327 Turško. *) Turčija je bogata dežela, tako, da bi bila lahko cisto sama za-se, lože kot ktera si bodi evropejska država. Nji ne bi trebalo dovaževati raznega blaga za vsakdanje življenje , kakor ga morajo druge carstva; zakaj pridelki njeni so tako različni, zemlja je tako plodna, da skor nikjer tako ne. Poslednje leta, vzlasti leta 1847 se je vsa Evropa lahko prepričala, kako bogata je Turčija, samo kar žito zadevlje. Koliko ga je šlo le v zadnji orientaljski vojski! — in od kod so ga dobivali? — s Turškega. Mesca julija 1853 so tuje krdela posedle Moldavo in Valahijo in se mudile noter do leta 1858, pa Turčija je vse sama preživila in žito še krimski vojski pošiljala; na Armensko tudi, in v Abhasijo **), pa ga je bilo vendar dosti še za dom in za druge dežele evropejske, kar gotovo ni malo. Pa to žito, kar ga gre s Turškega, raste le kakih 20 ur na široko od morja tje proti sredi. Kar ga raste pa naprej, tega ne razvažajo , ker bi bilo predrago, dražje kot je v Londonu na sejmih. To pa za tega del, ker imajo premalo priprave, da bi ga spravili na morje. Po teh krajih je toraj toliko žita, da ne vedo kam ž njim; v vodo ga mečejo, da imajo potlej prostor in posodo za novo. V bližnjih pokrajinah *) Ker se zdaj mnogo govori o Turkih iu Črnogorcih, morebiti ne bo nikomur presedal ta spis, kterega sem kratko povzel iz nekterih zemljepisnih knjig. Pis. •*) Abhasija leži pod kavkaškim predhribom na južno-zapadnem podnožji. Pis. pa časi lakote trpe, kadar ali kobilice, suša ali pa druge zračne uime opustošijo zemljo, in ne da bi jim ga dali, ali pa hranili kakor koli za take kraje, tega ne, so preleni za to in prezabiti; kaj tacega se še ne spomnijo, in tudi ne vedo, kaj se pravi: „Ljubi svojega bližnjega itd." Tudi si ne vedo ali pa brž kot ne si iz lenobe nečejo pomagati. Lahko bi namreč prav drago ostajajoče žito prodajali, postavimo, v Carigrad, kjer je kruh zmirom dražji kot v Londonu, kadar je lakota; pa nečejo samim sebi dobro. Kar zadeva les, tega ni povsod enakomerno. Evropejska Turčija ga ima še precej zadosti; prav — prav malokje bi jim ga morebiti primanjkovalo za kurjavo. V azijski Turčii (Natolii) je le na severju dosti lesa , toliko, da bi ga skor vse druge države, ktere ga potrebujejo, dovolj lahko dobivale od tod za svojo potrebo. Oglina, koliko je pa tega v pomorskem svetu v Natolii! pa če tudi; dobivajo ga Turki vendar, namesto od todi, doli z Anglež-kega, česar je kriva sama lenoba. Pol južne Natolije pa in notranjska je skor čisto brez lesov, kar omenjata vže Strabon in Livi. Stanovališča so po teh krajih ali iz kamna zidane ali pa iz ilovice; za kurjavo imajo pa suh gnoj. Ovac, koz, bivolov, teh je grozno veliko in so dobrega plemena , govedje je pa slabeje in ga je tudi malo zaradi vojska. Velbljud (kamela) je velika dobrota za Turka; kadar bo pa tudi na Turškem hlapcu prhal kakor pri nas, bojo pa tudi velbljudi umaknili se, kakor je zapelo v naših krajih, postavimo na Notranjskem vozarjem in drugod. Pa le Muhamedaui smejo imeti velbljude, drugi ne, zato ne, ker je Turkom ta žival sveta. Sadja in sočivja je na Turškem še precej. Posebno lepo je grojzdje, pa veliko ga je; dine tudi, potlej buče, kumare, breskve, marelice, murbe, jagode, ohrovt, kteri je raznovrsten, špinača, bob, grah, čebula, kislica, — jabelk, hrušek, češinj je pa malo, krompirja skor nič, šparge pa čisto nič. Z obrtnijo je slaba. Orožna fabrika damaška je nehala delati, sladkorija tudi, platnarija nič več ne, in porcelana tudi več ne delajo v Damasku. Nektere fabrike so nehale že zdaj — poslednje leta , postavimo , preje ne rudeče in ne delajo zdaj nič več sami, ampak dobijo je iz „Eber-felda" in „Barmenau. Svilopreji menda bo tudi kmali od-klenkalo , kakor je kazno. Neverjetno je pa in vendar res, da dobiva Turčija veliko olja vsako leto iz Napolja, Sar-dinskega in južnega Francozkega, čeravno bi ga bilo doma prav lahko čez in čez zadosti za domačo potrebo. Tega pa je kriva, kakor je bilo že rečeno, edina lenoba, za ktero bolehajo razne ljudstva turškega carstva, ene bolj, ene manj, Turki sami pa najbolj: telesno in dušno. Grki in Jermenci so tudi nekako nemarni, pa vendar ne tako; so vsaj živega duha in spretni. Grki brodarijo in kupčujejo, Jermenci si pa drugače pomagajo, kakor vedo in znado; za poljedelstvo pa ni ne Grk ne Jermenec, pač je pa Grk za rokodelstvo prav kakor stvarjen; Slovani na Turškem bivajoči so pa prav delavni, so poljedelci in pastirji, kar se prav ujema; zakaj, kjer obdelujejo zemljo, tam morajo imeti živino, da jim dela gnoj, brez kterega je zemlja večidel slaba, neplodna. Turek je zadovoljen, da ima le čibuk med zobmi. Hvale vredno je pa, ker so Turki kmali zadovoljni. Za telo ne potrebujejo veliko, pijanosti tudi niso posebno udani, pa zdaj že bolj kot prej, ker jim Muhamedova prepoved ni več tako sveta; začeh so vino poti, in tega se časi dobro nasrčejo, toda nasledki grde pijanosti so tu žalostniši kot v severnih krajih. Leta 1857 je turška vlada dovolila, da je vsakdo, kdor se vseli v evropejski Turčii, prost telesnega in zem-Jjišnega davka šest let; kdor se naseli v Natolii, pa dvanajst let. Pa kdo bi bil tako nespameten, in bi se vselil na Turškem, dokler ne poskrbi vlada, da bojo naselivci varni — sami in varno njih premoženje, in dokler bo koran tudi v državljanskih zadevah veljal za prvo postavo. Turški car ima veliko sveta. Ima ga v Evropi, Azii ia Afriki, kar so „Novicctt že omenile enkrat, če se ne motim. *) Zdaj le se nekoliko zastrau podnebja. — To je prav različno. Na jermenskem podgorji trpi zima 9 mescov skor, v Egiptu, Sirii in Arabii je prav vroče, v Natolii in evropejski Turčii pa srednje. Nezdravih okrajin je prav malo. Najnezdravši je Nikomedija (Ismid), Efez (Ajasolug) in Aleksandrctte v Sirii. Sicer pa razsaja trdovratna mrzlica malo da ne povsod blizo morja, posebno v Solunu na Macedonskem, v Niceji, Varni, po spodnjih donavskih okra-jinah, ekor povsod v severni Natolii , vzlasti v Samsunu in Datumu in, kjer sol delajo, po tacih krajih tudi. Pa nekdaj je bilo v nekterih teh krajih prav zdravo, in bi tudi dan-danas lahko bilo , da je država zakaj. Po drugod je pa povsod podnebje zdravo, v nekterih krajih še tako, da jih obiskujejo bolniki, postavimo: zgornji Egipt (otok). Kuge ni več že od leta 1838 ne. Podgoriški. 328 *) O Turcii bi se dalo še veliko pisati, kar opuščam , ker le to omenjam, kar „Noviceu še niso povedale. Pts.