izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošilj
po posti pa za eeio ieto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 7. januarija 1885.
Obseg: Vabilo gospodom družbenikom c. k. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani. — Kako nam ie sadno
drevje na .talnem mesta pravilno oskrbovati? (Dalje.) _ O naši živinoreji. (Dalje.) _ Gospodarske novice
Prioroste ročne gare (voziček). — O vpeljavi taks za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov. Jugosiovansk. klub v državnem zboru. — Mnogovrstne novice. — Zamet v stepah. (Dalje.) — Naši dopisi.
gospodom družbenikom
družbe
kmetij ske
na občni
zbor y Ljubljani
28. dne jaimarija 1885. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začoe ob 9.
uri do polu d ne.)
Program obravnavam:
Predsednik prične zborovanje.
Poročilo o delovanji centralnega odbora.
3, Predlog družbinega računa za leto 1883. in proračuna za leto 1885.
. Račun in proračun, katera družbeniki uže v rokah
azpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni
imajo, družbe kmetijske
4
Poročila in predlo
sameznih družbenikov po predpisu pravil.
podružnic in predlogi po
19
družbenih
po
odbornika v centralni odbor, namesto
Volitev 1 22. družbenih pravil izstopivšega Priznanje častnih diplom za hvalevredne
sluge v poljedelstv
. Volitev častnih
za
dopisujočih družbenih udov
Poročilo o podkovski šoli v Ljublja
Centralni odbor c
kr
kmetijske družbe
kranjske.
Ljubljani 21. decembra 1884.
Karol baron Wurzt>aeh - Tarmenberg
predsednik.
?
Gustav Pire
tajnik.

Gospodarske stvari.
Kako nam
sadno drevje na stalnem
mestu pravilno oskrbovati?
Spisal M. Ran t.
(Dalje.)
in pa tičji lim morajo se raz sadnega drevja
delo in trud zaman.
Gobe
radikalno odstraniti", sicer bilo
Mesta, na katerih ti drevesni „šeškarji" rasto, morajo se do živega in zdravega lesa dobro in popolnem izre
zati

da se jim tako vse koreninice totalno odstranijo
rane
Na ta način sadnemu drevju zadane in napravlj morajo se potem z premogovim katranom dobro zama-zati. Mesto katrana more se tudi za tak zamaz s prav dobrim vspehom rabiti zmes, katero napravimo iz 1 kilo
črne smole in pa iz
kilo prešičj
maščobe
obedvoj
se skupaj stopi in dobro pomeša , da se smola ovolni in mazilo je gotovo.
j
f) Ob snaženji sadnega drevja moramo tistemu še posebej tudi vse bolne in ranjene dele očistiti; na takih mestih naj se vsa trohljad do svežega, živega lesa čisto
a rane pa potem dobro zamažejo , da ne more
izreže
nje zrak in mokrota
s čemur se dalnje trohnenj
prepreči in se poškodovana mesta zopet po kambij
1 • • / • liio in
služi domačemu
ob-
acelijo. Za take operacije na sadnem "drevji
djerejcu posebni „izrezovalnik
ali
„čistilnik" drevesnih bolnih delov, ran na deblu itd., kateri ima vpognjeno rezilo, s kojim more se trohljivi
les tudi v globokejših drevesnih ranah sigurno izrezovati, česar pa z navadnim nožem vselej doseči mogoče ni.
predstoječem omenjal sem na kratko najnavad-nejšega orodja, katerega domači sadjerejec pri razredje-vanji drevesne vejine krone in dalje pri snaženji sadnega drevja rabi in neobhodno potrebuje.
Perijoda ali čas, kedaj in pa kolikokrat naj domači sadjerejec svoje sadno drevje v (drevesni) vejini kroni
razredjuje in druge dele njegove ravna se deloma po drevesni starosti, deloma
osnaži, določuj
in
in kraj u stalnega drevesnega nasada, a deloma po posebnih svojstvih posameznih drevesnih
vrst in sort. Vendar je pa domačemu sadjerejcu treba
r
rt
t'






O
w