december 2015 GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana december 20 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIK V SL VENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SL VENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin, predsednik Dušan Jukić prof. dr. Matjaž Mikoš IZS MSG: Gorazd Humar Mojca Ravnikar Turk dr. Branko Zadnik UL FGG: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina UM FG: doc. dr. Milan Kuhta ZAG: doc. dr. Matija Gams Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 500 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Gradbeni vestnik•GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, december 2015, letnik 64, str. 265-292 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsti­cami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter be­sedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov PO­VZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovor­nemu uredniku na e-naslov: janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno stro­kovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Vsebina•Contents Voščilo stran 266 doc. dr. Andrej Kryžanovski, univ. dipl. inž. grad. VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Nagrajeni gradbeniki stran 267 NAGRADE REPUBLIKE SLOVENIJE 2015 stran 269 NAGRADE INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE 2015 Članki•Papers stran 272 asist. dr. Matej Kušar, univ. dipl. inž. grad. izr. prof. dr. Jana Šelih, univ. dipl. inž. grad. VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MOSTOV INFLUENCE OF WATER ON DETERIORATION OF REINFORCED BRIDGES stran 280 prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. grad. OPTIMIZACIJA JEKLENE GLADKE STENSKE OBLOGE VISOKOTLAČNEGA CEVOVODA OPTIMIZATION OF STEEL LINER FOR HIGH-PRESSURE PENSTOCK 10 12 14 16 18 20 22 24 26 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 r a t i n g leto izvedbe pregleda regresijska premica za objekt GO0160 GO0160 Linearna (GO0160) Poročila s strokovnih in znanstvenih srečanj stran 287 Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. 3. RAZVOJNA OS – KAKO NADOKNADITI IZGUBLJENI ČAS MED LETOMA 2010 IN 2015? Obvestila ZDGITS stran 290 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2016 Vsebina letnika 64/2015 stran 291 Novi diplomanti Eva Okorn Koledar prireditev Slika na naslovnici: Arena za hokej v Astani, Kazahstan, foto: Edvard Štok Eva Okorn VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Preteklo leto smo zaključili optimistično. Slovenski gradbeniki smo povezani kot še nikoli doslej. Spod­budili smo razprave o vlogi gradbeništva v naši družbi in začeli z aktivnostmi, s katerimi želimo na državni ravni dolgoročno in celostno urejati področje gradbeništva. Koliko je gradbeništvo pomembno za nacionalno gospodarstvo, povedo številke same. Po dolgih letih stagnacije so se lani začeli gospo­darski trendi spreminjati na bolje. Nemajhen delež gospodarski rasti je prispevalo ponovno oživljeno gradbeništvo zaradi investicij v infrastrukturo, pretežno financiranih iz evropskih sredstev. Žal le iz preostanka sredstev iz proračunskega obdobja 2007–2013, ki se letos dokončno zaključuje. Lanski rekordni gospodarski rasti je letos sledil upad. Analitiki pripisujejo manjšo gospodarsko rast zmanjšanju obsega gradbenih naložb, ki naj bi se bile letos zmanjšale za dvanajst odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Za prihodnje leto so napovedi še bolj pesimistične, z manjšim upanjem, da se bodo začele raz­mere izboljševati leta 2017. Situacija je dovolj zgovorna sama zase: za slovensko gospodarstvo ostaja gradbeništvo ena pomembnejših strateških panog, in če želimo okrevanje slovenskega gospodarstva, brez večjih infrastrukturnih naložb to ne bo mogoče. V okviru Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva smo letos intenzivirali aktivnosti ter na različnih forumih predstavljali pobude in predloge, kako opredmetiti vlogo gradbeništva, ki je motor gospo darskega razvoja. Prioritetne naloge so urejanje področne regulative in spodbujanje infrastruk­turnih naložb. Vlaganje v infrastrukturne naložbe ima multiplikativne učinke na rast bruto domačega proizvoda že v obdobju vlaganj, z leti pa se učinek še povečuje. Možnosti infrastrukturnih vlaganj v Sloveniji je več kot dovolj: energetika, prometna infrastruktura, urejanja voda in poplavna varnost, energetska prenova stavb. Tudi možnosti financiranja obstajajo. Res, da je v sedanji perspektivi namenjenih manj evropskih sredstev za infrastrukturne projekte, je pa ob pripravljenosti odločujočih za spodbuditev infrastrukturnih projektov in ustrezni pripravi investicijske dokumentacije mogoče kan­didirati za namenske evropske razpise. Pri realizaciji teh aktivnostih smo v Zboru za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva vedno pripravljeni za sodelovanje. Združeni gradbeniki smo v preteklih dveh letih dokazali, da imamo dovolj znanja, voljo, pogum in smo pripravljeni prevzeti odgovornost pri aktiv­nostih za oživitev panoge. Ob tej priložnosti mi dovolite, da vam v prihajajočem letu iskreno zaželim veliko veselja, sreče, osebnih uspehov in miru. doc. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. Vsem bralcem, avtorjem in recenzentom Gradbenega vestnika želita vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2016 Izdajateljski svet in uredništvo NAGRAJENI GRADBENIKI NAGRAJENI GRADBENIKI NAGRADE REPUBLIKE SLOVENIJE 2015 AKAD. PROF. DR. PETER FAJFAR, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. ZOISOVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO Akademik profesor doktor Peter Fajfar je Zoisovo nagrado za življenjsko delo pre­jel, ker je odločilno prispeval, da se je ta veja znanosti pri nas povzpela v najožji evropski in svetovni vrh. Njegove metode za analizo gradbenih konstrukcij so postale eno temeljnih orodij v svetu raziskav potresne odpornosti. Znanstvene podatkovne zbirke potrjujejo izjemno citiranost Fajfarjevih del in ga uvrščajo med vodilne svetovne znan­stvenike potresnega inženirstva. Peter Fajfar, rojen 27. maja 1943 v Ljublja­ni, dr. znanosti, univ. dipl. inž. gradbeništva, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je utemeljil sodobno potresno inženirstvo v Sloveniji in s svojimi dosežki odločilno prispeval, da se je ta veja znanosti povzpela v najožji evropski in svetovni vrh. Razvil je nove modele, metode in metodologije za linearno in nelinearno analizo konstruk­cij pri potresnem vplivu, ki so desetletja po njegovi viziji postale eno temeljnih orodij v današnjih raziskavah potresne odpornosti konstrukcij v svetu. Vodilni svetovne univerze in centri za potresno inženirstvo so ga priznali kot avtoriteto, čigar dela dosegajo izjemno stopnjo citiranosti. Baza SICRIS ga po številu normiranih citatov v zadnjih 10 letih (NC10 = 3783) postavlja na prvo mesto ne le v potresnem inženirstvu in širše v gradbeništvu, ampak tudi v razisko­valni dejavnosti vseh tehniških ved v Sloveniji. Baza Microsoft Academic Search Database ga po citatih uvršča na 54. mesto izmed več kot 175.000 strokovnjakov na področju gradbeništva in med prvih 10 raziskovalcev potresnega inženirstva na svetu ter prvega v Evropi. Znanstvene dosežke Petra Fajfarja odlikuje velika praktična uporabnost. Njegovo delo je močno vplivalo na razvoj predpisov v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in Evropi. Njegove metode in prispevki so vključeni v sodobne evropske standarde za gradnjo potresno odpornih kon­strukcij Eurocode 8. S svojimi raziskovalnimi dosežki, razvojem programske opreme ter pedagoškim in konzultantskim delom je odločilno prispeval k ekonomični zagotovitvi nadpovprečno visoke stopnje potresne varnosti večine pomembnih objektov v Sloveniji, ki vključujejo ves stano­vanjski fond v visokih stavbah, viadukte avto­cestnega križa in večino najpomembnejših energetskih objektov. Zaradi prej navedenega in na podlagi po­drobnejše utemeljitve njegovega dela v na­daljevanju je bilo predlagano, da se akad. Petru Fajfarju v letu 2015 podeli Zoisova nagrada za življenjsko delo v potresnem inženirstvu. Utemeljitev Peter Fajfar je kot mladi raziskovalec v začetku sedemdesetih let zaoral ledino potresnega inženirstva kot znanstvene discipline v Slo­veniji, daleč od svetovnih centrov in brez ustreznega mentorja. Kljub temu se je v pičlih desetih letih prebil v sam svetovni vrh. Del svoje doktorske disertacije, ki jo je za­govarjal leta 1974, je pripravil kot gostujoči raziskovalec na univerzi Ruhr v Bochumu (1972/73). V okviru tega dela je razvil metodo za elastično-statično, dinamično in stabil­nostno analizo stavb z uporabo psevdotri­dimenzionalnega modela in makroelemen­tov. S kombinacijo poglobljenega znanja numeričnih metod (zlasti metode končnih elementov, ki se je tedaj šele začela uveljav­ljati v tehniki) in programiranja ter odličnega občutka za mode liranje konstrukcije je na podlagi tega modela izdelal uporabnikom prijazen program, ki mu je po uspešnosti težko konkurirati. Več kot tri desetletja je bil ta pro­gram prva izbira v projektantski praksi. Z njim je bila narejena potresna analiza večine stavb v Sloveniji in mnogih delih Jugoslavije. Raven te analize je daleč presegala evropsko in sve­tovno povprečje. Zato lahko ugotovimo, da je že to zgodnje delo Petra Fajfarja pomembno prispevalo k povečanju potresne odpornosti in varnosti stavb v Sloveniji in Jugoslaviji. Iz tega dela je objavil svoje prve članke v mednarodni literaturi v reviji Die Bautechnik (1973, 1978). Medtem ko se danes zaveda­mo pomena teh dveh člankov, sta, napisana v nemškem jeziku, tedaj ostala manj opažena v angleško govorečem svetu potresnega inženirstva. Kmalu za tem se je P. Fajfar uve­ljavil tudi na ameriških univerzah. Leto po tem, ko je bil gostujoči raziskovalec na Univerzi Berkeley v Kaliforniji (1980), je sledilo njegovo prvo veliko mednarodno priznanje, ko je bil od organizatorjev 7. svetovne konference o potres­nem inženirstvu v Istanbulu (1981) povabljen v panel, ki je pripravil poročilo state-of-the-art o projektiranju na potresnih območjih. V tem panelu se je pridružil zvenečim imenom vodil­nih svetovnih raziskovalcev in projektantov v potresnem inženirstvu: ÖZMEN, G., BLUME, J. A., BORGES, J. F., DE­GENKOLB, H. J., FAJFAR, P., OKAMOTO, S., in SHIBATA, H.: State-of-the-art panel report on Earthquake resistant Design, State-of-the-art in Earthquake Engineering 1981, Panel Reports prepared for the occassion of the 7thWCEE, Sept. 1980, Istanbul, Turkey, Turkish national Committee on Earthquake Engineering, 1981. Konec osemdesetih let zaznamuje začetek najpomembnejšega znanstvenega prispevka Petra Fajfarja – formulacijo nelinearne potisne metode za potresno analizo N2. Ta metoda je pomemben mejnik v razvoju potresnega inženirstva v svetu, saj v veliki meri odpravlja temeljno kontradikcijo potresnega inženirstva, kjer se je izrazito nelinearni dinamični odziv zaradi prevelike zahtevnosti nelinearnih metod desetletja analiziral z nadomestnimi elastičnimi statičnimi modeli. N2-metoda pa omogoča eksplicitno upoštevanje neelastičnih značilnosti odziva s sprejemljivo mero komple­ksnosti. V času nastanka (1987 in 1988) je bila ta metoda le vizija: FAJFAR, Peter, FISCHINGER, Matej. N2-a me­thod for non-linear seismic analysis of regular buildings. V: Proceedings [of] ninth World con­ference on earthquake engineering, August 2-9, 1988, Tokyo-Kyoto, Japan. Tokyo: 9WCEE Organizing Committee, 1989, 111–116. Danes, več desetletij po prvih objavah, postajajo N2- in druge potisne metode eden temeljnih načinov potresne analize v svetu. P. Gülkan in R. Reiterman sta ob 50-letnici delovanja Mednarodnega združenja za po­tresno inženirstvo IAEE (The IAEE at Fifty: A brief history of the International Association for Earthquake Engineering, IAEE, 2012) navedla zgornji članek za – z današnje perspektive – najpomembnejši prispevek na tej konferenci. V naslednjem desetletju je P. Fajfar s sodelavci gradil N2-metodo do njene zrele verzije, ki jo je objavil v dveh najbolj citiranih člankih: FAJFAR, Peter. Capacity spectrum method based on inelastic demand spectra. Earth­quake engineering & structural dynamics, ISSN 0098-8847. [Print ed.], 1999, vol. 28, n. 9, 979–993, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 756065], [JCR, SNIP, WoS up to 17. 2. 2015: no. of citations (TC): 187, without self-citations (CI): 182, weighted no. of citations (NC): 497, Scopus up to 17. 3. 2015: no. of citations (TC): 356, pure citations (CI): 348, normalized no. of pure citations (NC): 951]. Članek ima 672 citatov v bazi Google Scholar. FAJFAR, Peter. A nonlinear analysis method for performance-based seismic design. Earthquake spectra, ISSN 8755-2930, 2000, vol. 16, n. 3, str. 573-592, [COBISS.SI-ID 1085537], [SNIP, Scopus up to 16. 3. 2015: no. of citations (TC): 316, pure citations (CI): 299, normalized no. of pure citations (NC): 299]. Članek ima 647 citatov v bazi Google Scholar. Najvišja stopnja citiranosti v potresnem inženirstvu in širšem gradbeništvu (glej uvod te utemeljitve) potrjuje mednarodno veljavo dela P. Fajfarja in njegov odmevni prispevek k svetovni zakladnici znanja. Raziskovalni opus P. Fajfarja zaznamuje še vrsta zelo kompleksnih tem, ki jih je študiral s sodelavci. Spoznal je univerzalnost energetskih para­metrov, ki so praviloma bolj stabilni od klasičnih parametrov v (potresnem) inženirstvu, kot so pomiki ali sile. Definiral je ustrezno energijsko mero za rušni potencial potresov, predlagal ekvivalentne faktorje duktilnosti, ki upoštevajo utrujanje z majhnim številom ciklov, in definiral konsistentne neelastične projektne spektre na temelju histerezne in vhodne energije ter študiral vpliv trajanja potresov na poškodbe. Študiral je potresne obremenitve in kapa citeto nekaterih pomembnih gradbenih sistemov (okviri s polnili, montažni sistemi, mostovi) in elementov (armiranobetonske stene) pri potresni obremenitvi. Pri delu raziskav je uporabljal postopke neparametrične večdimenzionalne regresije. Pomemben je njegov prispevek na področju neelastične torzije stavb, ki spada v vrh naj­bolj kompleksnih problemov v potresnem inženirstvu. Raziskoval je področja potresne varnosti jedr­skih elektrarn, še zlasti NE Krško (glejte tudi opis strokovnega dela). Rezultate svojega dela je objavljal doma in v tujini. Poleg številnih člankov v revijah in zbornikih konferenc je med drugim napisal prvi (in še vedno edini) učbenik dinamike kon­strukcij v Sloveniji (1984), bil je soavtor prve celovite monografije o potresnem inženirstvu v nekdanji Jugoslaviji (1990), pravkar pa je izšla knjiga: Fardis, M. N., Carvalho, E. C., Fajfar, P., Pecker, A.Seismic design of concrete buildings to Eu­rocode 8. Boca Raton: Crc Press: Taylor and Francis Group, 2015. XIV, 401 str. Njegove raziskave so bile vpete v mednarodne projekte z najuglednejšimi raziskovalnimi inštitucijami, ki vključujejo Univerzo v Tokiu, Univerzo v Kaliforniji, Berkeley in Univerzo v Stanfordu. Na teh in drugih univerzah kot tudi na veliko evropskih in svetovnih konferenc o potresnem inženirstvu je imel številna va­bljena in plenarna predavanja. Bil je gostujoči profesor na univerzah McMaster v Hamiltonu (1994), Stanford (1995), v Bristolu (2006) in Canterbury v Christchurchu (2009). S prof. Helmutom Krawinklerjem z Univerze v Stanfordu je povezal svetovnih vrh razisko­valcev s področja potresnega inženirstva na treh znamenitih srečanjih na Bledu, ki so znana pod preprostim imenom Bled. Dela, ki so bila predstavljena na teh srečanjih (z naslovi: Nonlinear Seismic Analysis and Design of Reinforced Concrete Buildings; Seismic Design Methodologies for the Next Generation of Codes in International Work­shop on Perfor mance-based Seismic Design: Concepts and Implementation), načrtujejo smernice razvoja potresnega inženirstva za desetletja vnaprej, in ni ga raziskovalca, ki ne bi povabilo na te delavnice sprejel kot veliko čast. V Sloveniji in svetu je zelo malo dogod­kov, ki bi pritegnili res sam vrh določenega znanstvenega področja. Bil je ali je član uredniških odborov 11 med­narod nih revij, od leta 2003 pa je eden od treh urednikov revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics, ki ima najvišji fak­tor vpliva na področju potresnega inženirstva. Je zelo aktiven v domačih in mednarodnih strokovnih orga nizacijah. Bil je predsednik jugo slovanskega in ustanovni predsednik slo­venskega združenja za potresno inženirstvo, član izvršnega odbora evropskega združenja (EAEE, 2002-2010) in eden od direktor­jev mednarodnega združenja za potresno inženirstvo (IAEE, 2004-2012). Danes je častni član EAEE. Delo Petra Fajfarja odlikuje visoka stopnja ap­likacije znanstvenih rezultatov v praksi. Zlasti aktiven je pri razvoju tehničnih predpisov. Je član evropskega tehničnega odbora, ki je zadolžen za razvoj evropskih standardov za projektiranje potresno odpornih konstruk­cij Eurocode 8. V standarde je vključenih več členov, ki temeljijo na njegovem znanstvenem delu in pomembno vplivajo na ekonomično projektiranje potresno varnih konstrukcij v evropskem prostoru. Pod njegovim vodstvom je bila Slovenija prva država, ki je te standarde prevzela kot uradni predpis. Velik pomen zgod­nje uveljavitve Eurocode 8 v Sloveniji je pred­vsem v bistvenem povečanju potresne varno­sti mostov na avtocestnem križu v primerjavi z varnostjo, ki bi jo zagotavljali v času gradnje veljavni predpisi. Je projektant in konzultant za potresno varnost številnih pomembnih gradbenih objektov v Sloveniji. Med drugim je bil vodja mednarodnih strokovnih skupin za dve oceni potresnega tveganja za NE Krško. Njegova ekspertiza na tem področju presega meje Slovenije. Rezultati omenjenih ocen se uporabljajo tudi pri ocenah potresne varnosti jedrskih elektrarn v ZDA (reaktor v NE Krško je tipa Westinghouse). V letih 2012–2013 je sodeloval pri projektu PEGASOS, s katerim je bila ocenjena potresna odpornost štirih jedrskih central v Švici. Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (s sodelavcem, 1988), nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva (1994), priznanje Inženirske zbornice Slovenije (IZS) za inženirske dosežke (2009) in nagrado IZS za življenjsko delo na področju graditve objektov (2013). Veliko priznanje za izjemne znanstvene dosežke je bilo Petru Fajfarju podeljeno s sprejetjem v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ko je imel komaj 46 let. Je tudi us­tanovni član Inženirske akademije Slovenije in član Evropske akademije znanosti (Belgija). Predlog za nagrado sta pripravila prof. dr. Matej Fischinger, univ. dipl. inž. grad., in akademik prof. dr. Igor Grabec, univ. dipl. inž. fiz. Govor P. Fajfarja ob podelitvi nagrade Spoštovani gosti, drage kolegice in dragi kolegi! V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da se lahko v imenu vseh današnjih nagrajencev zahvalim za nagrade in priznanja, ki smo jih dobili. Delimo si jih z vsemi našimi sodelavci, ki jih nocoj ni bilo na tem odru, vendar brez njih teh nagrad in priznanj ne bi bilo. Osebno sem z nagrado seveda zelo počaščen. Le redko se zgodi, da nagrado dobi pred­stavnik klasične tehniške vede. Inženirstvo kljub svojemu velikemu pomenu za družbo na splošno ni ustrezno upoštevano in cenjeno. Še posebno to danes velja za najstarejšo tehniško disciplino, gradbeništvo, ki mu pri­padam in ki je v zadnjem obdobju pri nas v NAGRAJENI GRADBENIKI hudi krizi. V najbolj razvitih državah inženirstvo velja za gonilno silo napredka in inovacij ter ima ključno vlogo pri ustvarjanju bolj hu­manega sveta. Nocoj je praznik znanosti. Znanost je za narod­no identiteto prav tako pomembna kot umet­nost. Le zelo redko je, tako kot nocoj, v soju žarometov in v elitnem času po televiziji, razen ko gre za medijsko napihovanje posameznih ekscesov. Raziskovalci delamo tiho v svojih kabinetih, laboratorijih in na terenu, rezultati prihajajo na dolgi rok. Mogoče bo današnja slovesnost pritegnila koga od mladih talentov, da se bo odločil za raziskovalno delo, in mu pokazala, da se tudi v majhni Sloveniji ob dobrem mednarodnem sodelovanju da doseči mednarodno odmevne rezultate. Dovolim si upati, da bodo vsi takšni imeli priložnost delati doma oziroma da se bodo lahko vrnili po začasnem bivanju in delovanju v tujini in s svojimi izkušnjami prispevali k našemu napredku. Znanje je adut Slovenije, samo z znanjem se lahko uveljavimo v svetu. Politika se mora zavedati, da je vlaganje v znanost investicija v prihodnost, gospodarstvo mora spoznati, da je znanje v njegovem poslovnem interesu, naš znanstveni in visokošolski pros-tor pa se mora bolj odpreti. Naj se na koncu v imenu vseh nagrajencev še enkrat zahvalim za veliko čast, ki nam je bila izkazana s podelitvijo Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovih priznanj. Nocojšnja počastitev pomeni priznanje za naše dosedanje delo in spodbudo za nadaljnje napore pri odkrivanju novega. Hvala za vašo pozornost. NAGRADE INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE 2015 EDVARD ŠTOK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. NAGRADA INŽENIRSKE ZBORNICE ZA ENKRATEN INŽENIRSKI DOSEŽEK 2015 Inženirska zbor­nica Slovenije je Edvardu Štoku, uni­verzitetnemu diplo­miranemu inženirju gradbeništva, pode­lila nagrado IZS za enkraten inženirski dosežek na področju graditve objektov za projektiranje konstrukcije športnega kom­pleksa Ledeni dvorec v Astani v Kazahstanu. Avgusta 2015 je bilo v kazahstanski pre­stolnici Astani odprtje športnega kompleksa Ledeni dvorec, ki obsega areno za hokej, šolo za hokej in plavalni kompleks. Marca 2013 je pri izvedbi projekta in pro­jektiranju konstrukcije začelo sodelovati tudi slovensko podjetje KONSTAT BIRO, d. o. o. Ekipa projektantov konstrukcij iz omenje­nega podjetja je z zunanjimi sodelavci na področju gradbenih konstrukcij in arhitekti iz Slovenije (Miloš Musulin, univ. dipl. inž. arh., podjetje API Arhitekti, d. o. o.) v koordiniranem sodelovanju z izvajalcem realizirala kompleks bruto površine 84.124,0 m2 z areno za 12.000 gledalcev. Vodja projekta konstrukcije je bil Edvard Štok, univ. dipl. inž. grad. Konstrukcija objekta je prek stebrov in sten temeljena na glavah pilotov nad različnimi skupinami od dveh do štiriindvajsetih pilotov. Višina podtalnice ja narekovala dvig temeljne konstrukcije nad vodo. Izkušnje z Ljubljanske­ga barja so bile osnova za temeljenje objektov kompleksa. Kompleks leži na močvirnatem območju in vsi objekti in povezovalni kanali so globoko temeljeni na zabitih pilotih prereza 30/30 cm in dolžine šest do dvanajst metrov. Nosilnost pilotov je 400–750 kN. Za celotno temeljenje je uporabljenih 7510 pilotov. Piloti­ranje so izvajala lokalna podjetja. Projektiranje je bilo opravljeno po predpisih Kazahstana in evrokodih pod nadzorom obvezne revizije v petih delih. Tloris objekta je krožne oblike s strešno jekleno prostorsko palično konstrukcijo krožne oblike premera 130,9 metra. Statična višina paličja v središču arene je 13,38 metra. Palični prostorski ortogonalni nosilci so na razmiku 10 metrov, tvorijo jih škatlasti profili. Krožni jekleni škatlasti obroč po obodu strehe podpira strešno jekleno prostorsko konstrukcijo in leži na neoprenskih ležiščih vrh armiranobe­tonskih stebrov, visokih 31,577 metra. Arena je na sredini visoka 45,95 metra. Stiki so vijačeni s karakterističnimi oblikami v spodnjih pasnic­ah, ki omogočajo obešanje dodatnih bremen za potrebe različnih dogodkov v objektu. Streho obkroža jeklena nadstrešnica, ki na eni strani leži na krožnem obroču, na drugi stani pa na posebnih fasadnih stebrih v obliki črke Y. Za strešno konstrukcijo pri objektu hokejske šole in plavalnemu kompleksu so uporabljeni linijski palični nosilci, dolgi od 25 do 55 m. Celotno jekleno strešno konstrukcijo v skupni površini 39.014,0 m2 ter fasadne podkonstruk­cije za areno, šolo in plavalni kompleks v skupni količini 3200 ton je izdelalo in sestavilo šanghajsko podjetje JINGGONG Steel. Arena ima pritličje in šest nadstropij, zgrajena je kot monolitna armiranobetonska konstrukcija z montažnimi tribunskimi policami. Višine etaž so 4,39, 3,74, 4,76, 6,8 in 4,59 metra. Plošče, nosilci, stebri in stene so optimalnih dimen­zij in omogočajo arhitektonsko volumensko minimaliziranje celotnega objekta glede na potek inštalacij. Objekt arene je sestavljen iz šestih konstrukcijskih dilatacij. Objekti šole in plavalnega kompleksa so se stavljeni iz enajstih konstrukcijskih dilatacij, pri čemer nji­hova oblika sledi arhitekturi in funkciji objektov. Plošče plavalnih bazenov ležijo na neoprenskih ležiščih na temeljnih gredah nad piloti, stene baze nov so sestavljene iz jeklene podkon­strukcije. Količina betona C25/30, uporabljena pri gradnji celotnega kompleksa, je 63.994 kubičnih metrov, armature A500 pa 10.330 ton. Delo na armiranobetonskih konstrukcijah in vodstvo celotnega gradbišča je opravilo švicarsko podjetje MABETEX iz Lugana. Kompleks Ledeni dvorec je zadnji objekt, reali­ziran v Astani, in je eden od sedmih objektov, ki jih je od leta 2001 projektiral nagrajenec s sodelavci iz KONSTAT BIROJA. To so: Rezi­denca predsednika Akmola, Arman – tri stolp­nice; ter Velodrom in Pediatrična bolnišnica. Ekipa iz biroja s svojim znanjem in izkušnjami še naprej sodeluje pri projektih v Astani, med drugim tudi pri gradnji novih objektov za EXPO 2017. Sodelovanje pri projektih v Kazahstanu s kolegi iz Italije, Švice, ZDA, Nemčije, Rusije, Kitajske, Turčije in držav nekdanje Jugoslavije podjetju KONSTAT BIRO in nagrajencu pomeni strokovni in življenjski izziv. Predlog za nagrado je pripravil KONSTAT BIRO, Ljubljana DUŠAN ROŽIČ, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. NAGRADA INŽENIRSKE ZBORNICE ZA ENKRATEN INŽENIRSKI DOSEŽEK 2015 Inženirska zbornica Slovenije je Dušanu Rožiču, univerzitet­nemu diplomira ne-mu inženirju grad­beništva, po delila nagrado IZS za enkraten inženirski dosežek pri graditvi objektov za zasnovo in projektiranje nove konstrukcij ske in tehnološke rešitve gradnje mostov s spuščanjem konstrukcije v končno lego na via duktu preko železniške proge v Grobelnem. Dušan Rožič, univ. dipl. inž. grad., je bil rojen leta 1965. Od 1991. je zaposlen v Inženirskem biroju Ponting, d. o. o., v Mari­boru, kjer je kot projektant sodeloval pri vseh velikih projektih, kot so avtocestni most čez Muro, viadukt Črni Kal, Puhov most čez Dravo na Ptuju, most Ada čez Savo v Beogradu in drugi. Je odgovorni projektant nekaterih pomembnih izvedenih inženirskih objektov, kot so viadukt Grabe, viadukt Vodole V, železniški nadvozi v razcepu Slivnica, most čez Dobličico, mostovi na obvoznici Črnomelj, nadhod preko Titove ceste v Mariboru in drugi. Je tudi soavtor patenta z naslovom Postopek in naprava za postopno narivanje betonskih mostov izven teoretične nivelete. Svoje znanje in izkušnje pa nesebično posreduje tudi mlajšim gen­eracijam kot predavatelj pri predmetu Pre­mostitveni objekti na Gradbeni fakulteti v Mariboru. Pri zadnjem večjem objektu je kot odgov­orni projektant viadukta preko železniške proge v Grobelnem z inovativno tehnologijo gradnje rešil nepredvidene težave, ki so bile posledica lastništva in nedostopnosti zemljišč. Predvidena tehnologija premostitve železniške proge z montažnimi nosilci je postala prostorsko, ekonomsko in terminsko vprašljiva. Inženir Dušan Rožič je zasnoval, sprojektiral in skupaj z izvajalci tudi uspešno reali­ziral popolnoma novo tehnologijo gradnje mostov s spuščanjem konstrukcije v končno lego. Nad profilom železniške proge sta bila postavljena oder in opaž za del viadukta preko proge. Po armiranju, betoniranju in prednapenjanju konstrukcije se je odstranil oder, nakar se je iz vedlo spuščanje 1200 ton težke konstrukcije za 1,20 m na končno lego v prostoru. Pre ostala dela viadukta na obeh straneh železnice sta se zgradila postopno na klasičnem odru ter s kabli povezala v 214 m dolgo monolitno celoto. Popolnoma nove konstrukcijske in tehnološke rešitve, prvič uporabljene v Slov­eniji, sta uspešno zasnovala in vodila inženir Dušan Rožič in njegova ekipa. To je izjemen inženirski dosežek, ki presega naše meje in je vreden vse pozornosti. Predlog za nagrado je pripravil Viktor Mar­kelj, univ. dipl. inž. grad. MARKO MOVRIN, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. PRIZNANJE INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA OBETAJOČEGA MLADEGA INŽENIRJA 2015 Inženirska zbornica Slovenije je Marku Movrinu, univer­zitetnemu diplomi­ranemu inženirju gradbeništva, pode­lila priznanje IZS za obetajočega mla­dega inženirja za vodenje investicij za htevnih infrastrukturnih objektov. Marko Movrin, univ. dipl. inž. grad., ima de-vet let delovnih izkušenj v DRI, upravljanje investicij, d. o. o. Diplomiral je na Fakulteti za gradbeništvo univerze v Mariboru na konstruk­tivni smeri. Že kot študent se je izkazal, saj je diplomiral prvi v svoji generaciji. Prvih pet let svoje poklicne poti je nabiral dragocene izkušnje kot nadzornik in svetovalni inženir pri programu izvedbe avtocest za investitorja DARS. Pri svojem delu je usvojil pomembna praktična znanja iz priprave in operativne izvedbe zahtevnih infrastrukturnih objektov, zaradi intenzivne gradnje v tem obdobju pa je imel možnost nabirati koristne izkušnje tudi iz usklajevanj med deležniki pri projektu v najzahtevnejših okoliščinah. Glavni referenčni objekt v tem obdobju je Most čez Dravo na Ptuju v okviru gradnje HC Haj­dina-Ormož, kjer je sodeloval pri operativnem nadzoru ter zaključevanju investicije. To je zahteven objekt dolžine 430 m preko petih polj (65 + 100 + 100 + 100 + 65 m), širok 18,7 m in potekom v ostrem horizontalnem radiju. Statični sistem mostu je kontinuirna zunanje prednapeta škatlasta konstrukcija (sistem extradosed bridge – nosilec, predna­pet z nizkimi zategami). Naloge nadzornega inženirja je opravljal tudi pri vgradnji dodatnih kablov na mostu čez Muro zaradi čezmernega povesa objekta. Zadnjih pet let je opravljal naloge nadzornega inženirja ter vodje projekta pri trenutno največjem državnem projektu na železniški infrastrukturi Elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko–Hodoš. Cilj pro­jekta je izvedba 109 km vozne mreže in elek trifikacija 109 km proge na poteku Prager­sko–Hodoš, rekonstrukcija proge za hitrosti do 160 km/h, zagotavljanje kategorije proge D4 na celotnem odseku ter povečanje pre­pustne zmogljivosti proge in skrajšanje časa potovanja. V okviru projekta se je ukinilo tudi 32 nivojskih prehodov, zgrajeni so bili 12 podvozov, dva podhoda za pešce ter pet nad­vozov. Gradnja zahtevnih inženirskih objektov je potekala v urbanem območju. Poleg tega se je uredilo 27 nivojskih prehodov z avtomatsko napravo za zavarovanje, dve ureditvi postaje ter 41,5 km novih in rekonstruiranih cest. To je izredno kompleksen projekt, ki zahteva od inženirja, predvsem pa od vodje projekta, ogromno koordinacije aktivnosti in deležnikov ter široko strokovno znanje. Marko Movrin je pri projektu sodeloval v vseh fazah – od projektiranja, pridobivanja dovoljenj in soglasij, izdelave investicijske dokumentacije ter pri­dobivanja evropskih sredstev, pridobivanja nepremičnin, priprave razpisov za gradnjo in vodenja pogodb, usklajevanj z upravljavcem infrastrukture, sodelovanja z lokalnimi skup­nostmi in soglasjedajalci do nadzora nad gradnjo. Ob upokojitvi prejšnjega direktorja projekta v letu 2014 je prevzel tudi vodenje projekta in ga bo do konca letošnjega leta tudi uspešno zaključil. Pri tem projektu je poleg strokovnih izkušenj pridobil tudi koristne izkušnje iz vodenja svoje ekipe inženirjev kot tudi usklajevanja deležnikov projekta. Marko Movrin velja zaradi svoje strokovne širine, marljivosti in izkazanih sposobnosti vodenja zahtevnih infrastrukturnih projektov za obetajočega mladega inženirja, ki je lahko vzor svoji generaciji inženirjev in mlajšim. Predlog za nagrado sta pripravila mag. Borut Žličar, univ. dipl. inž. grad., in Bojan Cerkovnik, univ. dipl. inž. grad. DANIJEL MAGAJNE, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. NAGRADA INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO 2015 Inženirska zbornica Slovenije je Dani­jelu Magajni, uni­verzitetnemu diplo­miranemu inženirju gradbeništva, pode­lila nagrado IZS za življenjsko delo na področju graditve objektov za njegov prispevek h gradnji in sanaciji mostov in brvi ter sanaciji hiš in zemeljskih plazov. Kmalu po zaposlitvi v SGP Gorica leta 1970 se je Daniel Magajne, univ. dipl. inž. grad., v obratu za tovarniško izdelavo in montažo armiranobetonskih konstrukcij začel inten­zivno ukvarjati z razvojem oblikovanja in teh­nologije izdelave najprej klasično armiranih, po letu 1978 pa še adhezijsko prednapetih armiranobetonskih konstrukcij. To je bil za takratne jugoslovanske razmere nov in daleč najnaprednejši načina gradnje tovarniških dvo­ran, skladišč, telovadnic in podobnih objektov. To so bili najprej pretežno pritlični objekti z velikimi razponi in relativno lahkimi strešnimi konstrukcijami. Kasneje so se po zaslugi sode­lavca Antona Kosmačina, univ. dipl. inž. grad., pričeli ukvarjati tudi z razvojem montažnih večetažnih objektov iz običajno armiranega in adhezijsko prednapetega betona. Pri uvajanju novosti se niso zadovoljili le s kopiranjem tipov proizvodov in tehnologij izdelave v podobnih obratih v sosednji Italiji, ampak so začeli tudi uvajati svoje rešitve. Novi tovarni so dali ime ABK (armiranobetonske konstrukcije), ki pa brez besede »prednapete« in njene kratice v imenu ni navedlo bistvene vsebine novih adhezijsko prednapetih delov konstrukcij. Velika večina novosti v hitro razvijajoči se dejavnosti je bila plod njegovega intenzivnega razmišljanja, ki ga je spodbujala stalna želja po izboljšavah. Zlasti potem, ko je ustanovil svoje podjetje, je dejavnost razširil še na druge vrste objektov. Najpomembnejši in najzanimivejši dosežki Daniela Magajneta, univ. dipl. inž. grad., ob­segajo številne objekte in naloge: (1) Razvoj tehnologije tovarniške izdelave adhezijsko prednapetih nosilcev in plošč (Končna sidrna bloka proge za adhezijsko prednapenjanje, Preiskave in izboljšave konstrukcijskih deta­jlov in tehnologij, Priprave dolgih A-nosilcev za transport, Zasnova novih adhezijsko pred­napetih plošč konstantnega prereza, Zasnova novih adhezijsko prednapetih plošč s spre­menljivim prečnim prerezom, Zasnova novih montažnih elementov ekstremno za htevne plošče, Tehnologija skrajšanja nosilcev za transport brez posebnega nateznega spoja pri montaži); (2) Razvoj novih tehnologij gradnje mostov (Klasično betoniranje oboka po krivljenih deskah, Remenati, izdelani iz dolgih krivljenih oblih tramov, služijo tudi za nosilce podpornega odra, Osnova ravne razponske konstrukcije iz tovarniško izdela­nih adhezijsko prednapetih nosilcev, Osnova ločne konstrukcije iz tovarniško izdelanih armiranobetonskih ločnih nosilcev, Osnova ločne konstrukcije iz tovarniško izdelanih lahkih adhezijsko prednapetih ločnih nosilcev, Klasična prekladna konstrukcija, izvedena na visečem podpornem odru, kjer napete vrvi odra ostanejo v betonu konstrukcije, Ločni mostovi z nagnjenimi in ukrivljenimi krilnimi zidovi, Upoštevanje dimenzij elementov za možnost montaže); (3) Viseči mostovi in brvi s sidranjem vrvi v podaljške krajnih opornikov (Viseče brvi z vzporednimi vrvmi, Viseči mo­stovi in brvi s poligonalnimi in vzporednimi vrvmi, Parabolične glavne vrvi in vešalke so prednapete z navzgor ukrivljenim podom, Po­ligonalne vrvi so prednapete z navzgor ukriv­ljenim podom); (4) Točkovno podprti pod­porni zidovi (Podporni zid naslonjen samo na prečne nosilce, Podporni zid podprt z dolgimi, v brežino vkopanimi poševnimi stebri, Names-to močnega visokega zasutega podpornega zidu izvedemo lahek vzdolžni most); (5) Dvigi delov stanovanjskih hiš (Dvigi lesenih ostrešij, Dvigi armiranobetonskih ostrešij, Dvigi pogrez­njenih delov hiš); (6) Sanacije mostov z uporabo njihovih starih delov (Gredni mostovi z betonsko voziščno ploščo, Kamniti ločni mostovi); (7) Sanacije podpornih zidov z ohranjanjem poškodovanih delov (Dodani poševni stebri, Dodana poševna prečna in horizontalna vzdolžna rebra, Dodane samo vrvi s sidrišči v linijah zidov, Dodane vrvi in voziščna plošča s sidrišči v plitvo hribino pri zgornji brežini); (8) Sanacije hiš (Namestitev in napenjanje obodnih zidnih vezi, Utrditev z AB-slopi in AB-ploščami); (9) Sanacije zemelj skih plazov (Skalni podori, Zemeljski plaz); (10) Male hidroelektrarne (Zajetje iz vodotoka s čim manjšim vtokom naplavin, Zajetje s samodejnim enakomernim izpustom naplavin iz akumulacij). Svoje zamisli je z vso odgovornostjo strokovno spremljal od ideje do izvedbe in se trudil, da nobene podrobnosti ne bi prepustil naključju. Glede na dolga leta inovativnega ustvarjanja na področju konstruiranja, računov konstruk­cij, preiskav in določanja tehnoloških postop­kov izdelave novih ali spremenjenih (prilago­jenih) tipov konstrukcij ali samo njihovih delov (ele mentov) je ugotovil, da so ti postopki med seboj tako soodvisni, da prvih običajno ni mogoče realizirati brez dobrega poznavanja in spreminjanja drugih. Ugotovil je, da mora inovator dobro poznati teorijo kot tudi prakso uvajanja novih rešitev. Večino novih rešitev je spoznal takrat, ko je bil v to zaradi specifičnih razmer in časovne stiske prisiljen. Dostikrat se ni mogel po nikomer zgledovati, ker je bilo težko dovolj hitro poiskati odgovore drugih na podobne probleme. Redkokdaj je koga vprašal za na­svet ali ga celo posnemal, če je le čutil, da se bo rešitev hitreje in bolje domislil sam. Tak je še danes, ko je uradno že nekaj let upo­kojen, a dela še naprej, kot da se z odhodom v pokoj ni nič spremenilo. Predlog za nagrado je pripravil odbor za na­grade IZS na podlagi opisa dela kandidata. NAGRAJENI GRADBENIKI JANEZ GORIŠEK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. NAGRADA INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO 2015 Inženirska zbornica Slovenije je Janezu Gorišku, univerzitet­nemu diplomi­ranemu inženirju gradbeništva, pode­lila nagrado IZS za življenjsko delo na področju gra­ditve objektov za njegov prispevek pri načrtovanju in gradnji smučarskih skakalnih in letalnic. Janez Gorišek, univ. dipl. inž. grad., je s svojim vztrajnim in inovativnim delom v gradbeništvu in športu na vrhunskem kakovostnem nivoju načrtoval in gradil med drugim tudi zelo specifične objekte – smučarske skakalnice in letalnice. S svojim znanjem, vizionarstvom, vztrajnostjo in smislom za timsko delo je realiziral najdrznejše sanje in želje človeštva po letenju. Skupaj s svojim pokojnim bratom Ladom je v preteklosti promoviral Slovenijo in gradbeno stroko v svetovnem merilu na najboljši možni način, s sinom Sebastjanom pa to poslanstvo nadaljuje še danes, v svojih častitljivih letih. Planica, ki so jo po smrti inž. Stanka Bloudka zelo uspešno nadgrajevali in širili inženirji Goriški, je postala pojem za skakanje in letenje na smučeh v Evropi in svetu, v Sloveniji pa smo jo privzeli za nacio nalni simbol, s katerim se identificira vsak Slovenec. Čustveni in nacionalni naboj Planice in tekmovanj na njenih objektih daleč presega druge dosežke v gradbeni stroki in športu. Planica je postala pojem in dobila odziv tudi v kulturi (npr.: Avsenikova polka: Planica, Planica) ter tudi v matematičnih znanostih, kjer se je v preteklosti prav zaradi Planice študiralo krivulje oblik skakalnih naprav in jih poimenovalo planicoide. Vsega tega brez energije in znanja Janeza Goriška ne bi bilo. Janez Gorišek je z veliko mero intuicije in predvsem uporabo svojega strokovnega znanja odigral zgodovinsko vlogo pri razvoju smučarskih poletov. Predlog za nagrado je pripravil dr. Branko Zadnik, univ. dipl. inž. grad. VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MOSTOV INFLUENCE OF WATER ON DETERIORATION OF REINFORCED BRIDGES asist. dr. Matej Kušar, univ. dipl. inž. grad. Znanstveni članek matej.kusar@fgg.uni-lj.si UDK 620.193.15:625.745.1(497.4) izr. prof. dr. Jana Šelih, univ. dipl. inž. grad. jana.selih@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2, 1000 Ljubljana Povzetek l Stanje vseh vrst gradbenih objektov se z leti slabša, ob občasni ali stalni prisotnosti vode pa se hitrost njihovega propadanja še poveča. Med vsemi tipi grad­benih konstrukcij spadajo mostovi med vodi najbolj izpostavljene, zaradi česar je treba posvetiti vplivu prisotnosti vode na njihovo propadanje posebno pozornost. V ta namen smo analizirali podatke rednih in glavnih pregledov za preko tisoč armiranobetonskih mostov na državnih cestah v obdobju dvajsetih let. Analiza razpoložljivih historičnih podat­kov je pokazala, da ima prisotnost vode pod mostovi vpliv le na propadanje njihovih pod­pornih konstrukcij, medtem ko na hitrost propadanja elementov prekladnih konstrukcij in cestišča nima vpliva. Ključne besede: armiranobetonski mostovi, pregledi mostov, vpliv vode, propadanje Summar y l The condition of all types of structures is decreasing with time. If a structure is exposed to the presence of water, either permanently or temporarily, it can be observed that the deterioration rate of the structure increases. Bridges are extremely exposed to the presence of water; therefore special attention needs to be paid to the influen ce of water presence on the deterioration. With this in mind, the historical data obtained from the regular and main inspections were analysed for the group of more than 1000 structures within the state road network, for the time period of the last 20 years. The analysis showed that the presence of water influences only the deterioration of the substructre, while the superstructure and the bridge deck are not affected by this particular influence. Keywords; reinforced concrete structures, bridge inspection, water influence, deterioration škodo in nejevoljo drugih uporabnikov. Na območju Republike Slovenije je v zadnjih letih večina zapor ali omejitev na cestah posledica slabega stanja cestnih mostov. Cestna infrastruktura predstavlja osnovo mo-neposreden dostop do izbrane lokacije. Cest-Podobno kot v večini evropskih držav ([Wood­ bilnosti v Sloveniji kot tudi svetu. V primerjavi na infrastruktura je tako nepogrešljiva pri ward, 2001], [Tenžera, 2012], [Yanew, 2013]) s preostalimi osnovni oblikami prometne infra-vsakodnevni uporabi večine prebivalstva, se tudi pri nas ([Žnidarič, 1990], [Žnidarič, strukture (železnica, zračni in vodni promet), ki morebitne omejitve hitrosti, nosilnosti ali celo 1992]) za določanje stanja mostov opravljajo omogočajo le dostop do vnaprej pred videnih zapore cest, ki jih predpišemo zaradi njihove periodični vizualni pregledi objektov. V tujini postaj, luk ali pristajališč, omogočajo ceste dotrajanosti, pa povzročajo gospodarsko so se načini in obseg analiziranja tako zajetih VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MOSTOV•Matej Kušar, Jana Šelih podatkov v zadnjih dveh desetletjih bistveno spremenili, medtem ko pri nas osnovo še vedno predstavlja sistem, razvit pred več kot dvajsetimi leti ([Žnidarič, 1990], [Žnidarič, 1992]). V naslednjih letih so se sicer na tem področju izvajali nekateri razvojni projekti ([Žnidarič, 2006a], [Žnidarič, 2006b]), žal pa se prenos pridobljenega znanja ni pre­nesel v prakso. Tako uporabljamo v Sloveniji od leta 1993 nespremenjeno metodologijo pregledovanja in določanja stanja mostov. Čeprav je uporaba takšne metodologije ne­ustrezna zaradi njene zastarelosti, pa ima tudi dobro lastnost. Na razpolago imamo namreč podatke o stanju mostov na državnih cestah za dvajsetletno obdobje, ki so se zajemali in obdelovali na enak način in jih lahko torej tudi enotno obdelujemo in analiziramo. Od leta 1993 se spreminjanje stanja mo­stov na slovenskih državnih cestah ni ni- Na omrežju slovenskih državnih cest stoji nekaj manj kot 1300 mostov z razponom 5 m ali več. Med seboj se razlikujejo po uporablje­nem materialu, prometni obtežbi, številu voznih pasov, funkciji (podvozi, nadvozi, mostovi in viadukti), postavljeni so v različnih podnebnih pasovih. Kombinacije navedenih lastnosti, ki so značilne za posamezni most, določajo hitrost njegovega propadanja [Kušar, 2014]. V članku analiziramo le enega od identificiranih vplivov, o katerem menimo, da ima znaten vpliv na hitrost propadanja objektov; to je pri­sotnost vode pod objekti; oz. ugotoviti želimo, ali nadvozi in podvozi, pod katerimi ni vode, propadajo z enako hitrostjo kot mostovi preko vodotokov, ob upoštevanju, da so vse druge okoliščine enake. Ker so podvozi in nadvozi na slovenskih državnih cestah grajeni skoraj izključno iz armiranega betona, se v analizi omejimo na armiranobetonske objekte. 2.1 Izbrani vplivi Ob upoštevanju dejstva, da slovenske državne ceste predstavljajo skoraj izključno dvopa­sovnice, mostovi pa večinoma premoščajo manjše vodotoke, so dimenzije analiziranih objektov podobnih velikostnih razredov, zato jih lahko s stališča njihove velikosti obravna­vamo enotno. Med analizo podatkov vseh mo­stov na državnih cestah smo ugotovili [Kušar, 2014], da prometna obtežba nima vpliva na hitrost propadanja konstrukcije. Zato mostov v nadaljevanju ne ločujemo glede na prometno obtežbo. Pregled in analiza podatkovne zbirke nadalje kažeta, da stoji velika večina mostov v Sloveniji na območju celinskega podnebja, zato smo lahko ustrezno obravnavali le to vrsto objektov. Število nadvozov in podvozov v Slo­veniji, ki ležijo na območju primorskega (35) in predvsem gorskega podnebja (11), je namreč premajhno za izvedbo ustrezne analize. Med opravljanjem rednih in glavnih pregledov delimo posamezne mostove na posamezne konstrukcijske sklope; podporno konstrukcijo, prekladno konstrukcijo in cestišče. Ti sklopi so izpostavljeni posameznim vplivom z različno jakostjo. Tako je v primeru mo­stov preko vodotokov podporna konstruk­cija v neposrednem stiku z vodo. Cestišče je neposredno izpostavljeno prometni obtežbi, medtem ko je prekladna konstruk­cija navedenima vplivoma izpostavljena le posredno. Posamezni konstrukcijski sklopi obravnavnih objektov lahko posledično pro­padajo z različno intenziteto, zato jih v analizi obravnavamo ločeno. Hitrost propadanja je lahko odvisna tudi od obstoječega stanja objekta ali njegovega posameznega konstrukcijskega sklopa. Nepoškodovani in manj poškodovani objekti so za večino zunanjih vplivov (abrazija, erozija, zmrzovanje, različne obtežne kombinacije) manj dovzetni od močneje poškodovanih. Da bi določili hitrost propadanja objekta ali dela objekta kot funkcijo stanja objekta (ali dela objekta), smo vsak objekt (natančneje vsak konstrukcijski sklop) razvrstili v enega izmed štirih kakovostnih stanj, v odvisnosti od njego­vega ratinga poškodovanosti. Izračun ratinga poškodovanosti je prikazan v naslednjem koli sistematično analiziralo. Zato je namen raziskovalnega dela, ki ga predstavljamo v tem prispevku, analiza spreminjanja oz. slabšanja stanja omenjene skupine objektov. Pred začetkom analize želimo določiti para-metre oz. lastnosti obravnavanih objektov, ki bodo osnova za razvrstitev obravnavanega fonda mostov v skupine oz. kategorije, ter nato primerjati spreminjanje (slabšanje) njihovega stanja s časom. razdelku, spisek izbranih vplivov in vrednosti, ki jih objekti lahko zavzamejo, pa je prikazan v preglednici 1. Stanje vsakega izmed v nadaljevanju obravna­vanih konstrukcijskih sklopov objektov lahko opišemo s funkcijo: bi =bi ( i , Cl , Fi , Ks , i ) (1) Mi iR 2.2 Metodologija določanja stanja Rating poškodovanosti se tako za celoten objekt kot njegov posamezni konstrukcijski sklop določi skladno z veljavno metodologijo ([Žnidarič, 1990], [Žnidarič, 1992]). Ta temelji na analizi ugotovljenih poškodb posameznega mostu, ki jih identificiramo med pregledom ob­jekta. Poškodbe se za posamezne elemente objekta določajo ločeno, za skupno oceno stanja objekta ali njegovega konstrukcijskega sklopa pa se ocene posameznih elementov sklopa seštejejo. Tako na primer podporno konstrukcijo navadno sestavljajo vsaj temelji, oporniki in krila, lahko pa vsebuje tudi druge elemente. Vsak izmed elementov je lahko nepoškodovan, ima eno poškodbo ali več poškodb različnih tipov. Rating vsakega tipa poškodbe na vsakem elementu se določi kot mnogokratnik: m n R jk = ""B j KK 1 , k KK 2 , j , k K 3 , j , kK 4 , j , k , j =1 k =1 (2) VPLIV ŠT. VREDNOSTI VREDNOST konstr. material, M 1 armirani beton (AB) podnebje, Cl 1 celinsko (Ce) funkcija objekta, F 2 most (M), podvoz/nadvoz (P) konstr. sklop, Ks 3 podporna konstrukcija (Kpod),prekladna k. (Kpre),cestišče (Kces) kakovostno stanje, R 4 odlično, dobro, zadovoljivo, zadostno Preglednica 1•Izbrani vplivi in njihove vrednosti kjer je m število možnih vrst poškodb, n število elementov objekta, Bj osnovna vred­nost poškodbe ali napake j, ki izraža možne posledice poškodbe materiala na nosilnost, trajnost in uporabnost elementa, K1,k korekcij­ski faktor pomena elementa k, na katerem je poškodba j, za zanesljivost mostu kot celote, K2,j,k korekcijski faktor jakosti poškodbe j na ele mentu k, K3,j,k korekcijski faktor razširjenosti poškodbe j na elementu k, K4,j,k korekcijski faktor, ki poudari nujnost intervencije zaradi ogrožene varnosti, uporabnosti ali trajnosti elementa k ali mostu kot celote zaradi poškodbe j. Rating poškodovanosti posameznega kon­strukcijskega sklopa Kpod, Kpre, Kces se izračuna kot vsota ratingov njihovih posameznih ele­mentov: mn mn K = ""Rj,k = ""Bj KK1,k KK2, j,k KK3, j,kKK4, j,k j=1 k=1 j=1 k=1 (3) Korekcijske faktorje oziroma uteži K2,j,k, K3,j,k in K4,j,k določi pregledovalec v sklopu pregleda, medtem ko sta uteži Bj in K1,k odvisni le od tipa poškodbe in elementa, na katerem se je poškodba pojavila. Poškodbe Bj so ocenjene z vrednostmi od 1,0 do 5,0, odvisno od ne­varnosti tipa poškodbe na odpoved delovanja ali porušitev posameznega elementa ali kon­strukcije kot celote. Z oceno 1,0 so na primer ovrednotene kolesnice na cestišču, s 3,0 korozija jekla za armiranje, z oceno 5,0 pa pretrg kabla za prednapenjanje: Bj.[1,0; 2,0; 3,0; 4,0; 5,0] (4) Velikostni razred uteži K1,k je odvisen od pomembnosti elementa za nosilnost kon­strukcije. V primeru, da je to primarni nosilni element, ki mora vedno nositi svoj del obtežbe, je utež oz. relativna pomembnost večja kot v primeru sekundarnega nosilnega elementa, pri katerem se obtežba v primeru njegove odpovedi lahko prerazporedi na sosednje ele mente. Glede na pomembnost lahko K1,k zavzame vrednost: K1,k .[0,3; 0,7; 1,0] (5) Faktor jakosti poškodbe K2,j,k opisuje stadij poškodbe, ki je lahko začetni, progresivni, aktiv­ni ali kritični. Faktor ni odvisen od obravna­vanega elementa mostu, temveč od vrste poškodbe. Poškodbe so lahko po svoji naravi takšne, da se sčasoma bistveno ne večajo ter dolgoročno ne zmanjšujejo nosilnosti in trajnosti, lahko pa so velike in s tendenco večanja, ki bi lahko vodila v zmanjšanje nosil­nosti prizadetega elementa ali objekta kot celote. Faktor K2,j,k lahko zavzame vrednosti: K2,j,k .[0,4; 0,6; 0,8; 1,0] (6) S faktorjem razširjenosti poškodbe K3,j,k do­ločamo obseg (ali pogostost) pojavljanja poškodbe na določenem elementu objekta. Kjer tip poškodbe omogoča njeno površinsko vrednotenje z določitvijo razmerja med nepoškodovano in poškodovano površino, je vrednost faktorja določljiva z relativnim deležem površine. V določenih primerih, kot so na primer razpoke na krajnih opornikih, pa je izbira vrednosti faktorja prepuščena presoji pregledovalca, saj si z razmerjem med poškodovano in nepoškodovano površino ne moremo pomagati. Faktor K3,j,k lahko skladno z metodologijo zavzame vrednosti: K3,j,k .[0,5; 0,8; 1,0] (7) S faktorjem nujnosti intervencije K4,j,k najbolj vplivamo na rating posamezne poškodbe in s tem posledično tudi objekt kot celoto, saj so vrednosti tega faktorja lahko 1,0 (po­pravilo poškodbe ni nujno, saj zaradi nje ne bo zmanjšana trajnost, uporabnost ali varnost mostu), 3,0 (poškodbo je treba sani­rati čim prej, sicer je lahko v prihodnosti ogrožena nosilnost ali uporabnost ali trajnost mostu), 5,0 (poškodbo je treba sanirati takoj, ogrožena je nosilnost in trajnost mostu) in izjemoma tudi 10,0 (kadar zaradi poškodbe grozi nevarnost delne porušitve mostu). Zapis posamezne poškodbe v elektronski obliki je prikazan na sliki 1. 2.3 Pregled in urejanje analiziranih podatkov Predmet predstavljene raziskave so podatki o stanju objektov (ratingi), zajeti med rednimi in glavnimi pregledi mostov na državnih cestah v Republiki Sloveniji med letoma 1993 in 2012. Podatke o njih smo pridobili pri Direkciji RS za ceste, ki je upravljavec objektov, pri njihovi interpretaciji pa smo si med drugim pomagali tudi z zapisniki terenskih pregledov, ki jih za direkcijo RS za ceste že vrsto let opravlja Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o. Interpretacija nekaterih nizov podatkov je bila potrebna zaradi nekonsistentnih ocen obsega in/ali intenzivnosti poškodb nekaterih pregledoval­cev objektov. V analizirani bazi podatkov smo namreč iden­tificirali primere, ko je pregledovalec med Slika 1•Primer zapisa poškodbe v digitalni obliki (Vir: GI ZRMK, d. o. o.) pregledom v določenem letu ocenjeval stanje elementov izjemno konservativno ter zato več sicer nekritičnih poškodb ocenil za nevarne in potrebne čim prejšnjega popravila. Rating poškodovanosti za takšen objekt je posledično glede na predhodni pregled skokovito narasel. Preglede v naslednjih letih so opravljali drugi, morda bolj izkušeni pregledovalci ter objekt in njegove dele ponovno ocenili z nižjimi vrednostmi ratingov poškodovanosti, ki so bili bolj skladni z vrednostmi predhodnih let. Kljub temu so vrednosti zapisanih ratingov slabše opravljenega oziroma ocenjenega pregleda v bazi podatkov ostale. V tovrstnih primerih so časovni trendi oz. spreminjanje ocene stanja objekta (in/ali njegovih delov) sčasoma ne­realni, kar je treba v analizi upoštevati. Tudi ob visoki usposobljenosti pregledovalcev za izvedbo pregledov in oceno stanja objektov bodo pri njihovih ocenah vedno obstajale določene razlike. Pregledi so skoraj izključno vizualni, kar pomeni, da je ocena do določene mere subjektivna ([Gattulli, 2005], [Tenžera, 2012]). Vendar ta odstopanja ne smejo biti prevelika, drugače analiziramo nezanesljive podatke. Da bi izločili podatke, ki močno odstopajo od sicer identificiranih trendov, smo v naslednjem koraku opravili sistematični pre­gled in urejanje podatkov. Da bi identificirali prej opisane podatkovne nize, smo za posamezne konstrukcijske sklo pe analiziranih objektov najprej določili hitrost propadanja (oz. naraščanje ratinga poškodovanosti z leti) z metodo linearne re­gresije (slika 2). Posameznemu objektu smo za vsako leto (xt) določili vrednost ratinga (yt,lin) z izrazom: y = a + b K x , t , lin t (8) kjer parametra a in b (hitrost propadanja) določimo z metodo najmanjših kvadratov: s "( xt -x) 2 K ( yt -y) 2 t =1 b = (9) p 2 "( xt -x) , t =1 a = y -b K x xt je leto izvedbe pregleda in yt vrednost ratinga poškodovanosti v letu t, x = 1 K " s xt 1s s t =1 in y = K " yt ter s število podatkovnih točk. s t =1 VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MOSTOV•Matej Kušar, Jana Šelih regresijska premica za objekt GO0160 26 r a t 20 22 24 i n g 14 16 18 12 10 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 leto izvedbe pregleda Slika 2•Primer določitve regresijske premice za rating poškodovanosti mostu s šifro GO0160 Za vse objekte smo izračunali standardno napako vrednosti dejanskih ratingov glede na vrednosti ratingov, napovedane ob pomoči izrazov (8) in (9). Izračun je bil narejen za konstrukcijske sklope vseh obravnavanih ob­jektov. Enačba za standardno napako (SE) napovedane vrednosti yt,lin je: s 2 s " ( x t -x ) K ( y t -y ) 1 2 t =1 SE = K " ( y t -y ) -s ( s -2 ) t =1 2 " ( x t -x ) t =1 (10) V primerih, ko je vrednost standardne napake nizka, privzamemo, da so podatki zanesljivi, zato jih lahko uporabljamo za nadaljnje ana­lize. V primerih, ko je standardna napaka za posamezni niz podatkov visoka, pa vse­buje niz enega ali več podatkov, ki izrazito odstopajo od splošnega trenda, ki ga niz sicer izkazuje. V tem primeru so nekateri podatki verjetno nepravilni (ne ustrezajo dejanskemu stanju) in zato vidno vplivajo na potek regresij­ske premice, ki opisuje hitrost propadanja. Posamezni podatkovni niz smo ocenili za zanesljivega, če je bil izpolnjen pogoj: SE< 0 , 3 (11) y V primerih, ko pogoj ni bil izpolnjen, smo z namenom izboljšanja zanesljivosti rezultatov regresijskih premic iz posameznega niza po­datkov odstranili tisto vrednost yt, ki je najbolj vplivala na velikost standardne napake niza oziroma se je ta po odstranitvi vrednosti yt najbolj zmanjšala. Zagotoviti želimo, a) da posamezni niz podatkov nima več kot enega nezanesljivega podatka in b) da odstranitev tega podatka vidno zniža (za vsaj 30 %) izhodiščno vrednost standardne napake. Zato smo predpisali pogoj: 1 , 3 K ( SE1 y ) < ( SE 0 y ) , (12) kjer je SE1 standardna napaka po odstra­njenem podatku, ki najbolj izstopa, SE0 pa izhodiščna vrednost standardne napake pri vseh upoštevanih podatkih v nizu. Če pogoj (12) ni izpolnjen, je nezanesljivih vrednosti v nizu podatkov več. V tovrstnih primerih odstranitev enega samega podatka v nizu ne bi bistveno vplivala na rezultate analize, odstranitev več podatkov pa bi pomenila pre­velik poseg v zbirko podatkov in s tem vpliv na končni rezultat. Zato takšnih nizov podatkov v nadaljnjih analizah nismo upoštevali. Z izvedbo opisanega postopka smo bistveno izboljšali zanesljivost podatkov, ki smo jih uporabili za nadaljnjo analizo. Na sliki 3 so prikazane vrednosti ratingov za šest ob­jektov na celjskem območju, na katerih je bilo med letoma 1994 in 2011 opravljenih devet rednih in glavnih pregledov. Vidimo lahko, da je leta 2006 izvajalec pregledov vsem mostovom določil izjemno visoke vred­nosti ratingov poškodovanosti, ki so vidno odstopale od trenda vrednosti tako preteklih kot tudi kasnejših pregledov. Z uporabo zgoraj opisanega postopka in enačb smo vrednosti za leto 2006 iz obravnavanih nizov podatkov izločili, s tem pa vrednosti standardnih napak bistveno znižali (posameznim nizom, glede na njihovo izhodiščno vrednost, tudi do 70 %). Slika 3•Primeri naraščanja ratinga poškodovanosti za 6 objektov med letoma 1993 in 2011 po odstranitvi skupine podatkov (v letu 2006), ki najbolj odstopajo od regresijske premice Kot smo opisali, smo analizirali vse nize podatkov. Primer niza podatkov za vse tri kon­strukcijske sklope izbranega mostu z oznako GO0016 je prikazan v preglednici 2. Izmed skupno 4956 analiziranih nizov jih je le 52 % izpolnilo pogoj enačbe (11), medtem ko so preostali nizi imeli vsaj en po podatek, ki je izrazito odstopal od regresijske premice. Po odstranitvi najbolj nezanesljivega podatka je zadostilo pogoju enačbe (12) nadaljnjih 41 % nizov, medtem ko preostalih 7 % bodisi ni izpolnilo nobenega izmed pogojev ali pa je niz podatkov po odstranitvi postal prekratek (manj kot tri podatkovne točke) za nadaljnjo analizo. 2.4 Določitev povprečne letne stopnje propadanja Izmed 1282 mostov na slovenskih državnih cestah je 899 armiranobetonskih mostov in 150 armiranobetonskih podvozov in nad­vozov. Ti večinoma stojijo v celinskem pod­nebnem pasu, medtem ko je manjši del v primorskem ali alpskem podnebnem pasu. V zadnje omenjenem podnebnem pasu stoji le 11 nadvozov in podvozov, medtem ko jih je na območju primorskega podnebja 35, kar je premajhno število za izvedbo ustrezne ana­lize podatkov. Zato smo analizirali podatke za 708 mostov ter 100 podvozov in nadvozov z območja celinskega podnebja. Za izbrane objekte smo nizom ratingov poškodovanosti določili regresijske premice za posamezne konstrukcijske sklope, pri čemer smo analizirali le nize, ki so zadostili enačbama (11) ali (12). Iskali smo naklon premic b, ki nam dejansko poda povprečno letno stopnjo večanja poškodovanosti po­sameznega niza podatkov p. Naklon premic b določimo z izrazom: s " -ppt xx , )( -K ppt yy . )( p b = =t 1 s , (13) " -ppt xx 2 , )( =t 1 kjer je xp,t leto izvedbe pregleda in yp,t vrednost ratinga poškodovanosti v letu t za niz p, xp in yp pa sta njuni srednji vrednosti. Po izračunu povprečne letne stopnje večanja poškodovanosti posameznih nizov podatkov smo nizom z enakimi kombinacijami vplivov določili povprečno hitrost večanja b: r "b p , i i =1 b ( M , Cl , F , Ks , R ) = (14) r r = r ( M , Cl , F , Ks , R ) , (15) kjer je r število nizov z enako kombinacijo vplivov. Meje kakovostnih stanj objektov Rsmo določili s povprečnim ratingom poškodovanosti nizov v analiziranem obdobju. Intervale kakovost­nih stanj smo za posamezne konstrukcijske sklope določili različno, kot je razvidno tudi iz preglednice 3. Zgornjo mejo še zadovoljivega SIFRA OBJEKTA GRADNJA REKONSTR. PREGLED OCENA RATING SPODNJE RATING PREKLADE RATING CESTIŠČA RATING OPREME RATING SKUPNI GO0016 1946 1994 4 3,89 1,10 0,32 0,25 5,56 GO0016 1946 1996 4 4,41 0,20 0,00 0,40 5,01 GO0016 1946 2000 4 4,136 0,00 0,00 0,45 4,586 GO0016 1946 2003 4 4,246 0,20 1,04 0,45 5,936 GO0016 1946 2005 4 5,106 2,98 2,248 0,45 10,784 GO0016 1946 2007 3 6,902 3,58 2,108 0,58 13,17 GO0016 1946 2009 3 6,902 3,58 2,204 0,58 13,266 GO0016 1946 2011 3 10,104 3,58 2,004 0,48 16,168 Preglednica 2•Primer izpisa ratingov iz baze podatkov za objekt GO0016 (vir: DRSI) VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MOSTOV•Matej Kušar, Jana Šelih podnebje funkcija konstrukcijski sklop povp. rating poškodovanosti število analiziranih k. sklopov letni prirastek poškodovanosti celinsko podvoz ali nadvoz podporna konstrukcija 0~3 39 0,14 3~6 44 0,17 6~9 11 0,22 9~12 6 0,77 prekladna konstr. 0~3 49 0,10 3~6 25 0,28 6~9 11 0,50 9~12 12 0,55 cestišče 0~2 34 0,11 2~4 39 0,20 4~6 20 0,31 6~8 6 0,76 most podporna konstrukcija 0~3 168 0,15 3~6 258 0,25 6~9 170 0,40 9~12 111 0,79 prekladna konstr. 0~3 289 0,11 3~6 177 0,26 6~9 110 0,39 9~12 106 0,80 cestišče 0~2 251 0,10 2~4 282 0,22 4~6 113 0,31 6~8 58 0,48 kakovostnega stanja smo za posamezni sklop določili pri tisti povprečni vrednosti ratinga poškodovanosti, pri kateri po presoji pregle­dovalcev s čezmerno hitrostjo propadajo ma­terial in s tem vgrajeni elementi. Za cestišče je to vrednost 6, za podporno konstrukcijo in prekladno konstrukcijo 9. Posledično so za sklop cestišča izbrani intervali kakovostnih stanj dolgi dve enoti ratinga poškodovanosti, za spodnjo in zgornjo konstrukcijo pa tri enote. Na opisani način smo za vse kombinacije obravnavanih vplivov dobili vrednosti letnih stopenj slabšanje stanja objekta (preglednica 3). Za potrebe nadaljnje analize smo dobljene rezultate uporabili za izračun časa, ki ga nov objekt, ki je izpostavljen izbrani kombinaciji vplivov, potrebuje za dosego določene stopnje poškodovanosti. Čas smo določili kot odvisno spremenljivko stopnje poškodovanosti (R) in ga definirali z odsekoma linearno funkcijo: – za cestišče: R R R b[0,2) b[2,4) - [0,2); b[0,2) 2 R R b[0,2) b[2,4) b[4,6) - + [2,4) ; (16) t(R) = 2 2 4 R R b[0,2) b[2,4) b[4,6) b[6,8) - ++ [4,6); 2 2 6 R . – za podporno konstrukcijo in prekladno kon­ strukcijo: +++ [6,8); R R [0,3) ; Preglednica 3•Povprečni letni prirastki poškodovanosti objektov na območjih celinskega podnebja b[0,3) 3 R 3 R -+ [3,6); b[0,3) b[3,6) t(R) = 3 3R 6 R - ++ [6,9); b[0,3) b[3,6) b[6,9) 33 3R 9 R - [9,12) +++ ; b[0,3) b[3,6) b[6,9) b[9,12) (17) Vrednosti t (R), ki jih določimo z enačbama (16) in (17), lahko prikažemo v obliki diagra­mov. Ti podajajo čas, potreben za povečanje stopnje poškodovanosti od časa, ko je bil zgrajen, do izbrane vnaprej določene vred­nosti, v odvisnosti od kombinacije vplivov, ki veljajo za posamezni obravnavani objekt. Ker so koeficienti b določeni kot povprečne vrednosti hitrosti propadanja na pripadajočih intervalih, vsebuje določitev časov ob pomoči izrazov (16) in (17) določeno negotovost, ki se ji zaradi narave obstoječega načina pridobivanja podatkov o stanju objektov ne moremo izogniti.Slika 4•Primerjava rezultatov v primeru analize podatkov s 4 in 8 intervali 2.5 Možnost zmanjšanja negotovosti rezultatov Da bi zmanjšali negotovost rezultatov, smo ugotavljali učinek zgostitve inter valov na končni rezultat. To smo preverili za prekladne konstrukcije mostov, kjer je število analiziranih podatkovnih nizov največje. Število intervalov smo povečali s 4, ki jih obravnava enačba (17), na 8 in s tem dolžino posameznega intervala zmanjšali s 3 na 1,5 enote. Način izračuna je ostal enak. Izkazalo se je, da so re­zultati povsem primerljivi (slika 4), saj doseže prekladna konstrukcija z izbrano kombinacijo vplivov rating poškodovanosti 12: v primeru analize s 4 intervali v 51 letih, v primeru ana­lize podatkov z 8 intervali pa v 53 letih. Zgostitev intervalov pa ima lahko na kakovost rezultatov tudi negativne učinke. V primeru majh­nega števila podatkovnih nizov za katero izmed izbranih kombinacij vplivov lahko že en nekon­sistenten podatkovni niz bistveno spremeni izračunano hitrost večanja poškodovanosti ter s tem vpliva na končni rezultat. Ker imamo za analiziranje nadvozov in podvozov na raz­polago dokaj majhno število podatkov, bi zgostitev intervalov lahko zmanjšala kakovost oziroma zanesljivost rezultatov. Zato smo se odločili, da podatke za vse analizirane objekte razvrstimo zgolj v štiri kakovostna stanja, kot je bilo predstavljeno v poglavju 2.1. Na podlagi narejene analize podatkov smo določili pričakovani potek propadanja anali­ziranih tipov mostov. Rezultati kažejo (slika 5), da prisotnost tekoče vode pod objekti vidno vpliva le na hitrost propadanja sestavnih ele­mentov podporne konstrukcije. Ti pri mostovih zaradi neposrednega stika z vodo in z njo po­vezane erozije, abrazije in mehanskih udarcev propadajo hitreje kot podporne konstrukcije nadvozov in podvozov, pri katerih naštetih zunanjih vplivov ni. Analiza nadalje kaže, da dosežejo te podporne konstrukcije mejno stopnjo poškodovanosti, ki smo jo določili pri vrednosti ratinga poškodovanosti 12, približno 35 % počasneje kot podkonstukcije mostov. Iz dobljenih rezultatov ugotavljamo tudi, da propadajo prekladne konstrukcije obeh vrst obravnavanih objektov z enako hitrostjo in ne glede na njihovo kakovostno stanje. Vpliv tekoče vode pod mostovi (ki se lahko odrazi kot povišana stopnja vlažnosti ozračja) torej na hitrost propadanja teh konstrukcij nima vidnega vpliva. Cestišče je edini od obravnavanih konstruk­cijskih sklopov, ki je neposredno izpostavljen prometni obtežbi. Kot smo navedli že uvo­doma [Kušar, 2014], pa ta ne vpliva na hitrost propadanja elementov cestišča. Atmosferski vplivi kot prevladujoč dejavnik propadanja delujejo na cestiščne elemente mostov, nad­vozov in podvozov enako, zato oboji izkazu­jejo enak trend propadanja. Trend se začne razlikovati šele, ko stopnja poškodovanosti preseže vrednost 6, vendar lahko to opažanje pripišemo majhnemu številu analiziranih cestišč nadvozov in podvozov. Analizirali smo namreč lahko le 6 objektov s takšno kom­binacijo vplivov (preglednica 3), zaradi česar so ti rezultati manj zanesljivi, kar moramo pri njihovi interpretaciji upoštevati. Iz diagramov na sliki 5 je razvidno, da se z večanjem stopnje poškodovanosti vseh kon­strukcijskih sklopov veča tudi hitrost njihovega VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MOSTOV•Matej Kušar, Jana Šelih nadaljnjega propadanja. To v splošnem velja 2005], [Moncmanova, 2007]), za predstav­za vse vrste gradbenih objektov, kar potrju-ljeno analizo pa pomeni določeno potrditev, jejo tudi druge raziskave ([Akgul, 2005], [Li, da dobljeni rezultati, tudi v primeru manj Za učinkovito upravljanje mostov jih moramo redno spremljati, analizirati njihovo stanje in ukrepati na osnovi dobljenih rezultatov. Pri tem je v veliko pomoč ustrezno strukturirana zbirka podatkov, s katero lahko ocenimo trende spreminjanja stanja objektov kot celot in njihovih posameznih delov s časom. Predstavljena analiza obravnava podatke, zajete med rednimi in glavnimi pregledi mostov, podvozov in nadvozov na sloven­skih državnih cestah v 20-letnem obdob­ju. Kot končni rezultat poda dobo, v ka­teri posamezni objekt ali njegov konstruk­cijski sklop v povprečju doseže določen rating poškodovanosti, v odvisnosti od značilnosti tega objekta in trenutnega ra­tinga poškodovanosti. S tem lahko dokaj zanesljivo določimo tudi pričakovani proces nadaljnjega propadanja za vse obravnavane tipe mostov. Hkrati lahko določimo, s kakšno intenziteto posamezni vplivi učinkujejo na hitrost propadanja. zanesljivih vhodnih podatkov, verodostojno odražajo trende propadanja premostitvenih konstrukcij. Prisotnost vode pod mostovi vidno vpliva na hitrost propadanja elementov njihove podporne konstrukcije. Analiza podatkov je pokazala, da dosežemo mejno stopnjo poškodovanosti podporne konstrukcije armi­ranobetonskih mostov 35 % hitreje kot pri armiranobetonskih podvozih in nadvozih. Hkrati pa elementi prekladne konstrukcije in cestišča propadajo enako hitro pri vseh tipih armiranobetonskih objektov. Ugotovitve oprav­ljene analize bi upravljavci objektov lahko upoštevali pri oblikovanju prednostnih list ob­jektov za sanacijo, kjer bi poleg obstoječega stanja objektov upoštevali tudi trend njihovega pričakovanega nadaljnjega propadanja. Zahvaljujeva se Direkciji Republike Slovenije podatkov in Gradbenemu inštitutu ZRMK, kjer sko opremo in pridobljeno strokovno znanje za infrastrukturo za dostop do analiziranih je prvi avtor večinsko zaposlen, za program-iz tematike članka. Akgul, F., Frangopol, D. M., Lifetime performance analysis of existing reinforced concrete bridges II: Application. Journal of infrastructure systems, Vol. 11, (2), 129 –141, 2005. Gattulli, V., Chiaramonte, L., Condition Assessment by visual inspection for a Bridge Management System, Computer-Aided Civil and Infrastructure Engineering, Vol. 20, 95 –107, 2005. Kušar, M., Razvoj sistema za upravljanje s premostitvenimi objekti na cestah in avtocestah. Doktorsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 143, 2014. Moncmanova, A., Environmental deterioration of materials. WIT Press, Southampton, 312, 2007. Li, C. Q., Melchers, R.E., Time-dependent risk assessment of structural deterioration caused by reinforcement corrosion. ACI structural journal, Vol. 102, (5,) 754–762, 2005. Tenžera, D., Puž, G., Radić, J., Visual inspection in evaluation of bridge condition. Građevinar, Vol. 64, 717–726, 2012. Woodward, R. J., Cullington, D. W., Daly, A. F., Vassie, P. R., Haardt, P., Kashner, R., Astudillo, R., Velando, C., Godart, B., Cremona, C., Mahut, B., Raharinaivo, A., Lau, Markey, I., Bevc, L., Peruš, I., Bridge management systems: Extended review of existing systems and outline framework for a European system. BRIME PL97-2220, 227, 2001. Yanev, B., Richards, G., Designing Bridge Maintenance on the Network and Project Levels. Structure and Infrastructure Engineering, Vol. 9, 349–363, 2013. Žnidarič, J., Terčelj, S., Marolt, J.: Določitev standardov uporabnosti cestnih mostov – številčna ocena stanja mostov – rating. Ljubljana. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij ZRMK, 50, 1990. Žnidarič, J., Bevc, L., Capuder, F., Marolt, J., Srpčič, J., Terčelj, S., Žnidarič, A., Vojska, J., Vrednotenje varnosti cestnih mostov (Inženirske osnove za računalniško obdelavo poročil o pregledu mostov), Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij ZRMK, 43, 1992. Žnidarič, J., Določanje ratinga betonske konstrukcije pri cestnih mostovih in viaduktih. Vzdrževanje, zaščita in popravila betonskih konstrukcij, Zbornik referatov, Lipica, 9.–10. marec 2006, 43–51, 2006a. Žnidarič, A., Lavrič, I., Pagon, E., Optimizirano vrednotenje mostnih konstrukcij – zaključki projekta SAMARIS. 8, Slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, 25.–27. oktober 2006, 879–886, 2006b. OPTIMIZACIJA JEKLENE GLADKE STENSKE OBLOGE VISOKOTLAČNEGA CEVOVODA OPTIMIZATION OF STEEL LINER FOR HIGH-PRESSURE PENSTOCK prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. grad. Znanstveni članek stojan.kravanja@um.si UDK 519.853:621.643.2-034.14 Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Povzetek l Članek obravnava optimizacijo jeklene gladke stenske obloge visokotlačnega cevovoda, vgrajenega v izvrtan predor v hribino. Cevovod je obravnavan kot jeklena obloga brez sodelovanja hribine in okoliškega betona. Dimenzioniran je kot samonosilna jeklena cilindrična lupina brez ojačitvenih reber. Optimizacija je izvedena z nelinearnim programiranjem, NLP. Za optimizacijo je bil modeliran optimizacijski model PIPEOPT. Masna namenska funkcija jeklenega cevovoda je podvržena sistemu (ne)linearnih (ne)enačb iz statične analize in dimenzioniranja cevovoda v skladu s priporočili C.E.C.T. Na koncu članka je predstavljen primer optimizacije visokotlačnega cevovoda črpalne hidroelektrarne Kozjak z nelinearnim programiranjem, NLP. Ključne besede: optimizacija, nelinearno programiranje, NLP, visokotlačni cevovod, gladka jeklena obloga Summar y l The paper presents the optimization of a steel liner for the high-pressure penstock, built in a bored tunnel. The penstock is designed without collaboration of the surrounding concrete and rock. The penstock is designed to be self-resistant liner without stiffener rings. The optimization was performed by the non-linear programming (NLP) approa ch. For this purpose, the NLP optimization model PIPEOPT was developed. The model comprises the mass objective function, which is subjected to design and dimen­sioning constraints. The dimensioning constraints were defined according to C.E.C.T. Recommendations. Practical example of the NLP penstock optimization for the Pump Hydropower Plant Kozjak, Slovenia, is presented at the end of the paper. Key words: optimization, non-linear programming, NLP, high-pressure penstock, steel liner strošek jeklene obloge več kot 5-krat višji od skupnega stroška vrtanja v hribino, injektiranja in vgradnje okoliškega betona. Za optimiza­cijo smo modelirali (programirali) optimiza­Članek opisuje optimizacijo gladke stenske leni cevovod je v tem primeru dimenzioniran cijski model PIPEOPT jeklene cevne obloge, obloge jeklenega visokotlačnega cevovoda, kot samonosilna jeklena cilindrična lupina s katerim smo minimirali namensko funkcijo vgrajenega v izvrtani predor v hribino. Tovrstni brez ojačitvenih reber. – maso cevne obloge, podvrženo pogojem visokotlačni cevovodi dovajajo vodo pod vi-Ker so enačbe nosilnosti, napetosti in defor-nosilnosti, napetosti in deformacij, poznanih sokim tlakom v črpalne hidroelektrarne za macij pri izračunu jeklene stenske obloge ne-iz statike cevovoda. Optimizacijski model je proizvodnjo električne energije. V članku linearne, smo pri optimizaciji nosilne konstruk-zapisan v splošni obliki, zato ga lahko upora­je prikazan način, ko visokotlačni cevovod cije uporabili nelinearno programiranje, NLP. bimo za optimizacijo kateregakoli cevovoda obravnavamo kot cevno jekleno oblogo brez Optimirali smo maso jeklene stene cevovoda, tega tipa. Treba je podati vhodne podatke, sodelovanja hribine in okoliškega betona. Jek-kar za idejni projekt več kot zadošča, saj je kot so premer cevi, notranji in zunanji tlak na OPTIMIZACIJA JEKLENE GLADKE STENSKE OBLOGE VISOKOTLAČNEGA CEVOVODA•Stojan Kravanja cev, materialne karakteristike jekla (napetost tečenja) in dolžina cevnega odseka. Potem ko je z iteracijskim postopkom nelinearnega pro­gramiranja avtomatsko izračunana najmanjša možna masa cevovoda, je izračunana tudi de­belina stene cevi. Konkretno smo razviti model uporabili tudi pri optimizaciji visokotlačnega cevovoda črpalne hidroelektrarne Kozjak. Jeklene cevovode obravnava Evrokod 3 ([EN, 2001], [EN, 2007]), in sicer v dveh privzetih standardih: SIST EN 1993-4-3:2007; Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij-4-3.del: Cevovodi in SIST EN 1993-1-6:2007; Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij-1-6.del: Trd­nost in stabilnost lupinastih konstrukcij. Prvi standard podaja samo določena splošna izhodišča za dimenzioniranje cevovodov, vendar konkretno ne obravnava cevovodov, vbetoniranih v predore. Vgrajene cevovode v predorih, kakršni se gradijo za hidroelektrarne, obravnavajo priporočila C.E.C.T. [C.E.C.T., 1979]. Ta priporočila obravnavajo tudi prob­lem obbetoniranih cevovodov v kamenini, kjer pri odpornosti cevovoda proti zunanjemu tlaku sodelujeta tudi okoliški beton in kamenina. To teorijo so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvili Amstutz [Amstutz, 1950], Koll­brunner in Milosavljević [Kollbrunner, 1956] na osnovi dognanj Timoshenka [Timoshenko, 1940]. Veliko uspešnih aplikacij, tj. vgrajenih cevovodov v predorih, je bilo dimenzioniranih in projektiranih po priporočilih C.E.C.T. V Sloveniji je imelo več desetletij vodilno vlogo pri projektiranju tovrstnih cevovodov podjetje Metalna Maribor. Tudi pionir razvoja teorije odpornosti cevovoda proti zunanjemu tlaku inž. S. Milosavljević je bil projektant konstrukcij v Metalni. Metalna je zgradila nekaj najbolj 2.1 NLP – modelna formulacija Pri optimiranju konstrukcije jeklene stene visokotlačnega cevovoda smo uporabili neli­nearno programiranje, NLP. Problem nelinear­nega programiranja (NLP) zapišemo v nasled­nji obliki: min z =f () x p.p.: h()x =0 (NLP) ()=0 h x ().0 g x Ax .a nUP x .X = {x.x .R , x LO .x .x } V zgornji formulaciji pomeni x vektor zveznih spremenljivk, definiranih znotraj svojih spod­njih mej xLO in zgornjih mej xUP. Nelinearna namenska funkcija je določena z izrazom f(x). Izraz h(x) = 0 predstavlja sistem neli­izdelan tudi takrat drugi največji razdelilnik na svetu dolžine 80,7 m, z vstopnim premerom 11,20 m, izstopnim premerom 6,00 m, obre­menjenim z vodnim tlakom 120 m, tj. 12 barov. Debeline jeklene stene znašajo od 20 do 36 mm. Vodilni konstruktor cevovoda je bil inž. Janez Raztresen, razdelilnika pa prof. dr. Janez Kramar. Verjetno so Japonci najboljši metalurgi na svetu, izumili so kar nekaj jekel visoke trdnosti z drobnozrnato strukturo in dobro varivostjo, iz katerih smo izdelovali jeklene konstruk­cije večjih dimenzij in obremenitev. Pri iz­gradnji stene visokotlačnega cevovoda prej omenjene hidroelektrarne Bajine Bašte je bilo uporabljeno japonsko jeklo HT780 z natezno trdnostjo 780 N/mm2 [Horikawa, 2009], pri izdelavi manj obremenjenega, vendar dimen­zijsko izjemnega cevovoda, Chiew Larn na Tajskem, pa japonsko jeklo SHT50A z natezno trdnostjo 500 N/mm2 . Japonci so pri gradnji cevovoda hidroelek­trarne Kannagawa (Tokio Electric Power Co.), ki je začela delovati leta 2005, uporabili ter­momehansko obdelano jeklo visoke trdnosti HT950 [Horikawa, 2009] z natezno trdnostjo 950 N/mm2. Elektrarna ima moč 2800 MW. Jekleni cevovod premera 4,60 m in višinske razlike 653 m je obremenjen z največjim vodnim tlakom 1079 m (107,9 barov), ki vključuje hidrodinamični tlak vodnega udara. 2330 ton jekla HT950 je bilo uporabljenega za steno cevi v debelinah do 94 mm. Omeniti velja, da je jeklo visoke trdnosti HT950 v letih 1988–1989 bilo najprej uporabljeno pri grad­nji visečega mostu Akashi Kaikyo, mostu z največjim razponom na svetu: 1991 m [Miki, 1998]. nearnih pogojnih enačb, izraz g(x) .0 pa si­stem ne linearnih pogojnih neenačb. Matrična neenačba Ax .a določa sistem linearnih enačb in neenačb. Vse funkcije f(x), h(x) in g(x) so nelinearne, zvezne in zvezno od­vedljive. Učinkovitejše metode rešujejo NLP-problem z neposredno zadostitvijo Karush­Kuhn-Tuckerjevega pogoja. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja sta Kuhn in Tucker [Kuhn, 1951] predla­gala matematična izraza za potrebni in za­dostni pogoj optimalnosti rešitve problema neli nearnega programiranja (Non-linear Pro­gramming, NLP). Pozneje se je ugotovilo, da je bil Kuhn-Tuckerjev teorem dokazan že dvakrat pred njunim prispevkom: prvič leta 1939 v magistrskem delu Karusha [Karush, znanih cevovodov na svetu. Leta 1979 je Metalna dokončala izgradnjo 1400 m dolgega visokotlačnega cevovoda za hidroelektrarno Bajino Bašto v Srbiji. Cevovod ima v zgor­njem delu premer 6,30 m, v spodnjem delu pa 4,20 m. Največji vodni tlak na spodnjem delu znaša 950 m vodnega stolpca, tj. 95 barov. Konstruktor inž. Janez Raztresen je dimenzio niral jekleno steno cevovoda debe­lin od 43 mm do 49 mm v razcepu. Objekt je še danes velika svetovna referenca. Leta 1985 so konstruktorji Metalne sprojektirali in izdelali tlačni cevovod Chiew Larn, Tajska, premera 11,20 m in debeline 20 mm, ki je še danes uvrščen med največje cevovode na svetu [Kravanja, 1988]. Za to elektrarno je bil 1939] na Univerzi v Chicagu, katerega izsledki niso bili nikoli objavljeni; in drugič v raziskavi Johna, katere izsledki so bili za objavo v reviji Duke Mathematical Journal prvotno zavrnjeni, pozneje pa objavljeni v zbirki študij in razprav [John, 1948]. Najpomembnejše metode nelinearnega pro­gramiranja so: – metoda reduciranega gradienta (Reduced Gradient Method, RG) [Wolfe, 1967], – posplošena metoda reduciranega gradien­ta (Generalized Reduced Gradient Method, GRG) [Abadie, 1969], – razširjeni Lagrangian (Augmented Lagran­gian, AL) ([Powell, 1978], [Hestenes, 1969] ter – zaporedno kvadratno programiranje (Suc­cessive Quadratic Programming, SQP) [Powell, 1978]. Za prvi prispevek na področju optimiranja konstrukcij z NLP večina strokovnjakov ome­nja članek Schmita [Schmit, 1960]. Številni avtor ji omenjajo metode optimalnih kriterijev (Optimality Criteria Methods, OC), kjer so Karush-Kuhn-Tuckerjevi pogoji optimalnosti nelinearnega programiranja kombinirani z Lagrangejevimi množitelji. S Karush-Kuhn-Tuckerjevimi pogoji se zagotovijo zahteve za optimalno rešitev, z Lagrangejevimi množitelji pa se vključijo omejitve optimizacijskega pro­blema. Komercialni računalniški programi so NPSOL za SQP, MINOS za RG, programi GRG2, LSGRG, CONOPT za GRG in LANCELOT za AL itd. 2.2 NLP – optimizacijski model PIPEOPT Za optimizacijo gladke jeklene cevne obloge brez reber smo v skladu z gornjo NLP-formu­lacijo modelirali optimizacijski model PIPEOPT (PIPE OPTimization). Model smo zapisali v višjem algebrajskem modelnem jeziku GAMS (General Algebraic Modelling System) [Brooke, 1988]. Model sestavljajo vhodni podatki (ska­larji), spremenljivke in namenska funkcija, ki je podvržena sistemu linearnih in nelinearnih enačb in neenačb. Skalarji, vhodni podatki, so premer cevi D, notranji tlak pin, zunanji tlak pex na cev, nape­tost tečenja jekla fy, dolžina cevnega odseka Lsect, faktor varnosti na notranji tlak Cip, faktor varnosti na zunanji tlak Cep, korozijski dodatek cor itd. Medtem ko smo za zvezne spremen­ljivke x definirali debelino stene cevovoda t, obodno normalno napetost .N in kritično napetost v steni p-i , smo v množico pogoj­ cr nih neenačb in enačb h(x) in g(x) zapisali sistem linearnih in nelinearnih (ne)enačb iz statične analize in dimenzioniranja konstruk­ cije cevovoda v skladu s priporočili C.E.C.T. [C.E.C.T., 1979]. V glavnem ločimo dva merodajna obtežna pri­mera izračuna jeklene konstrukcije cevovoda, obbetoniranega v predoru: – izračun jeklene obloge na notranji tlak, kjer poleg hidrostatičnega tlaka mirujoče vode upoštevamo še hidrodinamični vpliv prehod­nih pojavov (vodni udar), brez upoštevanja zunanjega tlaka na cev, – izračun jeklene obloge na zunanji tlak podzemne vode (višina terena nad cevjo) pri praznem cevovodu. 2.2.1 Namenska funkcija mase jeklenega cevovoda Namenska funkcija f definira maso jeklene stene visokotlačnega cevovoda obravna­vanega dolžinskega odseka: masa = w·t·(2R+t)·p·Lsect (1) t debelina stene cevovoda R notranji radij cevi (D/2) . volumska masa jekla Lsect dolžina odseka cevovoda 2.2.2 Pogojne enačbe modela dimenzioniranja na notranji tlak Jeklena cev se ob znatnem notranjem tlaku pin radialno raztegne in nasloni na okoliški be-ton v predoru. Pri tem beton prej me določeni del obtežbe. Dejansko imamo opravka s sovprežno konstrukcijo, sestavljeno iz treh različnih materialov: jekla, betona in kame-nine. Ugotovljeno je, da okoliški beton in kame­nina prenašata najmanj 15 do 20 % skupne obtežbe notra njega tlaka, če imamo opravka s trdo in kompaktno kamenino. Ne Evrokod in ne priporočila C.E.C.T. ne predvidevajo prevzema tega dela obtežbe notranjega tlaka na ka­menino. K tej problematiki lahko pristopimo tako, da v računski analizi nosilnosti jeklenega cevovoda upoštevamo dvoosno napetostno stanje, s čimer zmanjšamo primerjalne na­petosti. Inženirji pri dimenzioniranju na notranji tlak v predorih vgrajenih cevnih lupin večinoma ne upoštevajo dvoosnega napetostnega stanja, ki zmanjša napetost v lupini za 11 %. Notranji tlak ima namreč tendenco jekleno cevno lupi­no radialno raztegovati, pri čemer bi se prosta cev v vzdolžni smeri skrajšala. To skrajšanje okoliški beton in kamenina preprečita, zato se poleg obodnih nateznih napetosti v steni lupine .. pojavijo še vzdolžne natezne nape­tosti .x zaradi preprečene deformacije (kon­trakcije). Dvoosnega napetostnega stanja ne smemo računati na mestih, kjer ni hribine (na začetku in koncu cevovoda), in na mestih razpokane kamenine. Obodna napetost .. v steni cevi se izračuna po formuli: R ..= pin · (2) e pin vrednost notranjega tlaka R notranji radij cevi e debelina stene cevi, zmanjšana za korozij­ ski dodatek cor Vzdolžna napetost .x: . = .·. = 0,3·. (3) x . . . = 0,3 Poissonov koeficient Von Misesova primerjalna napetost v steni cevi pri dvoosnem napetostnem stanju: . eq = .2 x +.. 2 -. x ·.. = 2 2 = (0,3 ·. ) +. -(0,3 ·. )·. = .. .. = 0,89.. (4) Ta napetost, povečana s faktorjem varnosti za notranji tlak Cip, mora biti manjša od napetosti tečenja fy izbranega materiala jekla: C ·. . f (5) ip eq y Cip ·0,89 ·.. .f y (6) C ·0,89 ·p ·R .f (7) ip in y e Cip = 1,50 faktor varnosti za notranji tlak Iz česar izračunamo najmanjšo teoretično debelino cevi e: 0,89 ·Cip ·pin ·R e . (8) f y in najmanjšo potrebno debelino cevi tmin z upoštevanjem korozijskega dodatka cor: t = e + cor (9) 0,89 ·C ·p ·R ip in t min . +cor (10) f y OPTIMIZACIJA JEKLENE GLADKE STENSKE OBLOGE VISOKOTLAČNEGA CEVOVODA•Stojan Kravanja 2.2.3 Pogojne enačbe modela dimenzioniranja na zunanji tlak Jeklena cev je v predoru v vseh radialnih smereh podprta z okoliškim betonom in ka­menino, ki tako bistveno povečata stabilnost cevne lupine na zunanji tlak. To sodelovanje okoliškega betona in kamenine moramo upoštevati pri dimenzioniranju cevne lupine (obloge) na zunanji tlak in je zajeto v poglavju 8.4 priporočil C.E.C.T.. Na ta način dobimo precej tanjšo steno cevi. Predstavljamo enačbe odpornosti gladke jeklene cevne obloge brez ojačitev, tj. brez ojačitvenih reber. Največjo možno obodno napetost v steni cevi .N izračunamo z neenačbo A poglavja 8.4.1. priporočil C.E.C.T. tako, da izenačimo levi del neenačbe z desnim delom: 2 3 / 2 .R +e . . * j . .N . 12 ·. . ·.. +E · .·.. . . f -. . e . . R . .E . N *yN (11) 2 E* = E/(1- ) (12) j/R = 1,0 ‰ = 0,001 (13) R notranji radij cevi (D/2) t debelina stene cevovoda cor korozijski dodatek (2 mm) e za korozijski dodatek zmanjšana de­ belina stene cevi, teoretična debelina (e = t-cor) E modul elastičnosti jekla (21000 kN/ cm2) . = 0,3 Poissonov koeficient j/R prazna vrzel med cevjo in okoliškim betonom (razpokana kamenina) fy napetost tečenja jekla Izpolnjen mora biti tudi pogoj: CN . r·fy (14) V nadaljevanju predstavljamo primer opti­mizacije jeklene gladke obloge visokotlačnega cevovoda črpalne hiroelektrarne Kozjak pri Mariboru. Bodoča elektrarna ima že izgra­jeno akumulacijsko jezero s 3 milijoni m3 vode, načrtovanih pa je bilo več variant jek­lenih visokotlačnih cevovodov s tlakom več kot 1000 m vodnega stolpca (100 barov) različnih dolžin, do 2400 m in več. Dve Franci­sovi reverzibilni turbini bi zagotavljali elektriko 2 x 220 MW moči. Strokovnjaki IBE Ljubljana so leta 2011 izdelali idejni projekt elektrarne in izvedli osnovno dimenzioniranje poševnega cevovoda [Močnik, 2011]. Za Varianto 1 (prva med več variantami) so npr. načrtovali porabo 12751,98 tone jekla kvalitete S 460. Varianto ver tikalnega visokotlačnega cevovoda so načrtovali leta 2012 [Močnik, 2012]. Na Fakulteti za gradbeništvo UM smo v letih 2011–2012 izvedli optimizacijo visokotlačnega cevovoda vseh predvidenih poševnih variant [Kravanja, 2011]. Nazadnje smo opravili še optimiranje vertikalne variante cevovoda [Kravanja, 2012]. Poleg optimizacije cevo­voda smo izdelali navodila za projektante. Za reševanje optimizacijskega problema smo uporabili nelinearno programiranje (NLP) in razviti optimizacijski model PIPEOPT. Optimirali smo maso jeklene stene cevovoda, podvrženo pogojem obtežb, napetosti in deformacij. Ko je bila v iteracijskem računskem postopku izračunana najmanjša možna masa cevovoda, so bile izračunane tudi vse dimenzije. V članku predstavljamo optimizacijo dveh variant: – poševni cevovod Varianta 1, tj. cevovod z najdaljšo dolžino, in – vertikalni cevovod, tj. cevovod z najvišjim zunanjim tlakom. 3.1 Optimizacija poševnega visokotlačnega cevovoda Varianta 1 Varianta 1 (z asinhronim generatorjem) ima predvideno dolžino visokotlačnega cevo­voda 2471,03 m. Ker naj bi se dva verti­kalna odseka dolžin po 67,97 m izdelala iz stene cevi z najmanjšo možno debelino, smo opti mirali samo preostalo dolžino cevovoda L = 2335,09 m. V izračunu smo upoštevali jeklo visoke trdnosti, drobnozrnate strukture in dobre varivosti, poboljšano jeklo kvalitete S 690Q. Vhodni podatki vsebujejo premere cevi D od 3,90 m do 4,30 m, odsekovne dolžine cevi Lsect od 144,10 m do 619,78 m, korozijski dodatek cor 2 mm, napetost tečenja jekla fy = 650 N/mm2, faktor varnosti za notranji vodni tlak Cip = 1,5, faktor varnosti za zunanji vodni tlak Cep = 1,8, največji notranji vodni tlak pin = 102,83 barov (upoštevan je vodni udar 1028,30 m vodnega stolpca) in največji zunanji tlak pex = 46,38 bara. .= 0,7 koeficient najvišje elastične napetosti, zgornja meja Hookove premice Kritični zunanji tlak sedaj izračunamo z enačbo B-poglavja 8.4.1. priporočil C.E.C.T.: e . R +e f -. .-1 -i yN pcr = .N · ·..1+0,35 · · * .. R +e eE . . (15) Kritični zunanji tlak, ki ga lahko prenese jeklena cevna obloga p-i , mora biti večji od cr projektne vrednosti zunanjega tlaka: i C - . pcr ep ·pex (16) Cep = 1,80 faktor varnosti za zunanji tlak pex zunanji tlak (vodni tlak v višini terena nad odsekom cevi) Izračun optimizacije smo naredili s pod­programom GAMS/CONOPT2 [Drudd, 1994], ki računa po metodi reduciranih gradientov. Za 6 različnih cevnih odsekov Variante 1 smo definirali 6 različnih računskih modelov in naredili 6 izračunov (preglednica 1). Za vsak odsek smo v okolju GAMS v optimiza­cijski model PIPEOPT vstavili vse potrebne vhodne podatke, skalarje, in definirali začetne vrednosti spremenljivk ter njihove spodnje in zgornje meje (bližje ko definiramo začetne vrednosti spremenljivk k njihovim optimalnim vrednostim, hitreje bo program konvergiral). Zatem smo pognali program CONOPT2, ki je naredil izračun – nelinearno programi­ranje posameznega cevnega odseka. Model PIPEOPT ni obsežen in obsega le 200 vrstic, 14 skalarjev (vhodni podatki), 6 pogojnih (ne)enačb, namensko funkcijo, 16 (ne)enačb mej spremenljivk in 2 ukazna stavka. Računski čas optimizacije je zato kratek. Na primer: za izračun odseka dolžine 363,66 m, kjer je bila izračunana največja debelina stene cevovoda, je program CONOPT2 potreboval 5 glavnih ite­racij in manj kot 1 sekundo računskega časa. Delovni čas, ki vključuje vnos podatkov in inter­pretacijo rezultatov, je znašal 10 minut. Skupni delovni čas izračuna celotnega cevovoda Va­rianta 1 je tako znašal samo 1 uro. Optimalni rezultat predstavlja najmanjšo izračunano možno maso jeklenega visoko­tlačnega cevovoda 9967,40 tone. Dobljene so tudi bile potrebne debeline jeklene stene t: od 20 mm do 63 mm (preglednica 1). x(m) pin (m) pex (m) D(m) t(mm) Lsect (m) .G (kg) 0,00 1028,30 150,00 3,90 41 144,10 574 214 108,15 926,19 200,00 3,90 37 356,87 1 282 025 465,00 885,62 348,53 3,90 50 465,02 2 264 948 930,00 832,76 463,88 4,10 63 363,66 2 352 133 1205,00 589,65 369,28 4,10 55 385,66 2 173 490 1480,00 293,91 42,06 4,30 20 619,78 1 320 598 Total: 2335,09 9 967 408 Namesto najprej načrtovanih 12751,98 tone jekla S 460 smo z uporabo optimizacijske tehnike nelinearnega programiranja in jek­la visoke trdnosti S 690Q izračunali maso 9967,41 tone, kar je 22 % prihranka mase cevovoda. Preglednica 1•Optimirana masa visokotlačnega cevovoda Kozjak, Varianta 1 3.2 Optimizacija vertikalnega cevovoda Vertikalni visokotlačni cevovod je projektiran kot varianta cevovoda v dolžini 784,06 m iz jekla S690Q (slika 3). Vhodni podatki za optimizacijski model PIPEOPT vsebujejo pre- mere cevi D od 3,20 m do 4,00 m, odsekovne dolžine cevi Lsect od 9,00 m do 81,00 m, koro­ zijski dodatek cor 2 mm, napetost tečenja jek­ la fy = 650 N/mm2, faktor varnosti za notranji vodni tlak Cip = 1,5, faktor varnosti za zunanji vodni tlak Cep = 1,8, največji notranji vodni tlak pin = 94,92 barov (upoštevan je vodni udar 949,20 m višine vodnega stolpca) in največji zunanji tlak pex = 78,29 bara (782,90 m višine vodnega stolpca). Optimiranih je bilo 15 različnih cevnih odse­ kov različnih premerov in dolžin (preglednica 2). Optimalni rezultat predstavlja izračunano najmanjšo možno maso visokotlačnega cevovoda 3165,34 tone. Izračunana je bila jeklena stena cevovoda v debelinah od 18 do 65 mm. Za izračun vertikalnega cevovoda smo potrebovali okoli 3 ure delovnega časa. OPTIMIZACIJA JEKLENE GLADKE STENSKE OBLOGE VISOKOTLAČNEGA CEVOVODA•Stojan Kravanja x (m) pin (m) pex (m) D (m) t (mm) Lsect (m) .G (kg) 81,00 883,00 733,90 3,20 65 54,00 282 624 135,00 817,60 679,90 62 54,00 269 332 189,00 752,10 625,90 55 54,00 238 411 243,00 686,70 571,90 54 36,66 158 863 Spodnji del: 1 393 140 279,66 642,20 535,20 3,40 57 54,00 262 414 333,66 576,70 481,20 53 54,00 243 716 387,66 511,30 427,20 48 54,00 220 405 441,66 445,80 373,20 45 54,00 206 450 495,66 380,40 319,20 41 31,70 110 292 Srednji del: 1 043 277 527,36 341,90 287,50 3,60 41 54,00 198 800 581,36 276,50 233,50 36 54,00 174 316 635,36 211,00 179,50 31 54.00 149 899 689.36 145.60 125.50 27 54.00 130 414 743.36 78.10 69.50 21 31.70 59 446 775.06 39.80Zgornji del: 37.80 4.00 18 9.00 16 052 728 927 Visokotlačni cevovod skupaj: 3 165 344 Preglednica 2•Optimirana masa vertikalnega visokotlačnega cevovoda ČHE Kozjak Članek opisuje optimizacijo gladke stene jeklenega visokotlačnega cevovoda, vgra­jenega v izvrtani predor v hribino. Cevovod obravnavamo kot cevno jekleno oblogo brez sodelovanja hribine in okoliškega betona ter je dimenzioniran kot samonosilna jeklena cilindrična lupina brez ojačitvenih reber. Opti­mizacijo opravljamo z nelinearnim programi­ranjem, NLP. Za optimizacijo smo modelirali optimizacijski model PIPEOPT. Model sestav­ljajo vhodni podatki (skalarji), spremenljivke in namenska funkcija, ki je podvržena sis­temu (ne)linearnih (ne)enačb iz statične ana­lize in dimenzioniranja cevovoda v skladu s priporočili C.E.C.T. Namenska funkcija definira maso jeklene stene cevovoda. Ko z modelom PIPEOPT v iteracijskem računskem postopku izračunamo najmanjšo možno maso cevo­voda, so izračunane tudi vse spremenljivke – dimenzije in napetosti. V zaključku smo predstavili primer optimiza­cije gladke jeklene obloge visokotlačnega Slika 4•Prerez skozi spodnji cevni odsek vertikalne variante cevovoda ČHE Kozjak cevovoda črpalne hidroelektrarne Kozjak. Optimizacijo smo opravili z nelinearnim pro­gramiranjem, NLP. Za steno cevovoda smo predvideli poboljšano jeklo visoke trdnosti S 690Q. Prikazali smo optimizacijo mase dveh variant cevovodov: poševnega cevo­voda Varianta 1, ki ima najdaljšo dolžino, in vertikalnega cevovoda, ki je obremenjen z najvišjim zunanjim tlakom. Na praktičnem primeru visokotlačnega cevovoda ČHE Koz­jak smo dokazali, da je z uporabo modernih optimizacijskih metod in jekel visoke trdnosti mogoče izdelati lažje in cenejše konstrukcije jeklenih cevovodov. Abadie, J., Carpenter, J., Generalization of the Wolfe reduced gradient method to the case of nonlinear constraints. In: Fletcher, R. (ur.) Optimization, New York: Academic Press, str. 37–47, 1969. Amstutz, E., Das Einbeulen von Schacht- und Stollenpanzerungen, Schweizerische Bauzeitung, 68, 9, str. 102, 1950. Brooke, A., Kendrick, D., Meeraus, A., GAMS - A User’s Guide, Scientific Press, Redwood City, CA, 1988. C.E.C.T., Recommendations for the design, manufacture and erection of steel penstocks of welded construction for hydro electric installations, European Committee for boilermaking and kindred steel structures, Prepared by the »Penstock« Section, 1979. Drudd, A. S., CONOPT, A Large-Scale GRG Code. ORSA Journal on Computing, 6 (2), pp. 207–216, 1994. EN 1993-1-6:2007, Eurocode 3 – Design of steel structures – Part 1-6: Strength and Stability of Shell Structures, 2007. EN 1993-4-3:2001, Eurocode 3 – Design of steel structures – Part 4-3: Pipelines, 2001. Hestenes, M. R., Multiplier and gradient methods. J. Optim. Theory Appl. 4, str. 303–320, 1969. Horikawa, K., Watanabe, N., Application of Extra-High Tensile Strength Steel for Hydropower Plants in Japan, Conference on High Strength Steels for Hydropower Plants, Takasaki, 3-1 do 3-8. John, F., Extremum problems with inequalities as subsicliarv conditions. Studies and Essays presented to Richard Courant on his 60th birthay, New York: Interscience, str. 187–204, 1948. Karush, W., Minima of functions of several variables with inequalities as side conditions, Department of Mathematics, University of Chicago, Chicago, 1939. Kollbrunner, C. F., Milosavljević, S., Beitrag zur Berechnung von auf Au endruck beanspruchten kreiszylindrischen Rohren, Verlag Leemann Zürich, 1956. Kravanja, S., Faith, Š., Raztresen, J., Zelenko, B.. Bedenik, B., Visokotlačni cevovod, jeklena obloga in razdelilnik za hidroelektrarno Chiew Larn na Tajskem. Gradbeni vestnik, ISSN 0017-2774, 1988, let. 37, št. 4/5/6, str. 86–90. Kravanja, S., The optimization of penstock with the recommendations for the design of steel liner and the collaboration of the rock, The recommen­dations for the dimensioning and optimization of steel penstock, (Optimizacija cevovoda z izhodišči za načrtovanje jeklene obloge in sodelovanja hribine, Izhodišča za dimenzioniranje in optimizacijo jeklenega cevovoda), Kozjak PSP, Faculty of Civil Engineering, University of Maribor, 2011. Kravanja, S., The optimization of penstock with the recommendations for the design of steel liner and the collaboration of the rock, Variant the Veri­cal penstock, The recommendations for the dimensioning and optimization of steel penstock, (Optimizacija cevovoda z izhodišči za načrtovanje jeklene obloge in sodelovanja hribine, Varianta vertikalni cevovod – kaverna, Izhodišča za dimenzioniranje in optimizacijo jeklenega cevovoda), Kozjak PSP, Faculty of Civil Engineering, University of Maribor, 2012. Kuhn, H.W., Tucker, A. W., Nonlinear programming. In: Neyman, J. (ur.)Proceedings of the Second Berkeley Symposium on Mathematical Statistics and Probability, Berkeley: University of California Press, str. 481–492, 1951. Miki, C., Development of high strength and high performance steels and their use in bridge structures, International Seminar on Long Span Bridge Aerodynamics Perspective ISBAP`98, Kobe, Japonska, 1998. Močnik, I., Kimovec, J., Penstock dimensioning, 3. civil construction design, Penstock, Kozjak PSP, IBE Ljubljana, 2011. Močnik, I., Technical Report, 3. civil construction design, 3/18 Penstock – cavern type, Kozjak PSP, IBE Ljubljana, 2012. Powell, M. J. D., A fast algorithm for nonlinearly constrained optimization calculations. In: Proceedings 1977 Dundee Conference on Numerical Analysis, Lecture Notes in Mathematics. Belin: Springer-Verlag, 1978. Powell, M. J. D., A method for nonlinear constraints in minimization problems. In: Fletcher, R. (ur.) Optimization, New York: Academic Press, str. 238–298, 1969. Schmit, L. A., Structural Design by Systematic Synthesis, Proceedings of 2nd Conference on Electronic Computation, ASCE, New York, str. 105–122, 1960. Timoshenko, S., Theory of plates and shells, McGraw-Hill, New York, London, 1940. Wolfe, P., Methods of nonlinear programming. In: Abadie J. (ur.) Nonlinear Programming, Amsterdam: North-Holland Publishing Company, str. 97–131, 1967. 3. RAZVOJNA OS – KAKO NADOKNADITI IZGUBLJENI ČAS MED LETOMA 2010 IN 2015?•Boris Stergar 3. RAZVOJNA OS – KAKO NADOKNADITI IZGUBLJENI ČAS MED LETOMA 2010 IN 2015? UVOD DCM, društvo za ceste severovzhodne Slo­venije, je pod pokroviteljstvom ministrstva za infrastrukturo, v sodelovanju z Občino Prevalje, Inženirsko zbornico Slovenije, GZS, Območno zbornico Koroške, Regionalno razvojno agen­cijo Koroške in DRC, družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 15. okto­bra 2015 v Prevaljah organiziralo enodnevni strokovni posvet z naslovom 3. RAZVOJNA OS – KAKO NADOKNADITI IZGUBLJENI ČAS MED LETOMA 2010 IN 2015? Pred letošnjim, že petim posvetovanjem o 3. razvojni osi so bila posvetovanja v Mariboru 2006., v Slovenj Gradcu 2007., v Velenju 2009. in na Otočcu 2011. 5. POSVET O TRETJI RAZVOJNI OSI 3. razvojna os je pomemben vseslovenski projekt, ki je v zadnjih petih letih doživel pa­dec intenzivnosti, še več: porajati so se začeli določeni dvomi o upravičenosti realizacije. Kljub vsemu sta bili v tem času sprejeti dve uredbi o državnem prostorskem načrtu za en odsek v južnem delu in za drugi odsek v severnem delu. Namen posvetovanja je bil osvetliti dogajanja v zadnjih letih in poiskati odgovore na odprta vprašanja, z namenom podati nov impulz realizaciji projekta. Predstavljeni so bili naslednji prispevki: – Učinkovito prometno ogrodje kot pogoj na­cionalne varnosti Slovenije – prof. mag. Peter Gabrijelčič, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani – Zlato pravilo vlaganja v investicije – Slo­venko Henigman, Gospodarska zbornica Slovenije – Celovit pregled nad dosedanjo realizacijo projekta 3. razvojne osi na Koroškem in kako naprej – Uroš Rozman, Regionalna regijska razvojna agencija za Koroško – Strategija razvoja prometa v republiki Slo­veniji – mag. Matjaž Vrčko, Ministrstvo Republike Slovenije za infrastrukturo – Celovita prometna študija Republike Slo­venije s poudarkom na 3. razvojni osi – mag. Gregor Pretnar, PNZ, d. o. o. – Dosedanji potek aktivnosti pri umeščanju trase 3. razvojne osi v prostor – Barbara Radovan, Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor – Nova vloga DARS-a pri realizaciji projekta 3. razvojne osi – Janez Kušnik, DARS – Predvideni ukrepi na državnem cestnem omrežju na območju 3. razvojne osi – Tomaž Willenpart, Direkcija Republike Slo­venije za infrastrukturo – Statistični pogled na 3. razvojno os skozi oči policije – mag. Elvis A. Herbaj, Policijska uprava Celje Posveta se je udeležilo več kot 100 udeležencev iz različnih podjetij in ustanov, med njimi so bili tudi poslanci državnega zbora, župani občin s sodelavci, ki gravitirajo na 3. razvojno os, gostje iz Avstrije in študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitek­turo Univerze v Mariboru. Peto posvetovanje na temo 3. razvojne osi je bilo izredno strokovno in je prineslo – ob odličnem vodenju g. Slavka Bobovnika – pravi vpogled na dosedanje delo in okoliščine razvoja projekta. S prispevki in z diskusijo med udeleženci in govorniki so bili identificirani naslednji razlogi za zastoj pri realizaciji projekta: a) politična neenotnost na državnem in lokalnem nivoju, b) nedorečena izhodišča za načrtovanje novih infrastrukturnih projektov, c) nedorečen sistem cestninjenja, d) nedorečen sistem financiranja, e) razdeljenost pristojnosti med več investi­ torji, f) nenehne spremembe zakonodaje pri ure­ janju prostora, g) gospodarska kriza, h) neustrezno in neenotno informiranje javnosti o stališčih države o poteku in reali­zaciji projekta. ZAKLJUČKI POSVETA Iz vseh prispevkov in konstruktivne razprave, v katero so bili vključeni sodelujoči strokovnjaki, lokalna skupnost, civilna iniciativa ter pred­stavniki državnih organov in institucij, so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Izgubljenega časa v obdobju zadnjih pet let ni mogoče nadoknaditi, je pa mogoče projekt nadaljevati in odpraviti okoliščine, ki so povzročile zastoj pri realizaciji projekta 3. razvojne osi. 2. Zastoj oziroma ustavitev postopkov umeščanja v prostor je treba pri pristojnih organih/ministrstvih nemudoma odpraviti in omogočiti dokončanje postopkov s spre­jemom ustreznih prostorskih aktov. Hkrati je treba nadaljevati aktivnosti pri pripravi gradnje na vseh odsekih, kjer so trase s sprejetjem DPN že umeščene v prostor. 3. Dejstvo je, da se je 3. razvojna os v strateških dokumentih pr vič pojavila v letu 1974 in bila dokončno identificirana v Strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije v letu 2004. Napačna sporočilnost države je, da se v dokumentu, kot je Strategija raz­voja Republike Slovenije 2014–2020, ne upošteva nesporne pomembnosti ureditve primernejše prometne dostopnosti obro­bij Slovenije (Koroška in Bela krajina) do avtocestnega omrežja za uravnotežen de­mografski in gospodarski razvoj Republike Slovenije. Urbanisti so opozorili na »cefra­nje« obrobij Slovenije in njihove navezave na druga (tuja) okolja in gospodarstva. Zato je jasen zaključek, da pomen 3. razvojne osi ni le posodobljena prometna infrastruk tura, temveč ima širši družbenogospodarski pomen. 4. Treba je pripraviti operativni plan razvoja pro­metne infrastrukture tako, da bo omogočal ustrezen prostorski razvoj za več generacij, hkrati pa izvedljivost glede na ekonomske zmožnosti države in zmožnosti pridobitve investicijskih sredstev. Predla gamo, da se pripravi program etapne in fazne gradnje, ki vpliva na investicijski potencial kot tudi na stopnjo prometne varnosti. Izvede naj se preveritev možnosti javno-zasebnega part­nerstva in preveri poslovni model DARS-a na način statusnega javno-zasebnega part­nerstva z zainteresiranim strateškim part­nerjem, kar bi pospešilo razvoj prometne infrastrukture v državi in s sinergijskimi učinki prispevalo k širšemu družbenemu razvoju. 5. Hkrati z načrtovanjem in izvajanjem nove infrastrukture mora država poskrbeti za povečanje stopnje prometne varnosti na obstoječi infrastrukturi, kar pa na neka­terih delih brez nove infrastrukture ni več mogoče. 6. Lokalne skupnosti in regije morajo pri­praviti jasna in nedvoumna stališča o potrebah razvoja, saj brez enotnih stališč ni možno zaključiti postopkov prostorskega umeščanja infrastrukturnih objektov. Lokal­ 3. RAZVOJNA OS – KAKO NADOKNADITI IZGUBLJENI ČAS MED LETOMA 2010 IN 2015?•Boris Stergar na skupnost mora biti enovito organizirana in vodena, saj lahko le tako zagotovi ustre­zen dialog s pristojnimi resorji. 7. Država mora čim prej sprejeti stališče do načina cestninjenja na 3. razvojni osi, saj tudi to vpliva na projektne rešitve. 8. Vzpostaviti je treba stabilno organizacijsko strukturo za vodenje investicij, ki ne more biti znotraj ministrstva (npr. DARS z ustrez­nimi pooblastili in odgovornostjo do tovrst­nih investicij). 9. Država mora zagotoviti neprestano sodelovanje in informiranje Avstrije, Hrvaške in evropskih institucij o tem projektu, saj se je izkazalo, da potrebne izmenjave informa­cij ni. 10. Zagotoviti je treba čim bolj konstantno financiranje in planiranje infrastrukturnih projektov, saj velika nihanja navzgor kot tudi navzdol pomenijo velik problem in tveganja za domače gospodarstvo. Podpiramo prizadevanja ministrstva z infrastrukturo, da se uvede cestninski ali bencinski cent z začetkom zbiranja 1. januarja 2016. Zbrani denar, ki ga državljani plačujemo pri regi straciji mo­tornih vozil kot nadomestilo za uporabo cest, se mora takoj vrniti k svojemu na­menu in zagotoviti stabilno financiranje vzdrževanja javnih cest. Zaključki so bili posredovani vsem udeležencem in odločevalcem. Za po­sameznike, institucije, družbe in strokovno javnost smo na spletno stran društva http:// www.dcm-svs.si/ v povezavi s predstavlje­nim posvetovanjem namestili zbornik po­svetovanja z referati, zaključke po svetovanja, PP-predstavitve posameznih avtorjev, seznam pokroviteljev in nekaj fotografij. Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. S E M I N A R I Z P I T Osnovni in dopolnilni Revidiranje 1.–3. 2. 2016 23. 3. 2016 (po potrebi še 22. 3.) 22. 3. 2016 4.–6. 4. 2016 25. 5. 2016 (po potrebi še 24. 5.) 24. 5. 2016 10.–12. 10. 2016 30. 11. 2016 (po potrebi še 29. 11.) 26. 10. 2016 VSEBINA LETNIKA 64/2015 VSEBINA LETNIKA 64/2015 Članki - Papers Bojc, I., Štrukelj, A., ZNAČILNOSTI GRADNJE MOS­TOV NA OBSTOJEČEM ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU, CHARACTERICTICS OF BRIDGE CONSTRUCTION ON EXISTING RAILWAY NETWORK, september, stran 202. Cipot, G., Markelj, V., RIBJA BRV ČEZ LJUBLJA­NICO MED RIBJIM TRGOM IN GERBERJEVIM STOPNIŠČEM V LJUBLJANI, »RIBJA BRV« FOOTBRIDGE OVER LJUBLJANICA BETWEEN RIBJI TRG SQUARE AND GERBER STAIRCASE IN LJUBLJANA, marec, stran 59. Čermelj, B., Sinur, F., Može, P., Beg, D., CIKLIČNO OBNAŠANJE VARJENIH OJAČANIH SPOJEV PREČKA-STEBER, EKSPERIMENTALNI TESTI, CYCLIC BEHAVIOUR OF WELDED STIFFENED BEAM-TO-COLUMN JOINTS, EXPERIMENTAL TESTS, maj, stran 114. Dolšak, D., Bezak, N., Šraj, M., POMEMBNOST POZNAVANJA ČASOVNE PORAZDELITVE PA­DAVIN ZNOTRAJ PADAVINSKEGA DOGODKA V VODARSKI PRAKSI, IMPORTANCE OF KNOWING TEMPORAL DISTRIBUTION OF PRECIPITATION WITHIN PRECIPITATION EVENT IN WATER ENGI­NEERING, oktober, stran 231. Huč, S., Rozman, M., Kolšek, J., Hozjan, T., PERFORMANČNI NAČIN PROJEKTIRANJA POŽARNE ODPORNOSTI LEPLJENEGA LESENE­GA NOSILCA – 1. DEL: MODELIRANJE RAZVOJA POŽARA V RAČUNALNIŠKEM PROGRAMU FDS, PERFORMANCE-BASED APPROACH TO FIRE SAFETY DESIGN OF GLULAM BEAM – PART 1: MODELLING THE DEVELOPMENT OF FIRE WITH THE FDS SOFTWARE, april, stran 91. Istenič Starčič, A., Ogrič, N., Turk, Ž., PO­GLED NA ŠTUDIJSKI PROCES SKOZI ANALIZO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA, VIEW ON LEARNING PROCESS BY ANALYSING PRACTI­CAL TRAINING, november, stran 254. Jazbec, A., Klemenčič, M., Medved, T., Unuk, Ž., Urbanč, M., Kravanja, S., NAGRAJENI JEK­LENI MOST ŠTUDENTOV FG IZ MARIBORA NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU DECO 2014 V CARIGRADU, AWARD-WINNING STEEL BRIDGE MADE BY STUDENTS FROM THE FG MARIBOR AT THE INTERNATIONAL COMPETITION DECO 2014 IN ISTANBUL, januar, stran 13. Jenko, M., Dovjak, M., Kunič, R., POMEN VSE­BOVANE ENERGIJE V IZBRANIH GRADBENIH PROIZVODIH ZA IZREDNO UČINKOVITE TO­PLOTNE OVOJE STAVB, IMPORTANCE OF EMBO­DIED ENERGY IN SELECTED CONSTRUCTIO NAL PRODUCTS FOR HIGHLY EFFICIENT THERMAL ENVELOPES, junij, stran 145. Kolbl, S., Panjan, J., PRIMERJAVA PRE­ZRAČEVALNIH SISTEMOV NA KČN IN NJIHOVA UČINKOVITOST PRI PORABI ENERGIJE, COM­PARISON OF WASTEWATER TREATMENT PLANT AERATION SYSTEMS AND THEIR ENERGY USAGE EFFICIENCY, november, stran 246. Kravanja, S., OPTIMIZACIJA JEKLENE GLADKE STENSKE OBLOGE VISOKOTLAČNEGA CEVO­VODA, OPTIMIZATION OF STEEL LINER FOR HIGH-PRESSURE PENSTOCK, december, stran 280 Kukec, A., Krainer, A., Dovjak, M., MOŽNI NEGATIVNI VPLIVI PREKOMERNE VLAŽNOSTI NOTRANJEGA OKOLJA V STAVBAH NA ZDRAVJE UPORABNIKOV, POSSIBLE ADVERSE EFFECTS OF BUILDING DAMPNESS ON OCCUPANTS’ HEALTH, februar, stran 36. Kušar, M., Šelih, J., VPLIV PRISOTNOSTI VODE NA PROPADANJE ARMIRANOBETONSKIH MO­STOV, INFLUENCE OF WATER ON DETERIORA­TION OF REINFORCED BRIDGES, december, stran 272 Malovrh Rebec, K., Klanjšek Gunde, M., Knez, F., INTEGRALNI OPIS SVETIL IN SVETLOBNIH VIROV, INTEGRAL LIGHTING PARAMETRIZATION, februar, stran 47. Pečenko, R., Huč, S., Hozjan, T., PERFORMANČNI NAČIN PROJEKTIRANJA POŽARNE ODPORNO­STI LEPLJENEGA LESENEGA NOSILCA – 2. DEL: TOPLOTNA IN MEHANSKA ANALIZA, PERFORM­ANCE – BASED APPROACH TO FIRE SAFETY DESIGN OF GLULAM BEAM – PART 2: THERMAL AND MECHANICAL ANALYSIS, junij, stran 134. Pirc, J., Turk, G., Žura, M., UPORABA ROBUSTNE STATISTIKE PRI DOLOČEVANJU POTOVALNIH ČASOV NA AVTOCESTAH, USING OF ROBUST STATISTICS FOR TRAVEL TIME ESTIMATION ON HIGHWAYS, september, stran 211. Rak, G., VKLJUČITEV HIDRAVLIČNE ANA­LIZE ODTOČNIH RAZMER PRI NAČRTOVANJU GRADBENIH FAZ, THE INTEGRATION OF THE HYDRAULIC ANALYSIS OF RUNOFF REGIME IN PLANNING OF THE CONSTRUCTION PHASES, marec, stran 70. Rejec, P., UPORABA MOBILNE APLIKACIJE @MO­BILEBOX NA GRADBIŠČU, USE OF MOBILE AP ­PLI CATION @MOBILEBOX AT CONSTRUCTION SITE, april, stran 101. Rismal, M., VODNA AKUMULACIJA VONARJE JE ŽE 26 LET PRAZNA, RESERVOIR VONARJE HAS BEEN EMPTY FOR 26 YEARS, februar, stran 30. Rismal, M., IZKUŠNJE PTUJSKE ČISTILNE NAPRAVE – VODNOGOSPODARSKA IN EKOLOŠKA PROBLEMATIKA, EXPERIENCES OF PTUJ WWTP – WATER MANAGEMENT AND ECOLOGICAL PROBLEMS, april, stran 83. Rismal, M., ALTERNATIVNI MODEL ZA DIMEN­ZIONIRANJE ČISTILNIH NAPRAV, ALTERNATIVE MODEL FOR THE DESIGN OF WASTE WATER TREATMENT PLANT, avgust, stran 189. Sodnik, J., Kogovšek, B., Mikoš, M., VLAGANJA V VODNO INFRASTRUKTURO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI, INVESTMENTS INTO WATER INFRA­STRUCTURE IN SLOVENIA AND IN AUSTRIA, januar, stran 3. Struna, E., Malnar, D., GRADNJA SOVPREŽNE PREKLADNE KONSTRUKCIJE NADVOZA NAD ŽELEZNIŠKO PROGO, CONSTRUCTION OF STEEL­CONCRETE COMPOSITE OVERPASS DECK OVER RAILWAY, avgust, stran 182. Treven, A., Bonča, M., Zupan, D., RAČUNSKI MODELI ZA MEHANSKO ANALIZO DALJNOVOD­NIH VODNIKOV, COMPUTATIONAL MODELS FOR MECHANICAL ANALYSIS OF CONDUCTORS FOR OVERHEAD LINES, julij, stran 169. Vukobratović, V., Fajfar, P., ETAŽNI SPEKTRI POSPEŠKOV ZA POTRESNO PROJEKTIRANJE IN OCENJEVANJE OPREME STAVB, FLOOR ACCELE­RATION SPECTRA FOR SEISMIC DESIGN AND ASSESSMENT OF EQUIPMENT IN BUILDINGS, julij, stran 158. Zgonc, B., INTEROPERABILNOST ŽELEZNIŠKEGA SISTEMA IN ODPRTA VPRAŠANJA PRI NJENEM UVAJANJU, INTEROPERABILITY OF RAILWAY SYSTEM AND OPEN QUESTIONS IN ITS IMPLE­MENTATION, oktober, stran 222. Žižmond, J., Dolšek, M., PROJEKTNI POSPEŠEK TAL Z UPOŠTEVANJEM CILJNE VERJETNOSTI PORUŠITVE, DESIGN GROUND ACCELERATION BY CONSIDERING TARGET COLLAPSE RISK, maj, stran 123. Voščilo Kryžanowski, A., VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS, december, stran 266 In memoriam Bole, D., Di Batista, M., Kobal, R., Prah, L., Milan Brečko, inž. grad., 1947-2014, januar, stran 2. Legat, A., Šušteršič, J., Jaš Žnidarič, univ. dipl. inž. grad., 1931-2014, marec, stran 58. Nagrajeni gradbeniki NAGRADE REPUBLIKE SLOVENIJE 2015, decem­ ber, stran 267 NAGRADE INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE 2015, december, stran 269 Jubilej Panjan, J., Prof. dr. Mitja Rismal, univ. dipl. inž. grad., 85-letnik, april, stran 82. Nova knjiga Di Batista, M., Slovenski avtocestni križ, Med vrhovi in brezni, januar, stran 22. Terminološki kotiček Brunčič, A., Kuhta, M., Zaščitni ali krovni?, januar, stran 27. Kuhta, M., Brunčič, A., Člen(sk)i in členk(ast)i, oktober, stran 239. Poročila s strokovnih in znanstvenih srečanj Godec, A., Stergar, B., Projekti in razvoj sloven­ ske železniške infrastrukture, marec, stran 79. Juvan, S., 25. Mišičev vodarski dan 2014, maj, stran 3 ovitka. Lopatič, J., 36. zborovanje gradbenih konstruk­ torjev Slovenije, april, stran 111. Ravnikar Turk, M., Jovičić, V., 15. Šukljetovi dnevi, februar, stran 55. Stergar, B., 3. razvojna os – kako nadoknaditi izgubljeni čas med letoma 2010 in 2015?, de­cember, stran 287 Štandeker, K., Mednarodna konferenca Moving beyond risks: Organizing for resilience, novem­ber, stran 261. Dejavnost DGIT Preskar, J., Širjenje znanja v DGIT Novo mesto, julij, stran 178. Dejavnost strokovnih združenj Slivnik, L., Združenje The construction history society, junij, stran 155. Obvestila ZDGITS Vabilo na skupščino, april, stran 110. Poročilo s skupščine, avgust, stran 198. Pripravljalni seminar za strokovne izpite, avgust, stran 200. Pripravljalni seminarji in izpitni roki za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2016, decem­ber, stran 290 Razpis Razpis nagrad IZS, julij, stran 179. Vabilo 26. Mišičev vodarski dan 2015, november, stran 264. Vsebina letnika 64/2015 december, stran 291 Navodila avtorjem za pripravo prispevkov V vsaki številki, stran 2 ovitka. Novi diplomanti Okorn, E., januar, stran 3 ovitka; februar, stran 3 ovitka; marec, stran 3 ovitka; april, stran 3 ovit­ka; junij, stran 3 ovitka; julij, stran 180 in stran 3 ovitka; avgust, stran 3 ovitka; oktober, strani 242, 243, 244 in stran 3 ovitka; november, stran 3 ovitka; december, stran 3 ovitka. Koledar prireditev Okorn, E., januar, stran 4 ovitka; februar, stran 4 ovitka; marec, stran 4 ovitka; april, stran 4 ovit­ka; maj, stran 4 ovitka; junij, stran 4 ovitka; julij, stran 4 ovitka; avgust, stran 4 ovitka; september, stran 4 ovitka; oktober, stran 4 ovitka; november, stran 4 ovitka; december, stran 4 ovitka. Naslovnice Arhiv Gasilske brigade Ljubljana, Pogorišče hladilnice Mercator v Zalogu, september. Arhiv HESS, Gradbišče HE Brežice, avgust. Arhiv Snaga, Javno podjetje d.o.o. Ljubljana, Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana, julij. Dominko, D., Nadvoz Hajdina nad železniško progo Pragersko - Ptuj, februar. Dominko, D., Podvoz Stražgonjca na železniški progi Pragersko – Hodoš, april. Duhovnik, J., Protipoplavna ureditev Meže na Ravnah na Koroškem, junij. Klemenčič, D., Podvoz Jablane na železniški progi Pragersko - Hodoš, marec. Koren, P., Podvoz na progi Šentjur – Poljčane, november. Kuhta, M., Podvoz Grlava na železniški progi Pragersko-Hodoš, januar. Mlakar, R., Nadvoz preko železnice v Hajdini, oktober. Štok, E., Arena za hokej v Astani, Kazahstan, december. Validum, d.o.o., Gradbišče Centralne čistilne naprave Nova Gorica, maj. NOVI DIPLOMANTI POPRAVEK: V novembrski številki Gradbenega vestnika so bili objavljeni napačni podatki, pri čemer so bili zamenjani priimki diplomantov. Pravilni podatki so: VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Marjan Bradica, Optimizacija izbire in koordinacije podizvajalcev z modelno-lokacijskimi metodami, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek Miran Osterman, Analiza toplotne bilance pred in po energetski obnovi OŠ Fara, mentor doc. dr. Roman Kunič, somentorica doc. dr. Mateja Dovjak Robert Klemenčič, Vakuumsko okno in problem anodno varjene­ga gibljivega roba, mentor doc. dr. Mitja Košir UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVA IN KOMUNAL­NEGA INŽENIRSTVA Natalija Rupreht, Prehajanje rib v ribji stezi na Ambroževem trgu, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor mag. Andrej Vidmar I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Jelka Helena Kodre, Geotehnične analize kasete za odlaganje ba­granega materiala v Luki Koper, mentor izr. prof. dr. Janko Logar, somentor asist. mag. Sebastjan Kuder Klemen Petrović, Ogljični odtis produktov in sestavljenih konstruk­ cijskih sklopov, mentor doc. dr. Roman Kunič, somentorica doc. dr. Mateja Dovjak I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Rok Rojko, Optimizacija tehnologij mehanske obdelave odpadkov v Cero Ajdovščina, mentor doc. dr. Darko Drev II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Blaž Hren, Ureditve manjših vodotokov za potrebe zaščite obstoječe infrastrukture, mentor doc. dr. Simon Rusjan, somentor viš. pred. mag. Jošt Sodnik DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Nuša Lazar Sinković, Projektiranje armiranobetonskih okvirnih stavb na osnovi potresnega tveganja in poenostavljenih neli­nearnih modelov, mentor izr. prof. dr. Matjaž Dolšek Napaka je nastala pri pripravi podatkov na FGG, za kar se prizadetim opravičujemo. UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Kristjan Svetina, Izdelava računalniškega programa za izračun difuzije vodne pare po standardu SIST EN ISO 13788, mentor doc. dr. Mitja Košir Nejc Avguštin, Primerjava energetskih bilanc javnih stavb, mentor doc. dr. Roman Kunič, somentor doc. dr. Mitja Košir Miha Oblak, Načrtovanje stavb z zmanjšanim vplivom na okolje, mentorica doc. dr. Mateja Dovjak , somentor doc. dr. Roman Kunič I. STOPNJA - VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM OPERATIVNO GRADBENIŠTVO Marko Prša, Prosta in odprtokodna programska oprema v gradbeništvu, mentor doc. dr. Matevž Dolenc Nuša Mernik, Izdelava energetske izkaznice za tri enostanovanj­ske stavbe iz treh različnih časovnih obdobij, mentor doc. dr. Mitja Košir Anton Hočevar, Uporaba virtualne resničnosti v gradbeništvu, mentor doc. dr. Matevž Dolenc Silva Dolenc, Analiza projekta sanacije plazu v Dašnici, mentorica izr. prof. dr. Jana Šelih, somentor izr. prof. dr. Janko Logar II. STOPNJA - MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Jan Hlastec, Obnašanje tlačno obremenjenih enojno simetričnih jeklenih profilov, mentor doc. dr. Franc Sinur, somentor doc. dr. Primož Može Primož Zelenec, Prednapeta membranska konstrukcija za prekritje kolesarnice, mentor prof. dr. Boštjan Brank DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Blaž Zoubek, Vpliv stikov na potresni odziv montažnih armirano­betonskih konstrukcij, mentorica prof. dr. Tatjana Isaković I. STOPNJA - VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Janja Lenart, Primerjava ekonomičnosti pasivne in nič energijske hiše v zidani izvedbi, mentorica doc. dr. Nataša Šuman, somen­torica asist. Maja Žigart KOLEDAR PRIREDITEV Geotechnical and Structural Engineering Congress Phoenix, Arizona, ZDA www.geo-structures.org/ 6. mednarodna znanstveno-strokovna konferenca “Gradjevinarstvo – nauka i praksa”, GNP 2016 Žabljak, Črna Gora www.gnp.ac.me SBE 16 MALTA – Europe and the Mediterranean: Towards a Sustainable Built Environment Valletta, Malta www.sbe16malta.org ICTE’16 - International Conference on Traffic Engineering Praga, Češka http://teconference.com/ EE & RES 2016 – South-East European Congress & Exhibition on Energy Efficiency and Renewable Energy Sofija, Bolgarija http://viaexpo.com/en/pages/ee-re-congress WTC – World Tunnel Congress San Francisco, ZDA www.wtc2016.us/ IABSE Conference Guangzhou 2016 Bridges and Structures Sustainability-Seeking Intelligent Solutions Guangzhou, Kitajska www.iabse.org/Guangzhou2016 1st European and Mediterranean Structural Engineering and Construction Conference Istanbul, Turčija www.isec-society.org/EURO_MED_SEC_01/ 3rd International Conference with Exhibition “S.ARCH 2016 — Next Architecture” Budva, Črna Gora www.s-arch.net/ Drugi srpski kongres o putevima Beograd, Srbija www.kongresoputevima.rs 2. CESB16 — Central Europe towards Sustainable Building 2016 Praga, Češka www.cesb.cz 35th International Conference on Coastal Engineering Istanbul, Turčija http://icce2016.com/en/ 3rd International Conference on Structures and Architecture Guimaraes, Portugalska www.icsa2016.arquitectura.uminho.pt/ WCTE – World Conference on Timber Engineering Dunaj, Avstrija http://wcte2016.conf.tuwien.ac.at/home/ International Conference on Accelerated Pavement Testing San Jose, Kostarika www.apt-conference.com/ 19th IABSE Conference “Challenges in Design and Construction of an Innovative and Sustainable Built Environment” Stockholm, Švedska, www.iabse.org/stockholm2016 ICABE 2016 – International Conference on Architecture and Built Environment Kuala Lumpur, Malezija https://icabe2016.wordpress.com IALCCE2016 – 5th International Symposium on Life-Cycle Civil Engineering Delft, Nizozemska www.ialcce2016.org SBE16-Thessaloniki International Conference “Sustainable Synergies from Buildings to the Urban Scale” Solun, Grčija http://sbe16-thessaloniki.gr/