Kako f lado Slalln Rusljo Koncem junija tega leta jt bll 16. občni zbor ruske komunistične stranke. Na tem zborovanju je imel prvo In edino besedo generalni tajnik stranke Stalin, vsemogočni vladar Rusije. Podal je poroCilo o delovanju stranke od 15. občnega zbora, ki je bil v decembru 1918. Poročilo je trajalo deset ur ter je vsebovalo vse, kar se da poivedati o boljševiški notranji in zunanji politikl. Pravzaprav je vaebovalo lamo to, kar služl tej politikl v potrdilo in pohvalo. Kritika uradne boljBeviške, to je Stalinove politike ni v Rusiji dovoljena, kdor pa bi _e drznil to politiko grajati ali celo pobijati, bi tvegal zapor ali prognan_tvo v Sibiriji ali pa izgnanstvo Iz ruske države. Ker pa ni dosti ljudl, ki bi kaj takega tvegali, zato se na občnem zboru ni nobeden oglasil protl, marveč so vsi Stalinu pritrdili. Tako bo Stalin ostal, kar je bil, diktator Rusije ter bo to ogromno državo vo4il in upravljal dalje. Kako jo bo upravIjal? Petletnl gospodarskl na.tt. Boljševiški program zahteva, da M mora odpraviti vsa zasebna lastnina, _asebna proizvodnja in zasebna trgovina: vse to se mora podržaviti. Ko je po boljševiški revolucijl leta 1917 boljševizem začel izvajati svoj program, je nastala velika zmeda, iz katere bi se bilo razvilo splošno razsulo In propad boljševizma. To je bil uvidel najsposobnejši boljševiški voditelj Lenin, ki je popustil v bistvenih programskih točkah ter je proglasil novo ekonomsko (gospodarsko) polltiko. Dovolil je za3ebno trgovino med mesti in deželo, dal je zemljo kmetom ne ravno v posest, pač pa v deden zakup. Tako se je v državi sami -ačel zbirati kapital, še več denarja pa J« prišlo v državo iz inozemstva. Zopor takšno gospodarsko politiko se je po Leninovi smrti dvignila opo-icija čkitokrvnih komunistov, ki so -ahtevali brezobzirno izvršitev komunističnega programa v vseh točkah, -lasti tudi z ozirom na agrarno (poljedoisUo) politiko. Na Pelu te opozirije je bil Trocky. V boju proti Stalinu je Trocky Dropa^iOl tcr mornl Zvir t:ti Rnaijo. Trockepa nazoro pa si je Stalin prisvojil ter i« na njibnvi osnovi izdelal svoj petletnl gospodarakl načrt. Kaj hoč« ta načrt? Ta načrt sega časovno od 1. oktobra 1928 do zadnjega septembra 1933 — zato se ruski imenuja pjatiletka petletnica — ter odrejuje popolno industrijalizacijo in komunizacljo Rusije. Industrijska produkcija naj se potroji, površina poljedelskih nasadov pa razširl za eno petino. Proizvodnja premoga bl se imela od 36 mflljonov ton, kakor znaSa sedaj, do konca petletnice povišatl na 68 clo 70 milijonov ton. Proizvodnja umetnih gnojil, ki znaša dancs 800.000 ton, naj se bi dvignila na 5 do 8 milljonov ton. Prldobivanje nafte naj se povzj_.8 o_ 11 milijonov do 21 milljoocv ton. Sedaj ]e v ruskl industriji zap-jslenih 13.000 inženerjev, koncem petlotnice pa Jih bo 33.000, Stevilo delavcev pa naj se bi povišalo od 3 na 5 mlliJonoT. StroSki za ta gospodarski načrt so preračunjeni na 88, odnoano 41 milijard dolarjev: lepa svotica, pa kje se bo dobila? Brez finančne pomoči Inozemstva je to nemogoCe. Stalln ln ves boljževiSkl uradni ustroj zatrjujeta, da se lzvajanje petletnega načrta vrSl b -elikim uspehom. V dokaz navajajo boljgeviki razne ?.tevilke, ki bl v resnici mogle dokazati napredovanje proizvodnje, ako bi bile resnične. Toda številkarn boljševikov gr.e še manj voces nego njihovim besedam. Tako so lia primer poslali v svet številke o povečanju izdelare avtomobllov v državnih tvorn!cah t Nižjem - Novgorodu, kjer bo v letu 1929/30 i_delanih 90.000 tovornlh in 30.000 osebnih avtomobilov. V resnicl pa v Nižjem Novgorodu ni nobene tvornlce za avtomobile in se vobCe v Rusijl na leto ne izdela več nego 500 avtomobilov. Kar se tiče izvrševanja petletnega načrta v poljedelstu, so se boljševiškl agitatorji na deželi z vso ra-oCjo vrgll na delo za kolektive = skupna velika posestva. Kulake = premožnejše ve.je kmete so pregnali z njihove zemlje, srednje in male kmete pa so pregovorill ali prisilili, da so z zeml]o, ki so jo imell v zpkupu ali so jo obdelovali kot svojo, pristopili k velikim skupnim pos?štvom, ki jih oznaCui-ejo kot, žitne fabriko. PoPim po biii čo polnvicr« leta 1929 p^državlioni kaV-ni . miHio- nl hektarje- zemlje, ]e do marca 1930 podržavljenje zaaeglo 2e 60 milijono* hektarjev. To j« bilo preko sredster in zmogljivosti ruskega gospodarstva, ker ni bilo mogoče tem novim »žitnim fabrikam« dati na, razpolago ne strojev ne gnojil ne živine ne vozil n» orodja ne semenja, pa tudl na ves(??Ja in volje za delo pri kmečkih ljudeh. Stalin se je začel batl, da bo poljedeiska proizvodnja padla, ne pa da bi _• povzdignila, kakor je namen njegovega načrta. Zato je prevročim komunlsti.nim agitatorjem na deželi zaklicali Tovariši, le počasi! Nagllca na dežell ni dobral Edo ima Rnsijo v rckah? Rusija šteje 146 milijonov prebivaicev. Nad temi ogromnimi milijoni vlada mala, prav mala manjšina, io jo komunistična stranka, ki šteje 1 <lo 1 in pol milijona ljudL O novem letu 1928 je štela komunistična stranka nekaj nad 1 milijon Clanov, in sicef 497.000 delavcev (40.7%), 130.000 kmetov (12%) in 573.000 nameš.encer (47%). Po čiščenju, kl se je izvršilo v stranki, je število njenih članov 1. julija 1929 znašalo 1 ln pol milijona, in sicer 725.000 delavcev (46%), 201.000 kmetov (12.9%) in 628.000 nameščencer (40.5%). Stranka ima svoje zastopnik« po vseh občinah in obratih. To so.krajevni in obratni sovjeti. Ti se zložijo v okrajne sovjete, okrajni v okrožna, okrožni v gubernijske, ti pa v državn* s svojim kongresom (zborom). Nad strankinim vodstvom vodi nadzorstvo osrednji izvršilni odbor, kl pa se mor« bolj redko sestati, zato se izmed njega izbere osrednji odsek s svojim političnim birojem (uradom), ki je vtelešeno strankino vodstvo in ki ga vodl Stalin. Vzporedno 3 strankino organizacijo je zgrajena državna organizacija. S pomočjo svoje organizacije obvladujejo boljševiki, kl so kakor rečeno velika manjšina, celo razsežno Rusijo z njenim ogromnim prebivalstvom. Poleg strankine organizacije je drugi neogibni steber njihove moči rdeča armada. Ta armada, kl je najmodernajše oborožena in opremljena, štej« 562.000 tisoč mož, h katerim je še treba prišteti nad 300.000 mož teritorijalnih (ozemskih) sestav. Cela stalna armada torej šteje okoli 1 milijon oboroženih mož. Njeno rezervo tvorijo vsi proletari, ki so od 18. do 50. 1-sta zavezanl voiaški dolžnostl. Tako oJ>- v__iuje _.Qljševi__._ sifAJika Rusiio. Njena vlada je _iajna_il_.oiša, ki je giogoča. O kakšnl svobodl iii nlii sledu, vselej an povsod samo slrabtova.nje in nasilje. Prenapolnjene je&e so najboljšl dokaz za rarmere, Td vladajo v Euslji. Niti z Bogom občevati v molitvi In bogoslužju ni človeku svobodno, verske in cerkveue orgaaizacije so vi_o_,o obdačene, svoiega premoženja oropanc In kruto preganjane. Vlada podpira brezbošlvo, ki se ˇ njem vzgaja ruska mladina. Z neprimernim nasiljem se tudi izVaja petletni Stalinov gospodarski načrt. V industriji znaša na Ruskem delovni Ł_s 8, ponekod celo 7 ur. Delavel pa delajo po 4 do 6 ur r,& teden več, 1d> sicer v prid pjatiletke. Komunisticni zaupniki se namreS v vseli podjetJlh z vsemi silami zavzemajo za to, da flelavci sklencjo po 4 do 6 prostovoljjiih nadur na teden ter da se za te nadure odpovedo vsaki plačL Tako mora ubogi ruskl delavec garati, se mučiti, trpeti, stradati, hoditi raztrgan in razcapan samo _a to, da se Izvrši j_or_unlstič_.i program. Ne sme niti Vprašati, ali je ta naCrt v prid delav¦kemu stanu, ruskemu narodu in drpavl, samo d«lati, trpeti in gladovati tnore in mora komunistitnim na.elom Jaa ljubo. V Rusiji vladajo, kar so tiče prehra»c prebivalstva, takšne In Se hujša ra__»ere, kakor «o vladale v drugih evropskih. državah za časa svetovne Tojne. Ljudj-e dobivajo živila, In sicer ¦vsa živila samo na karte, _q še to, kar doMjo, je slabo. Kar je boJjše, se doIoCi xa izvoz iz države. Največ ]e Rusija že od. nekdaj tzvažala poljedelskih proizvodov, zlasti žita. Izvoz žita je _naš_l t vrednosti: 1913 leta 594 milijonov zlatih rubljev, 1923 leta 107 milijonov _latih rabijcv, 1924 leta 145 -eilijonov, 1925 leta 51 milijonov, 1926 leta 94 milijonov, 1926/27 leta 200 milijonov, 1927/28 leta 23 milijonov zlatih rubljev. Kakor se vidl iz teh številk, je poljedelska prolzvodnja v Rusiji strašno padla ter dale* zaostaja za ono pred svetOTiio vojiio. BoIjSevikl M ra_i izvoz žita dvignili, da bl dobill denar za svojo državo, ker denarja pogrešajo na vseh koncih in krajih. Iti kako bl boljševiško agitadjo po raznih, skoro vseh državah Evrope in po svetu plačali, _e ni denarja?1! Zato so kinetu vzeH zemljo ter ga napravlli za delavca t državnih žitnih fabrikah, samo da bi se pridelalo veC _ita za izvoz. Veliko vprašanje je, ali bodo boljševiki to dosegli. Verjetnejše in skoro gotovo Je, da se to ne bo zgodllo. Rusko Ijudstvo, ruski delavec, ruski kmet pa se mora žrtvovati, mora se m.čiti in mora gladovatl za Izvršitev komunističnih načel in načrtov.