□ S 1 H VESTI Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Odgovorna oseba: Jože Kokot, župan občine Gorišnica Naslov uredništva: Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 11 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu Računalniški prelom: Alinea tiskd.o.o. Tisk: Evrografis d.o.o. Po mnenju Urada vlade republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Vsaka beseda, vsak pogled, vsaka dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Želim vam vesele, blagoslovljene in doživete božične praznike, novo leto pa neg bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo in uspehi Jože koket župan občine Gorišnica Spoštovane občanke, cenjeni občani, 10 .01,2017 stopili smo v praznični mesec koledarskega leta, mesec december, za katerega bi lahko rekli, da ima prav poseben čar: prižgejo se praznične luči, okrasi božično drevesce in končno v prazničnih dneh najde čas za skupno druženje tudi družina, katere člani sicer zaradi vsakodnevnih obveznosti dan za dnem hitijo drug mimo drugega. Še posebej zaradi slednjega je prav, da se vsaj v prazničnih dneh ustavimo, umirimo in preživimo trenutke s tistimi, ki jih imamo radi. Ker se s prazničnim decembrom počasi iztekajo tudi zadnji dnevi letošnjega leta, nikakor ne moremo zakorakati v Novo, brez da bi pomislili, ali so bili vsi načrti, sanje in upi, ki smo si jih zadali za letošnje leto, uresničeni. Smo čisto zares uspešno prikorakali do ciljev, ki smo si jih zadali? Je v našem seznamu želenih dosežkov ostal še kak, ki ga nismo uspeli realizirati in bomo k njemu stremeli v dneh prihodnjega leta? Taka in podobna vprašanja so ob koncu leta vsekakor na mestu, zato je prav, da tudi sam strnem dosežke naše občine. Občina Gorišnica je tudi v letu 2016 uspešno sledila zastavljenim ciljem, na kar sem zelo ponosen. Uspeli smo izpeljati naslednje investicije: • ceste in cestni odseki (Gajevci in Gorišnica), • rekonstrukcijo javne poti Zamušani in Formin, • dograditev javne razsvetljave v Forminu, Zamušanih in Tibolcih, • izvedba sekundarne kanalizacije v Forminu in Gajevcih, • dokončanje sekundarne kanalizacije v Gorišnici in Moškanjcih, • urejanje prostorskih in razvojnih načrtov, • izgradnja atletske steze in pomožnega igrišča v Športnem parku Gorišnica, • dograditev OŠ Gorišnica • in več manjših del v občini. Kanalizacijski sistem v Forminu je končan. V strnjenem delu Zamušanov in Tibolcev pa se bo investicija začela naslednje leto. Za financiranje malih čistilnih naprav se pripravlja odlok. Občina Gorišnica vlaga veliko sredstev za cestno in drugo komunalno infrastrukturo, ki so pogoj za razvoj občine. Poleg tega, kar smo v letu 2016 uspeli postoriti, smo polni delovnega elana in želje, da gremo novim izzivom naproti, že ustvarili seznam ciljev, ki jim bomo v letu 2017 sledili z namenom, da jih čim več tudi dosežemo. Cilji naše občine, Občine Gorišnica, so cilji, zastavljeni v dobrobit vseh nas, občank in občanov. Vam, drage bralke in bralci naših Vesti iz vasi pa želim, da tudi sami najdete tiste izzive in cilje, ki jim boste v prihodnjem letu sledili in ki bodo s tem, ko jih boste dosegli, vaše življenje napolnili z veseljem, zadovoljstvom in prijetnimi izkušnjami. Tudi v letu 2017 se imejte radi, spoštujte sebe in svoje bližnje, bogatite svoje življenje z lepimi trenutki ... Preden zapišem še zadnjo piko tokratnega uvodnika za Vesti iz vasi vam želim na srce položiti naslednje: preživite lepe božične in novoletne praznike v družbi tistih, ki jih imate radi, in naj Vam bo tudi v teh praznikih toplo in lepo. Pa srečno v letu 2017! Jože Kokot, župan Občine Gorišnica UVODNIK OBČINSKI SVET IN ODBORI Občina Gorišnica, občinska uprava Investicije v letu 2016 Cesta na Forminu Rekonstrukcija javne poti jp602731 in jp602261 Občina Gorišnica je v skladu z dopisom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 4100-1 /2016/1, z dne 28.1.2016 - deleži sredstev občin za sofinanciranje investicij v letih 2016 in 2017, uspešno oddala vlogo za projekt Rekonstrukcija javne poti JP602731 in JP602261 in s tem pridobila 40.681,00 € nepovratnih sredstev za leto 2016. Pogodba z M G RT, je bila podpisana dne 30.9.2016, št. C2130-16G300213. Končna vrednost projekta je znašala 49.384,79 €. Rekonstrukcija je zajemala 348 m javne poti JP602731 in 230 m javne poti JP602261. Dela je na podlagi Pogodbe št. 430-1/2016-8, podpisane dne 31.5.2016, izvajalo CESTNO PODJETJE PTUJ d.d., Zagrebška c. 49 a, 2250 Ptuj, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku izbire izvajalca po postopku naročila male vrednosti (objava na portalu javnih naročil pod št. NMV1888/2016, dne 24.3.2016. Zahtevek v višini 40.681,00 € za izplačilo nepovratnih sredstev na MGRT je občina oddala 12.10.2016. Sredstva je občina prejela dne 11.11.2016. Predmet pogodbe obsega izgradnjo atletske steze. Pogodbena vrednost znaša 199.569,38 €. Pri dinamiki izvedbe del se upoštevajo razpoložljiva sredstva Občine Gorišnica. Rok za dokončanje del je 31.8.2017. Občina Gorišnica in Komunalno podjetje Ptuj d.d., sta podpisali še eno pogodbo za posodobitev atletske steze, prav tako na podlagi 28. člena ZJN-3 na podlagi in-house razmerja v višini 255.333,80 €, rok za dokončanje del je 31.12.2016, saj je občina s Sklepom o sofinanciranju izbrane investicije v posodabljanje športnih objektov in vgrajene športne opreme v letu 2016, št. 4110-92/2016-109, z dne 2.11.2016, dobila odobrena sredstva za sofinanciranje v višini 39.316,48 €. Zahtevek za sredstva je bil v skladu s Pogodbo št. 03330-16-064229, o zagotavljanju sredstev za sofinanciranje investicij v posodabljanje športnih objektov in vgrajene športne opreme v letu 2016, podpisane dne 15.11.2016 z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, poslan dne 22.11.2016. Športni center gorišni-ca - atletski program oz. Posodobitev atletske steze Občina je dela oddala na podlagi Pogodbe z dne 11.8.2016, KOMUNALNEMU PODJETJU PTUJ d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj in sicer na podlagi 28. člena ZJN-3 na podlagi in-house razmerja. Na atletski stezi je položena asfaltna podlaga Rekonstrukcija cest na območju občine Gorišnica Občina je dela oddala na podlagi javnega naročila (objava na Portalu javnih naročil z oznako JN000359/2016-B01, z dne 20.5.2016) in sicer najugodnejšemu ponudniku ASFALTI PTUJ d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Pogodbena vrednost znaša 104.989,66 € z DDV. Rok za izvedbo del po pogodbi z izvajalcem je bil najkasneje do 31.11.2016. Projekt zajema izvedbo naslednjih del: • Izgradnjo javne razsvetljave ob cesti Formin v dolžini 300 m • Rekonstrukcijo javne poti v Gorišnici v dolžini 100 m • Rekonstrukcijo javne poti v Gorišnici v dolžini 155 m • Rekonstrukcijo javne poti na Forminu v dolžini 300 m • Rekonstrukcijo javne poti JP602441 na Forminu v dolžini 400 m Dograditev in nadzidava OŠ Gorišnica Občina je dela oddala na podlagi javnega naročila (objava na Portalu javnih naročil z oznako JN000672/2016-B01, z dne 25.4.2016) in sicer najugodnejšemu ponudniku CESTNO PODJETJE PTUJ d.o.o., Zagrebška c. 49 a, 2250 Ptuj. Pogodbena vrednost znaša 267.971,00 € z DDV. Zaključuje se dograditev osnovne šole Gorišnica /ESTi IZ VASI OBČINSKI SVET IN ODBORI OBČINSKI SVET IN ODBORI Osnovna šola Gorišnica je z rekonstrukcijo bogatejša za tri učilnice in kabinet Rekonstrukcija mostu preko reke Pesnice Občina je objavila na portalu javnih naročil obvestilo o naročilu pod št. JN004508/2016-B01, dne 9.8.2016, za projekt »Rekonstrukcija mostu preko reke Pesnice«. Prispelo je 5 ponudb. Izvaja se postopek preverjanja ponudb in ponudnikov ter izbira ponudnika. Najugodnejša dopustna ponudba znaša 67.643,34 € z DDV. Postopek javnega naročila se je zaključil z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb, saj občina v letu 2016 ne bo izvajala predmetne investicije. Most čez kanal v Gorišnici je že rekonstruiran, kmalu bo tudi v Zagojičih Most čez dovodni kanal HE Formin v km 4 + 382 (most Zago-jiči) Občina je objavila na Portalu javnih naročil Obvestilo o naročilu pod št. JN004869/2016-B01, dne 24.8.2016, za projekt »Most čez dovodni kanal HE Formin v km 4 + 382 (most Zagojiči)«. Prispela je ena ponudba. Občina je dne 11.10.2016 sprejela in objavila Odločitev o oddaji javnega naročila. Po pravnomočnosti odločitve, bo z izbranim izvajalcem NIGRAD d.o.o., Ukmarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana, podpisana pogodba o izvedbi storitve. Vrednost ponud- be znaša 469.397,48 € z DDV. Rok za izvedbo del je 28.2.2017. Občina Gorišnica in Dravske elektrarne Maribor d.o.o., sta podpisali Sporazum o sofinanciranju ureditve mostu. Pogodba o izvajanju je bila podpisana 12.12.2016. Vaški dom Tibolci Občina je objavila na Portalu javnih naročil Obvestilo o naročilu pod št. JN004870/2016-B01, dne 24.8.2016, za projekt »Vaški dom Tibolci«. Prispelo je šest ponudb. Izvaja se postopek preverjanja ponudb in ponudnikov ter izbira ponudnika. Najugodnejša ponudba znaša 239.632, 96 €. Rok za izvedbo del je 31.10.2017. Odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega gasilsko vaškega doma v Zagojičih Občina Gorišnica je objavila na Portalu javnih naročil Obvestilo o naročilu pod št. JN005034/2016-B01, z dne 30.8.2016, za projekt »Odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega gasilsko vaškega doma v Zagojičih«. Prispelo je 8 ponudb. Po preverjanju ponudb je naročnik dne 11.10.2016 sprejel in objavil obvestilo o odločitvi, da se vse ponudbe kot nedopustne izločijo. Vaški dom Mala vas Občina Gorišnica je objavila na Portalu javnih naročil Obvestilo o naročilu pod št. JN005073/2016-B01, z dne 31.8.2016, za projekt »Vaški dom Mala vas«. Prispelo je 7 ponudb. Po preverjanju ponudb je naročnik dne 11.10.2016 sprejel in objavil obvestilo o odločitvi, da se vse ponudbe kot nedopustne izločijo. Zemeljska dela za vaški dom v Mali vasi so se že pričela ki bo v ponedeljek, 26.12. 2016, ob 17. uri Naj bodo božično-novoletni trenutki še posebej lepi, naj vam zborovska glasba ogreje srce... Prijazno vabljeni na božični koncert MePZ PD Ruda Sever Gorišnica, m oo LU v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici. Gostje: Moški obrtniški pevski zbor Pavza Selnica ob Dravi Vstop je prost, po koncertu vabljeni na klepet ob kuhanem vinu, čaju in piškotih. Veselimo se Vašega obiska! pevke in pevci MePZ PD Ruda Sever Gorišnica OBČINSKI SVET IN ODBORI PGD MOŠKANJ' PGD Moškanjci Otvoritev obnovljenih garaž in predaja defibrilatorja V soboto, 5. novembra 2016, je bil za moškanjske gasilce zelo pomemben dan. Svojemu namenu smo predali prenovljene gasilske garaže in defibrilator. To je bil tudi eden izmed ciljev, ki smo si jih v društvu zadali v tem letu. Z vso zagnanostjo, ki je v društvu ne zmanjka, smo se lotili zbiranja idej in dela. Za garažo smo kupili nove omarice, okna, vrata, jo prepleskali, uredili elektro instalacijo, zamenjali strešno kritino, prezidali garažo, prenovili smo tudi gasilsko pisarno in nabavili defibrilator, za katerega je bilo veliko pobud s strani vaščanov in članov. V prenovo je bilo vloženih preko 400 ur prostovoljnega dela članov društva. Iskreno bi se zahvalil tudi lokalni skupnosti in donatorjem, ki so nam prisluhnili in bili pripravljeni pomagati, in nam tako omogočili lažjo pot pri izvedbi zastavljenega cilja. S to pridobitvijo smo še izboljšali pogoje naši operativni enoti in ji omogočili lažje delo. Z nakupom defibrilatorja želimo razširiti ozaveščenost o pravilnem in pravočasnem ukrepanju v primeru srčnega zastoja. Ob nakupu smo si namensko zadali cilj, da o tem izobrazimo gasilce in čim več vaščanov, zato smo v ta namen organizirali tudi več tečajev. Na koncu bi se še enkrat radi zahvalili vsem članom, ki s svojim delom pripomorete k razvoju našega društva, kakor tudi vsem donatorjem in lokalni skupnosti, ki nas pri zastavljenih ciljih podpirate. V soboto, 23. septembra 2016, je naše gasilsko društvo v sklopu zbiranja dodatnih finančnih sredstev za nakup defibrilatorja organiziralo dobrodelni standup s Tadejem Tošem. Prireditev z dobrodelno noto se je izkazala za več kot uspešno, saj nam je uspelo napolniti gasilsko-vaški dom Moškanjci, in tako smo ves izkupiček od prodaje namenili nakupu defibrilatorja. Moškanjski gasilci bi se ob tej priložnosti iskreno zahvalili vsem, ki ste se odzvali in udeležili naše prireditve ter nam z vašo prisotnostjo omogočili lažji nakup defibrilatorja. PGD Moškanjci Dobrodelni stand up s Tadejem Tošem PGD Moškanjci Tečaj oživljanja in prikaz uporabe AED V soboto, 10. 12. 2016, in nedeljo, 11. 12. 2016, smo v dvorani gasilskega doma Moškanjci organizirali tečaj oživljanja in prikaz uporabe AED, katerega seje udeležilo 45 vaščanov, vaščan k in drugih občanov. Na tečaju smo se učili o temeljnih postopkih oživljanja in se seznanili z uporabo defibrila-torja. Z nabavo defibrilatorja smo se zavezali, da bomo čim več ljudi izobrazili v rokovanju z napravo in s samim oživljanjem, saj lahko pri nenadnem srčnem zastoju za bolnika največ storijo tisti, ki so v njegovi bližini. Naš defibrilator je postavljen v ogrevani omarici na steni med garažama gasilskega doma in je vsem dostopen 24 ur na dan in 7 dni v tednu in to vseh 52 tednov v letu. Želimo si, da bi ljudje v primeru srčnega zastoja znali pristopiti do bolnika in znali uporabiti defibrilator, saj se s pravim pristopom možnost preživetja poveča. Tečaj so vodili Ana Kalač, Simon Ranti in Marta Tetičkovič Ranti. Če bo pokazan interes s strani vaščanov in tudi občanov, bomo tečaj z veseljem ponovili. OŠ GORIŠI Tihana Bezdrob Poklicna tržnica < o V ponedeljek, 14. 11. 2016, je v okviru karierne orientacije na naši šoli potekala poklicna tržnica za učence 8. in 9. razredov. Predstavilo se je 23 srednjih šol in 3 dijaški domovi. Učenci 9. razredov so si predstavitve ogledovali sami ali skupaj s starši, saj jih pred vpisom v srednje šole zanima, kaj šole ponujajo in s čim se predstavljajo. Z zanimanjem so poslušali, spraševali in sodelovali. Učenci 8. razredov so se presenetljivo odzvali v velikem številu, kljub temu da se nekaterim zdi še prehitro, da bi začeli že razmišljati o srednjih šolah. Na tržnico smo povabili tudi učence Osnovne šole Franja Žgeča Dornava. Tržnica je bila zelo dobro obiskana, trajala je tudi dlje, kot smo predvideli. Lana Lindič, 6. b Zapela je cela šola Že kar nekaj let vsak tretji petek v mesecu novembru praznujemo dan slovenske hrane. Na naši šoli smo s številnimi dejavnostmi temu namenili cel teden. Pri različnih urah smo se trudili in izdelovali izdelke, s katerimi smo ustvarili razstavo, popestrili pa smo tudi ure pouka. V petek, 18. 11.2016, se je okrog 130 učencev zjutraj udeležilo tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je bil sestavljen iz domačega kruha, mleka, masla, medu in domačega jabolka. Zraven pa ni manjkala prava narodnozabavna pesem, ki jo je iz svoje harmonike privabljal Žiga Vozlič. Za malico smo naše brbončice razvajali s samopostrežno malico. Prav poseben trenutek smo dočakali ob 10. uri, ko smo učenci in učitelji zapeli priljubljeno Slakovo pesem Čebelice. Za spremljavo je poskrbel naš šolski ansambel, pridružila pa sta se mu oba pevska zbora. Zapeli smo, da je zadonelo po vsej šoli. Pred samo pesmijo nas je nagovoril tudi predsednik Čebelarskega društva Gorišnica gospod Jože Horvat. Kot pika na i temu posebnemu dnevu je bilo kosilo, ki so ga s pomočjo naših kuharjev pripravile učenke iz devetega in osmega razreda. Čakal nas je prav poseben hamburger PRLEŠKA BOMBETKA in sladica ROŽA OD MOŽA, ki se ji nismo mogli upreti. Tanja Magdič Medeni zajtrk praznuje 10 let Za nami je 10 let uspešnega sodelovanja, 10 let organiziranega medenega zajtrka in s tem akcije slovenskih čebelarjev, ki z veseljem v šolah in vrtcih predstavljamo čebelarstvo najmlajšim. Tako vrtci kot osnovne šole so našo akcijo sprejeli z odobravanjem in medeni zajtrk se je marsikje razvil v veliko več. Nastali so številni projekti in zgodbe, ki otroke v osnovnih šolah in vrtcih na prijeten način, preko igre in različnih dejavnosti, seznanjajo s pomenom čebel, čebelarstva, ohranjanja okolja in s čebeljimi pridelki. Seveda ste svoj prispevek k uspešni zgodbi prispevali tudi mediji. HVALA Vam za vso dosedanjo podporo in pomoč! Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasadorke čistega okolja. Otrokom so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost. To leto medeni zajtrk in z njim zgibanka Čebelica, moja prijateljica praznuje 10 let. Ob tej priliki vabimo šole in vrtce ter vse, ki radi pojejo, da se nam pridružijo in nam pomagajo ustvariti najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen kot čebelja družina, zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem Čebelar ansambla Lojzeta Slaka, vsak na svoji lokaciji, a ob istem času -1. j. na Dan slovenske hrane, v petek, 18. 11. 2016, ob 10. uri. S tem želimo opomniti vse na pomen čebel v naravi in na našo dolžnost ohranjati čisto naravo. K sodelovanju vabimo tudi vas: radijske, televizijske postaje in tiskane medije, da nam pomagate pri obveščanju in motiviranju prav vseh pevskih zborov. Na dan dogodka, 18. 11.2016 ob 10. uri, pa vas vabimo, da se nam pridružite s spremljanjem dogodka in predvajanjem pesmi Čebelar ansambla Lojzeta Slaka na vseh radijskih in televizijskih postajah. Vaš interes nam prosim sporočite na elektronski naslov medeni.zajtrk@czs.si. Prejete prispevke, vezane na izvajanje aktivnosti v okviru 10-letnice medenega zajtrka in posnetke glasbenih zborčkov iz cele Slovenije, bomo objavili na spletu. Pridružite se nam! Več nas bo, bolje se nas bo slišalo! < O >CZ) cc o CD >CO O OSNOVNA ŠOLA GORIŠNICA DRUŠTVA Anja Vojsk Tamburaši Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišnice nadaljuje tradicijo igranja na tamburice, ki so jo že pred 120 leti začeli naši predniki. Tamburaška skupina je prerasla v orkester, saj njihov sestav šteje 23 članov. Do nedavnega so imeli tudi mlajšo skupino petih osnovnošolskih otrok, ki so pridno vadili in tako hitro osvojili prijeme tamburice, da so se lahko pridružili ostalim starejšim članom. Večino orkestra sestavljajo mladi glasbeniki, ki prihajajo iz vasi Zagojiči. Lansko jesen je za celoten orkester prišlo do velike spremembe, saj je za dirigentsko palico poprijel novi umetniški vodja Damir Mum-lek. Pod njegovim vodstvom je orkester letos februarja na regijskem srečanju tamburaških in mandolinskih skupin osvojili zlato priznanje, na državnem srečanju pa bronasto priznanje. Tamburaški orkester ni le kulturna sekcija in skupina ljudi, ki skupaj igra tamburico. Je veliko več kot zgolj le-to. Člane povezuje prijateljstvo, ki se je spletlo v teh letih, postali so velika glasbena družina in za vsakega izmed njih je to način življenja. Naslednje leto praznujejo tamburaši že 120 let, od kar so se zvoki tamburic prvič zaslišali pri naših prednikih. Meseca marca pripravljajo veliki koncert, kjer bodo zaigrali skupaj s posebnimi gosti in predstavili tamburaško glasbo, ki so jo igrali naši dedki, pa vse do melodij, ki jih igrajo sedaj. Anton Modlic prejemnik priznanja JSKD Ptuj Na osrednji prireditvi Območne izpostave JSKD Ptuj, ki je bila v petek, 2. decembra 2016, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju, so bila podeljena priznanja Sveta območne izpostave JSKD Ptuj za pomembne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela posameznika ali društva na področju kulture. Člani Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica smo v mesecu novembru podali predlog na objavljeni razpis za podelitev priznanj Sveta območne izpostave JSKD Ptuj za leto 2016, in sicer za našega kandidata, dolgoletnega člana g. Antona Modlica, v prepričanju, da njegovo delovanje v našem društvu in ljubiteljski kulturi nasploh upravičuje merila za podelitev priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj v obliki listine. G. Anton Modlic že 37 let svoj prosti čas poklanja ljubiteljski kulturi, še prav posebej tamburaški glasbi in jo predaja generacijam, ki prihajajo za njim, v prepričanju, da skupaj s svojimi prijatelji v ljubiteljskem kulturnem delovanju ohranja neizmerno narodovo bogastvo, bogati medsebojne odnose in ohranja življenjske vrednote. Osem let je hkrati deloval v dveh kulturnih društvih. Več kot deset let je bil predsednik izvršnega odbora domačega kulturnega društva. Nato je osem let zavzeto opravljal dela in naloge podpredsednika društva. Letošnjo pomlad je naloge podpredsednika predal mlajši kolegici in vse svoje moči umeril v tamburaški orkester, ki bo prav v letošnji sezoni praznoval 120 let delovanja. G. Anton Modlic je njen predsednik že 13. leto in prav njemu gre zahvala za vključitev večjega števila mladih, ki jim je uspel privzgojiti občutek za ohranjanje tradicije in vrednot, ki plemenitijo človeško dušo. Članstvo v skupini seje prav v času njegovega vodenja potrojilo. Da so rezultati vidni tudi na dolgi rok, se gre zahvaliti njegovemu izrednemu občutku za razvoj vedno novih oblik in vsebin dela. Najvidnejše med njimi so organizacija rednih intenzivnih vaj in velikih koncertov, na katerih mladi tamburaši z nastopom ob priznanih tamburaški h izvajalcih dobijo še več energije in mladostnega poleta. Njegova izredna skrb za izobraževanje mladih tamburašev in nenehnih prizadevanj za nabavo novih instrumentov in izreden čut za usklajeno delovanje med člani, dirigentom in vodstvom je prav gotovo pripomogla k še uspešnejšim nastopom, ki so jih z večjim številom srebrnih in zlatih priznanj na regijskih tekmovanjih pripeljala tudi na državna tekmovanja, kjer so jih umestili v sam vrh in jih ocenili z dvakrat bronastim in s srebrnim priznanjem. Če k uspehom na državnih revijah dodamo še urejen videz v enotnih oblačilih, vse tiste številne nastope doma in v tujini, skrb za materialno stabilnost skupine, popolno organizacijo nastopov v domačem kraju, za katere je odgovoren, in njegovo pripravljenost in promoviranje ljubiteljske kulture, je g. Anton Modlic nepogrešljiv člen tam-bu raškega orkestra domačega kulturnega društva in je eden najpomembnejših članov, delujočih v slovenski ljubiteljski kulturi. Zaradi vsega omenjenega je g. Anton Modlih prijel priznanje za izjemne dosežke na področju organizacije dela in kulturne vzgoje v obliki listine Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj. Na širšem ptujskem področju so priznanja Sveta območne izpostave JSKD Ptuj za leto 2016 prejeli: • Tamburaški orkester PD Cirkovce, za uvajanje novosti in dosežke na področju tambu-raške dejavnosti; • Cesarsko kraljevi Ptuj, plesna skupina Pellegrina, za raziskovalno delo na področju historičnega plesa in kostumov; • Ema Ilešič, za dosežke na področju organizacije dela in kulturne vzgoje; • Ženski pevski zbor KD Žetale, za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine; • Anton Modlic, za izjemne dosežke na področju organizacije dela in kulturne vzgoje; • Jože Dernikovič, za mentorsko delo na področju vokalne glasbe; • Tamburaški orkester KUD Majšperk, za področje kulturne vzgoje in izobraževanja na področju tamburaštva; • Lojzka Merc, za raziskovalno delo in dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine in mentorsko delo; • Frančiška Brumen, za raziskovalno delo in ohranjanje nacionalne kulturne dediščine; • -Mateja Muršec, za publicistično delo. DRUŠTVA DRUŠTVA Konrad Kostanjevec Meddržavni koncert ljudskih viž v Muretincih V MURETINCIH - MEDDRŽAVNI KONCERT LJUDSKIH VIŽ, PESMI IN FOLKLORE OB PREDSTAVILI CD-ja: »GODCI IN PEVCI SLOVENSKE LJUDSKE GLASBE S PESMIJO« Kulturno društvo ODPEV Mala vas je v nedeljo, 23. 10. 2016, v vaški dvorani Muretinci organiziralo meddržavni koncert ljudskih viž, pesmi in folklore s predstavitvijo CD-ja »GODCI IN PEVCI SLOVENSKE LJUDSKE GLASBE S PESMIJO«. Na začetku koncerta je v nagovoru Predsednik KD pozdravil goste: gospo Pivec, direktorico Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavnika Občine Gorišnica in Folklorno skupino iz Madžarske, s katero preko Zveze Slovencev na Madžarskem dolgoročno sodelujemo na kulturnem področju. Zaradi državnih obveznosti je odsotnost pismeno upravičil Minister za kulturo RS Anton Peršak. Pozdrav je veljal tudi vsem nastopajočim in ostalim udeležencem koncerta. Na osnovi izdanega CD-ja »GODCI IN PEVCI SLOVENSKE LJUDSKE GLASBE S PESMIJO« so ljudski godci posneli tudi nekaj videospotov, ki se predvajajo po TV Slovenija in v zamejstvu. Gledalci jih lahko vidijo tudi preko računalnika. Sledil je pozdrav gospe Aleksandre Pivec, direktorice Urada RS, ki je opravičila odsotnost Ministra Gorazda Žmavca in čestitala KD ODPEV za doseženo in za dobro sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Poudarila je, da bo Urad RS Slovenije tudi v bodoče podpiral takšne prireditve in sodelovanje, saj s tem ustvarjamo vse pogoje za ohranitev slovenskega jezika, kulturne dediščine, ljudskega izročila in identitete pri zamejskih Slovencih. V imenu Občine je zbrane pozdravil Janez Ambrož, ki je tudi čestital KD ODPEV. V imenu Društva slovenskih upokojenk iz Madžarske in Zveze Slovencev je spregovorila predsednica Klara Podor. Nastopile so skupine iz Slovenije, folklorna skupina upokojenk zamejskih Slovencev iz Madžarske in bobnarka Tina iz Maribora, ki je igrala na afriške bobne. Preko nje je KD ODPEV povezan tudi z mostom Afrika-Slovenija. Potekal je dveurni raznoliki kulturni program: ljudski godci Trio Vetrnica, KD ODPEV, ljudske pevke s Hajdine, bobnarka Tina z afriškimi bobni in plesalcem, Folklorna skupina upokojenk pri Zvezi zamejskih Slovencev na Madžarskem, Pevci vasi KD ODPEV, Trio Vetrnica in Tina z afriškimi bobni, pevke upokojenke KPD Svoboda Ptuj. Ob koncu programa so vsi nastopajoči z gosti zapeli skupno pesem - En hribček bom kupil. V naslednjih letih ima KD ODPEV takšnih prireditev planiranih še nekaj, seveda če bo zdravje odgovornih in podpora z Ministrstva RS ter Občine. Zainteresirani gledalci pa so si lahko pogledali tudi koncert preko TV SIP, Branko Veselič, in podali svoje mnenje. Podeljena je bila zahvala za pomoč pri izdaji CD-ja, in sicer Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, podjetju Vzmeti d. o. o. iz Moškanjc, Reklamnemu ateljeju Babšek, d. o. o., podjetju Kotrans Muretinci Milan Kostanjevec in Baru Zinka Muretinci. Vsi nastopajoči, napovedovalka Karolina Putarek, DU Muretinci in TV SIP Branko Veselič so prejeli zahvale za sodelovanje. Nameni in želje KD ODPEV s sekcijami bodo še naprej ostali ohranjanje ljudskega izročila, kulturne dediščine in predstavljanje ZKD Slovenije, KD ODPEV, Občine Gorišnica, Ministrstva za Kulturo RS, Urada vlade RS za Slovence v Zamejstvu in po Svetu ter ZLTS Slovenije, ne samo po Sloveniji temveč tudi v tujini. Ob koncu leta 2016 želi KD ODPEV vsem občanom, Slovencem doma in po svetu ter ljubiteljem kulture »VESELI BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO LETO 2017«. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane Sortnost medu Med ni enak medu, to dejstvo zaznamo že, ko med okušamo. Akacijev med čebelarja ni enak akacijevem medu čebelarja soseda, še več, znotraj enega točenja se razlikuje tudi med nabran med panji istega čebelnjaka. Razlikujejo pa se seveda tudi medovi pridelani v različnih letinah. Večja pestrost je pri cvetličnih in gozdnih medovih, saj je pri teh medovih večja pestrost samega izvora medičine oz. mane. Medu ne delamo po re- ceptu, čebele osnovno surovino nabirajo v naravi in jih ne moremo usmerjati, kam naj letijo. Slovenija leži v srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote, in sicer Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje. Pestra geološka zgradba, razgibanost reliefa in dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, omogočajo visoko rastlinsko in živalsko pestrost, kar pa posle- dično vpliva tudi na raznovrstnost medu. Nastanek medu Med proizvajajo čebele. Na rastlinah nabirajo nektar ali medičino, ki jo izločajo rastline v nektarjih, ali pa pobirajo mano. Mana je izloček posebnih žuželk, ki sesajo rastlinski sok, izločajo pa sladko tekočino, ki jo poberejo čebele. Tako glede na izvor ločimo cvetlični med in med iz mane. Cvetlični med je Geografska označba SMGO DRUŠTVA DRUŠTVA svetlejše barve, med iz mane pa temnejše. Čebele osnovno surovino v medenem želodčku prinesejo v panj, jo obdelajo, zgostijo, dodajo izločke svojih žlez in shranjujejo v satju. Med, kot so ga proizvedle čebele, ne potrebuje dodatne obdelave, čebelar mu ničesar ne doda, niti ne vzame. Osnovna surovina medu v veliki meri vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Čebele ji dodajajo encime iz svojih žlez, ki sestavljene sladkorje razgrajujejo do glukoze in fruktoze, ki sta enostavna sladkorja, zato ju naš organizem lahko takoj uporabi kot vir energije. To je tudi vzrok, da je med boljši vir energije kot konzumni sladkor. Med tako vsebuje največ fruktoze, nekaj manj glukoze in malo saharoze, v manjši meri pa lahko med iz mane vsebuje tudi polisaharide. Razmerje sladkorjev je najbolj odvisno od vrste medu. Ker je fruktoza bolje topna v vodi kot glukoza, med z več fruktoze počasneje kristalizira, tisti z več glukoze pa hitreje. Tako bo cvetlični med kristaliziral veliko prej kot npr. akacijev. Če vam je med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma nar- Vrste medu aven pojav, ki se pri medu zgodi prej ali slej in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu in ne vpliva na njegovo kakovost. Kristaliziran med utekočinimo na vodni kopeli, s tem da temperatura medu ne sme presegati več kot 40 °C. V nasprotnem primeru se bodo v medu poškodovale ali celo uničile nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni, vitamini ... Med bo izgubil biološko vrednost, še vedno pa bo uporaben kot sladilo. Zato ga tudi, če želimo, da se bo ohranila njegova biološka vrednost, ne damo v vroč čaj. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo, kuhamo, ga dodamo predvsem zato, ker bodo dobile posebno svojevrstno aromo. Vrste medu Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogršči-ca, žajbelj, ajda .... In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov ... Čebele ne nabirajo surovine samo na eni rastlini. Večkrat se zgodi, da med nima tipičnih značilnosti določene vrste, v tem primeru ga lahko označimo kot cvetlični med ali med iz mane oz. gozdni med. Najbolj milega okusa je akacijev med. Barva tega medu je od skoraj brezbarvne do slamnato rumene barve. Ker je blagega vonja in arome, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče, pijače, pripravo sladoleda. Cvetnega prahu je v akacijevem medu malo. Kristalizira zelo počasi. Prijetno po svežini, lipovemu cvetju, mentolu diši lipov med, ki je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Lahko je nektarnega ali maninega izvora. V prvem primeru hitro kristalizira, če je po izvoru manin, pa se to dogaja počasi. Če vam je všeč bolj močan, grenak okus, potem je za vas pravi kostanjev med. Taje rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost. Kadar govorimo o medu iz mane, največkrat pomislimo na hojev in smrekov med. Smrekov med je rdeče-rjave barve, diši bolj nežno, po smoli, aroma je po sirupu smrekovih vršičkov, zeliščnih bonbonih. Včasih hitro kristalizira. Če čebele nabirajo mano večinoma na jelki, takemu medu rečemo h oj e v med, ki je temno sivorjave barve z zelenim odtenkom. Diši po smoli, dimu. Aroma je po smoli, po karameli, zažganem sladkorju, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov. Kristalizira počasi, v velike kristale. Med ni enak medu, razlike je možno znanstveno dokazati, zato ne pričakujte, da bo letošnji gozdni med takšen, kot je bil lanski. Med pač takšen je. Pester. Za konec Ljudje že od nekdaj uporabljamo med in druge čebelje pridelke. Med je bil tisočletja edino sladilo, pozneje pa so raziskovalci našli v medu še veliko drugih snovi, ki so koristne za človeka. Za ljudstva starih civilizacij je imel magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Izjemno so ga cenili tudi v starem Egiptu. Uporabljali so ga kot darilo vladarjem, saj so darilne posodice z medom našli v grobovih faraonov, znali pa so pripravljati celo medico. Kakovostne sheme medu Dandanes imamo porabniki možnost nakupa različnih živil, vse bolj pa smo pozorni tudi na način pridelave in kakovost živil, ki jih uživamo. Splošno znano je, da je priporočeno uživanje hrane iz domačega, lokalnega okolja, s čimer prispevamo k ohranjanju domačega kmetijstva. Pomemben del kmetijstva je tudi čebelarstvo, katerega najbolj znan in razširjen pridelek je med. Naravne danosti v Sloveniji čebelarjem omogočajo pridelavo sortnega medu, ob upoštevanju dobre čebelarske prakse pa lahko čebelar pridela in ohrani kakovosten in varen med, tak, kakršnega so proizvedle čebele. Na področju medu pri nas poznamo ekološki med in tri zaščite geografskega poimenovanja medu, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom. Z nakupom takega medu je porabniku zagotovljena višja kakovost pridelka, saj so za pridelavo tovrstnega medu postavljena strožja merila kakovosti kot v državnem Pravilniku o medu. Poleg tega je tovrsten med izpostavljen dodatnemu nadzoru, zagotovljena je njegova sledljivost tako rekoč od cveta do kozarca, znan pa je tudi njegov izvor, saj mora biti tako pridelan kot tudi polnjen in skladiščen na območju Republike Slovenije. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo prepoznate po unikatni prelepki, na kateri je jasno označeno, da gre za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Prelepka vsebuje simbol EU, ki označuje zaščiteno geografsko označbo, opremljena pa je tudi s serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost vsakega kozarca medu posebej. ... ■ ' DRUŠTVA Čebelarska praksa Slovenski čebelarji skrbimo za dobro čebelarsko prakso Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna gospodarska dejavnost. Urejeni slovenski čebelnjaki posejani po naši deželi predstavljajo spoštovanja vreden odnos čebelarjev do naše marljive kranjske čebele. V tujini smo poznani kot dežela odličnih čebelarjev, tuji obiskovalci pa so največkrat očarani nad lepo urejenimi čebelnjaki, saj takšnih ni mogoče videti nikjer drugje po svetu. Drobna plemenita kranjska čebela od nekdaj predstavlja simbol marljivosti, od njene dejavnosti v naravi je še kako odvisno naše življenje. Čebelarji imamo močno zavest za ohranjanje naše čebele, zato tudi skrbimo, da imajo čebele v naravi vse, kar potrebujejo, saj smo nanje čustveno navezani. Za njihovo dobro počutje skrbimo tudi z urejenostjo čebelnjakov in njihovih okolic, ki so pogosto zasajene z avtohtonimi medovitimi rastlinami, ki čebelam omogočajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu. Čebelarji v čebelnjaku poleg dela s čebelami pogosto najdejo tudi mesto za počitek in sprostitev, saj je znano da zrak iz čebeljega panja ugodno vpliva na počutje ljudi. Posebno pozornost posvečamo tudi pridobivanju čebeljih pridelkov. Pri tem upoštevamo dobro čebelarsko prakso, ki je osnovana na Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Dobra čebelarska praksa je poglavitna pri zagotavljanju kakovostnih in varnih čebeljih pridelkov. Čebelarji z udeležbo na izobraževanjih in izvajanjem dobre čebelarske prakse skrbijo, da je pridelava čebeljih pridelkov ustrezna. Na izobraževanjih pridobijo pomembne informacije, ki jim pomagajo pri pridelavi čebeljih pridelkov, kot so ustrezna urejenost prostorov za točenje, polnjenje in skladiščenje čebeljih pridelkov, izbira primerne opreme in pripomočkov, posod za skladiščenje in pakiranje, ustrezno označevanje čebeljih pridelkov... Standard na tem področju je v primerjavi z ostalimi državami zelo visok, saj ponekod smernic dobre čebelarske prakse, ki bi čebelarjem pomagale pri pridelavi čebeljih pridelkov, še nimajo. S Smernicami dobrih higienskih navad je po zadnjih podatkih seznanjeno več kot 80 % slovenskih čebelarjev, ki svoje znanje obnavljajo na vsake tri leta. Ob tem se seznanijo tudi z novostmi na področju zakonodaje, ki se nanaša na proizvodnjo živil živalskega izvora. Upoštevanje smernic je zelo pomembno, saj čebelar kakovosti pridelanih čebeljih pridelkov, ki jih proizvedejo čebele, ne more izboljšati, z neustreznim delom jo lahko le poslabša. Vodenje evidenc iz Smernic dobrih higienskih navad čebelarjem pomaga lažje zagotavljanje sledljivosti pridelanih čebeljih pridelkov. Vsak čebelar je produktno odgovoren za pridelane čebelje pridelke, z oddajanjem čebeljih pridelkov v kontrolne analize pa skrbi za spremljanje kakovostnih in varnostnih parametrov. Čebelarjem je pri njihovem delu v pomoč tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki omogoča svetovanja s področja tehnologije čebelarjenja, zagotavljanja varne hrane in ekonomike. Skrb za higieno pridelave čebeljih pridelkov je izredno pomembna, saj si potrošnik zasluži le najbolje. Tega se slovenski čebelarji dobro zavedamo in skrbimo, da so čebelji pridelki zaupanja vredni. Nataša Lilek, svetovalka za zagotavljanje varne hrane Nada Polajžer Sonček Društvo za celebralno paralizo Ptuj Sonček Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva področje vseh občin nekdanje ptujske občine in področje celotne bivše ormoške občine. Nastalo je že I. 1988, in sicer z namenom samopomoči - da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vklapljanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena celo življenje. A nove generacije prihajajo znova in znova - kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, katerega razvoj ne teče tako, kot je pričakovano, tj. zaradi poškodb možganov ali pa že kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in drugimi posebnimi potrebami - od njihovih najnežne-jših let, pa vse tja do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na nek način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, preko katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstveno-terapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, -o- / X JoNČeit DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO PTUJ - ORMOŽ da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je potrebno poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti programi jim poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (kljub temu, da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja - vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do njih. Vse to smo letos izvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot je prilagojeno plavanje v termah Ptuj, jahanje in fizioterapija, imeli smo tudi piknik, čaka pa nas še Božiček za otroke in še kaj, s čemer bomo lahko polepšali življenje našim otrokom in malce olajšali življenje njihovim družinam. Kljub temu daje delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev. Izredno smo veseli vsake pomoči v tej obliki - ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo državi poveste, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro veliko družin, ki potrebujejo podporo. Pa tudi sicer dobrodošli v našem centru na Ptuju blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, in poklepetali - če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! DRUŠTVA Ratko Matjašič Gorišnica se giblje Športna zveza Občine Gorišnica, ki združuje klube in društva na področju športa, je v letu 2016 organizirala in izvedla športni program »GORIŠNICA SE GIBLJE«, izvedbo katerega je v letu 2016 zaradi uspešnega kandidiranja na javnem razpisu omogočila Fundacija za šport Republike Slovenije. Športni program »Gorišnica se giblje« je obsegal redno športno vadbo, ki se je odvijala od januarja do sredine aprila in od oktobra do konca decembra, potekala pa je v Večnamenski dvorani Gorišnica. Dvoranski nogomet, košarka, odbojka in dinamična krožna vadba so se izvajale v veliki dvorani, telovadba za ženske je potekala v dveh skupinah v mali dvorani in v eni skupini v veliki dvorani, telovad-ba za otroke pa v mali dvorani. ,05 Športne aktivnosti so se v obdobju: GO a) od januarja do sredine aprila 2016 v posameznem tednu odvijale po naslednjem urniku: • vsak ponedeljek ob 20.30 dvoranski nogomet za rekreativce vasi Moškanjci, Cun-kovci, Tibolci, Zagojiči, Muretinci in Mala vas; • vsak torek ob 20.30 odbojka in košarka ter ob 18.30, 19.30 in 20.30 telovadba za ženske; • vsako sredo ob 20.30 dvoranski nogomet za rekreativce vasi Gorišnica, Zamušani, Formin, Placerovci in Gajevci; • vsak četrtek ob 17.00 telovadba za otroke, ob 20.30 odbojka, košarka in ob 18.30, 19.30 in 20.30 telovadba za ženske; • vsak petek ob 20.30 dinamična (krožna) vadba; b) od oktobra do konca decembra 2016 v posameznem tednu odvijale po naslednjem urniku: • vsak ponedeljek ob 20.30 dvoranski nogomet za rekreativce občine Gorišnica; • vsak torek ob 20.30 odbojka, košarka in ob 18.30, 19.30 in 20.30 telovadba za ženske; • vsako sredo ob 20.30 dvoranski nogomet; • vsak četrtek ob 17.00 telovadba za otroke, ob 20.30 odbojka, košarka in ob 18.30, 19.30 in 20.30 telovadba za ženske; • vsak petek ob 20.30 dinamična (krožna) vadba ter poskusno badminton in dvoranski hokej. Športnih aktivnosti v Občini Gorišnica so se lahko udeleževali vsi občani in občanke Občine Gorišnica, vseh starostnih skupin. Program športnih dejavnosti je bil namreč pripravljen tako, da je omogočal sodelovanje najširšemu krogu ljudi, tako predšolskim otrokom in mladim, kakor tudi odraslim in starejšim ne glede na spol. Pri izvedbi športnih aktivnosti je sodeloval strokovni kader, sestavljen iz članov športnih društev podizvajalcev. Znanja in izkušnje le-teh so zadostovale za strokovno organizacijo in izvedbo posamezne športne dejavnosti. Podiz- vajalce smo izbrali tako, da smo upoštevali kadrovski potencial posameznega športnega društva in njihove izkušnje pri izvajanju rekreacije v preteklih letih. V skladu z navedenima kriterijema smo za izvedbo posamezne športne panoge v okviru projekta »Gorišnica se giblje« izbrali primernega izvajalca posamezne športne panoge v letu 2016. Z izbranimi izvajalci so bile sklenjene pogodbe za izvedbo športne panoge, na podlagi katerih so se izvajalci zavezali, da bodo izvedbo dodeljene športne panoge izvedli strokovno in kvalitetno s strokovno usposobljenim kadrom in v obsegu, dogovorjenim s pogodbo za izvedbo programa. Za opravljene storitve se je Športna zveza Občine Gorišnica zavezala izvajalcu posamezne športne panoge plačati znesek v višini, dogovorjeni s pogodbo. Z organiziranjem in izvajanjem športnih aktivnosti za vse občane Občine Gorišnica Športna zveza Občine Gorišnica uresničuje enega od namenov delovanja, to je uveljavljanje in povečevanje števila športnoaktivnih občanov. Glede na število udeležencev v obdobju od januarja do sredine meseca aprila 2016, ko se je rekreacije v 329 izvedenih urah povprečno udeležilo 176 občanov, in v obdobju od oktobra do konca decembra, ko je bilo izvedenih 294 ur in se jih je udeležilo povprečno 182 občanov, lahko rečemo, da smo zastavljene cilje iz programa »Gorišnica se giblje« v celoti izpolnili oziroma celo nekoliko presegli, saj smo planirano število ur izvedbe programa presegli za 8,7 %, povprečno število udeležencev pa za 4 %. Marta T. Ranfl Tek Po celem svetu in v naši bližnji okolici je na cestah, ulicah in ostalih poteh moč opaziti vedno več tekačev. Ali je to modni hit ali nuja imeti dobro fizično kondicijo, da si kos vsakodnevnim zahtevam delovnega mesta in domačega okolja? Sama sem s tekom poskusila pred več kot desetimi leti, nato pa ga zaradi zdravstvenih težav skoraj popolnoma opustila. Ampak želja je tlela. Kljub močni želji in volji nisem imela dovolj vztrajnosti in poguma, da bi se zadeve resno lotila. Dokler se nisem dogovorila s podobno mislečo osebo z enakimi problemi. In naenkrat ni bil več problem zjutraj vstati, priti ob dogovorjeni uri na določen kraj in opraviti predvideno nalogo. Ker sva bile z vrstnico brez tekaške kondicije, sva se lotili postopnega treninga, ki je za začetnike objavljen na spletni strani aktivni.si. Če slediš programu, si po 8-10 tednih sposoben brez prestanka teči 45 minut. Noben program ne predvideva vsakodnevnega treninga, saj moraš telesu omogočiti regeneracijo. Izgovor, da ni časa, nikakor ni na mestu. Vmes je prišlo vroče in vlažno poletje, ki je bilo pravi preizkusni kamen volje. Za napredek si moraš postaviti cilj. Za leto 2016 sva si postavili cilj 10 km na ljubljanskem maratonu. Razdalja 10 km pomeni rekreativni Č75 tek. Vzdušje na prireditvi je bilo letos ob tekaško primernem vremenu izjemno. Bučna glasba, ogromno gledalcev ob trasi, veliko tekačev - vsako leto več. In vsak od teh ima svoj cilj - preteči razdaljo, doseči določen čas - vsi pa želijo uživati v svoji dejavnosti. Ker se vse prireditve spremljajo tudi na družabnih omrežjih, so se pojavili namigi, da bi začeli tudi tisti, ki gojijo željo, vendar nimajo poguma sami začeti. Teči ob cestah mimo naši dišečih polj in gozdov je zelo prijetno. SPOR" ŠPOR" Marta T. Ranfl RD Moškanjci-Gorišnica Člani RD Moškanjci-Gorišnica so v avgustu začeli s pripravami na novo sezono. Zaradi mnogih neznank po zaključku pretekle sezone in novega trenerja, sicer izkušenega rokometaša iz bližnje okolice Roberta Bezjaka, je bilo pred prvimi tekmami veliko negotovosti. Ekipo sestavljajo mladi rokometaši, priključili so se tudi štirje kadeti. Iz 1. B rokometne lige bodo zaradi novega sistema tekmovanja v nižji rang izpadle 4 ekipe. V jesenskem delu tekmovanja so rokometaši zbrali le 4 točke, ki pa niso realen pokazatelj dogajanja na parketu. Kljub ekipnemu duhu in borbenosti je ekipo obšla športna sreča, ko so bili nasprotniki v več tekmah boljši le za 1 gol. Pred ekipo je daljši premor. V tem času imajo namen trdo trenirati, potrebne bodo tudi okrepitve na določenih igralskih mestih. Sodoben rokomet je hitra igra, ki zahteva zelo veliko psihofizične pripravljenosti. Tudi v velikih, profesionalnih klubih ne razpolagajo z igralci, ki bi bili sposobni vzdržati tempo vseh 60 minut. Pomladanski del tekmovanja se začne 4. 2. 2017. Navijači, ljubitelji rokometa, vabljeni v Večnamensko dvorano Gorišnica. V goste bodo prišle ekipe: RK Rudar Hrastnik, RK Sevnica, RK Krško, RD Škofljica, RD Cerklje, RK Črnomelj in RK Radeče. Vsakih 14 dni igralci gostujejo, in sicer pri RD Slovan Ljubljana, RD Herz Šmartno, RD Mokerc Ig, RKSviš Ivančna gorica, RD Krim Olimpija in RK Brežice. Marta T. Ranfl KADETI Ekipo kadetov sestavljajo fantje, rojeni leta 2000 in mlajši. V jesenskem delu sezone so tekmovali v ligi Kadeti vzhod. V ligi so ekipe iz Velenja, Raven na Koroškem, Maribora, Ormoža, Ptuja in Murske sobote. Fantje trenirajo štirikrat tedensko pod vodstvom trenerja Draga Ranfia. Z ekipami, ki imajo enako zaledje, so fantje dobivali prvenstvene točke, v podrejenem položaju pa so bili pri igralcih iz velikih rokometnih sredin. Svoje so opravile tudi bolezni in poškodbe, ki pa so sestavni del vsakega športa. Kadeti se pripravljajo na veliki mednarodni novoletni turnir v Beogradu, ki bo v času od 27. do 29. 12. 2016. Po premoru se bo nadaljevalo tekmovanje v spremenjeni ligi. POPRAVEK Spoštovani bralci VESTI IZ VASI, v zadnji številki glasila »VESTI IZ VASI« se je pri objavi rezultatov 18. Vaške olimpijade v kategoriji »Viseče kegljanje - moški« zgodila manjša napaka. Namreč, tretjega mesta ni osvojila ekipa PRIŠLEKI iz VO Moškanjci ampak ekipa VO Formin. Članom ekipe VO Formin se iskreno opravičujemo. Ratko Matjašič, Predsednik ŠZ Gorišnica Ratko Matjašič Jutranja telovadba JUTRANJA TELOVADBA »Dober glas seže v deveto vas« pravi stari pregovor. In tako je tudi do odgovornih v Športni zvezi Občine Gorišnica prišel glas o Šoli zdravja. Da glas ni naletel na gluha ušesa, priča dejstvo, da se je predsednik ŠZ Občine Gorišnica v ponedeljek. 19. 9. 2016. sestal s predstavnicama Ptujske šole zdravja, ki sta mu predstavili Šolo zdravja in način delovanja lete. Dogovorili so se, da z jutranjo telovadbo poizkusimo tudi v Gorišnici. V soboto, 1.10. 2016, smo se ob 9. uri zbrali na občinskem trgu. Pet Gorišničanov in dvakrat več članov in članic Šole zdravja iz Ptuja in Markovcev, prepoznavnih po svojih oranžnih majicah. Uvodoma nam je gospa Marija Gabron namenila nekaj vzpodbudnih besed, nato smo že pridno telovadili. Strah, ki se je pojavljal ob pričetku uvajanja jutranje telovadbe v naši občini, češ, saj se občani le-te oblike rekreacije ne bodo udeleževali, seje kmalu razblinil kot milni mehurček. Od prve predstavitve jutranje telovadbe pa do danes ugotavljamo, da jutranja telovadba, ki jo je pred dobrima dvema mesecema prvič organizirala Športna zveza Občine Gorišnica, pridobiva vse večji pomen. Daje temu tako, kaže podatek, da se jutranja telovadba izvaja že v treh vaseh naše občine, in sicer v Gorišnici na občinskem trgu, v Zagojičih pred gasilskim domom in na Forminu prav tako pred gasilskim domom. V Gorišnici skupino vodi gospa Burdica Laura, telovadbe pa se povprečno udeležuje od 12 do 15 vaščanov Gorišnice. V Zagojičih skupino vodi gospa Milena Muršič. Jutranje telovadbe se tam prav tako udeležuje od 12 do 15 vaščanov, pohvalijo pa se lahko tudi z dvema moškima udeležencema. Na Forminu je organiziranje telovadbe prevzela gospa Majda Zrnič, telovadbe pa se povprečno udeležuje 10 vaščan k in en vaščan vasi Formina. V soboto, 3. 12. 2016, seje uresničila tudi ena od želja udeležencev jutranje telovadbe. Prejeli so prepoznavne oranžne tliš jopiče, ki jih je sofinancirala Športna zveza Občine Gorišnica. Pa še misel z zloženke Šole zdravja, ki jo podpira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije: Vsaktrenutekje lahko nov začetek! Skrbimo za svoje zdravje! Za udeležbo na telovadbi ne potrebujete predhodne kondicijske pripravljenosti, drage športne opreme ali polne denarnice. Vaje so preproste in primerne za vsakogar, izvajate jih po svojih zmožnostih. Redna in zmerna telesna dejavnost ima številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. Začeti dan s telesno aktivnostjo pomeni, da naš vsakdan obogatimo z dobro voljo in vadbo v dobri družbi. Vzemimo odgovornost za naše zdravje v svoje roke in naredimo korak naprej z vadbo 1000 GIBOV! ŠP0R' OBVE! Nina Koštomaj, mag. zakon, in druž. terapije V nasilju ni prostora za svobodo Sprejeta je bila novela o preprečevanju nasilja v družini, znotraj katere najbolj bode v oči določilo o prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Sprašujem se - zakaj? Če pravimo, da je udariti odraslega napad, udariti žival kruto, zakaj bi se sploh še spraševali, če je udariti otroka sprejemljivo. Na začetku in na koncu vedno govorimo o človeku, ne glede na starostno obdobje v katerem se nahaja. 79 let nazaj je Gustav Strniša v mladinskem častniku Vrtec objavil pesem »Šiba«. Pesem gre tako: »Šiba novo mašo poje! Očka včasih reče mi, meni pa tako tesno je, saj udarec me skeli! 5 CZ) % M ! Očka trudno se zasmeje: Dan na dan nagajaš mi, če te tepem, bolj kot tebe vsak udarec me boli! Saj so moje bolečine globje, segajo v srce, tvoja bol pač hitro mine - jaz pa nosim jo molče!« Pesem lepo, a boleče prikazuje stisko, ki jo ob izkušnji nasilja čuti žrtev. Ob tem ne moremo razločiti, ali gre v pesmi za deklico ali dečka. A to niti ni pomembno. Pomembno je prebrati in začutiti, kaj žrtev doživlja. Kaj pomeni, da otrok nosi bolečino molče in kaj sploh pomeni ta bolečina? Nasilje je bolečina in povzroči v žrtvi mavrico temačnih barv, strah, nemoč, žalost in obup. Ta mavrica se pojavi ob vsaki izkušnji nasilja, ne glede na starost žrtve. A bolj zgodaj, kot posameznik doživi vse to, prej se mu občutek varnosti zamaje pod nogami, prej doživlja svet kot nevaren, nepredvidljiv, poln napetosti in prej ima želje po razbremenitvi te napetosti. Odvzeta mu je svoboda do prostora, v katerem bi se lahko razvijal brez bremena napetosti. Njegovo vedenje se oblikuje znotraj nasilnega primarnega okolja, posameznik začne živeti v pazljivosti, prilagodljivosti, obremenjenosti s potrebami ali z vsebinami staršev, bližnjih. Pa poglejmo primer, ko je starš do otroka nasilen zaradi lastne stiske, ki jo doživlja na delovnem mestu. Počuti se neuspešnega, pritiskom in delu ni kos in ne najde odrasle osebe, ki bi mu lahko prisluhnila (otrok mu ne more), da bi se s pomočjo pogovora malo razbremenil. Namesto tega pride domov, otrok ob njem po nesreči razbije kozarec, ki se razleti po prostoru. Starš želi ob tem otroku sporočiti, da takšno vedenje ni v redu, a to sporočilo preda s kričanjem, mahanjem in kaznovanjem. V teh trenutkih napetosti mu njegovo vedenje pomaga, da se razbremeni. Toda s tem, ko starš v času svoje stiske reagira z nasiljem, prekine možnost, da bi se lahko z otrokom povezal, oblikoval, napredoval. Nasilje ne vzame svobode le otroku, žrtvi, jemlje svobodo tudi tistemu, ki nasilje povzroča. Dejanje otroka ga tako razburi, da ob vsej zmešnjavi v njegovi glavi in telesu ne zmore razumeti, kako to, da se je otroku to zgodilo, ne zmore si vzeti časa, da bi pogledal otroka, kako mu je, ampak bo zakričal, tako sprostil sebe in v tistem trenutku ne bo pomembna vsebina, ki se zaradi razbite- ga kozarca nabira v otroku. S takšnimi dejanji se v otroku nabirajo slabi občutki, ki so pomembno povezani z oblikovanjem otrokove podobe o samem sebi. Večkrat, ko bo starš sproščal svojo napetost s pomočjo otroka, močneje se bo v otroku oblikovalo vedenje, da bo vstopal v odnose z občutkom ogroženosti, ranljivosti, nevrednosti, ponižanosti, tako kot je vstopal v odnose z nasilnim staršem. Zaradi tega bo lahko zelo pazljiv na svoja dejanja, v stresnih trenutkih previden, prilagodljiv, prestrašen, sebi nezaupljiv. In ob tem postane manj odporen na stres, tolerantnejši za neustrezne odnose, ima slabšo podobo o sebi, razvije slabšo samozavest, občutek nesposobnosti. Hitreje lahko zavzame pozicijo žrtve, saj bo od drugih zahteval manj, hitreje jim bo pripadal, manj bo zahteval od njih. Na tak način si bo morda odvzel še večji kos lastne svobode. Ob vsem tem se ne rabimo več spraševati, če je udariti otroka sprejemljivo. Odrasli smo odgovorni za svoja dejanja. Velikokrat se soočamo z nemočjo, obupom in občutkom, da ne zmoremo nič spremeniti. A sprejeti vse to, je že začetek spremembe. Z delom na sebi smo lahko zelo uspešni. In res, vsak dan imamo možnost, da si povrnemo svobodo v svojem življenju. ar ATS VaJjlC Polona Toplak, univ. dipl. ped. in fil. Ob mesecu preprečevanja zasvojenosti Pri delu z mladimi in njihovimi svojci, ki se obračajo na nas zaradi težav, povezanih z uživanjem nedovoljenih drog, opažamo, da oboji pomoč poiščejo precej pozno. Najpogosteje šele takrat, ko se težave razvijejo do te mere, da posežejo že na vsa področja mladostnikovega življenja: težave v šoli, konflikti s starši, težave s policijo, finančne težave, zdravstvene težave, izguba stikov z vrstniki, ki ne uživajo drog ... Mladostniki so v začetnih fazah uživanja drog za poskuse odvračanja od drog praktično nedostopni. Začetno navdušenje nad novimi doživetji, odlično razpoloženje pod vplivom droge in dejstvo, da nekaj časa še vse teče brez zapletov, niso razlogi, zaradi katerih bi mladostnik iskal pomoč. Negativne posledice jemanja drog se v vseh svojih razsežnostih žal pokažejo šele takrat, ko uporabe drog že zdavnaj nimajo več pod nadzorom. Običajno tudi starši precej pozno ugotovijo, da njihov otrok uživa droge. V času adolescence se mladostnikovo vedenje in odnos do staršev spremenita, zato je težje ugotoviti, ali je neko vedenje posledica uživanja drog ali zgolj težavnega razvojnega obdobja. Drugi razlog, zakaj starši običajno pozno odkrijejo problem in poiščejo pomoč, je v tem, da si ne želijo priznati, daje njihov otrok zabredel v težave, saj je to spoznanje povezano z občutki nemoči, sramu, krivde in lastne starševske nesposobnosti. Kadar pri otroku opazite izrazite spremembe v vedenju, razmišljanju in videzu, obstaja možnost, da so le-te posledica jemanja drog. Znaki, ki jih ne smemo spregledati, so: zanemarjanje šolskih obveznosti, izostajanje od pouka, sovražno razpoloženje do staršev in uporništvo, nenadne spremembe razpoloženja, novi prijatelji, nepojasnjeno izginjanje denarja ali vrednejših predmetov, izposojanje denarja, zanemarjanje hobijev in drugih sicer priljubljenih dejavnosti, slaba skrb za osebno higieno in videz, spremenjene prehranjevalne in spalne navade. Izpoved mame odvisnika »Moj otrok je že več kot 15 let odvisnik od nedovoljenih drog. Začelo se je s travo in tako kot večina staršev sem tudi jaz spregledala prve znake zasvojenosti, saj sem prve spremembe vedenja pripisala najstniškemu uporništvu. Njegova pot v odvisnost se je stopnjevala ... alkohol, ekstazi, kokain in nazadnje heroin. Po več kot desetih letih uživanja drog, ko je ponovno izgubil službo, izpit za avto, ko je prodal vse, kar je imel, smo končno prišli do tega, da je vstopil v komuno - Skupnost Srečanje. A žal je ostal v komuni le dva meseca, nato je program zapustil. Takrat se je želel ponovno vrniti domov, vendar ga nismo sprejeli. Ob vsem tem sem se počutila strašno nemočno, razočarano, bila sem v veliki stiski. Nisem vedela in še danes ne vem, kje sem naredila napako. Ves čas sem se obsojala in se bala, da ne naredim take napake še enkrat, pri drugem otroku. Vem, da sem otroku želela vse najboljše in sem v danem trenutku naredila najboljše, kar sem znala. Kljub vsemu pa sem se soočala s strahovi ... srečevati ljudi, prijatelje, bala sem se obsojanja ... zato sem se začela zapirati vase in tako so se začeli rušiti tudi partnerski odnosi oziroma odnosi v družini. Spoznala sem, da potrebujem pomoč zase in posredno tudi za svojo družino. Vključila sem se v skupino za samopomoč staršem društva Ars VI-tae, kjer se srečujemo starši s podobnimi težavami ... Nekako sem z leti Če svojega otroka dobro poznate in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, potem boste lažje prepoznali, kdaj neka sprememba pri otroku nakazuje na problem in kdaj ne. V primeru, da posumite, da se nekaj dogaja, je pomembno, da ne vlečete prehitrih, nepremišljenih potez. Ne utapljajte se v občutkih nemoči in krivde, pač pa se lotite reševanja težav in najprej poiščite strokovno pomoč zase. Na ugotovitev, da vaš otrok posega po drogah, je nemogoče biti pripravljen, zato je to, da se poučite o zadevi, se pogovorite s starši, ki so sami prehodili podobno pot, in poiščete strokovno pomoč, prvi korak pri reševanju problema. Reševanje težav, pov-ezanih z jemanjem drog, je pro- p ces, ki zahteva veliko potrpežljivosti, doslednosti in tudi sprememb lastnega vedenja. Prav tako pa se je dobro zavedati, da je uživanje drog zgolj simptom, pod katerim se skriva nek drug problem, ki ga je potrebno razrešiti, če želimo, da bo mladostnikova odločitev za življenje brez drog stabilna in trajna. sprejela dejstvo, da ne morem več vplivati na odločitve svojega otroka in da se sam odloča, kakšno pot v življenju bo izbral. Vsekakor pa mu bom stala ob strani, če se bo kdaj odločil za ponovno zdravljenje. V društvo Ars Vitae sem vključena šest let in aktivno sodelujem tudi kot prostovoljka pri nudenju pomoči staršem odvisnikov. To počnem zato, ker želim pomagati staršem, da bi morda vsaj njim uspelo in se njihov otrok reši odvisnosti. Upanje za rešitev mojega otroka iz pekla odvisnosti namreč z leti zamira.« (K.L., 52 let) OBVE! Igor Belšak, pomočnik komandirja Nekaj nasvetov za boljšo varnost! Zimski čas je tisti čas, ki po lepem jesenskem delu od vsakega posameznika zahteva nekoliko drugačno vedenje, predvsem v smislu varnosti, oz. večjo pozornost na naravne pojave (dež, megla, sneg, poledica ...), ki lahko zelo vplivajo na našo varnost. O varnosti lahko govorimo z vidika udeležbe v cestnem prometu, na dopustu (na smučiščih), na drugih javnih prireditvah, kjer se pojavlja in uporablja pirotehnika, in še bi lahko naštevali. Ker policija pri svojem delu skrbi za varnost ljudi in premoženja, poskušamo s svojim opozorili vse občane preventivno ozaveščat na pravilno ravnanje v določenih trenutkih, da bi s tem zagotovili večjo varnost. V nadal-5 jevanju vam bomo podali le nekaj k koristnih informacij, g • V času božičnih in novoletnih praznikov, • v času dopustov, • v cestnem prometu, ob zimskih razmerah. Ne meči petard, obdrži vse prste! Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Poznamo več vrst: • Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • Izdelkov kategorije 2 ni dovolje- no prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, vendar tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Le varna smuka je užitek - nasveti policije za večjo varnost na smučišču Naj bodo dnevi, namenjeni sprostitvi, zabavi in športu, res prijetni. Skrb za varnost na smučišču mora biti zato na prvem mestu. Za red in sožitje na smučišču smo odgovo- rni vsi. Smučanje bo lahko veselo in varno le, če bomo uporabniki smučišč dovolj ozaveščeni, obzirni do drugih, previdni in odgovorni. Poznati moramo mednarodno veljavna vedenjska pravila in jih dosledno upoštevati. Spoštujmo tudi opozorila, odredbe in navodila nadzornikov, policistov in drugih oseb, ki skrbijo za varnost na smučišču. Poleg užitka prinaša smučanje tudi določeno tveganje. Velik porast števila obiskovalcev na smučiščih, novi načini in tehnike smučanja in drsenja na snegu, pa tudi novi pripomočki, dodatna oprema, slaba ozaveščenost, predrznost in neprevidnost številnih uporabnikov belih strmin so privedli do povečanja števila poškodb. Zato prilagodimo hitrost in način smučanja svojem izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram. Posebej pozorni bodimo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajmo pa le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča. Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle. Smučanje pod vplivom alkohola ali mamil je sk- rajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje in življenje drugih na smučišču. Pazimo na svojo smučarsko opremo oz. je ne odlagajmo tako, da bi ostala brez nadzora, in na druge vredne predmete, ki jih imamo s sabo. Zima v cestnem prometu -določbe o zimski opremi Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila na slovenskih cestah pozimi (med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta) in v zimskih razmerah (ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena ploskev) ali poledenelo (poledica)), opremljena s predpisano zimsko opremo. V skladu s Pravilnikom o delih in opremi vozil (Ur. I. RS, št. 44/2013 s spremembami in dopolnitvami) za zimsko opremo motornih vozil štejejo: 1) Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa; vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2) Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa; vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os; zraven tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3) Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4) Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako “M+S” ali "M.S" ali "M&S". Pred vožnjo poskrbite, da bodo stekla in vzvratna ogledala čista in da se z vozila med vožnjo ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Nizke temperature, led in sneg lahko voznikom povzročijo veliko neprijetnosti ali celo ogrozijo varnost cestnega prometa, zato pravočasno poskrbite za ustrezno zimsko opremo motornega in tudi priklopnega vozila. Na koncu še opozorilo vsem, ki se odpravljate na dopust med novoletnimi prazniki, da pred odhodom na dopust poskrbite za osnovne zaščitne ukrepe. Opozorite sosede, da boste dlje časa odsotni. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef... namreč, vlomilci in tatovi niso na dopustu! Vsem občanom Občine Gorišnica in bralcem glasila »Vesti iz vasi« želi kolektiv Policijske postaje <5 Gorišnica mirne in varne praznike Š5 ter srečno in uspešno prihajajoče g leto 2017! 0 Vir: www.policija.si obve: Sonja Golc LAS Haloze - sporočilo za javnost LAS Haloze bo v začetku leta 2017 objavil prve javne pozive za izbor operacij 5 M GO LU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 5. oktobra 2016 izdalo odločbo o potrditvi Lokalne akcijske skupine Haloze in Strategije lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Lokalna akcijska skupina Haloze (v nadaljevanju LAS Haloze) je na podlagi te odločbe za izvajanje podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« upravičen do največ 709.239,22 EUR iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP) in do največ 628.862,66 EUR iz sredstev Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). V novembru 2016 je upravni odbor LAS Haloze potrdil Pravilnik o postopku izvedbe javnih pozivov pri LAS Haloze, ki je osnovo za objavo javnih pozivov in je objavljen na spletni strani LAS Haloze. Na prvem javnem pozivu za operacije, sofinancirane iz naslova sklada EKSRP, ki bo objavljen v začetku januarja 2017, bo razpisanih 250.000,00 EUR. Za operacije, sofinancirane iz naslova sklada ESRR, ki bo objavljen v februarju 2017, bo prav tako razpisanih 200.000,00 EUR. Drugi javni poziv za oba sklada, bo predvidoma objavljen še pred poletjem 2017. Za vsaki posamezni sklad veljajo posebna pravila zato bosta poziva objavljena ločeno. Za vsak javni poziv bodo organizirane pred- Lokalna akcijska skupina Haloze PRJ Halo Cirkulane 56 2282 Cirkulane Tel.: 02 795 32 00, www.haloze.org, las.haloze@halo.si LAS HALOZE stavitvene delavnice, na katerih bomo predstavili vse pomembne informacije za prijavitelje. Pozivi bodo objavljeni na spletni strani LAS Haloze, www.haloze.org. Pri oddaji vloge na javni poziv je potrebno imeti že vso potrebno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, različna soglasja ipd.), zato pozivamo vse potencialne prijavitelje, ki imajo namen kandidirati na prvi poziv, da si potrebno dokumentacijo že pridobivajo. Posebnosti posameznega sklada na kratko opisujemo v nadaljevanju: 1. Poziv za izbor operacij, ki so sofinancirane iz EKSRP: • Stopnja sofinanciranja je do 85 % upravičenih stroškov, • Najnižji znesek sofinanciranja je 2.000 EUR, najvišji 60.000 EUR, • Upravičeni stroški veljajo od datuma izdaje odločbe s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ko se operacije tudi lahko začnejo izvajati • Operacija se lahko izvaja samostojno ali partnersko (samo prijavitelj ali več partnerjev), • Operacija se lahko izvaja na območju LAS Haloze (Občine: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk) 2. Poziv za izbor operacij, ki so sofinancirane iz ESRR: • Stopnja sofinanciranja je do 80 % upravičenih stroškov, • Najnižji znesek sofinanciranja je 5.000 EUR, najvišji 60.000 EUR, • Upravičeni stroški veljajo od datuma oddaje vloge na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ko se operacije tudi lahko začnejo izvajati, • Operacije se lahko izvajajo samo partnersko. Za ocenjevanje vlog, ki bodo prispele na javni poziv, bo LAS Haloze imenoval ocenjevalno komisijo (skladno z Uredbo CLLD). Poziv za ocenjevalno komisijo bo odprt med 9.12.2016 in 9.1.2017, objavljen bo na spletni strani www. haloze.org. Pri ocenjevanju vlog se bodo upoštevala sprejeta merila za ocenjevanje vlog, ki smo jo člani sprejeli v okviru Strategije lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Dokument in intervencijska logika izvajanja je objavljena na spletni strani LAS Haloze. Za vse dodatne informacije lahko kontaktirate vodilnega partnerja LAS Haloze, ki je PRJ Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Za morebitna vprašanja lahko pokličete na številko 02 795 32 00 ali pišete na elektronski naslov las.haloze® halo.si. OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA ZAVRČ GORIŠNICA CIRKULANE VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja- Evropa investira v podeželje EVROPSKA UNIJA I EVROPSKI SKLAD ZA I REGIONALNI RAZVOJ NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST Komunalno podjetje Ptuj, Občina Gorišnica Ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Gorišnica Obveščamo vas, da bo Komunalno podjetje Ptuj d.d. s 1. 1. 2017 novi koncesionar za izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, na področju občine Gorišnica. Za vse uporabnike storitve oddaje odpadkov, se sistem ne bo spremenil. Obstoječe posode ostajajo in jih bomo prevzemali na enakih lokacijah kot do sedaj. Enak ostaja tudi sistem zbiranja in ločevanja odpadkov. Nekoliko se bodo spremenili le termini odvozov odpadkov. O teh vas bomo obveščali preko spletne strani, kjer bo objavljen letni terminski plan odvozov, objave bodo tudi na zadnji strani položnice, občinskih glasilih in spletnih straneh občine, ter našega podjetja. V skladu z občinskim odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini in koncesijsko pogodbo, moramo letno posodabljati evidence in o tem obveščati občino. Za ta namen pa od vas, kot uporabnika storitve, potrebujemo določene podatke, zato vas prosimo, da nam le te posredujete v čim krajšem času na priloženih obrazcih. Izpolnjen in podpisan obrazec nam lahko posredujete tudi preko elektronske pošte, na enega od spodaj navedenih naslo- vov. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS št. 39/2010) določa obvezno ločeno zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov, katere je skladno z navedeno uredbo prepovedano mešati z ostalimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami na ekoloških otokih. V kolikor nimate možnosti lastnega kompostiranja, lahko naročite zabojnika za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v dveh velikostih: 120 ali 240 L. V kolikor kompostirate sami in ne potrebujete posode za kompostiranje, vam le te ne bomo dostavili, pod pogojem, da nam boste dostavili podpisano izjavo. V kolikor nam izjave ne boste posredovali, vam bomo posodo za biološke odpadke primorani dostaviti. Če želite svoje obveznosti poravnati s trajnim nalogom, izpolnite prejeti obrazec in nam ga posredujte. Vse nadaljnje informacije so na voljo pri kontaktnih osebah: • Splošne informacije glede izvajanja storitev: Dejan Bele, tel.: 02 787 51 82; E-mail: dejan. bele@komunala-ptuj.si • Informacije glede obračuna odpadkov ter računov: Urška Ciglar, tel.: 02 787 51 41, E-mail: urska.ciglar@komunala-ptuj.si JAVNA OBJAVA REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ Uprava enota Ptuj je na podlagi 13.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. list RS, št. 51/2014) izločila projekte individualne gradnje fizičnih oseb, ki jim je potekel rok hrambe 10 let, in sicer od leta 1995 do leta 2003. Projekti bodo predani v uničenje. Vse stranke, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v tem obdobju, lahko pred uničenjem dvignejo svoj projekt na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, soba št. 26, 1. nadstropje, vsak dan v času uradnih ur. Rok za dvig projektov je 3 mesece od objave. Upravna enota Ptuj 0BVEI 5 o 0 1 I 5 I |l lil Z Z W o £ ,3 9 g | lii LU O lu 7r 5 U u z < >B o s < o d z g | 0 1 EMB BIO| STE PAP S 1! 2 £ 11 ii 0 1 •S. o 1 f 'E | I ! i 1 .5 gg g 55 5 q o ° S E 1 ,= -§ :e- 5 S o ^ 2 0 o ^ " ^ ® | E S" § 1 I I c ra" 1 f | > 1 ■§ E i o O o > o □ < Q_ Q O X z er < > UJ Z < z < Od čo N I £ 3 § £ 6 5 II ,§ I ~§ I I o el S 2 2 = .5- CQ O M LO LU > O CM O « ro N > O N O > o o ec < O LU -J O * z < >w u s < N O m < o z >co a: o o >o —> o o < N O > O z 3 O ra "o en co c < O Z >co o: o o ro c >o n O s O 2 2 7 ti 7 2 7 ti o 5 s s 2 o z p 2 i R g ti ti 8 N 2 ti 8 s s z 8 S 8 i R 2 ti 8 ti O 1 1 2 2 z ti r ti 2 s s ° y P P 2 *| ti R 2 2 2 1 ti 8 ti p tij s R 2 2 2 o 8 ti O ti z ti Is 2 S 2 3 R S ti z z 8 R 2 2 “ 2 ti R 8 ti O 1 1 ti 'i o. S S $ . S 7 8 ti O ti z O 2 8 2 1 ti ti 8 a 2 S S 2 2 2 2 ti R 8 ti 2 ti £ O O 1 1 a 2 1 c z S s S S -S z P 2 g z ti ti 8 2 ti 8 ti S t z $ s $ ti 8 1 2 ti 8 P 2 Is z til ti 21 I r R fj 2 O O 2 ti ti R 2 1 ti 2 ti 8 O 1 f 5 L S s 2 i N 2 2 o 8 O ti £ ti a 2 Iti 2 ti ti S s ti z z 8 N 2 8 7 2 ti ti 8 1 O ti š| oj S “ “ $ ti 8 8 P 3 z O 2 ti 2 ti s 8 2 O J. 1 ” R P | 1 2 1 L_ti 2 1 ti 2 ti ti 8 2 ti z O 2 E 3 z R 2 2 1 o ti z O 2 S z ti R 8 2 tij 8 2 S £ 8 N 8 ti 8 2 ti 8 O 2 j ti _ z ti a i 2 a 5 2 S o | 1 o 1 _ 2 8 ti u z ti O N 2 1 ti 2 ti 8 O ti 2 ” 2 H 2 2 1 o 8 O ti z ti ti 2 1 ti i 2 ti a 5 ?! o £ z 8 ti 2 It ti 2 ti ti 8 O ti z O ?! - g S 8 8 P g 1 ti z P 2 i ti 2 ti ti 8 2 ? S p 2 ti 2 ti 2 § ti ti 8 2 ti S P 2 1 a z = m 2 ti o z P o 1 1 2 i ti _ z ti ti 8 2 ti 8 « z $ 8 ti 8 2 I ti 8 O 2 8 ti 1 z ti ti i 2 1 sl ” h- 8 2 1 J P P 2 i 1 a z ti ti 2 BIO STE ZC 2 ti 8 P ti 2 N 2 2 ti 8 1 S P S 1 1 ti z ti ti 2 1 K a 2 ti ti •= š z z ti ti 2 ti 2 ti ti 8 O ti £ O * $ y 8 8 P ti £ O 1 1 2 1 ! a 2 ti ti 8 t 2 - to p 2 1 S a 2 1 č a 2 ti ti 8 2 i ti £ P 2 ti z n CM 2 š š z P 2 — 1 7 a z ti ti 8 2 ti 8 M - z 8 ti 8 ti 8 2 ti 8 O 0 1 1 i 2 i S a z ti 2 e ti - Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December KOLEDAR ODVOZOV za leto 2017 Občina GORIŠNICA, naselja: MOŠKAJNCI, FORMIN, PLACEROVCI, GAJEVCI, MALA VAS, MURETI 5S § § o d | § 11 _q _q o o O D 5 Ž Jg OD E X > z i§ 0 cn iš | ° Us " ra O o > O c5 c 0 (D 01 E o I « c _ro 1 s i II I E .§ ! 1Ž 5 > O Q < CL Q O X z IX f š LU Z z < X co N t 11 11 £ a g -P II II : "g O Q_ 'ro is 3 "O 'fr s £ c -D f >8 S 53 , 11 af" f ° o" s 's - lil lil "K o. s ~ 11 o s c -o (TJ O) !8) ■O o č j 1- o ro 5 5 5 "O is > § 5 M 1 s 5 OBVE!