekonomsko izobraževanje kadrov v kolektivih, kmetijskih zadrugah, ustanovah, za politično vzgojo občanov s političnimi šo- lami in tečaji. Nadalje bo ptujska delavska univerza skrbela za iz- obraževanje staršev in doraščajoče mladine, za strokovno izobraževa- nje na območju občine. Za v. d. upravnika delavske univerze kot zavoda je Občinski ljudski odbor Ptuj imenoval strokovnega učite- lja tov. Draga Zupančiča, v uprav- ni odbor univerze pa same vidnej- še prosvetne delavce in gospodar- stvenike, ki so se že doslej udej- stvovali pri Ljudski univerzi in bili prizadevni pri izobraževanju od- raslih. Veterinarska postaja v Ptufu in razna zaščitna cepljenja živine Veterinarska postaja občine Ptuj bo tekom celega leta izvajala raz- ne zaščitne akcije za obvarova- nj« zdravja goveda, svinj, perut- nine in psov s cepljenji. Tako bo vsako leto ali vsaj vsako drugo leto po hlevih ali na zbirnih me- stih v ptujski občini tuberkulini- Zirala nad 2 meseca staro govedo na stroške lastnikov živali. Ta akcija je v občini potrebnar zaradi preprečevanja širjenja tuberku- loze goveda. Vsako pomlad bo po hlevih cepljenje goveda po okoli- ših, kjer se pojavlja kužna bole- zen »vranični prisad«. Med de- cembrom in februarjem bo še ob- vezno cepljenje psov, da bo pre- prečeno širjenje stekline in pre- našanje te nevarne bolezni na lju- di. Prav tako važno pa bo tudi cepljenje perutnine po dvoriščih zaradi zaščite pred kokošjo kugo, ki je včasih povzročala našim rej- cem perutnine ogromno škodo. To- zadevni odloki o cepljenju nave- denih živali so bili pred nedavnim Objavljeni v Uradnem vestniku okraja Maribor. Del dohodka stanovanj- skih skupnosti iz stana- rlhe In najemnine za po- slovne prostore Del dohodka bodo imele stano- vanjske skupnosti v E*tuju, Kidri- čevem in Majšperku iz stanarine od stanovanj in iz najemnin za poslovne lokale. S posebnim občin- skim odlokom je urejeno, da bo odpadlo na stanovanjske skupno- st-' 3Vo stanarine in 5 Vo najem- mne za poslovne prostore. Stanovanjski skupnosti v Ptu- ju in Kidričevem bosta začeli po- slovati še pred koncem tega leta. Podjetje »Tobaik« Ptuj združeno s Tovorno to- bočnih izdelkov v Ljub- ljani Trgovsko podjetje »Tobak« v Ptuju je postalo podjetje tobačne tovarne v Ljubljani, ki bo založi- la Ptuj s svojimi izdelki in jih bo prodajala v vseh prodajalnah to- bačnih izdelkov v Ptuju in v obči- ni. ptujsko trgovsko podjetje »To- bak« se je včasih odločno uprlo poskusom trgovskega podjetja »Tobak« v Dravogradu, da bi po- stalo podružnica tega podjetja, s katerim se ni čutilo v poslovni ni- ti društveni povezavi. Na novo spremembo, da bi bil kolektiv v direktni povezavi s tovarno, je kolektiv »Tobaka« Ptuj pristal, in je .spremembo tudi potrdil občin- ski ljudski odbor Ptuj. K dobri volji je potrebna mehanizacifa Med članstvom kolektivov, ki se udeležujejo delovnih akcij pri ko- panju širokega kanala za vodovod m kanalizacijo po Ljutomerski ce- sti in dalje skoz. Ptuj se čujejo predlogi, da bi bilo zelo koristno in pametno, da bi teren orali z napravo za oranje podlage za ce- sto in da bi tako zrahljani teren udarniki očistili z lopatami, med- tem ko rahljajo sedaj teren z na- vadnimi krampi. Udarniki naj bi bili v Ptuju le dopolnitev in po- moč mehanizacije, ne pa da opravljajo delo namesto pluga. Čigar uporaba ne bi toliko stala, da je učinkovitejše prostovoljno delo udarnikov ne bi krilo s svo- jim večjim efektom dela. Občinski ljudski odbor Ptuj je sklenil najeu za nadaljevanje del na vodovodu in kanalizaciji 10 mi- lijonov dinarjev poeojila. Ta SiCd- stva bodo lahko porabljena za ma- terial in redno strokovno delovno silo ter za plačevanje stroškov mehanizacije, delo nekvalificirane delovne sile. ki jo je celo težko dobiti, pa bodo radi pomagali opraviti udarniki. 2e od začetka akcije dalje se vidi. da ljudje ra- di prihajajo na delo tn da je nji- hovo delo tudi uspešno, čeravno mnogi med njimi takega dela ni- so vajem. VIDEM Znano je. da se organizacije Ljudske mladine v poletnem času ne morejo pohvaliti z aktivnostjo in uspehi, zato je tembolj zanimi- vo delo organizacije v Vidmu pri Ptuju, ki v letošnjem poletju nI imelo premora. Zraven športnih tekmovanj, ki so bila organizira- na v počastitev Dneva mladosti se je mladina pridno učila tudi komedijo »Zamotana snubitev«, ter z njo žela lepe uspehe v najraz- ličnejših krajih naše občine. Zra- ven premiere, ki je bila v Vidmu so še gostovali v Lovrencu, Mar- kovcih, Muretincih in Podlehniku. V načrtu pa še imajo gostovanja po Slovenskih goricah in ponovi- tev doma. To je vsekakor lep uspeh te or- ganizacije, saj je bila do nedavna zelo šibka in se z aktivnostjo in delom ni mogla pohvaliti. Mladi- ni je pri tem vsestransko po- magal tov. Sedlašek, ki ,ie prevzel glavno vlogo in mu je mladina za to zelo hvaležna. Ti uspehi, ki jih je dosegla organizacija v tem po- letnem času so vredni zavidanja in pohavle, vodstvu pa vse pri- znanje. Občinski Ijndski odbor Ptuj Okrajno sodišče v Ptujn in Občinski Ijndski odbor Ptnj obveščata prebivalstvo ptnjske občine, da bodo pričeli dne 1. oktobra 1959 po osnutku zakona o poravnalnih svetih z delom poravnalni sveti za območje posameznih krajev- nih nradov in v mestu Ptn ju. Ker je predhodna intervencija poravnalnih svetov obvez- na v civilnih spornih zadevah do zneska 50.000 din, oče- tovsko preživninskih sporih, poizkusih sprave pred razve- zo zakonske zveze, nadalje v zadevah motenja posesti, mejnih sporih in določitve zasilne poti, v kazenskih <.a- devah pa pri deliktih zoper čast in dobro ime ter deliktih na zasebni prej^on (kazniva dejanja zoper življenje in telo — lahke telesne poškodbe), sodišča gornjih zadev ne bodo obravnavala poprej, preden ni bil predhodno oprav- ljen poizkus poravnave p-cd poravnalnim svetom. Šele po- trdilo poravnalnega sveta o brezuspešno opravljenem po- izkusu sprave opravičuje p rizadetega, da zadevo nada- ljnje pred sodiščem. Predlogi za predhodni postopek in eventualno poravnavo se vložijo na sedežu pristojnega krajevnega urada, za območje matičnega okoliša Ptuj pa pri Občinskem ljud- skem odboru Ptnj, Srbski trg štev. 1, Oddelku za sploš- ne zadeve, soba štev. 9, kjer dobijo prizadeti lahko tndi vse potrebne informacije. RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev pri OBČINSKEM LJUDSKEM CM>BORU PTUJ razpisuje delovna mesta direktorlev podietif 1. KG »HALOZE« V PTUJU, 2. KG »DRAVSKO POLJE« V KIDRIČEVEM — in 3. KG »PTUJSKO POLJE« V PTUJU. Kandidati morajo imeti naslednjo izobrazbo: pod 1.: inženir agronomije s tremi leti prakse ali srednjo strokovno izobrazbo s petletno prakso v vodstvu gospo- darstva; pod 2. in 3.: inženir agronomije s petimi leti prakse ali kmetijski tehnik z desetimi leti prakse v vodstvu kmetijskega gospodarstva. Prošnje je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj v 15 dneh po objavi razpisa. Prošnje je kolCe farmi. Na tej gmajni je dovolj prostora vode in gradbenega materiala za gradnjo. Po ogledu na gmajni so odšli vsi na občinsk, ljudski od- bor in pozneje k podjetju «Pe- rutn na«, kjer so se dogovoriiH o vsem potrebnem za izdelavo na- črtov in za izposlovanje potreb- nih kreditov. Imenovanja novih šolskih upraviteljev Na seji občinskega zbora v če- trtek. 17. septembra t. I., so bili imenovani za šolske upravitelje oziroma vršilce dolžnosti šolskih upraviteljev tov. France Gorup, Katica Bračko, Štefanija Hlebec, Pavla Rajšter in Ivanka Golob. France Gorup je bil imenovan za šolskega upravitelja na osemletki Ivana Spolenjaka v Ptuju — Breg. Katica Bračko za upraviteljico na osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju, za vršilca dolžnosti šolskih upraviteljev pa so bili imenovani in sicer Štefanija Hlebec na osnov- ni šoli Grajena. Pavla Rajšter na •osnovni šoli Kidričevo in Ivanka Golob na osnovni šoli v Majšper- u. Za mesta upraviteljev na ome- njenih šolah je bilo več kandida- tov. Svet za prosvcto pri občin- skem ljudskem odboru pa je predlagal imenovane glede na njihovo dosedanje delo in sposob- nosti za upraviteljske posle, med- tem ko bodo ostali kandidati gle- de svoje strokovne sposobnosti ostali na svojih dosedaniih mestih. KONCEM SEPTEMBRA PRE- GLED KOBIL IN ŽREBCEV V PTUJU in LOVRENCU Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani je po svojem refe- rentu za konjerejo, ki ima svoj sedež v Pragerskem in je po ukinitvi žrebčarne in po delni reorganizaciji konjerejske služ- be prevzel med drugim tudi skrb za preglede kobil in za licenciranje žrebcev, predlagal Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj, da bi bii pregled kobil in eventualno licenciranje žreb- cev v torek, 29. septembra, do- poldne ob 8. uri v Ptuju na sejmišču, v četrtek. 30. septem- bra, ob 8. uri pa pri Lovrencu na Dravskem polju. Pregledu kobil bodo priso- stvovali živinorejski strokov- njaki Kmetijskega inštituta in veterinarji. Tak pregled bi bil nekako nadaljevanje ze uvede- nih običajnih pregledov ple- menske in plemene živine v ob- čini, bil bi pač tokrat za same kobile in žrebcc. Občinski ljud- ski odbor Ptuj bo o tem pre- gledu z objavo na krajevno običajen način obvestil vse za- interesirano rejce kobil in žrebcev. da se h. !n pregleda na določenem mestu in nr^To- časno udelpžili. Vprašanje pošte v Cirkulanah zelo resno Ker je v Cirkulanah odpovedan sedanji sicer nehigienični lokal pošte in ni nikakih izgledov, da se bodo lokalni faktorji ne glede na potrebo po tej pošti pobrigali za drug primeren lokal v eni izmed večjih družbenih ali zasebnih zgradb, je Uprava PTT podjetij v Ljubljani sklenila z 31. decembrom 1959 pošto v Cirkulanah ukiniti, če do tega časa tam ne bo na raz- polago drug primeren lokal. Z ukinitvijo pošte v Cirkulanah, ki odpravi in sprejme letno okrog 10.000 navadnih pisem, 2500 pri- poročenih pisem, 400 paketov, 1500 denarnih nakaznic, posreduje nad 4000 telefonskih zvez in 800 brzojavk, bi bila dostava pošiljk za sedanje območje pošte Cirkula- ne preneseno na pošti Zavrč in Leskovec, poleg tega pa bi si mo- ral del prebivalstva na ti dve pošti hoditi sam po pošto, ker imeno- vani pošti ne bi opravljali dosta- ve v vse kraje. Telefon pa bi lah- ko obdržali le 3 naročniki in še ti se ne bi mogli medsebojno pogo- varjati, temveč samo z naročniki drugih pošt. Glede na vse prednje se bodo morali lokalni faktorji v Cirkula- nah ob prvi priliki resno pomeni- ti o tem vprašanju in pri.sluhniti mnenju okoliškega prebivalstva ter ga tudi upoštevati, ker ne bi mogel nobeden trditi, da za tako javno ustanovo kot je pošta ne bi mogli v središču kot so Cirkula- ne najti drugega primernega pro- stora. Razprave okrog lokala za pošto v Cirkulanah ne pridejo že več let z mrtve točke in je sedaj skraini čas. da se to vprašanje uredi še preden bo ljudstvo ob- čutilo posledice površnega odno- sa do poštnega prometa, ki ga povsod vedno bolj potrebuje,io, v tem delu Haloz pa bi se mu naj odpovedali. Priprave za širitev indu- strijskega dela Ptuja z graditvijo novih prostorov za tovarno Avtoopreme v Ptuju v industrijskem delu Ptuja, ki je predvidena prihodnje leto, bo po- stala nova zgradba podjetja Indu- strijskih, kovinskih in lesnih iz- delkov Ptuj sestavni del te to- varne, saj je to podjetje že se- daj delalo v kooperaciji s tovarno Avtoopreme v Ptuju. Glede na to je tudi prišlo do pripojitve pod- jetja IKLIP k TOVARNI AVTO- OPREME PTUJ po soglasni odlo- čitvi organov delavskega uprav- ljanja obeh podjetij in potrditvi Občinskega ljudskega odbora Ptuj. na ptujskem živilskem trjsu v sredo, 23. septembra 1959 POVRTNINA: krompir 15— 16, čebula 30—40, česen 100, rdeča pesa 50, zelje v glavah 12, ohrovt 50. rdeče zelje 30, cvetača 40, solata endivija 50— 50, solata v glavah 50, kumare 50, kumare za vlaganje 50— 70, korenček 40—50, peteršilj 50—60, fižol v stročju 30—40, luščeni fižol 40—50. paprika 40 —50, paradižnik 50—40, buče 30, koleraba 30. SADJK IN SADEŽI: jabolka 25—40. hruške 60—80, slive 20 —50, breskve 50—60, grozuje 50—90, gobe 200, surovi kostanj 40. ŽITARICE IN MLEVSKl IZ- DELKI: ajda 60. ajdova kaša 100, pšenica 50—40. oves 25, ko- rtiza 50, ječmen 40. proso 60 din liter. MLEKO IN MLEČNI IZDEL- KI: mleko 50. smetana 160, §ir 40—80. surovo maslo 500. PERUININA IN JAJCA: ko- koši 400—600. piščanci 400— 800. jajca 1". MASCOBK: zaseka 500, uvo- žena mast 525, domača mast 400 din ze kilogram. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ Avgusta in septembra 1920 — organiz-ra Strokovna komisija okoli 30 delavskih zborovanj po taznih krajih Slovenije; na njih izključno socialno-gospodarske zahtev«. 27. septembra 1918 — d?!avci železniških delavnic v Ma- riboru ustavijo delo in demonstrirajo po ulcah. 27. septembra 1940 — razpusti univerzitetni senat društvo I>om vlsokošolk. 20. do 23. novembra 1920 — kongres.1 zedinjenja sindikatov CRSVJ in sindikatov SK za Slovenijo (;€^d nijo se. trgovski na- meščenci, kovinarji, tekstilni delavci, oblačilci. gradbinci, bnivci, usnjarji, lesm delavci in živilc). 26. septembi-a do 5. oktobra 1943 — prve volitve v terenske, okrajne iln okrožne odbore ZSM. 27. septembra 1943 — v Ribnici kongres akti\'n;h oficirjev in prostovoljcev iz prve svetovne vo.ine. 1. do 3. oktobra 1943 — zbor odposlancev slovenskega na- roda v Kočev.tu. Oktobra 1938 — začne izhajati »Slovenska mladina«, revija za srednješolsiko mladino, ki v legalni ohlikii zbira okrog sebe skojevce-srednješolce (izhaja do junija 1940). Oktobra 1940 — v Zagirebu peta državna konferenca KPJ. Lasje zahtevajo skrbno nego. ScliAvarzkop! proizvodi vam bodo ^ri tem pomagali. GLEMO Po pranj« r jajčnim šamponom GLEMO bodo vasi lasje mehki — voljni — privlačni. FIT Krema za lase FIT daje lasem prožnost, uležanost, sijaj. SchMarzkopf OLJE ZA LASE je hranljivo, zdravilno :n sodobno sredstvo za nego las. Silhueta črne ženske glave na licenčnih Schwarzkopf proizvodih tovarne ZLATOROG garantira za odlično kvaliteto! Vse nase kozmetične proizvode lahko knpite pri »Izbiri« v Ptuju v poslovalnici »Zlatorog«. PTUa, M. SEPTEMBRA 196S PTOJSKI TEDNIK STRAN S Pestra gleda Iška delavnost v sezoni 1959-60 Sezona dramske dejavnosti 1959/60 je pridela, zato se go- tovo večina Ptujčanov upravi- čeno sprašuje, ali bodo tudi v bodoče prikrajšani, za obisk rednih in kvalitetnih gledali- ških predstav. DPD >Svobodat Ptuj — (dramska sljudje iz proizvodnje< vpišejo na univer- zo in tako obogatijo svoje zna- nje. Največja težava za vsakega študenta je vsekakor — dobiti stanovanje v Ljubljani. Čeprav se v našem glavnem mestu mnogo gradi, je vendar stano- vanjsko vprašanje še vedno zelo pereče. Študentje to še po- sebno živo občutijo. Marsikdo je že moral začasno opustiti študij, ker ni dobil stanovanja. Kapaciteta študentskih domov pa je še vedno občutno pre- majhna, čeprav Študentsko na- selje pod Rožnikom rast« iz leta v leto. Tudi mariborski okraj je letos investiral nekaj sredstev v gradnjo tega nase- lja in na ta način zagotovil še nekaj mest študentom iz svo- jega okraja. Vendar je to še zmeraj premalo, posebno če upoštevamo, da je gradnja no- vih modernih blokov izredno draga, saj so n. pr. z 10 mili- joni dinarjev zagotovljena me- sta komaj za 40 študentov. Upamo, da bodo letos dobili v Študentskem naselju nekaj mest tudi ptujski študentje. V zelo žalostni luči se kažejo nekateri izkoriščevalski posa- mezniki v Ljubljani. V tesno kletno ali podstrešno sobico postavijo tri postelje in za vsa- ko posteljo zahtevajo od 2—5 tisoč dinarjev na mesec. So pa v Ljubljani tudi ljudje, ki si s posojilom zgrade novo hišo, vzatnejo na stanovanje tudi do 20 študentov in jim drago za- računajo. Takšno izkoriščanje študentov je obsojanja vred- no. Privatniki se izgovarjajo, češ, saj nikogar ne silimo, Ja stanuje pri nas, vendar si prav dobro vemo, da tudi takš- nih dragih stemovanj primanj- kuje in da vsakdo raje odšte- je nekaj več denarja na me- sec, kakor da bi moral opu- stiti študij. Toda, ali takšni iz- koriščevalci sploh spadajo v socialistično družbo? Skoraj vsak dan lahko sre- čaš v Ljubljani nove ptujske študente, ki iščejo stanovanje, opravljajo sprejemne izpite in spoznavajo našo belo Ljublja- no, v kateri bodo prebili toliko veselih, toda tudi žalostnih m trdih uric. Toda mladi ljudje vidijo pred sehoj samo lepo bodoč- nost in tako je prav! Polni po- guma in zaupanja v sebe bodo ob prijateljski pomoči starei- ših kolegov prebrodili vse te- žave in dokazali da visoka kva- liteta ptujskih študentov ne pada, temveč še dalje raste. -tf HUMOR IZ VOJMIH DNI Mlad vojak je klical na pomoč. Prihitel je njegov tovariš in ga vprašal : »Kaj pa je?« »Hitro pridi!« je zaklical mladi vojak. »Imama tri ujetnike, ki me nočejo izpustiti!« let po iici£hliirl Nekdanji študentje ptujske gi- mnazije, ki so leta 1933 končali 8. razred in opravili zrelostni iz- pit so skupno s svojimi nekateri- mi profesorji in sošolci, ki so mo- rali pred maturo zaradi svojega naprednega političnega prepriča- nja zapustiti gimnazijo, proslavili v soboto 1959 v Ptuju 25-!etnico mature. Tega jubilejnega srečanja so se ude!cž;l prof. Franjo A!ič, Ivan Molinaro m Franjo Stiplovšek, od bivših dijakov pa Kari Andrič, Ivan Bratko, Milko Breznik, Ru- dolf Čeh, Mirko Centrih, Martin Obran, Miloš Pertot, Ivan Potrč, Anton Ribič, Franjo Romež, Fra- njo Rožmarin, Gojko Rusjan, Branko Šalamun, Ma.r;ija Veder- njakova in Jože Vrabl, sedanji in- ženirji, književniki, profesorji, di- rektorji, odvetniki in sodniki, zdravniki in drugi javni delavci v rftznih delih Slovenije in Jugosla- vije. Na vabilo so se pismeno od- zvali prof. Stanko Cajnkar, prof. Fran,jo in Slava Onič ter bivši di- jaki Dušan Kveder, general in ve- leposlanik v Indiji, Avgust Hržič iz Velike Nedelje in drugi, ki se snidenja niso mogli udeležiti in so skupno s svojimi pozdravi in do- brimi željami došlim izrazili pre- pričanje, da bo snidenje ob 30. obletnici mature polnoštevilnejše. Po ocjledu NOB in kulturnozgo- dovinskega oddelka ptujskega mu- zeja je bil v gimnaziji v nekda- njem 8. razredu in v konferenčni sobi kratek razgovor došlih nekda- njih profesorjev in dijakov, potem pa je bil v avli gimnazije položen lovorov venec pred spominsko ploščo v II. svetovni vojni premi- nulih dijakov rodoljubov, borcev NOV, talcev in žrtev fašističnega nasilja. Na razcovoru sta se or- ganizatorja snidenja ravnatelj gi- mnazije Rudolf Čeh in specialist za otroške bolezni v Kopnj dr. Branko Šalamun zahvalila došlim za odziv na vabilo, opravičila sta izostale in izrazila željo, da bi se ob 30-letnici polnoštevilno odzvali vabilu na ponovno srečanje. Na večerji v posebni sobi go- stišča »Pri Roziki« so imeli kratke nagovore prof. Franjo Alič in Ivan Molinaro ter književnik Ivan Brat- ko, ki so med drugim poudarili, da je slovela ptujska gimnazija po temeljitem znanju dijakov, kar je bila zasluga večine profesorjev in marljivih dijakov, nadalje pa tudi po napredno usmerjenih in aktiv- nih dijakih, ki so morali zaradi svojega prepričanja pred dokon- čanjem študija zapustiti gimnazi- jo v Ptuju, ker so bili postavljeni pred sodišča in bili po zakonu o zaščiti države obsojeni na daljše zaporne kazni. Poudarili so tudi, da je večina dijakov tega letnika glede na pred- in medv. napredno aktivnost v borbi proti fašizmu v vrstah NOB in drugače ter glede na strokovno sposobnost danes na vidnih družbenih vodHnih mestih, od veleooslanika pa do nameščen- ca, in da so vsi zelo prizadevni v borbi za uresničenje socialistične- ga humanizma v naši domovini. Vsem tem govornikom so navzoči prisrčno ploskali, zatem pa se v medsebojnih razgovorih in obu- janju spominov vživeli nazaj v dobo pred 26. leti. Spomnili so se tudi pok. Franceta Čučka, svojega dobrega sošolca, ki je padel kot borec NOV. Mnogo je bilo medse- bojnega prioovedovanja, saj je ve- čina ohranila v spominu podrob- nosti iz dijaškega življenja, ki so jih tokrat lahko povedali svojim nekdanjim profesorjem kot izku- šeni ljudje z močno srebrno no- barvanimi lasmi ali s spoštljivo plešo. Oraanizetorjema srečania za 2.5- letnico mature nf uspelo dobiti naslovov nekaterih ostalih sošol- cev in somaturantov. kar pa do prihodnjega srečanja ne bo pred- stavljajo težav, saj so vsi tokratni udeleženci obljubili pomoč pri pri- pravah nanj. Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Sorčič Alojzija, Ločki vrh 46 — Srečka; Feguš Matilda, Pod- lehnik 2 — Franca; Koren Eli- zabeta, Ptuj — Franca; fioštar- ko Karolina, Ljubljana — Zlat- ka; Gajzer Frančiška, Kidriče- vo 66; Petek Neža. Prerod 43 — Branka; Lah Neža, Mezgov- ci 55 — Janeza; Vojsk Venan- cija, Muretinci 71 — Franca; Adamčič Cvetka, Kidričevo 15 — Samuela; Rozinger Kriscen- cija, Podlehnik 70; Emeršič Neža. Ptuj — Dušana. POROKE: Valentin Viktor, knjigovodja, Ptuj — Bedrač Ljudmila, uslužbenka, Ptuj. SMRTI: Kline Vladimir, Spuh- Ija 67. roj. 1959. umrl 17. sr'p- tembra 1959; Šmid Elizabeta. Kicar 129, roj. 1898, umrla 19. septembra 1959; Arnuš Marija, Spuhlja 87. roj. 1886, umrla 19. septembra 1959; Voda Terezija, Krčevina 30, roj. 1876. umrla 20. septembra 1959; Majcen Ivan, Sodinci 52, roj. 1908. umrl 20. septembra 1959; Šoštarko Zlatko, Ljubljana, roj. 1959, umrl 14. septembra 1959; Reš Darinka, Kidričevo "9, roj. 1956, umrla 19. septembra 1959. Nesrečo ne počiva Nižje navedeni so bili oziroma so še v ptujski bolnišnici na zdravljenju zaradi sledečih po- škodb: POŠKODBE NA GLAVI: Ivan Nemec, Ptuj, je padel v studenec; Borut Srečkovič, Ptuj, Srbski trg, se je zbodel v obraz; POŠKODBE PO TELESU: Otmar Žnidarič, Otok Virje, je padel s hleva; Franc Črček, Ormož, Mest- ni trg 3, je padel s kolesom; Jo- žeta Meška, Hranjigovci 30, je nekdo z nožem /zabodel v hrbet; Franc Habjanič, Dravci 3, je padel z voza. POŠKODBE ROKE: Antona Bog- ša. Dobrava 17. je Stisnil sod; Du- šan Vogrinčič, Ptuj, Hrvatski trg, je pad&l z drevesa; Alojza Maje- riča, Ptuj, Grad 2, je poškodovala cirkularka; Janko Hozaj, Jeruza- lem 4, je padel z motorja; Helena Perger, Ptuj, Hrvatski trg se je poškodovala pri delu; Ivan Er- bus, Podlože 42, je padel s kole- som; Janeza Miklošiča, Ilovci 22, je poškodovala žaga POŠKODBE NOGE: Marija Vertič Štuki 3, je prišla pod dvokolo; Marija Letonja, Ptuj, Ormoška ce- sta, je bila poškodovana s kolom; Ivani Skok, Rogoznica 32, je pa- del hlod na nogo; Angela Kosi, Sodinci 7, poškodovana pri hoji; Janko Me.ško, Mihovci 57, je padel na cesti; Alojzija Pernek, Staroši- na 14, je padla na kamen; Jože Kline, Gruškovec 37, je padel pod voz; Franc Zelenik, Loka 19, je padel s kolesom; Marija Habjanič, Dravci 3, je padla z voza; Mile- no Fekonja, Pušenci 25, je poško- dovala krava; Andrej Škec, Me- Ijan-Lepoglava, je padel po stop- nicah; Jože Murko, Trnovski vrh 18, je padel pod avto; Vincenc Turkuš, Majšperk 6, je padel in ima poškodovano nogo. Mnoge od imenovanih so pripe- ljali v bolnišnico z avtomobili Re- šilne postaje v Ptu,iu. NOVI NAROČNIKI >PTU]SKEGA TEDNIKA.- Matilda .Skrila. Haidina; Franc Sirec, Slovenska Bistri- ca: Jože Zupančič. V. P. Banja Luka; Mirko Horvat, Maribor; Feliks Cvetko, V. P. Vršac; Franc Krajnc. V. P. Osijek: Jože Robar. Majšperk; Janez Stebih. Trnovska vas: Otilija Koželj, Ptuj: Karlo Petek. V. P. Delnice; Občinski sindikal- ni svet, Jesenice: Alojz Tuš; , V. P. Kičevo; Vinko Kocmut, Trnovska vas; Frančiška Vi- dovič. Ptuj; Ivana Fuks. Ptuj; Terezija Zoreč. Ptuj: Ivan Ha- meršek. Ptuj: Lidija Segula, Domžale: Ivan ?;freč, Ormož: Lovro Novoselec. V. P. Jasfre- barsko; Jožef Emeršič. A^ P. Sabac; Srečko F^rjavec. V. P. Split; Anton Matjašič, Juršinci; Mitja Lansrerholc. Vevče: V' ko Plohi. V. P. Sremska Mitro- vica: Franc Zelenko. V. P. Si- benik. f^RIREmiEV, KI JO JE PRIPRAVILA BREŠKA MLADINA Prirediitev »Pokažd, kaj znaš« v nedeljo 20. t. 1. v dvoran: SZDL Breg-Ptuj, ki jo je pr - pravila mladinska organizac ja tega terena, pomen, večkratni uspeh, in sicer, da se je organi- zacija LMS resno lotila dela, k: navezuje nase leipo števlo mla- dine, dijakov, vajencev :n mlad h delavcev, na drugi strani pa, da je pr šlo na prireditev lepo šte- vilo mlad,ne in odra&kh kot gle- dalcev ;n posluša.lcev. Vs: so od- nesli s pr reditve vtis, da ima or- gamzaoija LMS na Bregu akt ven odbor m mu \bo nedvomno uspelo še marsikaj, če bo tako nadalje- val m znal svoje članstvo pra^ viilno zapcsl:t. in jim tudi pogo- stoma pr pravit prireditve v pouk in zabavo. Nastopajoče na prireditvi bi lahi!i uspel na javnem nastopu pred domačim ljudstvom. Vse so Judje nagradili z aplavzom, ko- mis ji pa sta izreki: svojo oceno -n.končno razdelili nagrade. Upamo, da se bo odbor LMS Breg kma'!u zopet lahko postavil s podobno pri rediti'] jo. VEČ DEJANJ IN MANJ BESEDI v sotooto zvečer 19. septembra t. 1. okrog poinoča je hote.a ne- sreča, da je zdrkni)! osebn. avto S. I., delavca .z Ptuja, čez rob park.mega prcstora pred vratmi grajskega dvorišča m restavra- cije na gradu cer se sikotaliil na- vzdol po priLčno strmem oregu m obvsel na grmu. Kazalo je, da bodo poipostile veje m da se bo kotal.l še dalje navzdol na pod- nožje grajskega hniba. V njem je b:l prilično poškodovani in že skoraj izčrpam S. L, k. ga nikdo n. mogel rešiti iz poškcdovanega voz.ila. Na alarmni znak je prihi- tela v pomoč gas.lsika eata s predsednikom občinske gasilske zveze Marjanicm Berličem na če- lu, ki je z vrvmi zavarovala vo- zilo, da m zdriknilo dalje n pod- vzela vse za rešitev poškodova- nega in njegovo zavarovanje pred še hujišo nesre6o. Sam predsed- nik tov. Beri č je kljub razn.m opoz-on-ilom na nevarnost tud: zanj zlezel v vozilo n mu je končno uspelo rešiti poškodova- nega S. i. .z vozila. Samo reševa- nje voziila je prepustila skupina gasilcev pcznejš m reševalcem, ker je smatrala, da je nj?na dolžnost za reš tvijo ponesreče- nega človeka končana. Ko je prišel predsednik tov. Berl.č naslednje jutro p.,novno na lice me^sta, je našel tam sku- pinico ljudi, k je na različne načine žaLla gasilsko četo in tov. Berlča, češ da ta n: stor.la vse- ga za rešitev avtomobila, kar bi morala in drugo, čeprav tt krt- kastr. tudi v tem primeru dru- gače n:so pomagal; kct z raz- ami pr pombami in kr tikam;.' ki so bile čisto odveč. Tudi fa primer kaže, da so še ljudje, k-' s čisto po sv*je tol- mačijo pomen službe gas !sk:h diruštev, k: so predvsem za re- ševanje ljud in za zašč-ito ljud- skega premoženja pred uniče- njem, kar pa v tem pnmeru ni bilo izrecno potrebno, ker je b Jo voz lo že zaščiteno. Gas,'lci so prostovoljci, k; radi pomagajo, kjer je pom.oč p>otrebna, nso pa najcenejša delovna sila, ki b» jo razn kritikastri poš Ijai na delo, ki se njim sam m zd; vredna sa- mo nj hoveiga besedičenja, ne pa tudi pomoči. Le škoda je. da so biil. med skupino tud; tak;, zU- st V M. iz Ptuja, k; bi cd nj h vsaikdo pnčakoval več dejanj n manj besedi. B. V. V čitalnici Študijske knjižnice (Nadaljevan]e) Srbohrrmika zbirka šteje v či- talnici po inventarni knjigi 1282 zvezkov različne stroke, leposlov- ja je bolj malo, prevladujejo zgo- dovinska in jezikoslovna .'lela. Od splošnih slovstvenih del lahko do- biš »Pregled hroatske, srbske in makedonske književnosti« (1958), ki ga je sestavil Miroslav Ravbar. Antun Barao je napisal Jugoslo- vensko književnost or- ski rokopis vsebuje ostanke sred- njeveških čeških pesmi, epskih in lirskih iz 12. stol. na 12 perga- mentnih listih, ki jih je baje na- šel češki jezikoslovec Vaclav Han- ka. To bi naj bili najstarejši spo- meniki češkega jezika .Nekateri znanstveniki, med njimi Masaryk, so dokazali, da so ti spomt^niki nepristni in da jih je potvoril Hanka sam. Zgornjemu rokopisu pa se je pridružil še Zelenogorski rokopis. ki bi naj po Hankovi trditvi izvi- rajo iz 9-10 stol. Vsebuje staro- češko pesem o Libuši. Slavist Do- brovsky je oba rokopisa proglasil za nepristna. Tudi naš jezikoslo- vec Kopitar se je pridružil gor- njemu mnenj«j. Nasprotno pa je Žunkovič zagovarjal pristnost obeh rokopisov in tudi napisa! razpravo o tej svoji trditvi (1912). ŽUNKOVIČ RAZLAGA POSTANEK KRAJEVNIH IMEN V PTUJSKEM OBMOČJU O krajevnih imonih Zgornjega ptujskega polja razpravlja Žunko- vič v posebni študiji. O Ptuju tr- di, da je njegovo ime slovenskega izvora (grem )>na ptuja«). Njegove razlage so de'oma osnovane na zgodovinskih dejstvih, n^^katere pa so zelo samovoljne in naivne. Zato se mnogo njegovih predpo- stavk ni mo:c|lo uveljaviti. — Go- tovo pa je, da ga je pri njegovem delu vodila velika ljubezen do slovanskega rodu do slovenskega jezika. Zaradi njegove slovanske zavesti so ga avstrijske oblasti pregan.jale, zlasti zato, ker je bil v vojaški službi. Navajamo njegovo zanimivo razlago o nastanku krajevnega imena Doklece, vasi ob Dravinji pod Ptujsko goro. Žunkovič izva- ja ime tega naselja od qlaqo1a »vo- klicati«. Po piščevem razlaganju je nastanek tega imena kai eno- stavna. Kot znano, vodi pot s ptujskogorskega hrbta proti Dra- vinji skozi daljšo sotesko, kjer se vozniki niso mogli izogniti dnjg drugemu. Ako se je hotel voznik preoričati če je pot v sot?sk; proita, tedaj je zaklical z močnim glasom v dolino. Če se mu je iz soteske kdo oglasil, potem je bil to znak, da pot ni prosta. Ce pa ni jjilo iz doline nikakega odmeva, potem je bil to znak, da voznik lahko nadaljuje z vožnjo. Ob kon- cu soteske se je pozneje razvila vas, ki je nastala od mesta, od koder so se vozniki medsebojno »doklicevali«. ČEŠKI POTOPISEC O PTUJU V češčini ima čitalnica potopis- no knjigo »Severno-zapadna Ju- goslavija«, napisal jo je Frank Wollman (1935. V tej knjigi opi- suje avtor tudi zgodovinske in krajevne zanimivosti. V našem mestu mu je bil za vodnika Lojze Remec »spisovatel a zvlaste dra- matik«, s katerim se je zadrževal še dolgo po polnoči pri rdečem vinu »v hostinci Veselych«. Pred- niki teh gostilničarjev so bili po piščevem mnenju češkega porekla. Grajske zanimivosti je piscu omenjene knjige z veseljem raz- kazoval >^kastelšn. pan Kareš«, nekdanji dolgoletni oskrbnik na ptujskem gradu, ko je bil še ta v lasti grofov Herbersteinov. Nje- gova zasluga je, da se mnogo nrais''ih dragocenosti ni poraz- gubilo. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 25. do 27 septembra amerišk barvn: film »Osvajalec džungle — Džing:s kan« ;n od 29. septembra do 1 okt-.-bra nem- ški barvn fim »Ni prostora za diVje živali« s kratk;m f.lmcm »Srednjeveška arhitektura«. KINO DORNAVA predvaja 26. in 27. se^ptembra amer.šk; barvn ri'm »Dolina na- s.!1j3« KINO MURETINCI predvaja 26 n 27. septembra amea^k barvn film »Džub;h«. KINO VEDROSI, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 2^ septembra sovjetski l.\m »Dvoboj«. 5TRAN I PTUJSKI TEDNIK PTESl. 25. SEPTEMBRA 19^- JLurto ^ osprect|U Sedaj, ko je prva raketa, ki so jo poslali z Zemlje, dosegla Luno, jG zanimanje za ta največji ze- meljski satelit še toliko večje. Za- to bo tudi naše bralce gotovo zanimalo zvedeti kaj več o Luni. . Luna kroži okrog naše Zemlje že milijone let, torej še od takrat, ko na Zemlji še ni bilo nobene oblike življenja. V tistih davnih časih je bila Luna mnogo bliže na- ši Zemlji kot je sedaj in je na- pravila pot okrog našega planeta v približno 15 dneh. Nato se je vedno bolj oddaljevala in tako se danes nahaja že približno .384.000 kilometrov daleč od Zemlje, njen »mese;y< pa se je podaljšal od nekdanjih 15 na skoraj 30 dni. Luna ima 3475,9 km polmera ali za približno četrtino premera na- še Zemlje. Njena površina pa je štirinaj.^tkrat manjša od površine naše Zemlje. Tudi nima lastne sve- tlobe, ampak odbija 1^ 7 odstot- ko^' svetlobe, ki jo prejema od Sonca, ostalih 93 odstotkov pa pri- drži v obliki toplote. Na njej ima- mo izredno vročino, ki doseže tu- di do 103 stopinje C na soncu, v senci pa bi naš termometer pade! do 153 stopinj pod ničlo. Na raznih zemljevidih s površ- ja Lune vidimo zaznamovana ne- kak« morja. To pa niso morja, kot jih poznamo na Zemlji, ampak so dejansko ravnine strjene lave, ki so jo v davnih časih izbruhali ognjeniki. Pa tudi velikanska žrela so mnogo večja od onih, ki jih poznamo na Zemlji. Tako ima n. pr. vulkansko žrelo »Arhime- des« kar 80 km premera, več dru- gih pa po 40 in 45 km premera. Kot znano kroži Luna okrog na- še Zemlje v oblilfi elipse. Ta elip- sa pa ni vedno enalca; spreminja se počasi, in sicer predvsem pod vplivom splošnega težnostnega za- kona. Lunin mesec traja danes 29 dni in pol: to je časovno raz- dobje od ene »polne lune« do druge. Dan na Luni je zelo dolg, ker krog, ki ga napravi okoli svo- je osi traja skoraj mesec dni in tako traja razdobje med končnim vzhodom in zahodom » skoraj 15 naših dni. Na Luni ni atmosfere (zraka) in je zato sončna svetloba tam tako bleščeča, da si bodo mo- rali bodoči vsemirski potniki zava- rovati oči pred njo. Pomanjkanje atmosfere na Luni pa bo imelo za človeške oči še druge učinke: ne- bo SG jim bo zdelo povsem črno, zvezde na nebu pa ne bodo »mig- ljale«, kakor jih vidimo z naše Zemlje. Pri vseh teh značilnostih Lune pa nastane vprašanje: Kako naj v takih razmerah človek doseže Luno? Znanstvenik so že odgo- vorili na to vprašanjfe z razvojem tehnike in medicine, z izpopolni- tvijo naprav, ki bodo ST^remljale bodoče vsemirske potnike. Angle- ški znanstvenik Wilkins takole opi- suje prihod človeka na Luno in njegove prve naloge na tem pla- netu. »Prva ekspedicija bo v bistvu le raziskovanje, s pomočjo kate- rega bodo zbrali podatke o raz- merah, ki vladajo na Luni, odnesli bodo s seboj nekaj kosov različ- nega kamenja, hkrati pa bodo pregledali teren, da bi našli pro- stcw, ki bi bil najbolj ugoden za izgradnjo stalnega oporišča. Kas- neje bodo zgradili naprave za stalno kolonijo. To bo v bistvu neko določeno število povsem her- metično zaprtih prostorov, v ka- terih bodo vzdrževali ustrezen zračni pritisk, da bi ljudje v njih mogli živeti, ne da bi jim bilo po- trebno nositi vsemirska oblačila. Take prostore bi mogli zgraditi na površini, toda verjetno jih bodo gradili pretežno pod zemljo, da bi se tako ognili posledicam veli- kih sorememb v temperaturi, pa tudi da bi zmanjšali nevarnost meteo^itov^in žarčenja.« NOVI AVOTMOaiil ! Na področju avtomobilske indu-^j strije se obetajo že za letošnjo' jesen, predvsem pa za prihodnje, leto velike novosti in spremembe. Predvsem nameravajo tri največ- je tovarno avtomobilov v ZDA: General Motors, Ford in Chrysler že letošnjo jesen vreči na-trg pr- ve »male avtomobile« svojega iz- delka, ki naj bi uspešno konku- rirali evropskim, ljudskim avtomo- bilom, ki so v zadnjem času za- čeli preplavljati tudi Ameriko. V ta namen je ameriška avtomobil- ska industrija vložila v«č stotin milijonov dolarjev. Nedvomno bo ta preusmeritev ameriške avto- mobilske industrije imela močan odmev tudi na evropskem avto- mobilskem trgu. Seveda pa tudi v Evropi ne dr- žijo križem rok in na bližnjih av- tomobilskih razstavah bodo razne države, ki so na čelu v avtomo- bilski industriji, pokazale številne praktične novosti. Prvo tako raz- stavo bo imela že čez nekaj tednov nemška avtomobilska in- dustrija v Frankfurtu, kjer bo med drugim pokazala tudi nov model avtomobila Mercedes 220. Čudovita goba v Srednji Ameriki raste neka goba. ki ji domačini pravijo teo- nanaicati. Goba je pravzaprav strupena, toda njen strup kaj čudno deluje na človeški organi- zem. Tisti, ki jo užije, nekako po dveh urah zaspi. V tem omo- tičnem spanju mu strup pričara čudovite sanje, v.se okrog njega je neverjetno lepo, počuti se srečnega in n«e^sijivo zadovolj- nega. Te lastnosti omenjene gobe so poznali že stari Indijanci, ki so jo tiživali pri raamih vers'o- veličevanje vladarjev, njihove mo- či in vere. Prav zato najdemo med najstarejšimi kuitumimi spomeniki Egipta velikanska sve- tišča, grobnice in palače. Med to zapuščino so tudi umetniški por- treti, značilna dela starih kipar- skih delavnic, in prav ti portreti sodijo med najTx>ljše umetnine. Vsi poznejši vplivi niso mogli spremeniti enotne fiziognomije egipčanske likovne umetnosti. Pač pa je egipčanska likovna umet- nost vplivala na kulturo in umet- nost sosednih narodov in plemen. SIN O SVOJEM OČETU V RAZNIH DOBAH Španci imajo o tem staro pri- slovico. Pravi takole: petletni sin se hvali svojim vrstnikom: »Moj atek zna vse!« Nadobudni sin, ki ima deset let: »Moj oče veliko zna!« Zdaj ima že petnajst let: »Moj stari ne zna- kaj prida!« Odrasel je in ima dva.iset let: »Moj stari ne zna prav nič!« Sin ima že trideset let: »Moj oče tudi nekaj zna!« S štiridesetimi leti misli sin še drugače: »Oče marsikaj zna!« Sin je na višku svoje moči, ima petdeset let: »Moj oče, ta zna \'se!« Sm je že prešel še.stdeseto leto: »Ce bi bil moj oče še živ, bi na vprašal za svet!« Hruška mu ponovno cvete Posestnik Anton Šegula na Me-stnem vrhu št. 67 ima v svo- jem večjem sadovnjaku hruško, k; mu je dala letos precej sadu. Tega je že zgodaj obral, ker je bi'l zrel. Listje z drevesa je od- padlo. Ko je začelo drevo poga- nja-ti nove liste, je posta! Šegula na drevo pcsetao pozoren, ker tsko rr>cčne obnove 1 stja ni pri- čakovai. Novemu listju je sledil še nov e%'et in drevo je zacvetelo sedaj pcncvno kot v spomlad . Iz tega cveta ne bo sadu, kljub te- mu pa .}e drevo po svoje zani- mivo in ga občudujejo mim.ofdoči. Na to zanimivost nas je ot>ozo- ri! pismonoša Franc Lazar, k dnevno vid to hruško. V zadnjem času se je mnogo govbrilo in pisalo o sputnikih, ek^plorerjih in o tekmi, kdo bo prišel prej in višje v vsemirje. Pri tem pa se je le malo pi.salo o letalih, ki naj bi imela jednsko energijo kot pogon.sko sredstvo. Vendar pa ta molk še ne pomeni, da se učenjaki niso bavili s tem problemom. Po realizaciji podmornic na atomski pogon se je zdelo, da bo- do tudi vprašanje letal na atom- ski pogon kaj hitro rešili s tem, da bodo prilagodili motor, ki je v rabi na podmornicah, tudi za letalske potrebe. Vendar pa vsa zadeva ni bila tako enostavna in so tudi na tem področju Sovjeti prehiteli Amerikance. Ameriška revija »Aviation week« je namreč pred kratkim pisala, da so v Sovjetski zvezi že napra- vili prve uspele poizkuse z leta- lom, ki je imelo delno atomski pogon. Sovjetsko letalo naj bi imelo dva normalna turboreaktor- ja in dva na jedrsko energijo, ki sta vdelana v peruti. Sovjetski poizkusi so pokazali, da je vprašanje atomskega pogo- na na letalih tehnično izvedljivo. Seveda pa je to vprašanje zveza- no z ve'ikimi stroški, ki za sedaj od.svetujejo uporabo takih letal. Z vojaškega vidika bodo lahko prišli v ppštev le bombniki na atomski pogon zaradi svoje velike avtonomije. Pač pa računajo, da se bo lahko uvedlo letala na atomski pcgon v civilnem letalstvu, čeprav stane tako letalo okrog 12 milijard lir proti štirim milijardam, kolikor stane današnje štirimotorno reak- cijsko letalo. Čeprav so gradbeni stroški zelo visoki, pa računajo, da bi se kmalu amortiizirali zaradi močno zmanjšanih 'režijskih stro- škov. Seveda pa bi za taka letala morali urediti na letališčih po- sebne globoke jame, v katere bi spustili takoj po pristanku letala njegove atomske motorje, da bi tako preprečili zdravju škodljivo izžarevanje. Pokopališče slonov v italijanski vasi Cornazzano blizu Rima so v neki podzemni jami našli kosti več tisoč sionov. S to najdbo so potrjene stare rimske legende, ki pripovedujejo o prazgodovinskem grobišču sio- nov blizu Rima. Taka grobišča so znana v Aziji in Afriki, kjer sloni še dandanes živijo, pač pa je to prva pomemb- nejša najdba te vrste v, Evropi. Znano je, da se sloni, ko začutijo bližino smrti, napotijo na določen skrit in težko dostopen kraj, kjer že počivajo njihovi predniki, in tam tiho umrejo. Večno mladi potniki Britanski medicinski časopis »Lancet« govori v neki številki o ljudeh, ki nodo potovali z vsemir- skimi ladjami v vesolje, češ da bodo le-ti za svoj podvig nagra- jeni s podaljšanjem mladosti. Pisec članka pravi, da bi ura, ki bi poletela v vsemirski ladji z veliko brzino v vesolje, ob vrnitvi pokazala, da je minilo manj časa, kot bi kazala ura, ki je ostala na Zemlji. Avtor je vzel kot predpo- stavko, da raketna ladja leti s hi- trostjo sedem osmin svetlobne hitrosti. Ura bi beležila le pol ure za vsako uro »Zemljinega« časa. Pisec članka prav tako me- ni, da se to ne bi odražalo samo na uri, ampak tudi na organizmu, katerega življenjske funkcije ima- jo svoj določeni ritem. Na ta na- čin bi se v taki vsemirski ladji, katere brzina bi bila sedem osmin svetlobne hitrosti, potnik postaral samo za približno 22 let, medtem ko bi na Zemlji minilo 45 let. Če bi kdaj vsemirske ladje po- tovale hitreje od svetlobe — to pa je v današnji znanosti nemo- goče — bi se posadka ladje posta- rala v času potovanja le za nekaj sekund, ki bi, merjene z »zemelj- skim« časom, trajale tisoč let. Stcietnik v večerni šoli Znan je primer starorimskega senatorja Katona, ki se je pri 84 letih začel učiti grščine, češ »v življenju mi bo morda še koristi- la«. Sedaj pa imamo primere še mnogo starejših učencev. Tako je ameriški črnec James Williams s Floride letošnjo pcmlad praznoval svoj 104-rojstni dan. vendar pa ga to ni motilo, da se ne bi vpi- sal v večerno šolo ker bi se rad naučil brati in pisati. Tudi vrsto drugih reči je v življenju začel tako pozno. Oženil se je prvič, ko mu je bilo 60 let, za svoj 77- rojstni dan pa je baje prvič popil kozarček žganja. PRODAM VINOGDRAD, GOZD IN TRAVNIK v eni parceli. Vpra- šajte v Pristavi 23 pn Crku- lanah. HISO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 5 ha zemlje v Gruškovju štev. 166 po zelo ugodni-ceni zaradi bolezni prodam. Naslov v upravi lista. 5-CEVNI RADIO APARAT prodam za 12.000 din. Križaj, Štuki 20. PRODAM MOTORNO KOLO Horex - Regina, 350 ccm, v dobrem stanju. Vprašajte v Strojnih delavnicah OZZ, Ptuj. KOŠN.IO LUCERNE prodam. Mariborska 10. HI.ŠO z pospodurskim poslop- jem in 3 ha zemlje v Sp. . !- skavi prodam. Vprašajte Mla- kar. Nfariborska 42. Ptuj. SOBNO KREDENCO, 4 stole, kavč in omaro prodam. Y'ira- šajtp Korošec, Zagrebška 3. TRIER in češnjevo deske pro- dam. Vprašajte. Vindiš, .Spo- len jakova 12. Ptuj. SP.^L.MCO, lepo ohranjeno, trdo in električni štedilnik prodam. Vprašajte Vrabič. Ptuj, Ljutomerska 16. ST.A.NOVANJE in hrano nu- dim osebi za pomoč v gospo- dinjstvu do 14. ure. Naslov v upravi. Vičavski ženski pevski zbor bo začel z rednimi pevskimi vajami v sredo, 2. okiobra, ob 20. uri v prostorih Glasbene šole. Vse dosedanje in nove pevke, tudi z drugih terenov, vabljene. OBVESTILO Harmonikarska šola DPD >Svobode.f Ptuj bo vpisovala učence 1. razreda te šole v če- trtek. 1. oktobra 1959, med 9. in 11. uro in med 14. in 15. uro v Prešernovi ulici v dvora- ni DPD -^Sv^bodei:. Začetek rednega pouka za novo vpisane učence-harmoui- karje je v petek, 2. oktobra 1959. ob 9. in 12. uri po spo--',- du. ki bo sporočen staršem ob vpisu. Uprava šole OBVESTILO Deiavska univerza v Ptuju spo- roča vsem,' ki bi želeli dovršiti csem razredov osnovne šole, da bo vpscvanje v ustrezne tečaje v ponedeljek, 28. septembra 1959, in v torek, 29. septembra 1959, od 8. db 10. ure dopoldne v pisar- ni osnovne šole »Jožeta Lacka« (Mladika). Reflektanti naj prinesejo s se- boj zadnje šolsko spričevalo. Vse druge nformacije se bodo dobile ob vpisu. Upraviteljstvo MOTRANJA UREDITEV STANOVANJA Okrasje v stanovanjurne ustvar- ja ozračja prijetne domačnosti in udobnosti. Predmete, ki nam ne služijo v kak določen namen, sa- mo prenašamo z enega mesta na drugo, brišemo z njim prah, a nam nič ne koristijo. Najlepši'so lepo oblikovani, ko- ristni predmeti v dobro izbranih barvah. Stenske preproge, zavese, tkanine in pohištveni les, nekaj cvetlic in nekaj slik — to so os- novni dekorativni elementi so- dobnega stanovanja. Ko izbiramo barve za kak pro- stor, moramo vedno misliti na celoto. Barve se morajo vskladiti in se medsebojno dopolnjevati. Če si izberemo mirnejše tone sten, pohištva in preprog, si lahko do- volimo več svobode pri zavesah; in nasprotno, pi.sanim in vzorča- sti stenam, najbolj ustrezajo glad- ke, enobarvne zavese. Za stene si izberemo toplejše tone. Manjše prostore pobarvamo svetleje. Z razunimi barvami v istem prostoru dosežemo različne učinke — sobo na videz poveča- mo, zmanjšamo, razširimo ali po- daljšamo. Nižje prostore barvamo do stropa ali pa še strop pobar- vamo. Če si želimo, da bi bila soba vi- deti večja, položimo na tla svetlo enobarvno preprogo, ki naj izpol- ni ves prostor. Preproga v za- molkli barvi ustvarja ravnotežje s pisanimi stenami. Razen teh učinkov je preproga koristna tudi kot toplotna zvočna izolacija. Zavese imamo predvsem zato, da zastremo okno in ublažimo sončno pripeko. Zato si moramo izbrati tkanino s primerno gosto- to. Pregoste zavese nam bodo je- male svetlobo, ki si jo želimo v sobi. Z zaveso lahko celo spreme- nimo odnose v barvah posameznih sten. Če obesimo zaveso od stro- pa vse do tal ali pa celo čez vso steno, bomo dosegli izreden uči- nek. Kjer imamo pod oknom oma- re ali stole, naj seže zavesa le do okenske police. Isto naj bo v otroški sobi, da se ne bi otroci spotikali ob zavese. Kjer nimamo rolet, naj bo po- leg prozorne zavese tudi težja, pi- sana ali enobarvna zavesa, s ka- tero bomo zvečer zastrli okno. S tako zaveso zakrijemo tudi nišo (n. pr. kuhinjsko nišo, ali spaln« nišo dnevne sobe), včasih pa nam nadomesti vrata ali celo steno, če z njo razdelimo večji prostor v manjšega. Z zavesami ne smemo preveč skopariti. Ce zavesa ni dovolj dol- ga, je videti kcvt prekratka obleka. Premalo nabrana pa dela podoben vtis kot pretesna obleka. Vsemu temu se lahko izognemo z majh- nimi stroški. Posebno lepe barvne učinke do- sežemo s tapetniškimi tkaninami. V istem prostoru in celo v isti garnituri imamo lahko stolčke, ki so oblazinjeni v različnih barvah. Vse to oživlja prostor — seveda, če smo barve pravilno izbrali. Lah- ko damo izdelati tudi en vzorčast stolček, ostale. pa enobarvne. Drava-Fužinar (Ravne) 1:2 (1:1) v nedeljo je enajst