PREDILNICE LITIJA

OBVEŠČEVALEC
LETO III.
LITIJA, 1962
fč> J/j
Kratek pregled investicij
6 6^/'7 tj & j
St. i
Predilnica Litija je začela obratovati 1886 leta in spada med najstarejše tekstilne tovarne v Sloveniji. V 75 letih je doživela več sprememb, povečav in izboljšav. Ob osvoboditvi se je znašla v težavnem stanju. Razstreljena transformatorska postaja in črpalka za industrijsko vodo, ter iztrošitev strojev, so bili vzrok, da tovarna po osvoboditvi ni obratovala. Najnujnejše je bilo kmalu obnovljeno tako, da je pričela že 13. 6. 1945 obratovati s 13 272 vreteni v eni izmeni, naslednjega leta pa že v treh izmenah. Po osvoboditvi je bil še prav posebno problematičen pogon strojev. Parna turbina, ki je poganjala skupine transmisij je 1946 leta odpovedala in se je morala Predilnica priključiti na črnuško omrežje, kasneje pa na novozgrajen trboveljski daljnovod.
Leta 1946 se je zaradi smotrne ureditve tehnološkega procesa pričela graditi nova predpredilnica, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev ni bila dokončana. Leta 1954 je bilo zgrajeno novo skladišče s površinsko kapaciteto 1260 m4, v katerega je možno vskladiščiti 1600 ton bombaža. Pred dograditvijo skladišč je bil bombaž vskladiščen v provizornih lesenih barakah, ki so takrat že popolnoma dotrajale. Če dodamo ^e ograjo in industrijski tir, ki sta bila popolnoma obnovljena, vidimo, da se je modernizacija v prvih letih po vojni dotaknila le najvažnejših stranskih del. Večjo izjemo predstavlja le rekonstrukcija flajerjev.
K načrtnejši obnovi zastarelega strojnega parka in urejanju tehnološkega procesa smo pristopili leta 1956. Takrat je bil namreč izdelan investicijski program za rekonstrukcijo celotnega podjetja, ki je bil maja 1957 tudi odobren od strokovne komisije pri Izvršnem svetu LRS. Isto leto je bil tudi uveden postopek pri Investicijski banki za dodelitev potrebnega posojila, ki pa je bil rešen šele 1959 leta.
Program obnove pomeni v prvi vrsti nadaljevanje že prej začetih izboljšav na najbolj kritičnih mestih tako, da pridejo do izraza tudi prejšnje investicije t. j. novi prizidek prcdpredilnicc in rekonstrukcija flajerjev. Pri izdelavi programa je veljalo načelo najcenejše rešitve, pa da se uredi proizvodni postopek po sodobnih načelih, izboljša kakovost izdelkov, dvigne storilnost, poveča obseg proizvodnje ter, da se doseže najhitrejši in najekonomičnejši učinek naložb.
Glavna centrala Jugoslovanske investicijske banke v Beogradu je zavlačevala rešitev zahtevka in ga odobrila šele, kot že rečeno, avgusta 1959 leta in sicer po do takrat nenavadnimi pogoji t. j. 100 0/» lastno dinarsko udeležbo in lastnim deviznim kritjem v obliki kredita v tujini.
Čeprav pod težkimi pogoji pa je omenjena odobritev predstavljala edino možno pot, po kateri je lahko prišla Predilnica do prepotrebne obnove. Da bi rešili problem dinarskih sredstev je Predilnica z 18 podjetji tekstilne industrije Slovenije na iniciativo JIB v Ljubljani sodelovala pri snovanju »Sklada druženih sredstev« preko katerega je zbirala potrebna dinarska sredstva za udeležbo. Inozemski kredit za nakup opreme je iskalo podjetje »Teko« iz Ljubljane, ki je tudi uvoznik strojev in nadomestnih delov. Pri
najemanju inozemskega kredita so nastale težave zaradi pogojev banke in ponudb kreditorja. Končno sc je tudi to vprašanje uredilo in je JIB avgusta 1960 izdala komercialno soglasnost. S tem so bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o dobavi strojev čistilnice in predilnice, odprto je ostalo še vprašanje finansiranja naprav za klimatizacijo, ker »Teku« ni uspelo dobiti kredita za plačilo teh naprav, ki bi jih dobavila švicarska firma »Luvva«. Tako so se vrstili problemi vsi na škodo predilnice, ki je zaradi tega prikrajšana na proizvodnji, katero bi lahko dosegla z obnovljenimi in novimi stroji.
Po programu so bila do sedaj izvršena že nekatera dela. Dokončana je bila gradnja nove predpre-dilnice v izmeri 2153 m4 in sanitarni prostori. Poleg rekonstruiranih flajerjev je bilo v predpredilnici rekonstruiranih tudi 28 raztezalk. V predpredilnico je bilo premeščenih 121 mikalnikov in so se na 64-tih zamenjali glavni delovni organi. Zamenjan je bil transmisijski pogon s posamičnim, preuredilo se je ogrevanje in razsvetljava, ter položil parket na betonska tla. Izvršena so bila tudi gradbena dela v čistilnici in dobavljeni mešalni rahljalniki in agregat za predelavo staničnih vlaken.
Predvsem se je zavlekla obnova predilnice. Od 23 prstančnih strojev iz leta 1909 je 14 rekonstruiranih, preostali pa bodo rekonstruirani v letu 1962. Poleg teh bo montiranih v predilnici 10 novih prstančnih strojev, katere bo dobavilo domače podjetje »Kru-šik« iz Valjeva. Na ostalih prstančnih strojih pa bodo postopoma zamenjana razstezala in urejeno odsesa-vanje.
Rekonstrukcija se v glavnem izvaja z lastnim strokovnim kadrom, kar je zelo ekonomično. Tako
Slavnostno zasedanje DS
V počastitev občinskega praznika je imel naš DS v soboto dne 23. 12. 1961 slavnostno zasedanje.
Na tem zasedanju so bili navzoči člani delavskega sveta, upravnega odbora, predsednik ObLO Pungerčar Stane, sekretar občinskega komiteja ZK Dernov-šek Jože, sekretar naše organizacije ZK Stamatovski Niko, predsednik sindikalne podružnice Semec Viktor in člani kolektiva, ki so bili ob tej priliki odlikovani z delovnimi odlikovanji.
Majcen Milan, predsednik delavskega sveta, je imel slavnostni govor v katerem je orisal prvo večjo akcijo II. Štajerskega bataljona na Tisju v noči od 24. na 25. december 1941, V nadaljnjem je omenil uspehe izgradnje našega komunalnega sistema in napredek in probleme našega delovnega kolektiva tako o proizvodnem načrtu, rekonstrukciji, o oskrbi s surovinami, o prodaji itd.
Svoj govor je zaključil takole: »Spričo vloženega truda in ob zmanjšanju števila zaposlenih in dosežkov približno istih proizvodnih uspehov, gledamo lahko z zaupanjem v bodočnost. S smotrnim gospodarjenjem In pravilnim delom organov upravljanja bomo pre-
magovali težave in uresničevali postavljene naloge. Mislim, da je to obveza našega kolektiva, ki jo izražam v njegovem imenu, da bomo s tem pripomogli za čimvečji razvoj in uspeh v naši občini.«
Po svojem govoru je predsednik DS izročil delovna odlikovanja članom kolektiva.
Odlikovani so bili:
Z ordenom dela s srebrnim vencem Berlot Štefka, predica Jelnikar Anton, obratovodja
Jelnikar Rudolf, nabavni ref. in šef transporta Z medaljo dela pa:
Babnik Marija, predica na PS Dagarin Lovro, elektromonter Cirar Štefka, predica na flyerju Hribar Ivan, brigadir Juvan Fani, predica na PS Ostrež Pavla, predica na PS Planinšek Minka, predica na raztezalki Primožič Marija, sukalka Šuštaršič Alojz, klepar Tomažič Marija, predica na PS
L. R.
Prototip zaščite mikalnikov
V	tekstilni industriji je zaradi zastarelosti strojnega parka in samega tehnološkega procesa temeljita zaščita posameznih strojev še vedno težko izvedljiva, niti še ni dovolj proučena. Predvsem predstavlja težak problem vprašanje zaščite SACM mikalnikov. HTZ komisija je s tem v zvezi že obiskala več sorodnih podjetij v Sloveniji, vendar v nobenem izmed obiskanih podjetij ni zaščita teh mikalnikov zadovoljivo izvedena.
V	našem podjetju se je precej razpravljalo o zaščiti mikalnikov. Izdelan je že tudi prototip zaščite na enem stroju, po zamisli tov. Bizjak Konrada in Semenič Edija. Na samo izvedbo zaščite dajejo posamezni člani delovnega kolektiva razne predloge. Zato je HTZ komisija sklenila predlagati DS podjetja, naj se razpiše natečaj za izdelavo prototipa. Komisija je mnenja, naj bi se usvojeni prototip nagradil z denarno nagrado 15 000 din.
nam kaže primer rekonstrukcije najstarejšega SACM prstančnega stroja, da stane podjetje 4 500 000 din, novi stroj, ki ga bo dobavilo podjetje »Krušik« iz Valjeva pa 8 300 000 din. Bistvene razlike med novim in rekonstruiranim prstančnim strojem pa ni. Poleg tega so bile prihranjene devize za plačilo inozemskih monterjev, pa tudi nadomestnih delov, ki so bili izdelani v domači delavnici.
Po investicijskem programu bi morala stati rekonstrukcija 275 milijonov din. Do odobritve programa oziroma sklenitve pogodb pa so se spremenili carinski predpisi in nastale podražitve in še druge okolnosti, kar je vse vplivalo na zvišanje investicijske vsote. Celotno zvišanje znaša 102 milijona din. Z obratnimi sredstvi 83 milijonov din vred, ki jih bo prejelo podjetje kot kredit, bo torej znašala skupna vrednost rekonstrukcije 460 milijonov din.
Po pogodbi z JIB bi morala biti rekonstrukcija končana 196il leta, zaradi zakasnelih dobav pa se bo zavlekla še v leto 1962. Po končani rčkonstrukciji bo znašala kapaciteta predilnice 31 040 vreten z zmogljivostjo ca. 4100 ton (1. 1956 je znašala proizvodnja 2937 ton).
Z modernizacijo strojne opreme se bo predilnica uvrstila med dobro urejena podjetja, podani pa bodo tudi pogoji za razširitev asortimana oziroma novih vrst preje in barvnega staničnega vlakna in sintetike.
V zvezi z investicijsko politiko je treba pripom-niti, da je podjetje skladno s povečanjem proizvodnje
reševalo iz lastnih virov tudi obratna sredstva, ter si s tem zagotovilo nemoten potek proizvodnje. Veliko skrbi je podjetje polagalo tudi investicijam v družbeni standard, saj je bilo po osvoboditvi, odnosno od leta 1954 naprej, sezidanih 55 družinskih stanovanj in 12 samskih sob, ter počitniški dom v Novigradu.
Petletni plan nadaljnje razširitve podjetja obsega minimalni in maksimalni program. Minimalni predvideva nadaljno razširitev predilnice za 2000 vreten,, ter česalne stroje, tako da bi bilo možno izdelovati finejšo prejo. Maksimalni program pa predvideva usvojitev nove proizvodnje takozvanih »tufting preprog«. To so strojne preproge, ki jih je zapadni svet že močno usvojil. Za uresničitev minimalnega programa bi potrebovali ca. 1150 milijonov din, maksimalnega pa nadaljnjih 600 milijonov din. V zvezi z osvajanjem nove proizvodnje tufting preprog so nastale težave zaradi novih finančnih predpisov. Strojno opremo je nameravalo finansirati reexportno podjetje »Gencral-export« ob sodelovanju izvozno-uvoznega podjetja »Ccntrotckstil« iz Beograda, ki pa sta sodelovanje odpovedala zaradi že prej omenjenih novih predpisov in ne raziskanega inozemskega tržišča.
Program nadaljnega razvoja Predilnice Litija bo torej treba ponovno pretehtati. Pri tem bo treba imeti v vidu predvsem lastne možnosti in kot pri programu za rekonstrukcijo, upoštevati najekonomičnejšo reši-
Posvetovanje o zaposlitvi invalidov in zdravstveno manj
sposobnih oseb
Naše podjetje je v novembru 1901 sklicalo posvetovanje o zaposlovanju invalidov in zdravstveno manj sposobnih oseb. Posvetovanja so se udeležili:
dr. Lebinger Franc, upravnik Zdravstvenega doma, Litija, Jereb Stane, socialni delavec Zavoda za soc. zavarovanje, Ljubljana, Jesenšek Albin, upravnik Zavoda za socialno zavarovanje, podružnica Litija, Bric Zvone, zastopnik ObCinskega ljudskega odbora Litija, Zupančič Jože in Železnik Minka iz Zavoda za zaposlovanje delavcev Litija, Ankon Albin, Senica Maks in Lea Rapl pa kot zastopniki podjetja.
O problemu zaposlovanja invalidov in zdravstveno manj sposobnih oseb je v našem podjetju najprej razpravljala komisija za določitev delovnih mest, kjer se lahko zaposle invalidi. Na predlog te komisije je problematiko obravnaval tudi delavski svet podjetja, ki je v zvezi s tem zavzel določene zaključke. V našem podjetju je trenutno zaposlenih ca. 100 invalidov, zdravstveno manj sposobnih oseb in oseb, ki so že dopolnile starostno dobo, nimajo pa še dovolj delovne dobe.
V letu 1959 je komisija za določitev delovnih mest, kjer se lahko zaposle invalidi, že določila delovna mesta in sicer 9 po številu, na katerih je bilo tedaj zaposlenih 47 oseb. Glede na znižanje delovne sile v podjetju, se je znižala delovna sila tudi na teh delovnih mestih. Tako je sedaj po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov na teh delovnih mestih zaposlenih še 40 oseb, po novem pravilniku pa jih bo zaposlenih le še 36 odn. 33, kolikor bi stročarna začela delati v eni izmeni.
Na posvetovanju so bili obravnavani posamezni primeri invalidnih oseb. ki niso več sposobne za delo in bi jih bilo treba invalidsko upokojiti, poleg tega pa tudi posamezni primeri invalidskih oseb, ki jih ni več mo-žrio zaposliti na delovna mesta za invalide, ker so le-ta že polno zasedena z invalidi in zdravstveno manj sposobnimi osebami.
Po končani razpravi so udeleženci posvetovanja predlagali naslednje:
1.	V podjetju naj komisija za določitev delovnih mest za invalide ali pa posebna komisija za zaposlovanje invalidov pregleda, če so vse invalidne osebe zaposlene na primernih odnosno ustreznih delovnih mestih.
2.	Na zdravniški pregled naj se pošljejo vse zdravstveno manj sposobne .osebe, ki sicer še niso
Gradnja novega stanovanjskega bloka
Upravni odbor je na seji dne 25. 12. 1961 razpravljal med drugim tudi o nadaljnji stanovanjski gradnji. Zaradi povpraševanja po manjših stanovanjih in samskih sobah je usvojil predloženi osnutek za gradnjo novega bloka v katerem bi bilo 8 garsonjer, 5 enosobnih stanovanj in 4 dvosobna stanovanja. Blok bi predvidoma stal 35 do 40 milijonov din in bi bil dograjen v letu 1963. Tovarna bo morala dati kot udeležbo pri najetju kredita 50 %> predračunske vrednosti do vselitve stanovalcev, ostalo pa bo poravnala v obliki kredita na 15 let, najetega pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš pri ObLO Litija.
Na istem zasedanju je upravni odbor razpravljal tudi o individualni gradnji članov kolektiva. Člani upravnega odbora so bili mnenja, da bi bilo koristno podpreti individualno gradnjo, ker bi podjetje s sorazmerno majhnimi sredstvi zagotovilo nova stanovanja članom kolektiva. Sklenjeno je bilo, da bi posojila dajali izključno preko Sklada za zidanje stanovanjskih hiš in pri tem upoštevali pogoje, ki jih zahteva pri natečaju Sklad.
priznane kot invalidi, obstoja pa možnost, da bodo invalidi postali, ali pa se ugotovi na podlagi zdravniškega pregleda, da so res zdravstveno manj sposobne.
3.	Komisija za določitev delovnih mest za invalide naj pregleda vsa delovna mesta v podjetju in dodatno določi delovna mesta za invalide, kolikor so še takšna delovna mesta.
4.	V podjetju naj se skuša ustanoviti poseben obrat za zaposlovanje invalidnih oseb.
5.	O problematiki zaposlovanja invalidnih oseb naj razpravlja tudi Svet za delo ObLO in da poročilo o tem na sejo Zbora proizvajalcev. Zbor proizvajalcev naj bi obravnaval vprašanje ustanovitve Zavoda za zaposlovanje invalidnih oseb.
L. R.
HTZ KOMISIJA
JE PONOVNO RAZPRAVLJALA O »OSNUTKU PRAVILNIKA OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV«
Komisija za HTZ je na svoji seji ponovno obravnavala osnutek, ki je bil sestavljen v primerjavi z ostalimi predilnicami v Sloveniji. Splošnih določil, na katerih delovnih mestih v tekstilni industriji pripadajo zaščitna sredstva, ni. To pa iz razloga, ker še ni sprejet »Pravilnik za tekstilno industrijo«. Posamezne revizijske komisije se pa pri pregledih dosledno ravnajo po predpisih in včasih ne priznavajo upravičenost dodelitve zaščitnih oblek na posameznih delovnih mestih.
Komisija za HTZ je po ponovni obravnavi predlagala še naslednja delovna mesta, za zaščitne obleke:
1.	posluževanje flyerjev
2.	posluževanje raztezalk
3.	posluževanje prstančnih strojev
4.	vodenje snemalne kolone
5.	snemanje kopsov
6.	šivanje vretenskih trakov
7.	čiščenje obratnih in higienskih prostorov
8.	zaposleni v sukalnici
9.	transportni in zidarski delavci
liO. zaposleni pri izdelovanju in vlaganju stročnic.
Novi Pravilnik bi se razlikoval od starega v tem, da na vseh delovnih mestih odpadejo zaščitne halje, zaščitna obutev v čistilnici, vlagalnici in predilnici.
Komisija utemeljuje dodelitev zaščitnih oblek:
1.	Zaposleni morajo tudi med obratovanjem čistiti posamezne strojne dele. Tudi proizvodni proces in zastarel strojni park onemogočata, da bi po splošnem pravilniku zavarovali vse gibajoče dele (flyerska krila, vretena, zaščita mikalnikovega snemalnega bobna in sekirice).
V podjetju je bilo veliko nesreč preprečenih zaradi dosledne uporabe zaščitnih oblek. V posameznih oddelkih rekonstrukcija še ni izvršena in niso urejene klimatske naprave in je zlasti v predilnici prekomeren prepih,
— Transportni delavci so zaposleni pri premikanju železniških vagonov, manipuliranju s transportnimi napravami, slončkom, viličarjem, prenašanju in prevažanju težkih bremen.
— V stročarni so zaposleni pri strojnih gibajočih delih in je zaščitna obleka utemeljena.
— Zidarski delavci so zaposleni z:	gašenjem
apna, kuhanjem katrana, pripravo zidarskega materiala, transportom, izpraznjevanjem greznic, delih v višini, beljenju proizvodnih oddelkov itd.
— Delavci, zaposleni v kontrolni službi so zaposleni pri odvzemanju vzorcev na posameznih strojih in je dodelitev zaščitne obleke utemeljena.
— V vseh oddelkih se nahaja bombažni prah, ki se vsesa v obleko.
Komisija za HTZ smatra in upravičeno upa, da bo DS dopolnjen razdelilnik osebnih zaščitnih sredstev v celoti potrdil.
Več aktivnega sodelovanja
Mimo raznih dnevnih vprašanj, ki se zanje zanima sleherni član delovnega kolektiva, bo morda prav, če posvetimo nekaj besed delu naše stanovanjske skupnosti.
Urednik Tovarniškega obveščevalca je obiskal tajništvo stanovanjske skupnosti in zaprosil tajnika, tov. Železnik Aleksa za kratek razgovor.
KAKŠNO PODROČJE ZAJEMA LITIJSKA STANOVANJSKA SKUPNOST IN NJENE OSNOVNE NALOGE?
Stanovanjsko skupnost je ustanovil leta 11959 obLO Litija ter obsega urbanistično zaključeno celoto mesta Litije in sicer naselja: Litija. Gradec, Stavbe, Praprošče, Grbin, Ježa, Frtica, Podkraj, Sitarjcvec, Dobrava, Ponoviče in Zgornji Log.
Področje dela skupnosti je zelo obširno. Predvsem pa si je skupnost zadala naloge: da organizira službe, ki so neposredno namenjene dnevnim potrebam delovnega človeka, tako na primer razni gospodinjski servisi, servisi za pomoč hišnim svetom in samim državljanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš in servisi za družbeno prehrano.
Posebno pozornost posveča skupnost preventivno-socialnemu, zdravstvenemu in vzgojnemu delu z otroki, mladino in družino. Sodeluje z ustanovami za dnevno varstvo otrok, z ustanovami za letovanje otrok in mladine, za varstvo socialno ogroženih otrok in mladine.
Pomembna naloga skupnosti je tudi organiziranje pomoči pri vzdrževanju komunalnih objektov in naprav, kot so: ceste, kanalizacija, javni vodovod, vodnjaki, pralnice, javna razsvetljava, parki in nasadi, sprehajališča, igrišča in podobno.
Navedli smo le nekaj najbolj bistvenih nalog stanovanjske skupnosti. Naštevali pa bi jih lahko še in še.
DELO STANOVANJSKE SKUPNOSTI V LETU 1960?
V letu 1960 je Stanovanjska skupnost nudila hišnim svetom predvsem pomoč z formiranjem finančnega servisa za hišne svete. Stalni stiki s hišnimi sveti so omogočili pri marsikateri hiši popravilo najnujnejšega in s tem rešitev hiše pred propadanjem. Najeta posojila presegajo nekaj milijonov. Se nešteto hiš je potrebno nujnega popravila, vendar lahko razpolagamo le s sredstvi, ki jih imamo.
Servisna pralnica je polno zasedena. Nabavljen je bil še en pralni stroj. Pralnice so se posluževale predvsem gospodinje, kakor tudi razne gospodarske organizacije.
IZPOLNJEVANJE NALOG V LETU 1961?
Pri sestavi programa za leto 1961 je imela skupnost pred seboj predvsem tri osnovne naloge. Prva je, da pomaga in sama razvija dejavnosti, ki nudijo državljanom usluge in s tem dviga življenjski standard, druga je reševanje socialnih problemov in kot tretja skrb za pomoč pri urejevanju in vzdrževanju komunalnih objektov.
Vse več skrbi in odločitev prepuščamo samim hišnim svetom, seveda če so le-ti sposobni izvršiti postavljene naloge. V nasprotnem primeru pa jim vedno priskočimo na pomoč s strokovnimi nasveti. Še vedno so posamezni hišni sveti, ki se ne zavedajo svojih funkcij. Tako je marsikje slonelo vse delo na predsedniku, ki pa zaradi tega, ker je bil sam, ponavadi ni delal drugega, kot da je vsakega prvega v mesecu pobral stanarino. S takimi hišnimi sveti so bile težave, ko so nam kakšne malenkosti, ki smo jih morali urediti namesto njih, porabile precej dragocenega časa.
Še težje in bolj zamotano je vprašanje vzdrževanja stanovanjskih hiš. Ni malo hiš, ki so potrebne temeljitih popravil. Denarja pa je običajno na razpolago le za najnujnejše.
Da bi vsaj delno rešili to vprašanje, je skupnost uredila s pomočjo dveh upokojencev — mizarja in ključavničarja zasilno delavnico, kjer se vrše popravila oken, vrat, štedilnikov, stranišč itd.
V	kolikor nam uspe dozidava prostorov pri obstoječi pralnici, upamo, da bo rešeno vprašanje delavnice že v prihodnjem letu. Za preureditev obstoječe pralnice bi nujno rabili posojilo v višini 1 500 000 din. S tem bi pozneje lahko razširili dejavnost pralnice še na sušenje in likanje perila. Uredili bi tudi prostor za sprejem in izdajanje perila, servisno delavnico in pisarno.
REŠEVANJE OTROŠKEGA VARSTVA?
V	okviru nalog stanovanjske skupnosti pri reševanju otroškega varstva, sta skupnost in UO otroškega vrtca pristopila k vprašanju razširitve kapacitet ter prišla do zaključka, da bi se s preureditvijo nekaterih prostorov in nastavitvijo pomožnega osebja povečala kapaciteta od 80 na 100 otrok. Večji problem, ki se kaže, so jasli za otroke stare do 3 let. Te malčke danes v veliki meri prepuščajo zaposlene matere v varstvo svojim sosedom ali sorodnikom.
S pomočjo podjetij v Litiji nam je uspelo urediti otroško igrišče »Na Stavbah«. Tako nam ga je uspelo z manjšimi stroški izročiti otrokom v uporabo. Spomladi nameravamo to igrišče še razširiti, tako da bo otrokom res v razvedrilo in veselje.
KAJ PA UREDITEV PARKOV?
Stanovanjska skupnost se je lotila urejevanja parkov in poti za čimlepši izgled mesta. Z razumevanjem nam je priskočil na pomoč ObLO s primerno dotacijo. S temi sredstvi je bil urejen park in poti med novimi bloki na Ponoviški cesti, obenem pa smo skrbeli tudi že za obstoječe parke na levem in desnem bregu Save. Pomoči, ki smo jo pričakovali s strani samih stanovalcev naselja, žal ni bilo, razen dobre volje nekaterih posameznikov.
ALI JE VPRAŠANJE ODVAŽANJA SMETI ŽE
REŠENO?
Že nekaj mesecev odvažamo smeti iz 56 loncev, ki so po vežah neštetih hiš. Odvoz poteka v redu, brez večjih zastojev, seveda v kolikor pač to zmore en sam delavec. Brez smetišnih loncev pa so še vedno privatniki. zato bo nujno razširiti službo odvažanja tudi na vse privatne hiše.
IMA SKUPNOST ŠE KAKŠNE DRUGE
NAČRTE?
S pomočjo zainteresiranih namerava stanovanjska skupnost rešiti vprašanje gradnje garaž, urediti kanalizacijo v nekaterih hišah, in urediti javno razsvetljavo na Ponoviški cesti.
Z letom 1962 bo dejavnost skupnosti razširjena tudi na obrtne servise. Tako bo ustanovljen: krojaški, čevljarski, brivsko-frizerski in servis ženske mode. Z dejavnostjo teh servisov bo skupnost nudila državljanom cenene usluge, s tem pa tudi zagotovila njih prepotrebni obstoj.
Delokrog skupnosti se vse bolj širi. Zastavljene naloge so vse večje. Problemi skupnosti pa niso samo njeni, ampak stvar vseh državljanov, prav tako tudi vseh kolektivov našega mesta. Zato pozivamo vse, da z globoko zavestjo sodelujejo pri reševanju nalog, ki nam zagotavljajo dvig življenjske ravni in lepše življenje.
B. B.
Imenovanih 6 predstavnikov kolektiva za skupščinski sestanek DOZ
DS je na zasedanju 19. 12. 1961 imenoval naslednjih 6 predstavnikov za skupščinski sestanek DOZ: Dernovšek Štefko, Vozel Petro, Muljavec Hineta, Resnik Emo, Cirar Ivana in Zupan Rudija.
Zapiski s prakse v inozemstvu
Na povabilo firme »-Triitzschler« Textilmaschi-nenfabrik Rheydt — Odenkirchen in odobritvijo UO našega podjetja sva s tov. Alojzem Koprivnikarjem odpotovala dne 20. novembra 1961 ob 9. uri iz Ljubljane, preko Jesenic. Avstrije, Miinchna in Kolna v omenjeno mesto, ki leži v bližini belgijske meje. Vožnja je bila zares prijetna, saj nas je vso pot spremljalo lepo vreme. Prekrasen je bil razgled na pokrajino, ki se je vlekla vzdolž proge. Naslednji dan sva zjutraj ob 7.24 uri prispela v Odenkirchen, kjer je omenjena tovarna. Prvi vtisi ob pogledu na žel. postajo niso bili ravno najprijetnejši. Nehote sem dobil občutek, da zjutraj ob pol osmi uri še vse mesto spi. Na kolodvoru srečaš le prometnika in nikogar več. Na cesti sva obstala in premišljevala ali naj kreneva levo ali desno. Končno sva se odločila, da povprašava mimoidočega delavca, le-ta nama je prijazno povedal kje je tovarna, v katero sva namenjena.
V	podjetju naju je najprej sprejela tajnica, nato Pa še sam lastnik g. Triitzschler ml. V krajšem razgovoru nama je povedal, da si bova lahko ogledala vse oddelke, nato naju bodo pa zaposlili pri montaži strojev za čistilnico. Predstavil naju je tudi obrato-vodji tovarne g. Cronu. Obratovodja nama je med drugim tudi povedal, da je delovni čas v njihovem podjetju od 7. do 12. ure in popoldne od il2.30 do 16.30 ure, sobota pa je delaprosti dan. Posebno naju je še opozoril, da je v tovarni prepovedano uživanje alkoholnih pijač in da sledi za najmanjši prekršek te vrste odpust iz podjetja. Nato naju je obratovodja odpeljal v hotel, kjer sva imela hrano in prenočišče. Hotel je močno podoben naši restavraciji »Pošta«, razlika je le v tem, da je večinoma prazen. Ko naju je g. Cron zapustil, so nastopile urve težave. Pri kosilu so nama servirali namesto juhe omako, ki je bila nekako podobna našemu golažu, s to razliko, da je bila brez okusa, nato še v kosih krompir in solata s sladkorjem. Da ne bi zapustila na lastniku hotela takoj prvi dan slab vtis, sva vse od kraja pojedla. Šele pozneje sva se z njim domenila, naj nama solate ne sladkajo.
Isti dan popoldne sva si v spremstvu obratovodje ugledala tovarno, ki ima štiri dvorane. V prvi in največji dvorani obdelujejo na stružnicah dele, ki jim jih dostavlja livarna. Tu so razvrščeni še razni vrtalni stroji itd. V tem oddelku je tudi montaža, kjer opravijo monterji svoje delo. Za transport strojnih delov i*na podjetje stropna dvigala, ki so nameščena tako, da je možno prenašanje bremen iz vsakega mesta.
V	drugem oddelku izdelujejo letvaste pasove in rahljalne rjuhe za čistilnice. V naslednjem oddelku izdelujejo transportne cevi iz aluminija in svetle pločevine. V poizkusnem in obenem zadnjem oddelku pa že vidimo postavljeno celo čistilnico, montirane so tudi vse stikalne plošče in ostalo. Tu demonstrirajo brezhibno delovanje nove čistilnice.
Najina praksa je potekala po vnaprej določenem Programu. Mene so zaposlili pri montaži baterjev, medtem ko je tovariš Lojze montiral stikalne plošče za čistilnico. Pri celodnevni zaposlitvi, je čas določen za prakso kar naenkrat potekel in že je bilo treba misliti na povratek v domovino.
IZ PREDILNICE SO BILI SAMO 4 NA ZBORU VOLIVCEV ...
Dne 29. decembra p. 1. je bil v sindikalni dvorani na Stavbah zbor volivcev, na katerem je bilo poleg Poročila o delu ObLO podano tudi poročilo predsednika Stanovanjske skupnosti. Poročili in razprava so osvetlili pereča vprašanja, ki zanimajo vsakega prebivalca litijske Stanovanjske skupnosti. Zal udeležba na zboru tega ni potrdila.
Ali so mar res rešena vsa vprašanja kot: otroško varstvo, pralnica, razsvetljava, parki itd., da ni zanimanja?
Petega decembra sva odpotovala iz Odenkirchna. Do Miinchna jc bilo potovanje zelo prijetno. Tam pa nas je presenetilo izredno hladno vreme in prve snežinke. Z bližanjem k avstrijski meji je močneje snežilo. Po voznem redu ima vlak v Badgasteinu postanek le 5 minut. Mi pa smo imeli zaradi okvare na daljnovodu kar 3-urni postanek. Vkljub temu, da je precej snežilo smo prispeli v Ljubljano srečno, čeprav je naša zamuda narastla že na 4 ure.
S. N.
Delo delavskega sveta in upravnega odbora
Potrjen Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov
Po razpravah o Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov na sestankih svetov delovnih skupnosti in na sestankih predsednikov in vodij skupnosti, je o pravilniku razpravljal konično še upravni odbor na seji dne 6. 12. 1961 in 18. Ii2. 1961 in delavski svet na zasedanju dne 10. Ii2. 1961. DS je na tem zasedanju Pravilnik potrdil in sklenil še naslednje:
V rezervni sklad se steka 16 °/o mesečnih dohodkov. Nočni dodatek se zviša na 20 “/o. Zaradi preprečitve nesorazmernega zviševanja točk, se na posameznih delovnih mestih dovoljuje zvišanje nasproti obračunskim tarifam v Pravilniku o delitvi OD za največ 15 °/o.
DS je tudi sklenil, da sme znašati razpon med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki največ 1 : 6.
Nagrade ob upokojitvi
E)S je sklenil, da se lahko nagrada ob upokojitvi izplača v gotovini iz osebnih dohodkov ali pa v obliki darila v določeni višini. Izbira med izplačilom v gotovini oziroma darilom se prepusti nagrajencem samim.
Problemi discipline v Dekliškem domu
O problemih, ki nastajajo v Dekliškem domu, predvsem pa o disciplini tamkajšnjih stanovalk je razpravljal UO na seji 25. 12. 1981. Upravni odbor je predlagal, da se proti tistim, ki kršijo hišni red, uvede disciplinski postopek. Prav tako je možno tudi kršilcem hišnega reda odpovedati stanovanje. Obravnaval je konkreten primer kršenja hišnega reda. Za ta primer je že uveden disciplinski postopek.
Prošnje za posojila za dograditev hiš
Ker posamezniki naslavljajo prošnje za posojila za dograditev privatnih hiš na podjetje, je upravni odbor na seji 2,5. 12. 1961 predlagal, da bi se zadeva v zvezi s pomočjo pri individualni gradnji, ki jo vršijo člani kolektiva, rešila odn. podprla tako, da bi podjetje dotiralo določen znesek stanovanjskemu skladu, ki bi nato namensko dodelil posojilo. Natančnejši predlog v zvezi s tem bo še izdelan.
Potovanje \ inozemstvo
K FIRMI TRUTZSCHLER IN K FIRMI GRAF
UO je na svoji seji dne 18. 12. 1981 odobril potovanje vodji mikalnice tov. Stamatovski Niku in vodji elektroobrata tov. Koprivnikar Lojzetu v Zahodno Nemčijo k firmi Triitzschler, Rheydt na provizorično montažo agregata za predelavo staničnega vlakna. Pri tej firmi sta se imenovana usposobila, da bosta lahko sodelovala pri montaži agregata za predelavo staničnega vlakna v našem podjetju in kasneje nadzirala obratovanje in izvrševala manjša popravila.
‘ Na seji dne 25. 12. 1961 pa je odobril potovanje vodji remonta tov. Semenič Ediju v Švico k firmi Graf, Rapperswil na prakso za montažo in vzdrževanje mikalnikovih garnitur.
NEZGODE V LETU 1961
V	podjetju se vodi točna evidenca nad obratnimi nezgodami in nezgodami na poti na delo in z dela. Vsaka nezgoda se s strani varnostne službe analizira in se vselej podvzamejo varnostne mere, da se ugotovljene pomanjkljivosti tudi odpravijo.
Tudi HTV komisija je redno na svojih sejah obravnavala vse probleme iz področja varnosti. Z izvajanjem varnostne vzgoje se je trudila, da bi v prizadevanjih za zmanjšanje nezgod sodeloval celotni kolektiv. Ta prizadevanja za večjo varnost so tudi v letu 1961 rodila uspeh. Vendar z rezultati še vedno ne moremo biti zadovoljni, ker velikokrat izgubljeni dnevi zaradi nezgod niso realen pokazatelj resnosti nezgod. Zato bo komisija v letu 1962 še povečala prizadevanja za dosledno izvajanje varnostnih predpisov na vseh delovnih mestih. Iz evidence nezgod v preteklosti je razvidno, da so nastale zaradi pomanjkljive zaščite na posameznih strojih, slabe organizacije dela in tudi zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, zelo težke nezgode. Ti poškodovanci so bili invalidsko upokojeni ali so zaposleni v podjetju na lažjih delovnih mestih. Z rekonstrukcijo podjetja se izboljšujejo tudi varnostni in higienski pogoji v posameznih oddelkih.
Na nastale nezgode večkrat vplivajo utrujenost, duševne motnje, bolehnost, pomanjkanje stanovanj in delo žena v družini. Zato se z dvigom življenjskega standarda zmanjšujejo tudi nezgode.
V	letu 1960 je imelo podjetje malo nezgod in je bilo zato od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tudi nagrajeno. Vendar je tudi v letu 1961 rezultat dober, kar je razvidno v primerjavi nezgod:
Obratne nezgode Na poti	Skupaj
Leto
primeri	primeri
izgub.
dnevi
primeri
izgub.
dnevi
1960	33 •	295	7	195	40	490
1961	33	332	9	109	42	441
Razlika 0	+ 37	+ 2	— 86	+ 2	— 49
V primerih obratne nezgode niso porastle, v izgubljenih dnevih pa imamo za 37 dni porasta od leta 1933. Nezgod na poti na delo in z dela imamo za 2 primera več, izgubljenih dni pa za 88 manj. V prizadevanjih za zmanjšanje prometnih nezgod, je komisija tesno sodelovala z občinsko komisijo.
Primerjava nezgod po posameznih oddelkih:
Primeri Iz^eni Razlika
Oddelek
	1950	1931	1980	1961	Pri- meri		izg. dnevi
Čistilnica	3	1	25	9		2	— 18
Mikalnica	1	3	3	49	+	o	+ 43
Predpredilnica	3	3	30	22		0	— 8
Predilnica I	6	4	72	55	+	2	— 17
Predilnica II	5	4	56	47	—	1	— 9
Sukalnica	2	3	16	24	+	1	+ '8
Mehan. delavnice	6	4	32	24	—	2	— 8
Dvorišče	2	0	11	0	—	2	— 11
Menza in poč. dom	—	3	—	25	+	3	+ 23
Stročnarna	1	2	5	25	+	1	+ 20
Zidarji	1	0	5	0	+	1	+ 5
Elektr. del.	1	2	4	13	+	1	+ 14
Vlagalnica	1	0	5	0	—	1	— 5
Valjčkarna	—	—	—	—			—
Remont I	0	o	0	8	f-	2	+ 8
Remont II	1	2	31	26	+■	1	— 5
Iz primerjave med posameznimi oddelki je razvidno, da so se nezgode v glavnih proizvodnih oddelkih, mehaničnih delavnicah, pri transportnih de-
lavcih in zidarjih zmanjšale. Tudi pri Remontu ni veliko nezgod, če upoštevamo vsa izvršena remontna dela v preteklem letu.
Tudi uvajanje novosprejetih delavcev (uvajalni seminar) je bilo v letu 1961 uspešno, ker med ponesrečenci ni bilo novincev.
Pri manjših nezgodah niso bili poškodovanci v bolniškem staležu in zato v primerjavi niso navedene. Tako je transportnega delavca tov. Permeta obvaroval zaščitni čevelj z jekleno kapico težke poškodbe, ko mu je železna plošča poškodovala samo čevelj.
Tovarniški obveščevalec bo tudi v bodoče obravnaval problematiko s področja varnosti z namenom, da se zaposleni seznanjajo z nevarnostjo na posameznih delovnih mestih in tako obvarujejo nezgod.
NEZGODE
v novembru in decembru
V zadnjih dveh mesecih v letu 1961 je bilo 8 nezgod s 57 izgubljenimi dnevi.
Ponesrečili so se:
L Ilnikar Jožefa, roj. 9. 3. 1934, predica v predilnici II, se je pri čiščenju omela z žično ščetko zbodla v kazalec desne roke.
2.	Skobe Ana, roj. 29. 9. 1920, šivilja vretenskih trakov, si je pri nameščanju vretenskega traku preko bobna poškodovala dlan leve roke.
3.	Obreza Jakobu, roj. 17. 7. 1938, izpahovalcu, je, ko se je peljal na delo, spodrsnilo, da je padel in si poškodoval desno nogo v členku.
4.	Zupančič Alojzija, roj. 13. 4. 1933, trgač pred-preje v regeneraciji odpadkov, se je pri požaru, ko je hotela zgrabiti tleči del bombaža na stroju, opekla v desno roko.
5.	Dražumerič Angela, roj. 23. 8. 1915, delavka na raztezalki, se je pri odpiranju polnih loncev, ko je segla v lonec, zbodla v prstanec leve roke.
6.	Kavšek Ivan, roj. 10. 5. 1907, elektromonter, je na poti na delo stopil na kamen, pri tem klecnil in si poškodoval levo nogo v kolenu.
7.	Borštnar Jožetu, dežurnemu gasilcu, roj. 17. 3. 1925, je pri službenem obhodu oddelkov padel v mehanični delavnici ostružek s stružnice v levo oko.
8.	Zlabravec Julijani, roj. 9. 6. 1930, predici v predilnici II, je pri zagonu stroja, zaradi spodrsljaja za-padke, poškodovalo prstanec desne roke.
Almanah ob 75-letnici
Delavski svet in upravni odbor sta ob 75-letnici obstoja podjetja izdala knjigo, v kateri je tov. Kresal France zbral podatke o razvoju podjetja. Avtor je obširno obdelal Mauttnerjev koncern in razmere od nastanka podjetja do osvoboditve. Uvodoma je z nekaj podatki osvetlil zgodovinski nastanek Litije, ob zaključku knjige pa tudi nekaj iz NOB in povojnega življenja kolektiva.
Le 22 anketnih listov vrnjenih . . .
V zadnji številki našega glasila smo razpisali nagradno anketo z željo, da bi s sodelovanjem vseh bravcev izboljšali kvaliteto in vsebino našega lista. Doslej je uredništvo prejelo le 22 izpolnjenih anketnih listov. Uredništvo pričakuje, da bodo tudi ostali bravci v kratkem času izpolnili liste in jih oddali v nabiralnik Tovarniškega obveščevalca.
NAŠIM UPOKOJENCEM
Tovarišu Avsecu ob upokojitvi
V	decembru 1961 je odšel v pokoj najstarejši gasilec v našem podjetju, tov. Avsec Jože. Ker je dejavnost gasilske organizacije, zlasti še prva leta po osvoboditvi, tesno povezana z njegovim delom, je prav, da mu v znak priznanja napišemo nekaj vrstic.
Tov. Avsec Jože je bil rojen 17. 3. 1912 v Senožetih, kjer živi s svojo družino še danes. V bivši Jugoslaviji je bil delavec. Zlasti ga je privlačila reka Sava, zato je mnogo let sodeloval pri transportu lesa po Savi. Med okupacijo se je 3 . 8. 1943 aktivno vključil v NOV. Po osvoboditvi je nastopil službo v našem podjetju ter bil od 3. marca 1946 do upokojitve dežurni gasilec. Prva leta po osvoboditvi je opravljal tudi pomembne družbene funkcije. Zadnja leta službovanja pa mu rahlo zdravje to ni več dopuščalo. V znak zaslug je bil tov. Avsec lil. 12. 1949 odlikovan z Medaljo dela. Vsakega uspeha gasilske organizacije se je tov. Avsec iskreno veselil. Sodeloval je pri gašenju vseh večjih požarov v podjetju. Svoje delo je opravljal vestno.
Gasilska organizacija in člani kolektiva želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj.
F. L.
V oktobru je bila upokojena
Primožič Marija, roj. 23. 9. 1914, zaposlena nazadnje v podjetju kot sukalka. Skupna delovna doba, ki jo ima v našem podjetju, znaša 29 let.
V	predilnico Litija je prišla leta 1925, ko je bila stara 14 let. Najprej je delala v predilnici kot snemal-ka, kasneje kot pomagalka in predica. Leta 1930, ko je začela obratovati sukalnica, je bila razporejena tja. Delala je na dvojilnem, previjalnem in sukalnem stroju.
Leta 1934 je bila ponovno premeščena in je delala kot predica na starih votkovnih strojih do leta 1941. V tem letu je začela predilnica delati na eno izmeno in ji je zato bilo odpovedano delovno razmerje. Dve leti je bila brez zaposlitve, leta 1943 pa se je morala zaposliti na Pošti Litija kot pismonoša. Leta 1944 je bila osumljena sodelovanja z NOB in je bila najprej zaprta v Litijskih zaporih, pa enem mesecu pa je bila poslana na delo na poštni urad v Lienz. Tu je delala skoro do osvoboditve.
Upokojenci — tov. Oblak Terezija, Avsec Jože, Berlot Štefka
Oktobra 1945 se je spet zaposlila v Predilnici Litija in sicer najprej v predilnici. Nato pa je izmenoma delala v sukalnici in v predilnici, kakor je bila v podjetju pač potreba.
Ob slovesu nam je marsikaj zanimivega povedala. Tako n. pr. o odnosih, ki so jih včasih imeli mojstri do delavk, o tem, kako so morale včasih delavke na odpadke bolj paziti, kakor danes. Včasih so morale zbirati iz smeti bombažne odpadke in je pri tem poudarila, da je sedaj le še premalo skrbi za surovine in da bi se dalo ravno pri odpadkih še marsikak dinar prihraniti.
Povedala nam je tudi, da zelo rada čita naš časopis in da hrani vse številke, ki jih je dobila. List se ji zdi dober. Pripomnila je, da delavci v tovarni večkrat nimajo časa čitati raznih obvestil in drugega, kar sedaj lahko store doma v prostem času.
Glede na to, da je tov. Primožičeva znala posluževati razne stroje tako v predilnici, kakor tudi v sukalnici, je bila v primeru potrebe vedno pripravljena, prevzeti delo, kjerkoli je bilo to nujno, ker je pri svojem delu vedno pazila ne samo na količino, temveč tudi na kvaliteto izdelkov, je bila od strani komisije za odlikovanja že v januarju 1961 predlagana za delovno odlikovanje Medalja dela, ki je bilo izročeno na slavnostnem zasedanju delavskega sveta dne 23. 12. 1961. ob priliki Občinskega praznika Litije.
V njenjem nadaljnem življenju izven kolektiva ji želimo, da bi ob zasluženi pokojnini živela še mnogo srečnih, zadovoljnih in zdravih let.
Lea Rapl
V novembru so bili upokojeni
Berlot Štefka, roj. 26. novembra 1911 v Litiji. Zaradi številne družine, saj je bilo 13 otrok, se je leta 1926 zaposlila v našem podjetju, ko še ni dopolnila 15 let. Očeta je zgodaj izgubila, mati pa je še
Upokojenka tov. Primožič Marija
V oktobru so odšli iz podjetja:
14. 10. 1961. Kokovica Marija, mikalnica, lastna odpoved
16. 10.1961. Ilnikar Hilda, predilnica II, disciplinski odpust
19. 10.1961. Prek Stane, stisk, odpadkov, invalidsko upokojen
31.10.11961. Groznik Stana, predpredilnica, lastna odpoved
31.10.1961.	Ivančič Justa, predilnica IT, lastna odpoved
31. 10. 1961. Učakar Marija, predpredilnica lastna odpoved
31.10.1961.	Dernovšek Jože, tehnični sektor, sporazumno prenehanje
Vstopili v podjetje:
4. 10.1961. Štuhec Stanislav, k transportnim delavcem
6.	10. 1961. Kralj Martin, v vlagalnico Tl. 10.1931. Rajnar Jože, k zidarski skupini
18.10.1961.	Kolednik Ana, v mikalnico 16. ilO. 1961. Buchmeister Marija, v menzo
1. 11.1961. Kralj Andrej v tehnični sektor
DEDEK MRAZ
med najmiajšimi v Litiji
Otroško veselje se je v letošnjem novoletnem praznovanju odvijalo v obliki Novoletnega sejma na otroškem igrišču, ki sc je spremenilo v deželo pravljic in sanj naših malčkov.
Dedek Mraz je z zadovoljstvom obiskal naše najmlajše, si ogledoval razne dobrine na sejmu, cicibani otroškega vrtca so zapeli, zajčki in palčki pa so zaplesali okoli Dedka. Dedek Mraz je ob tej priliki dejal: »Vsega, kar vidim, si ne bom mogel privoščiti. Imam vrečo, v katero bi naložil za Vas še marsikaj, toda za letos naj bo toliko dovolj. Letos se med Vami počutim zelo dobro. Vem tudi, da so bile Vaše mamice pri praznovanju pridnih rok in se jim za to najlepše zahvaljujem, Posebna zahvala pa velja kolektivu in upravi Predilnice Litija in Lesni industriji Litija za razumevanje, pomoč in sodelovanje.«
Naši najmlajši čestitajo vsem članom kolektiva k Novemu letu 1962.
Občinska zveza PM Litija
V	novembru in decembru so odšli iz podjetja:
23. 11. 1961. Tomažič Martin, remont strojev, na odslu-ženje kadrovskega roka
18. 11. 1961. Rajnar Jože, zidar, skupina, samovoljno 12. 12.1961. Mak Apolonija, stročarna, invalidsko upokojena
18. 12.1961. Rus Julijana, predilnica I, lastna odpoved
Odgovor na članek o premalo pečenem kruhu
Pekarija Litija nam je poslala odgovor na članek objavljen v zadnji številki Tovarniškega obveščevalca.
Odgovor objavljamo v celoti:
Res je, da premalo pečen kruh ni uporaben in za ljudsko zdravje škodljiv. Obstoja pa zavod za pregled živil, kjer strokovnjaki ugotavljajo kvaliteto in podrobno analizirajo sestavo kruha.
V	kolikor tov. P. D. ni kruha dala v pregled strokovnjaku, bi eventuelno nekvaliteten kruh reklamirala v pekarni in navedla točen datum in uro nakupa, da lahko uprava podjetja ugotovi, kdo je temu kriv.
V	našem podjetju sc namreč peče v dveh izmenah in bi se le po točnih podatkih stranke lahko našlo pravega krivca oziroma povzročitelja nekvalitetno pečenega kruha. Za takšno napako se pri nas kaznuje krivca s 5 "/o odbitkom od osebnega dohodka.
V	bodoče prosimo, da vse eventualne pritožbe naslavljate direktno na upravo Pekarije Litija, ker le tako se bodo najhitreje in najučinkoviteje odpravile napake v proizvodnji.
Upravnik: (Gradišek Hinko)
In res, abonenti v menzi že na splošno ugotavljajo, da je v zadnjem času znatno boljši kruh.
Uredništvo
GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOŠKRIC« V LJUBLJANI
živa in je prav tako naša upokojenka. Delala je kot predica, le nekaj let po letu 1947 pa je morala, zaradi bolezni, na lažje delo k čistilni koloni. Ko se je njeno zdravstveno stanje zboljšalo, se je vrnila na delovno mesto predice, kjer je delala do upokojitve.
V našem podjetju je bil zaposlen tudi njen mož, ki je na posledicah vojne, (bil je aktivno v NOV), leta 1947 umrl. Prav tako je zaposlena v našem podjetju njena hči.
Na svojem delovnem mestu, kjerkoli je delala, je bila vestna in dobra delavka, ter je delala v zadovoljstvo podjetja. Zato je bila ob občinskem prazniku odlikovana z ukazom predsednika Tita z Orde-nom dela. To priznanje je vsekakor zaslužila, saj je delala v našem podjetju 32 let in 7 mesecev.
Oblak Terezija, roj. 5. 5. il911, Bojsno, Krško. Kot otrok številne družine je morala tov. Oblakova že zelo zgodaj po svetu. V našem podjetju se je zaposlila leta 1925, ko je bila stara komaj štirinajst let. Delala je na raznih delovnih mestih, največ pa je delala v vlagalnici kot vlagalka preje in stročnarni kot izdelovalka cevk.
Med okupacijo je bila leta 1944 izseljena v lager Burghausen, ker je njen mož odšel v partizane (padel 1945). V taborišču je ostala do leta 1945. Po Osvoboditvi pa se je ponovno zaposlila pri nas.
Skupna delovna doba v našem podjetju znaša 28 let in 9 mesecev. Upokojena je bila 15. 1,1. 1961.
H. T.
DITTIS podružnica Predilnice Litija vas vabi na tradicionalni ki bo v soboto dne 17. II. 1962 v Sindikalnem domu v Litiji
ples predilcei/