Trst: davek IMU na prvo stanovanje 3,9 promila /6 Kriza gradbeništva v Sloveniji spravila v težave goriško podjetje Predsednik slovenske konzulte Ivo Cotič ob zaključku mandata: »Goriška občina znižala stopnjo zaščite« / 14 Kako rešiti Verdijevo gledališče? Primorski Dobri odnosi, odprti problemi Rado Gruden Obisk slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca pri italijanskem kolegu Giuliu Terziju v Rimu je bil predvsem vljudnostne narave. Šlo je za prvo uradno srečanje, na katerem sta po pričakovanju potrdila dobre odnose med državama. Odprtih vprašanj podrobneje nista obravnavala, čeprav se jim povsem izogniti tudi nista mogla. Dogovorila pa sta se, da bosta državi o vsem, kar bremeni odnose med Ljubljano in Rimo, konkretno spregovorili na junijski medministrski koordinaciji v Ljubljani. Kar zadeva manjšino, je treba realistično ugotoviti, da en sam obisk, ki je bil povrh vsega še prvi, ne more rešiti problemov. Je pa pomembno, da se o njih govori in italijansko stran opozori, da problemi obstajajo in da Slovenija pričakuje, da jih bo Italija rešila na tak način, da Slovenci v Italiji ne bodo plačali računa za krizo na svoji koži. Važno je tudi, da imata državi dobre odnose, saj je v prijateljskem ozračju marsikateri problem lažje in hitreje rešljiv, kot pa če se dva morda gledata kot pes in mačka. Na rimski obisk ministra Erjavca smo z določenim pričakovanjem gledali tudi na Primorskem dnevniku. Odgovora na vprašanje kakšna usoda nas čaka, nismo dobili. Smo pa dobili vsaj signal, da se o dnevniku razmišlja in da ga je Erjavec kot najbolj pereče vprašanje predstavil tudi Terziju. Kot prvi korak je to morda dovolj, vendar pa bodo morala v kratkem slediti tudi konkretna dejanja, saj bi bilo čakanje na junij v trenutnih razmerah za Primorski dnevnik lahko usodno. dnevnik SREDA, 28. MARCA 2012_ Št. 74 (20.397) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Včeraj srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Italije Erjavec in Terzi potrdila dobre odnose Govor tudi o Primorskem dnevniku - Razstava ob 20-letnici navezave odnosov kakšna usoda nas čaka Karl Erjavec (levo) in Giulio Terzi sta nazdravila dobrososedskim odnosom med Slovenijo in Italijo ansa ITALIJA Koalicija napoveduje reforme RIM - Medtem ko ostaja odprto vprašanje reforme trga dela, so se včeraj zbrali voditelji strank vladne koalicije in potrdili pred nekaj tedni načelno sprejeti dogovor, da bodo do konca zakonodajne dobe izvedli nekatere ustavne reforme in sprejeli nov zakon za parlamentarne volitve. Alfano, Ber-sani in Casini nameravajo med drugim zmanjšali število parlamentarcev in okrepiti pristojnosti vlade, volivci pa naj bi ponovno imeli možnost neposredno izbirati svoje predstavnike. Na 5. strani RIM - Odnosi med Slovenijo in Italijo so dobri, sta na včerajšnjem srečanju v Rimu poudarila zunanja ministra obeh držav Karl Erjavec in Giulio Terzi. Ministra sta dala prednost vprašanjem skupnega interesa, saj bo o odprtih vprašanjih bolj konkretno govor na junijskem medministrskem srečanju v Ljubljani. Na srečanju je Erjavec posebej opozoril na položaj Primorskega dnevnika, kar bo italijanska stran preučila. Ministra sta tudi odprla razstavo ob 20-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, Erjavec pa se je srečal z vodstvom Med-parlamentarnega združenja prijateljstva Italija-Slovenija. Na 2. strani Tondo končal pogovore v Bruslju Na 4. strani Opčine: da za parkirišča, ne za pešce Na 6. strani Ministrica Novakova na razstavi v DSI Na 7. strani V štandreški livarni kradla lito železo Na 15. strani Goriška izstopa po raznolikosti zvončkov Na 15. strani VRH VSEULU Boj proti jedrskemu terorizmu SEUL - Voditelji 53 držav in predstavniki več mednarodnih organizacij so se včeraj na drugem jedrskem vrhu v Seulu zavezali k boju proti jedrskemu terorizmu, vključno z zmanjšanjem civilne uporabe visoko obogatenega urana, ki se lahko uporablja za izdelavo jedrskih bomb, na najmanjšo možno mero. "Jedrski terorizem ostaja ena največjih groženj mednarodni varnosti, ki jo lahko preprečimo le z ostrimi ukrepi na nacionalnih ravneh in z mednarodnim sodelovanjem," je zapisano v sklepni izjavi. Na 19. strani Braidotti Moto Oprema in oblačila Pričakujejo vas velike ugodnosti. Jopič Spidi že za 200,00 € Čelada HJC že za 63,00 € NtJiMV ^ Ulica Crispi 5/b - 34170 GORICA - Tel. 0481 533580 2 Sreda, 28. marca 2012 ALPE-JADRAN / RIM - Uradno srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Italije Karla Erjavca in Giulia Terzija Odnosi med državama so dobri O odprtih vprašanjih junija v Ljubljani Prednost vprašanjem skupnega interesa - Erjavec posebej opozoril na položaj Primorskega dnevnika - Govor tudi o uplinjevalnikih RIM - Odnosi med Slovenijo in Italijo so dobri in prijateljski, čeprav ostaja nekaj odprtih vprašanj, kot sta npr. možnost gradnje uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu ali položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji s posebnim ozirom na negotovo usodo Primorskega dnevnika, o katerih pa bo bolj konkretno govor v bližnji prihodnosti. To bi bilo lahko sporočilo včerajšnjega prvega uradnega dvostranskega srečanja med zunanjima ministroma Slovenije in Italije, Karla Erjavca in Giulia Ter-zija, v Rimu. Prednost vprašanjem skupnega interesa Erjavec in Terzi sta na srečanju dala prednost pogovoru o vrsti vprašanj, ki predstavljajo skupen interes Slovenije in Italije: gre npr. za krepitev povezovanja v evropskem okviru, za utrjevanje gospodarskih vezi med državama (Italija je drugi najpomembnejši gospodarski partner Slovenije, blagovna menjava pa je tudi v zadnjem letu narasla), ministra pa sta se prav tako dogovorila za nadaljnjo krepitev sodelovanja tudi na področjih skupnega interesa v regiji ter obravnavala položaj v Sredozemlju in Severni Afriki, kjer sta potrdila pomen nadaljevanja demokratičnih procesov, poudarila pa sta tudi sodelovanje v Jadransko-jonski pobudi, kjer Slovenija prevzema predsedovanje. Slovenija in Italija sta si prav tako na podobnih stališčih v zvezi z utrjevanjem evra in politiko varčevanja. Tako je Erjavec Terzija seznanil z ostrimi rezi, ki čakajo slovensko vlado v okviru rebalansa proračuna in tudi podprl pobudo Italije, da je treba za razrešitev gospodarske krize vzpodbujati tudi gospodarsko rast in ne le varčevati. Slovenci v Italiji in Primorski dnevnik Slovenija in Italija pa imata tudi nekaj odprtih vprašanj, ki pa jih na včerajšnjem sestanku Erjavec in Terzi nista poglobila, saj bo za to priložnost na srečanju ministrov obeh vlad, ki bi moralo potekati junija v Ljubljani, mimo njih pa prav tako nista mogla iti. Eno od odprtih vprašanj je seveda položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Glede tega so predstavniki slednje pred nedavnim ministru Erjavcu izročili spomenico, v kateri so opozorili na potrebo po zagotovitvi sistemskega financiranja, dalje na financiranje Primorskega dnevnika, ustrezno upoštevanje narodne skupnosti pri sprejemanju nove italijanske volilne zakonodaje ter na ustanovitev in delovanje manjšinskega delovnega omizja pri italijanski vladi. Glede tega je Terzi novinarjem dejal, da bodo v italijanski vladi pre- učili vprašanje financiranja manjšine, Erjavec pa je italijanskega kolego še posebej opozoril na negotovo usodo Primorskega dnevnika in tudi glede tega prejel zagotovilo, da bo italijanska stran zadevo preučila in poiskala rešitev. Vprašanje uplinjevalnikov Drugo odprto vprašanje (Erjavec je Terzija sicer seznanil tudi s problemom vračanja istrskih umetnin) predstavlja možnost načrtovane gradnje uplinjeval-nikov v Tržaškem zalivu, za kar pa je pristojen italijanski minister za okolje Cor-rado Clini. Slednji bo po Terzijevih besedah še enkrat preučil to vprašanje, tudi o tem pa bo bolj konkretno govor na že omenjenem junijskem medministrskem srečanju v Ljubljani. Erjavec je sicer tudi podprl predlog, ki ga je svojčas oblikoval Cli-ni o vzpostavitvi posebnega omizja vseh zainteresiranih strani, prav tako pa je slovenski minister poudaril nasprotovanje Slovenije načrtovani gradnji terminalov zaradi negativnih čezmejnih okoljskih učinkov ter opozoril, da gradnji nasprotujejo tudi v Trstu. (STA+CR) Giulio Terzi (levo) in Karl Erjavec sta na včerajšnjem rimskem srečanju potrdila dobre odnose med Slovenijo in Italijo ansa RIM - Ministra Erjavec in Terzi odprla tudi razstavo v prostorih Farnesine Ob 20-letnici diplomatskih odnosov na ogled grafične rešitve simbolov slovenske identitete RIM - Zunanja ministra Slovenije in Italije, Karl Erjavec in Giulio Terzi, sta po končanem dvostranskem srečanju v prostorih Farnesine ponovila stališče o plodnih in dinamičnih bilateralnih odnosih tudi na poznejšem odprtju razstave z naslovom Identiteta Slovenije. Oblikovanje za državo ob dvajsetletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Gre za prikaz celotnega dela danes že pokojnega oblikovalca Miljenka Licula, katerega ime je neločljivo povezano z rešitvami za vidljivost nove slovenske države preko nekaterih temeljnih elementov državnosti - denarja, poštnih znamk in vrste dokumentov, od biometričnega potnega lista pa do vozniškega dovoljenja in zdravstvene izkaznice. Licul je tako npr. oblikoval tolarske bankovce, na katerih so svoje mesto našli nekateri največji predstavniki slovenske kulture in znanosti, njegov pečat prav tako nosijo tolarski kovanci in slovenski evr-ski kovanci. Na razstavi so na ogled tudi Liculovi predlogi za grafično rešitev znakov na mejnih prehodih s Hrvaško, dalje njegove grafične rešitve za zavarovalnico Vzajemna, Onkološki inštitut, Mestno občino Ljubljana, Narodno galerijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine ter Univerzo v Ljubljani. Na otvoritvi je minister Terzi med drugim dejal, da so se v zadnjih letih bilateralni odnosi dodatno okrepili, tudi zahvaljujoč se doprinosu manjšin in spodbudi, ki jo predstavlja »tržaški duh« spričo srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške 13. julija 2010. Podobnega mišljenja je bil Erjavec, ki je spomnil na tesno sodelovanje med državama in izrazil pričakovanje, da se bo to sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju dodatno poglobilo. OBISK MINISTRA ERJAVCA Srečanje z vodstvom Medparlamentarnega združenja Italija-Slovenija RIM - Medparlamentarno združenje prijateljstva Ita-lija-Slovenija predstavlja dodatno oplemenitev dobrososed-skih odnosov med državama, zato se je slovenski zunanji minister Karl Erjavec v okviru svojega včerajšnjega uradnega obiska v Rimu želel srečati tudi z vodstvom tega združenja, ki mu predseduje senatorka Tamara Blažina. Na srečanju, ki je bilo v zgodnjih popoldanskih urah, je Erjavcu, ki so ga spremljali slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič in ostali člani delegacije, sen. Blažinova predstavila delovanje združenja in ob tem predvsem opozorila na probleme slovenske narodne skupnosti v Italiji v tem času s posebnim ozirom na kritični položaj Primorskega dnevnika, o katerem je bilo rečeno, da predstavlja najvažnejši povezovalni faktor za Slovence v Italiji, brez katerega bi si bilo težko predstavljati razvoj naše skupnosti, so sporočili iz kabineta sen. Blažinove. Na srečanju je bil prisoten tudi senator Ferruccio Saro, ki je Erjavcu poudaril, kako si je skupaj s takratnimi ostalimi vodilnimi politiki v Furlaniji Julijski krajini že pred osamosvojitvijo Slovenije zelo prizadeval, da bi Slovenija postala samostojna in s tem v zvezi prepričeval italijanske vsedrža-vne voditelje, ki pa so bili glede tega malo bolj skeptični. Čas je dokazal, da je bila to najboljša izbira in tudi včerajšnje srečanje med Erjavcem in italijanskim zunanjim ministrom Giu-liom Terzijem po Sarovih besedah dokazuje, kako bosta ti državi lahko še dodatno pozitivno razvijali svoje odnose. UNIVERZA NA PRIMORSKEM Razrešili dekanjo fakultete za humanistične študije KOPER - Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je v ponedeljek predčasno razrešil dekanjo fakultete za humanistične študije Vesno Mikolič. Razrešitev je bila v času hude finančne situacije, ki od univerze terja reorganizacijo in optimizacijo študijskih procesov in poslovanja, nujna, so sporočili iz Univerze na Primorskem. Eden od razlogov za razrešitev Mi-količeve je bila tudi "zaščita dobrega imena Univerze na Primorskem in preprečitev nematerialne in materialne škode, ki bi lahko nastala zaradi zlorabe pristojnosti in podeljenih pooblastil pri poslovanju fakultete," so še zapisali v sporočilu za javnost. Rektor od začasnega vodstva fakultete za humanistične študije pričakuje, da se bodo prednostno lotili nujnih korektivnih ukrepov za stabilizacijo fakultete, so še sporočili. Na razrešitev se je včeraj odzval Študentski svet Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (ŠS UP FHŠ), ki se ne strinja z razlogi »za nenadno in očitno nedemokratično odstavitev de-kanje UP Fakultete za humanistične študije Vesne Mikolič« in od rektorja Dragana Marušiča zahteva takojšnja pojasnila za takšno odločitev. Slednji je po njihovem mnenju sprejel enostransko in očitno nepremišljeno odločitev, brez ustreznih pojasnil, ki bi jih pričakovali ob tem. O kakršnihkoli namenih ali Vesna Mikolič arhiv načrtih za predčasno odstavitev dekanje UP FHŠ ŠS UP FHŠ ni bil nikoli seznanjen, prav tako mu niso bile predstavljene domneve o slabem poslovanju fakultete, čeprav člani ŠS UP FHŠ sodelujejo v številnih organih fakultete in UP. Takšne nenadne odločitve, brez ustrezne podlage, lahko škodujejo ugledu tako fakultete, kot tudi UP v celoti. Študentski svet UP FHŠ pričakuje, da bo v prihodnje pravočasno seznanjen z zadevami, ki neposredno zadevajo delo, odnose in pogoje študija na UP FHŠ. Pri Medunu umrl jadralni padalec PORDENON - Včeraj okrog 12.30 se je v občini Meduno na Pordenonskem smrtno ponesrečil jadralni padalec. Žrtev je 48-letni nemški državljan Stefan Bührer, doma iz mesta Möglingen v zvezni deželi Baden Württemberg. Do nesreče je prišlo ob vznožju gore Valinis, moški je baje umrl takoj po pristanku. Na prizorišče je tako zaman priletel helikopter službe 118. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev naj bi padalec z višine kakih 20 metrov padel zaradi napake med pristajanjem. V Sloveniji predlani 422 kg odpadkov na osebo BRUSELJ - V Sloveniji so leta 2010 ustvarili 422 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo, kar je 27 kilogramov manj kot leto pred tem, kažejo včeraj objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Ob tem se je zmanjšal delež odpadkov, ki pristane na odlagališčih, povečal pa delež recikliranih komunalnih odpadkov. Slovenija se je s 422 kilogrami uvrstila precej pod evropsko povprečje, ki je pri 502 kilogramih in je bilo glede na 2009 nižje za 11 kilogramov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 28. marca 2012 3 DREKA - Po nedavnem desničarskem protestu v Čedadu Župan Zufferli se je »distanciral« od ravnanja odbornika Trusgnacha kovnim uradom češ, da so potrata javnega denarja, ki pa ga nato primanjkuje za veliko bolj pomembne stvari. Že decembrski Trusgnachov »izpad« je odprl nekaj vprašanj, saj je podžupan v Dreki viden predstavnik stranke Slovenske skupnosti Michele Coren. Člani dreške uprave skupaj s Corenom so se takrat takoj ogradili od dejanj odbornika Trusgnacha. Po demonstraciji v Čedadu pa postaja vedno bolj vprašljivo, kako lahko odbornik, ki zagovarja taka protislovenska stališča, sploh ostaja v dreški upravi. Protestniki so med sprevodom tudi zahtevali preštevanje manjšine. Udeležba je bila skromna tudi iz Nadiških dolin, največ je bilo Rezijanov, brez katerih bi dejansko manifestacija izpadla dokaj klavrno. Sprevodu po Hudičevem mostu in sredi Čedada ter nastopom na trgu so domačini precej indiferentno sledili. Zufferli je v zvezi z dogajanjem v Čedadu še dejal, da bo občinska uprava, »tako doslej še naprej izvajala zakon za zaščito slovenske manjšine.« Dreški župan pa ni želel komentirati aretacije Uga Bucovaza, ki ga dolži-jo spolnega nadlegovanja deklice, ki so se začela, ko je bila stara komaj 12 let. Bu-covaz je bil izvoljen na listi, ki je podpirala Zufferlijevo kandidaturo, obtožbe na njegov račun pa so zelo hude. Vendar se je župan odločil, da zadeve ne komentira, dokler pravosodni organi ne bodo pojasnili celotne zadeve. (NM) Trusgnach na desničarskem protestu v Čedadu nm DREKA - »Odločno se distanciramo od ravnanja odbornika Luce Trusgnacha na shodu Fiamme tricolore v Čedadu proti priznanju slovenske manjšine v občinah v videmski pokrajini.« S temi besedami je župan Dreke Mario Zufferli komentiral zaskrbljujoč politični položaj, v katerega je zašel njegov odbor, odkar je bil 3. decembra Trusgnach pobudnik in udeleženec protestne akcije »fiamme« v Špetru, kjer je Inštitut za slovensko kulturo pripravil mednarodni posvet o 150-letnici združitve Italije. Zadeva je za občinsko upravo v Dreki postala še bolj neprijetna po pro- tislovenski demonstraciji 17. marca, ko je Trusgnach v Čedadu z govorniškega odra, kot »občinski odbornik iz Dreke« nagovoril protestnike. Šlo je za prvo desničarsko demonstracijo v zgodovini Čedada, ki jo je gibanje Fiamma tricolore organiziralo »proti priključitvi vzhodne Furlanije Sloveniji.« Protest je so podprli tudi predstavniki društva Identita e tutela iz Rezije in nekateri protislovenski predstavniki iz Nadi-ških dolin. Luca Trusgnach se je v svojem govoru zaganjal proti slovenski manjšini in njeni zaščiti, proti financiranju njenih dejavnosti in proti jezi- KOROŠKA - Zakon o narodnih skupnostih NSKS za boljši zakon, manjšina enotna vsaj pri nekaterih točkah Valentin Inzko CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se je pretekli konec tedna vnovič izrekel za zakon o narodnih skupnostih v Avstriji, ki bi tudi pomenil »dejanski napredek«. Osnutek zakona, ki ga je pripravil urad zveznega kanclerja na Dunaju in ki je še do srede aprila v razpravi, ne odgovarja predstavam ne le NSKS, temveč tudi drugih narodnih skupnosti v Avstriji, je na seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) NSKS v Borovljah dejal predsednik organizacije Valentin Inzko. Sestanek v slovenskem kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati je bil namenjen pretresu aktualnega položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem in tudi priložnost, da politične organizacije manjšine najdejo skupno stališče v zvezi z novim zakonom in tudi drugimi pomembnimi vprašanji. Kot je Inzko še povedal, 12. aprila poteče rok, do katerega naj bi or- Marjan Sturm ganizacije in predstavniki avstrijskih narodnih skupin oddali svoje pripombe k noveli Zakona o narodnih skupnostih. Te pa naj bi bile po možnosti usklajene, je poudaril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je na sestanku lahko pozdravil tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma. Glede usklajenosti koroških Slovencev o noveli zakona je Inzko še dodal, da so vsi trije predsedniki (Inzko - NSKS, Sturm - ZSO, Sadovnik - SKS) podpisali pismo državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju, v katerem je prva zahteva v zvezi z novelo zakona pravica do skupinske (kolektivne) pritožbe. Nadalje da so se dogovorili, da se - paralelno z novelo zakona o narodnih skupnostih - zakonsko uredijo tudi odprta vprašanja na področju šolstva, manjšinskih medijev itd. Ivan Lukan PREDHODNO OBVESTILO O VOLILNEM OGLAŠEVANJU, POVEZANIM Z VOLITVAMI ZA ŽUPANE IN VOLITVAMI V OBČINSKE SVETE TER VOLITVAMI V RAJONSKE SVETE NA OBMOČJU DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE V skladu z določili odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 43/12/CSP z dne 15.03.2012, objavljenega v Uradnem Listu - Gazzetta Ufficiale št. 68 z dne 21.03.2012, na podlagi predpisov na področju političnega komuniciranja med volilno kampanjo in enakih možnosti dostopa do medijev DZP-PRAE Založnik Primorskega dnevnika IZJAVLJA, da je deponiral pravilnik o volilnem oglaševanju v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika, ki je dosegljiv na spletni strani www.primorski.eu/volitve2012/, v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300) in v Gorici (Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382) ter v uradih TMEDIA s.r.l. | ekskluzivni koncesionar Primorskega dnevnika Sedež Gorica: Ulica Malta 6 - 34170 | Podružnica Trst: Ulica Montecchi 6 - 34137 Tel. 800 129 452 | Fax +39 0481 32 844 | naslov e-pošte: volitve@tmedia.it / elezioni@tmedia.it Cenik: cene brez DDV-ja Č/B | notranje strani Primorskega dnevnika Cela stran 1/2 strani 1/4 strani (165,4x226,3) nenavedeni formati: cena na modul (279x423,5) (279x226,3) ali pasica (279x127,7) > 1/4 strani (21 Md) < 1/4 strani (21 Md) objave ob delavnikih € 900,00 € 700,00 € 400,00 € 20,00 € 25,00 objave ob praznikih € 1.100,00 € 800,00 € 500,00 € 24,00 € 30,00 BARVNO | notranje strani Primorskega dnevnika Cela stran 1/2 strani 1/4 strani (165,4x226,3) nenavedeni formati: cena na modul (279x423,5) (279x226,3) ali pasica (279x127,7) > 1/4 strani (21 Md) < 1/4 strani (21 Md) objave ob delavnikih € 1.100,00 € 800,00 € 500,00 € 24,00 € 30,00 objave ob praznikih € 1.400,00 € 1.000,00 € 600,00 € 29,00 € 36,00 BARVNO | zadnja stran Primorskega dnevnika Cela stran (279x423,5) 1/2 strani (279x226,3) 1/4 strani (137x226,3) objave ob delavnikih € 1.400,00 € 1.000,00 € 600,00 objave ob praznikih € 1.600,00 € 1.200,00 € 700,00 PRIMORSKI DNEVNIK SPLETNA IZDAJA www.primorski.eu leaderbord 728 x 90 px | max 50 kb medium rectangle 300 xs 250 px | max 50 kb izmenični prikaz največ 5 oglaševalcev cene v CMP=cena za tisoč prikazov (impressions) € 14,00 €20,00 Cenik se nanaša na standardne formate oglasov, predvidene za volilno oglaševanje. Za nenavedene formate je podroben cenik, veljaven za volilno oglaševanje, dostopen na spletni strani www.primorski.eu/volitve2012/. Objava volilnih političnih sporočil je dovoljena le na notranjih straneh in na zadnji strani tiskane izdaje Primorskega dnevnika. Izključene so objave na prvi strani. Skupni prostor, namenjen objavi volilnih političnih sporočil v posamezni tiskani izdaji Primorskega dnevnika ne bo presegal pet strani (skupnih 325 modulov). Strani bodo lahko barvne ali črno bele. Založnik DZP PRAE bo zagotovil za vsako posamezno izdajo časopisa največ štiri notranje barvne strani. Eno barvno stran v časopisu, namenjeno tržaški kroniki, eno barvno stran, namenjeno goriški kroniki, dve sredinski strani in zadnjo stran v barvah. Prostor za volilna politična sporočila bodo morali naročniki rezervirati najpozneje štiri delovne dni pred dnevom objave. Za objave ob torkih bo treba prostor rezervirati najpozneje do srede tedna prej. Vsako volilno politično sporočilo mora biti prepoznavno s pripisom »VOLILNO POLITIČNO SPOROČILO / MESSAGGIO POLITICO ELETTORALE« in mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom »COMMITTENTE RESPONSABILE / ODGOVORNI NAROČNIK. 4 Sreda, 28. marca 2012 GOSPODARSTVO EU - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo na institucionalnem obisku v Brulju Priprave na črpanje skladov po novi finančni perspektivi EU V pogovorih tudi o baltsko-jadranskem koridorju - Serracchianijevo skrbi pritisk Slovenije BRUSELJ - Predsednik Dežele FJK se je včeraj, drugi dan institucionalnega obiska v Bruslju (prvi dan se je pogovarjal s komisarjem EU za regionalne politike Jo-hannesom Hahnom), sestal z italijanskim komisarjem in podpredsednikom Evropske komisije Antoniom Tajanijem, z evropskimi poslanci iz severovzhodne Italije Elisabetto Gardini, Amalio Sartori, Deboro Serracchiani in Antoniom Cancia-nom ter s stalnim predstavnikom Italije pri EU Marcom Peronacijem. V ospredju pogovorov je bila prihodnja finančna perspektiva EU za obdobje 2014-2020, v katerem naj bi v Furlanijo-Julijsko krajino samo za kohezijske politike prišla iz strukturnih skladov približno milijarda evrov. Če k tej milijardi prištejemo še sklade za ozemeljsko sodelovanje, ki jih še ni mogoče kvantificirati, je na dlani, da gre za zelo pomembna sredstva, na katera se želi Furlanija-Julijska krajina zelo dobro pripraviti. In to tako, da organizira lastno programiranje uporabe teh sredstev za spodbujanje gospodarske rasti, razvoja, zaposlovanja in konkurenčnosti. Drugi dve temi sta zadevali državne pomoči z regionalnimi cilji, o čemer se je Tondo že pogovarjal s Hahnom, in evropske transportne mreže. Na to temo je Ton-do zaprosil Tajanija in evroparlamentarce, naj se zavzemajo za pridobitev evropskih financiranj prometnih infrastruktur. Po Tondovih besedah komisija glede tega kaže precej toge pozicije, čeprav gre za »element močnega gospodarskega in družbenega razvoja«. Beseda je tekla tudi konkretno o načrtovanem baltsko-jadranskem koridorju, za katerega še ni določena dokončna trasa na njegovem južnem delu. Italija že dolgo lobira za smer, ki bi Dunaj navezala na jadranska pristanišča prek Celovca in Vidma, medtem ko Slovenija pritiska na Bruselj, da bi koridor potekal prek Maribora in Ljubljane do Kopra. V zvezi s tem je po srečanju s Tondom objavila tiskovno sporočilo evropska poslanka iz FJK Debora Serracchiani, ki naznanja, da Sloveniji »s pritiski v Bruslju uspeva, da bo v baltsko-jadranski koridor vključen odsek Maribor-Ljubljana-Koper«. Serracchianijeva je »zelo zaskrbljena za ta koridor, in to tudi zaradi strategije, ki jo je razvila Slovenija«. Ob tem je poslanka zagotovila, da si bo še naprej prizadevala, da bodo skozi Italijo potekali štirje evropski koridorji, od tega dva skozi FJK. V ta namen pa bo treba nujno odpraviti tri zamaške, in sicer Campo Marzio v Trstu, odsek Videm-Cervignano in Bivio San Polo, opozarja evropska parlamentarka. Renzo Tondo z evropskimi poslanci, izvoljenimi v Furlaniji-Julijski krajini dežela fjk LJUBLJANA - Po obisku v Nemčiji Ministrica Ljudmila Novak napoveduje več sodelovanja z gospodarstveniki zunaj meja LJUBLJANA - Vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu si bo po besedah ministrice Ljudmile Novak med drugim prizadeval tudi za krepitev sodelovanja na gospodarskem in znanstvenem področju. »Slovenija samo v Nemčiji vsak dan zamudi 2000 priložnosti,« je izpostavila po nedavnem obisku Slovencev v Nemčiji. Novakova je konec minulega tedna obiskala nemški Bad Urach, na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani pa je dejala, da ji je slovenski konzul v Dusseldorfu povedal, da »Slovenija samo v Nemčiji vsak dan zamudi 2000 priložnosti, saj konzulati ne morejo opraviti vsega dela in zadostiti vsemu povpraševanju po sodelovanju nemških podjetnikov s slovenskimi oz. ker nimamo izdelanega poslovnega modela, kako prodreti na ta zahteven trg«. V Nemčiji živi približno 40.000 Slovencev in glede na to, da je Nemčija pomembna poslovna partnerica Slovenije, so se pogovarjali tudi o krepitvi sodelovanja na gospodarskem področju. »Izseljenci v Nemčiji želijo vlagati svoja sredstva v Slovenijo, a imajo pri tem nekatere težave,« je dejala Novakova in med njimi naštela korupcijo, prezapletene administrativne ukrepe, predolgo pridobivanje dokumentacije in plačilno nedisciplino. Med področji, kjer se lahko sodelovanje lahko še poveča, pa je izpostavila avtomobilsko, lesno, kovinsko-pre-delovalno in prehrambeno industrijo. Slovenija lahko doseže napredek le, če bomo administrativne ovire čim bolj zmanjšali. Zato namerava urad po njenih navedbah okrepiti sodelovanje tudi s slovenskim gospodarskim in zunanjim ministrstvom, zlasti s slovensko gospodarsko diplomacijo. Sodelovanje pa bodo okrepili še z gospodarskimi organizacijami v zamejstvu, s poslovnimi klubi po svetu, pa tudi s slovenskimi organizacijami. (STA) DRUŽBE - Skupina Generali Menedžerji lani • V •• • ■ v • z nižjimi plačami MILAN - Trije vodilni menedžerji skupine Generali so lani prejeli za skoraj polovico manjše bonitete kot v letu 2010. Takrat so prejemki predsednika in obeh pooblaščenih upraviteljev skupaj znašali 3,86 milijona evrov, lani pa so si morali razdeliti le dva milijona evrov. Kot je zapisano v poročilu o plačah zaposlenih, je pooblaščeni upravitelj skupine tržaške zavarovalnice Giovanni Perissinotto lani zaslužil 2,35 milijona evrov (leto prej je njegov zaslužek znašal 3,41 milijona), pri čemer se je variabilni del njegove plače zmanjšal od predlanskih 1,57 milijona evrov na 480.000 evrov. Predsednik skupine Generali Gabriele Galateri di Gianola je lani za osem mesecev službovanja (izvoljen je bil na lanski skupščini delničarjev konec aprila v Trstu) prejel 584.425 evrov, po njegovi pogodbi pa ni upravičen do nobene odškodnine v primeru anticipiranega prenehanja funkcije. Zavarovalnica krilatega leva se je tako zaščitila pred ponovitvijo nesramno visoke odškodnine, ki jo je prejel lani odstavljeni predsednik Cesare Geronzi. Za svojih 347 dni - vključno s sobotami in nedeljami -za krmilom zavarovalnice krilatega leva je rimski bančnik takrat spravil v žep neverjetno vsoto 16,65 milijona evrov, kar je povzročilo utemeljeno zgražanje javnega mnenja, tržaško zavarovalnico pa naučilo, da se je pred takimi zahtevki bolje vnaprej zaščititi. SLOVENIJA - Podatki Darsa Letos gredo vinjete slabše v prodajo LJUBLJANA - Do konca februarja je bilo prodanih 686.922 letnih vinjet za osebna vozila. To je 27.609 vinjet oz. 3,9 odstotka manj kot pred letom dni. Slabše kot leto prej gredo v prodajo tudi tedenske in mesečne vinjete, so sporočili iz Družbe za avtoceste v RS (Dars). Tedenskih vinjet so do konca februarja prodali 290.717, kar je 6734 vinjet oz. 12,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Mesečnih vinjet so prodali 31.324, kar je 3502 vinjeti oz. 10,1 odstotka manj. Letnih vinjet za motorje so medtem prodali 798 oz. 152 manj kot pred letom dni, prodaja tedenskih se je zmanjšala za 257 na 99, prodaja polletnih pa se je povečala za 12 na 104. Cestninski nadzorniki Darsa so od 1. januarja do 25. marca izdali skupaj nekaj več kot 6200 plačilnih nalogov zaradi neu-porabe ali nepravilne uporabe vinjet. To je manj kot lani, ko so v enakem obdobju izdali nekaj več kot 8700 plačilnih nalogov. Vozniki osebnih avtomobilov morajo za letno vinjeto odšteti 95 evrov, cena letne vinjete za motorje pa je 47,50 evra. Cena mesečne vinjete za osebna vozila je 30 evrov, tedenske 15 evrov, cena polletne vinjete za motorje je 25 evrov, tedenske pa 7,50 evra. Medtem ko letna vinjeta velja 14 mesecev (od 1. decembra do 31. januarja naslednjega leta), velja mesečna od trenutka nakupa do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa oz. do preteka zadnjega dneva v mesecu, če je ta krajši. Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. (STA) Tržaški jamstveni konzorciji se povezujejo TRST - Trije konzorciji za posojilna jamstva v tržaški pokrajini (Confidi Trieste, Congafi Industria in Confidi Artigiani e PMI), ki že 40 let pomagajo lokalnim podjetjem z jamčenjem posojil, so nedavno ustanovili časasno združenje podjetij z drugimi jamstvenimi konzorciji v Furlaniji-Julijski krajini, in to s ciljem skupnega upravljanja jamstvenega sklada POR FESR. Pobudnik tega sklada je Dežela FJK, njegov namen pa je prispevati k vzpostavljanju trajne konkurenčne prednosti za deželno gospodarstvo. O tem skladu bo tekla beseda na seminarju, ki bo jutri ob 18. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice in na katerem bodo govorili deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, , odgovorni za sklad POR FESR in predsedniki treh pokrajinskih jamstvenih konzorcijev. Ryanair vabi za deset evrov v Barcelono RONKE - Nizkocenovna letalska družba Ryanair, ena največjih tovrstnih na svetu, je včeraj vzpostavila novi letalski povezavi z Barcelono in z Barijem. Za začetek ponuja vozovnice po simbolični ceni 9,99 evra, seveda z rezervacijo na spletni strani družbe. Kot je povedala odgovorna za trženje v Italiji Ida Buonanno, so že zabeležili veliko zanimanja in rezervacije za ti novi liniji, tako da predvidevajo, da bo zanimanje čez poletje še večje. V Ronkah letos do milijona potnikov? TRST - Kot je na včerajšnjem zaslišanju v pristojni komisiji deželnega sveta povedal predsednik deželnega letališča FJK v Ronkah Sergio Dressi, si je letališka družba za letos postavila cilj doseči milijon potnikov. Cilj ni nedosegljiv, meni Dressi, saj so na letališču lani kljub hudi gospodarski krizi zabeležili rast števila potnikov: Bilo jih je 860 tisoč, kar je rekord v zgodovini letališča. Glede letalskih povezav je Dressi izpostavil rast števila čartrskih povezav z Rusijo, organiziranih z deželno agencijo za turizem Turismo FVG v funkciji povečanja pritoka ruskih turistov. EVRO 1.3333 $ +0/4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. marca 2012 valute evro (povprečni tečaj) 27.3. 26.3. ameriški dolar 1,3333 1,3276 japonski jen 110,57 109,82 kitajski juan 8,3974 8,3699 ruski rubel 38,6650 38,5000 indijska rupija 67,6980 67,9800 danska krona 7,4357 7,4356 britanski funt 0,83590 0,83520 švedska krona 8,8935 8,9277 norveška krona 7,5710 7,6090 češka krona 24,603 24,630 švicarski frank 1,2056 1,2054 madžarski forint 291,80 292,63 poljski zlot 4,1367 4,1376 kanadski dolar 1,3233 1,3223 avstralski dolar 1,2681 1,2631 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3725 4,3640 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6984 0,6968 braziljski real 2,4271 2,4021 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3809 2,3767 hrvaška kuna 7,5125 7,5140 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24125 0,47315 0,74090 0,07583 0,10583 0,17000 0,433 0,808 1,112 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.594,39 € -110,80 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,00 IMTTTDCI IDADA Í1 7Í1 +3,45 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,51 -0,18 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,55 126,95 172 05 +3,80 +3,13 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 +0,61 -1,59 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,04 AERODROM LJUBLJANA 11,50 DELO PRODAJA 24,00 rrm 1-aann +0,88 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 15,90 i 7 n -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,75 Ml IMnTCCT -) 7r» +4,14 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 7,50 -2,60 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 5,889 9,80 215 00 -- SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 12,50 178 00 +4,17 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 81,80 13,50 +1,50 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. marca 2012 -0/406 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,6305 92,70 12 63 -0,94 +0,05 +0 16 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,569 -0,76 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,345 0,4739 -2,73 -2,01 EDISON ENEL ENI 0,86 2,818 1781 -0,23 +0,64 -1 49 FIAT FINMECCANICA 4,618 +0,74 +10 54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,84 12,25 -0,49 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,43 1429 -2,05 -1 24 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 27,23 -0,62 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,148 4,612 1 85 -0,28 -2,49 -1 54 PIRELLI e C PRYSMIAN 9,00 13 71 +0,73 +1 86 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,34 -1,62 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,69 6,16 -0,38 -3,45 -1 68 TENARIS TERNA 0,9095 14,90 -0,27 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,028 0,0468 -0,26 -1,68 UNICREDIT 3,36 3,97 -0,59 SOD NAFTE (159 litrov) 107,35 $ +0/30 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 589,45 +0,93 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.805,55 +0,09 FIRS, Banjaluka 823,55 1.768,07 OQ CO +0,89 +0,80 _n 71 LIBICA I J, UOjyiOU V, / I SRX, Beograd - - DICV C^^i^wz-v 1 A QQ QA /liZ un /\, jai aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.008,20 -0,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 13.232,13 -0,07 Nasdaq 100 2.787,77 +0,35 S&P 500, New York 1.415,82 -0,05 MSCI World, New York 1.323,37 +1,16 DAX 30, Frankfurt 7.078,90 - FTSE 100, London 5.869,55 -0,56 CAC 40, Pariz 3.469,59 -0,92 ATX, Dunaj 2.164,00 -1,46 PX, Praga 990,40 +0,29 EUROSTOXX 50 2.525,21 -0,58 Nikkei, Tokio 10.255,15 +2,36 STI, Singapur 3.018,91 +1,49 Hang Seng, Hongkong 21.046,91 +1,83 Composite, Šanghaj 2.347,18 -0,15 Sensex, Mubaj 17.257,36 +1,20 / ITALIJA Sobota, 31. marca 2012 5 POLITIKA - Plodno srečanje Angelina Alfana, Pierluigija Bersanija in Pierferdinanda Casinija Stranke vladne koalicije za ustavne in volilno reformo Zmanjšali naj bi število parlamentarcev, volivci pa naj bi ponovno neposredno izbirali svoje predstavnike POLITIKA Montijevo zmagoslavje na tuji sceni RIM - Predsednik vlade Mario Monti na mednarodni ravni žanje pohvale in priznanja za politiko, s katero skuša Italijo potegniti iz finančne in gospodarske krize. V Italiji pa je, kot znano, zlasti njegov načrt reforme trga dela naletel na kritike, tako da je premier celo zagrozil z odstopom. »Če bo Montijeva reforma trga dela prvi iz niza ambicioznejših ukrepov za oživitev italijanske gospodarske rasti, bi ta njegov mandat lahko postal veličasten.« Tako je vplivni Wall Street Journal včeraj pisal v uvodniku, posvečenemu Italiji. Pisec ne prikriva svojega navdušenja nad Montijem, ki naj bi s svojimi reformami skušal »prevzgojiti Italijane«. Zelo pozitivno je vladni osnutek reforme trga dela včeraj ocenil tudi generalni tajnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gur-ria. »To je odločilen korak za spopad z glavnimi problemi, s katerimi se sooča trg dela v Italiji,« je dejal. Sicer pa je bil Monti včeraj tudi osebno deležen mnogih laskavih priznanj v Seulu, kjer se je udeleževal vrha o jedrski varnosti. Predsednik ZDA Barack Oba-ma je italijanskega premierja večkrat pohvalil, češ da opravlja zelo pomembno delo za rešitev Italije in širšega evrskega območja iz finančne in gospodarske krize. Kitajski predsednik Hu Jintao pa je Montiju zagotovil, da se bo osebno zavzel za povečanje kitajskih naložb v Italiji. »Vsem oblastem in kitajski gospodarski skupnosti bom svetoval, naj vlagajo v vašo državo,« je kitajski predsednik dejal italijanskemu premierju na dvostranskem srečanju ob robu vrha. Monti bo med drugim v prihodnjih dneh v gosteh na Kitajskem, potem ko bo vmes obiskal Japonsko. Kaj pa v Italiji? Voditeljica sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso je včeraj dejala, da je mirna, češ da je v Italiji suveren parlament. Prepričana je namreč, da bo parlament ustrezno popravil vladni načrt o reformi trga dela. Demokratska stranka je potrdila, da se namerava zavzeti za izboljšanje vladnega osnutka, toda na včerajšnjem zasedanju vladne koalicije o zadevi ni bilo govora. Angelino Alfano, Pierluigi Bersani in Pierferdinando Casini ansa RIM - Stranke vladne koalicije so včeraj potrdile pred nekaj tedni načelno sprejeti dogovor, da bodo do konca zakonodajne dobe izvedle nekatere ustavne reforme in sprejele nov zakon za parlamentarne volitve. Srečanja, ki se je odvijalo v poslanski zbornici, so se za Ljudstvo svobode udeležili tajnik Angelino Alfano ter Gaetano Qua-glieriello in Ignazio La Russa, Demokratsko stranko sta zastopala tajnik Pier Luigi Bersani in Luciano Violante, v imenu tretjega pola pa so prišli vodja UDC Pier Ferdinan-do Casini, Ferdinando Adornato in Italo Bocchino. Zasedanje je trajalo skoraj dve uri. Kot je rečeno v zaključni noti za tisk, bodo ustavne in volilna reforma v parlamentu stekle vzporedno. V sklopu ustavnih reform bi morali zmanjšati število parlamentarcev, revidirati minimalno starost za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, okrepiti pristojnosti vlade in še zlasti ministrskega predsednika v parlamentu ter začeti proces preseganja sistema popolne dvodomnosti. Kot se je pozneje razvedelo, naj bi število poslancev s sedanjih 630 skrčili na 500, števi- JAVNE FINANCE Italija se zadolžuje vse ceneje MILAN - Italija se je tudi včeraj uspela ceneje zadolžiti na trgu. Z državnimi obveznicami različnih ročnosti je ob močnem povpraševanju zbrala 3,8 milijarde evrov, zahtevana obrestna mera pa je bile spet nižja. Včerajšnja dražba pomeni, da trgi kljub težavam pri spreminjanju de-lovnopravne zakonodaje še naprej zaupajo v tehnično vlado Maria Montija. Obrestna mera za triletne obveznice se je v primerjavi z zadnjo podobno operacijo konec februarja znižala s 3,013 na 2,352 odstotka. Zahtevana donosnost za sedemletne obveznice je upadla s 3,19 na 3,06 odstotka, za devetletne obveznice pa strmoglavila s 4,61 na 3,45 odstotka. Montijeva vlada je v minulih mesecih sprejela številne varčevalne in reformne ukrepe, da bi izravnala proračun, stabilizirala javni dolg in liberalizirala gospodarstvo ter zagotovila hitrejšo rast. Nekoliko bolj se zdaj zapleta pri reformi trga dela. BANKE - Kriza naj bi bila sicer mimo Unicredit lani globoko v rdečih številkah MILAN - Bančna skupina Unicredit, ki je prisotna tudi v Sloveniji, je lani ustvarila 9,2 milijarde evrov izgube. Ta je predvsem posledica obsežnih slabitev naložb v tretjem lanskem četrtletju. Doseženi rezultat je sicer zadovoljil pričakovanja analitikov. Unicredit je lani vknjižila 25,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,4 odstotka manj kot v letu poprej. Čisti dobiček iz poslovanja je bil nižji za 3,7 odstotka in je znašal 3,7 milijarde evrov. Slabitve in enkratni stroški so banko stali 10,3 milijarde evrov. V letu 2010 je Unicredit ustvarila 1,32 milijarde evrov čistega dobička. Včeraj objavljeni rezultati so sicer zadovoljili analitike, delnice banke pa so na borzi v Milanu celo nekaj pridobile. V zadnjem lanskem četrtletju je sicer Unicredit ustvarila 114 milijonov evrov dobička, kar je 64,5 odstotka manj kot v enakem obdobju leto poprej. A je v prvem devetmesečju beležila že 9,3 milijarde evrov izgube, za- to je dobiček zadnjega četrtletja to izgubo le marginalno znižal. Kljub temu so pri največji italijanski banki glede prihodnosti bolj samozavestni. Predvsem obsežna poceni posojila Evropske centralne banke (ECB) krepijo prepričanje, da je najhujše v evropski dolžniški krizi že mimo. Unicredit si je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v prvi posojilni avkciji ECB zagotovila med 10 in 15 milijard evrov, sodelovala pa je tudi na drugi avkciji, kjer naj bi se potegovala za nekaj manj denarja. S tem naj bi banka svoje letošnje potrebe po kapitalu izpolnila okoli 30-odstotno. Banki je uspelo izpeljati tudi 7,5 milijarde evrov vredno dokapitaliza-cijo, s čimer je zadostila kapitalskim zahtevam evropskega bančnega regulatorja Eba. S tem pa je pomirila tudi vlagatelje, saj se je vrednost delnice Unicredita od januarskega dna pri 2,286 evra okrepila za okoli 70 odstotkov. MEDIJI - Podtajnik Paluffo včeraj na avdiciji v poslanski zbornici Zaskrbljenost zaradi usode našega dnevnika odmeva tudi v Rimu RIM - Velik rdeč vprašaj, s katerim smo v nedeljski izdaji opozarjali, da Primorskemu dnevniku »zmanjkuje kisik«, se je včeraj pojavil tudi na spletni strani vsedržavnega enotnega novinarskega sindikata Federazione na-zionale della stampa italiana. V spremnem članku je bil objavljen povzetek nedeljskega uvodnika, v katerem je odgovorni urednik Dušan Udovič spomnil, da so časopisu blokirali državni prispevek za leto 2010 in ga obenem oklestili za dobrih 15%. Poudariti velja, da je sindikat, ki ga vodita Franco Siddi in Roberto Natale, že večkrat izkazal konkretno podporo edinemu dnevniku Slovencev v Italiji, na primer v posvetovalni tehnični komisiji za založništvo, ki deluje pod okriljem rimske vlade. Medtem je včeraj zasedala kulturna komisija poslanske zbornice; na dnevnem redu je bila avdicija podtajnika za založništvo Paola Peluffa, ki je predstavil svoje poglede na državno financiranje medijev. Peluffo je poudaril, da so sredi globalne krize državni prispevki potrebni in strateški, a zahtevajo tudi nove prijeme. Potrdil je, da bo zakon za založništvo letos lahko računal na 120 mili- jonov evrov (finančni zakon je predvideval le 47 milijonov), a istočasno priznal, da bi jih potrebovali več. V prejšnjih letih so založnikom porazdelili okrog 180 milijonov letno, lani so vsoto znižali na 150 milijonov. Sedaj se postavlja problem, kako medije financirati v prihodnjih dveh letih, za kateri finančni zakon predvideva »le« 56 in 64 milijonov, ter po letu 2014, ko naj bi zakon za založništvo ukinili. Podtajnik je pojasnil, da bodo letošnji denar porazdelili na podlagi kriterijev, ki jih določa tako imenovani dekret Bonaiuti, v bodoče pa na podlagi novih: na primer na podlagi prodanih (in ne le tiskanih) izvodov, ali števila redno zaposlenih novinarjev ter tiskarjev. Prehod s papirnate na spletno izdajo naj ne bi več predvideval ukinitve prispevka, bolj strogo naj bi tudi preverjali povračila nekaterih založniških stroškov. Paluffo je izrazil pripravljenost, da posreduje ministrici za delo Fornero zahtevo komisije, naj na ministrstvu uvedejo delovno omizje, ki naj preuči možne reforme založniškega sektorja. Kakšna usoda nas čaka ...tudi na spletni strani sindikata FNSI lo senatorjev pa s sedanjih 315 na 250. Na osnovi načrtovane volilne reforme bi morali volivci ponovno imeti možnost, da neposredno izbirajo svoje predstavnike; kandidatne liste bi morale obsegati tudi pre-mierskega kandidata; za stranke ne bi bilo več obvezno, da se povežejo v koalicijo, s katero bi lažje presegle vstopni prag oz. bile deležne volilnih nagrad; vstopni prag bi vsekakor tudi v bodoče veljal, manjše stranke pa naj bi imele pravico do simbolične zastopanosti (it. »diritto di tribuna«). Udeleženci sestanka so izrazili zadovoljstvo. »Opravili smo dobro delo. Ponovno se bomo srečali prihodnji teden, da bi dorekli podrobnosti,« je dejal Alfano. »Še smo v času, da izpeljemo reforme, ki so ključnega pomena za prihodnost države,« je pristavil Bersani, ki je zavrnil kot »neumnosti« govorice, češ da bo jeseni prišlo do predčasnih volitev. Casini pa je menil, da se je politika končno oglasila. Dogovor je pozdravil predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je stranke vladne koalicije pozval, naj z nakazanimi reformami pohitijo. Protestniki No Tav preprečili srečanje s tožilcem Casellijem MILAN - Kakih deset protestnikov gibanja No Tav proti hitri železnici TurinLyon je včeraj popoldne vdrlo v palačo Marino, kjer ima svoj sedež milanska občina, in zasedlo dvorano Alessi, kjer naj bi le nekaj ur pozneje potekalo srečanje s turinskim glavnim tožilcem Giancarlom Casellijem. Ravno toliko jih je zasedlo notranje dvorišče županstva, dokler jih niso sile javnega reda odvedle ven. Protestniki namreč vidijo v Casel-liju mafijskega pristaša, predvsem zaradi nasilja in izgredov med protestom lani poleti v dolini Susa. Caselli je ocenil, da ga aktivisti gibanja No Tav po nedolžnem obtožujejo in da sam nikakor ne kriminalizira gibanja kot takega. Emilio Fede v aktovki nosil 2,5 milijona evrov? MILAN - Nekateri italijanski časniki so včeraj objavili vest, da je odgovorni urednik televizijskega dnevnika TG4 Emilio Fede decembra lani z aktovko odšel v Švico, da bi položil na račun ene izmed tamkajšnjih bank 2,5 milijona evrov. Bančni uslužbenec naj ne bi sprejel tako bajne vsote v gotovini (o kateri Fede naj ne bi sploh pojasnil izvora) in naj bi nemudoma opozoril italijanske oblasti o dvoumnem dogajanju. Stekla je takoj preiskava tako s strani agencije za prihodke kot finančne straže. Fe-de je včeraj stvar jasno demantiral, rekoč, da gre za laž in da ga hočejo nekateri spraviti s položaja direktorja TG4. Naj pri tem spomnimo, da je dol-žijo Fedeja tudi domnevnega zavajanja mladoletnic v prostitucijo v aferi »bun-ga-bunga«. Izgredi na protestnem shodu sardinskih delavcev RIM - Rimsko središče je včeraj dopoldne povsem ohromil protest kakih 400 delavcev sardinske tovarne Alcoa iz Portovesma. Ti demonstrirajo proti ameriški multinacionalki aluminija, ki jih pušča na cedilu. Protestniki so s čeladami, trobentami in piščalmi korakali proti ministrstvu za gospodarski razvoj v Ulici Molise, da bi od blizu spremljali dogajanje v zvezi z usodo njihovega obrata. Včeraj je bilo namreč tam napovedano srečanje med ministrom Corradom Passero ter predstavniki podjetja in sindikatov o morebitnih rešitvah za tovarno. Pred ministrstvom so nekateri zažgali nekaj volilnih glasovnic in italijansko zastavo, še prej pa je prišlo do izgredov, saj so protestniki lučali petarde in baje celo papirnate bombe. TRST Sreda, 28. marca 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA - Odločitev Cosolinijeve levosredinske uprave Trst: davek IMU na prvo stanovanje 3,9 promila Za 0,1 promila manj od osrednjega količnika 4 promilov - Davek na drugo stanovanje 9,7 promila Nepremičninska kocka je padla! Tržaška uprava je odobrila količnike za izračunavanje novega davka na nepremičnine IMU. Slednji bo občinski blagajni navrgel čednih 51 milijonov 292 tisoč evrov, to je 5 milijonov 192 tisoč več, kot jih je nekdanji davek na nepremičnine ICI zadnje leto pred njegovo ukinitvijo (2008). Prvo stanovanje - 3,9 promila Cosolinijeva uprava se je - tudi na pritisk nekaterih koalicijskih partnerjev - odločila za minimalno znižanje osnovnega količnika davka na prvo stanovanje (od 4 promilov na 3,9 promila). Isti količnik bodo upoštevali tudi za ohišnice. Prav tako bodo s 3,9 promila obdavčena prva stanovanja starejših občanov, ki jih je življenjska usoda prisilila v bivanje v domovih za ostarele (kjer imajo tudi stalno bivališče). Ljudska stanovanja - 5,8 promila Stanovanja zavoda za ljudske hiše, ki jih je podjetje Ater dalo v najem manj premožnim in socialno ogroženim družinam, bodo obdavčena za 5,8 promila. V tej zvezi se je že v začetku leta razvnela polemika z vodstvom tržaškega podjetja Ater, ker je januarja enostransko zvišala najemnine, češ da mora pač kriti strošek, ki izhaja iz ponovne uvedbe davka na nepremičnine. Davek še ni bil uveden, najemnine pa so ... preventivno poskočile. Stanovanja v najemu - 6,5 promila Lastniki stanovanj, ki so bila oddana v najem z registrirano najemninsko pogodbo, bodo plačali za stanovanje nepremičninski davek v višini 6,5 promila. Prazna stanovanja - 10 promilov Lastniki praznih stanovanj bodo zanje plačali davek IMU v višini 10 promi-lov. Ta kategorija bo sploh plačala najvišji davek na nepremičnine IMU. Občinska uprava se je odločila za ta korak, da bi lastnike praznih stanovanj nekako »prisilila«, naj prazna stanovanja oddajo v najem. Ostala stanovanja - 9,7 promila Za ostala druga stanovanja je občinska uprava določila dokaj višji količnik od povprečnega (vlada je predvidela za druga stanovanja količnik 7,8 promila). Odločitev ne čudi, kajti po zakonskih določilih, bo šla polovica davka na druga stanovanja, izračunanega po f Igor Švab kroma srednjem količniku 7,8 promila, državi, preostalo pa bo obdržala občina. Od izbranega količnika 9,7 promila davka na druga stanovanja bo tako državi šlo pred- videnih 3,9 promila, občini pa bo ostalo preostalih 5,8 promila. Odbitek 200 evrov Občinska uprava je upoštevala odbitek v višini 200 evrov za vsako prvo stanovanje, z ohišnicami vred. O uvedbi davka na nepremičnine je včeraj ob prisotnosti odbornika za proračun Vincenza Consolija razpravljala občinska proračunska komisija, ki ji predseduje svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Consoli je poudaril, da je Trst eno redkih italijanskih mest, ki se je odločilo za uvedbo nižjega količnika davka IMU od osnovnega (4 promili). V razpravi je odbornik pojasnil izbire občinske uprave, slednje bodo odločilno vplivale za pripravo občinskega proračuna. Na seji je bil govor tudi o novem občinskem pravilniku za prihodke, o kate- rem je komisija razpravljala pretekli teden. Slednjega je bilo treba po uvedbi novega davka na nepremičnine posodobiti. Pravilnike je uprava poslala posameznim rajonskim svetom, da bi o njih izrekli svoje (obvezno, a ne obvezujoče) mnenje, in sicer po hitrem postopku, to je v roku 10 dni (namesto predvidenih 20). Ko bodo izrečena vsa mnenja rajonskih svetov, se bo morala o pravilniku izreči še proračunska komisija. Šele potem bo lahko nov pravilnik romal v odobritev v občinski svet, z njim vštric pa bodo v mestni skupščini razpravljali tudi o novem zakonu na nepremičnine IMU in njegovih količnikih. Kar pa bo le predpremiera proračunske razprave, s katero naj bi se občinski svet »spoprijel« sredi aprila. M.K. ZAHODNI KRAS Jutri v Križu o aktualnih vprašanjih Rajonski svet za Zahodni Kras prireja jutri javno srečanje o aktualnih vprašanjih Križa. Seja, ki bo ob 19.30 v Slomškovem domu, bo namenjena upravnim zadevam in - kot omenjeno -perečim problemom, s katerimi se sooča kriška vaška skupnost. V prvi vrsti bo govor o prometu v vasi in o parkirnih prostorih, o čemer poteka razprava v okviru novega prometnega načrta, ki ga je pripravila Cosolinijeva uprava, pa tudi o javnih delih, ki naj bi jih občinska uprava izvedla v vasi, in za katera je dal pobudo prav rajonski svet. Rajonski svetniki imajo nadalje na dnevnem redu javnega srečanja razna aktualna vprašanja in interpelacije, prošnjo za gradbeno dovoljenje za širitev hiše na Obalni cesti ter nakupe spominskih vencev za proslavo 25. aprila. DEVIN-NABREŽINA - Kandidati DS za Kukanjo Nosilec kandidatne liste Francesco Foti, ob njem Veronese, Škerk, Gotter V devinsko-nabrežinski levi sredini tečejo zadnji pogovori in pogajanja za sestavo kandidatnih list za majske upravne volitve. Županskega kandidata Vladimirja Kukanjo bo podprlo, kot kaže, sedem list in sicer Demokratska stranka, Slovenska skupnost, Zveza levice, SEL, zveza zelenih in IDV ter novoustanovljena občanska lista. Nosilec kandidatne liste Demokratske stranke za občinski svet bo tajnik krajevne strankine sekcije Francesco Foti, na listi bodo tudi dosedanji vodja občinske svetniške skupine Massimo Veronese ter kandidata na primarnih volitvah Marisa Škerk in Roberto Gotter. »Demokratska stranka se predstavlja enotno in z uglednimi kandidati,«, pravi Foti. Za mandate v občinskem svetu se bodo potegovali še Mara Bonifacio, Maja Tenze, Jara Košuta, Katja Ter-čon, Edi Iskra, Barbara Corbatto, Alessandra Medeot, Loretta Lat- Vlado Kukanja kroma tanzio, Umberto Dari, Manuela Stell, Saul Ciriaco in Michele Moro. Na listi SEL bo kandidiral občinski svetnik Maurizio Rozza, na listi Slovenske skupnosti pa Edvin Forčič, tajnik strankine lokalne sekcije in občinski svetnik v iztekajočem mandatu. Med kandidati občanske liste, ki se bo imenovala Lista Kukanja, bodo tudi Mitja Kra-vanja, Andrej Cunja in Andrej Ma-rušič. S.T. DEVIN-NABREŽINA - Desna sredina LS za Romito Kandidati Ljudstva svobode na bližnjih občinskih volitvah Ljudstvo svobode je sinoči v Sesljanu predstavilo svojo listo, ki bo na bližnjih občinskih volitvah podprla kandidaturo Massima Romite za devinsko-nabrežinskega župana. Nosilka liste je dosedanja odborni-ca za socialna vprašanja Daniela Pal-lotta. Drugi na listi je odbornik za premoženje Andrea Humar, ob njiju pa kandidirajo še vsi sedanji občinski svetniki Ljudstva svobode, to so Gianpietro Colecchia, Giuliano De Vita, Luisa Mazzari Pilat in Daria Scapin. Kandidatno listo sestavljajo še Francesco Bonaventura (Devin, letnik 1950), Gabriele Bonetti (Vižovlje, 1963), Francesco Bulgarelli (Sesljan, 1966), Elvi Daris (Nabrežina - Kamnolomi, 1975), Cristiano Marsi (Križ, 1972), Mario Minca (Ribiško naselje, 1943), Enrico Pausin (Sesljan,1974), Diego Pertoldi (1980), Donatella Pross (Nabrežina - Postaja, 1958) in Chiara Punta (Nabrežina, 1975). Massimo Romita kroma Predstavitve se je udeležil de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, prisotna pa sta bila tudi pokrajinska koordinatorka Ljudstva svobode, deželna odbornica Sandra Sa-vino in njen namestnik, deželni svetnik Piero Tononi. Danes bodo v Slivnem predstavili kandidatno listo Progetto civico - Civilni projekt, ki tudi podpira kandidaturo Romite za devinsko-nabrežinskega župana. M.K. VZHODNI KRAS - Na sedežu rajonskega sveta javno srečanje o prometu na Opčinah »Da« parkirnim prostorom, »ne« coni za pešce Parkirni prostori proti plačilu Da uvedbi parkirnih mest proti plačilu, ne conam za pešce v središču Opčin. Tako so menili vaščani, zbrani na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta, na katerem je tekla tudi razprava o prometni ureditvi največje kraške vasi. Razpravo je spodbudila nedavna predstavitev prometnega načrta. Promet je na Opčinah iz leta v leto bolj gost. Vas se je razširila z novimi gradnjami, priselilo se je na desetine novih prebivalcev, vštric s tem divjim gradbenim razvojem pa ni potekal primeren urbanistični razvoj. Pločniki so ostali taki, kakršni so pač bili, nove kanalizacije ni bilo in je tudi ni predvideti v kratkem roku. Prav zato so na rajonskem svetu menili, da bi bilo treba pred morebitno uvedbo con za pešce potrebno pripraviti celovito urbanistično študijo. Mestni upravitelji so predlagali uvedbo con za pešce na območju Na-noškega trga pri tramvaju, Ul. Bartol, Proseške ulice in nekaterih ulic v strogem vaškem središču. Predlogu so odlo- (0,40 evra prvo uro, 1,50 evra drugo) - Stanovalci in domači trgovci proti uvedbi cone za pešce v središču vasi čno nasprotovali tako stanovalci, ker bi bili sicer ob parkirna mesta v bližini lastnih domov, kot tudi trgovci, ker bi jim cone za pešce odtegnile avtomobiliste. Pač pa so udeleženci javnega srečanja ugodno ocenili predlog o uvedbi parkirnih mest proti plačilu. Slednje naj bi uredili vzdolž Nanoškega trga, delu Narodne ulice, Dunajske ceste, Proseške ulice in Ul. Salici. Z uvedbo parkirnih mest proti plačilu naj bi omogočili večjo rotacijo parkiranih vozil. V to naj bi sililo tudi ustrezno plačevanje. Prva ura parkiranja naj bi stala komaj 0,40 evra, druga ura 1,50 evra, tretja ura pa že 2 evra. Take cene naj bi »prisilile« avto-mobiliste k časovno kratkemu, omejenemu parkiranju. Na srečanju so vzeli v pretres še vrsto odprtih prometnih vprašanj na Opčinah. Čez nekaj mesecev naj bi vendarle dokončno uredili krožišče sredi vasi. Domačini pa bi hoteli uvedbo podobnega križišča tudi v sedanjem križišču Dunajske ceste z Bazoviško ulico, kjer prihaja često do prometnih zastojev. Velikanski problem predstavljajo novi semaforji pri Obelisku. Slednji dejansko ustavljajo promet v smeri proti mestu, da se predvsem v jutranjih urah tu ustvarjajo dolge kolone vozil. Občinski tehniki kljub temu zagovarjajo se-maforizirano križišče. Mah... Drugo odprto vprašanje so avto-domi. Odkar sta bili ob krožišču na nekdanji Trbiški cesti urejeni dve parkirišči, so ju začeli lastniki številnih av-todomov (predvsem iz mesta) uporabljati kot »zasebno parkirišče.« Tu parkirajo avtodom ter ga pustijo tedne in mesece, s čemer drugim onemogočajo koriščenje parkirišča. Na srečanju je bilo rečeno, da bi morali av-todomom prepovedati parkiranje na teh dveh parkiriščih. Načrt za prehode za pešce, ureditev Brdine ter uvedba nekaterih enosmernih cest (oziroma sprememba nekaterih dosedanjih) so bile ostale teme, ki so jih, v okviru ocene občinskega prometnega načrta, razpravljali na Opčinah. M.K. Ulice na Opčinah, kjer naj bi uvedli plačevanje parkirnine / TRST Sreda, 28. marca 2012 7 DSI - Ponedeljkov večer z dobrodelnim namenom za Karitas Odprli prodajno razstavo umetnikov s Sinjega vrha Ministrica Ljudmila Novak na odprtju: »Naj umetniška dela odprejo srca ljudi »Pravijo, da človek, ki joka, vidi globlje in dlje. Enako velja tudi za umetnike, ki prenesejo občutke na kamen, platno. Te slike povedo, da so bile narejene iz srca za nekaj dobrega in pozitivnega, in sicer za ljudi, ki so se znašli v težkem položaju«. Tako je v ponedeljek zvečer v Peterlinovi dvorani v Trstu odprla prodajno razstavo Karitasa ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Dejala je, da imajo umetniki in sodelavci Karitasa stično točko: znajo brezpogojno dajati. Ministrica je organizatorjem čestitala za razstavo in jim zaželela, da bi umetniška dela še naprej odpirala srca ljudi. Vsako leto se avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvija likovna kolonija, to je »druženje ljudi, ki so pripravljeni darovati svoj talent«. Tako je povedala gospa Jožica Ličen, voditeljica projekta Umetniki za Karitas, ki je poudarila, da ji je v posebno zadoščenje biti v Trstu, in to že enajstič. Projekt je razdeljen na tri dele. V koloniji nad Ajdovščino se zbere deset veljavnih likovnih umetnikov, ki od ponedeljka do petka ustvarjajo za ljudi v stiski. Zadnja tri leta se še posebej ozirajo na družine in posameznike v stiski, ki so izgubili delo in dohodek. Skušajo jim pomagati, da preživijo. Naslov lanske kolonije se je glasil »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze«. Drugi del predstavlja potovanje prodajnih razstav. Pričujoča razstava je opravila že sedem postojank. Štartala je s Sinjega vrha, nato gostovala na Dvorcu Zemono pri Vipavi, v Galeriji ARS v Gorici, v Ljubljani, Mariboru, v Kosovelovem domu v Sežani, sedaj pa si jo lahko ogledamo v Peterlinovi dvorani v Trstu. Po tem postanku bodo razstavo gostovali še v Portorožu, v Ljubljani, Novi Gorici, Bovcu in Mengešu. Razstava potuje in prinaša sporočilo za dušo, umetnost in lepo, pa tudi imena sodobnih umetnikov. Najpomembnejši je zagotovo tretji korak, to je prodaja razstavnih del. Prisotni, med katerimi so bili tudi ugledni gostje, kot že omenjena ministrica in slovenska konzulka Vlasta Pozdrav predsednika DSI Sergija Pahorja in (spodaj) nagovor ministrice Ljudmile Novakove kroma Valenčič Pelikan, so si ogledali multi-medijsko predstavitev o ustvarjanju na lanski koloniji, ki jo je pripravil umetnik Ubald Trnkoczy, nato je besedo prevzela likovna kritičarka Anamari-ja Stibilj Šajn, ki je izčrpno predstavila deset umetnikov, strokovne sodelavce in pa umetnike, ki na dan odprtih vrat darujejo svoja dela. Teh je bilo lani preko sedemdeset. Kritičarka je predstavila dela z likovnega in estetskega vidika ter poudarila izjemnost kolonij, ki se odvijajo že osemnajst let. Na njih ustvarjajo priznani umetniki mednarodnega prostora. Šele ko se nekdo odloči za nakup ustvarjalnega dela, doseže kolonija svoj cilj in se dokončno osmisli na simbolnem nivoju. V koloniji je zbrano bogastvo nešteto likovnih poetik. Udeleži se je, kdor je pripravljen z globokim občutkom pisati nove zgodbe pod naslovom Umetniki za Karitas. Večer je obogatil nastop Moškega pevskega zbora Sv. Jernej pod vodstvom Mirka Ferlana. (met) Dve srečanji o novem prometnem načrtu Mestni krožek Demokratske stranke za 4. okrožje (mestno središče, staro mesto, Sv. Vid in stara mitnica) vabi danes ob 18. uri v hotel Filoxenia (Ulica Mazzini 3) na javno srečanje o novem prometnem načrtu. Udeležili se ga bodo tržaška občinska odbornica za mobilnost in promet Elena Marchigiani, izvedenec Giulio Bernetti in tržaški župan Roberto Cosolini. Marchigianijeva in Bernetti bosta nato ob 19.30odhitela še na drugo srečanje v Ulico Caprin 18/1, kjer bosta prav tako spregovorila o predvidenih prometnih novostih. Fukušima leto dni po strašni jedrski nesreči Tržaški krožek Legambiente prireja danes ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma (Ul. Filzi 14) srečanje z docentom fizike na rimski univerzi La Sapienza, ki bo spregovoril o jedrski nesreči v jedrski elektrarni Fukušima pred nekaj več kot letom dni in o današnjem nuklearnem tveganju. Z gostom se bosta pogovarjala predsednik okoljevarstvenega krožka Lino Santoro in docent Edoardo Milotti. O fiskalnem federalizmu V konferenčni dvorani Fakultete za ekonomijo tržaške univerze bo danes ob 14. uri milanski docent Massimo Bordignon predaval o fiskalnem federalizmu in politični selekciji. Seminar bo potekal v angleščini. Pilot Richardson o drugi svetovni vojni Ob mesecu temnopolte zgodovine bo danes ob 14.30 gost American Corner-ja - v veliki dvorani italijansko-ameriške-ga združenja v Ulici Roma 15 nekdanji pilot Eugene Richardson mlajši, član letalske enote Tuskegee Airman med drugo svetovno vojno. Na javnem srečanju bo predstavil ameriško družbo od suženjstva in segregacije do človekovih pravic. Razstava Luce Quaie V občinski umetnostni galeriji Negrisin v Miljah bodo danes ob 18.30 odprli razstavo fotografij Luce Quaie Le nuove so-litudini. O delih in avtorju bo spregovoril fotograf Ugo Borsatti, ki bo hkrati predstavil istoimensko publikacijo, ki je izšla pri založbi Battello stampatore. PROTEST - Marcello Di Finizio vztraja na žerjavu Še vedno na Ursusu Prvo noč prebil v visečem gorskem šotoru in večkrat splezal z žerjava po vodo - Začel je že tretjo gladovno stavko Upravitelj nekdanjega lokala La voce della luna na barkovljanskem nabrežju, 46-letni Marcello Di Finizio vztraja s svojim protestom na 80-metrskem žerjavu Ursus v starem pristanišču. Di Finizio se je na žerjav povzpel v ponedeljek ob zori, da bi se uprl dušeči birokraciji, ki tiči za vratom malih podjetnikov in jim ne dopušča razvoja ter sploh preživetja. Predvsem se Di Finizio upira evropski direktivi Bolkestein, ki državne koncesije za upravljanje lokalov dodeljuje na podlagi mednarodnih razpisov oz. predvideva dražbo območja, kjer stoji njegov lokal. Potem ko je slednjega podtaknjen požar uničil in ko se je po ponovnem odprtju narava kar dvakrat znesla nanj, je moški obupal. Brez službe in brez denarja je večkrat zaman prosil deželno vlado za pomoč, prav tako niso nič služile številne gladovne stavke. Prvo protestno noč je Di Finizio prebil na žerjavu v visečem šotoru za visokogorske bivake, privezan na žerjav z varo- Gasilci, karabinjerji in osebje službe 118 spremlja Di Finiziov »podvig« podnevi in ponoči kroma valnim pasom in ovit v spalno vrečo. Predvsem ponoči je na višini 60 metrov precej hladno in vetrovno, tako da je Di Finizio precej izmučen. Šibek pa je tudi zaradi nove gladovne stavke, ki se je je lotil ravno na žerjavu. Ponoči je sicer večkrat splezal z žerjava, da bi napolnil steklenice z vodo, hrane pa s seboj kot rečeno nima. S protestom pravi, da bo nadaljeval, dokler ne bo vlada tako deželna kot državna kaj ukrenila zoper direktivo Bolkestein. MILJE - Zaradi stroge discipline Pogrešani mladoletnici sta se zatekli na barko Mladoletni dekleti sta nenapovedano zapustili tržaško skupnost, ki ju gosti, kvestura pa je po prejetju obvestila sprožila iskalno akcijo v celi tržaški pokrajini. Obveščene so bile vse policijske patrulje, kvestura pa je med drugim prejela informacijo, da sta pogrešanki morda telefonirali sošolcu, ki stanuje v Miljah. Miljski policisti so se odpravili k najstniku, ki jim je potrdil, da sta bili 14-letna italijanska in 15-letna romunska državljanka pri njemu doma, zatem pa sta odšli. Na osnovi informacij, ki so jih posredovali starši deklet, so policisti obiskali bližnjo marino pri Sv. Roku, kjer so končno našli obe pogrešanki. Bili sta na barki, ki je last enega od staršev. Policistom se dekleti nista upirali. Pojasnili pa sta, da sta se naveličali prestroge discipline v skupnosti, iz katere sta pobegnili. Na koncu pa sta se morali s policijo le vrniti v center za mladoletne. Pri Briščikih sta včeraj popoldne začela goreti suho listje in trava. V operativno komunikacijskem centru pokrajinskega poveljstva gasilcev so klic prejeli okrog 17. ure, na prizorišče so se odpravili openski in tržaški gasilci, delo pa je koordinirala gozdna straža. Naposled se je izkazalo, da je požar zelo omejen in edino žarišče je bilo kmalu po intervenciji pod nadzorom. Zaradi izredne suše pa tudi majhnih požarov ne gre podcenjevati, zato so se na pogorišču zadržali do večera. Osumljen razpečevanja Miljski policisti so v ponedeljek ponoči odvzeli prostost dvajsetletnemu Tržačanu Z. D., ker je imel pri sebi manjšo količino heroina in kokaina. Na Solinski ulici (via delle Saline) so policisti zaradi hitre vožnje ustavili avtomobil fiat punto, ki ga je upravljal D. Z. Ob njem sta bila v avtu še dva vrstnika ter 18-letno dekle, vsi doma iz Trsta. Preiskali so vozilo in mlade, pri vozniku pa našli slabe tri grame heroina in ostanek kokaina. Zasegli so tudi celofanske vrečke in precizno tehtnico, fanta pa so pridržali in kazensko ovadili zaradi suma posedovanja droge z namenom razpečevanja. 8 Sreda, 28. marca 2012 ŠPORT / GLEDALIŠKI VRTILJAK - V nedeljo popoldne še zadnja letošnja abonmajska predstava Kozlička sta s spretnostjo in pogumom ugnala volka Predstavo Volk in kozlička odigralo Lutkovno gledališče Maribor - Nagradili udeležence likovnega natečaja Za zadnjo predstavo v okviru letošnjega abonmaja Gledališkega vrtiljaka je poskrbelo Lutkovno gledališče Maribor, igrica, ki jo je ponudilo, pa ni bila tista napovedana (Zaba Greta), ampak druga, ki je nastala na podlagi znane pravljice o volku in kozličkih. Naslov predstave, v kateri nastopajo tako lutke kot pravi igralci, je namreč Volk in kozlička, od tradicionalne pravljice pa se nekoliko razlikuje. Kozličkov, ki jih namerava požreti volk, namreč ni sedem, ampak sta samo dva, ki na koncu s spretnostjo in pogumom uženeta nerodnega in nespretnega volka, ki brez uspeha skuša vstopiti v kozje bivališče, saj mu previdna kozlička ne odpreta vrat. S predstavo, v kateri v vlogi mame koze in volka nastopata Meta Jurc in Davorin Kramberger, je režiral Pavel Polak, medtem ko je za lutke, kostume in sceno poskrbel Jaroslav Mifajt, za glasbeno kuliso pa Vitezslav Hadl, se je torej v nedeljo popoldne v Marijinem domu pri Sv. Ivanu še zadnjič dvakrat (za male gledalce abonmajev Rdeči palček in Modri palček) zavrtel letošnji že štirinajsti Gledališki vrtiljak, ki ga je priredil Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto in ob podpori Zadružne kraške banke. Zadnje srečanje, ki ga je tudi tokrat popestrila animacija predstavnikov Študijskega centra Melanie Klein, pa je bilo tudi priložnost za nagrajevanje najboljših in najzvestejših risarjev v okviru likovnega natečaja Moj najljubši gledališki junak. Dvorana Marijinega doma se je tako spremenila v Predstavo so odigrali člani Lutkovnega gledališča Maribor kroma razstavni prostor s panoji, na katerih so bile na ogled risbe o posameznih predstavah. Prav vsi sodelujoči so prejeli priznanje, nekateri pa še nagrado za najlepše risbe oz. za največje število prispevanih izdelkov. Tako so v kategoriji otroških vrtcev nagrado za najlepše risbe prejeli Meta Pe- ric, Sabrina Bech in Nina Dazzara, v kategoriji osnovnih šol pa Dana Mahnič, Nataša Vidonis in Veronika De Luisa. Kdo pa je prispeval največ risbic? Med malčki, ki obiskujejo še otroški vrtec, sta to bila Veronika Prasseli in Martin Kits Nieuuenkamp, med osnovnošolci pa Ines in Leo Racman. LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Priložnostna razstava Prikaz norveške izkušnje V okviru projekta o preučevanju podnebnih sprememb in Samijev - Prihodnjo sredo zaključek tečaja moderne grščine Včeraj danes Starši dijakov Liceja Franceta Prešerna, ki so se včeraj popoldne mudili na šoli, da bi se udeležili govorilnih ur s profesorji, so si v šolski veži lahko ogledali priložnostno razstavo, posvečeno nedavni enotedenski ekskurziji dijakov petega letnika vseh smeri v Tromsu na Norveškem v okviru projekta Spoznavajmo arktični in antarktični svet ter Sa-mije, ki ga licej Prešeren izvaja v sodelovanju z Univerzo v Tromsu in tržaškim Muzejem Antarktike ob podpori Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Pokrajine Trst, senatorke Tamare Bla-žina, Sklada Libero in Zora Polojaz ter Sklada Ernesto Illy. Razstava o projektu, katerega cilja sta preučevanje vpliva podnebnih sprememb na morski ekosistem na arktičnih območjih ter spoznavanje manjšinske skupnosti Samijev, bo na liceju Prešeren na ogled še v prihodnjih dneh, v prihodnje pa je predvidena njena postavitev tudi v prostorih Muzeja Antarktike. Prihodnjo sredo, 4. aprila, pa se bo v veliki dvorani liceja zaključila še ena pobuda, in sicer tečaj modernega grškega jezika, ki so se ga v teku drugega polletja, od 9. januarja dalje, udeležili dijaki klasične smeri v sodelovanju z grško skupnostjo v Trstu, katere je vsak ponedeljek poučevala Anastasia Kouveli, medtem ko je bila vodja projekta Maria Kassotaki, lektorica modernega grškega jezika na Univerzi v Trstu. Prihodnjo sredo bo tako z začetkom ob 10. uri potekala zaključna akademija, na kateri bodo udeleženci tečaja pokazali pridobljeno zna- Razstava bo na ogled v veži liceja Prešeren tudi v prihodnjih dneh kroma nje in se tudi preizkusili v tradicionalnih grških plesih, na voljo pa bodo tudi grške kulinarične dobrote. GLASBA - Na NSŠ Sv. Cirila in Metoda Od danes do petka 12. Glasbena revija Na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, ki deluje v okviru Večstopenjske šole Vla-dimirja Bartola, se bo danes popoldne začela že dvanajsta Glasbena revija, na kateri bo v treh dneh - od danes do petka - nastopilo doslej rekordno število mladih glasbenikov: letos jih bo namreč kar stopetdeset, pripadajo pa osnovnim in nižjim srednjim šolam s slovenskim in italijanskim učnim jezikom na Tržaškem. Na koncertih, ki bodo potekali v prostorih NSŠ Sv. Cirila in Metoda danes, jutri in v petek (ob 16. uri bodo nastopali osnovnošolci, ob 17.15 pa nižješolci), bodo udeleženci lahko nastopili bodisi kot solisti bodisi v komornih skupinah, njihov nastop pa bo ocenjevala komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov, ki jo bo letos vodil slovenski violinist prof. Bogomir Petrač. Slednja bo tudi izbrala program posameznikov in skupin, ki se bodo predstavile na zaključnem nastopu v okviru revije, ki bo 11. aprila v gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Na tem nastopu bo komisija tudi izbrala tiste, ki se bodo pozneje lahko udeležili tudi natečaja v izvajanju klasične glasbe, ki ga organizira italijanski višješolski zavod Carducci-Dante, namenjen pa je dijakom višjih srednjih šol in bo potekal v maju. Poleg tega bodo v sodelovanju z Glasbeno matico izbrani izvajalci lahko nastopali tudi na tej pomembni ustanovi. Komisija bo podelila tudi nagrade za najboljše izvedbe; nagradila bo izvirne sestave, najmlajše izvajalce in obetavne talente. Danes, SREDA, 28. marca 2012 JANEZ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.28 - Dolžina dneva 12.36 - Luna vzide ob 9.40 in zatone ob 1.00 Jutri, ČETRTEK, 29. marca 2012 CIRIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1028,2 mb raste, vlaga 23-odstotna, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. [12 Lekarne Do sobote, 31. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). M Izleti TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet za člane v Erto in Cas-so (Vajont). Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), po-vratek ob 18. uri. Cena 18,00 evrov. Dodatne informacije: 342-0734136 (Dana). ALI BI SI RAD OGLEDAL MONGOLIJO - deželo modrega neba in domovino Genggis Khana? Kdor bi se rad pridružil enkratnemu in aventuristi-čnemu potovanju po Mongoliji, naj se javi na tel. št. 338-6985052. FOTOVIDEO TRST80 organizira od 3. do 6. maja, izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet z avtobusom na Azur-no obalo od 18. do 20. aprila. Ogledali si bomo Montecarlo, Nizzo ter Sanremo in okolico. Zainteresirani naj pokličejo v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, organiziramo izlet za letnike '38 in '40 iz Brega. Kdor se želi pridružiti naj pokliče na tel. št. 040-228468 (od 18. do 20. ure). Vpisovanje do 20. aprila. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko-niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavlica@siol.net ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@ya-hoo.it. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: danes, 28. marca, od 18. do 20. ure za trie-nij znanstvene in jezikovne smeri. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo roditeljski sestanek v petek, 30. marca, od 17. do 19. ure na sedežu šole. Toplo vabljeni. Loterija 27. marca 2012 Bari 54 17 35 33 37 Cagliari 78 70 14 38 5 Firence 83 47 34 37 26 Genova 84 78 76 18 20 Milan 47 63 33 28 55 Neapelj 89 4 83 59 12 Palermo 1 44 24 72 54 Rim 83 44 30 70 51 Turin 89 70 55 47 54 Benetke 11 16 68 81 7 Nazionale 54 79 78 8 64 St. 37 DRUŠTVENA GOSTILNA V GA- BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH organizira za člane v soboto, 26. maja, izlet na Koroško. Program predvideva splavarjenje na reji Dravi, ogled turistične kmetije Klančnik in krajši ogled Maribora. Rezervacije sprejemamo v uradu Zadruge do sobote, 31. marca, v jutranjih urah. 9 26 27 40 51 69 jolly 11 Nagradni sklad 2.385.901,82 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 76.923.352,70 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 39.765,03 € 1.274 dobitnikov s 4 točkami 283,43 € 46.700 dobitnikov s 3 točkami 15,39 € Superstar 8 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 28.343,00 € 228 dobitnikov s 3 točkami 1.539,00 € 3.785 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.616 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.730 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 28. marca 2012 9 ii Čestitke Danes naš nono NEVJO rojstni dan slavi. Zato mu voščimo še veliko lepih stvari. Da bi nas v Rabac čim prej peljal in se z nami še več igral! Mija in Ema. Q Kino AMBASCIATORI - 22.15 »John Carter«; 16.00, 18.00, 20.00 »Posti in pie-di in paradiso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »The Lady - L'amore per la liberta«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.00, 22.15 »Edgar Allan Poe - Tha Raven«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ghost Rider - Spi-rito di vendetta«; 16.15, 18.00, 20.10, 22.10 »E' nata una star?«; 16.15, 18.15, 20.25, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 16.15, 19.00 »John Carter«; 21.45 »John Carter 3D«; 19.50, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«; 16.05, 18.10 »Ti stimo fratello«. FELLINI - 17.30, 20.30 »The Artist«; 16.15, 19.10, 22.15 »Cesare deve mo-rire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »17 ragazze«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Magnifica presenza«. KOPER - KOLOSEJ - 19.30 »Dekle z zmajskim tatujem«; 19.00 »Izdana«; 20.30 »Kruha in iger«; 20.50 »Marče-ve ide«; 17.40 »Obuti maček«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 19.10, 21.35 »Železna Lady«; 21.30 »Hudič v nas«; 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 21.20 »John Carter 3D«; 18.40, 20.50 »Odklop«; 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 16.00 »V deželi krvi in medu«; 18.00 »Lorax 3D (sinhr.)«; 17.30, 20.30 »Igre lakote: Arena smrti«; 16.40 »John Carter«; 19.20 »Ženska v črnem«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Raven«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; Dvorana 3: 16.30, 20.20 »Hugo Cabret«; 18.30 »A simple life«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E' nata una star?«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »E' nata una star«; Dvorana 2: 17.30, 19.45, 21.45 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.15 »10 regole per farla innamorare«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Ma-gnifica presenza«. Ü3 Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmoniza-cijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi na tretje srečanje, ki bo danes, 28. marca, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Obenem vas vabimo na ogled rimskega Trsta, ki bo v petek, 30. marca. Dobimo se ob 10. uri pred katedralo sv. Justa (avtobus št. 24). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Sončenje: resnično povzroča kožnega raka?« danes, 28. www.primorski.eu1 marca, ob 17. uri v Narodni dom - Ul. Filzi 14 v Trstu. Predavala bo derma-tologinja dr. Majda Košuta. GONG ZVOČNA KOPEL- SKD F. Prešeren obvešča, da odpade srečanje v četrtek, 29. marca, zaradi prenizkega števila udeležencev. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s KGZS praktičen prikaz rezi oljk v četrtek, 29. marca, ob 15.30, v oljčniku na kontovelskem bregu. Zbirna točka pri kontovelski Mlaki ob 15. uri. Prikaz bo vodila agronom inž. Irena Vrhovnik. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 29. marca, ob 19.30 v Slomškovem domu v Križu št. 739. Po sporočilih, vprašanjih in interpelacijah, bo sledilo srečanje z občani Križa. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi predavanje o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika v četrtek, 29. marca, od 10. ure dalje v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Šekli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na predavanje o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika, ki bo v četrtek, 29. marca, s pri-četkom ob 10. uri; predavanje bo v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Šekli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN vabi na potopisno predavanje s projekcijo fotografij Sonje Gregori »Sri Lanka, otok zelenega zlata«, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v Boljuncu. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 - Trst-Opčine. SKD TABOR vabi na 44. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, družabni zaključek občnega zbora. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 30. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina »Fortunato Pavisi« organizira pri KD Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124, v petek, 30. marca, ob 20. uri predavanje na temo: »Razvoj zavesti jaza v zgodovinskem in biografskem pogledu«. Predaval bo Leonardo Marchiori. AŠD SOKOL vabi člane in prijatelje na delavno akcijo za ureditev odprtega igrišča v Nabrežini, ki bo v soboto, 31. marca, od 9. ure dalje. Ob koncu del bo sledila primerna malica. Toplo vabljeni. KD PRIMAVERA -POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silva Miclavez, članica vsedržavne organizacije ACLI. Delavnica se bo vršila v soboto, 31. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. del-lo Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SKD BARKOVLJE vabi v soboto, 31. marca, na štiri urno delavnico tapka-nja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 347-2787410. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah vabi v soboto, 31. marca, ob 10. uri v malo dvorano na velikonočno ustvarjalna delavnico s Tanjo in Nado. SPDT prireja čistilno akcijo. Zbirališče v soboto, 31. marca, ob 8.30 na kro-žišču pred kasarno pri Banih. Poleg dobre volje bomo med delom potrebovali še rokavice, škarje, grablje, vile,....za čiščenje gozda in utrjevanje poti primerno orodje. Udeležence prosimo, da prinesejo orodje s sabo. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na spomladanski kraški pohod od Pra-prota do Brišč in nazaj v nedeljo, 1. aprila. Odhod iz Praprota - avtobusna postaja - ob 9. uri. Med pohodom si bomo ogledali 3 pečine (pejce), 3 opuščene kamnolome in opuščeno apnenco. Info: 040-200782 (Frančko) in 334-9772080 (Aljoša). SKD VESNA prireja v nedeljo, 1. aprila, »Arheološki sprehod po kriškem bregu«, ki ga bosta vodila Lidia Rupel in Stanko Flego. Začetek ob 14.45, zbirališče v Križu na Gospudovi griži. Izlet traja pribl. 2 uri, priporočamo obutev za pohodništvo. Info: 3334463154 (Mitja). VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA prirejajo v nedeljo, 1. aprila, ob 15. uri na open-skem Pikelcu spominsko svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev. Spregovorila bosta Biserka Simoneta in Gae-tano Dato, predsedovala bo Katerina Iscra. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. MAJENCA, Razstava domačih ustvarjalcev - SKD V. Vodnik iz Doline prireja, v ponedeljek 2. aprila, ob 19. uri v društveni dvorani, prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Za informacije lahko pokličete na 333-9857776. Vabljeni! ZSKD obvešča, da bo občni zbor včlanjenih društev na tržaškem v torek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959). POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SKD PRIMOREC obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 12. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju pa ob 20.30 v Ljudskem domu v Treb-čah. Od 19. ure dalje bo še možnost včlanjevanja za leto 2012. SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glin-ščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 335-8416657. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za novo številko občinskega glasila, ki ga lahko dostavite občinskemu tajništvu do torka, 24. aprila. INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija 2012. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta starosti (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za pred-vodnike. Rok prijave zapade 18. maja. Za prijave in informacije: tel. št. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org . SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN ZALOŽBA MLADIKA vabijo danes, 28. marca, ob 10. uri v Tržaško knjigarno na kavo s knjigo »Lepa Vida ob Srebrni reki«. O knjigi, ki predstavlja gledališko delovanje primorskih Slovencev, ki so se izselili v Argentino za časa fašizma, bodo govorili avtor Marjan Pertot, Lučka Kremžar De Luisa in predstavnik založbe. KD IVAN GRBEC iz Škednja vabi v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v društvene prostore na otvoritev razstave lesenih obrtnih umetnin Franca Ar-manija »Čarobni odtenki lesa«. Umet- nika bo predstavil Lojze Abram. Glasbeni utrinki: flavtista Sara Bembi in Carlo Venier. Razstava bo odprta do 1. aprila s sledečim urnikom: petek, 30. marca, 10.00-12.00; sobota, 31. marca, 17.00-19.00; nedelja, 1. aprila, 10.00-12.00. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice«. Šesto srečanje (»Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir« - Ida Mlakar) bo v četrtek, 29. marca, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 30. marca, na večer iz serije Gledališče mladih izvajalcev. Oblikovala ga bosta: Starejša skupina Lutkarjev iz Devina s predstavo Življenjepisi igrač in Mladinski zbor Ana-Krousis pod vodstvom Maurizija Marchesicha. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi, še posebno mladi ljubitelji gledališča in lepega petja! V MUZEJU MODERNE UMETNOSTI UGO CARA' v Miljah bo v petek, 30. marca, ob 18.30 otvoritev razstave Deziderija Švare Marine - Poklon Miljam. Umetnika bo predstavil kritik S. Quinzi. Razstava bo na ogled vse do 22. aprila, s sledečim urnikom: od torka do petka 17.00-19.00, sobota 10.0012.00 in 17.00-19.00, nedelja 10.0012.00, v ponedeljek zaprto. ZSKD IN KD F. VENTURINI vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 30. marca, ob 20.30 v Center Anton Ukmar Miro v Domjo. Nastopajo Vokalna skupina Val-Piran, Vokalna skupina Žene iz Dornberka, Pevke ljudskih pesmi Kraški Šopek Sežana, Vokalna skupina antadore-Gra-din, Pevska skupina Društva kmečkih žena - Ilirska Bistrica, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač-Koper. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gro-pada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. SKD IGO GRUDEN vabi otroke na Pravljično urico s knjižničarko Marijo Umek v soboto, 31. marca, ob 15.30 v prostore Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu v sodelovanju s Slomškovim društvom in Župnijsko skupnostjo iz Križa prireja koncert Opz Glasbenega Konservatorija S.V.Rachmaninov iz Rostova na Donu (Rusija) s solisti Akademije. Koncert bo v cerkvi v Križu v nedeljo, 1. aprila, ob 17.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v torek, 27. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena in običajev - tradicij ob veliki noči ter prodajnega sejma velikonočnih pirhov in ročnih del. Nastopala bosta OPS in mladinska glasbena skupina Vigred. Razstava bo odprta do nedelje, 1. aprila, od 15.30 do 18.30, v nedeljo tudi zjutraj od 9.45 do 11.00. Na prodajnem sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden - otroški vrtec Šempolaj. TRST80 obvešča, da je razstava fotografskega extempore 45. Kraškega pusta na ogled v piceriji Veto na Op-činah do Velike noči. TRST80 obvešča, da je razstava naših članic Sonie Ozbich »Miš maš« in Nataše Peric na ogled v gostilni Guštin v Zgoniku. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek -Kontovel in L'Armonia prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »Tre strani Nadai per sei strambi s'ciopai« v nedeljo, 1. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, je na ogled razstava Evgena Pan-crazija, Luigija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: od torka do sobote: 10.3012.30 in 16.30-19.30. ZSKD IN KD SKALA vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ, Dekliški zbor Plejade-Ajdovščina, ŽePZ Sožitje Podmelec, DVS Ubelj-sko-Veliko Ubeljsko, Komorni zbor Ipavska-Vipava. ZSKD IN SKD BARKOVLJE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Jerneja v Barkovlje. Nastopajo MePZ Sv. Lucija-Portorož, MePZ Zvon-Ilirska Bistriva, MePZ Coro Tre valli/Tri Doline-Kravar, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper. S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira v petek, 30. marca od 20.30 dalje večerjo z glasbo s skupino Benandanti. JAGNJE NA ŽARU. Zaželjena 040229168 rezervacija 0 Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri matematiki, fiziki in elektroniki. Tel. 393-5030720. NA SEJMU V NABREŽINI sem izgubila zlat uhan. Prosim prijaznega najditelja, naj pokliče na tel. št. 3201509155. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B prostor prodam za 1500 evrov; tel. 335-5387249. NUDIM POMOČ pri obrezovanju drevja, kosenju trave in pri drugih opravilih na njivi in na vrtu. Tel. 3496907481. POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM ZEMLJIŠČE 1.900 kv. m. v bližini Ricmanj, dostopno s kmečkim vozilom. Tel. št. 040-214412. PRODAM 80 kv. m kraškega kamna raznih mer. Tel. 349-8524631. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja sta opremljeni s pohištvom. Tel. št.: 348-3667765. Id Osmice JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in No-ris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! Prispevki V spomin na drago prijateljico Doro Križmančič daruje Veronika Sossi 30,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Doro Križmančič darujeta Anica in Pavel Marc 50,00 evrov za SKD Lipa iz Bazovice. V spomin na Albina Kralja daruje Stefano 30,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob Albina Kralja darujeta Marisa in Stanko 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Albina Kralja daruje sestra Berta 100,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na očeta Albina Kralja darujeta Alenka in Davorin 100,00 evrov za MoPZ RZ. 10 Sreda, 28. marca 2012 ŠPORT / GLEDALIŠČE VERDI - Odkrita razprava v novinarskem krožku Kako opernemu gledališču zagotoviti obstoj in bodočnost Župan Cosolini zavzet za rešitev ustanove po letih nepremišljenega upravljanja Kaj, ko bi operno gledališče Verdi dokončno in nepreklicno zaprlo svoja vrata? Nekaj -koliko?- jokajočih ljubiteljev glasbe, tragedija za skoraj 300 delavcev in njihove družine, časopisi bi nekaj dni pretakali solze iz črnila ... Črna perspektiva ni bila tako daleč, ko je med oktobrom in decembrom prišla na dan celotna objektivna slika finančnega stanja, kot je povedal župan Roberto Cosolini. Srečanje z naslovom Kakšna naj bo bodočnost gledališča Verdi, ki ga je priredilo društvo Prijateljev opere (Amici della lirica), je v novinarski krožek privabilo številno in upravičeno zaskrbljeno občinstvo. Predsednik društva Giulio Delise je pozdravil župana in ostale ugledne goste, med katerimi sta sedela tudi komisar Claudio Orazi in revizor Paolo Marche-si, pa tudi bivši nadzornik Giorgio Zan-fagnin in predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, prisotne pa je prosil, naj se držijo teme in torej naj ne iščejo krivcev za kritično stanje, temveč naj le predlagajo možne rešitve. Morda bi le bilo umestno, da bi javnost točno zvedela, kdo in kako je zagrešil napake, saj bi lahko iz tega dobili koristne nauke za bodočnost, toda po ustaljeni italijanski navadi za povzročeno škodo upravitelji (skoraj) nikoli ne odgovarjajo. Zupan Cosolini je v svojem tehtnem posegu pokazal veliko zavzetost za ustanovo, katere ugled je v tujini še vedno visok, kot je lahko ugotovil med službenimi potovanji in mednarodnimi stiki. Gledališče je treba rešiti in ohraniti ne samo za ljubitelje glasbe in za vse, ki v njem delajo, temveč tudi za večji ugled in privlačnost mesta, ki bi lahko veliko zaslužilo s kulturnim turizmom. Zupan, ki je po statutu predsednik gledališča, je vsekakor omenil nekoliko nepremišljeno upravljanje, ki je postopoma privedlo do preko 20 milijonov evrov zadolžitve: ob današnji splošni krizi državne blagajne ni mogoče pričakovati avtomatičnega saniranja, v podobnem stanju pa so tudi druga zelo pomembna italijanska gledališča. S kritičnim položajem je bil župan seznanjen že med lanskim poletjem, ko je moral sredi avgusta trkati na vrata bančnih ustanov za novo posojilo, zato je bila odločitev, ki jo je sprejel skupaj z ministrom Galanom, nujna: komisarska uprava je začela težavno in dolgo pot, ki naj bi privedla do sanacije z znižanjem stroškov v upanju, da bodo javni prispevki vsaj nekoliko narasli, saj so dosedanje vlade kar po vrsti klestile po skladu za kulturne dejavnosti (FUS). Trst mora z opernim gledališčem ostati kulturna prestolnica Dežele FJK, seveda mora sodelovati z ostalimi pokrajinami, mora pa tudi ohraniti mednarodni nivo. Zupan je obljubil, da bo dvorana Tripcovich postala last gledališča Verdi in se ob tem spomnil na mecena Raffaella De Banfielda, ki je dvorano obnovil s svojim denarjem -takrat 2.700.000.000 lir -, gledališki delavci pa s prostovoljnim delom, kar dokazuje veliko ljubezen do mesta in glasbene umetnosti. Po županu je Giulio Delise natresel zanimive podatke: v večini italijanskih opernih gledališč prevladujejo administrativni uslužbenci, v Trstu pa je odnos med umetniško maso in pisarnami obraten, naše gledališče ima v primerjavi z rimskim polovico uslužbencev in mnogo večjo produkcijo, kljub temu pa je neizpodbitno, da so upravitelji dokaj nesmotrno ravnali z denarjem ob nenehnem nižanju državnih prispevkov. Predlagal je ustanovitev task-force, ki bi služila kot svetovalno telo, predlagal je osvojitev nemško-avstrijskega sistema s stalno domačo pevsko zasedbo, večje število koprodukcij, sodelovanje z Rossetti-jem, iskanje mladih in perspektivnih pevcev, ki bi stali manj kot ostarele zvezde .. Elisabetta Floreani, ki se ukvarja s kulturo v luči lokalnega razvoja, je izpostavila pomembnost sodobne mar-ketinške politike, ki bi gledališče ponujala turistom ter ga približala tudi domačim obiskovalcem s pobudami kot Nabito polna dvorana novinarskega krožka je bila otipljiv dokaz zaskrbljenosti tržaške kulturne javnosti za bodočnost Verdija kroma bookshop z raznimi spominčki in ga-stronomskimi specialitetami. Severino Zannerini (bivši prvi čelist, nato dirigent in umetniški tajnik) je opozoril na kulturno bogastvo, ki leži v muzeju Schmidl v svežnjih partitur domačih skladateljev kot brata Ricci, rodbina Sinico i.dr., obetal si je bolj intenzivno delovanje, ki bi načrtno obiskovalo manjša deželna gledališča s primernimi produkcijami. Predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je poudarila potrebo, da bi gledališče pomladilo svoje občinstvo, kar se lahko udejanji s tesnejšim sodelovanjem s šolami. Tudi ona je prepričana, da vlaganje v kulturo ni potrata temveč naložba, ki lahko botruje družbenemu preporodu, zato tudi sama podpira najrazličnejše pobude, najraje domačih ustvarjalcev. Izrazila je željo po večji povezavi med sorodnimi ustanovami in po učinkovitejši in celostni predstavitvi kulturne ponudbe. Sledila je še vrsta zanimivih posegov, od scenografa Giulia Ciabattija, ki je poudaril pomembnost scenografskega laboratorija in obsodil razsipavanje z denarjem, ko gledališče po enkratni uporabi zavrže drago scenografijo; istega mnenja je bil veteran tržaških gledališč Sergio D'Osmo, pevec Nicolo' Ceriani pa je menil, da je treba večjo pozornost usmeriti v vzgojo mladega občinstva. Posegli so še Rossana Poletti, Liliana Davanzo, Rossana Divo in Giorgio Cesare, nazadnje pa je zmanjkalo časa za druge govornike, ki bi radi še kaj idej prispevali. Katja Kralj TK - Na kavi s knjigo Lepa Vida ob srebrni reki Na današnji kavi s knjigo v Tržaški knjigarni bodo predstavili publikacijo Marjana Pertota Lepa Vida ob Srebrni reki, ki je leta2001 izšla pri založbi Mladika v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta in Slovenskim gledališkim muzejem. Zajetna in s fotografskim gradivom opremljena publikacija izčrpno pripoveduje o kulturnem in gledališkem delu predvsem primorskih izseljencev, ki so se zaradi fašističnega preganjanja in gospodarske krize selili v Argentino pred drugo svetovno vojno, pa tudi drugih zgodnjih slovenskih priseljencev v Argentini ter Benečanov. Zaradi oddaljenosti v času (prvo društvo je bilo ustanovljeno leta 1919!), odsotnosti arhivov in nepopolnih zbirk takratnega tiska v knjižnicah je bilo obnavljanje tega delčka naše kulturne zgodovine toliko bolj naporno. Dragocena knjiga ga je dobesedno iztrgala pozabi. O delu, ki ga je grafično oblikoval Danilo Pahor, bosta danes ob 10. uri v Tržaški knjigarni spregovorila avtor Marjan Pertot in njegova sodelavka Lučka Kremžar De Luisa. SV. IVAN - Pravljica pri SKD Škamperle Prijatelj in pol Biserka Cesar se je s 23 malimi poslušalci pogovarjala o drugačnosti in pomenu prijateljstva Malčki so prisluhnili pravljici o prijateljstvu med muckom Finom in hrčkom Frikom V četrtek, 23. februarja, je društvene prostore SKD Slavko Škamperle napolnilo kar 23 otrok, ki so radovedno prisluhnili pravljici Prijatelj in pol avtorja Uda Weigelt. Tokrat se je Biserka Cesar najprej pogovarjala z otroki o drugačnosti v pri- jateljstvu, nato jim je prebrala pravljico o mucku Finu, ki bi rad postal član tajne mačje druščine. Ker pa ima Fin neobičajnega prijatelja - hrčka Frika, ga mački ne sprejmejo medse. Vendar najdeta Fin in Frik rešitev in na koncu se celo število članov mačje druščine poveča: skupaj na- mreč ugotovijo, kako pomembno je prijateljstvo. Sledila je še običajna delavnica, med katero so otroci iz nogavičke, bar-vanega papirja in flomastrov ter s pomočjo domišljije izdelali vsak svojo lutko-prijateljico, ki jim bo delala družbo do naslednje pravljice, ki bo jutri, 29. marca. SKD VIGRED in KD RDEČA ZVEZDA - 20. revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji Praznik prijateljstva in solidarnosti Mladi zaplesali, zapeli in zaigrali - Občinstvo je bilo navdušeno - Ob koncu je v nebo s pisanimi balončki poletelo pismo prijateljstva Nabrežinska telovadnica je bila v nedeljo odeta v spomladanske barve in kraljevalo je živahno in razposajeno otroško-mladostniško vzdušje. Šempolajsko društvo Vigred je v sodelovanju s saleškim društvom Rdeča zvezda poskrbelo za tradicionalno dobrodelno prireditev, že 20. revijo otrok in mladih Vsi smo prijatelji. Vsako leto sodelujejo pri prireditvi mladi s Tržaškega in Goriškega, ki se na priložnostnem odru predstavijo s plesnimi, glasbenimi in pevskimi točkami. Njihove performanse je tudi tokrat z bučnimi aplavzi nagradilo številno občinstvo, ki je napolnilo telovadnico. Pestro nedeljsko dogajanje sta tokrat povezovali Karin Rado-vič in Irene Pahor, občinstvu pa so se predstavili pevska in mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški fenomeni, ki ju vodi Aljoša Saksida, mladi gojenci Godbenega društva Nabrežina pod mentorstvom Ser-gia Grattona, plesne skupine SKD Tabor, Take Dance AKSD Vipava, SKD Škamperle in SKD Vigred pod vodstvom Jelke Boga-tec, SKD Kremenjak iz Jamelj pod mentorstvom Mare Rogelja, otroški pevski zbor Vesel prizor z nedeljskega praznika kroma Zgonik z mentorico Zulejko Devetak, Romjanski muzikanti pod vodstvom Silvie Pierotti, mladinski pevski zbor Igo Gruden z zborovodjo Mirkom Ferlanom in baletna skupina Igo Gruden, ki jo vodi Marjet- ka Kosovac, ter ansambli Hackers, U'pnska mularija in Rock na Bndimi. Ob koncu prireditve je v nebo poletelo več tisoč pisanih balonov s pismom prijateljstva. Praznik otrok in mladih želi na- mreč spodbuditi vrednote medsebojnega spoštovanja in solidarnosti. Prostovoljni prispevki so bili tudi tokrat namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. TRST / KOSERVATORIJ TARTINI - Včeraj predstavili raziskovalni projekt Nov tehnoliški dosežek za prenos glasbe na daljavo Možne didaktične in umetniške aplikacije s simultanimi nastopi oddaljenih glasbenikov Komunikacija na daljavo se že dobro stoletje razvija z naglico, ki jo povprečni uporabnik komajda dohaja. Veliko uspeha žanjejo programi kot Sky-pe, ki omogočajo skoraj brezplačen telefonski klepet preko računalnika, vi-deo-konference so že ustaljena praksa, pri teh postopkih pa glas prihaja z rahlo zamudo, zato je njihova uporabnost omejena na pogovore. Kako bi odpravili to pomanjkljivost, da bi tudi glasbeniki lahko medsebojno interagirali, je problem, s katerim so se v raziskovalnem centru GARR ubadali od l. 2008 do l.2011. Raziskava, pri kateri je sodeloval tržaški konservatorij Tartini, je obrodila razveseljiv rezultat: skupni napori centra GARR in oddelka za nove glasbene tehnologije bodo prikazani v delavnici (workshop), ki bo na kon-servatoriju potekala od 2. do 4. aprila. Sistem LOLA - kratica za angleški izraz low latency - ima tako didaktične kot umetniške aplikacije, od lekcij na daljavo do simultane igre dveh ali več glasbenikov, ki se nahajajo v različnih mestih ali državah. Stroške za raziskavo in za delavnico je v veliki meri krila Dežela FJK in na predstavitvi zanimive novosti je bil prisoten odbornik za kulturo, šport in mednarodne odnose Elio De Anna. Odbornik je izrazil svoje zadovoljstvo ob pomembnem dosežku, obenem pa je poudaril potrebo po večji povezavi med različnimi glasbenimi institucijami naše dežele - od obeh konservatorijev, tržaškega in videmskega, do opernega gledališča in drugih sorodnih ustanov. Izpostavil je koristnost raziskovalnega dela, katerega rezultati lahko prinesejo otipljivo ekonomsko vrednost in pripomorejo k družbenemu razvoju. Nove tehnologije, ki vedno bolj korenito spreminjajo naš vsakdan, se razvijajo tako v športu kot v kulturnih dejavnostih in vedno več ljudi sledi tekmam na spletu, streaming izpodriva ustaljene navade, je pa lahko nadvse koristen tudi v zdravstvu, kjer omogoča operacije na daljavo. De Anna je poudaril vlogo Dežele pri projektu, ki ima mednarodni domet, kajti naše mesto in dežela morata napeti svoje sile za čim večjo internacionalizacijo, mednarodno vidljivost, in postati osrednja točka naveze, ki gleda na Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško kot na naravne in najbližje partnerje. Pri omizju je sedel tudi predsednik konservatorija Mario Diego, ki je pozdravil goste, ravnatelj Massimo Parovel pa je izrazil svoje veselje ob pobudi, ki je izzvala veliko zanimanje v tujini, saj se je na delavnice doslej prijavilo preko štirideset strokovnjakov iz najrazličnejših držav. Claudio Allocc-hio je zastopal raziskovalni center GARR in je orisal glavne značilnosti si-tema LOLA, tako na glasbenem kot na zdravstvenem in na drugih pomembnih področjih. Paolo Pachini, ki je koordiniral sodelovanje kot vodja oddelka za nove tehnologije na konser-vatoriju, je prikazal uspešnost interdisciplinarnega dela, ki so ga tako inženirji in informatiki kot glasbeniki oplodili s svojimi idejami in ustvarjalnostjo. Sistem bo omogočal lažje in tesnejše sodelovanje sorodnih ustanov, lahko bo poenotil didaktične standarde, na razpolago bo vsem, ki bodo želeli preizkusiti njegovo učinkovitost. Ravnatelj Parovel je dodal, da je pobuda sad prizadevanj, da bi se kon-servatorij povzpel na čim višjo akademsko raven, kar se lahko uresniči z resnim didaktičnim in raziskovalnim delom. Zahvalil se je Deželi FJK za podporo, ki bo omogočila mednarodni laboratorij in postavila Trst v središče pozornosti številnih strokovnjakov iz najprestižnejših evropskih in akademskih institucij, pozitivni odzivi pa so že prišli tudi iz ZDA. Katja Kralj Sreda, 28. marca 2012 Srednjeveški pečat jamarju Fabiu Fortiju Danes bo tržaški župan Roberto Co-solini sprejel na županstvu Fabia Fortija in mu podelil srednjeveški pečat mesta Trst za politično, civilno ter znanstveno udejstvo-vanje. Forti, ki bo junija praznoval 85 let, je bil med letoma 1983 in 1991 predsednik jamarske komisije Eugenio Boegan, kraške jame pa je začel odkrivati že davnega leta 1945. Leta 1946je z Ugom Baschiero ustanovil društvo Associazione speleologica triestina, leta 1949 pa je vstopil v omenjeno komisijo v okviru združenja Societa Alpina delle Giu-lie. Dolgo let je sodeloval pri raziskovanju jam, v 60. letih je začel sodelovati z geološkim in paleontološkim inštitutom Univerze v Trstu, že več let pa poučuje na univerzi tretje starosti. Več let je bil direktor Briške jame, ki je pod njegovim vodstvom doživela turistični razcvet. V 80. letih je bil tudi tržaški občinski svetnik ter odbornik za decentralizacijo in okolje. V Boljuncu potopisno predavanje o Šrilanki Postaja že običajno, da članice Skupine 35-55 SKD France Prešeren, poleg predavanj, ki jih organizirajo za svoje zveste obiskovalce, z njimi delijo tudi izkušnje, ki jih doživijo na lastnih potovanjih. Letos so si med novoletnimi počitnicami privoščile oddih v toplih tropskih krajih. Obiskale so Šrilanko, ki se nahaja tik ob jugovzhodni obali Indije. Otok, ki mu pravijo tudi Budova solza, je bil dolga leta malo obiskan zaradi državljanske vojne, pred nekaj leti pa ga je hudo prizadel cunami. Sedaj, ko so se razmere umirile, pa je prav prijetna dežela večnega poletja, prijaznih ljudi in bujnega tropskega rastja, kjer odlično uspevajo različne vrste tropskega sadja, začimbe in velike plantaže ča-jevca; povrtnine pa pridelajo kar trikrat na leto. Šrilanka pa je znana tudi po svojih starih prestolnicah, budističnih svetiščih, slonih in peščenih plažah. Na krožno pot po tem otoku nas bo v četrtek, 29. marca, v društveni dvorani v Boljuncu, z začetkom ob 20.30, popeljala Sonja Gregori, ki bo v sliki in besedi razkrila njegove lepote in zanimivosti. (so) O restavratorskem delu Dvorana Bobi Bazlen v palači Gopče-vie (Ul. Rossini 4) gosti danes ob 17.30 pogovor o »nemogočih« restavratorskih delih ter sodelovanju z mestnimi muzeji zgodovine in umetnosti. Sodelujeta lastnici ateljeja Laboratorio Restauri d' Arte Donatella Russo in Viviana Deffar. V Mieli film o špijonih Zadruga Bonawentura in krožek La Cappella Underground vabita danes ob 19. uri in 21.30 v gledališče Miela na ogled filma La talpa (Tinker, Tailor, Soldier, Spy) Tomasa Alfredsona. Film, zasnovan na knjigi Johna Le Carreja o britanskih obveščevalnih službah med hladno vojno, je letos prejel tri nominacije za oskarjeve nagrade. Vstopnica stane štiri evre, predvajanji sodita v niz Film Outlet. ŠKEDENJ - Tečaj slovenščine za neslovenske starše Starši se marljivo učijo Zbirajo se enkrat tedensko v večernih urah - Srečanja vodi prof. Neva Zaghet Tečajniki s prof. Zaghetovo med večerno učno uro kroma Združenje staršev osnovne šole iz Škednja je pod pokroviteljstvom Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu organiziralo dva tečaja slovenščine. Zaradi popravil na škedenj-ski šoli se tečajniki od oktobra do aprila srečujejo na šoli v Ulici Svevo. Na srečanja, ki jih vodi Neva Zaghet, prihajajo starši, ki so Tržačani ali so se v Trst priselili in si tukaj ustvarili dru- žino, svoje otroke pa so vpisali v slovensko šolo. Enkrat tedensko zvečer prihajajo na tečaj, včasih pripeljejo tudi otroke, ki radi aktivno sodelujejo pri pouku. Pri tem ne manjka smeha in dobre volje. Na sliki so Sonia, Paolo, Amelia, Olivio, Roberta, Sa-vina, Luca, Alice in Anastasia. Na sredi je mala Rossella. Žal manjkata Alessandra iz druge skupine in Alessandro iz prve. »Tako lepega pusta kot letos že dolgo ni bilo«, je na zaključnem večeru ocenil Igor Malalan, predsednik organizacijskega odbora Kraškega pusta in dodal, da je »polnoštevilna publika bila zelo zadovoljna. Navsezadnje mlade generacije rastejo tudi s svojimi deli, ko se urijo v pripravljanju kostumov, vozov in plesnih koreografij«. Nagrajevanje vseh, ki so sodelovali na 45. Kraškem pustu, je potekalo pred dnevi v domu Brdina. Polnoštevilna udeležba predstavnikov vasi, ki so se pustne povorke udeležili z vozom ali kot skupina, je dala jasen znak, da je ta trenutek, ko je vsak nagrajen za vložen trud, res pomemben. Na osrednji mizi so se v pleteni košarici bohotila priznanja openske umetnice Marise Dolce, ki si vsako leto zamisli različno umetnino kot spomin za sodelovanje na tej vaški prireditvi, ki je prerasla v globoko ukoreninjeno tradicijo. Pred nagrajevanjem je Malalan predal besedo posameznim gostom za pozdrave. Najprej je spregovorila predsednica kulturnega društva Tabor Du-nja Sosič, saj je tako Prosvetni dom kot »pustni borjač« zadnja leta, ko so glavni trenutek nagrajevanja premestili s trga Brdine, postal sre- dišče pustnega dogajanja. Podčrtala je pomembnost sodelovanja med generacijami in društvi, s katerim se marsikaj doseže. Luka Pisk, predsednik društva Karnival, se je zahvalil za sodelovanje s Kraškim pustom, saj so letos obeležili petnajsto leto delovanja in na presenečenje vseh se je sovodenjske povorke udeležilo več kot tisoč dvesto pustarjev. V imenu Merč, edine vasi iz Slovenije, ki se je udeležila povorke, je spregovoril Ivan Žiberna in podčrtal veselje nad udeležbo, čeprav so majhna vas. Odboru Kraškega pusta je daroval štirideset let stare pustne slike. V Dom Brdina je prikorakal kraljevi par, tokrat v civilu, ki je z odrešilnim glasom izjavil »končno smo prišli do konca«. Prisotne je pozdravila še tržaška občinska odbornica Elena Pel-laschiar, nakar so podelili nagrado »zlata miška« vozu in skupini, ki sta zbrala največ glasov na spletni strani kraskipust.org. Z 229-imi točkami je zmagal voz iz Praprota, s 152 točkami pa skupina iz Padrič-Gropade. Kralj in kraljica sta vsem sodelujočim vozovom in skupinam izročila unikatne izdelke Ma-rise Dolce in denarno nagrado, nakar so vsi prisotni nazdravili na preteklo izvedbo. Organizacijski odbor se je zahvalil Deželi Furlaniji Julij- ski krajini, Tržaški pokrajini, Občini Trst in vsem openskim trgovcem, nakar so se prisotni okrepčali z domačim narezkom in pokramljali ob pri- stni kapljici. Praprovski pustarji so še opozorili, da bo pustna povorka naslednje leto zelo zgodaj, in sicer 9. februarja. (met) OPČINE - Nagradili vse sodelujoče in zmagovalce spletne ankete: voz iz Praprota in skupino iz Padrič-Gropade Zadnje dejanje 45. Kraškega pusta Igor Malalan: Tako lepega pusta že dolgo ni bilo - Kraljevski par podelil denarne nagrade in unikatne umetnine Marise Dolce - Nasvidenje 9. februarja 2013 12 Sreda, 28. marca 2012 KULTURA / LITERATURA - V sklopu festivala Prevajamo Evropo V Strasbourgu počastili Pahorja in slovensko književnost Tržaškemu pisatelju podelili častno medaljo mesta, Dragu Jančarju pa nagrado zveze ACEL Borisu Pahorju so prejšnji konec tedna podelili častno medaljo Ville de Strasbourg. Nagrado so mu izročili v prestolnici francoske dežele Alzacije, v sklopu evropskega književnega festivala Prevajamo Evropo, ki je imel tokrat slovenski prizvok; uvodni del festivala, ki so ga poimenovali Strast jezikov, je bil namreč posvečen slovenski književnosti. Kot smo že poročali, je Evropsko književno nagrado, najprestižnejšo nagrado Glavne evropske zveze za književnost ACEL prejel pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar, osrednjo prevajalsko nagrado pa Andrée Luck-Gaye, ki je v francoščino prevedla marsikatero Jančarjevo in Pa-horjevo delo. Kot nam je pojasnil 98-letni tržaški pisatelj, je bil obisk evropske prestolnice naporen, a poln prijetnih doživetij. Najbolj slavnostno je kajpak bilo na županstvu, kjer mu je kulturni ataše izročil častno medaljo mesta. »Občina me je že drugič povabila v Strasbourg; veseli me, da je center nove Evrope, če lahko tako rečem, zelo dovzeten za slovensko kulturo. To sem v svojem nagovoru tudi povedal, nato pa jih pozval, naj si še bolj prizadevajo, da bi politična taborišča ne šla v pozabo.« Boris Pahor je bil kot znano zaprt tudi v bližnjem nacističnem taborišču Natzweiler Struthof, v katerem so pred nekaj leti odprli tudi spominski center, posvečen evropskim deporti-rancem in odpornikom. Pahor se je v Strasbourgu sestal tudi z dijaki nekega mestnega liceja, ki so pozorno prisluhnili njegovemu izvajanju v francoščini, med katerim je spregovoril »predvsem o fašizmu, saj tamkajšnja mladina kar dobro pozna grozote nacizma«. Bil pa je tudi med protagonisti »literarne promenade« L'Homme de Trieste - Tržaški človek, ki je potekala v mediateki André Malraux. Francoski igralec Marcel Bozonnet je prebral odlomke iz del Borisa Pahorja, a tudi Itala Sveva, Umberta Sabe, Claudia Magrisa, Draga Jančarja, Silvia Ben-ca in drugih avtorjev, ki so v svojih delih spregovorili o Trstu in njegovih prebivalcih. »Če bi vedel, bi jim prinesel tudi Srečka Kosovela, ki bi ga bilo treba čim prej ponatisniti tudi v francoščini,« pravi Pahor, ki se mu v Franciji v prihodnjih mesecih obetajo nekateri ponatisi; v prvi vrsti romana Nekropola in zbirke novel Postanek na Ponte Vecchio, jeseni pa naj bi v francoščini izšel tudi prevod romana Mesto v zalivu. V večnadstropni mestni knjigarni Kleber se je pisatelj udeležil tudi zanimivega srečanja z Dragom Jančarjem, pesnikom in prevajalcem Borisom A. Novakom ter francosko-bolgarskim filozofom Tzvetanom To-dorovom. Pogovor se je dotaknil Trsta, Maribora, Bolgarije in tiste »strasti jezikov«, ki je dala naslov uvodnemu delu letošnjega evropskega knjižnega festivala Prevajamo Evropo. (pd) Boris Pahor kroma SODOBNI PLES Gibanica v štirih slovenskih mestih Festival Gibanica, slovenska platforma sodobnega plesa in Mreža sodobnega plesa bosta skupaj s partnerji iz Novega mesta, Kopra, Kranja in Nove Gorice v marcu in aprilu izvedla prvi poskusni program slovenske postpro-dukcijske mreže za sodobni ples oz. štiri kratke festivale sodobnega plesa. Kot so sporočili prireditelji iz Društva za sodobni ples Slovenije in Fičo baleta, bodo v okviru festivalov poleg predstav iz nabora programa lanskega festivala Gibanica ter predstav lokalnih nevladnih organizacij v navedenih mestih predstavili različne oblike plesnega izobraževanja in zgodovino sodobnega plesa. Projekt so poimenovali Gibanica na turneji, povezan pa je z osrednjo strateško smernico bienalnega festivala Gibanica, da svojo dejavnost razširi izven Ljubljane. Prvi festival bodo med 29. in 31. marcem priredili v Novem mestu, med 5. in 6. aprilom bo sledil koprski, med 14. in 15. aprilom kranjski ter med 23. in 25. aprilom festival v Novi Gorici. TEATER - Ob svetovnem dnevu gledališča LJUBLJANA - 10. koroški kulturni dnevi Vesni Pernarčič priznanje ZDUS Začetek s poezijo, in naziv žlahtne komedijantke konec s koncertom Gledališki igralki Vesni Pernarčič bodo ti zadnji marčevski dnevi najbrž ostali v posebno prijetnem spominu. Članico Prešernovega gledališča Kranj so namreč v nedeljo zvečer, ob koncu Dnevov komedije 2012, imenovali za žlahtno komedijantko, sinoči pa so ji ob odprtju 42. tedna slovenske drame podelili tudi priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za leto 2011. Naziv žlahtne komedijantke si je Vesna Pernarčič prislužila za vlogo Emmi Rothner v romantični drami Proti severnemu vetru (dramatizacijo romana Daniela Glattauerja je režiral Alen Jelen, nastala pa je v sodelovanju Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj). To je že tretja nagrada, ki jo je nekdanja članica Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta (tu je nastopala v letih 19972000) prejela na Dnevih komedije, saj so jo z istim nazivom »okronali« že leta 2005 in 2007. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so ob koncu Dnevov komedije 2012 podelili tudi ostale žlahtne nagrade; žlahtni komedijant je postal Matjaž Tribušon, žlahtni režiser Jaša Jamnik, žlahtna komedija je predstava 39 vstopnic, po izboru občinstva pa Nežka se moži. Včeraj, ko je svet praznoval svetovni dan gledališča, pa je v Kranju svoja priznanja podelilo tudi Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2011 je prejela Vesna Pernarčič, in sicer za že omenjeno vlogo Emmi Rothner ter za vloge Ženske v Času za Tango, Ženske v Kako jemati njeno življenje in Sekretarke Magdalene v Limonadi slovenici. Drugo sorodno priznanje je prejela Nina Rakovec, in sicer za vlogi Nine Mihajlovne Zarečne v Utvi in Susan Parks v Knapih slikarjih. Odličje Marija Vera - igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo - je prejel Andrej Nahtigal, ki je, kot piše v obrazložitvi, eden tistih igralcev, ki se ne postarajo. V svoji več kot pol stoletja trajajoči odrski ustvarjalnosti, ki jo je skoraj vso daroval SNG Drami Ljubljana, je s številnimi vlogami soustvarjal visoko profesionalno in umetniško vznemirljivo podobo sodobnega slovenskega gledališča. Veliki bršljanov venec 2012 - priznanje za življenjsko delo na področju dramaturgi-je ter za ustvarjalno, prodorno in inovativno oblikovanje umetniškega programa Prešernovega gledališča Kranj in Tedna slovenske drame - je prejela Marinka Poštrak. Bršljanov venec 2011 kot priznanje za dramaturške prispevke v letu 2011 za kontinuirano in uspešno delo v okviru Slovenskega centra Mednarodnega gledališkega inštituta (SC ITI) doma in v tujini pa so podelili dramaturginji Tatjani Ažman. Igralka Vesna Pernarčič je svojo poklicno pot začela v Slovenskem stalnem gledališču m. mutič S slovesnostjo ob 20-letnici ustanovitve Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva (DSAP) so se v Viteški dvorani Križank sinoči začeli 10. koroški kulturni dnevi. Uradnemu delu slovesnosti je sledil večer poezije koroških pesnikov. V sklopu letošnjih dnevov se bo do 4. aprila zvrstilo več literarnih, gledaliških in glasbenih prireditev. Na slovesnosti ob praznovanju jubileja DSAP, ki se je je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, so med drugim podelili listino prvemu predsedniku DSAP Jožetu Kušarju. Za glasbeni del programa je poskrbela pevska skupina glasbenega društva Deseti brat Črnuče. Na glasbeno-literarnem večeru poezije koroških pesnikov je Dietmar Pickl interpretiral pesmi Andreja Ko-kota, Janka Messnerja, Janija Oswalda in Michaela Guttenbrunnerja. V glasbenem delu pa so nastopili Richard Klammer (vokal, trobenta), Stefan Gferrer (kontrabas) in Emil Krištof (bobni). Jutri bo na Šentjakobskem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana na ogled dramska predstava v režiji Alenke Hein s poezijo Janija Oswalda. Predstava z naslovom Razstava je nastala v produkciji Slovenske prosvetne zveze Celovec. Dan pozneje bo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa literarni večer s književnikom in sodnikom Jankom Ferkom, ki ga bo vodil igralec in urednik Janko Petrovec. V soboto, 31. marca, pa bodo na svoj račun prišli otroci, za katere bodo v Mini teatru uprizorili lutkovno predstavo Jirija Strede Zvezda na obisku v režiji Brede Varl. Predstavo bo izvedla lutkovna skupina Mi smo na-vihanci SKD Celovec. Letošnje, jubilejne dneve bo v sredo, 4. aprila, v Slovenski filharmoniji sklenil koncert z naslovom Pesmi in glasba z južne Koroške. PORDENON - Večer alternativne rock glasbe priklical obiskovalce iz FJK, Veneta in Slovenije Skupina Primus še vedno preseneča Na evropski turneji predstavlja novo ploščo Green Naugahyde - Nove in stare uspešnice z umirjenim, vendar razigranim Claypoolom - Bogat napovednik koncertov Pordenonska športna palača je prejšnji petek gostila ameriško skupino Primus, ki je s svojim alternativnim rockom in me-talom predvsem v 90. letih navduševala ljubitelje izvirne in nekonvencionalne glasbe. Leta 2001 so se člani benda razšli, nazadnje pa spet združili in lani predstavili novo ploščo Green Naugahyde. Med evropsko turnejo (maja bo sledila še ameriška) so se ustavili tudi v Pordenonu, ki je od nekdaj ena pomembnejših rockovskih postojank severovzhodne Italije. Prvi od dveh koncertov na italijanskih tleh (v soboto so Primusi nastopili v Brescii) je priklical tudi lepo število obiskovalcev iz Slovenije in Veneta, saj poteka preostali del turneje v glavnem v severni Evropi. Kalifornijski bend, ki ga mlajša generacija morda pozna po uvodni glasbi politično nekorektne risanke South Park, sestavlja uigrana zgodovinska trojica. Pevec in virtuoz na bas kitari ter ljubitelj čudnih električnih godal Les Claypool daje skupini poseben pečat, saj igra basist v njej neobičajno vidno vlogo. Zasedbo dopolnjujeta odlični kitarist Larry LaLonde in bobnar Jay La- -X * « Učinkovita scena pordenonskega koncerta ne. Gledalci so med dve uri in pol dolgim kakovostnim koncertom poslušali mnogo novih in nekaj starih uspešnic (npr. Wyno-na's Big Brown Beaver, Jerry Was A Race Car Driver in Too Many Puppies), na odru se je G VF za njegove pojme razmeroma umirjeni Claypool vsekakor razigral z enostranskimi instrumenti, mikrofonskimi efekti in opičjo ter prašičjo masko, mnogo pozornosti pa je skupina ob značilnih zafrkljivih in »norih« pesmih namenila instrumentalni glasbi. Na velikem ekranu za ogromnima astronavtoma so skladbe spremljali videoposnetki, v katerih so se med drugim pogosto pojavljale Primusom najbolj priljubljene živali - od bobra in veverice do jastoga. Gledalci so bili naposled zadoščeni -skupini so odpustili tudi dvajsetminutni odmor, med katerim so bili primorani gledati Popajeve risanke. Tudi to so Primusi, ki nas morajo tako ali drugače vsakič presenetiti. Napovednik dogodkov je za prihodnje mesece kar bogat. Tu je le delni seznam koncertov v bližnji okolici: Crippled Black Phoenix (v nedeljo v Ljubljani), Zola Jesus (8. aprila v Ljubljani), Lit-fiba (13.4. v Trevisu), Fishbone (17.4. v Ljubljani), Laibach (20.4. v Ljubljani), Carcass (4.5. v Pulju), My Best Fiend (5.5. v Ljubljani), Metallica (13.5. v Vidmu), Kyuss (28.5. v Ljubljani), Marilyn Man-son (7.6. v Padovi), Bruce Springsteen (11.6. v Trstu), Chris Cornell (25.6. v Vidmu), Radiohead (4.7. v Codroipu), Gogol Bordello (13.7. pri Briščikih) in Kasabian (20.7. na Trbižu). (af) / KULTURA Sreda, 28. marca 2012 13 GLEDALIŠČE ROSSETTI - V komediji Non tutto e risolto Navdušujoča Franca Valeri Devetdesetletna igralka prevzela gledalce Z dolgim navdušenim ploskanjem so se tržaški gledalci stoje zahvalili Franci Valeri (na posnetku) za lepo, pikre ironije polno predstavo Non tutto e risolto, s katero je v ponedeljek in torek, 26. in 17. marca, nastopila v veliki dvorani Rossettijevega gledališkega poslopja v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Devetdesetletna igralka in avtorica je v zabavni komediji, katere protagonistka je njena vrstnica po letih in ki jo je tudi sama spisala, spet dokazala učinkovitost svojega elegantno porogljivega pristopa, zlasti pa je pokazala izredno vitalnost svojega pozornega zanimanja za svet okoli sebe. Kot je sama Franca Valeri zapisala, je komedija spisana zanjo in za ostale nastopajoče na odru, ki so tudi zato izredno učinkoviti svojih vlogah: to so Lucia Maglietta, Urbano Barberini in Gabriella Franchini. Zgodba brez pravega logičnega zapleta in razpleta prikazuje staro grofico Matilde, če je sploh to res njeno ime in če je res grofica, ki kar tako, brez razloga v družbi tajnice stopi v staro sedaj zapuščeno in zanemarjeno razkošno stanovanje, češ da je njeno in da je nekoč v njem živela. Tu sreča moškega, ki trdi, da je njen sin in morda tudi je, poleg tega neko šiviljo, ki je slučajno v bližini, najame za služabnico. grajujejo skozi briljantne dialoge, polne du-Različne variante zgodbe grofičinega življe- hovitih opazk. Vsekakor predstava, ki jo je re-nja, od katerih bi lahko vsaka bila resnična, žiral Giuseppe Marini, gledalce prepriča in lahko pa tudi nobena, se prepletajo in nad- prevzame. (bov) LIKOVNA UMETNOST - Od jutri v Ljubljani Samostojna razstava del beneške slikarke Lorette Dorbolo Jutri ob 18. uri bodo na sedežu Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani (Cankarjeva 1/IV) odprli samostojno razstavo priznane beneške slikarke Lorette Dorbolo (na posnetku). Rodila se je v Bjarču v špetrski občini leta 1950. Pri dvajsetih letih se je odselila v kraj Concordia sulla Secchia (Modena), kjer je poučevala v osnovni šoli in se je kot samouk posvečala slikarstvu. S svojimi prvimi slikami se je predstavila na razstavi leta 1977, s katero si je takoj pridobila naklonjenost občinstva in kritikov. Sodelovala je na številnih skupinskih in tematskih razstavah, v okviru katerih je prejela več nagrad in priznanj. Z osebnimi razstavami je predstavila svoja dela v raznih javnih prostorih in galerijah. Dela Lorette Dorbolo so povsod naletela na veliko zanimanje tako zaradi raznolikosti njenih motivov kakor tudi zaradi njenih bogatih likovnih in literarnih izkušenj. Leta 1988 jo je F. Anselmetti vključil v trideseterico umetnikov, predstavljenih v umetniški zbirki Quelli che contano založbe Marsilio, ki je doživela predstavitev na Campidogliu. Istega leta so bila njena dela zbrana v katalogu Quaderni Artisti ita-liani d'oggi nr. 526 založbe Ghelfi. Leta 1997 je izšla knjiga La notte dei Falo, v kateri so poleg slikarskih del zbrani spisi in razmišljanja, ki so tudi sestavni del ustvarjalnih prizadevanj Lorette Dorbolo. Leta 2003 je bil eden izmed njenih portretov vključen v monografijo Portreti Porträts Ritratti, ki sta jo D. Globočnik in T. Pinter posvetila slovenskim umetnikom v Avstriji in Italiji in je izšla v Ljubljani. Zaradi raznolikosti in domišljenosti njene umetnosti so Loretti Dorbolo večkrat poverili ilustriranje romanov in drugih literarnih del. Med temi so Il tesoro del Bigatto (G. Pederiali, 1983), Mirandla, na sto- ria da ridar (G. Morselli, 1996), naslovnice knjig Romana Firmanija - Ed. Del Noce Gli sradicati (1998), L'ultima valle (2003) in Lidia e il cosacco (2009), platnico zgoščenke zbora Pod lipo (Špeter, 2001), naslovnico knjige Al Friuli vicino e lontano Piera Isoli-ja - Vecchiarelli Ed. (2003). Prispevala je ilustracijo za knjigo Il tradizionale gioco del Truc a Cividale del Friuli C. Mattalonija (2002). Njene slike so objavljene tudi v Trinkovem koledarju za leto 1992 (1991) in v Koledarju 2009 (2008) Zveze Slovencev po svetu. Umetnico bo predstavil umetniški kritik Joško Vetrih iz Gorice. Razstavo v Ljubljani skupaj prirejajo Slovenski svetovni kongres, Kulturni dom iz Gorice in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Razstava bo odprta do 26. aprila od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. 1 4 Sreda' 2s- marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zadnje zasedanje slovenske občinske konzulte »Občina brez posluha, stopnja zaščite znižana« Predsednik Ivo Cotič še zadnjič opozoril na dolgo vrsto nerešenih vprašanj »Goriška občinska uprava v zadnjih petih letih v glavnem ni upoštevala naših zahtev in priporočil, stopnja zaščite manjšine v mestu se je občuteno znižala.« Tako pravijo v občinski konzulti za vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki se je zadnjič v tem mandatu sestala v ponedeljek. Zasedanje je vodil predsednik Ivo Cotič, z njim vred pa je bilo prisotnih sedem članov na skupno petnajstih, kar tudi govori o tem, da je začetni zanos uplahnil, ker uprava ni imela posluha na priporočila konzulte. V začetnem delu mandata so se sestajali skoraj enkrat mesečno, v zadnjih dveh letih pa so se seje krepko zredčile. Cotič je v svojem obračunu izpostavil, da je konzulta skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in predstavniki civilne družbe dala pomemben doprinos k postopku za gradnjo slovenskih jaslih v Ulici Rocca. »Pripravili smo tudi več vsebinskih predlogov glede lestvic, izbire osebja in poimenovanja jasli, ki pa jih občinska uprava ni upoštevala,« poudarja Cotič in dodaja, da je občina postopno znižala raven zaščite, zato so jo kar nekaj krat opozorili na neizvajanje zaščitnih norm. Med vsemi je najbolj zanimiv primer iz junija leta 2010, ko goriška občina kljub že zagotovljenemu finančnemu kritju 14.000 evrov ni namestila dvojezičnih tabel po mestu in trijezične table ob vhodu v mesto, za kar je morala vrniti prispevek 6.400 evrov. Cotič je tudi opozoril, da občina še vedno ni zaposlila slovenskega prevajalca, od januarja pa ni več niti začasno zaposlene osebe: »Urad za stike z manjšino je bil leta 2007 nameščen v večjih prostorih in je imel dve zaposleni - funkcionarko in prevajalko. Zdaj je urad v bistveno manjših prostorih, funkcionarja ni več, tolmača trenutno pa tudi ne.« Pomemben dosežek pa je, da je sredi mandata uspela pobuda o postavitvi trijezične Trubarjeve table: »Pozitivno je, da so se pri pobudi slovenskim pridružile tudi italijanske organizacije in druge javne ustanove, zgovorno pa je bilo zadržanje občine, ki uradno ni zagotovila pokroviteljstva za obeležje, ampak samo za slovesnost, ki se je župan ni udeležil.« Konzulta se je ukvarjala tudi s šolskimi vprašanji in Trgovskim domom, od decembra 2007 do oktobra 2008 pa je sodelovala s člani pokrajinske konzulte in novogo-riške komisije za mednarodne odnose. »Izdelali smo predlog o čezmejnem sodelovanju javnih uprav na področju kulture, šolstva, okolja in gospodarstva, vse skupaj pa je ostalo zgolj na papirju,« pravi Cotič in dodaja: »Decembra 2007 smo spremljali "incident" ob odstranitvi dvojezičnih napisov na jaslicah v veži občine, ki so jih pripravili osnovnošolci iz Gorice in Nove Gorice. Leta 2008 te skupne pobude enostavno ni bilo več.« Cotič in ostali člani konzulte so ugotavljali, da je bilo veliko obljub, največ jih je dal župan. »Dejansko pa ni bilo ne posluha ne pripravljenosti, da bi upoštevali naše predloge: niti enkrat se župan na lastno iniciativo ni posvetoval s konzulto glede vprašanj slovenske narodne skupnosti. Na lastni koži sem v tem mandatu doživel, da smo Slovenci v Gorici še vedno ""problem"". Čakamo še, da bodo dozoreli časi, da se bo "consulta per i problemi della minoranza etnica citta-dina" preimenovala v "konzulto za slovensko skupnost - consulta per la comunita slove-na", saj je ravno s tem imenom goriška pokrajina imenovala podoben posvetovalni organ. Upam, da se bo s preimenovanjem spremenil tudi odnos do avtohtone narodne skupnosti,« poudarja Cotič, ki se je ob zaključku zasedanja zahvalil vsem članom kon-zulte, bivšemu predsedniku pokrajinske konzulte Petru Černicu, predsednikom rajonskih svetov Walterju Bandlju, Marjanu Bresci in Lovrencu Persogli ter pokrajinskim predsednikom krovnih organizacij Janezu Povšetu in Walterju Bandlju iz SSO in Liviu Semoliču iz SKGZ. Zahvalo je izrazil tudi občinskemu odborniku Stefanu Ceretti, ki je bil vedno prisoten na sejah konzulte in je - morda edini v občinski upravi - vedno prisluhnil predlogom njenih članov. (dr) I FESTIVAL KOMIČNEGA COmiQO GLEDALIŠČA k' I JI Sreda, 28. marec 2012 Dario Fo HOVISTOUNRE Igra: Marina De Juli Sreda, 4. april 2012 Dario Fo, Franca Rame SVOBODNI ZAKON Narodni dom Maribor Igrata: Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš Petek, 20. april 2012 CECCHELIN...UNA POLTRONA AL FILODRAMMATICO Alessio Colautti z orkestrom »Auditorium« Sreda, 9. maj 2012 Koncert: VLADO KRESLIN Gost večera: Maurizio Tatalo Torek, 22. maj 2012 VENTI Dl RISATE I Trigeminus iz Manzana Sreda, 30. maja 2012 ČISTILKA IN PREDSEDNIK UPRAVE Igra: Mojca Partljič Predstave bodo v Kulturnem domu v Gorici. Vpis abonmaja v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20- tel. 0481-33288) GORICA Romoli še brez Lige Roldo proti umiku simbola Klica iz Rima še ni prejel. Župan Ettore Romoli je včeraj čakal na zaključek dogovarjanja med državnima vodstvoma Ljudstva svobode in Severne lige, na podlagi katerega naj bi ligaši na občinskih volitvah podprli kandidate Berlusconijeve stranke, ki bi se volivcem predstavili z občanskimi listami brez strankinih simbolov. Zadevo je zapletlo stališče liga-škega poslanca Massimiliana Fedrige, ki je »dvignil ceno« in zahteval, naj se simboloma odrečeta tudi stranki FLI in UDC. Njuna predstavnika Paolo Ciani in Leonardo Zappala sta že napovedala, da se simbolu ne bosta odrekla, Romoli pa je pojasnil: »V teku ni nobenega dogovarjanja glede simbolov drugih strank.« Oglasil pa se je predsednik goriškega občinskega sveta Rinaldo Roldo in sporočil, da ne bo kandidiral, če na glasovnici ne bo simbola Ljudstva svobode, in da tako kakor on razmišlja še marsikateri volivec desnosredinske stranke. GORICA Sedem Slovencev na volilni listi DS Na volilni listi Demokratske stranke za goriške občinske volitve bo sedem Slovencev. Štirje bodo kandidati Slovenske skupnosti - Marilka Koršič, Walter Bandelj, Božidar Tabaj in Alenka Dro-bež, David Peterin bo zastopal slovensko komponento Demokratske stranke; poleg omenjenih sta bila na listo vključena še Daria Kogoi in Mihael Rosi. Dokončno sestavo liste so določili med ponedeljkovim zasedanjem strankinega vodstva, ki je sprejelo kandidaturo Božidarja Tabaja, čeprav se bo volivcem predstavil četrtič. »Naša notranja pravila pravijo, da ni mogoče kandidirati več kot dvakrat. Tega se bo držal tudi Aleš Waltritsch, za Tabaja pa smo morali upoštevati avtonomijo Slovenske skupnosti, ki je predlagala njegovo kandidaturo,« pojasnjuje občinski tajnik Demokratske stranke Enzo Dall'Osto, medtem ko pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek pojasnjuje, da so v Štan-drežu iskali drugega kandidata, a so se naposled odločili za Tabaja. »V štandre-ški sekciji je bil Tabaj pripravljen prepustiti kandidaturo drugim, vendar osebe, ki smo jih evidentirali kot možne kandidate, niso sprejele ponujenega izziva. Zato so se v Štandrežu odločili, da še enkrat podprejo Tabajevo kandidaturo,« razlaga Čavdek in pojasnjuje, da je četrti kandidat Slovenske skupnosti Alenka Drobež. »Zaposlena je kot vzgojiteljica v vrtcu v Ulici Brolo in živi v središču mesta,« je o Drobeževi povedal Čavdek. Slovenska komponenta Demokratske stranke bo na listi imela enega predstavnika, Davida Peterina iz Štan-dreža. »Demokratska stranka kot taka se prvič predstavlja na občinskih volitvah, zato smo se odločili, da kot komponenta nastopimo le z enim kandidatom, katerega izvolitev pa je skoraj gotova,« pojasnjuje koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsh. Na listi sta še dva Slovenca; Daria Kogoi stanuje v Podgori, Mihael Levi pa v središču mesta. Še z dvema Slovencema so dopolnili tudi listo Foruma za Gorico. Za le-vosredinsko politično gibanje tako kandidirata tudi David Ambrosi in Giulia Branca, ki se pridružujeta Marku Ma-rinčiču in Ugu Dorniku, o kandidaturi katerih smo že poročali. (dr) TRŽIČ - V občinskem svetu Azbest: zahtevajo center za zdravljenje Tržiški občinski svetniki so spet zahtevali odprtje centra za raziskovanje in zdravljenje bolezni, ki jih povzroča azbest. Med zadnjim občinskim svetom so na ta račun soglasno izglasovali resolucijo, ki jo je podprlo vseh 22 prisotnih občinskih svetnikov. Razpravo o azbestnih boleznih je uvedla občinska svetnica Marina Turazza, ki je postregla s pretresljivimi podatki o razširjenosti pljučnega mezotelioma na Tržiškem in v tržaški pokrajini. »Povprečno naj bi za pljučni me-zoteliom zbolela ena oseba na milijon, kar pomeni, da naj bi na Goriškem obravnavali eno obolenje vsakih sedemnajst let. V resnici pa ni nikakor tako, saj je v zadnjih dvajsetih samo v Tržiču zbolelo 240 oseb, ki jim je treba dodati še drugih šesto na območju, ki gre do Trsta,« pravi Marina Turazza in pojasnjuje, da velik problem predstavlja tudi zelo visoko število delavcev, ki so dolga leta vdihovali azbest; zdaj so popolnoma zdravi, vendar bi lahko iz dneva v dan zboleli. Zaradi tega so tržiški občinski svetniki prepričani, da je treba čim prej odpreti center za zdravljenje in raziskovanje azbestnih bolezni, ki bi koordiniral vse javne in zasebne ustanove, ki se ukvarjajo s to zadevo. Po besedah Marine Turazza je treba nuditi čim večjo pomoč in oporo obolelim delavcem in delavkam, podjetja, ki so dolga leta uporabljala azbest v svojih proizvodnih procesih, pa bi morala zagotoviti finančno pomoč za delovanja sklada, ki nudi oskrbo azbestnim bolnikom. Med razpravo pred izglasovanjem resolucije je občinski svetnik liste Cam-biamo Monfalcone Giampiero Fasola pozval občino, naj čim prej pripravi načrt za odprtje raziskovalnega centra, kar bi omogočilo črpanje finančnih prispevkov za uresničitev projekta. Občinski svetnik Alessandro Saullo je pri tem opozoril, da bi moral center raziskovati tudi učinke proizvodnih procesov, ki se jih danes poslužujejo, vendar ni izključeno, da bi ne bili škodljivi za zdravje. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. marca 2012 15 GORICA - Aretirali Koprčana V nekdanji livarni kradla lito železo Karabinjerji v kombiju odkrili 850 kilogramov »plena Ukradeno železo v koprskem kombiju NOVA GORICA - Zgodba sega v leto 1994 Gledališču naloženih 200 tisoč evrov dolga Likvidacijski upravitelj podjetja SGP prepričan, da je vsota premajhna Slovensko narodno gledališče Nova Gorica mora po odločitvi višjega sodišča podjetju SGP Gorica plačati okoli 200.000 evrov zaradi spora pri gradnji gledališke stavbe. Tako podjetje kot gledališče z odločitvijo nista zadovoljna; oba sta vložila zahtevek za revizijo. Zgodba se je začela leta 1994 po odprtju gledališča, ko gradbeni odbor podjetju SGP nekaj gradbenih del ni priznal, ker je menil, da niso pravilno narejena. Gradnjo sta takrat plačala mestna občina Nova Gorica in ministrstvo za kulturo. Podjetje SGP je leta 1997 tožilo gledališče kot investitorja, in sicer za dolg v višini 573.000 evrov. Po 15 letih je sodba postala pravnomočna, gledališče pa mora skupaj z obrestmi plačati znesek v višini približno 200.000 evrov. Likvidacijski upravitelj SGP Janez Artič je prepričan, da je sodišče podjetju prisodilo premalo, zato so vložili zahtevek za revizijo. Da sodba ni pravična, meni tudi direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk, zato je tudi gledališče vložilo zahtevek za revizijo, obenem pričakuje, da bosta dolg odplačala novogoriška občina in ministrstvo za kulturo, in sicer v sorazmernem deležu prvotne investicije v razmerju 50:50 odstotkov. Plačati takšen znesek v sedanjih zaostrenih razmerah bi po Čukovih besedah lahko ogrozilo delovanje gledališča, saj letni proračun gledališča znaša le tri milijone evrov. V nekdanji livarni Prinzi pri Štan-drežu sta ukradla 850 kilogramov litega železa, vendar so ju karabinjerji opazili in ju po nekajkilometrskem nočnem zasledovanju prijeli in aretirali pri Rupi. Dogodek se je pripetil okrog prve ure v noči s ponedeljka na včerajšnji dan. Patrulja karabinjerjev je opazila kombi, ki je privozil na Pot na Roje skozi luknjo v mreži, s katero je obdano območje goriškega letališča. Ko je voznik kombija tipa Mercedes vito zagledal ka-rabinjerski avtomobil, se je odločil za beg. Na vso moč je pritisnil na plin in skušal zbežati, čeprav je bil v njegovem kombiju težak tovor. Karabinjerji so se pognali za osumljencema in s svojim patruljnim avtomobilom brez večjih težav pri Rupi dohiteli kombi in mu preprečili nadaljnji beg. Voznik in sopotnica nista odreagi-rala nasilno. Karabinjerji so pregledali notranjost njunega vozila in v prtljažniku odkrili 300 kosov litega železa, ki so skupno težki okrog 850 kilogramov. Voznik kombija, 45-letni slovenski državljan Sandi Dobrinja, je železo ukradel skupaj s svojo pajdašico, 45-letno slovensko državljanko Dragico Solar Skrt, v štandreški livarni Prinzi, ki so jo zaradi stečaja zaprli med lanskim letom. Moškega in žensko so včeraj popoldne privedli na goriško sodišče, kjer so jima sodili po hitrem postopku zaradi kraje. Sodnik ju je obsodil na osemmesečno pogojno zaporno kazen. Ukradeno železo so karabinjerji že vrnili lastniku. V minulih mesecih so neznanci že nekajkrat obiskali skladišče livarne Prin-zi ter odnesli nekaj železa in drugih kovin. Karabinjerji goriškega pokrajinskega poveljstva sumijo, da bi bila lahko tudi za te kraje odgovorna slovenska državljana. Sum bodo skušali podkrepiti z izsledki preiskave, ki je pravkar v teku. Novogoriško gledališče GORIŠKA - Različica zvončka »Nova Gorica« edinstven užitek za tuje botanike zvončkov v Evropi sega od Pirenejev na zahodu do zahodne Ukrajine na vzhodu. Na severu naravno ne raste severneje od Pariza, južno pa do evropskega dela Turčije. Ker se zvončki v Sloveniji množično nahajajo v naravi, za nas ne predstavljajo tolikšne posebnosti kot za severnejše evropske dežele, kjer so te drobne cvetlice prava atrakcija. Ena takih držav je Anglija, kjer ga množično sadijo po vrtovih, posvečajo jim predavanja, razne dogodke in celo dneve. Pri nas česa takega nimamo, bi pa ponujanje ogledov zvončkov v naravi lahko postalo pomembna tržna niša, se strinja sogovornik: »Gre za petične goste, ki so za posamezno rastlino pripravljeni odšteti veliko denarja. Nekateri primerki dosegajo ceno tudi čez sto funtov, posebno redki tudi okrog 700 funtov. Poudariti pa je treba, da je zvonček v naravi zaščiten, s čebulico vred se ga ne sme nabirati. Prodajati se sme le tiste primerke, za katere se s potrdilom lahko dokaže, da so vzgojeni v kulturi, sicer se plača kazen.« Goriška je, kar se tiče raznolikosti zvončkov, precej posebna, pojasnjuje Jo- »Nova Gorica« (zgoraj) ima zunanje perigonove liste zeleno progaste, notranji krog pa je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov fotoj. bavcon Zvonček, ta prvi znanilec pomladi, ki tudi na našem koncu izdatno »pobeli« tla, je Slovenijo umestil na najprestižnej-ši botanični zemljevid Evrope. Navadni mali zvonček je edina od devetnajstih vrst iz rodu zvončkov, ki raste pri nas. Ker pa raste v naravi in se pojavlja v številnih različicah, nekatere so značilne samo za Goriško, je postal zanimiv tudi za tujo strokovno javnost. Zaslugo za to ima predvsem Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki je raziskovalna dognanja o raznolikosti navadnega malega zvončka v Sloveniji leta 2008 objavil v dvojezični slovensko-angleški knjižici. Delo je vzbudilo zanimanje strokovnjakov iz vse Evrope, še posebej po predavanjih, ki ji je imel Bavcon lani v Belgiji in letos v Angliji. »Knjižica je bila že drugič ponatisnjena. O različicah navadnega malega zvončka pri nas so poročale številne tuje publikacije, o tem je izšel tudi članek v letopisu Kraljevega hortikulturnega združenja, ki je v svetu najpomembnejše tovrstno združenje,« pravi Bavcon. Naravno območje razširjenosti že Bavcon. Ena od različic, ki jih opisuje v knjižici »Navadni mali zvonček in njegova raznolikost v Sloveniji«, je poimenovana tudi po Novi Gorici: »Ker je najdena na Goriškem in je najbolj izstopajoča med njimi, sem jo poimenoval po največjem kraju. Gre za eno lepših in tudi zelo redkih različic. Sam sem našel le dva ali tri primerke.« Nova Gorica ima zunanje peri-gonove liste zeleno progaste, notranji krog pa je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov. Na omenjenem predavanju na največji angleški prireditvi, posvečeni izključno navadnemu malemu zvončku, je različica Nova Gorica požela izjemno zanimanje med strokovnjaki in ljubitelji zvončkov, omenjena je bila pa tudi v publikaciji Kraljevega hortikulturnega združenja. In nekateri ljubitelji teh drobcenih cvetlic so že napovedali obisk v Sloveniji, da si na lastne oči ogledajo, kako navadni mali zvonček, ki, denimo v Angliji sploh ni prisoten v naravi, pri nas spomladi pobeli travnike in robove gozdov. Katja Munih GORICA - Za hotelske nastanitve iz projekta Alpe Adria Turizem Beležijo zanimanje Včeraj na sedežu zveze Ascom zaključno srečanje - Želja po nadaljnjem povezovanju s Koroško Snovalci projekta Alpe Adria Turizem beležijo zanimanje za 28 hotelskih nastanitev, ki so razpršene po avstrijskem Koroškem ter videmski in goriški pokrajini. Med včerajšnjim zaključnim srečanjem, ki je potekalo na goriškem sedežu zveze Ascom ob udeležbi predstavnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega gospodarskega združenja s Koroške, so povedali, da je bila doslej uspešna promocijska kampanja, ki so jo pripravili v okviru projekta, da bi v Sloveniji promovirali turistične destinacije na avstrijskem Koroškem in v obmejnem pasu goriške in videmske pokrajine. »Sa- mo na spletni strani Radiotelevizije Slovenija se je preko našega "linka" z našo spletno stranjo www.tusmodoma.eu povezalo okrog tisoč obiskovalcev dnevno,« je pojasnil sodelavec Aleš Wal-tritsch, ki je med včerajšnjim srečanjem spregovoril o promocijskem planu projekta. Po njegovih besedah so projekt predstavili tudi na januarskem turističnem sejmu v Ljubljanu, kjer je bilo med obiskovalci največ zanimanja zlasti za kraje, ki nudijo možnost kolesarjenja in sprehajanja po pešpoteh in gozdnih stezah. V imenu Slovenske gospodarske zveze s Koroške je njena direktorica Marina Eisenspieler poudarila, da si sode- lujoči turistični operaterji želijo nadaljnjega povezovanja. »Upam, da smo s projektom opravili le prvi korak in da se bo sodelovanje nadaljevalo, saj bomo skupaj nedvomno uspešneje pritegnili pozornost obiskovalcev iz Slovenije,« je poudarila Marina Eisenspieler. V okviru projekta Alpe Adria Turizem so pripravili tudi informativni material v slovenščini, sodelujoči turistični operaterji pa so se udeležili jezikovnih tečajev, tako da bodo lahko sprejemali slovenske goste v njihovem jeziku. V goriški pokrajini pri projektu sodeluje sedem turističnih in gostinskih operaterjev. Z včerajšnjega zaključnega srečanja bumbaca 16 Četrtek, 29. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Hadrijan Corsi se bori za obstoj svojega podjetja Kriza slovenskih gradbenikov jih je potisnila na rob prepada V goriškem podjetju ima 14 zaposlenih, do lani jih je bilo 28 -»V Sloveniji primanjkuje pravih podjetnikov« »Borimo se na vse pretege, da omejimo škodo. Kaj bo, nismo sposobni napovedati, saj je situacija težka.« Tako pravi Hardijan Corsi, bivši štever-janski župan, sicer lastnik podjetja, ki se ukvarja s prodajo velikih gradbenih strojev in ima svoj sedež nasproti goriškega letališča, v Ulici Bratov Rusjan na območju sovodenjske občine. Corsi pojasnjuje, da se je njegovo podjetje znašlo v težavah zaradi izredno hude krize, ki je zajela celoten gradbeni sektor v Sloveniji. Za Corsijevo podjetje predstavlja izvoz 90 odstotkov poslov, pri čemer je bil večji del strojev v vseh zadnjih letih namenjen v Slovenijo. »Kdor se ukvarja z gradbeništvom, dobro ve, da so gradbena podjetja v Sloveniji v izredno velikih težavah. V Sloveniji so v zadnjih letih ogromno gradili, tudi v javnem sektorju, ki je bil finančno nepokrit. To se je preneslo na gradbenike, ki so se znašli v težavah, ko so jim slovenske banke odrekle podporo,« pravi Corsi in opozarja, da je lani šlo v stečaj cel kup gradbenih podjetij v Sloveniji; zato so se znašli v težavah tudi podizvajalci in dobavitelji, med katerimi je tudi Corsijevo podjetje, saj gradbena podjetja niso več imela denarja za poravnavo svojih dolgov. Za to so odgovorne tudi slovenske banke, ki so do pred kratkim podpirale in financirale gradbena podjetja, nato pa so naenkrat zaprle pipo. Ker je med last- NOVA GORICA Danes zbiranje spominov iz prve svetovne vojne V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes med 9. in 18. uro potekalo zbiranje spominov iz prve svetovne vojne. Gre za projekt Eu-ropeana 1914-1918, pri katerem želijo organizatorji digitalizirati in arhivirati predmete in zgodbe iz vojnega časa, ki jih posamezniki hranijo doma, v družinskih arhivih, in jih tako narediti javno dostopne na spletnem arhivu. Zato vabijo vse, ki doma hranijo spomine in predmete iz vojnega časa in bi jih želeli s pomočjo digitalizacije ohraniti za prihodnje generacije, da jih danes prinesejo v novogoriško knjižnico. Vsi prineseni predmeti bodo še istega dne vrnjeni lastnikom. Ob 11. uri se bo s predstavniki projekta v knjižnici srečal tudi novogoriški župan Matej Arčon. Dogodek bo spremljala tudi snemalna ekipa iz Oxforda, ki bo o utrinkih iz tega in drugih podobnih dogodkov v sodelujočih evropskih državah posnela film. (km) niki gradbenih podjetij tudi država, se zadeva še dodatno zakomplicira, saj je v reševanje nastalega položaja treba vključiti cel kup javnih in zasebnih akterjev. »S tem, da so na Primorju pred kratkim imenovali novo upravo, niso še ničesar rešili, saj je cel gradbeni sektor v Sloveniji na psu. Tako rekoč od Triglava do Vardara poznamo razmere na gradbenem trgu; težave imajo tudi na Hrvaškem in drugje, vendar kriza ni nikjer tako huda kot v Sloveniji,« pojasnjuje Corsi in nadaljuje: »Tudi tuje dobavitelje, ki s Slovenijo delajo že štirideset, petdeset let, je prizadela neresnost nekaterih slovenskih gradbenih podjetij, ki je lahko usodna tudi za nas,« pravi Corsi in napoveduje, da se bo z vsemi silami boril za obstoj svojega podjetja, ki so ga težave že načele. »Lani je bilo v celotni naši družbeni strukturi v Italiji 28 zaposlenih, med katerimi so bili tudi člani družbe, upravitelji in proku-ratorji. Danes je zaposlenih 14; dodati jim je treba še 110 delavcev, razpršenih »Tudi tuje dobavitelje, ki s Slovenijo delajo že štirideset, petdeset let, je prizadela neresnost nekaterih gradbenih podjetij« po Sloveniji, ki skrbijo za prodajo, servis in dobavo rezervnih delov,« pravi Corsi, ki je s svojim podjetjem že štiri leta vključen tudi v reševanje slovenske tovarne, kjer je okrog 550 zaposlenih. »Tudi tam imamo težave, ki se hočeš-nočeš kopičijo ena ob drugi,« pravi Cor-si in poudarja, da je v Sloveniji veliko govora o direktorjih, menedžerjih, super-plačah. »V resnici v Sloveniji primanjkuje podjetnikov, ki bi to res bili, ki bi bili pripravljeni tvegati in ki bi znali opravljati svoje delo,« poudarja Corsi, ki je spričo težav upravičeno jezen s slovenskimi gradbenimi podjetniki, ki so krivi za nastalo situacijo. Kot nam je pred tremi leti zaupal med intervjujem ob zaključku županskega mandata, je Corsi svoje podjetje postavil na noge sam. V mladih letih je dobil službo kot zastopnik družbe, ki je prodajala kmečke stroje; takrat se je do svojih strank peljal z motornim kolesom, prepotoval pa je kar nekaj kilometrov, preden je tudi sam postal podjetnik. V svojem podjetju je nato zaposlil številne Slovence iz števerjanske občine, Gorice in sosednjih krajev, vseskozi pa je podpiral slovenske kulture sredine in še zlasti športno združenje Olympia, katerega je še vedno sponzor. Zaradi tega si njegovo podjetje nedvomno zasluži, da bi uspelo prebroditi krizo in da bi predvsem lahko še naprej zagotavljalo vsakdanji kruh svojim zaposlenim. (dr) ŠEMPETER-VRTOJBA - Zlati kamen Občini tretje mesto za razvojno prodornost »Zelo dobro izkorišča svojo obmejno lego in izdatno sodeluje s sosedi« Občina Šempeter-Vrtojba je zasedla tretje mesto med najbolj prodornimi občinami v Sloveniji. Na tradicionalnih dnevih občin in srečanju županov je bila namreč letos prvič podeljena nagrada Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino. Prejela jo je Idrija, na drugo mesto se je uvrstil Šentrupert, na tretje pa Šempeter-Vrtojba. »Šempeter-Vrtojba sodi med najrazvitejše občine v Sloveniji. Občina zelo dobro izkorišča svojo obmejno lego in izdatno sodeluje s sosednjimi kraji v Sloveniji in Italiji. V lanskem letu je občina uspešno kandidirala za evropska sredstva s petimi mednarodnimi projekti: je no- silec projekta "Futurelights, javna razsvetljava prihodnosti",« so v obrazložitvi tretjega mesta zapisali organizatorji. Občina Šempeter-Vrtojba se je pred uradno razglasitvijo na Brdu pri Kranju uvrstila v ožji izbor dvanajstih občin, med katerimi so izbrali šest finalistov in na koncu zmagovalca; med finalisti so bile še občine Radlje ob Dravi, Solčava in Škofja Loka. Podjetji Planet GV in SBR želita s projektom Zlati kamen spodbujati razvoj dobrega upravljanja na ravni lokalnih skupnosti in z izpostavitvijo dobrih zgledov pospeševati prenos dobrih praks. Nagrado so letos podelili prvič. (km) Hadrijan Corsi bumbaca GRADEŽ Turiste bodo lovili s spletnim omrežjem Gradež je bil znan letoviščarski kraj že leta 1892 - pred 120 leti -, ko je tedanja Avstro-Ogrska tam ustanovila prvo turistično podjetje z namenom, da bo kraj pro-movirala med elitami cesarstva. Gradež je torej italijanski otok z najdaljšo turistično tradicijo. Obletnico bo tamkajšnja občina obeležila z novo strategijo spletnega turističnega marketinga, ki bo slonel na socialnih omrežjih. Namen turistične kampanje je pritegniti nove obiskovalce, z učinkovitim komuniciranjem doseči ljudi, ki informacije o turističnih destinacijah iščejo na svetovnem spletu. Po podatkih, ki so jih posredovali javnosti na letošnjem turističnem sejmu v Milanu, postaja splet najljubši vir informacij za izbiro turistične destinacije. Gradež se bo temu primerno opremil, zagotavljajo na občini, kjer računajo, da bodo še dodatno povečali privlačno silo obmorskega mesta tako za italijanske kot za tuje goste: v lanskem letu so privabili poldrugi milijon turistov, polovico le-teh pa je bilo tujcev. V ta namen pripravljajo novo spletno stran - na voljo bo pred začetkom poletne sezone -, ki bo skozi bloge predstavljala gradeške znamenitosti, od plaž in lagune, kjer je ustvarjal tudi Pier Paolo Pasolini, do zgodovine zaradi prisotnosti 25 cerkva iz rimske dobe, kulturnih dogodkov, enogastronomskih dobrot ... K promociji bodo prispevali tudi turisti sami, ki bodo preko spletne strani za deljenje slik Instagram sooblikovali fotografsko galerijo, posvečeno Gradežu. »Kdor pride enkrat k nam, se potem rad vrača. Čas je, da nas spozna čim več ljudi. Spletni mediji so najboljša pot, ki nam bo omogočila, da jih dosežemo,« pravi gradeški župan Edoardo Maricchio. GORICA - Zdenka Zalokar Divjak prva gostja »Šole za starše« Vzgoja v praksi Umetnost starševstva zaobjema sposobnost biti vselej na razpolago in hkrati postavljati meje Predavateljica v »Šoli za starše« Dijaškega doma bumbaca V slovenskem Dijaškem domu v Gorici se je začel nov niz srečanj o vzgoji otrok ter mladostnikov. Predvidena so štiri predavanja: pod naslovom »Šola za starše« se bodo odvijala od marca do konca maja, posvečena pa so odgovornemu vedenju, vsakodnevnim šolskim izzivom, vplivu starševskih ločitev in škodljivim odvisnostim. V ponedeljek je potekal prvi pogovor, ki ga je vodila psihologinja in psi-hoterapevtka Zdenka Zalokar Divjak. Udeležilo se ga je dvajset staršev, večinoma mam, ter dijaškodomskih vzgojiteljic. Predavateljica je bila že lani gost slovenske vzgojno izobraževalne ustanove, tokrat je nadaljevala s tedanjimi vsebinami, jih razširila in navezala mnogo pogovorov s prisotnimi, nekako v duhu »prakse za prakso«. Takšen pristop je navadno uspešen, včasih pa postane, če so vprašanja pogostna, težavno slediti osnovni niti razglabljanja. Lanskim slu-šateljicam je bilo laže razumeti osnovna izhodišča in posledično uporabno ve- denje pri odnosu s sinovi in hčerkami v času osnovnega šolanja. Za vzgajanje odgovornega otroka si je pomembno vzeti čas, kar je predpogoj za posredovanje potrpežljivosti, ljubezni in strpnosti. Mnogo primerov je bilo navedenih za razumevanje znakov otrokom potrebne samostojnosti in odgovornosti, za dojemanje starševsko ustrezne avtoritetne drže (kar ne pomeni avtoritarnost), za vzgajanje k sočutju, za medsebojno spoštovanje, spoznavanje in razumevanje. Umetnost starševstva zaobjema sposobnost biti vselej na razpolago in hkrati postavljati meje. Starši naj bi se zmogli umiriti tudi ob koncu dneva in biti razpoložljivi do otrok, hkrati pa naj ne dovolijo, da jih otrok mo-nopolizira s pritegovanjem pozornosti, ko na primer moleduje pomoč pri opravljanju domačih nalog. Te naj jih nastavi in opravi sam, šele nato naj starši pogledajo in preverijo ter morda svetujejo dodatek ali popravek. Mladostniki naj se učijo sami, po naporu pa lahko starš odigra vlogo zavzetega poslušalca. Spoštovanje se gradi na medsebojnih dinamikah in odnosih, ne zgolj s prigovarjanjem. Pravilno je, da poteka celotna vzgoja na zgledih, in koristno je, če imajo - posebno v sedanjem času -otroci čim več praktičnih izkušenj. Odličnjaki, ki si ne znajo pri desetem letu starosti pritrditi vezalk, se bodo v življenju spotikali ob vsakem koraku. Prevladujoča permisivna vzgoja se osnuje prvenstveno na razpravljanju in pogajanjih, ki naj peljejo do čim širše pahljače pravic; o dolžnostih pa komaj kaj slišimo. Odgovornost so postavili na psihično raven, namesto da bi ostala na etnični. Že samo ta stavek bi bil potreben dolgega članka. Kaj pa če je na svetu vse tako naravnano - ne slučajno! -, da se oblikujejo široke množice nesamostojnih posameznikov? Še in še takšnih in podobnih vprašanj je bilo v ponedeljek slišati v Dijaškem domu. Morda bodo na nekatera odgovorila prihodnja srečanja. (ar) GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28 . marca 2012 1 "J / Zmagovalec iz Roviga Trg Seghizzi v grajskem naselju bo obnovilo podjetje Euroscavi iz kraja Ba-dia Polesine pri Rovigu, ki si je javno dražbo zagotovilo s 17,098 odstotnim popustom na izklicni ceni 1.200.000 evrov. Gradbena dela se bodo začela, potem ko bo občinski tehnični urad opravil vsa po zakonu predvidena preverjanja. Predvidoma naj bi to trajalo okrog 60 dni. Mirovni sodnik Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa poziva deželno vlado, naj zagotovi dodatno osebje goriškem uradu mirovnega sodnika. Mirovni sodnik se spopada z desetinami postopkov, ki jim ni kos. Do dodatnih težav je prišlo po letu 2007, ko je bilo vloženih 3.500 pritožb zaradi glob, ki so bile izdane na podlagi posnetkov foto-kamer t-red. Brussa zaradi tega poziva deželno vlado, naj poseže pri pristojnem ministrstvu za zagotovitev dodatnega osebja. Goriška volilna tribuna Deželni programi RAI bodo danes predvajali volilno tribuno predstavnikov svetniških skupin iz goriškega občinskega sveta, ki se jim izteka mandat. Zanimivo bo prisluhniti tudi glasu sedanje opozicije. Volilna tribuna v italijanščini bo ob 15.05 na tretjem TV programu RAI in ob 23.05 na valovih RAI Radio 1, v slovenščini pa po radijskem dnevniku ob 19. uri in na TV (RAI 3 bis) okrog 21. ure, takoj za TV dnevnikom. Delo naj bo prioriteta »Ker je brezposelnost 9,2 odstotna in tretjina mladih nima zaposlitve, mora biti delo prioriteta vseh krajevnih upraviteljev. Goriška občinska uprava v zadnjih letih žal ni storila ničesar, da bi preprečila izseljevanje mladih, ki drugje iščejo delovno mesto,« opozarja občinski svetnik Demokratske stranke Daniele Orzan in poudarja, da bi treba Gorici zagotoviti status urbane proste cone, saj mesto trpi zaradi konkurence iz Slovenije, kjer so davki nižji. Z zvijačo do plena V eni izmed trgovin novogoriškega nakupovalnega centra Qlandia je kupec z zvijačo pretental prodajalko in iz trgovine ukradel več kosov zlatega nakita v skupni vrednosti 4.600 evrov. Tatu, starega okoli 50 let, policija še išče. (km) Zadruge vir prihodnosti V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 17.30 okrogla miza na temo »Dobre prakse zadružništva - Vir prihodnosti za Gorico«. Sodelovali bodo Igor Komel, predsednik Kulturne zadruge Maja iz Gorice, Fabrizio Valencic, predsednik Zadruge Arcobaleno iz Gorice, Roberto Sgavetta, vsedržavni podpredsednik Coop Consumatori Nordest iz Reggio Emilie, in Enzo Gaspa-rutti, predsednik zadruge Idelaservice ter deželni predsednik Legacoop FJK; vstop prost. S kajakom do Zadra V dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem muzeju bo nocoj ob 20.45 večer na temo potovanj s kajakom. Pisatelj Emilio Rigatti bo pojasnil, kako je iz Trsta priveslal do Zadra in kako je nato svoji pustolovščini posvetil knjigo. gorica - V soboto in nedeljo Mesto bo poživil Praznik pomladi Goriške mestne ulice bo ta konec tedna poživil Praznik pomladi. Po zgodovinskem mestnem središču bodo v soboto, 31. marca, in v nedeljo, 1. aprila, namestili stojnice, na katerih bodo med, vino, zelenjavo, suhomesnate izdelke in sir, medtem ko bodo v Ulici Gaibaldi in pred ljudskim vrtom na voljo dobrote iz raznih italijanskih dežel. Na Travnik se bo vrnila Vas prijateljstva, v okviru katere bodo tipične jedi ponujale stojnice iz občin Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtoj-ba, Kanal, Brda in Renče-Vogrsko. Peš cono na Korzu Verdi boo zasedle stojnice s cvetlicami, sadikami in vrtnarsko opremo, ki jih bodo postavili v sodelovanju s sejemskim podjetjem Udine e Gorizia Fiere. S svojim blagom bo prisotnih več razstavljavcev, ki so se prejšnji konec tedna udeležili sejma Zelenih prstov. Na Travniku bodo postavili tudi napihljiva igrala za otroke, medtem ko bo v Ulicah Mazzini, Monache, Garibaldi in v Raštelu bolšja tržnica, za katero skrbi združenje Nuovo lavoro. Slovesno odprtje prireditve bo v soboto, 31. marca, ob 18. uri na Travniku. Zveza trgovcev Ascom poziva svoje člane, naj v nedeljo, 1. aprila, odprejo trgovine v mestnem središču. [1] Lekarne nova gorica - Občina razpisuje sredstva Za poletno sceno v mestu namenjajo 100 tisoč evrov Novostje sofinanciranje stroškov za ustanavljanje inovativnih, visokotehnološko usmerjenih podjetij Novogoriška mestna občina bo tudi letos sofinancirala poletne dogodke v mestnem središču. Iz občinskega proračuna bo za to namenila 100.000 evrov. Poleg tega je v zadnjih dneh objavila več razpisov, namenjenih spodbujanju podjetništva, sofinanciranju programov in projektov turističnih društev ter kmetijske dejavnosti. Do 19. aprila imajo prijavitelji čas, da se prijavijo na razpis občine za sofinanciranje poletnih prireditev, ki bodo v mestu potekale med 22. junijem in 1. septembrom. Konec meseca bo objavljen še javni razpis za sofinanciranje programov in projektov turističnih društev v občini; tem bodo razdelili 50.000 evrov, odprt pa bo do 16. aprila. Za programe in investicije v kmetijstvu in podeželju bodo za osnovno kmetijsko proizvodnjo in dopolnilne dejavnosti razdelili 165.000 evrov; zainteresirani lahko vloge za osnovno kmetijsko proizvodnjo predložijo do vključno 7. maja, za dopolnilne dejavnosti pa do vključno 11. junija. Občina objavlja tudi razpis za sofinanciranje programov društev s področja kmetijstva in podeželja. Višina razpisanih sredstev je 15.000 evrov, upravičeni stroški so izobraževanje, promocija, priprava projektov, priprava in izvedba prireditev in nakup strokovne literature. Prijave zbirajo do vključno 11. junija. Za spodbujanje razvoja podjetništva v so objavljeni trije razpisi, za katere je na voljo skupno 260.000 evrov, in sicer: razpis za subvencioniranje novih delovnih mest, razpis za spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij ter javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj, projektov inovacij ter spodbujanje ustanavljanja inovativnih, visokotehnološko usmerjenih podjetij. Letošnja novost je sofinanciranje upravičenih stroškov za ustanavljanje inovativnih, visokotehnološko usmerjenih podjetij, članov Primorskega tehnološkega parka. Prijave za vse tri razpise zbirajo do vključno 16. aprila. (km) □ a ~M Koncerti GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 30. marca, ob 20. uri klavirski recital Zoltana Petra. KC LOJZE BRATUŽ IN ZCPZ vabita na »Koncertno sezono 2011-12« v petek, 30. marca, ob 20.45 v stolnici v Gorici. Nastopili bodo z Rekviemom (W.A. Mozart - C. Czerny) Vokalna akademija Ljubljana in solisti. PRIMORSKA POJE: v soboto, 31. marca, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah. DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »E' nata una star?«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 »Magnifica presen-za«; 20.30 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 22.10 »E' nata una star?«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.15 »10 regole per far innamorare«; 22.15 »L'altra fac-cia del diavolo« (digitalna projekcija) - (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ma-gnifica presenza«. H Šolske vesti SPLOŠNO KMETIJSTVO, tečaj, ki omogoča koriščenje prispevkov kot po programu za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112. Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine: splošno kmetijstvo, tehnike gojenja različnih vrst rastlin, živinoreja, ekonomika kmetijstva, upravljanje podjetja. Tečaj traja 150 ur in stane 300 euro v; informacije in prijave na Ad for-mandumu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA, tečaj, ki usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij, predvidenih po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju, prehrambena tehnologija (obdelava hrane, si-ra,mesa), priprava tipičnih jedi s praktičnimi vajami v kuhinji; marketing in psihologija prodaje. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov; informacije in prijave na Ad formandumu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psi-hoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Francioso bo predstavila službo »Doba odraščanja - UOE-EPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). ŽUPNIJA SV. JUSTA v Podgori vabi na Križev pot na Kalvariji v petek, 30. marca. Odhod ob 20. uri izpred bivše osnovne šole v Ul. Slataper, 27 v Pod-gori. »NABIRKA ZA GROB PROF. BEKAR- JA« poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo pobiranje kosovnih odpadkov, ki ga brezplačno opravlja občina, prekinjeno aprila in maja zaradi tehničnih težav z uporabo tovornjaka. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 28. marec, 4., 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tis-cali.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v prostorih KD Danica na Vrhu Sv. Mihaela. Dnevni red: predstavitev dnevnega reda, izvolitev delovnih teles, poročila strokovnih služb, razprava in poročila, volitev novih organov, članarina, razno. JADRALNI KLUB ČUPA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na sedežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). Na Tržaški univerzi je uspešno zaključil podiplomski študij iz ekonomskih ved THOMAS MARUSIC. Vsi, ki ga imamo radi, mu čestitamo in se z njim veselimo. 81 Prireditve ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE prireja srečanje s člani na temo »Zadružna banka danes« danes, 28. marca, ob 20. uri v dvorani SKRD Jezero v Doberdobu. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PELLICOLE« v centru Punto Giova-ni v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 29. marca »Ilaria Alpi: il piu crudele dei giorni«. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 29. marca, ob 14.30 v svoje prostore na srečanje z avtorico Marizo Perat, ki bo otrokom pripovedovala zgodbo o Metli Piki in njenih dogodivščinah. SLOVIK prireja v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici tretji seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo Rudi Rizman, slovenski mislec, sociolog in politolog. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v četrtek, 29. marca, ob 17.30 zgodovinar Diego Redivo predstavil knjigo Alfreda Gambelle »Ospite di sua maesta britannica« in v petek, 30. marca, ob 17.30 v sodelovanju z združenjem Apertamente bo predstavitev knjige »La via dei conventi« Giorgia Cingolanija in Pina Adriana; več na www.leg.it. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici prirejajo ob fotografski razstavi Luciana Berinija kulturna srečanja z naslovom »Sguardi sulla vita (Pogledi na življenje)«: v petek, 30. marca, ob 17.30 se bosta pisateljica Laila Wadia in pisatelj Mauro Daltin pogovarjala z novinarjem Robertom Covazom; vstop prost. KINOATELJE vabi v soboto, 31. marca, v Pokrajinske muzeje v grajskem naselju v Gorici na dogodek »Pogled z druge strani« v okviru multime-dijske razstave »Življenja drugih -Glasovi in pogledi med kraji spomina in spomini krajev«. Ob 17. uri bo dvoranska projekcija filmov Anje Medved »Ordinacija spomina« in »Pogledi skozi železno zaveso«, Martina Humar bo nastopila kot kustosinja arhivskih zbirk Kinoateljeja, filmski kritik Sandro Scandolara bo uvedel v predstavitev publikacije »Il Cine Club Gorizia 1953-1963«, o kateri bo spregovorila tudi urednica Martina Pizzamiglio. Povezoval bo predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič. 0 Mali oglasi AKACIJEVA DRVA prodam; tel. 3385073321 in 335-5428518. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: danes, 28. marca, ob 20.30 »Ho visto un re« (v italijanščini), poklon Dariu Foju in Franci Rame; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 31. marca, ob 20.30 »Premiata pasticceria Bellavista« Vincenza Sa-lemmeja; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 28. marca, ob 20.45 »Il mare«, nastopa Paoli Poli; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 28. marca, ob 20. uri (Simona Semenič) »24 ur«; v četrtek, 29. marca, ob 16. in 18. uri (Boris A. Novak) »Mala in velika luna«; v petek, 30. marca, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije po tel. 003865-3352247. S Izleti KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 11. do 13. maja v Parmo; informacije in vpisovanje do 15. aprila v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet v Erto in Casso. Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), vrnitev ob 18. uri. Cena 18 evrov; informacije po tel. 3420734136 (Dana). Pogrebi DANES V RONKAH: 12.00, Maria Go-riup por. Cociani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romja-nu in na ronškem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.10, Augusto Mi-niussi iz bolnišnice, sledila bo upe-pelitev; 11.30, Benito Nicoli (iz Vidma) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V ŠPETRU OB SOČI: 11.00, Tu-lio Struchel (ob 10.40 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev; 14.45, Rosa Grassi vd. Colautti (ob 13.30 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Elvio Badin (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču v Gradišču. 18 Sreda, 28. marca 2012 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Negotovost sveta negotovost naroda Sí Ace Mermolja Padli smo v čas splošne negotovosti. Nočne sence legajo na posameznike, na družine, na družbene sisteme in države in, če nočemo pozabiti, tudi na zrno, ki se imenuje slovenska manjšina. Strah, ki leze med nami, ima razsežnosti, ki nas presegajo in burijo vode oceanov. Razlogi za čas negotovosti so številni. V državah z zrelim gospodarstvom se imenujejo gospodarska in finančna kriza, socialne stiske, pomanjkanje dela, korupcija, strah pred navadnim in organiziranim kriminalom, osamljenost pozno-modernega človeka itd. Širše gledano, slutimo kot grožnjo obljudenost planeta, tunele revščine in vojn, napetost ideoloških in verskih fundamentalizmov, onesnaženje okolja, omejenost energetskih virov itd. Različne ravni se prepletajo in intuitivno slutimo, da so odgovori politikov, ekonomistov in drugih specialistov šibki in v bistvu neinventivni zaradi dimenzije izzivov. Tehno-zna-nost sama na sebi nima odgovorov, ki ostajajo v odločitvah ljudi, skratka, politike kot možne urejevalne ali preureditvene moči. Smo torej pred vprašanjem, če doživljamo "fiziološki" padec, ki mu bo sledil vzpon, ali pa smo pred zasukom, ki najavlja novo in v marsičem neznano prihodnost. V neznanki je del naše vsakodnevne negotovosti. Intuitivno menim, da bo potrebno razmišljati in predvidevati drugačne perspektive življenja. V zrelih ekonomijah, kot sta evropska in ameriška, je bil npr. veliki motor rasti množična potrošnja: materialna, kulturna, mentalitetna in celo etična. Človek je kot proizvajalec - potrošnik poganjal gospodarska in finančna kolesja, pomagal je k rasti blagostanja in profitov, višal borzne indekse in polnil blagajne bank in posameznih oligarhov. Potrošnik je zabredel v stisko, kar je otipljiv znak širše negotovosti. Zastavlja se vprašanje: je možno živeti z manj in kaj to pomeni? Kakšne so lahko posledice? Tako vodilni državniki kot ekonomisti poudarjajo pomen rasti. Italijanski premier Monti dnevno ponavlja potrebo po rasti, saj brez nje stiskanje pasu ne bo privedlo do zaželenih rezultatov. Stvar je enostavna: tudi če po postu ne prične- mo jesti, bo telo prešibko za veliko noč. Kar pa Monti in drugi ne povedo in verjetno ne vedo, je, kaj pomeni v tako spremenjenih pogojih rast: kam in kako bomo rastli? Kako si sploh zamišljamo rast in razvoj? Morda bomo doživeli še eno obdobje klasičnega pojmovanja rasti, ki pomeni vsega nekoliko več. Morda pa se že danes zibljemo v mejah mišljenja in pojmovanja, ki jih stvarnost presega. Prejšnje stoletje je bilo stoletje velikih ideologij in utopij, ki so prinesle upanja in razvaline. Sledilo je kratko obdobje utvare, da se je svet brez ideologij in utopij nekako "zgladil", da ne slutimo, da se borimo proti novim boleznim s starimi diagnozami in zdravili. Morda si bo potrebno zamišljati stvarnost z minusom in odštevanjem, kar prinaša epohalne spremembe. V mislih imam novo utopijo, a ne v smislu velike sanje, iluzije ali prevare. Zamišljati si bo potrebno še neobstoječ prostor novega doma, kjer bo možno živeti z nekoliko manj in to vsaj za tiste, ki so ali smo živeli vedno bolj iz dneva v dan. Ne verjamem v enkratne prebliske, ampak v potrpežljivo in ustvarjalno delo, ki ga v kratkem, post ideološkem času niso opravili različni subjekti od desne proti levi. Tako smo lahko videli sterilnost liberizma, neo-konservatizma in cenenega populizma. Videli pa smo tudi neučinkovitost socialdemokracije, tretje poti in re-formizma. Do velike krize sta zasedala življenjski prostor svetova financ in multinacionalk gospodarstva, informacije in kulture. Na teh tleh je uspevala iracionalna potrošnja s svojimi ameriškimi vrhunci. Danes je celotna razvita in razvijajoča se družba pred izzivi, ki se zaradi globalne razsežnosti, vpliva teh-no-znanosti in brezmejne nekontro-liranosti izmikajo utečenim kontrolnim receptom in standardnim rešitvam. Od tu občutek negotovosti, strahu in izgubljenosti. Konec koncev so bili ljudje optimisti v veliko hujših razmerah, reševala jih je trdna vera v boljšo prihodnost. Danes dvomimo, če bo ta prihodnost resnično boljša in sam pojem boljšega je neznanka. Jamstev verjetno ni, otipljive pa so nekatere meje in nepremostljive težave. Ne trdim, da ne bo možno živeti z manj ali drugače. Pomembno je, da imamo v mislih takšno minus varianto življenja. Skratka, beseda rast potrebuje novo definicijo in to za vse, saj je brezskrbnih otokov vedno manj in še teh je več na reklamnih pozivih. Zato lahko preidem z velikega k zrnu. Če se obrnem torej na manjšinski mikro kozmos, saj pišem v časopis manjšine, ne vidim bistvenih razlik pri velikih in majhnih izzivih in v početju. Vsak ima pri ocenjevanju trenutka svoja svoja legitimna stališča. Osebno ne verjamem v metafizično slovenstvo, v narodnost kot v naravno danost, kot so lahko rdeči lasje ali temna koža, in niti ne v Kralje Matjaže. Narodna označenost potrebuje vsakodnevno delo, presnavljanje in iz-mišljanje. Tudi tu smo pred osvajanjem drugačnih prostorov in z materialnimi minusi. Vprašanje, "kaj pomeni biti Slovenec danes ?" ima še kako tehtne razloge. Odgovora sta lahko sicer dva. Prvi in dogmatski je enostaven: "Biti Slovenec!" Klicaj izbriše vprašaj in se pomirjeno zlekne v gotovost o nečem. Drugo odgovarjanje je kompleksno. Zaveda se, da narodni element soustvarjamo vsakodnevno. Ozira se v preteklost, v sedanjost in išče možne poti v bodočnost. Nujno se sooča z drugim, ker on je prav tako stvarnost, ki je ni možno odpisati. Na relaciji "jaz" in "ti" se odigrava lep del bodočnosti: dobre ali slabe, odvisno je pač od kakovosti odnosa. Delo v zgodovini, tudi kar se tiče narodnosti, pomeni nujno interakcijo z okoljem in stvarnostjo, ki nosi danes v sebi tisto negotovost, o kateri je govor v tem članku. Narodnost ji ne zbeži. Slovenec ni pelerina, ki je ne premoči dež strahov. Tako je vprašanje o Slovencu nujno vključeno v splošno stanje negotovosti in usmerjeno, če pač to zmore, v iskanje tistega prostora, kjer je ali bo potrebno iskati drugačne kriterije in predpostavke za gradnjo življenja, ki bo lahko dostojno tudi z minusi, ki se nam obetajo, in s pojmom rasti, ki ne pomeni le nenehnega kopičenja reči. Namišljeni popusti Slovencem so dim. Negotovost sveta pomeni negotovost naroda, saj se vse odvija v interakciji svetov in življenj. Trdnjavice so le pesek, ki ga veliko morje zlahka odnese. PISMA BRALCEV Prisrčna hvala 24. marca sem se odzvala vabilu dijakov liceja F. Prešerna ob »Dnevih pomladi« sklada FAI. Pomladni popoldan je bil kot nalašč ustvarjen za sproščen ogled tržaških znamenitosti. Dijaki so s svojimi mentorji odlično pripravili vodenje po palačah Vivante in Morpurgo ter Vili Necker (čeprav so bili v soboto prvič v njej). Dodana vrednost je bila poglobljena razlaga s časovnim uokvirjanjem v slovensko stvarnost v tistem obdobju. Rada bi se zahvalila dijakom za prijeten popoldan, ki so nam ga podarili, ko so tekoče in razločno predavali in seveda prof. Marti Ivašič, ki že vrsto let spodbuja in pripravlja dijake, da se takih pobud udeležijo. Tanja Kuret Izvoljeno predstavništvo slovenske manjšine Dne 16. decembra 2005 je Primorski dnevnik poročal o anketi, ki jo po naročilu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izvedlo specializirano podjetje iz Bolonje. Ker je združenje pomemben član Slovenske kulturno gospodarske zveze in so bili zaključki specializiranega podjetja iz Bo-lonje pomembni za bodočnost slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki, je družbeno politično društvo Edinost pripravilo predlog za ustanovitev demokratično izvoljenega predstavništva slovenske manjšine javnopravnega značaja in ga predložilo 30. januarja 2006 deželnemu svetu kot peticijo. Zakon št. 482 z dne 15. decembra 1999 je namreč zs 16. členom pooblastil dežele, da ustanovijo tak organ.Ker do konca IX. zakonodajne dobe deželnega sveta ni prišlo do ustanovitve organa, o katerem so se člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izrekli, da ga je potrebno ustanoviti v najkrajšem času, je društvo Edinost 7. junija 2008, na začetku X. zakonodajne dobe, ponovno predložilo svoj predlog deželnemu svetu kot peticijo. Smo marca 2012, od razglasitve rezultatov strokovno izvedene ankete pomembnega člana Slovenske kulturno gospodarske zveze je minilo že dobrih šest let, organa, katerega ustanovitev je bila takrat prikazana kot izredno nujna, pa še ni videti na obzorju. Očitno se je SKGZ na pobudo članov nje- Mifi nega pomembnega člana povsem požvižgala. Zato se mi zdi povsem razumljivo presenečenje in vznemirjenje ob vesti, da je SKGZ dala pobudo za anketo, katere izoblikova-lec je izjavil: "La campagna non ha significato statistico" in "Ma certa-mente non abbiamo ambizione a produrre una ricerca scientifica". Če upoštevamo še izjave nekaterih di-skutantov na to temo na portalu "Bora.la", se res ni kaj čuditi izredno živahni diskusiji. Gre namreč za anketo na ravni gostilniškega klepeta ali kramljanja. Za tako izbiro je na Slovenskem v rabi ocena: "Pitano pustiti, divje loviti". Samo Pahor Qigung ali qi gong? This is the question! Eno notranjih strani našega dnevnika skoraj v celoti pokrivajo oglasi: obvestila, prireditve, mali oglasi, osmi-ce itd. Brez dvoma je to izrez bogate ponudbe naših društev in drugih ustanov. Včasih tako bogate, da si nekaterih prireditev ni mogoče ogledati, ker so istočasno na sporedu druge zanimivejše. Je pa precejšnje število obvestil namenjenih ljudem z večjimi ali manjšimi duševno-telesnimi (psihofizičnimi) težavami oziroma tistim, ki skrbijo, da se jih prizadeti znebijo. Tako nekdo ponuja tečaj Qi gonga (starodavne kitajske veščine za osebno harmonizacijo), znane tudi z bolje razumljivim izrazom Chi Kung, drugi pa tečaj Qigunga. In tretji »gong zvočno kopel«. Pozor! Na tega je potrebno prinesti steklenico vode, kar bo razburilo lobi vinogradnikov iz Brega, ki bi raje videli steklenico vina. In še bomo lahko ozdraveli z »aromoterapijo«, medtem ko je delavnica EFT (doseganje čustvene svobode, drugje pa čustvene metode) zastavljena na pol industrijsko in z nekoliko mesijanskimi cilji. Da tečaj »pilatesa« nekega dne odpade, spada že v medijski terorizem. Pa vsaj vemo, da gospodarske krize ni. Bruno Križman EVROPSKA UNIJA - Generalna skupščina Evropske svobodne zveze EFA Nova energija za boljšo Evropo Med več kot stopetdesetimi udeleženci iz 35 včlanjenih narodnih strank in gibanj tudi predstavnika SSk Julijan Čavdek in EL Sebastijan Trampusch V petek in soboto je v mestu Ljou-wertu (Leeuwarden), v frizijski pokrajini na Nizozemskem potekala letošnja generalna skupščina European Free Alliance (Evropska svobodna zveza), ki združuje politične stranke narodnih skupnosti v Evropski uniji. Soorganizator je bila domača stranka FNP (Fryske Nasjonale Partij), ki zastopa frizijsko narodno skupnost na Nizozemskem. Za njih je bil to poseben trenutek, saj letos obeležujejo 50. obletnico neprekinjenega delovanja, ki sovpada tudi s prvim vstopom v frizijsko pokrajinsko vlado, s ciljem ovrednotenja frizijskega jezika, kulture in identitete. Med delegati članic sta bila tudi Julijan Čavdek in Sebastjan Trampusch, ki sta zastopala Slovensko skupnost (SSk) in Enotno listo iz avstrijske Koroške. Skupno je bilo prisotnih več kot 150 udeležencev, ki so predstavljali 35 včlanjenih narodnih strank in gibanj iz vse Evrope. Na začetku zasedanja sta prisotne pozdravila predsednica frizijske stranke FNP Nynka Beetstra in komisar nizozemske kraljice John Jorritsma, ki ima vlogo predsednika frizijskega pokrajinskega parlamenta in vlade. Zasedanje je potekalo v 30. letu delovanja združenja, ki se je v tem času Predsedstvo skupščine Eric Defoort (predsednik Efe), Günther Dauven in Eva Bidania strukturiralo v pravo evropsko politično stranko, s sedmimi poslanci (štiri ženske, trije moški) v Evropskem parlamentu. Vsi delujejo v sklopu poslanske skupine »the Greens/EFA group« (Zeleni/Efa). Ob generalni skupščini Efe je potekala tudi redna skupščina EFAy, ki združuje podmladke njenih članic. Na petkovem zasedanju so med drugim odobrili letni obračun in proračun, zelo pomemben pa je bil začetek priprav na evropske volitve 2014, za katere si Efa prizadeva, da bi lahko prispevale h gradnji drugačne, boljše Evrope. To je, po mnenju udeležencev, mogoče le preko večjega prenosa kom-petenc in odgovornosti na deželno in narodno raven. V pripravljalnih dokumentih je zapisano, da si EFA prizadeva za Evropo, ki bo dopolnjevala načelo subsidiarnosti in bo odprta do možnosti formiranja novih evropskih držav. Gre za Škotsko, Wales, Frizijo, Katalo-njo, Galicijo in Baskovske dežele. V tem smislu je najbolj zgovoren moto letošnje generalne skupščine »Nova energija za boljšo Evropo«. Skupščina Efe je v petek tudi sprejela novo polnopravno članico, baskovsko stranko Aralar. Delegati so obravnavali in volili osem predstavljenih resolucij, ki so zadevale različna področja in njihov vpliv na narodne skupnosti: volitve (nedemokratičnost volilnega vstopnega praga), vpliv krize na krajevne in manjšinske medije, procesi za neodvisnost narodov, upravljanje teritorija (lokacija vetrnih elektrarn, postavljanje visokonapetostnih linij, prevoza živali, izkopavanje rud), mirovni procesi (baskovski mirovni proces, arabska pomlad), davčne politike (davčna neodvisnost dežel in znižanje DDV-ja za mala podjetja). Sledilo je poročilo o aktivnosti EFAy, podmladka organizacije. Delegati na Generalni skupščini so tudi podelili častno članstvo Sebasu Coliju (Eusko Alkartasuna) in Marti Roviri (Esquerra Republicana de Catalunya), za njun doprinos, tako v lastnih strankah kot tudi v tajništvu Efe. Posebna točka je zadevala uporabo narodnih jezikov v odnosu do javnih ustanov. Evropska poslanka Tatjana Zda-noka, pripadnica ruske narodne skup- nosti v Latviji, je predstavila civilno iniciativo, preko katere bi se povečalo število jezikov, v katerih je mogoče sporazumevanje med državljani in evropskimi ter državnimi ustanovami. Generalna skupščina Efe bo prihodnje leto v Me-ranu, soorganizatorka pa bo južno-ti-rolska Südtiroler Freiheit. Veliko je bilo tudi govora o Evropi in vlogi narodnih skupnosti v njej. Evropa in Evropska unija sta velik mozaik, v katerem je skrito še veliko potenciala. Prav v tem smislu je potrebno upoštevati načela narodne in deželne avtonomije ter subsidiarnosti med narodi in državami. Poudarek je bil tudi na procesih za neodvisnost. To je seveda zalo delikatna tema, ki jo je treba obravnavati glede na krajevni položaj. Mirovni proces v Baskovskih deželeh je lahko zgovoren primer. Je pa še drug primer, ki zadeva Škotsko. Tam je na zadnjih volitvah, s 44%, zmagala stranka SNP (Schottisch National Party), ki je začela priprave na referendum za neodvisnost. Niso torej Evropa le finance in državni proračuni, v njenem srcu se dogajaja veliko več, kjer ni številk, tam so ljudje, narodni, njihova identiteta, zgodovina, jezik, kultura in morda je to nekoliko lepš obraz naše stare celine. (JČ) / SVET Sreda, 28. marca 2012 1 Q SEUL - Zaključilo se je srečanje voditeljev 53 držav in več mednarodnih organizacij Na vrhu o jedrski varnosti za boj proti jedrskemu terorizmu Voditelji so pozdravili napredek, ki je bil storjen v zadnjih letih - Ključna vloga IAEA SEUL - Voditelji 53 držav in predstavniki več mednarodnih organizacij so se včeraj na drugem jedrskem vrhu v Seulu zavezali k boju proti jedrskemu terorizmu, vključno z zmanjšanjem civilne uporabe visoko obogatenega urana, ki se lahko uporablja za izdelavo jedrskih bomb, na najmanjšo možno mero. "Jedrski terorizem ostaja ena največjih groženj mednarodni varnosti, ki jo lahko preprečimo le z ostrimi ukrepi na nacionalnih ravneh in z mednarodnim sodelovanjem," je zapisano v sklepni izjavi. Voditelji, med njimi predsedniki ZDA, Rusije in Kitajske, Barack Obama, Dmitrij Medvedjev in Hu Jintao, so pozdravili "znaten napredek", ki so ga države dosegle od prvega vrha o jedrski varnosti pred dvema letoma v Washingtonu. Poudarili so, da je ključna odgovornost vseh držav, da zavarujejo svoj jedrski material ter preprečijo, da bi prišel v roke teroristov. Vse države so pozvali, naj pristopijo k mednarodnim konvencijam o zavarovanju jedrskih snovi ter izpostavili ključno vlogo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ameriški predsednik Obama se ob koncu vrha rokuje z ruskim kolegom Medvedjevom ansa Voditelji so se zavzeli za zmanjšanje uporabe visoko obogatenega urana za civilne namene, pa tudi za boljšo zaščito nizko radioaktivnih materialov. Slednji se široko uporabljajo, a lahko pride do njihove zlorabe v škodljive namene, opozarjajo. Ameriški predsednik Obama, ki je dal pobudo za prvo tako srečanje pred dvema le- toma, je na srečanju posvaril pred zlorabo jedrskih materialov. "Grožnja ostaja. Svetovna varnost je odvisna od naših dejanj," je dejal. Gostitelj srečanja, južnokorejski predsednik Lee Myung Bak pa se je zavzel za okrepitev mednarodnega sodelovanja, da bi odkrili nezakonito trgovino z jedrskimi snovmi, ji sledili in jo preprečili. Voditelji so pozdravili napredek, ki je bil storjen v zadnjih letih. Od prvega jedrskega vrha v Washingtonu je namreč več kot deset držav uničilo kakih 400 kilogramov visoko obogatenega urana, iz katerega bi lahko izdelali 16 jedrskih bomb. Rusija in ZDA pa sta v tem času uničili 48 oziroma sedem ton obogatenega urana. Voditelji so v luči lanske nesreče v nuklearki Fukušima govorili tudi o tem, kako zagotoviti varnost jedrskih objektov v primeru naravnih nesreč. Razprave o jedrskih programih Severne Koreje in Irana sicer ni bilo na uradnem dnevnem redu srečanja, je pa o tem beseda tekla ob robu. Med 53 državami udeleženkami srečanja so bile ZDA, Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija, Indija in Pakistan, ki imajo jedrsko orožje. Udeležili so se ga tudi predstavniki Izraela, ki naj bi prav tako razpolagal z jedrskim orožjem. S sprejetjem sklepne izjave se je vrh v Seulu končal, voditelji pa so se dogovorili, da bo naslednje srečanje leta 2014 na Nizozemskem. (STA) KUBA - Sinoči naj bi se srečal tudi s Fidelom Castrom Papež Benedikt XVI. naj gradijo pravično pozval Kubance, in bolj odprto družbo SANTIAGO DE CUBA - Papež Benedikt XVI. je med maševanjem na glavnem trgu drugega največjega kubanskega mesta Santiago v ponedeljek pozval Kubance, naj gradijo bolj odprto družbo in ponovno oživijo vero. Papež je obisk Kube nadaljeval včeraj v Havani, kjer se je ponovno srečal s predsednikom Raulom Castrom, najbrž pa tudi z njegovim bratom Fide-lom. Predsednik Castro je papeža sprejel že na letališču v Santiagu s častno stražo in topovsko salvo. Castro je izkoristil priložnost za kritiziranje kapitalizma in ZDA ter dejal, da Kuba spoštuje popolno versko svobodo vseh ljudi in je odločena vztrajati na svoji poti kljub prizadevanjem najmogočnejše sile, ki jo je svet kdajkoli poznal, da uniči njihov socialistični model. S tem je mislil na ZDA, ki že več kot pol stoletja vztrajajo pri gospodarski blokadi Kube. Papež Benedikt XVI. je uvodoma blagoslovil štiri otroke, ki so ga pozdravili na letališču, v izjavi pa je dejal, da v svojem srcu nosi težnje in legitimne želje vseh Kubancev. "Prihajam kot romar usmiljenja, da potrdim brate in sestre v veri in jih utrdim v upanju, ki ga v naših življenjih rojeva božja ljubezen", s čimer je mislil na "mlade in stare, mladostnike in otroke, bolne in delavce, zapornike in njihove družine ter revne". Benedikt XVI. je kasneje v San-tiagu prav tako kritiziral kapitalizem z besedami, da je svet v globoki duhovni in moralni krizi, ki pušča človeštvo brez vrednot in brez obrambe pred ambicijami in sebičnostjo določenih sil, ki se ne ozirajo na to, kar je dobro za posameznike in družine. Obenem pa je Kubance pozval, naj oboroženi z mirom, odpuščanjem in razumevanjem gradijo prenovljeno in odprto družbo, ki bo bolj vredna človeštva. Obisk Benedikta XVI. obuja številne primerjave z zgodovinskim prvim papeževim obiskom Kube pred 14 leti, ko se je Janez Pavel II. javno zavzel za izpustitev političnih zapornikov. Benedikt XVI. je svojega predhodnika omenil tudi sam in kasneje med mašo dejal, da je bil obisk Janeza Pavla II. na Kubi kot vdih svežega zraka. Vendar pa se z oporečniki med obiskom Kube, ki bo trajal do danes, ne bo srečal. Benedikt XVI. je že na poti v Mehiko, kjer je konec tedna pridigal proti mamilarskemu nasilju in korupciji, Kubanski predsednik Raul Castro sprejema papeža Benedikta XVI. ansa izjavil, da je komunizem preživet in se zavzel za nov socialni model na Kubi, pri čemer je cerkev pripravljena pomagati. Havana je odgovorila, da pozdravlja izmenjavo mnenj. Papež se je z letališča odpravil v mesto Santiago, kjer je imel zvečer na glavnem trgu, ki mu pravijo Trg revolucije oziroma tudi Trg Antonio Ma-cedo, mašo za tisoče vernikov in radovednežev. Zbralo naj bi se med 100.000 in 200.000 ljudi. Med njimi je bilo tudi nekaj sto pripadnikov kubanske emigracije iz ZDA, predvsem s Floride. Nekateri med njimi so tokrat prvič po dolgih letih videli državo svojega rojstva oziroma domovino svojih staršev. Le 10 odstotkov od 11,2 milijona Kubancev se izreka za katolike, kar je glede na zgodovino še kar veliko. Po revoluciji 1959 je Kuba postala uradno ateistična in šele po letu 1991 so katoliki skupaj z drugimi verami dobili nekaj pravic. Katoliška cerkev je danes takoj za državo na Kubi druga najvplivnejša ustanova, čeprav skoraj nima dostopa do državne televizije in radija in ne more graditi novih cerkva. Papež je že na letališču dejal, da Kuba potrebuje večji napredek v odnosih s cerkvijo, ki ima nepogrešljivo vlogo v življenju družbe. Državna televizija je tokrat v ponedeljek papežev obisk neposredno prenašala. Na otoku je sicer le 361 katoliških duhovnikov, statistika pa navaja tudi 600.000 pripadnikov protestantskih ver. Papež se je po maši odpravil v 20 kilometrov oddaljeni El Cobre, kjer je svetišče zavetnice Kube, svetnice Device usmiljenja. Leseni kip, ki so ga pred 400 leti iz morja potegnili ribiči, je največja svetinja Kubancev in v ponedeljek so jo pripeljali tudi do papeža na trg v Santiagu. Benedikt XVI. je napovedal, da bo v svetišču molil za vodila glede prihodnosti Kube. Svetnico si lasti tudi posebna vera Santeria, ki izvira iz časov španske kolonialne vladavine na Kubi. Katoliška vera je bila vera belih gospodarjev, sužnji iz Afrike pa so si ustvarili svojo mešanico poganske in katoliške vere. Zanje je devica boginja ljubezni imenovana Ochun. Papež se je včeraj v Havani spet srečal z Raulom Castrom, morda pa tudi z njegovim bratom Fidelom Ca-strom, ki se je poslovil od oblasti leta 2006. V Havani je tudi predsednik Venezuele Hugo Chavez, vendar pa morebitno njegovo srečanje s papežem v ponedeljek ni bilo potrjeno. Poleg srečanj je imel papež na glavnem mestnem trgu v Havani mašo. (STA) Rehn: Tempo varčevanja in reform v Grčiji ni zadosten BRUSELJ - Sedanji tempo varčevalnih ukrepov in reform v Grčiji "še zdaleč ni zadosten" za zagotovitev vzdržnosti grških javnih financ ali zapolnitev vrzeli v konkurenčnosti, zato se bo treba še bolj potruditi, je včeraj v Bruslju opozoril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Komisar je to izpostavil v razpravi trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki nadzoruje izvajanje programa pomoči Grčiji - z odboroma Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve ter zaposlovanje. Član izvršilnega odbora ECB Jorg Asmussen je menil, da je pred Grčijo "še dolga pot". Na vprašanje, ali bo drugi program pomoči deloval, pa je odgovoril, da obstaja možnost, da bo, a da ni nikakršnih jamstev za to. O scenarijih v primeru neuspeha ni želel govoriti, češ da bi bil načrt A zagotovo mrtev, če bi začel javno govoriti o načrtu B, C ali D. Nemški predsednik na prvem obisku v tujini na Poljskem VARŠAVA - Novi nemški predsednik Joachim Gauck je včeraj kot prvo tujo državo po prevzemu položaja obiskal Poljsko. Kot je dejal v Varšavi, je bila to njegova "srčna odločitev, čeprav seveda za obisk obstaja tudi vrsta političnih razlogov". Gauck, ki je v petek prevzel položaj nemškega predsednika, se je sestal s poljskim kolegom Bronislawom Komorowskim. Ta je dejal, da obisk še krepi vse tesnejše vezi med Berlinom in Varšavo. Komorowski je Gaucku podaril originalen plakat poljskega sindikalnega gibanja Solidarnost, ki so ga uporabili leta 1989 pred prvimi večstrankarskimi volitvami na Poljskem po koncu druge svetovne vojne. Poljski predsednik je namreč v preteklosti delal za Solidarnost. Aktivist za človekove pravice v tedanji Vzhodni Nemčiji pa je bil tudi Gauck, ki je prvi predsednik združene Nemčije iz nekdanjega vzhodnega dela države. "Poznavajoč čase, ko v najinih državah ni bilo svobode, si bova prizadevala, da bo sedanja svoboda postala temelj nemško-poljskih odnosov in bo podlaga za sodelovanje v okviru združene Evrope," je dejal poljski predsednik. Gauck pa je spomnil, da je bila polj-sko-nemška zgodovina "zelo spremenljiva", in obenem izrazil prepričanje, da se bo prijateljstvo med narodoma nadaljevalo. Sprejel je tudi predlog Komorowskega, da bi se predsednika sestala z mladimi iz obeh držav na dogodku, kot je ro-kovski koncert. (STA) SIRIJA - Sporočilo predsednikovega tiskovnega predstavnika Al Asad naj bi pristal na Annanov mirovni načrt BEJRUT - Sirska vlada je včeraj sporočila, da sprejema mirovni načrt odposlanca Arabske lige in Združenih narodov za Sirijo Kofija Annana, je sporočil Annanov tiskovni predstavnik Ahmad Favzi. Annan je medtem sirskega predsednika Bašarja al Asada že pozval, naj začne takoj uresničevati njegov načrt za končanje nasilja v Siriji v šestih točkah. "Sirska vlada je pisala posebnemu odposlancu Kofiju Annanu, da sprejema njegov načrt v šestih točkah, ki ga je podprl tudi Varnostni svet Združenih narodov," je v sporočilu za javnost zapisal Favzi. "Annan vidi to kot pomemben začetni korak, ki bi lahko vodil v končanje nasilja in prelivanja krvi, vodil v dostavo pomoči potrebnim in vzpostavil ozračje, primerno za političen dialog, ki bi zadovoljil legitimna prizadevanja sirskega prebivalstva," je dejal Annanov predstavnik. Zahodne države so se na sporočilo iz Damaska odzvale s previdnostjo. Kot je med drugim dejal nemški vele- poslanik pri ZN Peter Wittig, bi lahko šlo za korak v pravo smer, vendar je treba ostati previden. Sirija je namreč po njegovih besedah v preteklosti že imela težave z verodostojnostjo. Tudi za ZDA odločitev Sirije, da sprejema mirovni načrt, predstavlja pomemben korak, a dokaz za to bodo dejanja al Asadovega režima. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Victoria Nuland od režima tudi pričakuje takojšnje ukrepe za uresničitev Annanovih predlogov, začenši z ustavitvijo nasilja in odobritvijo dostopa humanitarne pomoči. Mirovni načrt za Sirijo, ki ga je pred časom pripravil nekdanji generalni sekretar ZN Annan, predvideva zavezo za ustavitev vseh spopadov, medtem ko naj bi prekinitev ognja nadzorovali z mehanizmom ZN. Nadalje predvideva dostop humanitarne pomoči do ogroženega prebivalstva, neovirano gibanje novinarjev po državi in nediskri-minatorno vizumsko politiko zanje ter izpustitev zapornikov, pa tudi začetek političnega dialoga ter pravico do združevanja in mirnih demonstracij. Nekdanji generalni sekretar ZN je sirskega predsednika al Asada že pozval, naj "začne svoje obveznosti takoj uresničevati". "Annan je poudaril, da bo izvajanje načrta ključno ne le za sirsko prebivalstvo, ki je ujeto v tej tragediji, ampak tudi za regijo in mednarodno skupnost kot celoto," je še sporočil Favzi. Annan se sicer trenutno mudi na Kitajskem, kjer poskuša pridobiti podporo tamkajšnjih oblasti za svoja prizadevanja za končanje prelivanja krvi v Siriji. Annanu je pred tem svojo podporo izrazil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Protesti proti režimu sirskega predsednika al Asada pretresajo Sirijo že več kot leto dni. Število žrtev nasilne zadušitve ljudskega upora pa se povečuje iz dneva v dan. Po zadnjih ocenah ZN je nasilje doslej terjalo življenja več kot 9000 ljudi. (STA) TRST Sreda, 28. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu CAGLIARI - Pobuda predsednika sardinskega prvoligaša Cellina Juventus in Inter v Trstu letos in prihodnje leto? Morda celo res! CAGLIARI - Ali bo prvoligaš Cagliari zadnje štiri tekme letošnje A-lige in celotno prihodnjo sezono res odigral na stadionu Nereo Rocco v Trstu? Predsednik sardinskega kluba Massimo Cellino, ki je bil pred dvema letoma, ko je Cagliari v Trstu odigral pokalno tekmo navdušen nad Roccom, je z odhodom iz neu-strežnega domačega stadiona Sant'Elia zagrozil že večkrat, tokrat pa se je odločil za korak več: na tržaško Občino je naslovil uradno prošnjo in odbornik za šport Emiliano Edera mu je že odgovoril pritrdilno. »Celo hvaležni smo vam za ponudbo,« je zapisal Edera. Kajti, če bo do selitve res prišlo, bodo lahko tržaški ljubitelji nogometa spremljali dvoboja Sardincev proti Interju 7. aprila in Juventusa 6. maja, vmes pa še tudi tekmi proti Catanii in Chievu, ki pa sovpadata z domačim nastopom Triestine, kar je seveda problem. Zaradi obnovitvenih del, ki se vlečejo kot jara kača, je na stadionu Sant'Elia na voljo le 14.250 sedežev (v Trstu 27.000), za igranje v A-ligi pa jih je potrebnih najmanj 20.000, tako da Cagliari nastopa doma le s posebnim pooblastilom združenja prvoligašev Lega calcio. Gradnja novega stadiona pa je v Cagliariju zastala v močvirju običajnih škandalov in birokracije, zato je možno, da ostane Cagliari prihodnje leto brez igrišča realna. Morda pa gre le za novo Cellinovo potegavščino s ciljem, da mu Lega (proti pravilom) podaljša dovoljenje za igranje v pretesni Sant'Elii. NOGOMET - Madridski Real v četrtfinalu LP prekinil pozitivno serijo ciprske ekipe Konec Apoelove pravljice stramaccioni 36-letni pravnik na čelu Interja MILAN - Težka Mourinhova dediščina je v Milanu terjala novo žrtev. V ponedeljek pozno zvečer je predsednik Interja Massimo Morat-ti odstavil trenerja Claudia Ranieri-ja. Novica pravzaprav ni presenetljiva, rezultati so bili pač zelo slabi, presenetljivo pa je, da je Moratti na njegovo mesto postavil dosedanjega trenerja ekipe Primavera, komaj 36-letnega Andreo Stramaccionija (lahko bi bil mlajši brat kapetana Xavierja Zanettija ...), ki je pred nekaj dnevi s svojimi fanti osvojil naslov evropskega mladinskega klubskega prvaka. Ekipa, v kateri igra tudi Benečan iz Škrutovega Lorenzo Crisetig, je v finalu premagala Ajax. Stramaccio-ni, po rodu iz Rima, je za širšo javnost popoln neznanec, ne pa za stroko. »Spozna se na nogomet, je izobražen, ima karakter,« ga ceni predsednik italijanskih poklicnih nogometnih trenerjev Renzo Ulivieri, ki je bil med predavatelji na trenerskem tečaju, po katerem je Stramaccioni pridobil trenersko licenco. Ni odveč, če zapišemo, da je novi Interjev trener po izobrazbi diplomirani pravnik. Poškodba je prekinila njegovo (ne preveč obetavno) igralsko kariero, tako da se je lahko posvetil tudi univerzi. Po novem najmlajši trener med prvoligaši (trener Catanie Montella ima dve leti več) deluje sicer zelo samozavestno. V njem vidi morda Moratti novega Mourinha ali vsaj Luis Enriqueja. Stramaccioni je pred velikim izzivom in še večjo priložnostjo, ki pa je povezana tudi z velikim tveganjem. Tudi če je Inter zamudil letos vse vlake, to ni ekipa, ki lahko do konca sezone le životari. Ne, mora biti uspešna. NIKOZIJA/LIZB ONA - Madridski Real je z gladko zmago s 3:0 na prvi četrt-finalni tekmi lige prvakov prebudil ciprski Apoel: sanj je konec. Mourinhovi varovanci so si dejansko že zagotovili nastop v pol-finalu. Povratna tekma bo zgolj formalnost. V prvem polčasu je bil kraljevi klub precej boljši. Kar 70 odstotkov igralnega časa so imeli žogo v svoji posesti, enajstkrat so streljali na vrata, gostitelji pa niti enkrat. V 12. minuti je Mesut Ozil nevarno za-pretil, vendar je vratar Dionisios Chiotis dobro posredoval. V 33. minuti je Ronaldo podal do Nurija Sahina, ki je z desne strani podal v sredino, Benzema pa se je znašel pred praznimi vrati, a je streljal prek vrat. Vsi na klopi Reala so se le držali za glavo, saj je bilo težje zgrešiti. Tudi Ronaldo ni bil pri strelu, tik pred odmorom je meril mimo vrat. Premoč Reala se je še stopnjevala v drugem polčasu. V 64. minuti je Ricardo Kaka vstopil namesto Gonzala Higuaina. Četrt ure pred koncem je Kaka podal z leve strani, Benzema pa je v padcu z glavo zatresel mrežo. Osem minut pred koncem je rezervist Marcelo na levi strani preigral Pao-la Jorgeja, uspel obdržati žogo v igrišču, potem pa jo je podal v sredino, kjer je z desnico povišal na 0:2. V zadnji minuti je Me-sut Ozil z desne strani podal pred vrata, kjer je Benzema le še podstavil desnico in postavil končni izid. Na drugi četrtfinalni tekmi v Lizboni je londonski Chelsea premagal domačo Benfico. Za Di Matteovo moštvo je bil v 75. minuti natančen Kalou. Na San Siru tekma leta Za italijanski nogomet je drevišnja tekma na San Siru med Milanom in Bar- Nogometaš Reala Cristiano Ronaldo včeraj ni zatresel nasprotnikove mreže ansa celono prava tekma leta, zagotovo pa to velja za Zlatana Ibrahimoviča, ki se ga je katalonski klub hitro odkrižal, trener Pepe Guardiola pa je za Ibro pravi smrtni sovražnik. To, kar Milanovega asa pred tekmo najbolj boli, je napoved Milanovega trenerja Allegrija, da je drevi najbolj pomembno to, da Barcelona ne doseže gola. »Ne maram obrambne igre, a bom ubogal, če bo treba, je trenerjeve besede interpretiral Ibrahimovič, ki je letos za Milan do- segel že 29 golov v 33 tekmah. Milan bo igral brez svojega najboljšega branilca Thiaga Motte, ki je poškodovan, sta pa na razpolago Nesta in Robinho. Da Barcelona resno misli že danes zatresti Milanovo mrežo, je na srečanju z novinarji potrdil tudi Guardiola. Bo to uspelo Messiju ali komu drugemu? Danes: ob 20.45 Milan - Barcelona (TV raiuno in Sky sport 1) in Marseille -Bayern München. NAMIZNI TENIS Nova zmaga Lise Ridolfi v Dortmundu DORTMUND - Predzadnji dan predtekmovanja na svetovnem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu, je italijanska ženska reprezentanca s 3:0 premagala Anglijo, spet pa se je izkazala tudi Nabrežinka Lisa Ridolfi, ki je nanizala svojo tretjo zmago v štirih nastopih. Tokrat je s 3:2 (11:8, 2:11, 4:11, 14:12, 12:10) premagala Kelly Sibley. Danes se bo Italija pomerila še z Estonijo. Prvo mesto, ki direktno vodi v naslednjo fazo, je za Italijo že nedosegljivo. Izidi 3. dne: Izrael - Nigerija 3:0, Italija - Anglija 3:0, Indija - Estonija 3:0. Vrstni red: Izrael 8, Indija 7, Italija in Anglija 6, Nigerija 5, Estonija 4. EVROLIGA - Barcelona je prvi finalist evrolige. Četrtfinale, tretja tekma: Kazan - Barcelona 56:67 (0:3), Nachbar 11 minut, 2 točki, 4 skoki za Kazan; E. Lorbek 23 minut, 5 skokov, 2 podaji, 3 blokade za Barcelono; Maccabi - Pa-nathinaikos 65:62 (2:1). Danes ob 19.00 Bilbao - CSKA Moskva (0:2), ob 20.00 Olympiacos - Siena (1:1). Finale bo v Carigradu med 11. in 13. majem. NBA - Slovenski košarkar Goran Dragic je s svojo ekipo Houston Rockets v domači dvorani gostil Sacramento Kings in po podaljšku slavil zmago s 113:106. Dragic, ki je tekmo začel v prvi peterki, je odigral 31 minut in v tem času dosegel 14 točk, štiri skoke, deset podaj ter po eno blokado in ukradeno žogo. TENIS - Nekdanji najboljši teniški igralec sveta Švicar Roger Federer, ki je nanizal 16 zaporednih zmag, je izpadel v tretjem krogu mastersa v Miamiju z nagradnim skladom 3,973 milijona dolarjev, kjer je bil tretji nosilec. Njegov izjemen niz je zaustavil 32. nosilec Američan Andy Roddick, ki je zmagal po treh nizih s 7:6 (4), 1:6 in 6:4. BOVOLENTA - Izsledki včerajšnje obdukcije nad truplom odbojkarja, ki je umrl med tekmo v Forliju, bodo znani v roku 90 dni. Danes ob 16. uri bodo Bovolento pokopali v rodnem kraju Taglio di Po v pokrajini Rovigo. KOŠARKA NA VOZIČKU Castelvecchio ni več prvi Košarkarji na vozičku gradiške ekipe Castelvecchia so prejšnji konec tedna izgubili proti rimskemu tekmecu (55:65) in so izgubili stik s prvou-vrščeno Vicenzo. Na drugem mestu so jih dohiteli prav v Gradišču zmagoviti Rimljani. Na gradiško ekipo, pri kateri igra tudi Saša Žužek iz Vižovelj, je največ točk dosegel slovenski košarkar Slapničar (16). V soboto bo Castel-vecchio gostoval prav pri prvouvršče-ni Vicenzi. ROKOMET - Cimos Koper v četrtfinalu Mpe prvakov zdaj proti Atleticu iz Madrida Radojkovič: »Še naprej sanjamo!« Nekdanji Ciudad Real je v zadnjih šestih letih trikrat postal evropski prvak - Na Bonifiki so praznovali pozno v noč Trst in Koper sta le nekaj kilometrov oddaljena. Večkrat se razpravlja o tem, da je sodelovanje med mestoma na številnih področjih skromno ali neobstoječe. To pa gotovo ne velja za rokomet. Sodelovanje je na tem področju zgledno zlasti na mladinski ravni. Predsednik tržaškega rokometnega prvoligaša Lo Duca ni nikoli skrival, da se mora Trst za svoje rokometne uspehe zahvaliti bližini Slovenije in Hrvaške, kjer je rokomet nedvomno veliko bolj razvit. A tudi v zadnjih uspehih koprskih rokometašev je delček Trsta. Trener Cimosa je Fredi Radojkovič, ki je nase opozoril ravno z uspehi, ki jih je beležil na klopi Pallamana Trieste. In tudi eden izmed nosilcev igre Koprčanov, krožni npadalec Bojan Sko-ko, se je v slovensko Primorje preselil po uspešnih sezonah v Trstu. Cimos Koper je v soboto dosegel zgodovinski uspeh; po zelo napetem ter trdem boju je v osmini finala lige prvakov izločil favoriziran Kielce. Poljaki so na domačem igrišču zmagali z golom razlike, Cimosu pa je v pretesni Bonifi-ki uspelo prevladati z dvema goloma prednosti in se tako veseliti uvrstitve med osem najboljših ekip stare celine. Ravno včeraj zjutraj so na Dunaju opravili žreb četrt- finalnih parov. Koprčani so že vedeli, da jih bo čakal zelo zahteven nasprotnik, saj je šlo za dirigiran žreb, kjer Cimosa ni bilo med štirimi nosilci. Verjetno pa so Kopčani naleteli na najnevarnejšega tekmeca. Gre za Atletico Madrid, ki je ravno v tej sezoni odkupil pravice najuspešnejše ekipe zadnjih let, Ciudada Reala. Gre za zmes vrhunskih igralcev, ki prihajajo iz cele Evrope in sodi med favorite za osvojitev naslova (skupaj s Kielom in zmagovalcem dvoboja med Barcelono in Kobenhavnom). Pod imenom Ciudad Real je osvojil naslov evropskega prvaka v letih 2006, 2008 in 2009, medtem ko je bil lani podprvak. Trener Kopra Fredi Radojkovič se seveda zaveda, da je favorit dvoboja le eden: »V prvem jakostnem bobnu so bile same vrhunske ekipe; po dveh žrebanjih, ko sta v bobnu ostala Kiel in Atletico Madrid, pa smo si bolj želeli Špance. Z Atleticom smo se že pomerili na turnirju v nemškem Mag-deburgu. Gre za vrhunsko moštvo in je favorit našega medsebojnega četrtfinalnega obračuna. Mi bomo naredili vse, kar je v naših močeh in še naprej sanajmo.« Še najbolj primerne besede, ki opisujejo evforijo v ko- prskem taboru in praznovanje uvrstitve v četrtfinale, so tiste, ki jih je v soboto zvečer izrekel vratar Gorazd Škof, eden izmed odločilnih igralcev povratne tekme: »Škoda le, da ponoči prestavimo urin kazalec naprej, saj bo tako praznovanje trajalo uro manj!« In res, pod šotorom, ki so ga namestili tik ob dvorani Bonifika, je bilo takoj po koncu tekme in pozno v noč kar-seda živahno. Za Koprčane je bila uvrstitev v četrtfinale pomembna tudi z ekonomskega vidika, saj je vsak četrtfinalist pospravil v žep 40.000 evrov. Končni zmagovalec letošnje lige prvakov pa bi lahko zaslužil tudi do 495.000 evrov. Spored četrtfinala lige prvakov (prve tekme 21. in 22. aprila, povratne tekme 28. in 29. aprila): Kobenhavn (Dan) - FC Barcelona (Špa), Reale Ademar Leon (Špa) - Füchse Berlin (Nem), Croatia Osiguranje Zagreb (Hrv) - THW Kiel (Nem), RK Cimos Koper (Slo) - Atletico Madrid (Špa). Včeraj so žrebali tudi polfinalne pare pokala EHF. Celje Pivovarna Laško je naletela na nemški Gummersbach, drugi polfinale bo med Flensburgom in Aragonom. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 28. marca 2012 21 REKREACIJA - V nedeljo dvanajstič v Sežani Rekordne številke na Malem kraškem maratonu Na 21 kilometrov najboljši tekel pod uro in deset minut - V hitri hoji zmagal Fabio Ruzzier 1995 prijavljenih na 21 kilometrski tek, 1283 prijavljenih na 8 kilometrov, 2002 moških in 1276 tekačic ženskega spola. 12. izvedba Malega kraškega maratona je minila v znamenju rekordov in lepega sončnega vremena. Okrog športnega centra v Sežani je bila prava gneča. Skozi startno-ciljno črto je kot prva zakorakala Kraška pihalna godba, nastopili pa so tudi akrobati Kraške kobilice, ter pevec Nick Pa-pis in plesalke Ice Ladies. Nestrpno množico tekačev in tekačic je kratkočasil špiker Miha Penko, ki je kar nekajkrat dal pobudo za »kraški val«. Vsi tekači od prve nato vse do zadnje vrste so izmenično dvignili roke. »Danes poleg vseh vas, gostim tudi župane sosednjih, pobratenih in prijateljskih občin. Veseli me, da so se odzvali vabilu, še bolj pa me veseli, da je udeležba tekačev iz leta v leto večja. Sežanski mali maraton se širi in razvija v pravi smeri,« je tekače tik pred pokom pištole nagovoril župan Davorin Terčon. Slabih 5 minut je zabeležil Timingov semafor, ko je skozi štart stekel še zadnji tekač. Na svoj račun so kasneje prišli najmlajši na treh različnih otroških tekih. Na pot so se podali tudi pohod-niki, ki so šli po poti Srečka Kosovela od Sežane do Tomaja. Na atletskem stadionu so se tudi letos na 3-kilome-trski razdalji pomerili hitrohodci. Družinski tek od Sežane do Or-leka in nazaj je dobil Primož Kobe (25:44), med dekleti je bila najhitrejša Metka Bulc (35:17). Na 21-kilometrski progi, ki je šla tudi mimo Bazovice, Pa-drič in Trebč po kolesarski poti do Or-leka, je po malce manj kot uri in de- Tekači in tekačice v nedeljo na sežanskih ulicah setih minutah v cilj razmeroma svež pritekel Tone Kosmač (1.09:53). Nekoliko manj kot 10 minut kasneje je bila v cilju še najhitrejša predstavnica nežnejšega spola Mateja Kosovelj (1.18:35). Od zamejskih tekačev je bil tokrat najhitrejši Danjel Gregori iz Bazovice (140.), ki je 21-kilometrsko progo pretekel v času 1.31:34. Preizkušnja v hitri hoji je veljala kot prva preizkušnja letošnjega članskega 4. Alpe/Adria racewalking Cup pokala in pa 2. Junior Alpe/Adria racewalking Cup pokala. Na startu se je na stezi sežanskega stadijona predstavilo rekordnih 40 tekmovalcev iz 4 držav (Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije), med katerimi jih je bilo 21 v mladinskih kategorijah in 19 v članskih. Kvalitetno je bilo letošnje tekmovanje na dosedanjih 5 izvedbah gotovo na najvišji ravni. V članski konkurenci je nekoliko presenetljivo s časom 14:44,40 zmagal lonjerski hi-trohodec Fabio Ruzzier, čeprav je bil glavni favorit 19-letni Andrea Melis (Brugnera). V ženski konkurenci je slavila zmago italijanska mladinska prvakinja Giorgia Menis (CUS Trst, čas 15:03,50). »Dilema ostaja, da bi prireditev razširiti celo na štiri tisoč udeležencev. Sami pa ne želimo, da bi tek ušel izpod nadzora in prerasel v industrijsko obliko rekreacije,« je bil jasen glede kratkoročnih načrtov organizator, direktor Zavoda za šport, turizem in prosti čas Božo Dragan. A sezona se je šele začela in s kolegi se bo tako kmalu znova znojil, ko bo na vrsti organizacija aprilske kolesarske prireditve - S kolesom po Krasu. KOŠARKA - Igralci Brega bodo nastopili na Trofeji dežel v Markah Štirje v deželni reprezentanci Na trofeji dežel za košarkarje letnika 1997, ki bo v Markah od 4. do 9. aprila, bodo nastopili tudi štirje člani Brega. Trenerski štab, ki ga vodi Ales-sio Scala, vanj pa je vključen tudi slovenski trener Robert Jakomin, je včeraj izbral dvanajsterico, v kateri so tudi Lu-ca Gelleni, Lenard Zobec, Matteo Nor-bedo in Giacomo Crismani. Nosilci Bregove ekipe, ki v državnem prvenstvu U15 igra pod vodstvom Boruta Sile, so v deželni izbrani vrsti edini igralci s Tržaškega. Crismani (178 cm) in Nor-bedo (170 cm) sta organiziatorja igre, med zunanjimi igralci bo nastopal Lu-ca Gelleni (191 cm), med visoke igralce pa so izbrali Lenarda Zobca (193 cm), ki naj bi odigral tudi vlogo nosilca ekipe. Njegov nastop je sicer še vprašljiv, saj si je pred desetimi dnevi na treningu poškodoval gleženj; če bo poškodbo saniral do konca tedna, bo tudi on odpotoval v Marke, sicer pa ne. Tako Gelleni kot Zobec - dijaka liceja Franceta Prešerna - sta košarkarsko pot začela pri Bregu, Crismani je igral pri Servolani in se Bregu pridružil letos, Norbedo pa je v mlajših kategorijah igral v različnih tržaških klubih, zdaj pa že nekaj let nosi dres Brega. Koliko bo vsak igralec igral, bo odvisno od dnevne forme: »Prav gotovo pa bodo vsi vstopili na igrišče, saj to določa pravilnik trofeje,« je poudaril Jakomin, ki je letos pri Bregu koordinator mladinskega sektorja. Ob uspehu dolinskega društva je še sam navdušen: »Čestitam društvu in trenerju, saj je njihova zasluga, da so v deželni izbrani vrsti kar štirje člani slovenskega društva.« Izbrana vrsta FJK želi na prvenstvu deželnih reprezentanc izboljšati lansko uvrstitev, ko je bila deseta: »Seveda je cilj osvojiti čim višjo uvrstitev, lepo bi bilo, ko bi nam uspela uvrstitev med najboljših osem dežel,« je napovedal Jakomin. V prvem delu Z leve Lenard Zobec, Giacomo Crismani, Luca Gelleni in Matteo Norbedo turnirja bo FJK igrala proti Tridentin-skem Gornjem poadižju, Emiliji Ro-maniji in Piemontu. Prvi dve uvrščeni ekipe bosta v drugi fazi igrali za uvrstitev od 1. do 8. mesta, ostali dve pa od 9. do 16. mesta. UNDER 19 ELITE Druga faza Venezia Giulia Muggia - Jadran Zadružna kraška banka 65:63 (10:19, 33:30, 43:44) Jadran: Batich 26, Daneu 12, Va-lič 2, Žerjal, Majovski 11, Ridolfi 5, Longo, Valentinuz 5, Zhok 2, Kraus, trener Andrea Mura. PON: Ridolfi. Jadranovi mladinci so drugi del prvenstva začeli s porazom proti ekipi, ki so jo doslej premagovali. Krajši konec so po podaljšku potegnili kljub eni boljših skupinskih predstav letos. Vsi igralci so namreč ponudili konkreten prispevek zlasti v obrambi. Gostje so že od prvih minut prevzeli pobudo predvsem po zaslugi razpoloženega Ma-jovskega v bližini obroča. Domači pa so kmalu uveljavili telesno premoč nekaterih posameznikov in nadoknadili zamujeno ter v drugi četrtini celo povedli. Po odmoru nov preobrat jadranovcev z odličnim Batičem, končno spet bolj čvrsto obrambo in doprinosom povratnika Krausa. Srečanje pa je bilo izenačeno do konca: rahlo prednost so si Murovi fantje priigrali s koši Daneva in trojko Valentinuza, tri sekunde pred koncem pa so Miljčani izsilili podaljšek s trojko. V dodatnih petih minutah so domači imeli malo več moči in sreče, Jadran pa bi si tokrat zaslužil več. ŠAH Tudi pet deželnih prvakov Naši mladi šahisti so se ponovno izkazali. Na deželnem prvenstvu, ki ga je organiziralo goriško šahovsko društvo jih je kar pet osvojilo naslov deželnega prvaka: v kategoriji Under 16 Omar Cusma (3,5/5) in Urška Petaros (2,5/5), v kategoriji Under 14 Mojca Petaros (2/5), v kategoriji Under 12 Lejla Juretič (3,5/5) in v kategoriji Under 10 Boštjan Petaros (3,5/5). Skupno je nastopilo 23 tekmovalcev, med njimi tudi mnogi učenci in dijaki slovenskih šol. Za nekatere je bil to prvi uradni turnir med posamezniki. Med temi se je najbolj izkazal Kristjan Milič (2,5/5), ki je pokazal velik napredek in prehitel tudi veliko bolj izkušene šahiste. Šolska dejavnost pa se v soboto seli v Spilimbergo, kjer bo na sporedu deželni finale, na katerega je uvrščenih kar 14 ekip slovenskih šol vseh kategorij (nastopilo pa jih bo 13). Letos se je zastopstvo razširilo tudi na vi-demsko pokrajino, saj bo prvič nastopila osnovnošolska ekipa špetrske dvojezične šole, poleg Doberdobcev in običajne številne prisotnosti Tržačanov. O uspešnih kvalifikacijah na Goriškem in Videmskem bomo še poročali v prihodnjih dneh. Marko Oblak TENIS - Moška C-liga Gaja z zmago, ni je pa med favoriti Moška teniška ekipa Gaje je uspešno začela svojo pot v deželni fazi državne C-lige. V prvem krogu je na gostovanju v Ma-niagu zmagala z gladkim 6:0. Ob odsotnosti Mateja Ciguija, ki je bil ves teden v La Spezii na tečaju za teniškega inštruktorja in Zacchigne (šolski izlet), so barve Gaje zastopali Aleš Plesničar, Gianolla, Morossi in Marchesi. Kljub temu, da ne igra in ne trenira, je Plesničar popolnoma nadigral svojega nasprotnika in mu prepustil le tri igre. Gianolla je sicer začel slabše, vendar nato osvojil devet od zadnjih desetih iger in prav tako slavil zmago po dveh setih. Morossi je v prvem setu že vodil s 5:1, vendar je nato njegov nasprotnik osvojil pet zaporednih iger, Morossiju pa je le uspelo izsilit tie-break in zmagati, lažje pa mu je šlo v drugem setu. Marchesi je zmagal prvi set, v drugem pa vodil s 3:0, vendar je nato popustil in tekmo osvojil šele v tretjem setu s 7:5. Na domačih tleh bo Gaja debitirala v nedeljo, ko se bo na Padričah (začetek ob 9. uri) pomerila z goriško ekipo TC Campagnuzza. V skupini, v kateri se v play-off za napredovanje uvrstita dve ekipi, vlogo favorita delita TC Udinese Ato-mat in Natisone A, poleg omenjenih ekip pa nastopa tudi TC Gradisca. Cilja Gaje je osvojitev najmanj mesta v sredini lestvice. Maniago - Gaja 0:6 Plesnicar A. (2.7) - Marchiori (4.1) 6:1, 6;2; Gianolla (3.4) - Cattalini (4.2) 6:3, 6:1; Morossi (3.5) - Franceschina (4.3) 7:6 (3), 6:4; Marchesi (4.1) - Fortugna (4.3) 7:5, 4:6, 7:5; dvojice: Marchesi / Morossi - Franceschina / Marchiori 6:3, 6:4; Gianolla / Plesničar - Cattalini / Fortugna odstop gostiteljev. ŠPORTNA ŠOLA TRST Finalista turnirja med dvema ognjema V I* ^ V« V« ||*|V* I • soli Zupančič in Milanski V sklopu letošnje osnovnošolske olimpijade, je v organizaciji Športne šole Trst potekal kvalifikacijski turnir v igri »Med dvema ognjema«, namenjen učencem 4. in 5. razredov tržaških mestnih šol. Šole - ekipe so se med seboj pomerile po sistemu »vsaka proti vsaki«. Prvi dve uvrščeni ekipi četveroboja bosta odigrali finalno tekmo na zaključnem dnevu letošnje olimpijade (predvidoma 5. junija t.l.), ko bosta na vrsti tudi atletski troboj in nagrajevanje. Letošnja finalista sta šoli Župančič iz svetega Ivana in šola Milčinski s Katinare. Izidi: Župančič - Milčinski 2:0, Fin-žgar -Ribičič/Grbec 1:1, Rib/Grb - Mil 0:2, Žup - Fin 2:0, Fin- Mil 0:2, Žup- Rib/Grb 2:0 Končni vrstni red: Župančič 6; Milčinski 4; Finžgar in ravnateljstvo sveti Jakob 1. Postave Župančič sv. Ivan: De Luisa, Kocijančič, Kuttin, Cragnez, Kralj, Vilevich, Tomsich, Glavina, Milosevic, Bonini, Cau-cich, Saletovic, Marchesich, Manzin, Pi-ciur, Scarpa, Piciur, Cok, Solaro, Micali. Milčinski Katinara: Oblak, Polojaz, Križmančič, De Bernardis, Paiano, Cin-gerla, Acquavita, Štoka, Lorenzi, Dogic, Savi, Bremec, Gruden. Ribičič sv. Jakob-Grbec Škedenj: Chersignola, Buzzan, Vascotto, Stevic, Mania, Rizzotto, Zec, Ferri, Pettirosso, Zoch, Stopar, Benco, Hollan, Rasmini. Finžgar Barkovlje: Kravos, Kafol, peressutti, Zuppello, Parisini, Fabris, Ver-tovec, Bonanno, Švab, Buri. □ Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA vabi na 36. redni občni zbor v soboto, 31. marca, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32. SK DEVIN vabi na slovesno nagrajevanje Tržaškega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo v torek, 3. aprila, ob 18.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini. 22 Sreda, 28. marca 2012 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Obračun sezone najmlajših tekmovalcev SK Brdina, SK Devin in ŠZ Mladina Dve tretjini tekmovalcev več Letošnja uradna tekmovalna smučarska sezona se je za najmlajše - tekmovalce letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 - zaključila. Letos se je tekmovalcem Devina in Brdine na uradnih deželnih tekmah FISI pridružila tudi ekipa Mladine, tako da je med sezono nastopalo med babyji in miški približno 39 tekmovalcev. Leti so osvojili tri deželne naslove, devet si jih je na deželnih kvalifikacijah priborilo pravico do nastopa na državnem finalu Ostržka na smučeh (Pinocchio sugli sci), ki je primerljiv z državnim mladinskim prvenstvom najmlajših, na šestih deželnih tekmah FISI pa so se redno uvrščali na stopničke, tako da so na koncu zbrali devet zmag, enajst 2. in deset 3. mest (v vsaki kategoriji je nastopilo povprečno največ 20 tekmovalcev). Številčnih primerjav z lanskimi rezultati ni mogoče izračunati, glede na to, da je bilo lani dve tretjini tekmovalcev manj (devet Devin in štiri Brdina). Če preletimo nastope na deželnih tekmah gre izpostaviti prav gotovo ekipne uspehe, ki jih je letos dosegel SK Devin. V deželni konkurenci je zmagal trikrat, prvi je bil tudi na mednarodni trofeji Biberon, kar je omogočilo predvsem dejstvo, da je bil Devin zastopan v vseh kategorijah in da so se tekmovalci uvrščali na najvišja mesta: »Ko ne bi bili v vseh kategorijah med boljšimi, nam taki rezultati ne bi uspeli,« je pojasnil trener Aleš Sever, ki je vodil tekmovalno skupino 14 tekmovalcev, barve Devina pa je branilo še 17 najmlajših članov predtekmovalne skupine, ki so vadili pod vodstvom Janje Del Linz. Uspešen trend na ekipni razvrstitvi, kar je slovenskemu klubu prvič uspelo, se je sicer sredi sezone nekoliko poslabšal: »Vedno je zmanjkal en rezultat, zaradi naših napak, ne pa zato, ker bi bili drugi boljši. Med sezono forma ni padla, nekateri so bili mogoče le nekoliko utrujeni, tako da niso bili več najboljši, ampak 4. ali 5., kar pa vsekakor ni slab rezultat,« je še dodal Sever, ki je sicer na začetku sezone računal na dobre uvrstitve treh tekmovalcev, naposled pa so pomembne točke zbirali v šestih. Slovenski trener, ki v zamejstvu trenira že osem let, je bil nasploh z rezultati zadovoljen: »Dobro smo trenirali poleti, k uspehom pa je prispevalo tudi dejstvo, da je skupina povezana, otroci se ujamejo in se zabavajo, prav tako pa je dobro vzdušje med starši.« Po nekaj letih je tekmovalno skupino sestavila tudi Mladina, vodila pa jo je bivša tekmovalka kriškega društva, trenerka Veronica Tence. Glede na to, da se je šest tekmovalcev, ki so redno trenirali, prvič pomerilo na deželni ravni, je Tencejeva sezono ocenila za zelo pozitivno in nad pričakovanji. Trije so se uvrstili tudi na državni finale Ostržka na smučeh, kar je bilo povsem nepričakovano: »Na vseh tekmah se sicer kaže, da zaostajajo z drugimi, ki trenirajo že več let. Manjkajo jim tudi tre- Udeleženci državnega finala Ostržek na smučeh v Abetoneju; spodaj tekmovalka Mladine Gaia Del Latte NA TRBIŽU Katrin Don začela z nastopi na DP Deželno prvenstvo FISI: 6 tekem, 3 veleslalomi, 2 slaloma in gimkana Uvrstitve: 29 stopničk - 9 prvih mest, 11 drugih mest in 10 tretjih mest Ekipne razvrstitve: SK Devin trikrat na 1. mestu, po enkrat 2., 3. in 5. Deželni finale za deželni naslov Veleslalom: deželni prvakinji Caterina Sinigoi (baby 2) in Petra Udovič (miške 2, obe Devin), 2. Francesco Lopreiato (baby 1, Devin), 3. Petra Kalc (baby 2 Brdina), še šest uvrstitev med prvo deseterici Slalom: deželna prvakinja Petra Kalc (baby 2, Brdina), 2. Elena Frando-li (baby 1, Devin), 3. Gaia Del Latte (baby 1, Mladina), 2. Erik Bordon (baby 1, Devin), 3. Stefano Frandoli (miški 1, Devin) in še tri uvrstitve med prvo deseterico Državni finale Ostržek na smučeh Uvrstitve: nany 1 ženske: 11. Elena Frandoli (Devin), 19. Gaia Del Latte (Mladina), baby 1 moški: 32: Francesco Loperiato (Devin); baby 2 ženske: 39. Caterina Sinigoi (Devin), 40. Petra Kalc (Brdina), baby 2 moški: 88. Nikola Kepran (Mladina); miški 1 moški: Stefano Frandoli odstopil; miške 2 ženske: 43. Petra Udovič (oba Devin), miški 2 moški: 89. Mattia Del Latte (Mladina). ningi med koli, saj smo letos veliko bolj smučali prosto,« je dejala, med razlogi, zakaj so kljub temu dosegali dobre rezultate (pet uvrstitev med prve tri v deželi), pa je navedla dobro tehnično znanje, ki so ga pridobili v prejšnjih letih z demonstratorjem Tomijem Omejcem, »nekaj malega pa sem najbrž prispevala tudi sama,« je še zaključila Tencejeva, ki napoveduje, da bodo glede na navdušenost otrok in staršev s tekmovalno dejavnostjo nadaljevali. Pri Brdini je letos učitelj David Sosič vodil dvočlansko skupino (tretji član je med sezono zapustil ekipo): »Na splošno sem zadovoljen za trud, ki sta ga tekmovalki vložili, nekoliko pa sem razočaran, ker smo med sezono ostali v treh.« Tudi Sosič je opazil manjši padec forme na koncu sezone: »Utrujenost je bila vidna, tudi zato ker tekmovalki ne trenirata izključno smučanja. Vsekakor sem padec zaznal tudi med ostalimi.« Za naslednjo sezono načrtov pri Brdini še nimajo, Sosič je le dejal, da je z dvema tekmovalkama nemogoče izpeljati celo sezono. Približno polovico deželnih tekem FISI pa je opravila predtek-movalna skupina Devina, ki je trenirala od decembra dalje, ni pa opravila poletnih treningov na ledenikih kot ostale tri ekipe. »Delo je bilo usmerjeno predvsem v šolo smučanja, torej na učenje tehnike, med koli pa smo trenirali manj. Nasploh sem zadovoljna z nastopi: na začetku sezone smo zaostajali, nato pa so vsi napredovali,« je povedala trenerka Janja Del Linz, ki je ekipo vodila s pomočjo Mateja Škerka. Sedemnajstčlanska ekipa je letos zaključila dveletni ciklus, tako da bodo najbrž nekateri naslednjo sezono prestopili v tekmovalno skupino. Tam - napoveduje trener Aleš Sever - bodo najbrž zaostrili program, saj si nadejajo, da bi še izboljšali letošnje (ekipne) rezultate. »Če se želimo primerjati z ostalimi deželami, bo treba vpeljati nekaj več strogosti in discipline. Igra bo, a v manjši meri, skratka povečali bomo intenzivnost treningov, ne količine.« Če se želimo primerjati na državni ravni z najboljšimi, bo tre- ba v naši deželi zmagovati z dvema sekundama prednosti, meni Sever. Tudi ostali trenerji se namreč strinjajo, da je nivo v naši deželi slabši. To kažejo tudi rezultati na državni ravni, kjer so se najboljši smučarji iz naše dežele uvrščali le izjemoma med prvo petnajsterico. Na Trbižu je včeraj naraščajnica Brdine Katrin Don začela z nastopi na državnem prvenstvu. Tekmovalke letnikov 1997 in 1998 so se preizkusile v su-perveleslalomu, ki je bil postavljen na zgornjem delu proge di Prampero. Do-nova je med 81 tekmovalkami osvojila 67. mesto s časom 1:15,81, med leto mlajšimi tekmovalkami pa je bila 23., med 11 deželnih smučark pa je bila deseta. Zmagala je Laura Pirovano (Cam-piglio) s časom 1:07,97, najboljša smučarja iz FJK pa je bila Nicol Hoffer na 10. mestu (Sappada) s časom 1:09,93. »Katrin je smučala brez večjih napak, tako da smo zadovojni z nastopom, ki bo prav gotovo dobro izhodišče za naslednje tekme. Zaostanek na tako zahtevni progi ni velik, če primerjamo z deželnim finalom pa je še napredovala,« je pojasnil oče Andrej Don, ki tekmovalko spremlja namesto trenerja Lovrenca Gregorca, ki je odsoten zaradi zdravstvenih težav. Danes bo Donova nastopila na veleslalomu na progi Priesnig B, ki pa bo zaradi visokih temperatur dvodelen: danes bo prvi spust, jutri pa drugi, v petek pa bo tekmovala še v slalomu. AŠD Breg: z Zoncolana (morda) tudi na plažo Smučarski izlet postaja za AŠD Breg že tradicija, kajti letos je že tretje leto, ki ga naše športno društvo prireja. Vsakič je prijavljenih vedno več športnikov in simpatizerjev, tako, da je uspelo tudi letos društvu napolniti kar tri avtobuse. Športniki, starši in simpatizerji vseh treh sekcij so se na Zoncolanu nasmučali, kljub s snegom skopi zimi. Tudi časa za pravi žur ni manjkalo: slovenski hiti in turbofolk so zadoneli bodisi v kočah na strminah, kot na namenskem prostoru ob postaji žičnice, kjer so se udeleženci tudi postavili v objektiv fotografa, ki je ovekovečil ta družabni dogodek. V dneh po izletu so organizatorji bili deležni obilo pohvalnih besed in prošenj, da bi se take dogodke čimprej ponovilo. Zato so se v upravi AŠD Breg odločili, da bodo tradicijo še razširiti in organizirati druge podobne družabne dogodke in izlete, morda tudi na eni izmed deželnih plaž v začetku poletja. NOGOMET Prijateljska tekma v Dolini Beloruski naraščajniki boljši od mladincev Krasa Mladinci repenskega Krasa so v ponedeljek popoldne v Dolini (na sliki KROMA) igrali prijateljsko tekmo proti beloruski ekipi naraščajnikov Postavsky Mebelny Center iz kraja Postavy. Mladi beloruski nogometaši so bili dva tedna na pripravah na Tržaškem, gostili so jih v restavraciji Križman v Repnu. Belorusi, ki so prejšnji teden igrali tudi proti naraščajni-kom Udineseja (3:3, zmagovali so 3:0), so visoko zmagali z 11:0. Postavsky Mebel-ny Center je tudi eden izmed pokroviteljev članske ekipe Krasa v elitni ligi. DEŽELNI MLADINCI Muggia teniško nad Vesno Muggia - Vesna 6:0 (2:0) Vesna: M. Vidoni, Puric, A. Vidoni, A. Kerpan, Cerkvenic (Hoffer), Viviani, Rebula, A. Marjanovič (Zudek), Madotto (Tanteri), Borelli. Trener: De Castro. Vesna je tudi v Miljah ostala praznih rok. Nadaljuje se torej negativna serija De Castrovih varovancev, ki so se gostiteljem upirali le v prvem polčasu, ko so imeli tudi nekaj lepih priložnosti za gol. Zadeli so dve vra-tnici. V drugem polčasu pa so plavi popolnoma popustili in Muggia je še štirikrat zatresla Vidonijeva vrata. Vesna bo v soboto igrala zaostalo tekmo proti Audaxu. Ostali izidi: Pro Cervignano - Au-dax 0:0, Pro Romans - Ponziana 3:2, S. Andrea - Ronchi 1:2, Ufm - Trieste Calcio 2:1, Kras - San Luigi 0:4. Vrstni red: TS Calcio 61, San Luigi 58, Ufm, Ronchi, Pro Romans 36, Pro Cervignano 31, Ponziana 28, Muggia 27, Zaule, Audax 24, S. Andrea 22, Kras 21, Vesna 17, Costalunga 16. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha« - Zajec Peter in opice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 0.00 Resn. serija: L'isola dei famosi 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Mannaggia alla miseria (kom., It., '10, r. L. Wertmueller, i. G. Pession, S. Assisi) 23.00 Dnevnik 23.15 Aktualno: Presunto colpevole (v. F. Bonini) 0.45 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre Rete 4 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ie-ri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Variete: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. marca 2011) Vodoravno: Abbagnale, moralizem, ole, Ezop, roman, rob, Pavel, pira, Fala, tal, el, platana, Bonča, Rac, J. L., avans, Vrhovec, Dino, Avila, oholost, Kanal, Renosto; nasliki: Pavel Fachin. Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Fikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 17.00 Film: Dream Hotel: Dubai (kom., Nem., '06) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Uno sceriffo extraterrestre... poco extra e molto terrestre (kom., It., '79, r. M. Lupo, i. B. Spencer, C. Guffey) 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.50 Vremenska napoved 15.55 Sv. maša papeža Benedikta XVI s trgu Plaza de la Revolucion v kraju La Habana 18.00 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: Leredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogometna tekma: Milan - Barcelona, četrtine finala Lige prvakov, prenos 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.30 Aktualno: Prima-serata - Porta a Porta 1.05 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo O Italia 1 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: Volo in di-retta 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto con-vivenza ^ Tele 4 tain Cook Cruises nelle Isole Fjij 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Rotocalco ADNKronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Amore e guai (kom., It., '58, r. A. Dorigo, i. M. Mastroianni, V. Cortese) 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Aquila solitaria (western, ZDA, '32, r. D. Howard, i. G. O'Brian, C. Parker) La l 23.20 Film: American gangster (dram., ZDA, '08, r. R. Scott, i. D. Washington, R. Crowe) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Vite in ostaggio (triler, It., '11, r. R. Bava, i. K. Sorbo, J. Alexander) 23.20 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.30 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: 17 again - Ritorno al liceo (kom., ZDA, '09, r. B. Steers, i. Z. Efron, M. Perry) 23.15 Film: Cake - Ti amo, ti mollo... ti sposo (rom., Kan./ZDA, '05, r. N. Gana-tra, i. H. Graham, D. Sutcliffe) 1.10 Nan.: The Shield LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.45 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Aqua-dra omicidi, sparate a vista! (krim., ZDA, '68, r. D. Siegel, i. R. Widmark) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.50 Show: G'Day La7 alle 7 19.25 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Show: Un Due Tre Stella (v. S. Guzzanti) 23.45 Dnevnik in športne vesti 23.50 Film: Ipotesi di reato (dram., ZDA, '02, r. R. Mitchell, i. B. Affleck, S.L. Jackson) (T Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Risanke 10.45 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.05 Zlatko Zakladko 11.20 Nan.: Habib (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dosje: Živeti v sreidni (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.40 Turbulenca 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Samo enkrat živiš (V.B.) 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Turbulenca, svet.-izob. oddaja (pon.) (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.30 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro (pon.) 13.55 Dok. serija: Van Dis v Afriki 15.05 Bilo je... (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Mu-zikajeto (pon.) 16.25 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Dosje: Živeti v sredini (pon.) 17.55 Odbojka: finale končnice DP (m), 1. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 21.55 Bleščica - odd. o modi 22.25 Slovenska jazz scena (pon.) Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvsl 10.00 Javna predstavitev mnenj, prenos 13.30 Dnevnik Tvsl 15.30 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim j e-zikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 1.10 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jacky 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Glasb. odd.: Massimo Bubola 22.00 Vsedanes - Tv Dnevnik 22.15 Dok. odd.: Clauiano 22.45 Artevisione magazin - pripr. Laura Vianel-lo 23.15 Effe's inferno pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.20 14.45 Dok.: Il portola-no 8.30 Dnevnik 8.50 Šport: Ski magazin 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.15 Film: Nata libera (pust., V.B., '65, r. J. Hill, i. V. McKenna, B. Travers) 12.40 13.55, 20.25, 23.22 Tg Agenparl 12.45 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Dai nostri archivi 13.15 Aktualno: Borghi nel FVG 13.30 Dnevnik 15.05 19.00 Dok. odd.: Splendori d'Italia 15.30 Dok.: Borgo Italia 16.00 Dok.: Cap- 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Nad.: Pola 9.10 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 12.05 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 20.00 Film: 28 dni (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Na kraju zločina A Kanal A 7.05 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.40 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Faktor strahu (resn. serija) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 13.50 Film: Umor (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 19.45 Svet 20.00 Uefa: Liga prvakov, AC Milan - Barcelona, prenos 22.45 Liga prvakov: vrhunci dneva 23.15 Film: Presežna moč 2 (ZDA) 0.55 Top Gear (avtomob. serija) 1.55 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripr. Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 12. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.45, 8.10, 19.45 Kronika; 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: novozelandski godalni kvartet v Novi Gorici; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 28. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 8.56 najnižje -21 cm, ob 23.38 najvišje 15 cm. Jutri: ob 11.41 najnižje -20 cm, ob 20.23 najvišje 16 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SMRTNA KAZEN - Amnesty International Lani se je zelo povečalo število usmrtitev v svetu LONDON - V letu 2011 se je v državah, ki še izvajajo smrtno kazen, zelo povečalo število usmrtitev, je v včeraj objavljenem poročilu zapisala mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). Kot poudarjajo, gre povečanje na račun nekaj držav, med njimi Irana, kjer se je število usmrtitev zvišalo kar za 50 odstotkov. V Iranu so tako lani izvedli 360 usmrtitev, v Savdski Arabiji 82, v Iraku 68 in v Jemnu 41, kaže poročilo. V omenjenih štirih državah so sicer izvedli kar 99 odstotkov vseh usmrtitev v regiji. V Iranu so usmrtili tudi najmanj tri osebe, mlajše od 18 let. Kot ugotavljajo v AI, se je sicer število držav, ki izvajajo smrtno kazen, v zadnjem desetletju zmanjšalo za več kot tretjino. Zato poudarjajo, da je kljub lanskemu povečanju števila usmrtitev zaznati določen napredek. Razlogi za izrek smrtne kazni se po državah razlikujejo. Tako so v Iranu smrtno kazen izrekli tudi za prešuštvo in sodomijo, v Savdski Arabiji za čarovništvo, v Pakistanu za blasfemijo, v DR Kongo pa za trgovanje s človeškimi kostmi. V več kot desetih državah so smrtno kazen izrekli za trgovanje z mamili. V letu 2011 so smrtno kazen izvajali z obglavljanjem, obešanjem, smrtonosnimi injekcijami in streljanjem. Skupno naj bi v državah po svetu izvršili najmanj 676 smrtnih kazni, za skoraj 19.000 ljudmi pa je bila po navedbah AI do konca leta 2011 izrečena smrtna kazen, ki pa še ni bila izvršena. Vendar pa te številke ne vsebujejo "več tisoč eksekucij", ki naj bi jih lani izvedli na Kitajskem. V AI opozarjajo, da na Kitajskem izvršijo več smrtnih kaznih kot v vseh drugih državah skupaj. Edina zahodna država, kjer so lani še izvajali smrtno kazen, so ZDA. Leta 2011 so izvedli 43 usmrtitev. V Evropi in državah nekdanje Sovjetske zveze z izjemo Be-lorusije pa smrtne kazni ne izvajajo več. Doslej je sicer smrtno kazen ukinilo 96 držav, v še 35 državah pa je v zadnjih desetih letih niso izvršili. Javne usmrtitve izvajajo v Iranu, Savdski Arabiji, Severni Koreji in Somaliji. (STA) PUSTOLOVŠČINA - V 76 dneh Madžar prvi s od Evrope do kanujem Karibov MONARHIJA - Družinska sreča v palači Haga Novorojena princesa Estelle včeraj kraljevala v švedskem tisku STOCKHOLM - Švedski kraljevi dvor je na svoji spletni strani objavil tri nove družinske fotografije, na katerih je prestolona-slednico Victorio (34) in njenega soproga, princa Daniela (38), videti skupaj z "njunim malim čudežem", princesko Estelle. Fotografije kraljujejo na včerajšnjih naslovnicah švedskih medijev, ki so jih pospremili z navdušenimi komentarji. "Tu je mamin mali čudež", je zapisal časnik Aftonbladet. "Družinska sreča v palači Haga", pa je navedel Expressen. V tej palači zunaj Stockholma, ki je rezidenca Vic-torie in Daniela, so tudi posneli fotografije. Fotografije prikazujejo tedaj tri tedne staro princesko Estelle Silvio Ewo Mary, kot se glasi njeno polno ime, skupaj s ponosnima staršema, ki jo ljubeče držita v naročju. Na eni fotografiji je videti vse tri skupaj, na drugih dveh pa enkrat princesko z mamo, enkrat pa z očetom. Za fotografskim objektivom je stala fotografinja Kate Gabor, ki ni želela razkriti, ali se je mala princesa med fotografiranjem lepo obnašala. Princeska je na svet privekala 23. februarja, 22. maja pa jo bodo v dvorni kapeli v Stockholmu krstili. Victoria in Daniel sta se sicer minuli teden prvič od rojstva Estelle znova pokazala v javnosti. Udeležila sta se kosila ob obisku britanskega prestolonaslednika Charlesa in njegove soproge Camille v Stockholmu. (STA) BUDIMPEŠTA - Madžar Gabor Rakonczay je postal prvi Zemljan, ki je s kanujem preveslal razdaljo od Evrope preko Atlantskega oceana do Karibov. Na koncu pustolovščine, ki je trajala 76 dni, je Rakonczay prihod na cilj označil za "veliko olajšanje", poroča ameriška tiskovna agencija AP. Rakonczay se je na pot podal 21. decembra lani. Začel jo je v portugalskem Lagosu, vmes je postal na Kanarskih otokih, kjer si je malo odpočil in napolnil zaloge, v nedeljo pa je prispel na cilj, do otoka Antigva v Karibskem morju. Čeprav je potovanje večinoma potekalo brez težav, se je madžarskemu pustolovcu med potjo prevrnil kanu, pri čemer je bila uničena komunikacijska oprema. Rakonczay tako ni bil v stiku s svojo družino od 6. februarja. Po navedbah Mednarodne oceanske veslaške zveze je Ra-konczay prva oseba, ki je preve-slala omenjeno razdaljo. (STA)