11)4. številka. Ljubljana, v petek 25. avgustu. XV. leto, 1882. Irhaja vsak dan ive*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-oge rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gW. 40 kr. — Z;t Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če* se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi ^Gledališka .itolba''. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vsb administrativne stvari. "V IJul»l Jani 25. avgusta. Slovani v obče, posebno pa Slovani v Avstriji občutimo čestokrat pezo svoje zgodovinske nesreče, da smo v toliko dežel razkosani, da se ločimo po narečjih, po veri in po individualnih posebnostih. Še gorja nesreča pa je vedno pojavljajoči se separatizem, ki še potencira našo razkosanost in slabi naše itak skromne moči. Zli nasledki tacega separatizma so prej ali slej neizogibljivi, kakor se baš v najnovejšem času žalostno kaže pri naših bratih Slovakih. Dva milijona broječi slovaški narod, čegar jezik se od češkega prav malo razločuje, odcepil se je pred leti od literarne zveze s Čehi ter povzdignil svoj domaČi govor v pismeni jezik, ne oziraje se na opomine čeških in tudi nekaterih slovaških rodoljubov, ne glede na to, da so odlični Slovaki, imenujemo samo slavni imeni Kolar in Šafafik, odločili se za češčino ter v tem jeziku pisali svoje proizvode. Nasledki tega od-cepljenja nijso za Slovake imeli ugodnega vspeha. Njih slovstvo nij napredovalo da bi se poznalo znatno, vrhu tega pa bila je pretrgana vez s čvrstimi Čehi, v katerih bi bili sicer imeli vedno krepko zaslombo. Vsled tega odeepljenja oslabili so se Slovaki v političnem oziru, in ker so vrhu tega Slovaki rezani iz premehkega lipovega lesa, rodila se je v glavah Arpadovdi potomcev želja, po želji pa politična potrebo, preprečiti v prvo vse narodnostno gibanje v Slovacih, uničevati sistematično njih narodno svoj-stvo in polagoma pripravljati jih za pomagjarjenje. Magjari odvzeli so jim „Matico'', zaprli slovaške gimnazije, uničili sploh vse literarne zavode, s kratka pripravljajo jih za narodno smrt. To vvidevajo zdaj Slovaki vsi povprek. Da bi se rešili narodnega pogina, zdi se jim najboljše sredstvo zopetno, iz separatističnih uzrokov pretrgano, literarno zjedinjenje s Čehi in se je v tem Oziru začelo živahno gibanje mej Slovaki in Čehi.! Posebno se poganja za to združenje „Moravska Or lice". A Magjari s svojega šovinističnega stališča paznim okom motre vsak še tako neznaten korak nemagjarskih narodnostij in s kruto silo zavirajo vsak tak naroden di.hljaj. Jedva so se culi pohlevni glasovi o literarnem združenji Slovakov in Čehov, uže nastal je divji hrup po vsem Magjarorszagu o panslavističnej agitaciji mej Slovaki, in magjarski minister za bogočastje in prosveto pl. Trefort izdal je h krati tri ukaze, da se ta agitacija takoj v kali zatre. V pivem ukazu pravi: „ Verjetno je, da se v tej zadevi prične agitacija mej gornje-ogerskimi Slovakih po čeških potovalnih izslanikih in po mnogih panslavistično mislečih ljudskih učiteljih. Naj se tedaj v tej zadevi pazno Čuva in vsaka poskušnja nemudoma zatre." V drugem ukazu izključavajo se panslavističnih spletk sumni dijaki z vseh učilišč ne le Ogerske, marveč vse Avstrije, očita se uredništvu »Narodnih Novin" in znanej zavarovalnici panslavistična agitacija, v tretjem ukazu pa se je razvnel Trefort nad slovaškim (dijaškim društvom „Detvan" v Pragi in prepoveduje vsako zvezo z njim. Iz teh ukazov se vidi, kolik je strah v Mag-jarih pred Slovani, ako jim uže prekrotki Slovaki izvabijo kurjo polt, pa tudi kolika je magjarska brezozirnost in oholost, kadar je govor o nemagjarskih narodih. Mali literarni napori nazirajo se panslavistično agitacijo, in za svojo narodnost navdušeni slovaški dijaki izključujejo se celo iz eislitvanskih učilišč, akoravno je Cislitvanija v očeh Magjarov inozemstvo in se mora človek čuditi, zakaj nij ma-gjarske ošabnost izključila dotičnih dijakov sploh z vseh učilišč, kar jih ima svet. In pri tem hujskanj! oglaša se na mah tudi nemško-židovsko časnikarstvo, trobeč z Magjari v isti rog, kajti v tem sta Nemec in Magjar brata, da do smrti črtita Slovana in mu pri še tako nežna tnej priliki očitata panslavizem. Panslavizma, kakor ga na steno slikajo nemški in magjarski listi, bi zaman iskali mej avstrijskimi, vladi in dinastiji vedno zvesto udanimi Slovani, a tako krivični ukazi, kakersni so omenjeni Treibrtovi in brezozirno postopanje Magjarov nasproti slovanskim narodnostim, utegnilo bi naposled roditi Magjarom nevaren plod, boj proti dozdevnemu panslavizmu izzval bode boj za obstanek in pri tem nikdo nij izbirčen, kar se tiče sredstev, naj imajo to ¿4.1 i ono ime. Politični razgled. \otr;mj- dežele. V Ljubljani 23. avgusta. Državni zalt*»iiilt včerajšnji objavlja deset dostavkov k pismu o brodarstvu za ustja Dunavaz 2. novembra 18G5 (Drž. zak. št. L09). Uradni list včerajšnji objavlja cesarjevo pismo iz Išla, katero izroča baronu Orczsy-jii vodstvo v ministerstvu za deželno obrambo. Uradni list hrvatskega bana, „Narodne Novine" razglasile so včeraj naredbo banovo, dovoljeno po presvetlem cesarju, da se kazenski red Hrvatske s 17. maja 1S75 v vede z novim letom v zemljo hrvatako-slavonske g ranice. VnaiiJ«* države. Črnogorski knezNikica dal je svojemu narodu razglasiti to-le: „V čislih imajoč izročilo kot drago oporoko svojih pradedov, tako tudi osobne in državne razloge, odpravim se ta teden na pot, v Boga ime, na Rusko, pozdftvit mladega carju velike in mogočne Rusije, dediča neporabljenega prijatelja mojej hiši in Čruej Gori. Priporočuje svoj ljubi narod varstvu vsegamogočnega, prosim kneginjo M i-ljeno in državni so vet, naj me za moje nenav zočuosti nadomest:ta v izpolnovanji kneževske oblasti po danih jim navodih. Cetinje, v 23. dan avgusta. Nikica". — Knez odpotoval je včeraj v Peterbug. Iz Egipta: Arabi paši odprle so se sto-prav predvčeranjim oči, da mu z vojsko nij več ostati pri Kafr-el-Dauaru, če noče, da ga Angleži, stopivši v Ismajliji na suho, zajezijo ter prestrižejo mu pot v Kajiro. Zato je dal predvčeranjim povelje, da se ima vsa vojska umakniti iz Kufr el-Dauara, in le dva regimenta ostaneta še v tem pravci: King-Osman-Kafr-el-Dauar. Pri tem pa dela Arabi paša ravno tako, kakor v Aleksandriji. Umori, požigi, pustošenje, ti ga spremljajo, koderkoli hodi. Razloček je le ta, da je v Aleksandriji gorelo imetje Ev-ropcev, in da je po njehih ulicah tekla kri tujcev, nesreča pa, katero trosi zdaj Arabi paša po Egiptu, ta pada na njegove lastne rojake. Uborne koče fellahove gorijo zdaj, in povodenj, kadar razmaknejo Egičani Nilove jezove, da bi oteškočili Angležem pota, ta povodenj se razlije po njivah in travnikih arabskega kmeta. Tok je Arabi paša, Kuipta osvoboditelj. Zdaj pognal je Arabi paša svoje čete, ki bo stale pri Kafr- el-Daiiaru in Abukiru, bolj proti vzhodu Nilovega Delta, kjer mu iz Damanhura služijo tri telesne ceste, da zamore priti v Zazazig in tako postaviti svoje vojak«1 zoper Angleže, kadar jamejo le-ti prodirati iz Ismajlije. Po teh železnicah pride lehko še večja vojska v 24 urah iz Damanhura v Zazazig, ali Arabiju manjka v železniškej službi izurjenih častnikov, voz in koles za železnico, zlasti pa oglja, ki ga pogrešajo vse egiptovske železnice, odkar so Angleži zasedli Aleksandri jo. Ker je pa vse to potrebno za prevažanje vojska, zato ie še vprašanje, ali bo Arabi s svojo vojsko tako hitro prišel v dolino Tumilitt, da bo mogel ustaviti generala Wolseleya in njegove čete. Kajti uže včeraj so imeli biti vsi angleški vojaki in ves živež na kopnem v Ismajliji, tako da bi se denes ali jutri lehko pričele operacije. Ce je verjeti „Agence Ren-terjevej", je Arabi puša predvčeranjim zbral znatno vojsko v TVl-elKebiru; ta kraj je od angleške pred-straže v Nefišeh pri Ismajliji oddaljen kacih r><) kilometrov. Petnajst kilometrov od Isnu'jlije proč, blizu Ramsesa p» je postavljena 8000 mož močna avant-garde Arabijeva. Če torej Angleži hitro in krepko napadajo, zaniorejo uže denes razpoditi Ara-bijeve čete pri Itiimsesu, in k večjemu jutri do po-jutranjem priti tuili pred Tel-el-Kebir in udariti na taniošnje Egipčane, prodno Be dojde v dolino Turni -lat prava vojska egiptovska, Ui je dozdaj stala pri Kafr-el Dauaru. Iz T d-el-Kebira v Zazazig je jeden dober dan hoda. Če se Wulseley-u posreči, kmalu dospeti v Zazazig ter prehiteti egiptovske oddelke, bo Arabi primoran, ostaviti ves desni breg Ilamiette-Nilove struge in spraviti svoje čete v Hcnho, kjer tte križa več železnic. Koliko mož da ima Arabi, o tem sodijo prav različno. Angleška moč pa je dobro znan.. Egiptovskih vojakov je ver. oego li angleških. Zatorej moral se bo general Wolseley obračati hitro in odločno. — Jeden oddelek indij ki li vojakov šel bo iz Kossrira preko Keneha v Gornji Egipet. Tako hočejo Angleži zabrauiti Arabijevim vojakom, da ne pridejo v Gornji Egipet in/ potem v Sudan, odkoder hi ne prenehali vojevati se. — Sueški kanal je zopet odprt, vsem kupčij.ski m brodovom. Zaprli so ga bili zadnjo nedeljo, ker so Angleži prišli s svojim' ladij.uni vanj ter stopali na suho. Tudi z Leusepaom so ni Angleži zdaj dobri, in Les8ep8 povrne se v kratkem v Pariz. Varujejo pa kanal angleški brodovi zi zdaj, najbrž pa se prej ko prej vvede mejna rodno varstvo, kakor je to sklenila konferenca, le vprašanje je, ali pa Angleška do pusti izpreminjati kaj na zdanjem položaji, dokler ne zvrši vseh vojnih operacij. — Predvčeranjim naznanil je admiral Seymour v London, daje av-s t r i j ki brod, „Nautilusu po imenu, judraje mimo Abukira, zagledal na trdnjavah belo zastavo in zatorej poslal tja ladijo, da pozve, kaj hočejo Egipčani, ki jih |.o vojaško z belo zastavo vabijo k sebi na pogovor Ali ko pridejo h kraji, jih egiptovski vojaki primejo ter jim povedo, da so vjeti. Na la-diji je bil jeden častnik, zdravnik dr. Theumer, jeden kadet, jeden podčastnik in osem mornarjev. Gotovo se je tu zgodila pomot«, egiptovski poveljnik v Abukir u je mislil, da pride anglešk brod in nij hotel verjeti zatrjevanjem ujetnikov, da so Avstrijci. A tudi, če bil bi ta brod anglešk in sovražen, nikakor bi ne bilo tako postopanje opravičeno. Zato je ta novica napravila prav neugoden vtis na vse kroge. Naša vlada pa je storila vse nujne korake, da ujetnike oprosti; do tistih mal pa Imejmo upanje, da se jim nič zalega ne bo storilo, saj itak nij nič prijetnega, v tacih razmerah biti zaprt v Abukiru. t Dopisi. Iz Ilirsko llistrlce 24. avgusta. ; I/v. dop.] (Zadolženje posestev. Narodni Dom.) — Kakor je znano, ukazalo je ministerstvo vsem sod-nijam avstrijskim, da poročajo, koliko je vknjiženih dolgov na zemljiščih in s katerimi obrestmi V Dotične poizvedbe v našem okraji so zelo zanimive, a ža-lostue. Vseh dolgov je vknjiženih 1,143.374 gld. in sicer brez obresti 541.650 gld. (kamor spadajo zlasti dedščinc, dute itd.), ostali znesek pa z obrestmi. Najvišji obresti znašajo 72n/„ (!) in najnižji 2°/0 in sicer: svota 50 gld. z 72n/0, 41 gld. s 6%, 1040 gl. s 36%, 580 gid. s 30%, 96 gld. s 25°/0, 2945 g], s 24%, 1145 gld. z 20%, 1646 gld. z 18%, 2932 gld. s 15°/o, 674 gld. s 14%, 31.856 gid. z 12%, 1027 gld. z 11%, 42.074 gld. z 10%, 26.202 gld. z 8% obrestmi itd. Od svote 128.015 gl. se plačuje nad 6 odstotkov obresti. Ako se pomisli, da ima sodnijski okraj bistriški po zadnem številjenji samo 10.502 prebivalcev in le okolo 1500 posestev, so imenovane številke res velikanske. Počez spada na vsako posestvo okolo 760 gld. dolga in koliko je posestev, ki nijso toliko vredna ! Opomniti je, da je bilo pred malo leti še več dolgov z visokimi obrestmi vknjiženih, paradirali so celo 136% obresti v ^emljisnih knjigah, a da so taka zemljišča prišla v zadnjih letih uže večji del na kant. Z visocimi obrestmi se odlikujeta posebno dva „gospoda" iz Bistrice, ki sta okužila tudi drugo prebivalstvo. Skrajni čas je uže bil torej, da so dalo postavo zoper oderuhe, katere blagodejni na-sledoki se uže pokazujejo. — Kljubu slabim časom se ljudstvo tudi pri nas zanima za ljubljanski „Narodni Dom". Dne 13. t. m. smo imeli v tukajšnjej čitalnici malo veselico s tombolo v korist Narodnemu Domu", katere čisti dohodek znaša 34 gld. 47 kr. Z ozirom na naše lazmere in z ozirom na to, da je bila veselica tako rekoč improvizirana, smemo z izidom zadovoljni bit'. Da se je toliko nabralo, sta pripomogli največ gospe Kreskuikova in Belenova, katerima se javno zahvalimo za njunji obilen trud. Da se je namerovana narodna veselica v Po-stojini za letos odložila, je sicer obžalovati, a mislimo, da bode prihodnje leto še sijajnoja, ker je bilo ravno letos in zlasti na Notranjskem uže toliko veselic, da bi se bilo ljudstvo veselice v Postojini težko vsestransko udeležilo, kakor bi bilo želeti. Iz Bosne 20. avgusta. [Izv. dop] Kailay čisti s strogo metlo naše uradnije in mož je kratkih besedij. Uradnik, kateri je zanemarjal svoje dolžnosti ali zlorabil svoje uradniško dostojanstvo, dobi h krati „consilium abeundi" z lakoničnimi besedami: „Sie haben binnen 24 Stunden das Occupa-tionsgebiet zu verlassen." Mej te vrste uradnike spada tudi mnogo imenovani Al p i v Sarajevem. Kar se je o njem pisalo in se še piše, da bi bil izneveril 12.000 gld., nij istina, uže zaradi tega ne, ker nij imel toliko novcev na razpolaganje. Istina pa je, da je zapustil veliko dolgov, govori se o več tisočih, istina pa tudi, da je odpuščen, ter dobil trimesečno izplačilo; dotični odlok Kallay-ev glasi se: „Dem entlassenen Director Alpi be-wilige ich als Entschädigung 1300 Gulden." Kaj se bode ž njim zgodilo, kam ga bodo vtaknili, nij znano, da si je g. Alpi menil: „Eine Bezirkhauptmannsstelle kann mir nicht entgehen." Ko bodo očiščeno uradništvo, utegne se marsikaj obrniti na bolje, a pravih simpatij se nam nij še tako hitro nadejati, ker je ljudstvo nezaupuo in nas posebno Srbi gledajo bolj potuhneno. Po oficijelnih datih šteje Bosna in Hercegovina 1,158.440 prebivalcev, mej temi jc 448.613 moha-medancev, 496.761 Srbov, 209.391 katolikov in 3426 zidov. Glavno mesto Sarajevo pa broji 14.848 mohamedancev, 3747 Srbov, 2077 španjolskih zidov in 698 katolikov. V tem številu uradniki nijso vra-čunjeni. Iz Ribnice 20. avgusta [Izv. dop.] Vsako leto so se pobirali prostovoljni doneski, da se je na cesarjev rojstni in godovni dan streljalo in tudi novi župan, kmet in po celej dolini jako čislan mož, se je 18. t. m. ravnal po vzgledu prednikov, ali „ker so „ parni" „paura" volili županom, naj pa rp»uri" dajo," je rekel neki gospod. Dobro, da ima za to svojo izvirno misel kaj malo pristašev. Ta gospod pa, ki nij bil ne kmet niti vemo kaj, pravi, da je olikan in ker mu je skoraj težko zuati, da beseda kmet nijma ravno takega pomena, kakor si on mis'i, naj omenim tri vrstice iz pesni „Zbor" v „zelenogorskem rokopisu", kjer se uže tedaj imenujejo kmetje, zastopniki naroda v zboru, da si tudi ima ta beseda tedaj malo drugačen pomen : „Vladika se z rodovino zbere, Ki v korist bo v slavne zbore hodil, Hodil s kmeti, lehi in vladiki." Tudi naš Koseški je dovolj povedal, kdo je „slovenski oratar" in sklepoma rečem samo še to, kar pravi v českej pesni „Ljubušin sod", Krokova hči, sedeča v zlatem očnem stolu, zbranemu zboru : „Moji kmetje, lelii in vladike! Bratoma zdaj razrešite pravdo!" Napisal sem te vrstice z dobrim namenom, da morda vender koga ganejo in dobro zrno obrode in bom še, ker smo ostrih besedi bolj potrebni, ko riba vode. Ribniški slovenski oratar. Domače stvari. — (f Dr. 11 i h ar d Lah) je umrl nicoj v Ljubljani pri svojej materi. Rajni je bil talent, železna pridnost in zlato srce. Povsod, po vseh šolah bil je prvi in sicer tak odličnjak, da se nij bilo nikdar bati, da bi mu kdo izpulil to prvenstvo. So-učenci so ga srčno ljubili, ker bil je pri vsej svojej prednosti ponižen in postrežljiv. Par let je bil Alojz nik, po dokoučanej osme j šoli se je pa šel pravo-slovja učit. Naglo je dovršil vse skušnje, napravil doktorat in skušnjo za častnika. Mej tem je bil poklican v Bosno še kot priprost korporal, koder je veluo trpel in prišel domov s smrtno boleznijo, nevarnim tifusom. Prebolel je, a ostal mu je v plu-čih strupeni kal, ki je zdaj spremenil se v jetiko in umoril mlado življenje. — Dovršivši študije je postal Rihard Lah avskultant pri deželnej sodniji v Ljubljani, koder je bil zvest svojemu poklicu, priden in natančen v vseh stvareh ter ljubljen od svojih kolegov. Šel je bil letos na pomlad, dasiravno se je zelo nerad ločil od svojega posla, v Kranj k sorodnikom prebivat, češ, da bi si v čistem gorenjskem zraku utrdil zdravje. Vrnil se je pred malo dnevi uže zelo slab, vender še z nado, da bo bolje. "3il je Rihard Lah, preden je šel v Bosno jako krepak mladenič, zdaj ga je pa v najlepših letih življenja (26 let) tako naglo pokosila neizprosljiva smrt. Lepo je bil prviden za zadnjo uro. Takih mož nam Slovencem mej uradniki naj bolj manjka.— Pogreb bo jutri, v soboto, popoludne ob štirih iz hiše sv. Florijana ulica št. 7. | — (Umrl) je denes opoludne g. Jakob Jereb, večletni stavec in metteur-en-pages v „Na-rodnej Tiskarni", 41 let star. Pogreb bode v nedeljo popoludne ob 3. uri. Lehka mu zemlja! — (Debela nemškutarsko-ko sma ta laž.) V BDeutsche Zeitung", organ najhujših nemških srditežev, piše lažnjiv Kljukec iz nemškutar-skega tabora, da je bilo na Jurčičevej slavnosti „67 znamenitih slovenskih pisateljev" navzočnih, in sicer pristavlja, da je to citati vjednem iz mej slovenskih časnikov. Na teh „67 znamenitih slovenskih pisateljev" je bilo zlobnežu lehko, delati strupene zabavljice na naš narod, ki so v resnici pridejane onemu zlagauemu poročilu. Ali to strašilo si je bil sam zverižil, kajti niti v jednem slovenskem listu se nahaja ta pomota, da bi bilo „67 pisateljev" na Muljavi (nv okolici ljubljanskej" — pravi kljukasti geograf), nego povsodi je citati o 67 telegramih, kateri bili so poslani na to svečanost. — Zdaj pa ne mislite, da bomo zavračali tako pobalinstvo in z izbrano nesramnostjo pona-šajočo se lažnjivost, — tudi milovali se ne bomo, da hočejo na tak način narod naš smešiti, ne! — Pač pa milujemo „superij orne" in „raz-svetljene" Nemce, da se za-nje tako piše, v njih imenu in — v njih večno „slavo" ! — (Narodna čitalnica v Škof j ej Loki) napravi v nedeljo 27. avgusta 1882. veselico. Program: 1. „Mutec". Vesela igra v jednem dejanji. 2. „Enouro doktor". Burka v jednem dejanji. — Vstopnina za neude 30 kr., družina 60 kr., za neude 20 kr., družina 40 kr. — Začetek ob 8. uri. — (Iz Št. Petra na južnej železnici) se nam piše: 22. t. m. šla sta tukaj skozi po železnici voza, noseča plošči za oklopno ladijo ,v Pulji. Vsaka teh plošč težka je 488 metričnih centov. Vozova, katera sta to težo nosila, tehtata vsak po 362 metričnih centov. Oba voza s ploščami vred znašala sta tedaj 1700 metričnih ali 3400 dunajskih centov. Voznine plačalo se je od teh velikanskih plošč iz Bukava na Nemškem do Pulja 3626 gold. — (Konjska dirka v Žavci) bode, kakor se čita v posebnem oznanilu, 10. septembra t. 1. Drugi dan 11. septembra pa bode premiranje konj. Ker se je lanjska konjska dirka izvrstno obnesla, nadejati se je mnogobrojnih obiskovalcev, to tem bolj, ker dirke in premiranje jako pospešujejo toli važno konjerejo, za katero je naš Žavec, ki se odlikuje tudi uže v hmeljoreji, posebno pripraven in zaradi bližine železnice tudi priročen. — (Vabilo) k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice Šaleške doline dne 3. septembra, katerega se telovadno društvo „Savinjski Sokol" s svojo godbo in svojim pevskim društvom prvič udeleži. Slovesnost se bode vršila na vrtu gostilne g. M. Tajnika v Družmirji pri Šoštanji. Vzpored: 1. Sprejem „Savinjskega Sokola" pod lipo zraven župnijske cerkve sv. Mihela ob 3. uri popoludne. 2. Pozdrav. 3. Volitev čitalničnega odbora. 4. Prosta zabava. K obilnej udeležbi vabi osnovalni odbor. — (Vabilo.) Slovensko društvo obhaja v nedeljo 10. septembra ob 3. uri popoludne v Mariboru svoj občni zbor. Govorilo in sklepalo se bode o političnih, šolskih in gospodarskih potrebah, Slovence štajerske zadevajočih. P. n. poverjeniki so prošeni odboru poročati. Posamezne želje in nasvete naj udje v pravem času odboru ua/.nanijo. K šte-vilnej udeležitvi vabi odbor. Razne vesti. ** (T rt na uš) pokazala se je tudi v srbskej kraljevini, v vinogradih okolo Semendrije in pri Poza-revci. Finančni minister odredil je tako stroga sredstva, da se omeji in odstrani preteča nevarnost. *(Starost nemških univerz.) Najstarša je univerza v Pragi, ki je bila osnovana leta 1348, potem v Beču 1. 1365, Heidelbergu 1386, Lipskej 1409, Freiburgu 1454, Greifsvvaldu 1456, Bazlu 1460, Monakovem 1472, Tubingu 1477, Marburgu 1527, Kbnigsbergu 1541, Jeni 1558, Wiirzburgu 1582, Gisnu 1607, Kielu 1665, Halli 1694, Vrati-slavi 1702, Gottingenu 1737, Erlangeuu 1743, Bero-linu 1810, Bonu 1818, Zurichu 1833, Bernu 1834, Strassburgu 1872, Črnovicah 1874. — Najdaljša perijoda, ki je pretekla mej ustanovljenjem dveh univerz je trajala 67, najkrajša pa dve leti. * (Največja galantnost.) Kakor poroča New-York-IIetold, dosegel je neki uže postaren gospod v Bostonu vrhunec galantnosti proti ženskemu spolu. Kadar z damami obeduje na plaem, namaže si plešo s sirupom, da s tem odvabi vse muhe in ose, da ne nadlegujejo gospic. * (Angleška spodnja zbornica) ima dober apetit. Kakor se na Angleškem sploh vse za-beležuje, tako je tudi izšlo poročilo posebnega odbora, ki ima nalog nadzirati kuhinjo in restavracijo v spodnjej zbornici. Po tem poročilu zavžilo se je v zadnjem zasedanji do 5. t. m. 6754 zajutrekov (luncheons) in 6136 dinerjev (obedov), katero število pa je veliko manjše nego v prejšnjih zasedanjih. Narodno-gospodarske stvari. Našim vinogradnikom. Knez Metternich napravil je v svojem svetovno slavnem gradu Johannisberg v 17. dan aprila t. 1. dražbo svojih 1. 1880. in 1881. pridelanih vin, katere so se udeležili zastopniki najodličnejših vinskih firm. Vina so močno dopadala, a vender se knezovemu ravnateljstvu vse ponujane cene nijso zdele zadostne, ker se n. pr. jeden sod (1200 litrov) vina iz 1. 1881 za ponujanih 1200 mark (720 gld.); trije polovnjaki 1881. leta za 1000, 1100 in 1410 mark 7 (600, 660 in 846 gld.) in trije polovnjaki 1880. 1. za 1700, 3700 in 4500 mark (1020, 2220 in 2700 gld.) nijso oddali. Prodalo pa se je ostalih 44 sodov, vsega vkupe 36.600 litrov vina za 49.530 mark ali 29.718 gld. Pri tej dražbi tedaj Metternichovo ravnateljstvo nij hotelo prodati vina od leta 1881 po 60, 100, 110 in 144 gold. za vsacih 100 litrov, in od leta 1880. po 170, 370 m 450 gld. ^a 100 litrov, in prodana vina od 1. 1881 dosegla so povprk 68 gld., od 1. 1880. pa po 184 gld. za hektoliter. Pristaviti se mora, da se razumevajo te cene na debelo, „z godljo" in brez užitnine. N;>glaš»ti treba na dalje, da je bil pridelek 1. 1881. slab m da bilo vino 1. 1880. le srednje kakovosti in da v izvrstnih letih cene po 500 do 850 gld. za kabinetno vino, po 300 do 500 gold. za izbrano vino (Auslese) in po 200 do 300 gold za hektoliter navadnega vina v Johannisbergu nijso nič nenavad nega. Pa tudi manjšim vinogradnikom, ki imajo gorice v lepej legi v Rhein«anu in v „PfalziJ posreči Be, da v srednjih letih speč »jo svoja vina poprek po 50 do 150 gld. za hektoliter. Kak razloček mej renskim in avstro-ogerskim vinom! Ako pustimo to-kajca na stran, izmej katerega 40 vrst, jedva dve ali tri dosežete 200 do 300 gld. za hektoliter, je srednja cena za belo in rudeče vino daleč pod ceno nemških renskih moselskih in druzih vin. Najboljša naša vina spečajo se komaj za 50 gld.; druga sučejo se mej 10 — 30 gld. in povprečna cena gotovo nij višja nego 25 gld. za hektoliter. Kaj pa je uzrok tej prikazni? Mar geografična lega, katerej bi naj se pripisoval ta učinek V Nikakor ne, kajti avstrijski vinogradi leže mnogo (4°) nižje, nego gorice ob Reni. Narobe, ako primerjamo geografično lego, smo mi dvakrat oškodovani, namestu, da bi prodajal vino dvakrat dražje nego Nemčija, prodajemo je pod polovico nemške cene. Tudi prevozna sredstva nijso temu kriva, kajti nij je skoraj vinorodne pokrajini v Dolenje-Avstrijskej, Štajerskej, Tirolskej, Gorenje in Dolenje Ogerskej, Hrvatskej in v Slavoniji, ki b ne bila blizu železnične postaje. Res je železnien« tarifa pri nas višja, nego v Nemcih, a pri pridelkih, kakeršno je vino, zlasti žluhtne baze, ta razloček nij merodajen. In Če je tudi dos'ej giede voznine na železnicah na slabejem nego Nemčija, imamo stokratni namestek za ta razloček, odkar je otvorjen sueški prekop. Ta odprl je našim pristaniščem najbližjo in najkračjo zvezo z Indijo, z Arhipelom, Ki-tajem. da celo s Kalifornijo, cenejšo pot imamo, nego katera koli zemlja, ki bi mogla konkurirati z nami Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Vest o zavzetji Dunaj 25. avgusta Tel-el-Kebira je izmišljena. Port-Said 2 5. avgusta. Vse železnice v obližji kanala so z vojaki obstavljene. Aleksandri]a 25. avgusta. Včeraj napalo je 50 bcduinov prebivalce v Ramleh-u ter začelo ropati. Odposlali sta se dve koin-paniji Angležev, beduini so nbežmli. Egipčani >rirejajo nove postojanke za kanone na železnici v Kajiro. Carigrad 25. avgusta. Vsled Dnfferi-nove note izpustila je Porta delavce, katere e ob priliki, ko so se vabili v angleško slru/ho. zasačila v Egiptu. V S.vriji trnje strah pred masakrom kristijanov. Jeden ulema, oznanjujoč sveti boj, bil je 23. t. m. zasačen v Carigradu. Dunaj 2!>. avgusta. Denašnji poludanski isti prinašajo policijsk comnmniipie o ralinira-nem roparskem atentatu na čevljarja Merstal-lingcrja v 4. dan julija, ki slove: Uže dlje časa ščuvali so se delavci po časnikih inozemski prekucljske stranke, naj uničijo državne institucije. Po neutajljivem vplivu teh tiskovnih proizvodov se je tudi v tukajšnjih delavskih krogih osnovala stranka, ki zastopa anarhistično stališče Mostovo. Tukajšnja policijska oblast dobila je znamenja, da je roparski atentat proti Mcrstallingerju bil izveden po pristaših tukaj šnje radikalne stranke mej delavci, da bi tako dobili novcev za agitacijo. Vsled preiskovan našlo se je nekaj priropanega blaga v stanovanji zdaj ubežnega fanatičnega vodje preku-cijske stranke, ostalo blago pa pri zlatarji, k je s temi krogi v zvezi. Dobila se je tudi kor-respondenca, po katerej je bilo možno zasačiti tudi druge udeležene socijaliste. Uradna določila dokazala so zločin, čegar senca seza celo v uredniško sobo tukajšnjega socijalno-demo-kratičnega lista. Mej razlogi k temu dejanju se ne nahaja nič idealnega mišljenja. Ker se 1882 1. pri g. Hausenbiehlerji v Žavci vpisati dati. Pri III. društvenej dirki je založnine 3 gld. plačati. Po dirki sledi srečkanje. Listi za sedeže na tribinah se dobijo pri gg. J. Janiči in £irei. Sedeži veljajo: na srednji tribini 1 gld., na stranskih tribinah 50 kr. 11. septembra t. 1. je v Zavei preiniranje konj. Odbor. Iri-ia.n.ls:cIj©».SLXjl: Sodnija za s t ran daril: Gospodje: Konjiški stotnik Dragotin Haupt, predsednik: polkovnik vitez 1 riedrirh, namestnije svetovalec Haas, deželni živinski zdravnik dr. Klin-gan, major vit. Sebuberth, stotnik ^rof Maks Spauer. (Bell trak.) K uri: Gospod major pl. Schuberth. Star te rj a: Gospoda: Ilausenbichler in /igan. (Rudeci trak.) H a z s o d n i j a: Gospodje: Baron Hackelberg, baron Vaj, Pon-grac, Lipold, Lenko. (Modri trak.) Namestniki: Nj. svitlost knez Salm in gospoda baron Wj;rsberg in dr. Langer. (Modri trak.) Na tek al i še e: Gospodje: Dragotin Zuža, Jože Širea, Rudolf Žuža, Fran jo Itoblek. (Zeleni trak.) Redi te lj a: Gospoda: Jakob Janič in Krast &irca, mlajSi. (Rumeni trak.) Darila /a Narodni Dom". . . 576G gld. 15 kr. Prenesek Na Ižanskem nabrano a gld. 2 „ -— . 30 kr. katera se vrši v nedeljo 10, sept. 1882 ob 3. uri popoludne v Žavcl (V sa vinske J dolini). In zlasti pri vinu bi mogli doseči največji vspeh". .preiskava se vrši, podrobnosti še nijso objav-Naša najblažja in najmočnejša vina, da so prera- Ijene. čnnjena za usta Angležev in Holandežev, nadvlada I a j j bi nad onimi vseh druzih vinorodnih držav, treba I iN ciCPt le, kakor rečeuo, v ozir jemati okus dotičnih vinskih za kupcev. Kje so tedaj uzroki, da naše vinstvo ne pridobi veljave? Jaz hočem le od strani pokazati zlo, na katerem boleha naše vinstvo, prepuščaje strokovnjakom, da to stvar potem podrobneje pretresajo in o njej ukrepajo. V prvej vrsti e naloga vlade, da pomore poljedelstvu v vseh njegovih strokah, tedaj tudi v vinstvu. Preprečiti in odpraviti se more zlasti preti rano razkosanje zemljišč, ki je osobito vinstvu jako pogubonosno, zgraditi treba bližine, tako imenova. ih vicinalnih železnic, ponižati treba voznino po železnicah, k čemur je prvi korak uže storjen, zmanjšati treba bremena, pomnožiti pa kredit, glavno skrb pa treba obračati na carino. Carina za tiste predmete mora se povišati, s katerimi hoče nas preplaviti inozemstvo, za predmete, katere pa mi lehko izvažamo, pa naj se zdatno zmanjša. A tudi od vladnih naredeb nij Bog vedj koliko pričakovati, vsaj glede „Phylloxerett postopajo vladni organi tako malomarno, tako brezskrbno, kakor bi jih prav molo zanimalo, se li odvrne ta grozna, elementarna ne sreča od ubogega davkoplačevalca ali ne. Za trtno uš smili se jim vsak goldinar, zato so pa tudi napredki tega mrčesa dan na dan širji. A ko bi tudi vlada ukrenila najboljša sredstva, bi še ne bilo radikalno pomagano, dokler se prebivalstvo ravna po starej navadi in se protivi vsakej novotariji, vsacemu napredku. Osobito pri poljedelstvu in pri vinstvu morale bi se uporabljat vse pridobitve kemije in poznanja zemlje, le tedaj bo možno tekmovati z inimi deželami. Tega pa manjka našim vinogradnikom. V pridelovanji vina in v kletarstvu, tedaj jedino odločilnih strokah smo v razmeri z Nemško in Francosko skoro za 100 let nazaj. Evo v krat kem dokazov za to žalibože utemeljeno obtožbo: 1. V Nemcih izbero si najboljšo lego za vinograde da solnce in pripravna prst jednako sodelujeta pri delati najboljšo kapljico. Mi pa imamo gorice kjer koli, kjer se je prav zdelo našim prednikom in nij po sebna redkost, da bo vinogradi celo proti severu Obrneni. (Konec priti.i 60 no no ao I. Pričetna dirka velja za žrebce in kobile V. konjerejskega okolica ali sploh savinsk»»ga plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor pet let stari biti. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj savinjskega plemena ?ot, katero mora konj jedenkrat predirjati, meri jeden kilometer. Prvo darilo je 5 zlatov, drugo darilo 3 zlati, tretje darilo 1 zlat. II. Dirka plemenskih konj velja za kobile in liceneirane žrebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena savinjskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnja tri leta žrebe prinesle. Pot za dirko je jeden kilometer dolga in konj jo mora dvakrat predirjati. Prvo darilo je 8 zlatov, drugo darilo 3 zlati, tretje darilo 2 zlata. III. Društvena dirka. Konj bodi star kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirkno pot, jeden kilometer dolgo, mora dvakrat predirjati. Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo dar. 5 zlatov, tretje darilo 4 zlate, četrto darilo 2 zlata, peto darilo 1 zlat. Konje je treba dan poprej oglasiti pri gosp Hausenbiehlerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkarskega društva. Vsak kateri se hoče dirke udeležiti mora biti ud štajerskega konjerejskega društva, in se mora do 9. sept < :. II. Is Loke pri Itfii . G. Peruzzi Martin . . G. Mirt Jakob . . . G. Govekar Fran . . G Štrumbelj Jarnej . (t. Možek Jakob . . G. A. Kocinur . . . G. Solati Jurij. . . G Janželj Fran . . (!. Jore Janez . . . G. Janlel Janez . . G. Sveto Janez . . G. Zalar Janez G. Kraljic Janez . . G. Kavčič Janoz . . (J. Šenk Jane/, (i. Rozman Janez (!. Japol Jakob . . G. Urenik Matevž . G. J. Znpanec . . . Vknpe ~. i T „Sokol Videnskv" nabral moj svojimi člani v telovadnici.......... Čisti dohodek veselico v Vranskem ltri- totu 13. avgusta 1H82...... Vknpe . . . - „ 50 - , 50 - , 30 - m 50 - n 40 - ■ ■"' - n 50 - „ M - . 50 2 „ — 30 6 „ — 10 5798 trki. 45 kr. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani-. Dan Uhb opa- L zevanja Stanje >ai ometra v mui. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v in in. 21. avgusta Ob 7. iri zjutraj ob 2. uri ; popil mine ob 9. ari ziečtr 735-oOmm. 734-08 mn. 733-83 aim. -r-14-Oocl -+- 17-1<>C | 4-14-2uC slabotm izhod dlaboUn :i.'».'.»h-l br«-letrij« oblačno oblačno jasno L6 lOmm. dozja. 3 ob 7. ar. m t zjntraj j Sc . «b t, uri %t popoudne. rvj i ob 9. ari *" Vtltt i 72927 mm. 73014 mm. 734-82 mm. -r-14-G°C i + 13-0° C hrez-fdrji« brtz-irtrij« ilaboteo uho d oblačna oblačno oblačna 24-OOm«. dežja. 23. avgusta ob 7. uri jutra •b 2. nri popoudne •b ». nri mčtr 73509 mm. 733-91 mm. 782*66tn. -f 10-8° C -H 2080 C + 170° C brrz-tetrije tlabottn jugozahod 1 brez-. r*trij* ' juoo oblafno dHuma jaza* OOO mm. dežja. 24. avgusta ob 7. nri zjutraj j ob 2. nri popoludo« j ob 7. uri nečor 731-34 mm. 7324G mm. 734-47 mm. + 15 0« C + 25-4° C + 13-4°C ilaboten jugofioo« br«-; zetrij« brez-™trij» deloma JUD« oblačno dflom« jatno 5-00 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je povsod precej močno pal, vender na vzhodu močneje kot na zahodu; vsled tega je bil zelo ne-jednakomerno razdeljen in je znašal razloček mej maksimom in iti i ti i 111«mi 11 mm. Vetrovi so postali večinoma močnejši in so sploh prevladovali južni in zahodni vetrovi. Temperatura je pov>od znatno pala in je zaostala močno pod normalom; razloček mej maksimom in mini umni jo znašal 9° C. Nebo je bilo zelo spremenljivo, največkrat pa deloma jasno in deloma oblačno. Vreme je bilo zelo nestanovitno, v zaboduej polovici celo deževno. TDuiriaoslsst 190X33* dne 25. avgusta. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta ........ . • 1860 državno posojilo....... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije......... London . ......... Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. cekini. ......... Državne marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 18B4 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta t>°/0...... 4°/ „ papirna renta 5°/0 ..... f>°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeoilj. obč. avstr. 4*/t% zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditno srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 85 kr 77 B 25 rt 95 * 30 n 130 fl — 824 fl — ■ 311 ti 50 119 » 05 • 9 » n 44'/, » 5 71 63 ■ 58 fl 10 It 120 n — n 172 n 25 n 95 ti 15 B 119 _ — H 87 70 t, 86 50 n 104 r> — rt 114 rt 50 ft 119 n 30 ft 99 n — n 10<> n 25 tt 178 n — ft 21 n — rt 118 n 75 n 223 • — rt Zahvala. i Presrčno zalivalo izrekam p. n. časti temu občinstvu, ki je spremilo mojo umrlo, drago soprogo na pokopališče. Zahvaljujem se dalje onim gospem, ki so jej darovalo krasno vence in slednjič šo posebno gospodom čitalničnim pevcem za ginljivo petje pred hišo in na pokopališči. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1882. Ivan Kozjek, (545) dež. računovodstva ingrosista. Zahvala. Za dokaze toplega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega prerano umrlega, iskreno ljubljenega, iiepozabljivega sina, brata, svaka in srrijca, gospoda Maksa Matevže-ta, potem za mnogobrojrm udeležbo pri pogrebu na pokopališči, za darovano mnogoštevilne krasne renče, posebno pa še če. gg. čitalniškim pevcem za lepe mile nagrobnice in slav. telovadnemu ihii-štvu „Sokolu za prijazno udeležbo, izrekamo naj-iskrenejso zahvalo. (544) Žalujoča rodbina. Gospodu Franu Iv. K vi z d i, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu. Korneaburškl živalski prah. kolikor sto mi ga lani poslali za poskušnjo, razprodal se je tukaj hitro ter si s svojimi Izvrstnimi VHpebl pridobil vseob*no priznanje in hvalo. Da zadostim vsestraiiNklm vprašanjem« prosim Vas, takoj poslati mi 2OO0 zavitkov via Hamburg. Kio de Janeiro. C. Otto Halfeld. Kje se dobi, naznanjeno je v inseratu „veteri-neriii preparati" denainjega lista. V Ptuji se je nek vinski kupec z imenom Josip Kru-vagna naselil. Ta ponuja kupcem vse vrste ptujskega vina. Poddružnici gospodarskega društva v Ptuji se kljubu natančnemu pozvedovanju nij posrečilo zvedeti, kje in iz katerega hriba ptujskih vinogradov bi gospod Kravagna vino kupoval; zvedelo so je le toliko, da on mnogo oger-skega vina nakupi. (531—3) Tako ravnanje zna ptujskemu vinu, katero je bilo do zdaj na dobrem glasu, škoditi. Vinski kupci se tedaj opozorijo, da od gospoda Kravagne pod imenom „ptujsko vino" ponujano vino nij v vinogradih ptujskega okraju zrastlo. Poddružnica gospodarskega društva v Ptuji. Fin med v satovji dobiva so pri (5.'4—4) Oroslavu Dolenci v Ljubljani. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri v porabljanji Kothejeve zcfbne vode a."» kr.* še kedaj čuti zobne bolečine ima nI eklenica ust duh. .1. ti. KotllP, umirov. dvorni založnik v Modlingu (14 4—26) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn- koczvjl in v vseh lekarnah, droguerijab, parfemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih reči) itd. na Kranjskem. 50 novcev LOŽI velike Le petdeset novcev velja jeden loz velike tržašks msiame lota. il Jm^~~ Ti loži dobivajo se v vseh me-• i jnliileab. pri blagajn i cnb železniških in p;«robrodnih posta), c. kr. postnih uradih in tobakarnali, lote-riJNkili kolekturah in «lruzlli proda, jalnicah avstr.-oger. monarhi j«-. Obširna ta loterija ima 1 glav. dob. 50.000 gld. v gotov. 1 „ „ 20.000 „ , „ 1 , n 10.000 „ , „ dalje še druzih velikih dobitkov, vrednih po 10.000, 5000, 3000, 1000, 6O0, 3O0 200, 1O0, 50 in 25; vseh vkup tisoč oflcijalnili dobitkov vrednih goldinarjev 213.500 goldinarjev, HI/Stav lil r Tudi še mnogo družili jnko lfi zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosinetično u»Mo za umivanje in kopanje pri vsakdaujoj rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, hnejoče S5°/0 glicerina ter fino difii. (38—16) Jeden komad velja 35 kr. z brosurco vred. — Glavno zalogo ima lekar G. HKLL v OPAll. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: I V l. j ubij an i pri g;*, lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoc'zy. V Koeevjl j. Hraune. V HrSkem J. Bomo ker. V Idriji J. I Warto. V Kranj i K. Šavnik. V Litiji Job. Beneš. V Novem mestu D.Rizzoli. V Ka<7ovlJlci A. Rob lok. V V. pavi A. Konefitiy. FRANA IV. KWIZDE v KORNEUBURGU, c. kr. dvornega založnika. T! I/i« TiT oiMUMi Lm*wlr l Tii-aw^1r »"koiijo, rogalo živino in ovce; V/. KI. IVUI IieUUUrSKI UraSeik „p„ra0|jH so dobro za krmljenje pri rodnem polaganji vsled večletnega iskustva, č>e živiilu ne Je rada, ee jej manjka mleka, za zboljšanje mleka, kot preservativ dihalnih in prohavljalnih težav podpira isti zelo naravno nasprotovanje živalij pri kužnih vplivih in zmanjša inklina- oijo k smoliki in klanju. C. kr. priv. restitucijski flujid Czmivalna voda) z-a I nnie Kot krepilo pred in po velikem trudu, kakor tudi kot podpiralno sredstvo KUlljC?, j)rj Zclravljenji vnanjib poškodovanj, protina, trpanja, pri zvitji, trpkosti žil in kit. itd. — 1 steklenica gld. 1.30. (Le pravo, če je vrat steklenice z ruueMm papirnatim odrczkoin zaprt, ki nosi moj faeNimile in moja varstveno znamko.) tZ t\i |. ... itk.lii.i I. t.,fc|.» aa konje in govedo, da so zmetllelc živali zopet %A3l KI talimo. KI Iliri ppmorejo In da so hitreje red6. — Zabojčok a gld. 6 proti krhkhn in zdrohljivim ko pitom. — Skatljica gld. 1.-25. in gld. 'i in v zavitkih ä 80 kr. Ivot vaselina konjskim kopitom K le j Za kopita (umeten kopitski rog). — Palica 80 kr. Ck P dpamfolrniifilri nra&Alr za hleva, stranifiča, ob jednem izvrstna .KI. (M Silili K < I j Ms. I |M dS( k sredstvo, da vzdrži gnojilno sol. — 1 zavitek ä */i kilo 15 kr., */i zaboja gld. 1.40, zahoja gld. 2.40. "Ppf>jSf>1r rrn w v ■ d 11 ik €*a PosPe*uJ® 'ejo in da se brzo opomorejo zmedlelo JTlctaCK /id- k>VHlJtv^ živali, kakor tudi preservativ proti tekočemu vnetju. — 1 zavitek gld. 1.26, mal zavitek 03 kr. I it i i \ m I n k iti iL i proti poltuim bol«>zuim\ domačih živalij.— 1 kosi-UllllVdlllU III I Ml tr(,na gkatljica il 100 gramov 80 kr., — 1 kositrena škatljica ä 300 gramov gld. 1.G0. Pravi dobč se gori imenovani preparati pri naslednjih prodajalnicah: V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lekar; H. L. Wenccl. V Loki: Karol Fabiani, Ukar. V C olj i: A.Marek, lekar; J. Kupferschmied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch. V Krškem: F. Böhmsohes, lekar. V Kranj i: Karol Savnik, lekar; Karol Puppo. V Wietingu: W. König. Razo« teh so zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, katere so časih po listih oznanjajo. (216—3y Kdor mi ponarejalca moje zavarovane znamke tako skaže, da ga morena tožiti, dobi odškodniue do 5O0 gld. Izda te i j in odgovorni urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Mrodne tiskarne". 1566