Enakost
Anton  Debel j ak
Človeški brat, moj davni prednik Moesus, ki hrul si po Balkanu neustrašen; skopuh, grabijivec, judež samopašen; ti bogatin, težak ko stari Krezus;
divjak, krvav in krut ko galski Hesus; ti vetrnjak, slabič boječ in plašen; mladič, a tudi Tom železnomašen, in vernik, blag ko sam premili Jezus ...
Mi vsi iz enega prišli smo vira, zapored ista zemlja nas požira, zapored ista nas tema zastira.
Na vek utihne zvonki glas iz grla, na veke misel v glavi bo zamrla, ko žarnica duha se v njej bo strla.
171