237
Zgodovinske stvari.
Valvazor na Šajarskem.
Spisal P. pl. K a d i c s.
Kar je preslavna Valvazor eva knjiga „Ehre des Herzogthu . i Krain" izhajati začela v ličnem novem natisa v u aznikovi tiskarni Ljubljanski, kateri sem jaz, naprošen od gospodov izdateljev, kratek životo-pis dodal Valvasorjeve rodovine od njenega prihoda na Krajnsko iz Laškega do njenega pomrtja, obrnila se je iznova pozornost na to plemenito rodovino. Napotilo je tudi mene to, slediti dalje po zgodovini Valvasorjev, ki niso samo na Kranjskem, temuč tudi na Stajarskem po ženitvah in posestvih veliko čast in veljavo dosegli.
Priče temu so odlične slike (podobe) v gradu Plan-kenwartskem pri Gradcu. Sploh znana popotnikom, ki se po železnici iz Dunaja v Gradec ali iz Gradca na Dunaj peljejo, občudovana je romarska cerkvica „Strassengela z njeno gotiško stavbo in z njenim stol -pom, ki je v mali obliki podoben Dunajskemu Št. Šte-fanskemu stolpu, iz gozdne goščave kvišku v sinji zrak štrli in o katerem pravlica cel6 pripoveduje, da jo je prav tisti stavbeni mojster zidal, ki je zidal Dunajsko stolno cerkev. Blizo te cerkvice, ki je bila patronica naših koncem unega stoletja prestalih Cistereenznih samostanov v Zatičini in Kostanjevici, pelje gozdna pot v lepi grad Plankenwart. V vzhodnem velikem stolpu tega grada se nahaja zbirka slik Valvazor-jeve rodovine, večidel gospa.
Pred vsem se nam prikaže lepa postavna gospa, s posebno duhovitim pogledom, črno oblečena, to je Ana Rozina Valvazor j eva, rodom grofinja Barbo-Waxensteinska, — potem gospa v beli obleki z dragocenimi čipkami, to je Ana Kristina Val vaz or-jeva, rodom grofinja Schrottenbacb, — dalje Ana Marija Valvazorjeva, rodom baronica Rauber — gospd s sila ostrim zapovedajočim obrazom; sivi njeni lasje, ki obdajajo ponosno glavo, in pa črno-siva obleka dajejo posebno resnobo tej gospej; dalje vidimo ondi Ano Elizabeto, rodom pl. Rabatta-Dornberg, ki se odlikuje v svilni rujavi obleki, — in z dragoceno okinčano glavo nam stopi nasproti Ana Eli za, rojena grofinja Auersperg. Potem pa ogledujemo dva možka iz rodovine Valvazorjeve : barona Ivana Ka-rola Valvazor j a v črni dvorni obleki z veliko alonž-baroko in pa mladega Jerneja Valvazor j a v lični rujavi obleki. Al koj zagledamo zopet dve gospe Valva-zorke, namreč Emerancijo Valvazor, rojeno gro-finjo Khisl in pa najkrasnejšo izmed vseh — res pravo čudo ženske lepote — Agnezo Valvazor, rojeno baronico Scbevr.
Na vseh slikah vidimo grb Valvazorjev, ki na zgornjem zlatem polji kaže črnega orla, na srednjem rdečem tri bele stolpe, na ^spodnjem modrem pa zlati šah.
Al tudi drugej na Stajarskem se nahajajo spominki na Valvazor j a. Tako na Laškem (Tiiffer) na zidu pokopališča dekaniji nasproti, ki je bil nekdaj na cerkvi bolnišnični, katere pa dandanes ni več in ki jo je ustanovil Valvazor. Ta spominek, lepo en basre-iief izpeljan, kaže v 8 podobah vstajenje od mrtvih. Ravno tako lične se kamnitne podobe viteza s svojo z zagrinalom  zakrito  gospo.    Napis na  tem spominku
se glasi: „Confidite, ego vici mundum! 3d) btn bte 5Iuf-erftefyung unb ba$ Seben, toer an tntcfy gtaubt, ber tmrb teben, ob er gleid) ftiirbe, unb ber ba lebt unb gtaubt an mtd), ber tmrb ntmmer fterben. §ter ttegt begraben ber Sbt unb SIjren* toejte §err -Sol). 53apt. 23att>afor $um Ltyurn* am= §>art unb *Pfanbhtl)aber ber §errfcbaft St^ffer ber geftorben tft am 2. Lag •Kofcember be$ 1581 3afyr unb fetne ftiau Smerantia bte etne geborne StSltn unb geftorben tft am 19 Sag Sanuarti be8 1572 3afyre8 ber fett. ®ott genebtg unb barmfyeqtg fettt 233tHe 2Imen."
Naposled naj še omenim, da tudi na nekdanjem pokopališči mestne fare Mariborske počiva en Val-vazor, namreč baron Karol Valvazor, ki je po Mariborskem mrtvaškem spisku ondi leta 1761. umrl, 57 let star.
V opatiji St. Lambrehta 11. julija 1877.
238