C ŠTAJERSKI TEDNIK ¿^fe TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park rnaročTrtTSoTFos te našli na oglasnik straneh. l/im biedern Stywfoga tednika, poilu&dceM Radia Ptuj poilovum paritkMjm zdim ptijetm piaznimi demvtb&t in, hteim m/o- Mir! Politika Majšperk • Boj za očitno vroč ravna-teljski stolček ... O Stran 5 Ptuj, torek, 17. decembra 2013 letnik LXVI • št. 98 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR V Štajerski www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Janša na obisku: slabih terjatev je za 8 milijard evrov O Stran 3 Nogomet • Mariborčani prezi-mujejo na vrhu, Za-vrčani tik pod njim O Stran 11 Slovenija • Začenjajo se dnevi pokanja Previdno s pirotehniko: visoke kazni in težke poškodbe Novoletne dneve si je težko zamisliti brez pokanja; ne le tistega, ki spremlja odpiranje šampanjcev, ampak tudi tistega manj prijetnega, ki ga povzročajo različni pirotehnični izdelki. Prodaja pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, uporaba pa le od 26. decembra do 2. januarja. Tudi v tem obdobju teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javna zbiranja, opozarjajo na policiji, kjer so v zadnjih dneh zasegli že ogromno petard in druge z zakonom prepovedane pirotehnike. Kazni sledijo tako tistim, ki poskušajo zaslužiti s (pre)prodajo nedovoljenih pirotehničnih izdelkov, kot tistim, ki jih bodo uporabili. In te niso majhne. Za kršitev določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov je za posameznike predvidena globa od 400 do 1200 evrov. A kazni še niso najhujše - mnogo hujše so lahko poškodbe, ki jih takšni nevarni pirotehnični izdelki ob eksploziji povzročijo. _._ Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Ko Gorenje slavi na Vse se da, če je župan za Ormož. Slovenija • Ormoška opozicija je nedavno na eni izmed svojih tiskovnih konferenc izpostavila vprašanje, ali je dopustno (zakonito), da občina javna finančna sredstva namenja za obnovo objekta, ki ni v njeni lasti. O Stran 2 Hardeku, je prvak O Stran 12 Z zadevo Meltal na Evropsko sodišče Spodnje Podaje • »Zanima nas, kaj bo na zadevo Sne-žič poreklo Ustavno sodišče. Če v državi ne bomo dosegli pravične sodbe, nam ostane še Evropsko sodiščeizpostavlja ptujski župan Štefan Čelan. v Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s O Stran 3 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! | Dežela Zdravja] Bi bili radi se boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 560) 4 tablete + 1 brezplačno =30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si -ANONIMNA DOSTAVA V24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 816) : vami že 5 letJ 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Hi PARADA 2013 V ŽIVO - ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12. 2013, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan f 1AGER io^frio Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica Nastopili bodo: Ans.SPEV MIRAN RUDAN Ans. PETKA DEJAN VUNJAK GADI NATALIJA KOLŠEK NAVIHANKE Ans. BISERI SAŠA LENDERO CALYPSO BRIGITA ŠULER MAJA ODERLAP VESELE ŠTAJERKE Ans. ROKA ŽLINDRE Ans. PEGAZ NEMIR POSKOČNI MUZIKANTI ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA MODRIJANI SLOVENSKI MUZIKANTJE Ans. DONAČKA TANJA ŽAGAR ALFI NIPIČ REBEKA DREMELJ ZREŠKA POMLAD ANS. EKART ZLATIH 6 ATOM IK HARMONIK ANS. ŠTRK Luka in Pepi In še kakšno PRESENEČENJE! Organizatorja: Radio Tednik Ptui d.o.o. in Meaa marketing d.o.o. 9771581625005 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 17. decembra 2013 Slovenija, Ormož • Občinska vlaganja v objekte, kjer občina ni lastnik Vse se da, če je župan za Ormoška opozicija je nedavno na eni izmed svojih tiskovnih konferenc izpostavila vprašanje, ali je dopustno (zakonito), da občina javna finančna sredstva namenja za obnovo objekta, ki ni v njeni lasti. Primer, ki so ga izpostavili Ormožani, se konkretno navezuje na obnovo strehe na objektu, katerega lastnik je Medobčinska zveza društev upokojencev. Obnovo strehe v višini 15.000 evrov je iz proračuna financirala Občina Ormož. »V skladu z Zakonom o društvih ima zgradba status zasebne lastnine. Zakon namreč v 5. členu jasno opredeljuje, da so društva in posledično iz njih nastale zveze društev pravne osebe zasebnega prava in je tako z zakonom določen tudi status njihove lastnine. Zgradba Medobčinske zveze društev upokojencev v Ulici dr. Hro-vata 8 v Ormožu med drugim služi gostinski dejavnosti (op. a. zveza prostor oddaja v najem), obremenjena je z maksimalno hipoteko. Pravne podlage, ki bi dovoljevale financiranje njene obnove iz javnih sredstev, ne obstajajo,« je prepričan ormoški opozicijski svetnik Boštjan Štefančič. Ormož ni osamljeni primer Primer iz Ormoža seveda ni osamljen. V marsikateri, pravzaprav v vseh občinah se proračunski denar vlaga v novogradnje ali obnove društvenih prostorov. Pravzaprav je tako, da se dejavnost društev in podobnih organizacij tako ali tako po večini financira iz javnih (v glavnem občinskih) sredstev. Pa tudi, ko gre za investicijska vlaganja, je občina tista, ki društvu kot prva finančno priskoči na pomoč. Prostori ali objekti, ki jih za delovanje uporabljajo društva, so v nekaterih primerih društvena lastnina, v nekaterih primerih so lastniki objektov ali prostorov občine, društva pa jih imajo v upravljanju oziroma najemu. Spomnimo se primerov, ko so se z občinskimi sredstvi gradili ali obnavljali gasilski domovi, kulturne dvorane, prostori športnih društev, pa tudi domovi društev upokojencev. Za te namene občine zagotavljajo precejšen del proračunskih sredstev. Računsko sodišče neopredeljeno Vprašanje, ali sme občina sredstva vlagati v obnovo objektov, ki niso v njeni lasti, smo zastavili Računskemu sodišču. »Odgovor na vprašanje ni enoznačen. V prvi vrsti je Nova streha na objektu Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož, v katerem je tudi gostinski lokal, je v javnosti dvignila veliko prahu. treba izhajati iz nalog občin, ki so določene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi, podrobneje pa so v posameznih primerih opredeljene še v področnih zakonih (z zakonodajo, ki ureja področje gasilstva, kulture, športa in drugih društvenih dejavnosti). Dodelitev sredstev spada med investicijske transfere, ki so po definiciji iz Zakona o javnih financah, 3. člen, 'nepovratni odhodki, namenjeni za investicije prejemnikov proračunskih sredstev'. V vsakem posameznem primeru je torej treba proučiti podlago za dodelitev sredstev in tudi postopek dodelitve,« je v odgovoru na naše vprašanje zapisala vrhovna revizorka za lokalno samoupravo Mojca Planinšek in pojasnila, da bi bilo o konkretnem primeru mnenje težko posredovati. »Natančen odgovor (uradno mnenje Računskega sodišča) vam lahko posredujemo samo v primeru revizije, ki smo jo opravili mi. V skladu z zakonom lahko Računsko sodišče tudi svetuje o javnofi-nančnih vprašanjih, ne more pa se opredeljevati o povsem konkretnih ravnanjih.« Po besedah Planinškove je Računsko sodišče že prejelo vprašanja o tem, ali lahko občina vlaga v lastnino, ki ni v njeni lasti. Eden izmed primerov, o katerem so izdali osebno strokovno mnenje (ki Računskega sodišča ne Zakonodaja prilagodljiva, zato se lahko financira - predvsem županu naklonjenim ... Natančen odgovor na vprašanje, ali lahko občina vlaga finančna sredstva v obnovo objektov, ki niso v njeni lasti (gasilske, športne, upokojenske, kulturne in druge domove), je skorajda nemogoč. S političnimi, administrativnimi in računovodskimi manevri se da namreč dokazati upravičenost marsičesa. Za to, da se nekemu interesu zadosti, se v zakonodaji poiščejo vse možne luknje oziroma zakonodajne pomanjkljivosti. Predvsem pa je veliko resnice v tem, da občine (po volji župana in / ali občinskih svetnikov) po večini investicijski denar namenjajo tja, kjer jim ljudstvo zagotovi ustrezno nagrado - podporo na volitvah. Če je za neko investicijo, ki morda z zakonskega vidika z občinskim denarjem ne bi smela biti financirana, politični interes dovolj močan, se da izpeljati in dokazati, da je legitimno upravičeno (in tudi zakonito) čisto vse. Pa čeprav torej sploh ni nujno, da je po črki zakona ... zavezuje pri izvajanju revizij), je bil vezan na dodelitev investicijskih transferjev gasilskemu društvu za ureditev mansardnih prostorov v gasilskem domu. Za gasilske domove da, a ne za druge dejavnosti v teh domovih Računsko sodišče je v zvezi s primerom zavzelo naslednje stališče: »Poudarjamo, da gre revizij. V skladu z Zakonom o gasilstvu je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, gasilstvo pa je prav tako določeno kot humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu. Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva ter zagotavlja opravljanje nalog gasilstva preko gasilskih organizacij, pri čemer na podlagi načrta varstva pred požarom občina med drugim zagotavlja sredstva tudi za gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva. Pri tem je treba upoštevati tudi določila Zakona o javnih financah. Financiranje investicij iz občinskega proračuna mora tako imeti podlago v zakonu ali občinskem predpisu. Občina torej na podlagi Zakona o gasilstvu v proračunu na podlagi načrta varstva pred požarom zagotavlja sredstva za gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva, a le za prostore, ki so namenjeni delovanju gasilstva, ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje nalog in programov.« Mojca Zemljarič Novak: »Zgradba ni zasebna, je last društev!« Na očitke svetnika Štefančiča, da občina sredstva vlaga v obnovo objekta, ki ni v njeni lasti, se je na minuli 26. redni seji občinskega sveta odzval predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož Mirko Novak, ki je sicer tudi član sveta občine Ormož. Poudaril je naslednje: »S sprejetjem rebalansa občinskega proračuna je bilo potrjeno, da se 15.000 evrov nameni za obnovo strehe na domu Medobčinske zveze društev upokojencev. Investicija je bila realizirana, v zadnjem času se okrog tega, tudi v medijih, pojavljajo določene netočnosti. Poudarjam, da je objekt last medobčinske zveze, osmih društev in 2500 upokojencev. Zgradba nikakor ni zasebna lastnina. Govorilo se je, da je na objektu vpisana hipoteka v višini 17.000 evrov. Zagotavljam, da na objektu ni vknjižbe hipoteke niti za evro! Obnova strehe je stala 15.250 evrov. Odgovoriti moram tudi na očitek, da Medobčinska zveza za obnovo strehe ni prispevala ničesar. Medobčinska zveza je za obnovo prispevala okrog 1500 evrov.« Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani! Čas je, da zlato pravilo narave premaga pravilo zlata. Skladnost in lepota narave izvirata iz spoštovanja zlatega pravila, neskladnost in številne krize izvirajo iz spoštovanja pravila zlata. V razumevanju zlatega pravila narave je skrivnost harmonije življenja. V letu 2014 vam želim čim več skladnosti in lepote izhajajoče iz razumevanja zlatega pravila narave. V adventni čas in božične praznike pa vstopajte radostno, spokojno in notranje mirno. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj zgolj za osebno strokovno mnenje, ki Računskega sodišča ne zavezuje pri izvajanju Uvodnik Imeli bi vpliv Prijeten je občutek, če si ljudem všečen. Ampak načelo novinarstva ni biti nekomu všečen ali ne, biti do nekoga popustljiv ali ne, biti z njim prijatelj. Bistveno in primarno načelo novinarskega dela je resnicoljubnost. Poštenje je vrednota, ki ji novinarji sledimo pri svojem delu. Tisto, kar nas zanima, so dejstva. Služimo javnosti in delamo v interesu javnosti. Pa čeprav pogosto za ceno hudega pritiska. Tisti, ki so na javnih funkcijah, se vse premalo zavedajo, da skozi njihove roke teče javni denar in da ustanove ali organizacije, ki jih vodijo, niso njihova zasebna, temveč naša skupna -bodisi občinska bodisi državna - javna lastnina. Prav zato ima javnost pravico izvedeti, kam se nameni vsak evro, ki se obrne v javni blagajni. A ko novinar povpraša po denarju, namesto odgovora sliši vprašanje: »Pa je to res tako pomembno, da bi o tem poročali?« Da, ko gre za javni denar, je to nujno, pomembno in absolutno potrebno. Marsikdo si napačno predstavlja, da bi novinarji morali pisati po dik-tatu izvoljenih predstavnikov oblasti. Vse preveč smo javno izvoljene funkcionarje - govorim o županih - v našem okolju privadili na to, da se zapiše njihova plat resnice. Pa čeprav je to lahko zgolj njihova zgodba, za katero ni rečeno, da je objektivno verodostojna. Sprašujem se, zakaj se tako krčevito skriva nekatere podatke. Saj se vendar upravlja z davkoplačevalskim denarjem, ki je denar vseh in ne denar župana ali direktorja v javnem zavodu. Če so stvari izpeljane po črki zakona, potem skrivalnice in izmikanja niso potrebne. Prav posebne vrste fenomen pa so tisti, ki se počutijo užaljene in prizadete. In to samo zato, ker o njihovem delu napišemo resnico. Na naše uredništvo so vse pogostejši pritiski - zaradi tem, ki se jih lotevamo, in podatkov, ki jih razkrivamo. Pa čeprav zapišemo samo objektivna dejstva, nas nekateri štejejo za nepredstavljive sovražnike. Užaljeni povedo, da z nami ne nameravajo več sodelovati. Pa ne zato, ker bi mi kaj zapisali napačno. Ne, sploh ne. Ampak zato, ker nekaj ni po njihovi volji. Jasno je, da je župan prvi v občini. Ne more pa biti prvi v našem uredništvu. Dogaja se namreč, da se župani počutijo tako vsemogočne, da poskušajo nadvladati novinarje in celo urednike. Imajo občutek, da so nad vsem in da so tako močni, da bodo krojili tudi našo uredniško politiko. Žal so se opekli. Red v naši hiši je znan. Odgovorna urednica je tista, ki odreja delo novinarjem. Župani in drugi javni funkcionarji na vodilnih mestih pa so tisti, ki so novinarjem dolžni posredovati informacije in podatke, kadar se po njih sprašuje. To je njihovo delo. Ne pa vmešavanje v uredniško politiko nekega medija. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 17. decembra 2013 Aktualno TEDNIK 3 Ptuj • Še o zadevi Snežič Če Ustavno sodišče ne bo pravično, sledi Evropsko Ptujski župan Štefan Čelan je po koncu pravdanja v zadevi Snežič dejal, da gre za nerazumno sodno prakso slovenskih sodišč, ki je MO Ptuj kot izvršilnemu naslovu naložilo plačilo 2,267.975,50 evra dolga. Kljub temu da so se odločili za revizijo izvršilne sodbe, je bilo naložene obveznosti treba plačati. Po skoraj dvajsetih letih sodnih bitk se je zadeva Mel-tal v letu 2010 pričela zaključevati. 26. maja tega leta je bil na Okrajnem sodišču na Ptuju sprejet dogovor o tem, da mora MO Ptuj do 10. junija 2010 poravnati dva milijona evrov dolga podjetju Meltal - Rado Snežič. Dolg, ki je bil znižan za skoraj celotno vrednost glavnice (259.650 evrov), je MO Ptuj v roku poravnala v enkratnem znesku, s kratkoročnim kreditom, ker bi v nasprotnem primeru lahko ogrozili katero od vitalnih ptujskih investicij v tem letu, lahko pa bi izgubili tudi evropska sredstva. Sama je bila dolžna plačati dobrih 600 tisoč evrov, preostanek pa se je razdelil med druge občine, naslednice nekdanje občine Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V zadevi Snežič naj bi odločalo tudi Ustavno sodišče. V MO Ptuj so prepričani, da je v tem primeru napako storila država, ne pa lokalna skupnost. V MO so še vedno mnenja, da podjetje lastnika Rada Sne-žiča ni bilo upravičeno do poplačila tako visokega zneska. Podjetje je tedanjo Skupščino občine Ptuj tožilo za slabih 60 tisoč evrov. Zaradi nerazumno dolgih sodnih postopkov, ki so trajali več kot dvajset let, se je ob glavnici v višini 60 tisoč evrov nabralo 2,2 milijona evrov obresti. „Ker na hitrost sodnih postopkov nimamo vpliva, smo prepričani, da smo bili tudi s tega vidika oškodovani. Vložili smo revizijo na Vrhovno sodišče, ki pa je le-to zavrnilo. Sedaj nas zanima, kaj bo na vse to poreklo Ustavno sodišče. Če v državi ne bomo dosegli pravične sodbe, nam ostane še Evropsko sodišče," v zadevi Snežič izpostavlja ptujski župan Štefan Čelan. Čelan: »Sodba je v poduk upravnim delavcem« Če bi v tem sodnem zapletu sodeloval že od samega začetka, bi zagotovo vztrajal na dokazovanju, da je krivec država, ne pa lokalna skupnost, je prepričan. Žal pa so takratni družbeni pravobranilci očitno bili bolj naklonjeni državi kot občini. Po več kot dvajsetih letih pravdanja je sodišče naložilo MO Ptuj za prekršek, ki ga je povzročila civilna iniciativa iz zdajšnje občine Starše, poravnavo dolga v višini dva milijona evrov. Če bi upravni organ v tem primeru storil vse tako, kot mu je veleval zakon, ne pa ulica, te tožbe ne bi bilo, dva milijona evrov pa bi v lokalnih skupnostih lahko koristneje naložili, prav tako pa ne bi izgubljali dragocenih ur v medsebojnem obtoževanju in iskanju krivca za nastalo stanje oz. plačilo, ki ga je bilo na koncu treba izvesti. Sodba v primeru Snežič je dober poduk vsem upravnim in političnim delavcem, ki se morajo zavedati lastnih odgovornosti. Meltal se je zavezal denar vrniti, če bo tako odločilo Ustavno sodišče Sicer se je MO Ptuj ob izreku sodbe s podjetjem Meltal trdo pogajala, ponudili so mu številne možnosti poplačila v obliki nepremičnin in zemljišč, ki pa jih predstavnik podjetja Rado Snežič ni sprejel. Sodišču pa je MO Ptuj predložila tudi vse zakonske podlage, ki omogočajo postopno praznjenje občinskih računov, tak način plačevanja bi tudi močno oteževal ne samo delo v MO, temveč tudi v drugih zavodih, še posebej pa bi bile ogrožene investicije, ki so bile sofinancirane iz evropskih skladov. Na razširjeni politični koordinaciji so se nato odločili, da je najbolje dolg poplačati z enkratnim plačilom, pod pogojem, da podjetje Meltal prizna popust. To jim je tudi uspelo, dolg se je znižal za skoraj celotno vrednost glavnice, na Okrajnem sodišču na Ptuju je bil 26. maja leta 2010 sprejet dogovor o poravnavi dolga v višini dveh milijonov evrov, ki ga je bilo treba poravnati do 10. junija 2010. V dogovor je MO Ptuj takrat pristala pod pogojem, da se je podjetje Meltal pred sodiščem obvezalo, da bo vrnilo vsa sredstva v primeru uspešne revizije ali ob morebitni uspešni odločbi Ustavnega sodišča Republike Sloveniji, hkrati pa so tudi obvestili ministrstvo za pravosodje, da bodo v primeru neuspešnih sodb v Sloveniji tožbo proti državi vložili tudi na Evropsko sodišče, ker so prepričani, da je zaradi opravilne nesposobnosti slovenskih sodišč nastal dolg iz naslova obresti v višini 1.970.375,25 evra. S pravdo do deležev drugih občin V dogovor so tudi zapisali, ga gre za skupni dolg vseh občin naslednic nekdanje občine Ptuj, ki je za MO Ptuj znašal dobrih 600 tisoč evrov, preo- stali dolg pa se razdeli med druge občine, česar pa le-te niso sprejele z navdušenjem. Na račun vodenja te pravde so izrekli veliko kritik, občine pa tudi niso želele prevzeti obveznosti za plačilo. »Iz delitvenega sporazuma je bilo jasno razvidno, da občine v takih primerih dolg prevzemajo vsaka v svojem deležu. Žal se druge občine tega sporazuma niso držale, zato je bila MO Ptuj prisiljena sprožiti pravdni postopek, ki ga je dobila tako na prvi kot tudi na drugi stopnji. Na podlagi omenjenih sodb so praktično vse občine pristopile k poravnavi svojega dolga. V letu 2014 bodo le-tega poravnale še tri občine, ki so zaprosile za obročno odplačevanje, s tem bodo vse obveznosti sosednjih občin poravnane,« je še povedal Štefan Čelan. MG Ptuj • Janša na obisku Bančna luknja je mnogo večja, kot se prikazuje Janez Janša je Belo knjigo osamosvojitve 12. decembra predstavil tudi na Ptuju. V hotelu Primus se je najprej sestal s predstavniki 28 občinskih oz. MO SDS s ptujsko-ormoško-ljutomerskega območja, o knjigi pa je stekel pogovor v hotelu Mitra. Na njem so se dotaknili sedanjosti in preteklosti. Knjiga je zbirka dokumentov, ki govorijo sami zase, tudi o tistih, ki niso bili za samostojno Slovenijo, ki pa so bili potem celo nagrajeni s tem, da so zasedli nekatere ključne pozicije v državi. Osvetljuje zelo pomembno točko v slovenski osamosvojitvi, razorože-vanje Slovenske teritorialne obrambe, ki je bilo po Jožetu Pučniku in Ivanu Omanu ve-leizdaja. V osamosvojitvi smo bili enotni kot narod, niso pa bili enotni vsi politiki, ki tega „da so se zmotili, ker so verjeli v Jugoslavijo", še do danes niso bili sposobni priznati. Odkar je Bela knjiga izšla ob dnevu slovenske državnosti, praktično še ni bilo nobenega odziva, molči tudi zgodovinska stroka, vključno z mediji. »Moramo nazaj do križišča, kjer je bilo narobe, in ubrati pravo pot,« pa je o poti iz krize, ki ni samo gospodarska, politična, socialna, temveč tudi moralna, povedal Janez Janša, ki je se dotaknil tudi rezultatov stresnih testov bank oz. bančne luknje. Ta po njegovem ni velika tri milijarde evrov, niti 4,7 milijarde evrov. Tri milijarde je potrebnih samo za dokapitali-zacijo treh nacionalnih bank, 1,5 milijarde bo potrebnih za dokapitalizacijo drugih bank, ki niso ali so v posredni državni lasti, 450 milijo- nov evrov pa bo potrebnih še za banki v likvidaciji. Skupaj bo za ta del zapiranja bančne luknje potrebnih skoraj 5,2 milijarde evrov. 12. decembra, ko so bili znani podatki stresnih testov, je finančni minister povedal, da se bo s treh državnih bank na slabo banko preneslo za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev. Vseh slabih terjatev za 8 milijard evrov! Vseh slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu pa naj bi bilo za več kot 8 milijard evrov. Za 1,6 milijarde evrov pa bo država izdala obveznic, ki bodo šle takoj v javni dolg. Vse to skupaj znese okrog 8 milijard evrov, to pa je skoraj en letni proračun Slovenije oziroma znesek za plačilo pokojnin vsem slovenskim upokojencem za dve leti. Po besedah Janeza Janše je država 12. decembra zapravila elegantno priložnost, pomoč ESM-mehaniz-ma, družinskega sklada evro-območja, za sanacijo bančnega sistema, v katerega je tudi Slovenija vplačala 340 milijonov evrov in kjer se denar dobi po obrestni meri ECB 0,25 odstotka. To je tudi denar, ki se ne šteje v javni dolg, ker se pretvori v lastniške deleže v teh bankah. Kot kaže, pa to ni tisto, kar bi si želela slovenska vlada, ker bi s tem prišlo tudi do novih uprav, novih nadzornih odborov in do ugotavljanja odgovornosti ter izgube moči monopolov. V nobenem primeru pa ne bi šlo za izgubo suverenosti, gre v prvi vrsti za bojazen izgube moči monopolov in za strah, da bi kadarkoli odgovarjali za nastalo situacijo. Nobeden, ki je povzročil to stanje, se ne more ukvarjati s sanacijo. To ne more biti uspešna formula. Slovenija je edina država, ki ji še vnaprej predvidevajo negativno rast. V letu 2014 se bo Slovenija zadolžila še za pet milijard evrov, ki jih potrebuje za poplačilo starih dolgov. Samo izvozniki ne morejo rešiti Slovenije, pa še ti so uspešni predvsem zaradi okrevanja evropskega okolja in povečevanja potrošnje. Če Slovenija ne bi imela izvoznikov, bi bila še bolj na dnu. Nova sanacija bančne luknje pa ni nič drugega kot kolektivizacija odgovornosti, prenos odgovornosti na vse državljane, da nekomu, ki jo je povzročil, ne bo treba vrniti dolga. Tudi tu se ponavlja vzorec iz rajnke države. MG Foto: MG Janez Janša je Belo knjigo osamosvojitve 12. decembra predstavil tudi na Ptuju. 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 17. decembra 2013 Sveti Andraž • 15. občinski praznik Devet veselih občinskih dni Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je pred nekaj dnevi obeležila 15. občinski praznik, ki so ga sklenili z odprtjem treh prenovljenih cestnih odsekov ter podelitvijo občinskih priznanj. Prenova je namreč potrebna zaradi slabe statike južnega dela gradu. V prostorih ormoške knjižnice so se pojavile razpoke na stenah, zato bodo knjižnico, kot smo že poročali, preselili v prostore starega vrtca. Občina se je avgusta letos prijavila na razpis Ministrstva za kulturo, in sicer na tretji Javni razpis za sofinanciranje javne kulturne infrastrukture v okviru Evropske- Udeležili so se ga strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu, koordinatorji na gradbiščih, zdravniki medicine dela in predstavniki delavcev, zaupniki varstva in zdravja pri delu ter sindikatov. Stanje na gradbiščih v letu 2013 oz. ugotovitve poostrenega nadzora na gradbiščih s pre- ga sklada za regionalni razvoj. Kakšen bo odgovor z ministrstva o odobritvi sredstev, na občini še ne vedo. »Zahtevajo, da občina prijaviteljica izbere izvajalca, preden dobi sklep o dodelitvi sredstev,« je dejal župan Sok, ki je razpis ocenil kot nenavaden in dodal: »To, kar dela sedaj ta vlada, je verjetno brez primere v Evropi. Moraš izbrati izvajalca, se prijaviti na razpis, potem pa, če dobiš de- dlogi ukrepov za izboljšanje stanja je predstavil Franci Korunič z Inšpektorata RS za delo. Udeleženci so spoznali tudi možne tehnične in varnostne rešitve z osebno varovalno opremo pri delu na višini, ki jih morajo poznati tudi delodajalci, preden delavca razporedijo na delo na višini, nar, dobiš, sicer moraš pač pozabiti vse stroške in vlada dela naprej, kot da se ni nič zgodilo.« Projekt naj bi stal nekaj manj kot pol milijona evrov, izveden pa naj bi bil predvidoma do aprila leta 2015. Do takrat naj bi opravili statično sanacijo in obnovili prostore vzhodnega in južnega dela gradu, ki jih bodo preuredili za potrebe muzejskih zbirk. Monika Levanič da se preprečijo neželeni dogodki. Prav tako pa tudi varno izvedbo električnih inštalacij na gradbišču. Za varno delo na gradbišču je potrebna tudi pravilna izbira delovne opreme in pripomočkov, ki ji delodajalci posvečajo premalo pozornosti, tudi zaradi kriznih časov, s čimer pa v Devetdnevno praznovanje občinskega praznika občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je začelo v drugi polovici novembra. Najbolj slavnosten del pa je kot vsako leto predstavljala osrednja proslava, ki je sledila odprtju treh sicer krajših, a za občane pomembnih prenovljenih cestnih odsekov: Gibi-na-Matjašič, Gibina-Slana in Mala Slavšina-Roškar-Gibina. Ta se je začela z govorom župana Francija Krepša, na- nevarnost spravljajo svoje zaposlene. Kot je povedal Franc Stopajnik, letošnje leto ni dobro, kar zadeva področje varnosti in zdravja pri delu, saj se je tragično končalo za tri delavce in več težje poškodovanih. Varnost pri delu na naših deloviščih bi se morala osredotočiti na sistemsko upravljanje varnosti in zdravja pri delu, kot orodje nenehnega preprečevanja delovnih nezgod in zmanjševanja tveganj za varnost in zdravje. Smrtni primeri na naših deloviščih naj bodo opomin vsem, da vsako delo predstavlja neko stopnjo tveganja, ki pa jo je mogoče z doslednim izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov tudi odpraviti ali zmanjšati na sprejemljivo raven neželenih dogodkov. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje, zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj za uspešnost posameznika in podjetja. Tudi zato vprašanje o tem, ali vpeljati petminutni odmor za varnost in zdravje daljevala s kulturnim programom, ki so ga pripravili člani KUD Vitomarci, temu pa je sledil najbolj veseli del druženja, za katerega je bil zadolžen ansambel Trubadurji. Kot vsako leto so tudi tokrat najzaslužnejše občane nagradili. Priznanje plaketo Občine Sv. Andraž v Slov. goricah za večletno aktivno delovanje v Vinogradniško-sadjarskem društvu ter prispevek k urejenosti kraja je prejel Franc Vršič iz Novincev. Je pa ta kraj pri delu, več ne bi smelo biti vprašanje. Kot ne bi smelo biti vprašanje kakovosti dela samih strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, ki v nobenem primeru pri načrtovanju varnostnih ukre- bogatejši še za eno priznanje, ponašajo se namreč tudi z najboljšo učenko, Katarino Gom-zi, ki jo je občina nagradila za izjemne rezultate v vseh devetih letih osnovne šole. Občinsko praznovanje v tej majhni, a urejeni slovensko-goriški občini so sklenili s farnim žegnanjem, predstavitvijo godbe na pihala iz Svetega Jurija ob Ščavnici, pokušnjo vina in odprtjem razstave Društva upokojencev Sveti Andraž. Dženana Kmetec pov ne bi smeli popuščati pohlepu kapitala. Izvajalci del morajo zagotoviti tako raven varnosti, da bodo delavci delo opravljali v varnih delovnih pogojih, brez improvizacij. MG Ormož • Obnova gradu Sok: Delo sedanje vlade je brez primere »Grad je nevaren, zlasti če bi prišlo do kakšnega potresnega sunka,« je o potrebni obnovi ormoškega gradu pojasnil župan Alojz Sok. Foto: Tone Župan Franci Krepša (v sredini) v družbi Franca Vršiča in Katarine Gomzi Ptuj • Posvet o varnosti pri delu na gradbiščih Za varne delovne pogoje brez improvizacij Letošnji decembrski posvet Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki ga vodi Franc Stopajnik, je v ospredje postavil varnost pri delu na gradbišču. Ptuj • Prejemniki jubilejnih priznanj Vztrajajo kljub vedno težjim pogojem Na strokovnem srečanju sekcije gostincev pri OZ Slovenije, ki je bilo 24. in 25. novembra v Portorožu, je jubilejna priznanja za delo v gostinstvu prejelo tudi več gostincev s Ptujskega, članov OOZ Ptuj. Delo v gostinstvu je iz leta v leto težje, zato sta kakovostna storitev in ponudba še kako pomembni. Za deset let poslovanja je priznanje prejela Sonja Strauss, s. p., gostilna Pri Ribeku, Stojnci, za 20 let poslovanja pa Ingrid Ivanuša, s. p., okrepčevalnica Palaska, Nova vas pri Markovcih, Darinka Rižnar, s. p., okrepčevalnica Pri Darinki, Juršinci, Martin Težak, bar Pri Veseliču, Turški Vrh, in Irena Žuran, s. p., okrepčevalnica Jura, Ptuj. Osrednja tema letošnjega strokovnega srečanja slovenskih gostincev, članov OZ Slovenije, so bili davki, ob tem pa tudi davčni nadzori oz. izvajanje davčnih nadzorov. Poudarjeno je bilo, da je treba za evidentiranje gotovinskega poslovanja uporabljati takšne računalniške programe, ki imajo vgrajeno revizijsko sled. Brez te sledi jih lahko inšpektorji kaznujejo s 50 tisoč evri. Kot je znano, so bili gostinci prvi, ki so jih tudi z veliko medijskega pompa preverjali, moteča zanje pa je bila prisotnost velikega števila uradnih oseb, tudi oboroženih, kar je po mnenju gostincev svojevrstno pretiravanje. Poostreni nadzori so nato sledili tudi v drugih panogah, v Generalni davčni upravi Slovenije pa napovedujejo, da bodo poostrene nadzore izvedli tudi pri poslovnih subjektih, ki so nelojalna konkurenca gostincem. MG torek • 17. decembra 2013 Politika Štajerski TEDNIK 5 Majšperk • Zapleti pri imenovanju ravnatelja šole Boj za ravnateljski stolček se nadaljuje Na četrtkovi seji sveta zavoda OŠ Majšperk niso imenovali novega ravnatelja šole. Oba prijavljena kandidata sta namreč prejela enako število glasov. Od marca dalje, ko se sedanjemu ravnatelju izteče mandat, bo šolo vodil vršilec dolžnosti. Boj za očitno zelo vroč ravnateljski stolček majšperške osnovne šole se nadaljuje ... (fotografija je simbolična). Anonimke na račun Jurgca Da je okoli imenovanja ravnatelja res vroče, pričajo tudi žaljiva anonimna pisma, ki romajo naokrog, eno izmed njih je prispelo tudi v naše uredništvo. V njem nepodpisan avtor Rajka Jurgca obtožuje kaznivih dejanj nadlegovanja tako učencev kot zaposlenih ter navaja, da je skupaj z županjo Darinko Fakin skoval načrt za vrnitev na ravnateljski stolček. Jurgec vse trditve zavrača ter meni, da gre za pismo z žaljivo vsebino, anonimka pa je bila po njegovem mnenju poslana z namenom, da škoduje njegovi časti in dobremu imenu. Županja Darinka Fakin na vsa namigovanja odgovarja, da o nadlegovanju sama v preteklosti o tem ni bila nikoli obveščena ne od staršev in ne od učiteljev. »Verjetno se starši, če bi bilo v tem nekaj resnice, ne bi enotno odločili za podporo Rajku Jurgcu. Sama pa nimam niti glasovalne pravice in nimam niti otrok v šoli, da bi lahko pomembno vplivala na izide glasovanja na Svetu zavoda. Občina pa ima od enajstih članov sveta le tri člane, ki mislim, da so se odgovorno odločali predvsem v korist otrok. Mislim, da je svet zavoda ravnal modro in ni dal nobenemu izmed kandidatov podpore, saj je šlo za dve enakovredni podpori obema kandidatoma. Vsem nam mora biti prav gotovo cilj, da naša osnovna šola deluje tudi navznoter povezano z enim samim ciljem, da imajo naši otroci ne le dobre materialne pogoje, za katere je poskrbela občina in bo tudi v prihodnosti, temveč da imajo tudi učne uspehe primerljive z drugimi okolji in široke možnosti dopolnilnih dejavnosti, ki bogatijo tudi naše okolje. Tega se nekateri zavedajo vseskozi in tudi veliko naredijo za to, nekateri pač pišejo anonimke.« Foto: arhiv Da je vroče okoli imenovanja ravnatelja Osnovne šole Majšperk, ni novost, saj so mnenja o morebitnem kandidatu že pred tedni razdelila starše in učitelje, o čemer smo poročali že v eni izmed prejšnjih številk. Zaposleni namreč v večini podpirajo sedanjega ravnatelja Branka Laha, za katerega menijo, da si po rezultatih sodeč zasluži še en mandat na čelu šole. Nasprotnega mnenja so starši, ki podpirajo protikandidata Rajka Jurgca, ki je šolo vodil skoraj 15 let, ko mu je zaradi odločitve sodišča o neizpolnjevanju izobrazbenih pogojev prenehal mandat. Sedaj pogoj izpolnjuje, zato se je tudi znova prijavil. Starši so v obrazložitvi svojega mnenja zapisali, da jih je Jurgec prepričal predvsem z dosedanjim delom in prepoznavnostjo, ki jo je šoli prinesel v preteklem obdobju. Kandidata prejela po pet glasov, enajsti -odločilni glas je bil neveljaven Kot je vse kazalo, naj bi bilo mnenje sveta občine Majšperk tisto, ki bo odločilo o novem ravnatelju, ko je svet ugotovil, da oba izpolnjujeta zahtevane razpisne pogoje, pri podpori pa zapisal, da Rajku Jurgcu izrekajo pozitivno mnenje h kandidaturi, Branku Lahu pa zgolj mnenje. Kot so poudarili, si ne želijo nezadovoljstva staršev ali učiteljev, zato so sicer zapisali mnenje, a glavno odločitev prepustili Svetu zavoda. Ta namreč sestavlja 11 članov, od tega pet predstavnikov šole, tri predstavnike staršev ter tri predstavnike občine. Po zgoraj navedenem je bilo skorajda jasno, kdo naj bi bil nov ravnatelj. Če bi torej po trije predstavniki staršev ter občine glasovali za Rajka Jurgca, bi imenovali prav njega. A to se ni zgodilo, saj na glasovanju nobeden od kandidatov ni dobil večine glasov (vsaj šest). Vsak izmed njiju je namreč prejel po pet glasov, enajsti, odločilni glas pa naj bi bil neveljaven. »Noben kandidat na žalost ni bil izbran, tako da bo svet zavoda odločal o imenovanju vršilca dolžno- sti,« je ob tem pojasnila predsedujoča svetu zavoda Draga Krošel, ki je dodala, da je s tem prvi postopek iskanja novega ravnatelja končan. Na naslednji seji bodo člani sveta zavoda odločali o vršilcu dolžnosti, ki bo šolo vodil od marca dalje, ko preneha mandat sedanjemu ravnatelju, hkrati pa se bo sprožil nov postopek za izbiro ravnatelja s polnimi pooblastili. Vršilec dolžnosti, ki naj bi šolo vodil od marca do julija prihodnje leto, lahko postane nekdo izmed zaposlenih v šoli kot tudi kateri izmed obeh kandidatov, ki sta se prijavila na razpis za ravnatelja, člani sveta si namreč želijo, da bi nov ravnatelj nastopil najkasneje julija, da se zadeve ustalijo do začetka novega šolskega leta. Patricija Kovačec Gorišnica • Večletno čakanje na nov športni park Obstali nekje med rušenjem in novogradnjo V občini Gorišnica se problematika gradnje novega športnega parka vleče vrsto let. Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta, športniki novogradnjo zaradi slabih pogojev za delo na obstoječi lokaciji nestrpno pričakujejo. Župan Jože Kokot zatrjuje, da graditi ni mogoče, ker ni urejena namembnost zemljišč. »Ko bo namembnost zemljišč ustrezno definirana v prostorskem planu, se bo gradnja pričela,« poudarja prvi mož gorišniške občine. Dejstvo je, da se gradnja novega športnega parka v Gori-šnici že skoraj celo desetletje iz leta v leto prelaga. Pred leti je bilo zemljišče, na katerem je v Gorišnici športno igrišče s pripadajočo infrastrukturo, po denacionalizaciji vrnjeno cerkvi. Večina športnega parka tako danes leži na zemljišču, ki je v cerkveni lasti. »Na tej lokaciji ne bomo vlagali niti centa. Za objekt imamo izdano odločbo o rušenju. Če se ne bi pogajali, bi zgradbo že davno morali rušiti,« trdi župan in dodaja, da tudi sam že nestrpno pričakuje sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), kar bi pomenilo zeleno luč za pričetek gradnje novega športnega parka. Za nakup novih površin plačali 220.000 evrov »Da je namera o gradnji resna, dokazuje nakup treh hek- tarjev zemljišč, za kar je občina plačala okrog 220.000 evrov. V proračunu za prihodnje leto imamo za nov športni park zagotovljenih 180.000 evrov. To bi moralo zadostovati za ureditev novih igralnih površin. Če bo spomladi prihodnje leto OPN potrjen, bi se lahko nato gradnja kmalu pričela. Sicer pa obstaja možnost, da bi nogometaši slačilnice začasno uporabljali v večnamenski dvorani,« pravi župan Jože Kokot, ki je sicer še letos spomladi govoril o možnosti, da bi občina površino za igrišče na novi lokaciji uredila kar »na Občina investicijskih vlaganj v objekt Športnega društva Gorišnica ne predvideva, saj bi po besedah župana Jožeta Kokota poslopje v skladu z odločbo že morali porušiti. črno«. Zdaj župan trdi, da se vendarle bojijo morebitne inšpekcijske kontrole in da tega koraka ne upajo narediti. »Počakati moramo na spremembo OPN,« se glasi županov odgovor na vprašanje, kdaj se bo gradnja pričela. Novi center bodo gradili z lastnim denarjem Svetnik Bojan Purgaj, sicer nekdanji predsednik ŠD Gorišnica, danes pa aktiven član, je na zadnji seji občinskega sveta župana Kokota vprašal, zakaj novega športnega parka Gorišnica v načrtu razvojnih programov (NRP) za obdobje 2011-2014 ni več moč najti. »V gradivu iz leta 2011 smo imeli navedeno, da se bo investicija v letu 2014 končala. Zdaj pa še je niti začeli nismo oziroma je v načrtu razvojnih programov niti ni več zavedene,« je opozoril Purgaj. Župan Jože Kokot mu je odgovoril: »Investicije ni v NRP zato, ker jo bomo izvajali z lastnimi proračunskimi sredstvi. V NRP so uvrščene naložbe, ki so sofinancirane z evropskim in državnim denarjem.« Obsojeni na prazgodovinsko kosilnico brez kolesa ... V razpravi je Purgaj vztrajal, da se gradnja novega športnega parka že predolgo prelaga. »V 20 letih se na športnem igrišču v Gorišnici, kar se tiče urejanja športne infrastrukture, ni uredilo nič. Pogoji za delo športnikov v dvorani so zelo dobri, pogoji na športnem igrišču pa zelo slabi. Financiranje Športnega društva Gorišnica s strani občine je podhranjeno. Zmanjkuje nam celo denarja za redno vzdrževanje. Na kosilnici na primer vsakič, ko se z njo kosi, odpade kolo. Pred sedmimi leti smo kosilnico dobili od občine, ker za vas več ni bila primerna. Za nas pa je morala biti dobra. S prazgodovinsko kosilnico kosimo 0,75 hektarja površin,« je našteval svetnik Purgaj, župan Kokot pa je vztrajal pri svojem: »Dajte si no reči, da novega športnega parka ne moremo graditi, ker nimamo prostorskega plana. Imamo odločbo, da se morajo slačilnice rušiti. Bi vi vlagali v to? Devet let čakamo na prostorski plan. Za nov športni park smo že kupili zemljišča. Nogometaši se lahko oprhajo in preoblačijo v dvorani. Obljubil sem, da bomo to naredili. Dokler ne bo vse črno na belem, pa investicije ne bomo začeli. Upam, da bomo lahko spomladi uredili vsaj zunanje zelene igralne površine. Brez dovoljenj pa graditi ne upamo. S tem bi preveč tvegali. Izpostavljeni bi bili morebitni kazni, pa tudi celoten postopek se nam potem lahko zaustavi.« Mojca Zemljarič \y Štaj&uka, budilka, ¡Q)áÉuíajte naá tudi na öpfetu,: www. radio-ptuj. &i RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 17. decembra 2013 Ptuj • Nova pobuda za oživitev mestnega jedra Pozimi brez plačila parkirnine Tudi na novembrski seji mestnega sveta je bilo podanih nekaj pobud za oživitev starega mestnega jedra. Svetnik SLS Branko Brumen se je zavzel za spremembo letos sprejetega odloka o rabi javnih površin, v katerem je zapisanih tudi nekaj neživljenjskih in kriznemu času neprimernih rešitev Kot je predpisana barva senčnikov za gostince) in podal pobudo za začasno spremembo plačila parkirnine na ulicah in trgih starega mestnega jedra Ptuja v zimskem času. V tem času naj bi med tednom parkirnino pobirali od 8. do 16. ure, ob sobotah pa sploh ne. Kot pravi Brumen, so v mestnem odbor SLS Ptuj prepričani, da bi z uvedbo te spremembe v zimskem času povečali pretok ljudi v starem mestnem jedru, s tem zanimanje za obisk kulturno-turistič-nih znamenitosti in prireditev, obrtno-poslovnih, upravnih in družbenih storitev v mestu in spodbudili tudi gospodarsko poslovne aktivnosti, ki so edini realni izhod iz krizne situacije, sicer se bo tovrstna ponudba še naprej krčila in selila iz starega mestnega jedra na obrobje mesta. V tem času, ko se stemni že kmalu po 16. uri, je v mestnem jedru velika sreča, če srečaš koga, kaj šele množico ljudi Ponudniki poslovne in kulturne ponudbe v starem mestnem jedru v glavnem podpirajo svetnikovo iniciativo, po kateri bi morali v tem mesecu po hitrem postopku spremeniti občinske odloke, da bi le-ta lahko zaživela. To je najmanj, kar lahko lokalna oblast naredi za več življenja v mestnem jedru. Za večino pa bi bilo najbolj sprejemljivo, če bi plačevanje parkirnine v zimskem času nasploh ukinili, da bi lahko vzpostavili primer- ljive pogoje s ponudbo obrobja mesta. Tudi ni bojazni, da bi v tem primeru ljudje pustili svoje avtomobile čez dan na teh parkiriščih, že zaradi varnosti ne. Parkiranje v mestu je v zimskem času že tako in tako oteženo, plačevanje pa vprašljivo, ker se mesto ne čisti oz. sneg ne odvaža. Kupi papirja in študij mesta brez konkretnih aktivnosti ne bodo rešili, vsak najmanjši korak v smeri oživljanja je dobrodošel, pravijo. V mestu se sicer veliko dogaja, a je vse skupaj nepovezano, če pa se dogaja, se dogaja na treh mestih hkrati. Ker pa ima mesto omejeno število ciljne publike, se še ta razdeli na tri dele, tako ni čudno, da so organizatorji večkrat razočarani. Občasne mestne gneče, ki smo ji priča ob tradicionalnih sejmih, festivalskem dogajanju in nekaterih drugih prireditvah, ptujska poletna noč in podobno, pa so premalo, da bi lahko mesto živelo v pravem pomenu besede. Ker ni obiskovalcev oz. kupcev, v mestnem jedru vztrajajo le še redki, za prazne lokale pa ni pretiranega zanimanja. Vsaj 1500 obiskovalcev dnevno bi mestnemu jedru omogočilo pričakovan poslovni in življenjski utrip. MG V zvezi z oživljanjem starega mestnega jedra je bilo v preteklosti podanih nešteto pobud. Verjetno bi tudi analiza svetniških pobud vsakokratnega mandata pokazala, da gre za pobude, ki so jih svetniki najpogosteje podajali oz. so se z njimi ponavljali, ker v večini niso bile realizirane, in to kljub temu da je mesto v tem času dobilo tudi nekaj konkretnih projektov za oživitev, tako so jih vsaj poimenovali, a so ostali zgolj na papirju, ker izplena (še) ni, in kot kaže vse skupaj, je iz dneva v dan slabše. Podgorci • Letni koncert folklorne skupine Vsak po svoje mlati Folklorna skupina Kulturnega društva (KD) Podgorci je tudi letos pripravila letni koncert, ki so ga naslovili Vsak po svoje mlati, na katerem so z ljudskim plesom, glasbo in igro poskušali predstaviti staro kmečko opravilo spravljanje žita za kruh oziroma »mlatenje«. FOTO: Karin Hrga Na letnem koncertu v Podgorcih se je predstavila tudi na novo obujena Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci. V to nekoč zelo pomembno kmečko delo pa so bili vpleteni tudi otroci, ki so po strniščih zbirali raztresene klase in jih vezali v »kučke«. In tako je bilo tudi na odru kulturnega doma, kjer se je s tem predstavil podgorski folklorni podmladek. »Z velikim veseljem smo pokazali otroško folklorno skupino, ki smo jo letos ponovno obudili,« je zadovoljno povedal predsednik folklorne skupine Dominik Kukovec in dodal, da skupina šteje dvanajst otrok, starih od osem pa do dvanajst let. Podgorski folkloristi pa so v goste povabili Folklorno skupino Leščeček iz Veržeja, ki po besedah Kukovca sodi v sam vrh slovenske folklorne dejavnosti. Poleg Folklorne skupine Leščeček, Otroške folklorne skupine in Folklorne skupine KD Podgorci, pa se je na koncertu z ljudskimi vižami predstavila še na novo obujena sekcija KD Podgorci ljudski godci Stori čehoki, ki so kljub kratkemu času delovanja že začeli vrstiti svoje uspehe. Že prvo leto se jim je namreč uspelo prebiti na letošnje državno srečanje v Pa brez zamere Luknje Kako smo »notr« padli Morda se ne zavedate, a naša življenja so neizbežno ter trdno povezana z luknjami. To dejstvo postane še posebej očitno, če svoj kratek čas obstoja preživljate v tvorbi z imenom Republika Slovenija. Tukaj postanejo luknje še posebej pomembne in, hja, luknjaste. A pričnimo, kot se spodobi, na začetku. Kje pa je začetek, vprašate? Ja kako, a ne veste? Začetek je v luknji. Pravzaprav v luknjici. Če smo čisto natančni - v dveh luknjicah. Ena od teh pripada očetu, druga pa mami. Tam se zadeve začno dogajati. Pričetek našega bivanja je razcepljen, razdeljen (nekaterim ta razcpeljenost ostane do konca bivanja). Smo tako pri očetu kot pri mami. Pol tam, pol tam, bi lahko rekli, a to ne drži. Smo hkrati čisto tam, pa tudi čisto tam drugje (dobesedno). No, potem skozi očetovo luknjico odpotujemo sami k sebi v mamino luknjico, kjer potem približno devet mesecev udobno in nedolžno uživamo toplo zavetje, ne vedoč, kakšne muke in tegobe nas čakajo, ko nas bodo (spet skozi luknjico, ki bo za to priložnost sicer malce večja/širša) poslali v širni svet tam zunaj. Takšne in drugačne luknje nas potem, ko smo izročeni temu svetu (in tej državi) spremljajo skozi celotno življenje. V šoli nas učijo o luknjah, značilnih za kraški svet naše dežele - tiste na površju, ko se posede del ozemlja, imenujemo vrtače in uvale, tiste pod površjem, prave labirinte naravnih čudes, pa kraške jame. Največjo seveda poznate - to je Postojnska jama. Cave, grotte, Hohle, kot piše na džambo plakatih, ki vas spominjajo na otroštvo, ko ste se poleti še po stari magistralki na zadnji klopi sto-enke cijazili na morje (da, spredaj pa sta po navadi sedela lastnika na začetku omenjenih luknjic). Pričakovanje morja je bilo tako veliko, da vas niso motili niti slabost ob vijuganju po cesti, niti luknje (!) na njej, v katere seje spotikala stoenka. Kakopak, avtoceste takrat še ni bilo, s tem pa tudi ne tistih lukenj, ki jih vrtamo v hribe - predorov. Seveda nas luknje zaznamujejo tudi na, recimo temu, obči ravni. Če smo že pri luknjah v hribih, predorih, nas vsaj ena izmed njih zaznamuje s »cuzanjem« našega, davkoplačevalskega denarja - predor pod Markovcem v Kopru, ki je, zdi se, luknja brez dna (čeprav ima ta luknja na vsaki strani odprtino). Sicer pa v tej državi na splošno obstaja ogromno lukenj, ki delajo luknje v naših denarnicah: luknje v proračunu, luknje v zakonu, luknje v bankah, luknje v nadzoru, luknje v integriteti in dobronamernosti vodilnih te države, ki s pridom izkoriščajo luknje v zgodovinskem spominu tega naroda; ustvarjajo luknje v glavah državljanov, tako da se ti namesto z luknjavim sistemom ukvarjajo z nekimi drugimi luknjami izpred šestedestih let, ki sicer resda predstavljajo tragično preteklost tega naroda, a bi morale kljub temu odstopiti prednost luknjam, v katerih smo se znašli v sedanjosti, ko nam vrtajo luknje v kolena, mi pa lepo poslušno ždimo v svoji luknji. Če tako dobro premislim, je v bistvu najbolj simpatična luknja (zraven prvih dveh omenjenih) tista, v katero v legendarnem Štiglicevem filmu Ne joči, Peterpade nemški vojak, švaba, pa ga mali Peter, ki se tam notri skriva skupaj s partizani, vpraša: »A si ti tud notr padu?« Gregor Alič Zrečah. Z letnim koncertom napolnili Kulturni dom Pod-so podgorski folkloristi tudi gorci. letos vse do zadnjega kotička Monika Levanič Kulturno društvo Podgorci Folklorna skupina deluje v okviru Kulturnega društva Podgorci, katerega začetki segajo že tja v leto 1909. Poleg folklorne skupine kulturno društvo z več kot stoletno tradicijo tvorijo še tri sekcije, in sicer ljudski godci Stori čehoki, Dramska sekcija in Sestre Nedeljko. Po besedah predsednika Kukovca pa je najbolj dejavna prav folklorna skupina, ki deluje od leta 1977. Podgorski folkloristi se tako že 36 let ukvarjajo s predstavitvijo ljudskega plesa, vokalne in instrumentalne glasbe ter oblačilne kulture Ptujskega polja in Slovenskih goric, tudi izven slovenskih meja. Trenutno pleše okrog 30 plesalk in plesalcev, ki jih spremljajo štirje godci. Za svoje uspešno delo pa so prejeli že številna laskava priznanja. Najbolj ponosni so na Maroltove značke, s katerimi so bili nagrajeni posamezni člani folklorne skupine. Po besedah Kukovca vsa ta priznanja in pohvale potrjujejo trdo delo skupine in jo uvrščajo v sam vrh poustvarjalnosti slovenske ljubiteljske kulture. torek • 17. decembra 2013 Podjetništvo Štajerski TEDNIK 7 Koper, Ptuj • Ugotovitve varuha o delovanju koprske enote DU Ptuj Varuh: nehumana, nesprejemljiva in poniževalna praksa Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj z namestnikoma pred kratkim spregovorila o nekaterih ugotovitvah varuha. Med pomembnejšimi so bile izpostavljene tiste, ki so povezane z delovanjem Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru. Varuh človekovih pravic je skupaj s predstavnicama izbranih nevladnih organizacij na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM), brez predhodne najave v koprski enoti Doma upokojencev Ptuj julija letos opravili pregled, ki mu je konec novembra sledil še kontrolni obisk. Namen obeh je bil jasen: preveriti razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost. Končno poročilo je bilo med drugim posredovano tudi direktorici Doma upokojencev Ptuj Kristini Doki ter ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak. Zakaj so stanovalce zaklepali v sobe Največji del ugotovitev se nanaša na nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na oddelku s povečanim nadzorom, ki je namenjen bivanju oseb z demenco. Ob svojem obisku so predstavniki državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju DPM) ugotovili, da stanovalci tega oddelka ne morejo prosto vstopati in izstopati v druge dele stavbe, saj osebje vhodna vrata na oddelek zaklepa. Še več, zaklenjene so bile tudi vse sobe stanovalcev na tem oddelku, kar naj bi po trditvah vodstva doma zahtevali svojci stanovalcev. »DPM se postavlja vprašanje, kako lahko potem stanovalec zapusti sobo, ko to želi. Sobe so zaklenjene tudi ponoči. Na naše vprašanje, Foto: arhiv Doma Tudi na kontrolnem obisku stanja v Domu Koper novembra so bile ugotovljene nepravilnosti. kakšni so razlogi za to in kaj se zgodi, če želi stanovalec počivati že dopoldne, smo prejeli pojasnilo, da je razlog za zaklepanje sob, da stanovalci drug drugemu hodijo v sobe, uporabljajo sanitarije in jemljejo tuje osebne stvari in obleko,« piše v poročilu, s čimer pa se DPM ne strinja, takšno prakso pa so označili za nehumano, nesprejemljivo in poniževalno. Predlagali so, da se najprej upošteva želja stanovalcev, šele nato njihovih svojcev in dom pozvali, naj to prakso takoj opustijo. A tudi novembra, ko so opravili kontrolni pregled, je bilo stanje nespremenjeno, sobe stanovalcev z demenco so ostale zaklenjene. Za komentar o ugotovitvah varuha, da je zapiranje stanovalcev znotraj sob, čeprav gre za varovalni ukrep, nehumana, pa tudi nezakonita praksa, smo prosili tudi direktorico Doklovo: »Strinjamo se z ugotovitvami varuha človekovih pravic in to tudi ni praksa v našem domu. V domu namreč poskušamo zagotoviti zasebnost in varnost vsakemu stanovalcu, ne glede na to, ali je na varovanem oddelku ali na drugih oddelkih. Zato imajo stanovalci tudi ključe od sob, v katerih bivajo. Od sposobnosti in odločitve stanovalcev je odvisno, ali sobo zaklepajo ali ne. Na varovanem oddelku nekateri stanovalci zaradi zdravstvenih težav niso sposobni uporabljati ključa. Zato je sistem zapiranja narejen tako, da je z zunanje strani vrat ključ, z notranje strani pa »sistem zapiranja in odpiranja z metuljčkom«, tako da lah- ko stanovalec na enostaven način z notranje strani vrata odpre in zapre, seveda če je v stanju, da ta sistem obvladuje. Pred sprejemom na varovani oddelek imajo vsi upravičenci mnenje psihiatra in na osnovi tega tudi skrbnika. V enoti Koper so imeli vsi stanovalci skrbnike, ki so zastopali interese stanovalcev pri urejanju institucionalnega varstva. Na sestanku s svojci oz. skrbniki stanovalcev, ki bivajo na varovanem oddelku, je bila zahteva skrbnikov, da se sobe zaklepajo.« Ob tem Doklova dodaja, da so se po objavljenih ugotovitvah varuha človekovih pravic s skrbniki ponovno sestali in dogovorili za izvajanje priporočil. Zaposleni so izredno obremenjeni (preobremenjeni) -a novih zaposlitev ne bo Kljub temu da Doklova še vedno trdi, da število zaposlenih ustreza predpisanim normativom, tudi DPM ugotavlja, da so zaposleni izredno obremenjeni. »Zato se nam postavlja vprašanje, koliko svojega časa lahko dejansko namenijo stanovalcem in kakšna je kakovost oskrbe, ki jo nudijo stanovalcem,« piše v končnem poročilu. Dobili so tudi pojasnilo ene izmed zaposlenih, ki mora v popoldanski izmeni sama poskrbeti za približno 40 stanovalcev. Njene naloge vklju- čujejo kuhanje večerje za 40 stanovalcev, pospravljanje kuhinje in pomivanje posode, pomoč pri hranjenju za tiste, ki sami tega ne zmorejo, opravljanje nege, deljenje zdravil stanovalcem, izvajanje ustne higiene in pomoč stanovalcem, da se pripravijo za nočni počitek. Stanovalka naj bi izrazila tudi nezadovoljstvo nad prehrano, saj da večerjo pripravlja zaposlena, ki ni usposobljena za kuhanje tolikšne količine hrane. »Poleg tega jo moti tudi, da isti zaposleni opravljajo najprej nego stanovalcev, nato pa se lotijo priprave hrane. Sicer pa se ob obisku nismo mogli znebiti občutka, da nekateri zaposleni hodijo v službo zaradi službe same in pri svojem delu zaradi preobremenjenosti ne zmorejo razviti empatičnega in pristnega odnosa s stanovalci, saj bi za to potrebovali več časa, ki pa ga ob vseh zadolžitvah nimajo,« še pišejo predstavniki DPM. Doklova odgovarja, da je število predvidenih izvajalcev po obstoječih normativih v osnovni in socialni oskrbi premajhno, kar ugotavljajo vsi izvajalci na tem področju. A kljub temu o povečanju števila zaposlenih očitno ne razmišlja. Na naše vprašanje, ali načrtuje dodatne zaposlitve, odgovarja le, da ustrezajo veljavnim normativom. »Glede na to, da večini manjka delovnih izkušenj, je za njih bolj obremenjujoče kot tistim zaposlenim z izkušnjami. Z dodatnim usposabljanjem in pridobivanjem izkušenj se bo stanje tudi na tem področju izboljšalo,« je prepričana. »Pojasnila doma ne držijo!« Tudi v tem, da zaposleni pripravljajo hrano, Doklova ne vidi težav, saj je to, kot pravi, v skladu z izhodišči delovanja gospodinjske skupnosti, pritožb glede hrane pa da je vedno manj. Še več, po njeni oceni je hrana dobra. Kljub temu pa se ugotovitve DPM zaključujejo s pomenljivimi mislimi: da so ob obisku večino informacij dobili od posameznih zaposlenih in da je bilo veliko informacij nasprotujočih si, dvoumnih in tudi netočnih: »Zaradi tega smo si zelo težko ustvarili sliko in mnenje o samem delovanju Doma in skrbi za stanovalce. Situacije ni razjasnil niti izpolnjen vprašalnik, ki smo ga pustili pristojnim v enoti Koper ob našem prvem obisku, saj so nekatere navedbe iz vprašalnika v popolnem nasprotju s tem, kar smo videli oziroma ugotovili ob samem obisku. DPM se zato postavlja vprašanje, koliko je vodstvo Doma seznanjeno z dejanskim stanjem v enoti Koper. Skrb vzbujajoče je, da smo tudi ob kontrolnem obisku ugotovili, da vsa pojasnila Doma, ki nam jih je dal v odzivnem poročilu, ne držijo.« So pa tudi sami podali priporočila Domu za izboljšanje stanja, ki so jih poslali tudi na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dženana Kmetec Maribor • Elektro Maribor ob koncu leta podprl tri humanitarne organizacije 4500 evrov za humanitarne namene Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič je predal Alojzu Kovačiču, sekretarju Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Maribor, Darku Bračunu, generalnemu tajniku Nadškofijske karitas Maribor, in Saši Mikiču, predsedniku Zveze prijateljev mladine Maribor, donacije v vrednosti po 1.500 evrov. Organizacije bodo sredstva namenile za svoje aktualne dobrodelne programe. »Sodelavke in sodelavci Elektro Maribor si ob izpolnjevanju našega temeljnega poslanstva, zagotavljati prebivalstvu in gospodarstvu visokokakovostno električno energijo, v okviru naše družbene odgovornosti prizadevamo tudi za podporo humanitarnim organizacijam. V sedanjih družbenih razmerah je pomoč sočloveku še posebej pomembna in praznični čas je priložnost, da se še posebej spomnimo tistih, ki so pomoči potrebni, zato smo se odločili, da ponovno namenimo sredstva Rdečemu križu, Nadškofijski karitas in Zvezi prijateljev mladine, organizacijam, ki na našem distribucijskem področju s svojimi programi pomagajo ljudem,« je povedal Boris Sovič. Alojz Kovačič, sekretar Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Maribor, je ob predaji povedal, da se razmere zaostrujejo, zato so toliko bolj veseli humanih gest podjetij in ustanov, z donacijo pa bodo pomagali ljudem v stiskah, ki si sami ne morejo pomagati. Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, je razložil, da bodo prejeta sredstva namenili za delovanje svoje Ambulante za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor: »Prizadevamo si, da bi bila storitev zdravnikov prostovoljcev čim bolj celostna, Foto: arhiv Elektro Maribor zato letos pripravljamo nadgradnjo dejavnosti ambulante z oftalmološkimi storitvami, čemur bo namenjena prejeta donacija.« »Zveza prijateljev mladine Maribor je začela nov humanitarni projekt, v katerem želi predvsem slediti svoji skrbi za razvoj sposobnosti, talentov in ustvarjalnosti otrok. 'Omogočimo sanje' je projekt, ki bo otrokom iz socialno šibkih družin omogočil razvijanje talentov in njihovo prepoznano nadarjenost. Med prvimi je projekt podprl Elektro Maribor,« je Saša Mikic, predsednik Zveze prijateljev mladine Maribor, predstavil nov projekt. Karin Zagomilšek 8 Štajerski Božično-novoletna voščila torek • 17. decembra 2013 Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net V0SCIM0 PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2014! Božični prazniki naj vas napolnijo z novimi idejami in željami za srečno In uspešno leto 2014! PROJEKTIRANJE ► Vodilna mapa ► Načrti hiš, poslovnih objektov ► Tipski projekti, legalizacije ► Nadzor del, koordinatorstvo ►Varnostni načrti Avtohiša Petovia avto d.o.o.. Ormoška cesta 23,2250 Ptuj tel.: 02/749-35-40 ter 02/749-35-49 Spoštovane občanke in občani! Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v novem letu 2014! Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. \ LEKARNE PTUj Trstenjakova ulica 9 Trstenjakova ulica! 2250 Ptuj Tel: 02 771 60 01 www.lekarne-ptuj .si V novem letu vam želimo predvsem veliko zdravja. V naših lekarnah vam pri tem pomagamo, tako z nasveti za izboljšanje zdravja kot z nasveti, kako zdravje ohraniti. Srečno in zdravo 2014! Lekarne Ptuj ŽURAN, d.o.o. - deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Formin 8 b, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205 www.zuran.eu email: franc@zuran.eu Družinsko podjetje od leta 1982. Zemeljska dela | Rušitvena dela | Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, redklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva Ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih želimo svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem, prijateljem in občanom obilo zdravja, sreče, notranje blaginje in medsebojnega razumevanja. Obenem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo s svojimi storitvami še naprej. Gradbene storitve in avtoprevozništvo ZolgerJože s.p„ Majšperk Ma, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50 Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje In Jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2014! Se priporočamo! WILLIAMS Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail info@willlams si TRGOVINA Z DIA ORODJEM, REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJ!, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI. ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ Vesele božične praznike ter uspešno 2014! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. RENAULT Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno ^ novo leto. ^ Hkrati se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Avtohiša Terbuc d.o.o. Dornava 116/b- 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Cenjenim strankam, prijateljer in ljubiteljem živali želimo • ■ v^ v miren bozic ter srečno novo leto. torek • 17. decembra 2013 Božično-novoletna voščila Štajerski 9 Želimo, da vam v novem letu uspe v dlan ujeti neskončnost lepih trenutkov. Srečno, zdravo in uspehov polno leto 2014! SDS Slovenska demokratska stranka Naj vam leto 2014 izpolni vsa pričakovanja in ponudi obilo lepih trenutkov. Želimo vam vesele božične praznike in srečno 2014! Čestitamo in želimo ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Predsednik MO SDS Ptuj: RajkoFajt INAKOS GROUP www.finakos.si • ¡nfo@finakos.si ^ fT t£?E KO PLASTKOM RECIKLIRAMO SVEČE. ZA SVETLEJŠO PRIHODNOST. Udem podiovnim partnerjem, stranLam in zaposUerum , eiimo prijetne božične praznike ter uipeiiou polno ieto 2014 ■ *' ilkos CANDLES ) živinozdravniška ambulanta, d.o.o. Cft ¡L ZA "v^ ^ ^« ^ Cirkovce 50,2326 Cirkovce Tel: (02) 789 01 70, tel./fax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net Dežurni telefon: 041 640 466 / Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2014. VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIČ s.p. VULKANIZERSTVO • prodaja in montaža pnevmatik za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter kmetijsko mehanizacijo • prodaja avtoplaščev • prodaja in popravilo ALU PLATIŠČ NOVO: AVTOSERVIS • menjava olja, filtrov, končnikov, zglobov, polnjenje in kontrola avtoklim, itd... • servis vozil in priprava vozil na tehnični pregled. Bukovci 121c, 2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptuj, Rajšpova ul. 14, tel.: 02/771 15 65 J^iIirr^cefi/^i/rr^AtrariA^irr^sx/lrrM'O^sellw^icy ter 20br. ¡^¿ckcCeru/ 20Y4ao/^krii>ciu>c^l&i/>~Acuw~C' ^af-C^fciraori/c^iiBii/uHKi/t'. KUPON ZA 10% POPUST NAAVTOMEHANSKE STORITVE IN MATERIAL Popustvelja ob predložitvi tega kupona od 18.12.2013 do 15.3.2014. 10 Štajerski TEDNIK Šolstvo torek • 17. decembra 2013 Ptuj • Srečanje s pisateljico Aksinjo Kermauner Pisateljica navdušila učence Sredi decembra je OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj v okviru projekta Pisana beseda obiskala pisateljica Aksinja Kermauner. Projekt organizira in koordinira Društvo slovenskih pisateljev, namenjen pa je spodbujanju zanimanja za slovensko književnost med mladimi. Učenci in učenke šole so uživali v druženju s pisateljico, ki je pripravila literarno delavnico. Pri tem je uporabila številne rekvizite, izdelke, lutke, miniaturne stojnice. Izostal ni niti znameniti Žiga Špagetek, s katerim se je vsakdo želel pobliže spoznati. Čeprav so bili prisotni vsi učenci šole, različne starosti, zahtevnosti in interesov, je pisateljica znala vse pritegniti k poslušanju in sodelovanju. Gospa Aksinija Kermauner je izjemna pripo-vedovalka, močne karizme, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Marsikdo se je poslovil od pisateljice s sklepom, da v knjižnici poišče njena dela in književna dela drugih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Aksinija Kermauner je pisateljica in pesnica s številnimi književnimi deli za otroke, mladino in odrasle. Literarno pot je začela s pesniško zbirko Ples pravljic. Med njena najvidnejša dela sodijo zbirka pravljic Izi & Bizi, detektivki, mla- Foto: Alenka Kosem Pisateljica Aksinja Kermauner je navdušila učence OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj na literarnem srečanju. dinski roman Berenkini kodri in roman za odrasle Dnevnik Hiacinte Novak, ki je bil tudi odrsko uprizorjen. Pisateljica ustvarja tudi za slepe in slabovidne. Njena tipna slikanica Žiga špaget gre v širni svet je bila razstavljena na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni, kot izjemen dosežek med knjigami za otroke s posebnimi potreba- mi. Pisateljica je predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev, prejela pa je tudi številne literarne nagrade. Silvester Vogrinec Ptuj • Projektni teden na Gimnaziji Ptuj Vse o generaciji Z Tudi letošnji predpraznični utrip na Gimnaziji Ptuj je zelo živahen. V četrtek, 19. decembra, se pričenja tradicionalni projektni teden, ki se v že povsem prazničnem vzdušju zaključuje 24. decembra. Po lanskem kulinaričnem raziskovanju slovenskega in evropskega prostora smo tokratne dni namenili mladim, rojenim vse od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do približno leta 2005, poimenovanim generacija Z. Vanjo namreč spadajo tudi naše sedanje generacije gimnazijcev. Gre za mlade ljudi, pri katerih opažamo močne spremembe pri sprejemanju in dojemanju sveta. Med cilji, ki si jih je zastavil projektni tim pod vodstvom profesorice Alenke Šuman Irgolič, velja omeniti opozarjanje dijakov na medgenera-cijske razlike in usmerjanje k premostitvi teh, spodbujanje k zdravemu in odgovornemu načinu življenja ter usmerjanje h kritičnemu presojanju in povezovanju informacij z različnih področij. Uvodni dan bo zaznamovalo predavanje dr. Sebastjana Kri-stoviča, predstojnika Nacionalnega inštituta za psihoterapijo z naslovom Smisel življenja generacije Z. Predavanje bo napovedal film, ki so ga pod mentorstvom profesorja Davida Hamerška posneli ptujski gimnazijci in prikazuje nekaj utrinkov iz življenja mladih. Še isti dan si bo v mestnem kinu prva skupina dijakov ogledala nagrajen slovenski film Razredni sovražnik. Ali bo generaciji Z uspelo, kar je prejšnjim spodletelo? Učenci bodo glede na različne interese, ki so jih nakazali, prve tri dni sodelovali tudi v delavnicah. Razdelili smo jih na pet sklopov: naravoslovne, družboslovne, jezikovne, športne in umetniške. Omenimo le nekatere: Slovar angleškega slenga generacije Z, Moj in tvoj jezik = najin jezik?, Ali bo generaciji Z uspelo, kar je prejšnjim spodletelo?, Ko Google umolkne ..., Ljubezen in spolnost, Zdrav duh v zdravem telesu, Oglejmo si Ptuj s pametnim telefonom. V nekaterih delavnicah, kot je slednja, se bomo povezali z zunanjimi sodelavci; v raziskovanju kulturnozgodovinskega Ptuja z nekdanjim ptujskim gimnazijcem, zdaj pa priznanim režiserjem Samom M. Strelcem. Petkov program bomo začeli z delavnicami, nadaljevali pa s predavanjem. Mladi vse več časa preživijo za računalnikom, zato jih želimo opozoriti na pasti, ki jih prinaša virtualni svet. Temu bosta namenjeni dve predavanji, in sicer Varna raba spleta raziskovalke s Fakultete za družbene vede Lije Mihelič in ponedeljkovo predavanje dr. Aleša Holobarja s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, s pomenljivim naslovom Moj dotik je na https://. Projektne dni bomo končali s torkovo zaključno prireditvijo, na kateri bomo počastili tudi dan samostojnosti in enotnosti. Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, ki je pred dvanajstimi leti dala pobudo za organizacijo projektnih tednov na šoli, pa letos razmišlja tako- le: »Projektni teden na Gimnaziji Ptuj mi kot ravnateljici te izjemno sodobne šole pomeni veliko. Prepričana sem v moč kolektivne zavesti, zato vse udeležence projektnega tedna pozivam k pozitivnemu razmišljanju, k postavljanju jasnih ciljev, določanju in izražanju vseh misli in želja, saj smo tako že na polovici poti do uspeha. Projektni teden nam pomeni dneve, ko skupaj intenzivno razmišljamo in iščemo nove rešitve, odkrivamo nove svetove, hkrati pa spoznavamo drug drugega po človeški plati. Pomembno se mi zdi medsebojno sodelovanje in izkazovanje naklonjenosti drug drugemu, hkrati pa je to čas, ko skušamo prebuditi drug v drugem dobre lastnosti in vrline ter ustvarjalnost - in vse to v veselem zimskem prazničnem času, ko že zremo v novo leto 2014.« Anita Ekert Komentar tedna Majda Fridl, Radio Ptuj Skupaj zmoremo vse Slovenci smo se izkazali v težkih časih za marsikoga. Številni se radi odzovemo pozivu k sodelovanju na različnih dobrodelnih prireditvah. Vsak lahko pomaga. Pa kaj je evro in nekaj, kolikor stane telefonski klic, s katerim darujemo? Pa kaj je zamašek ali dva odložiti na pravo mesto za dobrodelne namene? Nekateri, pomoči potrebni, zberejo pogum, se izpostavijo, stopijo pred kamere in mikrofone ter razodenejo težke življenjske zgodbe. Še več pa je tistih, ki tega ne zmorejo in ne želijo. Nočejo priznati vsemu svetu svoje revščine in pomanjkanja. Toda Slovenija je tako majhna, da vsi vse vemo. Poznamo tiste, ki bi potrebovali našo pomoč, pa vse predolgo hodimo, hitimo mimo, ne da bi se odzvali. V naših življenjih se srečujemo v različnih vlogah, v različnih situacijah. Z nekaterimi se srečujemo vse življenje, pa poznamo samo kanček njihove življenjske zgodbe. Sodelavce poznamo kot sopotnike v delovnem procesu, sošolce gledamo skozi proces izobraževanja, lastnike podjetij, trgovinic, prodajalce na stojnicah samo kot trgovce in poslovneže, tiste, ki hodijo z nami na prostočasne aktivnosti, pa spet samo v tej vlogi. Skupaj preživljamo trenutke, minute, ure, včasih cele dneve, a jih vidimo samo z enega zornega kota. Pa bi bilo dovolj, da bi ga, sočloveka, pa četudi samo za trenutek, pogledali v oči, se mu nasmehnili in ga povprašali: »Kako si, kdo si, kaj počneš, kako razmišljaš, kako se počutiš, česa si želiš v življenju, kaj potrebuješ, predvsem pa, ali ti lahko kako pomagam?« Koliko zamolčanih problemov bi se tako mimogrede razrešilo, če bi se ob vseh ljudeh, s katerimi se pogosto srečujemo, za trenutek ustavili na ta način. Decembrski čas je prava priložnost, da sedemo za skupno mizo in se drug drugemu predstavimo. Bomo tudi ob letošnjem „zaključku" samo skupaj popili pijačo, pojedli prigrizek in enako nevedni drug o drugem odšli vsak na svoj konec? Zakaj ne bi za uvod drug drugemu za okroglo mizo povedali, česa si želimo in kaj potrebujemo v svojem življenju. Marsikateri problem se bo že tam, na mestu samem, razrešil. Če bomo soplesalcem na tečaju plesa povedali, da iščemo službo, da znamo to in ono, bo morebiti med njimi nekdo, ki nam lahko do zaposlitve pomaga. Če bomo rekli, da potrebujemo opremo za otroško sobo, bo morebiti med njimi nekdo, katerega otroci so odšli od doma in nam jo lahko podari. Če bomo rekli, da smo osamljeni, da si želimo sopotnika skozi življenje, nas bo morebiti nekdo povezal s sorodno dušo. Mogoče imamo zdravstvene težave, pa je ob vas nekdo z dobrimi izkušnjami in pozna alternativne metode zdravljenja. Vsi vse vemo, samo povedati si moramo drug drugemu. Nikar ne čakajte na državo, na javni zavod, na podjetje, da bo pomagalo. Ni jih, v resnici ne obstajajo. To so samo besede, v katerih smo združeni vsi mi posamezniki. Rešitev je v nas samih. Samo drug drugemu lahko pomagamo. Misli globalno, deluj lokalno - poznamo ga in strinjamo se z izrekom. Zakaj potem kupujemo blago iz Kitajske, Indije, hrano iz drugih kontinentov, pa bi jo lahko dobili v sosednji vasi od kmeta, ki ne ve, kako bi prodal svoje pridelke. Zakaj ne damo priložnosti za delo nekomu iz naše bližine, temveč podjetju, ki najema delavce na drugem koncu sveta. Je naša vest čista, če smo darovali nekaj evrov za otroke Afrike, brezbrižno pa gledamo sosedovega, ki nima najosnovnejšega? Slovenci radi pomagamo. Tradicionalno je veljalo, da tisti, ki imajo, poskrbijo za tiste, ki nimajo. Gospodinja je vedela, da mora vedno skuhati za osebo več. Če je namreč v času kosila potrkal na vrata revež, se je vedelo, da bo dobil jesti. Kolikokrat pa smo v sedanjem času že povedali, da je država mačehovska do nas, da jemlje revežem in daje bogatim. Ne država - MI - to počnemo drug drugemu. Ker so nekateri brezbrižni do drugih, ker gledajo samo svojo korist in jim za druge ni mar. In ker jim drugi to dovolimo. Svet na žalost s kapitalom obvladuje ta po bogastvu hlepeča manjšina. Pa ni potrebno in ni prav, da je tako. Naj bo v naslednjem letu drugače. In ne glede na versko, politično, etnično in kako drugo pripadnost - ni ga lepšega kot sočloveku zaželeti mir in vse dobro. Prlekija • Kunštni Prleki končali projekt s filmom Dežela med Muro in Dravo Minulo soboto je bil v prostorih kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščav-nici premierno uprizorjen drugi del filma Dežela med Muro in Dravo, v katerem štiri filmsko zaključene celote prikazujejo potovanje Kunštnih Prlekov (na posnetku) preko jeruzalemsko-ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju preko Križevcev do rad-gonsko-kapelskih goric, Nego-ve in Rodmošcev. Konča se z obiskom rojstne hiše velikega Prleka, akademika dr. Antona Trstenjaka. Popotniki so se srečevali s predstavniki občin in zanimivimi domačini, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije ter spremljali pomembnejše tamkajšnje dogodke in prireditve. Projekt, vreden okoli 30.000 evrov, je bil sofinanciran v višini dobrih 22.000 evrov iz naslova LEADER, njegov namen pa je povečati pripadnost prebivalcev v skupni identiteti pr-leškega območja, v katero sodi enajst občin. NŠ Foto: NS Rokomet Ko Gorenje slavi na Hardeku, je prvak Stran 12 Rokomet V končnici dobra Drava, Gorišnica in Nedelja ne Stran 12 Peter Balta S Kitajske in Dubaja s tremi medaljami Stran 13 Odbojka V Murski Soboti odločil odličen servis Stran 13 Mali nogomet Rimljani še naprej suvereni Stran 14 Mali nogomet Ptujčanom 14. turnir Janka Makoterja Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na ívitovnm ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, po jesenskem delu sezone 2013/14 Mariborčani prezimujejo na vrhu, Zavrčani tik pod njim Jesenski del dogajanj na slovenskih nogometnih zelenicah se je končal v četrtek, ko je Mariborčanom uspel izjemen podvig - z zmago proti angleškemu Wiganu so se uvrstili v spomladanski del evropskih tekmovanj. To doslej ni uspelo še nobeni slovenski ekipi, zato veljajo Mariborčanom posebne čestitke. S tem uspehom so tudi precej dvignili koeficient Slovenije pri evropski nogometni zvezi, zato lahko v primeru nove osvojitve naslova državnih prvakov v naslednji sezoni računajo na nekoliko lažjo pot do skupinskih bojev v Ligi prvakov ali Evropski ligi. Maribor že začel kadrovati Mariborčani imajo sicer za sabo precej turbolentno sezono. Po osvojitvi naslova državnih prvakov je po koncu sezone 2012/13 odstopil trener Darko Milanič (odšel je v avstrijski Sturm), ki ga je zamenjal Ante Čačic. Ta je ekipo povedel do zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov, kjer pa so bili od Mariborčanov uspešnejši predstavniki Slovaške, ekipa Viktorija Pl-zen. V evropskih tekmovanjih so vijoličasti nadaljevali v Ligi Evropa, kjer pa na začetku po odhodu Agima Ibraimija v Italijo niso dosegli pričakovanih rezultatov. To je - ob nekaj spodrsljajih v 1. ligi - privedlo do ponovne zamenjave na trenerskem mestu, v klub je prišel Ante Šimundža, ki je dotlej vodil kidričevski Aluminij v 2. ligi. Kljub vsem tem spremembam so Mariborčani s solidnim zaključkom privedli sezono v 1. ligi do konca tako, kot so si pred tekmovanjem želeli: na 1. mestu. Piko na i so postavili z omenjeno zmago proti Wiganu. Ob tem uspehu pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je bila njihova igra v letošnji sezoni manj prepričljiva kot v prejšnjih. To priznavajo tudi naj- Foto: Črtomir Goznik Mariborčani so v četrtek dosegli nov mejnik slovenskega klubskega nogometa; v Ligi Evropa so se uvrstili v spomladanske zaključne boje. Na državnem prvenstvu so se letos z Zavrčani v 1. SNL pomerili trikrat, kar dvakrat pa so bili uspešnejši novinci v 1. ligi. zvestejši navijači Maribora, ki so imeli med sezono veliko pripomb predvsem na igro vratarja Jasmina Handanoviča in napadalca Nusmirja Fajiča. V lanski sezoni odlični Goran Cvijanovič je bil letos le bleda senca igralca iz lanske sezone, ko si je prislužil celo poziv v reprezentanco. Slabši del ekipe je bila obramba, ki je prejela preveč poceni zadetkov, na drugi strani ima Maribor najbolj prepričljiv napad v ligi (43 zadetkov). Prvo (odlično) potezo je športni direktor Zlatko Zahovič že potegnil: v klub je s 3,5-letno pogodbo pritegnil reprezentanta Marka Šulerja, ki je nazadnje igral na Poljskem (v Sloveniji se je najbolj uveljavil v dresu Gorice). Trenerja zamenjala polovica moštev V jesenskem delu je prišlo do petih zamenjav na trenerskih klopeh slovenskih prvoligašev: Maribor: Ante Cačič Ante Simundža Olimpija: Andrej Razdrh Milodrag Kosanovič Domžale: Stevan Mojsilovič Luka Elsner Krka: Borivoje Lučic Adnan Zildžovič Triglav: Dušan Kosič Siniša Brkič Celoten jesenski del so na klopi zdržali Rudolfo Vanoli (Koper), Vik- tor Trenevski (Zavrč), Miloš Rus (Celje), Jernej Javornik (Rudar) in Luigi Apolloni (Gorica). Maribor bo v 1/16 finala Lige Evropa igral s špansko Sevillo (tekmi bosta 20 in 27. februarja 2014). Koper je bil pred sezono v nezavidljivem finančnem položaju, po najbolj črnem scenariju se je omenjal celo izstop iz lige. Na srečo se je stanje pred pričetkom prvenstva umirilo in Koprčani so pod vodstvom trenerja Rodolfa Vanolija tekmovali sila uspešno. Predvsem so se izkazali na domačem stadionu, kjer so le redko oddajali točke. V njihovi igri je bilo opaziti Jesenski del, skupno: Domače tekme: Gostujoče tekme: 1. MARIBOR 19 12 2 5 43:19 38 1. ZAVRČ 10 8 1 1 18:8 25 1. GORICA 11 5 4 2 17:10 19 2. LUKA KOPER 20 11 3 6 24:20 36 2. LUKA KOPER 11 7 3 1 15:8 24 2. MARIBOR 9 6 0 3 14:5 18 3. ZAVRČ 20 11 3 6 34:31 36 3. MARIBOR 10 6 2 2 29:14 20 3. RUDAR 10 3 5 2 10:7 14 4. GORICA 20 10 5 5 37:19 35 4. RUDAR 10 6 0 4 14:9 18 4. OLIMPIJA 10 4 1 5 11:15 13 5.RUDAR 20 9 5 6 24:16 32 5. GORICA 9 5 1 3 20:9 16 5. DOMŽALE 10 3 3 4 14:15 12 6. OLIMPIJA 19 8 2 9 26:30 26 6. CELJE 10 4 2 4 8:9 14 6. LUKA KOPER 9 4 0 5 9:12 12 7. DOMŽALE 20 6 7 7 31:24 25 7. DOMŽALE 10 3 4 3 17:9 13 7. ZAVRČ 10 3 2 5 16:23 11 8. CELJE 20 6 4 10 16:29 22 8. OLIMPIJA 9 4 1 4 15:15 13 8. CELJE 10 2 2 6 8:20 8 9. KRKA 20 4 3 13 15:38 15 9. KRKA 10 2 3 5 10:15 9 9. KRKA 10 2 0 8 5:23 6 10. TRIGLAV 20 3 4 13 17:41 13 10. TRIGLAV 10 2 2 6 7:18 8 10. TRIGLAV 10 1 2 7 10:23 5 italijanski način razmišljanja, v katerem je pomembneje ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno, kot pa zadeti gol tekmeca. Najboljši strelec in igralec ekipe je bil Goran Galešič (7 zadetkov). Devet zmag z golom razlike Enak izkupiček točk ima tudi ekipa Zavrča. Varovanci Viktorja Trenevskega so najuspešnejša ekipa na domačem igrišču: na desetih tekmah so osvojili 25 točk. Zanimivo je, da so veliko večino od vseh svojih 11 zmag dosegli z minimalno razliko (2:1, 1:0), le dvakrat so bili prepričljivejši (3:0 s Krko in Celjem doma). To zagotovo nekaj pove o zmagovalnem karakterju ekipe, ki se na njih prenaša od vodstve- nih struktur kluba. Izstopajoč igralec ekipe je bil Doris Kelenc, ki je sezono odigral z najmanj nihanji, odličen je bil predvsem v zaključku. Ob bok mu lahko postavimo Josipa Golubarja, Nikolo Šafariča in Dina Kresingerja, veliko vlogo pri uspehih pa gre pripisati še Gregorju Finku, Borisu Sambolcu, Mihu Kokolu, Sandiju Čehu, Petru Murku, Jožetu Benku ... Pomembno vlogo je imel tudi mlajši rod, katerega najboljša predstavnika sta Jure Matjašič in Marko Roškar. Med sezono sta se Za-vrču pridružila Mariborčana Rok Roj in Rene Mihelič, ki sta dodala svoj kamenček v mozaiku. V zgornji polovici tabele sta še Gorica in Rudar, ki imata v svojih vrstah izvrstna strelca, najboljša v jesenskem delu - prvi Masima Codo in drugi Matea Eteroviča. Goričani so se pred sezono odločili za vstop pod »okrilje« italijanske Parme. To je bilo po besedah vodilnih ljudi kluba edina rešitev za klub, ki mu je grozil bankrot. Zelo verjetno je, da bo ta praksa v prihodnosti doletela še kakšen klub in bo postal »podružnica«. Če gre za »prijazen prevzem«, to ni slaba rešitev in lahko privede do tega, da klub stabilno posluje naprej. Slabši del tega prevzema je, da priložnost za dokazovanje dobi manj domačih mladincev, zagotovo pa Italijani ne bodo spregledali najboljših. Goričani so pod vodstvom Luigija Apolonija -zanimivo - več točk osvojili v gosteh (19) kot na domačem igrišču (16). Mladi strateg Jernej Javornik, ki se je pred tem dokazoval v drugoligašu Dobu, je bil zelo uspešen tudi v novem okolju, v Velenju. Do uspehov so mu obilno pomagali Matjaž Rozman, Leon Črnčič, Rajko Rotman, Ivan Firer in David Kašnik, katerim skupna točka je to, da so v preteklosti nastopali v dresu Aluminija. Ekipa Rudarja se lahko pohvali z najmanj prejetimi zadetki; vratar Rozman je klonil le 16-krat, kar znese povprečno le 0,8 zadetka na tekmo. Olimpija v spodnjem domu Spodnji dom začenja ljubljanska Olimpija, ki ima vsekakor precej višje cilje. To najbolje ponazarja poteza z angažiranjem Saša Udoviča za športnega direktorja kluba. V zimskem prestopnem roku lahko v Olimpiji pričakujemo »čistko«, o morebitni (ne) uspešnosti pa bodo odločale igre v spomladanskem delu. Manj točk od pričakovanih imajo tudi Domžalčani, ki so pod vodstvom Luke Elsnerja zapluli v bolj domače vode, več priložnosti dobivajo doma vzgojeni igralci. Tudi Celjani so prikazali manj, kot so se njihovi navijači nadejali pred sezono. Lani je mlada ekipa osvojila 5. mesto, zato je letošnje nazadovanje s skoraj nespremenjeno ekipo dokaj nerazumljivo. Pri dnu sta povsem v skladu z napovedmi pred sezono Krka in Triglav, njuna točkovna bera je morda celo nad pričakovanji. Tako je npr. Triglav zmagal v Mariboru, Krka pa celo v Gorici in Velenju. Že sedaj je bolj ali manj jasno, da bosta ti dve moštvi v spomladanskem delu med sabo odločali o neposrednem izpadu in uvrstitvi v dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. ligi. V zraku je obstalo vprašanje, na katerega ne bomo dobili odgovora: ali bi ekipa Aluminija ob povabilu NZS (namesto Krke) zbrala v 1. ligi več točk kot Novomeščani? Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 17. decembra 2013 Rokomet • 1. A SRL (m, z) Ko Gorenje slavi na Hardeku, je prvak Foto: Črtomir Goznik Aleš Šišmanovič (Jeruzalem Ormož) Jeruzalem - Gorenje 27:33 (17:16) JERUZALEM: Belec (10 obramb), Žuran; Štumberger, Putarek, Po-znič, Gregorc 1 (1), Radujkovic 6, Šišmanovič 7, Čudič 7 (4), Mesaric 3, Bogadi 1, Kavčič, Šandor, Mavrič 1, Peček 1, Kirič. Trener: Saša Pra-potnik GORENJE: Taletovic (8 obramb), B. Burič (2 obrambi); Golčar, Šošta-rič 6 (1), Dujmovič 2 (1), Gams 2, Oštir, Skube 3, Medved 2, Papež 6, Nosan 1, Bečiri, N. Cehte, S. Burič 6, Vrečar, K. Cehte 5. Trener: Ivan Vajdl SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Gorenje 4/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4 minute; Gorenje 6 minut. IGRALEC TEKME: Senjamin Buric (Gorenje). Ormožani so na Hardeku pred okrog 300 gledalci gostili Gorenje, aktualne državne prvake, udeležence Lige prvakov, vodilno moštvo 1. SRL in udele- 1. NLB leasing liga REZULTATI 16. KROGA; Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 27:33 (17:16), Ribnica Riko hiše - Sviš 29:21 (17:11), Krško - Maribor Branik 23:31 (7:15), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 20:28 (9:13), Istrabenz plini Izola - Krka 13: 24(7:10), Sevnica - Slovan 23:30 (17:15) 1. GORENJE VELENJE 16 15 1 0 31 2. CELJE PIVO. LAŠKO 16 14 0 2 28 3. MARIBOR BRANIK 16 12 3 1 27 4. RIBNICA RIKO HIŠE 16 9 2 5 20 5. KRKA 16 6 2 8 14 6. TRIMO TREBNJE 16 6 2 8 14 7. JERUZALEM ORMOŽ16 7 0 9 14 8. SEVNICA 16 6 1 9 13 9. ISTRABENZ IZOLA 16 5 1 10 11 10. SLOVAN 16 4 0 12 8 11. KRŠKO 16 2 4 10 8 12. SVIŠ 16 1 2 13 5 Drava Ptuj - DOL TKI Hrastnik 24:24 (10:15) DRAVA PTUJ: Čeh, Verdenik 3, Požar 4, Bedenik, Bezjak 6, Maroh, Jerenec, Žuran 1, Sabo 2, Pukšič 5, Lesjak, Toš 3, Janžekovič, Fridrih, Gerčar, Grm. Trener: Uroš Šerbec. Pokalni poraz v sredo proti Svišu je pri igralcih Drave pustil določene posledice: v prvih 15 minutah se je kazal predvsem skozi premajhno agresivnost v obrambi. Gostje so se dobesedno »sprehajali« skozi obrambo, medtem ko so Ptujčani slabo zaključevali napade. Zaradi vsega tega je bil v 10. minuti rezultat na semaforju 2:7, nekaj minut kasneje že 4:11. V teh minutah je za domačine dal tri zadetke Pu-kšič, medtem ko drugim ni in ni šlo. Na drugi strani so imeli Hrastničani razpoloženega vratarja Cenkarja, v napadu pa so zadevali iz vseh pozicij. Domači rokometaši so nato le stisnili vrste v obrambi, po dva zadetka pa sta dosegla Sabo in Bezjak. Tako so po bledem prvem delu odšli na odmor z zaostankom petih zadetkov. V nadaljevanju so gledalci videli povsem drugačni pristop igralcev Drave in predvsem veliko željo po spremembi po- žence pokalnega Final 4. V tej sezoni so Velenjčani dvakrat visoko nadigrale Ormožane s 45:24 v državnem in s 45:25 v pokalnem tekmovanju. Ob utrujenosti gostov po številnih tekmah so varovanci trenerja Ivana Vajdla še podcenili domačo ekipo, ki je v preteklosti, seveda v precej kakovostnejši zasedbi, že znala Velenjčanom odvzeti tudi naslov državnih prvakov. Jeruzalem je proti Gorenju potrdil odlično formo in Or-možani so odigrali odličen 1. polčas, kljub temu pa zamudili nekaj imenitnih priložnosti, da bi na odmor odšli s tremi do štirimi točkami prednosti. Domači navijači še danes žalujejo za trenutkom iz 17. minute, ko je David Bogadi pri vodstvu 10:6 v 17. minuti zapravil protinapad za +5. Napako domačih so Velenjčani takoj kaznovali in namesto +5 je prednost Jeruzalema takoj splahnela na +3 (10:7). Še nekaj priložnosti so gostitelji imeli za pobeg na teka tekme. To se sicer najprej ni odražalo na rezultatu, saj je gostujoči levi zunanji igralec Klepej neumorno zadeval (bil je najboljši strelec tekme s sedmimi zadetki). Po uspešno izvedenem nasprotnem napadu razpoloženega levega krila Jakopiča je Dol v 35. minuti vodil že 11:18. Za preobrat v nadaljevanju je imel največ zaslug domači vratar Grm, saj je nanizal serijo izvrstnih obramb. To so Ptujčani nadgradili z uspešnimi napadalnimi zaključki in se približali na 14:18. V tem trenutku je začela veliko bolje delovati tudi domača obramba, Požar je s »flasterjem« iz igre prednost, večjo od treh zadetkov, vendar so se gostje do odmora zbrali in se približali le na gol zaostanka. V prvem delu tekme je v golu Jeruzalema blestel Boštjan Belec, v napadu pa Aleš Šišmanovič s petimi, Bojan Čudič s štirimi, Danijel Mesaric in Siniša Radujkovic s tremi zadetki. Ob tem je Bogadi odlično zaustavil prvo zvezdo odrezal Klepeja. To se je poznalo v napadu Dola, ki je veliko težje zaključeval akcije. V golu se je popolnoma razigral Grm, kar je po nekaj uspešnih napadih pomenilo, da je Drava z zadetkom Žurana v 49. minuti tekme prvič izenačila na 21:21. Po dveh izključitvah na domači strani so gostje povedli za dva zadetka, a so v zelo napeti končnici ptujski rokometaši po izredno borbeni predstavi vendarle izenačili na 24:24. V zadnji minuti so ubranili dolg zadnji napad Hrastničanov ter se v zadnji letošnji tekmi zasluženo veselili osvojene točke. David Breznik Gorenja, Staša Skubeta, ki se do odmora ni vpisal med strelce. Na začetku 2. polčasa je Jan Gregorc zadel iz sedemmetrov-ke za vodstvo z 18:16, toda takoj je sledil odgovor Velenjčanov s tremi zaporednimi zadetki za prvo vodstvo na tekmi (18:19). Sledil je še zadnji poskus Or-možanov, ki so po treh zaporednih zadetkih v 37. minuti povedli 21:19, ob tem imeli še tri napade, da obdržijo prednost dveh zadetkov, vendar se je na golu Velenjčanov prebudil Emir Taletovic. Obrambe le-tega je takoj v protinapadu z lahkimi zadetki kaznoval Se-njamin Buric, na postavljeno obrambo Jeruzalema pa je z goli z razdalje zadeval Klemen Cehte. Nazadnje je bil izid izenačen v 41. minuti (22:22). Obramba Jeruzalema ni bila več na potrebnem nivoju, tudi napad je zaradi utrujenosti in kratke klopi začel pešati. V 51. minuti je Jeruzalem pri zaostanku 25:28 zapravil še zadnji zicer (Radujkovic) za vrnitev med žive. V zadnjih minutah so prvaki suvereno obdržali pred- Moškanjci Gorišni-ca - Damahaus Cerklje 22:24 (10:10) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 1, Zorli 2, Kovač 1, M. Bedrač 5, Valenko 3, Balas, Maru-šič 8 (2), Kramar, Lukaček, Horvat, Tement, Škorc, Firbas 2, Preac, T. Balas. Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 3 (2), Damahaus Cerklje 6 (4); IZKLJUČITVE: Moškanjci-Go-rišnica 10. Damahaus Cerklje 10. Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice so si zelo želeli zmage v obračunu ekip iz sredine lestvice, s katero bi se v tem delu sezone poslovili od svojih najzvestejših navijačev. Žal pa jim to ni uspelo, saj so se gostje predstavili kot zelo čvrsto moštvo. Gorišničani tako niso uspeli izkoristiti priložnosti za pomik navzgor po lestvici. Igralci obeh ekip so dobro igrali v obrambi, tako da ni bilo veliko možnosti za doseganje zadetkov. Nobena ekipa si v prvem polčasu ni priigrala otiplji-vejše prednosti, na vsaki strani je padlo le po deset zadetkov. Za to sta zaslužna tudi oba vratarja, ki sta bila v odlični dnevni formi. Domen Škorc je npr. zbral kar 20 obramb. Živahneje je bilo v drugem polčasu, kjer sta bili ekipi po- nost v svojih rokah in se veselili nove zmage. Za Gorenje še en zanimiv podatek: ko ekipa slavi na Hardeku, je kasneje tudi državni prvak. Ali bo tudi letos tako? Ormožanom čestitke za predstavo, ob tem še bolj od dobre igre veseli, da se počasi, žal res počasi, na Hardek vrača publika, ki vse bolj spoštuje letošnje dosežke ormoških roko-metašev, ki še zmeraj ostajajo v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. V sredo, 18. 12., ob 17.00 Jeruzalem gostuje pri Celju, v soboto, 21. 12., ob 19.00 pa ob slovesu od leta 2013 na Harde-ku gostuje Trimo iz Trebnjega, neposreden tekmec v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. ku Na Obali obstale na -21: Piran -Tenzor DP-Logik Ptuj 43:22 (19:6) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Ivanič, Gavez 7, Frangež, Borovčak 6, Grabrovec 1, Zorec 3, Šrajner 1, Selinšek 2, Lazar. Trener: Marjan Valenko. V letošnji sezoni povsem spremenjena in okrepljena ekipa Pirana je v 11. krogu 1. ženske lige gostila mlade ptujske igralke. Prekaljena trenerka Primork Dalija Erceg ima letos končno na voljo izjemno dobro moštvo, ki si ga je v preteklosti tako želela. V soboto so imele slab dan še gostujoče igralke, tako da je bil njihov visok poraz neizbežen. Na začetku igra gostjam nikakor ni stekla, žoge so kot po tekočem traku padale v roke tekmicam. V 10. minuti je bilo že 9:2 za Pirančanke. Mlade varovanke trenerja Marjana Valenka so prepoceni zapravljale napade in se prepočasi vračale v obrambo. Predvsem je manjkalo discipline v igri, ki je v vrhunskem športu nujno ravnani le do 38. minute, nato pa so gostje pobegnili na prednost pet zadetkov (16:21). V končnici so na plin stopili tudi domačini, ki so znižali vodstvo Cerkljanov na samo zadetek razlike (22:23) in imeli pri tem rezultatu še napad za izenačenje. Priložnost so po nepotrebnem zapravili, gostje pa so z zadnjim golom na srečanju samo potrdili zmago. Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Op-tyl 27:23 (13:13) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 3, Hržič, Kaučič, Bombek, Hanželič, Bezjak, Vesel-ko 9, Preac, Špindler 1, Štefičar 5, Dogša, Lorenčič, Cimerman, Hojžar. Trener: Bojan Munda. Rokometaši iz Velike Nedelje so v derbiju ekip iz dna prvenstvene lestvice gostovali pri Mokercu Igu. Tudi tokrat na gostovanje niso odšli v popolni postavi, saj sta zaradi poškodb manjkala Horvat in Bračič. Oboji so se zavedali pomembnosti srečanja, zato je bila tekma zelo borbena. Nobena ekipa si v prvem polčasu ni ustvarila prednosti pred nadaljevanjem: gostje so tik pred koncem prvega polčasa pove-dli 12:13, vendar je domačim 1. A SRL (ž) REZULTATI 11. KROGA: Piran -Tenzor DP Logik Ptuj 43:22 (19:6), Zagorje GEN I - Žurd Fikon Koper 39:19 (17:9), Krka - Celjske mesnine 19:20 (9:9), Veplas Velenje -Zelene doline Žalec 32:23 (11:10), Naklo Peko Tržič - Mlinotest Ajdovščina 25:34 (12:16) 1. ZAGORJE GEN -I 11 11 0 0 22 2. CELJSKE MESNINE 11 9 1 1 19 3. VEPLAS VELENJE 11 7 1 3 15 4. KRKA 11 6 2 3 14 5. PIRAN 11 5 1 5 11 6. MLIN. AJDOVŠČINA 11 5 1 5 11 7. Z. DOLINE ŽALEC 11 5 0 6 10 8. ŽURD FIKON KOPER11 3 0 8 6 9. TENZOR DP LOGIK 11 1 0 10 2 10. NAKLO P. TRŽIČ 11 0 0 11 0 potrebna. Poleg vsega tokrat niso imele svojega dne ključne igralke: Selinškova, Borov-čakova in Frangeževa. Ko so Ptujčanke začele igrati bolje, je bil zaostanek že tako velik, da je bila vprašljiva le še končna razlika. Gostje so po začetnem šoku sicer prišle na -5 (9:4), ob tem pa imele kar trikrat napad za dodatni zadetek. Namesto tega je v sami končnici polčasa sledil mrk, ki se je pokazal v delnem izidu 9:1 za domačo četo in izid polčasa 19:6. V drugem delu so gostje nanizale nekaj lepih in učinkovitih akcij. Pri tem jim je pomagalo dejstvo, da so domačinke nekoliko stopile s stopalke za plin, tako da so gledalci lahko spremljali nekoliko bolj izenačeno tekmo. V 50. minuti se je v ekipi »tenzork« poškodovala Šrajnerjeva, zaradi česar je bila tekma dalj časa prekinjena. Nesrečna mlada rokometašica je morala celo v bolnišnico. V zadnjem srečanju tega koledarskega leta bo na Ptuju v četrtek ali petek (srečanje še ni dokončno delegirano) gostovala ekipa Veplasa iz Velenja. Nekajkrat letos so Ptujčanke že dokazale, da so lahko blizu ekipam v 1. ligi, potrebna pa je predvsem večja zbranost. tp uspelo tik pred iztekom polčasa rezultat izenačiti. V drugem polčasu so domači dolgo časa vodili, vendar le z majhno prednostjo. Gostje so rezultat izenačili na 20:20, nato so še povedli 20:21. Upanje je torej bilo, vendar je od 52. minute vidno kopnelo. Domačini so namreč pričeli zadevati iz vseh položajev, gostje pa niso našli pravega odgovora na njihovo igro. Tako so pomembne točke v borbi za obstanek ostale na Igu, čeprav so imeli Nedeljčani po tekmi občutek, da bi se dalo iztržiti vsaj remi. Pri gostih je v vratih blestel Maksimljan Dokša, ki je zbral 20 obramb, strelsko pa je bil razpoložen Dejan Veselko z devetimi zadetki. Danilo Klajnšek 1. B SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 24:24, Moškanjci Gorišnica - Damahaus Cerklje 22:24, Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:23, Dobo-va - Šmartno 30:27, Loka2012 -Radeče MIK Celje 27:20, Grosuplje - Slovenj Gradec 25:28 1. SLOVENJ GRADEC 11 10 0 1 20 2. DOBOVA 11 9 0 2 18 3. LOKA 2012 11 8 0 3 16 4. DAMAH. CERKLJE 11 6 1 4 13 5. ŠMARTNO 11 6 1 4 13 6. DOL TKI HRASTNIK 11 5 1 5 11 7. MOŠKANJCI - GOR. 11 5 1 5 11 8. DRAVA PTUJ 11 4 2 5 10 9. RADEČE MIK CELJE 11 4 0 7 8 10. MOKERC IG 11 3 0 8 6 11. GROSUPLJE 11 2 0 9 4 12. V. NEDELJA C. O. 11 1 0 10 2 Rokomet • 1. B SRL (m) Drava dobra v končnici, Gorišnica in Velika Nedelja ne Foto: Črtomir Goznik Vratar Boštjan Grm je močno pripomogel k remiju svoje ekipe. Siniša Radujkovic, Jeruzalem: »Borili smo se po svojih najboljših močeh in tekma je bila odprta do 41. minute. Če želiš do čudeža na takšni tekmi, moraš zabiti vse, vratar mora pa biti na vsaj 15 obrambah. Gorenje je po dveh visokih zmagah nad nami prelahko šlo v tekmo, kar se jim je maščevalo. Le kakšna obramba in naš zabiti zicer bi lahko stvari obrnila na glavo. Prav na takšnih manjših tekmah se dobiva prvenstvo, tu pa Gorenje še nima spodrsljaja. V Celju bomo glavni nosilci igre odigrali 20-30 minut, zato ne pričakujemo obetavnega rezultata. Proti Trimu v soboto pa vemo, kaj moramo narediti: z zmago bi naredili še dodaten korak k Ligi za prvaka. Sposobni smo s pomočjo naše publike premagati Trimo in prezimiti s 16 osvojenimi točkami.« Klemen Cehte, Gorenje: »Tekmo smo pričeli preveč ležerno. Mislim, da so nas rezultati preteklih tekem, ko smo slavili z dvajsetimi zadetki razlike, zavedli. Tokrat so domačini nastopili v popolni postavi in resnično so se borili s srcem, za kar jim lahko le čestitam. Mi smo morali garati za vsak zadetek in v ključnih trenutkih smo, kljub mladosti, pokazali pravi karakter, ki nas drži na vrhu lestvice.« torek m 1l. decembra 2013 Šport Štajerski 13 Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Odločil odličen servis Murska Sobota -ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-20, -18, -19) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Puklavec, Cvirn, Intihar, Radi-voj, Miličevic M., Seničar, Zajšek, Miličevic T, Emeršič, Vodopivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana. Ptujske odbojkarice so s prepričljivo zmago v Murski Soboti končale nastope v tem koledarskem letu. Domačinke so pod vodstvom novega trenerja igrale bolje kot v prejšnjih krogih, a so bile članice ŽOK AC Prstec tokrat boljše v vseh elementih odbojkarske igre. Ptujčanke so dobro pričele srečanje in si priigrale prednost 10:15. Takrat je na sceno stopila najboljša domača posameznica Potočnikova, ki je predvsem s hitrimi napadi skozi sredino dosegala točke in je poravnala rezultat na osemnajsti točki. V sami končnici so ptujske odbojkarice odigrale nekaj točk predvsem na izkušeno Cvirnovo, prav tako pa so dobro servirale, tako da so uvodni del tekme dobile 20:25. Podobno uspešno so tudi nadaljevale srečanje in so še naprej odlično servirale. To jim je prineslo občutnejšo prednost, po kateri so drugi niz izkušeno zaključile v svojo korist. Tudi v tretjem nizu je bil servis odločilen faktor na poti 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 9. KROGA: Murska Sobota - AC Prstec Ptuj 0:3, Ce- lje - Prevalje 0:3, Mozirje - Kost- man Slovenj Gradec 0:3, Kajuh Šoštanj - Swatycomet Zreče 3:0, Benedikt - Mislinja 3:0 1. PREVALJE 9 S i 24 2. KOSTMAN SLOV. GRADEC 9 S i 24 3. AC PRSTEC PTUJ 9 7 2 20 4. KAJUH ŠOŠTANJ 9 7 2 20 5. MOZIRJE 9 4 5 ii 6. BENEDIKT 9 3 B ii 7. CELJE 9 3 B 9 8. MURSKA SOBOTA 9 3 B 9 9. SWATYCOMET ZREČE 9 i S 4 10. MISLINJA 9 i S 3 k zmagi ptujskih odbojkaric. V Murski Soboti sta se v igri prav posebej izkazali v vlogi libera Vodopivčeva in v vlogi korektorja Puklavčeva. Dodana vrednost v tretjem nizu je bil zelo dober blok, prav tako pa so bile gostje zelo uspešne v napadalnih akcijah. V sami končnici je Puklavčeva s servisom dosegla dva asa, še dvakrat je skorajda neubranljivo servira-la, medtem ko je zadnjo točko s »šikom« dosegla Radivojeva. Članice ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec so trenutno uvrščene na 3. mesto prvenstvene lestvice v 2. ligi vzhod. Sedaj sledi krajši tekmovalni odmor (do 11. 1.), po katerem bodo Ptujčanke igrale v gosteh z zadnjeuvrščeno ekipo Mislinje. David Breznik Košarka m 4. SKL vzhod (m) Sedmerica prešibka za vodilno ekipo lige Nazaije-Ptuj 86:61 26:10, 22:15, 20:15, 18:21 PTUJ: Damiš 4, Brkič 6, Žni-darič 18, Kramberger 12, Pukšič 12, S. Holc 7, D. Holc 2. Trener: Matjaž Damiš. Košarkarje Ptuja še naprej spremlja smola s poškodbami in boleznimi; tako je trener Matjaž Damiš na tekmi z Nazarjami lahko računal le na sedem igralcev. Ti se v uvodnih desetih minutah niso najbolje znašli in domačini so si priigrali visoko prednost. Višja in močnejša ekipa Nazarij je bila boljša v vseh elementih košarkarske igre. Ptujčani so jih poizkušali zaustaviti z obrambo mož na moža, a bili pri tem sila neuspešni. Gostje so bili zelo nervozni tudi v napadu, kjer so s težavo zadevali. Prav tako so poklonili veliko žog domačinom, ki so ta »darila« sprejeli z odprtimi rokami in dosegli veliko »lahkih« košev. Po prvih desetih minutah je bil tako rezultat 26:10 za domače in tekma je bila praktično odločena. V drugi četrtini si je najboljši ptujski košarkar Sebastjan Holc pri pokrivanju razigranega 4. SKL vzhod (m) REZULTATI 7. KROGA: Nazarje - Ptuj 86:61, Vojnik - Vrani Vransko 92:64, Posavje Sevnica - Bistrica 85:66. 1. NAZARJE 7 7 0 14 2. VOJNIK 7 5 2 12 3. BISTRICA 7 4 3 11 4. POSAVJE SEVNICA 7 3 4 10 5. VRANI VRANSKO 7 2 5 9 6. PTUJ 7 0 7 7 Foto: Črtomir Goznik Gorazd Žnidarič (KK Ptuj) Dragičeviča (prvi strelec tekme z 20 točkami) hitro priigral štiri osebne napake, tako da je ves drugi polčas presedel na klopi. Mlajši in nižji gostje so se v nadaljevanju postavili v cono, ki je delovala precej bolje. Prav tako so kljub dejstvu, da niso imeli na parketu nobenega visokega košarkarja, dobro zadevali tudi v napadu in so se lahko kosali z drugo domačo peterko. Po 23 točkah naskoka po prvih dvajsetih minutah so Ptujčani v drugih dvajsetih minutah držali korak z Nazarjami in so igrali koš za koš. Vztrajnost jim je prinesla tudi dobljeno zadnjo četrtino z rezultatom 21:18. To je bila zadnja letošnja tekma Košarkarskega kluba Ptuj, ki bo do nadaljevanja prvenstva imel nekaj časa za strnitev svoje vrste. V sredini januarja jih nato čaka domača tekma proti Posavju iz Sevnice. David Breznik Padalstvo • Peter Balta S Kitajske in Dubaja s tremi medaljami Konec novembra in v začetku decembra je Dubaj ponovno gostil padalce iz vsega sveta. Tokrat so že četrtič zapored organizirali mednarodno padalsko prvenstvo reprezentanc. Kot se za Dubaj spodobi, je tudi ta prireditev potekala v samih presežkih. Tekmovalo je kar tisoč padalcev, ki so se lahko pomerili praktično v vseh disciplinah, ki jih pozna padalstvo. Izjemna priložnost, saj si česa takega večina držav prire-diteljic tekmovanj nikakor ne more privoščiti. Med vsem tem bliščem in pompoznostjo pa so se ponovno več kot odlično znašli slovenski fantje. V že večkrat preverjeni postavi (Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek) je slovenska reprezentanca v skokih na cilj ponovno zasenčila vso konkurenco in zasedla prvo mesto. V finale posameznikov so se uvrstili prav vsi člani ekipe in s tem predstavljali kar tretjino vseh finalistov! Premagali so svoje večne rivale iz svetovnega padalskega pokala, Italijane, in jih potisnili na drugo stopničko, na tretjo pa so stopili Rusi. A za Ptujčane je najpomembnejša novica ta, da je član ptujskega aerokluba Peter Balta osvojil bronasto medaljo. Balta Fotozapis Po zaslugi Petra Balte je v Dubaju ob odru za zmagovalce plapolala slovenska zastava. tudi ob koncu sezone torej ne popušča, še več, svojo formo je prignal do vrhunca. Po izpeljanih desetih serijah je nabral le Minulo tekmo in sezono je Peter Balta komentiral takole: „Res sem zadovoljen z letošnjo sezono, lahko rečem, da je bila kar moja. Vesel sem, da sem tudi tokrat domov prinesel dve medalji. Kar se pa samega tekmovanja v Dubaju tiče, pa lahko rečem le to, da smo doživeli res prestižno, po organiziranosti neprekosljivo tekmo. Še celo vreme je zaradi stabilnosti kot nalašč za padalske tekme. Glede na to, da je pred tekmo minilo le nekaj dni od tekme na Kitajskem, smo se res dobro ujeli." štiri kazenske centimetre! Peter Balta je le nekaj dni pred tekmo v Dubaju skupaj z reprezentančnimi kolegi tekmoval tudi na svetovnem vojaškem tekmovanju na Kitajskem, kjer so člani naše izbrane vrste osvojili 3. mesto, Balta pa je kot posameznik pristal na nehvaležnem, a vendarle odličnem četrtem mestu. Vesna Osterc Razstava ob 110-letnici TVD Partizan Ljutomer V prleški prestolnici so ob visokem jubileju, 110-letni športno-rekreativni dejavnosti, pripravili razstavo, ki na 24 panojih prikazuje razvoj telesno-kulturne vzgoje v Ljutomeru od ustanovitve Murskega sokola (1903) do obeleževanja obletnic doma Partizan in razvejanih aktivnosti, ki se zrcalijo v uspešnem delu posameznih strokovnih sekcij (badminton, judo, košarka, lokostrelstvo, namizni tenis, tenis ...). O pestri in zanimivi preteklosti prleškega športa so na slovesnem odprtju razstave v prostorih ljutomerske športne dvorane ŠIC govorili predsednik TVD Partizan Rajko Mlinaric, sekretar ŠZ Branko Žnidarič, legendarni kegljač in vseskozi dejaven pri razvoju Partizana Miroslav Steržaj ter nekdanja uspešna telovad-ka in dolgoletna vaditeljica mladega rodu Ljerka Žemljic. Napovedana visoka gosta in nekoč vrhunska športnika Miro Cerar in Petra Majdič se zaradi zadržanosti prireditve nista udeležila. Razstavni panoji so preseljeni v avlo dvorane ŠIC in bodo na ogled do konca prihodnjega meseca. Niko Šoštarič Namizni tenis m NTK Cirkovce Trdno po začrtani poti Igralci NTK Šternmatik Cir-kovce se po prvem delu prvenstva v 2. slovenski namiznote-niški ligi nahajajo na 1. mestu. V odigranih devetih krogih so zabeležili prav toliko zmag. Takoj po osvojitvi prvega mesta v 3. ligi so se začeli pripravljati na novo tekmovanje in odkrito napovedali start na najvišja mesta. Primerno temu so se tudi okrepili, saj so »prvemu loparju« ekipe, Danilu Piljaku, dodali še Luka Krušiča in Primoža Kobana. Občasno sta nastopila še Darko Hergan in Žan Napast. V Cirkovcah so vedeli, da naskok na prvo mesto ne bo lahek, saj sta tukaj še lanski prvo-ligaš Sobota in močni Arrigoni. Toda za sedaj zanje ni ovir, saj so bili Cirkovčani uspešni tako pri Soboti kakor pri Arrigoni-ju, kar je lahko v drugem delu prvenstva odločilna prednost. Največje breme je nosil izkušeni Danilo Piljak, ki je dosegel 24 posamičnih zmag, svoje pa sta dodala Luka Krušič z desetimi zmagami (doživel je osem porazov) in Primož Koban z devetimi zmagami (osem porazov). Darko Hergan je nastopil enkrat (dosegel je zmago), Žan Napast pa dvakrat (zmaga in poraz). »Pred prvenstvom smo si zastavili visoki cilj, ki smo ga tudi dosegli. Po končanem prvenstvu nismo počivali in še naprej delamo, saj želimo kar najbolj pripravljeni na priče-tek drugega dela prvenstva, ki se prične v začetku februarja. Zaenkrat smo zadovoljni z doseženim, kako pa bo naprej, bomo šele videli, saj na uvrstitev vpliva veliko dejavnikov. Res pa je, da smo z rezultati opozorili nase,« je povedal Danilo Piljak, ki je nastopil tudi Foto: Črtomir Goznik Primož Koban (NTK Cirkovce) na obeh slovenskih odprtih prvenstvih (polfinale in uvrstitev med 16) in na TOP-turnirju (6. mesto). Pri treningih jim pomaga izkušeni Tomo Džan-kič, ki s svojimi nasveti pomeni dodano vrednost ekipe. Osnova za naskok na prvo mesto je torej narejena, tudi v nadaljevanju pa bo treba pokazati veliko mero borbenosti in znanja. V začetku januarja bodo Cir-kovčani odigrali pripravljalno srečanje s prvoligaško ekipo Kema II. Danilo Klajnšek 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 17. decembra 2013 Mali nogomet • Lige Ptuj, Ormož in Videm Rimljani še naprej suvereni 10. BRLEK TRANS. 11. VIČANCI 1 0 0 1 4:15 7:14 Zimska liga MNZ Ptuj REZULTATI 3. KROGA: KMN Majolka - Casino Ptuj 4:2, Club 13 - KMN Bagerkom Pragersko 3:2, Poetovio Plindom 080 73 00 - KMN Draženci 5:1, Klub ptujskih študentov - ŠD Skorba Boško bar 5:2, ŠD Draženci - ŠD Rim 0:2. Prosta je bila ekipa ŠD Ptujska Gora. 1. POETOVIO PLIN. 2. KMN MAJOLKA 3. ŠD RIM 4. CASINO PTUJ 5. KPŠ 6. CLUB 13 7. KMN DRAŽENCI 8. SKORBA BOŠKO 9. ŠD DRAŽENCI 10. PTUJSKA GORA 11. BAGERKOM P. 3 3 0 3 2 1 2 2 0 3 2 0 3 2 0 3 1 1 3 1 1 2 0 0 2 0 0 2 0 0 3 0 0 17:6 14:9 4:0 9:6 8:6 6:9 7:9 2:5 0:2 0:3 0:5 12. STRJANCI 4 0 0 4 2:31 0 VETERANI REZULTATI 4. KROGA: Bar As Ormož - Vičanci 2:2, Mladost Miklavž - Rucica Bresnica 9:1, Pristan Frankovci - Modelarstvo in montaža Rakuša 4:3, Tomaž -Fiposor Aries IT 2:2. Prosta je bila ekipa Smoki Ormož. 1. MLAD. MIKLAVŽ 4 3 2. TOMAŽ 4 3. SMOKI ORMOŽ 3 4. BAR AS ORMOŽ 3 5. FIPOSOR ARIES IT 3 6. VIČANCI 4 7. PRIS. FRANKOVCI 3 7. M. MONT. RAKUŠA 4 8. RUCICA BRESNICA 4 1 0 1 0 21:5 19: 3 3 1 2 0 6:5 1 1 1 1 1 0 0 0 0 4 6:31 0 0 1 0 2 4 6 9:5 17:4 11: 10:11 7:11 22 10 10 9 5 4 4 3 0 0 uk Foto: Črtomir Goznik Ekipa ŠD Rim je v uvodnih dveh tekmah zanesljivo zmagala. ŠD DRAŽENCI - SD RIM 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Škrabl (5.), 0:2 Krajnc (7.) ŠD DRAŽENCI: Mišič, Krajnc, Fideršek, Purg, Tramšek, Bratu-šek, Pečnik, Cebek ŠD RIM: Zupanič, Vogrinc, Magdič, Širec, Krajnc, Škrabl, T. Gajser, B. Železnik Lanski zmagovalci lige, člani ŠD Rim, so v 3. krogu povsem na-digrali ekipo ŠD Draženci. Končni izid je zavajajoč in ne odraža dejanskega stanja na parketu: sinjemodri so bili vseh 30 minut tekme veliko boljši tekmec in bi lahko ob večji zbranosti slavil še precej izdatneje. Ekipa ŠD Dra-ženci si je svojo edino res lepo priložnost na celotni tekmi priigrala šele v 29. minuti, zaključ- ni strel je zgrešil Fideršek. Že uvodne minute so bile povsem v znamenju lanskih prvakov, ki so tokrat nastopili oslabljeni. Po lepo uigrani akciji iz kota je ekipa Rima preko Škrabla povedla v 5. minuti. Končni izid srečanja je bil postavljen dve minuti kasneje, po izjemnem samostojnem prodoru je zadel Krajnc. Izid se do konca srečanja ni več spremenil, čeprav se je nadaljevala prevlada »rimljanov«. Izjemne priložnosti so kot po tekočem traku zapravljali Krajnc, Gajser, Škrabl in Širec. Sicer pa je bil 3. krog v znamenju izjemno korektnih srečanj, saj je bilo na vseh srečanjih skupaj podeljenih le pet rumenih kartonov. KMN Majolka je še naprej najprijetnejše presenečenje lige, tokrat je ekipi Casino Ptuj zadala prvi poraz. Prvo zmago v le- Mali nogomet Ptujčanom 14. turnir Janka Makoterja Na 14. spominskem turnirju Janka Makoterja se je v ljutomerski športni dvorani ŠIC zbralo 16 ekip. V končnico štirih najuspešnejših sta se zanesljivo uvrstili domači ŠIC bar in ljubljanska vrsta AI Avto hiša, več težav pa sta imela Poetivio iz Ptuja in Ver-žej 2003, ki sta do zaključnih bojev prišla po boljšem izvajanju kazenskih strelov. V polfinalnih obračunih so Ljubljančani tesno premagali ŠIC bar, Ptujčani pa so proti Veržejcem bolje izvajali kazenske strele. Tudi finale se je v rednem delu končal brez zmagovalca, v dolgi izmenjavi strelov s 6 metrov pa so bili spretnejši igralci Poetovie. Rezultati - polfinale: AI Avto hiša - ŠIC bar 3:2, Poetovio - Ver-žej 1:1 (5:4); Veržej tekma za 3. mesto: ŠIC bar 6:2; finale: Poetovio - AI Avto hiša 1:1 (4:3). Vrstni red: 1. KMN Poetovio, 2. AI Avto Hiša, 3. NK Veržej 2003, 4. ŠIC bar. Za zmagovalno ekipo iz Ptuja, ki je za osvojeno 1. mesto prejela pokal v trajno last in prehodni pokal ter 1.200 evrov denarne nagrade, so igrali: Mitja Trop, Aleš Čeh, David Pauko, Franc Fridl, Denis Kuserbanj, Matej Murat in Simon Krajnc. Za najboljšega igralca je bil izbran Aleš Čeh (Poetovio), najzanesljivejši vratar je bil Matej Duh (Veržej), največ zadetkov (5) pa je na turnirju dosegel Rok Buzeti (Meteorplast, Ljutomer). NŠ Igralci Poetovie, zmagovalci turnirja v Ljutomeru tošnjem tekmovanju je dosegla ekipa Club 13, medtem ko je še vedno najbolj suverena ekipa lige Poetovio, ki je tokrat s »petardo« odpravila KMN Draženci. »Študentje« so se dolgo mučili z ekipo Skorbe, ki so jo ugnali šele z izjemno končnico. Tadej Podvršek, DK ZLMN Ormož: Derbi Jerebičem, kiks veteranov Tomaža ČLANI REZULTATI 4. KROGA: Brlek Tarnsport Cvetkovci - Bar Gaja Ivanjkovci 0:5, Črni ribič Frankovci - Trust 6:1, Inox ograje Majcen - Strjanci 6:0, Avtoprevozništvo Jerebič - Mladost Miklavž 4:1, Vičanci - Akord Izkoščevanje mesa 3:3, Alinea - KMN Tomaž 1:4. ONL Videm ČLANI REZULTATI 4. KROGA: KMN Majolka - NK Videm 5:1, ŠD AS -EHM Team 9:6, ŠD Majski vrh Bar Dolence - Joe Fernandes 8:3, ŠD Zg. Pristava I - Konstrukterstvo Osenjak Franci 7:4, ŠD Zg. Pristava II - ŠD Pobrežje 2:3, Strmec -Klub R21 1:2. Prosta je bila ekipa Krovstvo Petrovič ŠD Selan. 20:8 19:6 21:13 12:4 17:10 14:4 1. AVTOP. JEREBIČ 4 4 0 0 18:4 12 2. Č. R. FRANKOVCI 4 3 1 0 15:3 10 3. INOX O. MAJCEN 4 3 1 0 14:2 10 4. GAJA IVANJKOVCI 4 3 0 1 19:9 9 5. AKORD IZK. MESA 4 2 1 1 10:10 7 6. KMN TOMAŽ 4 2 0 2 12:11 6 7. MLAD. MIKLAVŽ 4 2 0 2 16:8 6 8. ALINEA 4 1 0 3 10:12 3 9. TRUST 4 1 0 3 10:18 3 1. MAJSKI VRH 4 2. KMN MAJOLKA 4 3. ŠD ZG. PRISTAVA I 4 4. KLUB R21 3 5. ŠD AS 3 6. PETROVIČ SELAN 3 7. ŠD POBREŽJE 4 8. KONSTR. OSENJAK4 9. NK VIDEM 4 10. STRMEC 4 11. EHM TEAM 4 12. JOE FERNANDES 4 13. ZG. PRISTAVA II 3 VETERANI REZULTATI 3. KROGA: Gostišče Kozel ŠD Selan - ŠD Pobrežje 4:2, NK Videm - Joe Fernandes 4:3, ŠD Lancova vas - KMN Ma-jolka 1:10. 4 0 0 3 1 0 3 0 1 3 0 0 3 0 0 2 0 1 2 0 2 1 0 3 10:22 1 0 3 10:23 0 1 3 9:14 0 1 3 12:20 0 1 3 6:20 0 0 3 9:15 1. KMN MAJOLKA 3 2. ŠD POBREŽJE 3 3. KOZEL ŠD SELAN 3 4. ŠD LANCOVA VAS 3 5. NK VIDEM 3 6. JOE FERNANDES 3 0 30:12 1 10:8 1 12:11 2 9:17 0 0 6:10 2(-1) 12:21 0 Darko Lah Nogomet Kidricani za letos končali aktivnosti Nogometaši Aluminija so se sredi prejšnjega tedna dokončno poslovili od aktivnosti v tem letu. Jesenski del tekmovanja v 2. SNL so končali na 3. mestu, vadbo pa so nadaljevali vse do pretekle srede. Za konec so odigrali medsebojno tekmo med starejšimi in mlajšimi. Zmagali so starejši z rezultatom 2:1 (1:1). Oba zadetka je dosegel Marko Kmetec, ki je po mnenju mnogih prehitro končal aktivno nogometno pot. Za mlajše, ki so se močno upirali, je bil uspešen Boštjan Strel, ki sedaj nastopa v Gerečji vasi. Med igralci ni bilo Arpada Vaša, Radeta Jovanoviča in Mitje Kovačeviča. Za normalen potek tekme in spoštovanje pravil je kot sodnik poskrbel STAREJŠI: Murko, M. Rešek, Topolovec, Arri, Medved, Horvat, Panikvar, Vincetič, Letonja, Dre-venšek, Kmetec, Pevnik, Potočnik. MLAJŠI: Cvetič, Kajtna, Lonza-rič, Kurež, D. Rešek, Strel, Vindiš, Petek, Vrbanec, Lipovac, Koželj. Klemen Bingo, ki ni mogel zaigrati zaradi poškodbe. Nogometaši Aluminija se bodo ponovno zbrali 13. januarja ob 15.30 na začetku priprav za spomladanski del prvenstva v 2. SNL. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Tradicionalni božično-novoletni pohod na Donačko goro 26. december 2013 Ptujski planinci se bomo med božično-novoletnimi prazniki podali na Donačko goro in na planinski način končali letne dejavnosti z družabnim srečanjem v gostišču Pod goro. Zbrali se bomo na Štefanovo, v četrtek, 26. decembra, ob 8.30, pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali v Grdino. Na križišču bomo izstopili ter se napotili po cesti, ki vodi proti Žetalam, cca. 1,2 km do kmetije z naslovom Grdina 11. Pri njej bomo zavili z glavne ceste na kolovoz, ki pelje mimo kmetije do vznožja KupčinjegaVrha. Pot bo potekala delno po kolovozu ter nato preko travnika in skozi gozd do kmetije Bedenik, Kupči-nji Vrh 37, kjer je tudi kontrolna točka 9 Haloške planinske poti. Do tja bomo potrebovali cca. 45 minut, sledil bo počitek za topel čaj, ki nam ga bodo postregli na domačiji. Pot bomo nadaljevali proti Donački gori po Haloški planinski poti, ki vodi okoli Kukme skozi zaselek Završe do gozdne ceste. Do sem bomo potrebovali cca. 45 minut. Tukaj se bomo razdelili na dve skupini. Lažja pot poteka po gozdni cesti do planinskega doma pod Donačko goro. Druga skupina pa se bo povzpela po HPP do križišča s potjo Jožeta Žetalskega. Nadaljevali bomo po poti navkreber na vzhodni del pobočja ter nato po zavarovani planinski poti na greben ter nato še do vrha Donačke gore. Do sem bomo potrebovali cca. 1,5 ure. Sledil bo še spust do planinskega doma pod Donačko goro, kjer se bomo pri čaju in malici pridružili pohodnikom prve skupine. Po odmoru se bomo vsi skupaj napotili do gostišča Pod goro, cca. 30 minut hoje v dolino mimo kmetije Polajžer, kjer nas okoli 14.30 pričakujejo s kosilom. Gostišče bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20. uri. Avtobus pride po nas h gostišču. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 21. uri. Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo treba opremiti času in vremenu primerno (pohodne dereze, palice, topla oblačila ...). Prijave sprejemamo na društvu ob uradnih urah do petka, 20. 12., oz. do zasedbe 43 prostih mest. Za prevoz, čaj in kosilo bo treba ob prijavi plačati 20 €. Pohod organizira in vodi Jože Dajnko s sovodniki. Šahovski kotiček Slovenija šahira V četrtek, 19. decembra, ob 18. uri vabljeni na praznik slovenskega šaha. Šahovska zveza Slovenije bo skupaj s Fundacijo za šport v četrtek, 19. decembra, pripravila praznik slovenskega šaha. V desetih slovenskih mestih (v Celju, Izoli, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Ptuju in Slovenj Gradcu) se bodo odigrali turnirji pod geslom Slovenija šahira. Šahovska zveza Slovenije te turnirje pripravlja že vrsto let v spomin na rojstvo enega največjih slovenskih šahovskih velemojstrov Vasja Pirca, ki je bil rojen 19. decembra 1907. Že leta 1929 je osvojil naslov mednarodnega mojstra, naslov velemojstra pa leta 1938, vendar mu je bil naslov podeljen šele leta 1953. Sicer pa je bil Vasja Pirc kar petkrat posamezni prvak Jugoslavije (1935, 1936, 1937, 1948 in 1953), leta 1950 pa je bil član jugoslovanske reprezentance, ki je na šahovski olimpijadi v Dubrovniku osvojila zlato medaljo, Vasja pa še srebrno medaljo na drugi deski. Za vse uspehe je VM Vasja Pirc kot prvi slovenski šahist leta 1967 prejel Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju športa. Tokratni turnirji se bodo v vseh mestih pričeli ob 18. uri, ptujski bo v prostorih Šahovskega društva, Dravska ulica 18. Istočasno bo v prostorih šahovskega doma Šahovske zveze Slovenije v Ljubljani, Bravničarjeva 13, še tako imenovan »VIP turnir dvojic«. Povabljeni gostje se bodo v dvojicah pomerili s povabljenimi člani slovenske reprezentance (med vabljenimi sta tudi dva člana ŠD Ptuj, VM Jure Borišek in Duško Pavasovič) in člani mladih selekcij pod sloganom Zmagujemo v znanju. Ob koncu tega turnirja bodo razglasili še najboljšo šahistko in najboljšega šahista za leto 2013. Vsi navedeni podatki so dovolj velik razlog, da se slovenski šahisti odzovejo v čim večjem številu. V ptujskem šahovskem društvu vas pričakujemo najkasneje ob 17.45, da bo lahko turnir »štartal« ob 18. uri. Pridite in se preizkusite v Pirčevi varianti (e4, d6), lahko pa tudi v popolnoma vaši ... Silva Razlag Foto: NS torek • 17. decembra 2013 Božično-novoletna voščila Štajerski 15 SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 kmetijska zadruga zadružna oskrba Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2014. PARADA 2013 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12.2013, ob 16. uri VELIKA BOZICNO-NOVOlCTNfl PRIIKDITCV »ZA MRl€ IN V€UK€« v petek, 27. decembra, ob 16. ur! '' s v športni dvoran! Center o mmmma msbs i SP1DI 3 ' DEDEK MRAZ USTVARJALNE DELAVNICI! MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.0.0. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ W§ www.radio-tedmk.si Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje. Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2014 priporočamo. v £tty'&ufca, budilka 89,8 98, a 104,3 Mii l^očlulajte na5 tudi na spletu: www. radio-ptu^ii OBČINA GORIŠNICA Pričakujem, da bom le enkrat potoval skozi življenje, če je zato kakšna prijaznost, ki jo lahko izkažem, ali dobro delo, ki ga lahko naredim sočloveku, naj to storim zdaj, brez odlašanja, ker po tej poti ne bom šel nikoli več. Vesel božič in srečno 2014! Jože Kokot župan občine Gorišnica 16 Štajerski Božično-novoletna voščila torek • 17. decembra 2013 SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 20141 Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z AVTODELI Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91 Našim cenjenim strankam želimo vesel božič ter srečno in zadovoljstva polno novo leto 2014. Zahvaljujemo se za izkazano 15 zaupanje ter se priporočamo tudi v prihodnje. Pooblaščeni BOSCH serviser - BOSCH Avtoelektričarstvo Renato Bračič s.p., Service Jurovcilb, 2284 Videm pri Ptuju Želim vam vesel božič in srečno novo leto 2014. Milan Gabrovec, prof. župan Občine Markovci IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Želimo vam vesele božično - novoletne praznike. Naj bo leto, ki prihaja bogato z veseljem, srečo in lepimi stvarmi. Želimo vam blagoslovljene božično novoletne praznike. Tudi v prihodnjem letu se bomo trudili ugoditi vašim željam. VETERINARSKA AMBULANTA s/ MAJSPERK doc , Leí je $4 Prijeten božič in vse lepo v letu 2014 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk avta ORMOŽ d.o.o. CENTER HARDEK 44C, 2270 ORMOŽ Prodaja: 02741 64 11, Servis: 02741 64 05 Nadomestni deli: 02 7416 413 www.avtocenter-ormoz.si Našim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem ter prijateljem želimo mirne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2014! Tudi v letu 2014 lepo vabljeni v Avtocenter Ormož, kjer vas z veseljem pričakujemo. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Šah • Državna članska liga Ptujskim šahistom peto mesto Minuli vikend se je končalo tekmovanje v najvišji slovenski šahovski ligi za člane. Tik pred pričetkom tekmovanja je odstopilo ljubljansko društvo dr. Milana Vidmarja in tako je tekmovanje po devetih kolih zaključilo samo devet ekip, med njimi tudi Šahovsko društvo Ptuj, ki je s petim mestom doseglo nekoliko manj od pričakovanj. Po začetnem ratingu prijavljenih šahistov je ptujsko društvo zasedlo sam vrh, vendar se je kasneje izkazalo, da je imel predsednik društva in kapetan MM Danilo Polajžer v posameznih kolih kar nekaj težav pri sestavi ekipe. Glede na ligaški sistem tekmovanja je bilo nemogoče računati na nekatere velemojstre iz tujine in tako so v glavnem nastopili domači šahisti, ki so imeli v Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor 38,5 točk, 2. ŠD Radenska Pomgrad 30,5, 3. ŠK Branik Maribor 29, 4. ŠD Krka Novo mesto 24,5, 5. ŠD Ptuj 24,5, 6. ŠK Triglav Krško 21, 7. ŠK Nova Gorica 20, 8. ŠD Vrhnika 20, 9. ŠD Rokada Lendava 8 točk. Posamični rezultati članov ŠD Ptuj: Jure Borišek 5,5/8, Gregor Podkrižnik 5,5/8, Žan Belšak 4,5/8, Danilo Polajžer 3,5/8, Aleksander Beljavski 2,5/5, Ognjen Cvitan 2/3, Robert Roškar 1/2) Žan Belšak je upravičil zaupanje kapetana. prejšnjih letih nekoliko manj priložnosti. To velja predvsem za Miloša Ličina in mladega Žana Belšaka, ki pa je debi-tantsko vlogo člana prve ekipe odlično opravil. Iz osmih partij je zbral 4,5 točke, kar je 56 % možnih točk, med drugim pa je v petem kolu premagal tudi VM Georga Mohra iz Maribora. »Moram priznati, da smo računali vsaj na 3. mesto - zadnjih nekaj sezon smo namreč zasedali prvo ali drugo mesto. Morda se bo že v naslednjem letu tekmovanje ponovno vrnilo na star sistem, sicer pa je delo v našem društvu usmerjeno v vzgojo lastnih mladih šahistov, ki bodo v prihodnje tvorili ogrodje ekipe. Žan Belšak je letos svojo priložnost povsem izkoristil in verjamem, da se mu bo v bližnji prihodnosti pridružil še kdo iz naše mlade »garde«. Morda se nam pišejo lepši časi že za leto 2015, ko bo društvo praznovalo visok jubilej, 80-letnico,« je nastop v kratkem ocenil kapetan in vodja ekipe MM Danilo Polajžer. Silva Razlag Kolesarstvo Luka Sagadin dokazuje svoj talent Vse selekcije kolesarjev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj se že drugo sezono zapored v zimskih mesecih udeležujejo peš hoje na Pohorje, imenovane Zimski pokal peš na Pohorje. Start je pri vzpe-njači, na približno 400 metrih nadmorske višine, sledi pa vzpon do Belvija (1095 m n. v.). Letos poteka že sedma sezona tega pokala, ki se je dodobra uveljavil med ljubitelji pohodništva. Letos je bilo na prvi tekmi (poteka 12 nedelj zapored) na startu preko 400 pohoda željnih obiskovalcev. Ker gre za številčno množičen vzpon, na katerega se lahko prijavi vsakdo, rezultat seveda ni v ospredju, temveč gre bolj za dober trening. Vseeno velja omeniti, da je v nedeljo, 8. 12., v kategoriji otrok od 11. do 15. leta starosti gladko slavil kolesar Perutnine Ptuj Luka Sagadin. Tako je še enkrat več dokazal, da gre za vsestranskega športnika. Ob tem so vsi mladi kolesarji opravili odličen trening. tp Luka Sagadin med vzponom na Pohorje Foto: Marjan Keiner torek • 17. decembra 2013 Reportaža, kronika ŠtajerskiTEBHlK 17 Na valovih časa Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (9) Več kot očitno imajo na Azorih vinsko trto Spust po mogočnem vulkanskem kraterju Pico, katerega zadnje vulkansko bruhanje sega v leto 1720, dasiravno naj bi tudi leta 1963 malenkostno razkazoval svojo enormno moč, kar pa ni znanstveno potrjeno, je pravzaprav prijeten sprehod iz vetrovno mrzlega podnebnega pasu z dahjema-jočimi razgledi z vrha, čez pas dežnih oblakov z izrazito nepreglednostjo, pa vse do pasu prijetnih poletnih temperatur v objemu Atlantskega vetriča in s pogledom na kravice ter bližnji otok Faial. Rastlinje na vulkanu je omejeno predvsem na podrastje z nadgradnjo prijetno mehke trave, dreves ne najdemo. Številni ostanki ohlajene magme v obliki otroških mehurjev opozarjajo na mogočnost vulkanskega delovanja pod našimi nogami. Nepredstavljiva zemeljska sila, prepredena z neštetimi plini in mogočno »gorečo« reko bo slej kot prej ponovno pokazala svoje zobe. Nekoliko neprijetna misel, ko sem še slabo uro oddaljen od moje štartne pozicije. Mnogi pohodniki še v popoldanskih urah pogumno stremijo k vrhu, vendar so njihove možnosti za dosego cilja skoraj nične. Na pot je treba zgodaj zjutraj. Kolena že precej bolijo, saj je naklon mojega spusta nepredstavljivo navpičen. Kako zmeraj meni uspe zgrešiti uhojeno pot in se brezkompromisno predajam »užitkom« sprehajanja po brezpotjih, se sprašujem ob pogledu na elegatno speljane poti kakšnih dvesto metrov proč. Dobre tri ure hoda in prispem v kočo. Vrnem kompas, razknjižim svoj podpis. Izza vogala se prijetno vije topel vonj po še toplejšem čaju. Nekaj pohodnikov pred menoj se že predaja užitkom. Tudi moje gospe taksistke še ni na vidiku. Naročim pravi črni čaj, lokalni produkt. Plantaže čaja najdemo na otoku Sao Miguel, sicer moja naslednja postojanka, a vendarle je ravno tukaj, v tej »gorski« hiši Vinska trta na Azorskih otokih, zaščitena z vulkanskimi zidovi Foto: Uroš Zajdela parka Pico, prijal ta čarobni napitkek najbolj na celotnem potovanju po Azorih. Prekrasen vonj z mogočno aromo. Na Azorksih otokih najdemo dve tovrstni plantaži čaja, tudi edini tovrstni, torej industrijski, v celotni Evropi. Dva trgovca iz Macao sta predstavila čaj na Azorih že leta 1874. Danes imajo že več kot 139 let tradicije. Skoraj preveč domače, slovensko, se mi zdi podatek, da sta plantaži v medsebojno neharmoničnem, skorajda sovražnem odnosu. Za trenutek pomislim na dom. Odložim reklamni material z opisom čajne plantaže. Užitek prekrasnega vzpona vpija bolečino v nogah. Lakota me premami, vendar razen čokoladic ni ničesar. Končno prispe moja taksistka iz jutranjih ur. Sedaj morebiti izgleda za kakšno leto mlajša. Požene svojega jeklenega konjička po ozkih cestah. »Moram skuhati kosilo za svojega moža,« pripoveduje in še bolj pritiska na gas. Bojim se, da je pustila kakšno pečenko v pečici. Krave na bližnjih pašnikih zrejo v naju precej začudeno. In po- tem se zgodi! Nervoza v obliki manjše panike. Koze, ovce in krave blokirajo promet v obliki treh avtomobilov na cesti. Zagledam na stotine »pečenk« v sirovi omaki, ki se v svoji arogatnosti in nagajivi neumnosti ne pustijo motiti. Tudi pastirju se nikamor ne mudi. Iz sanj o pečenkah me zbudijo neprijetne vonjave meteornega »dežja« kravjih iztrebkov. Kako si lahko te »ponudnice« pečenk in mleka izberejo ravno cesto za svoje stranišče, ko pa se cel dan sprehajajo po prekrasni zeleni travi. Po dobrih 20 minutah čakanja se vendarle umaknejo. Očitno se je pečenka moje gospe že »zažgala«, saj se ji nikamor ni več mudilo. Otok Pico je drugi največji otok v okviru arhipelaga, saj premore kar 445 km2, ima pa le 14.850 prebivalcev. Največje mesto in pristanišče Madalena se lahko pohvali z 2500 prebivalci, vendarle pa je najstarejše mesto Lajes do Pico, katerega temelje so položili že leta 1542. Še eno prekrasno kolonialno portugalsko mesto. Preseneti me Tipična vulkanska hiška na otoku Foto: Uroš Zajdela precejšnje število turistov, prednjačijo seveda pohodni-ki. Poslovim se od svoje taksi-stke in hitim v prvo restavracijo na topel obrok. Kmalu bo temno in ne želim s praznim želodcem v posteljo. »Največji hamburger iz teletine in kozarec vina,« željno in skorajda ponižno prosim natakarja. Prinese kozarec krvavo rdečega vina. Zelo bogat okus. Ponosno in samozavestno prišepnem natakarju: »A portovca s celine imate!« Nasmehne se in izgine. Skorajda se počutim enologa. Zadovoljno prižgem cigareto, ko izza vogala z nasmeškom na obrazu prihiti natakar in mi potisne v roke steklenico. Pogledam. »Vinho de Pico!« Pa kakšen portovec, lokalno vino sem dobil! Več kot očitno imajo na Azorih vinsko trto. Azorski otoki res presenečajo. Kot sem kasneje bil poučen, vinsko trto najdemo na otoku Pico, Graciosa ter Terceira, kjer sem prebil kar nekaj dni, a vinske trte nisem našel. Le nekaj trenu-tov za mojim odkritjem vinske trte se pojavi pred menoj ogromna poezija hrane. Balzam za želodec. Ni bil ravno gurmanski podvig, a bil sem več kot zadovoljen. Še kratka pokušina lokalnih sirčkov ter kozarček vina. Nepozabno. Naslednje dni sem taval po lepem otoku Pico, našel tudi vinsko trto med posameznimi zidovi magmatske kamnine. Navdušijo me nepredstavljivo številni vulkanski kraterji, zlasti v neposredni bližini »big brotherja« Pica. Ljudje na otoku uživajo svojo umirjenost. Ogromni Pico sredi Atlantika me je navdušil in vedno se rad vračam nanj. Predvsem razgledi so tisti, ki očarajo, a tudi sam vzpon zahteva celega človeka in ne le ovčko v sprevodni vrsti pohodnikov. Čas pa kar prehitro beži. Poslovim se od Pica in z ladjo na Faial, od koder poletim na Sao Miguel. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 17. december Danes goduje Lazar. Danes je svetovni dan letalstva. 1749 se je rodil italijanski skladatelj Domenico Cimarosa, ki ji je dal s svojo opero Tajni zakon v epsko in očarljivo obliko. 1770 je bil v Bonnu krščen eden največjih glasbenikov vseh časov, nemški kompozitor Ludwig van Beethoven. 1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. Odkril je natrij, kalij, stroncij in magnezij v elementarni obliki. Dokazal je tudi, da je klor kemični element. 1819 je postal voditelj latinskoameriškega osamosvojitvenega gibanja Simon Bolivar, predsednik Kolumbije, ki je nastala iz Venezuele in Nove Grenade. 1900 je na Ellis Islandu, otočku pred New Yorkom, začel obratovati center za sprejemanje priseljencev v ZDA. 1834 se je rodil v Strmcu pri Vojniku Lavoslav Gregorec, eden pomembnejših katoliških politikov na Štajerskem. Sreda, 18. december Danes goduje Teo. Danes je svetovni dan migrantov. 1737 je umrl Antonio Stradivari, nepresegljivi izdelovalec violin. Rodil se je okoli leta 1644. 1865 so vse ameriške zvezne države podpisale 13. amandma ustave, s katerim so odpravili suženjstvo. 1866 je Tirolec Peter Mitterhofer na cesarskem dvoru na Dunaju predstavil svoj izum, prvi uporabni pisalni stroj. Pisalne stroje so začeli množično proizvajati šele okoli leta 1900. 1914 je postal Egipt britanski protektorat in si leta 1922 pridobil neodvisnost. 1956 je postala Japonska članica OZN. Četrtek, 19. december Danes goduje Urban. 1594 se je rodil švedski kralj Gustav II. Adolf, ki je odvzel Rusom in Poljakom nekaj pribaltskih ozemelj in bil uspešen tudi v tridesetletni vojni. Padel je v bitki leta 1632. 1688 je Vilijem Oranski vkorakal v London. 1842 so zDa priznale neodvisnost Havajem. Čez eno leto sta neodvisnost priznali tudi Velika Britanija in Francija. Havaji so postali leta 1949 petdeseta država ZDA. 1906 se je rodil sovjetski partijski voditelj in predsednik Leonid Iljič Brežnjev. Bil je četrti partijski sekretar SZ, naslednik Lenina, Stalina in Hruščova. 1915 se je rodila francoska šansonjerka Edith Piaf, imenovana »pariški slav-ček«. 1828 se je rodil v Lešah na Koroškem urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. 1875 se je rodil na Slapu v Vipavi pravnik Metod Dolenc. Od leta 1929 do leta 1930 je bil tudi rektor ljubljanske univerze. Je utemeljitelj slovenske pravno-zgodovinske znanosti. Petek, 20. december Danes goduje Julij. 1699 so na ukaz carja Petra Velikega v Rusiji prestavili praznovanje novega leta s 1. septembra na 1. januar. 1780 je Anglija napovedala vojno Nizozemski. 1852 se je rodil japonski zdravnik in bakteriolog Šibasaburo Kitasato, ki je leta 1894 skoraj sočasno s francoskim bakteriologom Alexandrom Versinom odkril bacil bubonske kuge. 1910 je novozelandski fizik Ernest Rutherford dokazal obstoj atomskega jedra. 1912 se je v Londonu začela mirovna konferenca med Turčijo in balkanskimi državami. 1917 je bila na predlog Lenina ustanovljena Čeka, varnostno-obveščevalna služba sovjetske revolucije za zaščito diktature proletariata. 1958 je bil francoski general Charles de Gaulle izbran za prvega predsednika pete republike. Bil je voditelj in organizator francoskega odporniškega gibanja. Sobota, 21. december Danes goduje Tomaž. Danes se ob 23. uri in 38 minut začne zima, danes je najdaljša noč in najkrajši dan. 1375 je umrl italijanski humanistični pisatelj Giovanni Boccacio, mojster renesančne novele, znan predvsem po zbirki sto novel Dekameron. 1639 se je rodil francoski dramatik Jean-Baptist Racine. Do popolnosti je razvil klasično tragedijo. Njegove najbolj znane drame so Atalija, Andromaha, Brita-nik, Fedra, Mitridat in druge. 1867 je državni zbor na Dunaju sprejel tako imenovano decembrsko ustavo, ki je z delnimi spremembami veljala do 1918. 19. člen ustave je razglasil enakopravnost vseh narodov s pravico varovanja in negovanja narodnosti in jezika, enakopravnost deželnih jezikov v uradih, šolah in javnem življenju. 1879 se je rodil v gruzijskem mestu Gori sovjetski politik in državnik Josip Visarionovič Stalin, Leninov naslednik in boljševistični diktator. 1913 je bila v newyorškem časopisu New York World objavljena prva znana križanka. Imela je 32 neznank, izmislil pa si jo je Arthur Wynne. Nedelja, 22. december Danes goduje Mitja. 1858 se je rodil se je italijanski operni skladatelj Giacomo Puccini. Umrl je leta 1924. 1908 je Jack Johnson postal prvi temnopolti boksar, ki je postal svetovni prvak v najbolj zaželeni težki kategoriji. Na dvoboju v Sydneyju je knockautiral Tommyja Burnsa. 1980 so ustanovili poljski delavski sindikat Solidarnost. Za voditelja so izbrali Lecha Waleso. Bil je električar, ki je postal leta 1970 in nato znova leta 1980 predsednik stavkovnega odbora ladjedelniških delavcev v Gdansku. 1989 je umrl irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota. Leta 1969 je dobil Nobelovo nagrado. Rodil se je 13. 4. 1906. 1990 je novi poljski predsednik Lech Walensa ob umestitvi razglasil začetek »Tretje Poljske republike«. Bivši predsednik sindikata Solidarnost je bil izvoljen za predsednika na novembrskih volitvah, po odstopu predsednika Jaruzelske- ga. 1990 je uvedla Hrvaška z novo ustavo polpredsedniški sistem. 1990 je bila razglašena SAO Krajina. Stopnjevali so se spopadi med srbskim delom prebivalstva in hrvaškimi varnostnimi silami. Ponedeljek, 23. december Danes goduje Viktorija. Slovenija praznuje danes dan ustavnosti - 23. decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije - Leta 1991 je bila sprejeta ustava R Slovenije. 1933 je bil Nizozemec Marinus van der Lubbe zaradi požiga nemškega Reichstaga obsojen na smrt. Okoliščine požara v Reichstagu še do danes niso popolnoma pojasnjene. 1774 se je rodil v Središču pri Ormožu slovenski pesnik Štefan Modrinjak, ki ga mnogi ocenjujejo kot najbolj nadarjenega slovenskega pesnika pred Prešernom. 1927 so izšla pravila o volitvah in pravilnik o delovanju delavskih zaupnikov. 1943 je partizanska bolnišnica Franja v soteski pri Novakih sprejela prve ranjence. 18 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 24. decembra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zima ni bela, je pa vsaj mrzla Takšna je naša realnost, zima je lahko bela, lahko pa tudi suha in mrzla, najslabše pa je, če je blatna. V božično-novoletnem času verjetno bolj malo razmišljate o rastlinah in vrtu, več pa o vseh potrebnih predprazničnih opravilih. Mednje sodi tudi pospravljanje. Pospravljanje predalov s semeni Mogoče pa se boste lotili tudi pospravljanja predalov s semeni. Vsako zimo je treba opraviti tudi to delo. Seme je živo bitje, ki nima neomejenega roka trajanja. Pravzaprav se je treba zavedati, da je seme živo bitje, le nekoliko upočasnjen ritem življenja ima. Tudi če se vam zdi, da se z njim nič ne dogaja, seme ves čas diha, s tem pa tudi počasi porablja hranilne snovi, ki so v semenu skladiščene za mlado rastlinico. Ta hranila kal-ček uporablja vse do takrat, ko nastavi prvi pravi list. Vse do takrat ji mora zadostovati \ h h č i Preprost domač kalilni test Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Ptice zebe, ne poslabšujte njihove situacije še s poki petard. v semenu uskladiščena hrana. Staro seme ima torej na razpolago veliko manj hranil za kalček, zato pogosto celo vzkali, pa rastlina potem propade. V originalni vrečici zaprto, kupljeno seme dalj časa ohrani svojo energijo in dobro kaljivost. Kakor hitro vrečico odpremo, spustimo do semena več vlage in toplote, zato seme prične pospešeno dihati. Še slabše pa je, če ste vrečico s preostalim semenom po setvi odložili na zemljo, pospravili pa šele, ko ste opravili vse Jetra so drugi največji človeški organ; takoj za kožo. Ležijo v zgornjem desnem predelu trebuha in tehtajo 1-2,5 kg. Ena njihovih osnovnih nalog je razgrajevanje škodljivih snovi, ki se bodisi vsrkajo iz črevesja ali pa nastanejo v organizmu. So prava »kemična tovarna«. Preden pride kri z vsemi hranilnimi snovmi iz črevesja do preostalih delov telesa, potuje skozi jetra. Snovi iz jeter vstopajo v žolč ali v kri. Žolč je nujno potreben, saj v črevesju razgrajuje maščobe. Jetra tudi spreminjajo snovi, ki jih dobimo s hrano, v telesu potrebne beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate ter skladiščijo zaloge sladkorja, vitaminov in mineralov (železo), sintetizira-jo številne pomembne spojine (hormoni, holesterol), ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Ena od pomembnih funkcij jeter je predelava strupenih snovi v nestrupene, in sicer v takšno obliko, da se lahko izloči iz organizma. Posebnost tega velikega in pomembnega organa je ta, da so brez živcev, torej ne bolijo! Bolečina pa je pomemben signal bolezni ali poškodbe. Žal tudi jetra niso izjema in zaradi drugo delo. Najbolje je kupiti seme vsako leto sproti. Kupimo samo tako velike vrečico, kolikor semena porabimo za eno setev oz. v enem letu. Res je, da so večje vrečice nekoliko cenejše, a to nič ne pomaga, če nam potem seme slabo kali. Taka rastlina, tudi če vzkali, ima celo življenje slabšo življenjsko energijo, bolj je občutljiva, skratka ni primerna za naš vrt. Zdaj pa si poglejmo, kako staro seme še lahko hranimo in bo uspešno kalilo. načina življenja ima vedno več ljudi bolezni jeter. Znaki obolenja se opazijo posredno, kot slaba in počasna prebava, tiščanje pod desnim rebrnim lokom, pomanjkanje energije in apeti-ta, utrujenost, srbeča koža. Pri težjih oblikah bolezni jeter postane koža bolnika rumena in spremeni se konsistenca blata. Vse to so nespecifični znaki. Za diagnozo je potreben laboratorijski pregled krvi. Srečo imamo, da so jetra organ, ki se obnavlja. Zato posamezni manjši prekrški niso tako velik problem. Teh prekrškov se kljub temu moramo zavedati ter ukrepati v smislu zdrave prehrane z zmernim vnosom maščob, čim bolj se približati optimalni telesni teži, opustiti kajenje in prekomerno uživanje alkohola, piti dovolj vode, skrbeti za urejeno prebavo, se redno gibati in ne nazadnje uporabljati zdravila dosledno v skladu z navodili zdravnika in farmacevta. Bolezni jeter Zamaščena jetra so bolezen, ki se ji v veliki meri s prej omenjenimi ukrepi za zdravo življenje lahko izognemo. Pomenijo Svetujem, da zavržemo vse odprte vrečice, ki so starejše od treh let, posebej pa vrečice s semenom cvetlic in začimb oz. dišavnic. Seme cvetlic običajno ohranja kaljivost zelo kratek čas, seme dišavnic pa vsebuje veliko eteričnega olja, zato hitro izgublja kaljivost. Seme pastinaka, črnega korena, zelišč oz. dišavnic in seme mnogih cvetlic tako tudi popolnoma izgubi kaljivost že po enem do dveh letih. Zato to seme uporabite le, če predhodno naredite domač test pretirano kopičenje maščob - lipidov v jetrnih celicah in bolezen napreduje počasi. Ma-ščobne celice zasedejo mesto jetrnih celic. Kopičenje maščob lahko vodi v vnetje in kasneje v cirozo ali celo rak jeter. Alkoholna bolezen jeter je zdravstveni problem, ki pa se ga da preprečiti. Tveganje in stopnjo jetrne okvare določa količina zaužitega alkohola. Ženske so za okvaro jeter bolj dovzetne kot moški. Poleg za-maščenih jeter lahko alkohol povzroča tudi vnetje jeter in cirozo (brazgotinjenje). Pri ljudeh z alkoholno boleznijo jeter so lahko testi jetrnih funkcij normalni ali pa ne. Smiljana Markež, Lekarne Ptuj kaljivosti. Sicer kupite seme teh vrtnin raje vsako leto znova. Seme čebule in pora, pe-teršilj a in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih. Zato je tudi seme teh vrtnin veliko bolje kupovati sproti. Tri do štiri leta je uspešno ka-ljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdlje pa lahko hranimo seme jaj-čevca, endivije, zelja in večine drugih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve in rdeče pese. Če so vrečice že odprte, odštejte eno leto od zgornjih vrednosti, če pa je seme res dragoceno, naredite kalilni test, da boste vedeli, kako gosto morate naslednje leto posejati. Vse to velja tudi za domače seme, pogosto ima doma pridelano seme še kakšno leto krajšo življenjsko dobo. Zato bodite res pozorni in preverite, kako staro domače seme hranite, da boste pravočasno obnovili, pomladili zaloge. Seme stročnic zamrznemo Še nekaj, ob pospravljanju semena poiščite seme fižola in ga dajte v zmrzovalno skrinjo, če tega še niste storili. Podobno naredimo tudi s semenom graha. Vsi poznate neprijetne luknjice v semenu fižola in bele črvičke v grahu. Gre za dva škodljivca, ki imata podoben razvojni krog. V času pred cvetenjem parčki hroščkov veselo letajo in se parijo. Samice zaležejo jajčeca v plodnice stročnic, v semenu ostanejo ves čas skladiščenja. Ko seme pobiramo, jih seveda ne opazimo. Fižolar se običajno izleže že v skladišču, pregrize iz semena, ponovno pari in zaleže jajčeca v seme. Skupaj z njim ga posejemo na vrtu in zaključimo življenjski cikel. Ta krog lahko vsaj deloma prekinemo z zamrzovanjem semena. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno celo zimo. Če si je kdo z dopusta prinesel eterično olje sivke, lah- ko poskuša hroščke uničiti tudi z njim. Seme zapre v ne-produšno posodo, med seme pa položi odprto stekleničko z eteričnim oljem, tako pusti seme vsaj 14 dni. Na Biotehnični fakulteti so preizkusili tudi zatiranje hroščkov z diatomejsko zemljo, bilo je dokaj uspešno. Vendar je pri nas edini pripravek iz te zemlje registriran samo za zaščito semena žit. Domač kalilni test Da ne bo pomladi preveč razočaranja pri kaljenju semena vrtnin svetujem, da vso starejše seme preizkusite kar sami, kako kali. Kalilni test naredimo povsem enostavno. Namočimo več plasti papirnate brisače, omočene plasti položimo na krožnik. Nanje razporedimo preskušano seme, ni potrebno štetje, vendar bi morali preizkusiti vsaj 10 semenk. Vse skupaj zavijemo v prozorno folijo za živila in postavimo na toplo. Semena zelišč in dišavnic postavimo na svetlo, drugo seme pa v temen prostor. Že po nekaj dneh (5-7 dni) boste videli, kako uspešno bo seme kalilo v slabih pogojih, če pa seme še po 14 dneh ne kali, ne bo z njim nič. Prav tako se na semenu ne smejo pojaviti plesnive prevleke. Tako seme poskusite pred setvijo namočiti v topel (ne vroč) žajbljev ali kamilični čaj. Ko bo predal pospravljen, naredite seznam semena, ki je ostalo. Tako naslednje leto ne boste ponovno kupili enakega semena in se vam ne bo nabiralo v predalih. Ne pozabite posejati božičnega žita, še je čas, čeprav je sv. Lucija (13. december) že mimo. Žito vzkali zelo hitro in je teden dni po setvi ravno najlepše. Za božič si bomo tako prinesli nekaj zelenja v hišo in jaslice, kasneje pa lahko tisti, ki si pripravljate naravne sokove, zelene dele ravno tako sočite. Pri tem seveda previdno, uporabite lahko samo nerazkuženo seme. Za konec pa še moja velika prošnja, ki jo izrečem vsako leto. Če imate radi naravo, potem se odrecite uporabi petard in drugih sredstev, ki povzročajo pok. Vsa živa bitja se tega bojijo in lahko zaradi pokov tudi poginejo. Pa si prav tako, kakor mi vsi, zaslužijo dolgo življenje. Raje pticam že nastavite hrano, pa tudi za vodo vam bodo hvaležne. Potem vam bodo toplejše dneve leta popestrile z lepim petjem, pa tudi pomagale v boju proti škodljivcem. Misel Pušenjak %WiUJ www.radio-ptuj.si Zdravstveni nasveti Jetra skrbijo za presnovo in čiščenje organizma (1) torek • 1l. decembra 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBlUK 19 S svetovne glasbene scene To je to Ameriška glasbena akademija je pred dnevi v Los Angelesu razglasila nominirance za nagrade grammy 2014. Nominirance so predstavili na posebnem koncertu, na katerem so nastopili Katy Perry, Taylor Swift, Robin Thicke in Lorde. Največji zmagovalec tokratnih nominacij je raper Jay-Z, ki je zbral kar devet nominacij. S po sedmimi nominacijami mu sledijo Justin Timberlake, Kendrick Lamar, Macklemore & Ryan Lewis in Pharrell. Najprestižnejše glasbene nagrade na svetu bodo podelili 26. januarja prihodnje leto. Seznam nekaterih najpomembnejših nominacij za grammyje 2014: Skladba leta: Just Give Me A Reason - Pink Locked Out Of Heaven - Bruno Mars Roar - Katy Perry Royals - Lorde Same Love - Macklemore & Ryan Lewis Najboljši pop nastop leta: Get Lucky - Daft Punk & Pharrell Just Give Me A Reason - Pink Stay - Rihanna Blurred Lines - Robin Thicke Suit & Tie - Justin Timberlake & Jay-Z Album leta: The Blessed Unrest - Sara Bareilles Random Access Memories -Daft Punk Good Kid, Mad City - Pink Foto: cartoondollemporium.com Kendrick Lamar The Heist - Macklemore & Ryan Lewis Red - Taylor Swift Country album leta: Night Train - Jason Aldean Two Lanes of Freedom - Tim McGraw Same Trailer, Different Park - Kacey Musgraves Based on a True Story - Blake Shelton Red - Taylor Swift Najboljši novinec: James Blake Kendrick Lamar Macklemore & Ryan Lewis Kacey Musgraves Ed Sheeran Singel leta: Get Lucky - Daft Punk Radioactive - Imagine BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA 2. TIMBER - PITBULL FT. KE$HA 3. COUNTING STARS - ONE REPUBLIC UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN 2. STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTION 3. OF THE NIGHT - BASTILLE NEMČIJA 1. JUBEL - KLINGANDE 2. STOLEN DANCE - MILKY CHANCE 3. ADEL - TAWIL Dragons Royals - Lorde Locked Out Of Heaven -Bruno Mars Blurred Lines - Robin Thicke Glasbena televizijska postaja MTV je proglasila 21-letno pop pevko Miley Cyrus za najboljšo umetnico v letu 2013. Pri omenjeni televiziji so njeno imenovanje opravičili z naslednjimi besedami: "Cyrus je po objavi albuma Bangerz dominirala na svetovnih glasbenih lestvicah, prav tako pa je z nekaterimi svojimi kontroverznimi nastopi, vključno z nastopom v oddaji Saturday Night Live, pritegnila pozornost ljudi po vsem svetu." Omenjeno nagrado so letos podelili tretjič, pred Miley pa so to nagrado osvojili še Katy Perry in skupina One Direction. Nekdanja zvezdnica popularne Disne-yeve televizijske serije Hannah Montana se lahko pohvali tudi s tem, da so jo bralci ameriške revije Time v anketi uvrstili med največje osebnosti na svetu v letu 2013. Mlada pevka se je tako znašla v eminentni družbi oseb, kot so ameriški predsednik Barack Obama, žvižgač Edward Snowden in papež Frančišek, ki je zmagal v omenjeni anketi časopisa Time in je bil proglašen za osebnost leta. Iz založbe Sony Music's Legacy Recordings so sporočili, da bodo v začetku prihodnjega leta objavili deset na novo odkritih skladb pokojnega ameriškega country pevca Johnnyija Casha. Vse skladbe bodo izšle na albumu, imenovanem Out Among the Stars. Skladbe so bile posnete v obdobju med 1981-1984 za založbo Columbia Records v Na-shvillu. Pri omenjeni založbi so se takrat odločili, da materiala ne bodo objavili, kmalu zatem pa so tudi prekinili medsebojno sodelovanje. Na albumu bomo lahko slišali tudi tri duete, dva med njimi je posnel skupaj s svojo ženo June Carter Cash, pri tretjem pa je sodeloval še Waylon Jennings. Legenda country glasbe Johny Cash je umrl leta 2003. Ob vseh uspehih in velikih uspešnicah pa je bil znan tudi po tem, da je zelo pogosto nastopal po ameriških zaporih. ®®® Znana revija Roling Stone je proglasila največje uspešnice leta 2013. Bralce omenjene revije je letos najbolj navdušila uspešnica z naslovom Get Lucky, ki jo je posnel francoski dvojec Daft Punk skupaj ameriškim glasbenikom Pharrellom Williamsom. Na drugo mesto se je uvrstila mlada novozelandska pevka Lorde s svojo mega uspešnico Royals, prvo trojko pa zaključuje Kanye West s skladbo Black Skinhead. ®@® Glasbeni spletni portal VEVO je objavil svojo lestvico največkrat ogledanih videospotov v letu 2013: 1. Miley Cyrus - Wrecking Ball 2. Miley Cyrus - We Can't Stop 3. Will.i.am and Britney Spears - Scream and Shout 4. Rihanna - Diamonds 5. Katy Perry - Roar 6. P!nk and Nate Ruess - Just Give Me a Reason 7. Robin Thicke feat. T.I. and Pharell - Blurred Lines 8. Rihanna feat. Mikky Ekko - Stay 9. Naughty Boy feat. Sam Smith - La La La 10. One Direction - Kiss You Janko Bezjak Naročite V Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Visoko šolstvo Verjetno bom s tem pisanjem vzbudil nekaj nezadovoljstva, nestrinjanja ter morda celo negodovanja. Tudi prav; a moj namen je, da predstavim pogled in argumente, ki večinoma niso popularni, še večkrat pa prezrti. Pisal bom o univerzah in študiju. Ne, ne o tem, kaj vse je s slednjim narobe in kako bi ga lahko izboljšali, pač pa bom pisal o tem, zakaj menim, da bi študij moral biti plačljiv; vsaj do določene mere. V potrebo po tem sem namreč trdno prepričan, pa četudi sem tudi sam v tem trenutku študent. Pa začnimo na začetku ... Neizpodbitno dejstvo je, da v Sloveniji študira povsem prevelik odstotek populacije. S tem sicer ni nič narobe samo po sebi, a situacija je takšna, da je veliko študentov fiktivnih, prav toliko pa jih študija ne jemlje resno. Študij pač ni nekaj samoumevnega in ni za vsakogar, ampak za tiste, ki so ga sposobni. Tako kot na primer vozniško dovoljenje. Ravno ta samoumevnost se mi zdi tisto, pod kaj v Sloveniji pojmujemo "izobrazbo za vse". Moje prepričanje je, da bi se morala brezplačna izobrazba nanašati na osnovno in srednjo šolo; ti naj bosta standard za vse. Vse, kar je višje od tega, naj se omeji na tiste, ki so tega sposobni. Dostopen študij namreč ne pomeni, da ima devetdeset odstotkov populacije doktorat, pač pa pomeni, da so ti omogočeni tistim, ki si jih zaslužijo in so pripravljeni zanje garati. Sicer nikakor ne zagovarjam privatnega šolstva, a menim, da bi v tej situaciji bile določene šolnine na mestu. Ne pravim, da bi te morale biti astronomske, morda nekaj tisoč evrov; toliko da študij več ne bi bil nekaj samoumevnega. Seveda bi v tem primeru morali poskrbeti za to, da bi bilo tistim, ki bi želeli študirati, omogočeno financiranje ali državno posojilo. Lahko bi celo bilo takšno posojilo, ki ga v primeru uspešno končanega ter rednega študija ne bi bilo treba vračati, oziroma bi ga država terjala v nasprotnem primeru. Seveda na študentovo ime, ne na ime staršev. Lahko bi bile kombinacije ... To so le predlogi, pa vendar se mi ne zdijo neverjetni ali neizvedljivi. Niti v njih ne vidim česa slabega. Tisti, ki bi želeli, bi še zmeraj lahko študirali, odstotek neresnih posameznikov pa bi verjetno krepko upadel. Nesprejemljivo se mi namreč zdi, da vsako leto govorimo o ogromnih osipih študentov ob prehodu iz prvega v drugi letnik ter to dojemamo kot nekaj normalnega in pričakovanega. Še bolj nesprejemljivo je, da se večina teh zgolj še enkrat vpiše ali prepiše na kak drug študij. Potreben je le svinčnik in nekaj potrpežljivosti. To so ogromne finančne izgube za državo. Ne glede na to, kako brezplačen je študij, vsi vemo, da nič ni brezplačno in da je nekdo zmeraj plačnik. V tem primeru je plačnik država, posledično pa vsi davkoplačevalci. Tako vsak študent stane državo precej denarja . začenši s plačilom univerz in profesorjev, pa štipendij, subvencioniranih študentskih domov, prehrane, vozovnic za vlak in avtobus ter še kakšnih xyz ugodnosti. Mar ne bi bilo bolje, ko bi v klopeh sedeli študenti, ki zares študirajo, ves ta denar pa bi se raje porabil za kakovosten študij le-teh, za raziskave in razvoj? Ali bi res bilo tako grozno, če bi številčnost zamenjali za kakovost? Ne morem se domisliti preprostejšega načina, kako dvigniti kakovost študija, kakor da se univerze znebijo tistih, ki zgolj trošijo sredstva brez kakršnegakoli namena. Finančna bariera, kjer posledice dejansko bolijo, se je skozi zgodovino izkazala za sila učinkovito in prepričan sem, da bi hitro ločila tiste, ki študij jemljejo resno in si od njega obetajo koristi v prihodnosti, od tistih, ki jim je študij sam sebi namen. Matic Hriberšek Le s t v i NAJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. ROYALS - LORDE 2. SOMETHING I NEED - ONE REPUBLI 3. HEY BROTHER - AVICII 4. JUBEL - KLINGANDE 5. SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN 6. HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDING 7. WINGS - BIRDY 8. THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA 9. DO WHAT YOU WANT - LADY GAG; R.KELLY 10. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 11. ORDINARY LOVE - U2 Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 17. decembra 2013 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli \ Skutina a klobasa TOREK piščančji zelenjavni golaž*, kuhan riž SREDA pečenice s kislim zeljem, pražen krompir, rulada ČETRTEK lečina enolončnica s hrenovko, rižev narastek z breskvami PETEK ribe z zelenjavo, pečene v pečici, krompir v kosih, kompot SOBOTA svinjski paprikaš, kuskus, zelena solata s koruzo NEDELJA zelenjavna kremna juha, goveji zrezki v gobovi omaki, skutina klobasa**, solata PONEDELJEK musaka z mletim mesom, solata, jogurtovo pecivo *Piščančji zelenjavni golaž Sestavine: 30 dag piščančjih krač (brez kosti), 1 čebula, 3 stroki česna, 3 stebla zelene, 1 srednje velik korenček, 1 bučka, 6 vloženih artičok, 1/2 limone, timijan, rožmarin, sol, poper, 1 jušna kocka, 1 dl belega vina, voda za zalivanje; kuhan riž, peteršilj. Na olju popražimo čebulo in česen. Na kocke narezane piščančje krače posolimo, popramo in potresemo s timi-janom in rožmarinom. Vsujemo k čebuli, nekaj časa pražimo, nato dodamo na kocke narezano zeleno, korenček in bučko. Limono narežemo na rezine in dodamo zelenjavi. Prilijemo vino in vodo, da je golaž pokrit. Dodamo še lovorov list, jušno kocko, sol in poper po okusu ter na pol prerezane vložene artičoke. Kuhan golaž postrežemo s kuhanim rižem in potresemo s svežim peteršiljem. **Skutina klobasa Sestavine: 50 dag skute, 5-6 žlic pšeničnega zdro-ba, 2 jajci, sol ali vegeta. Skuto pretlačimo, dodamo zdrob in vse skupaj dobro premešamo. Dodamo še jajci in sol, premešamo in oblikujemo klobaso (kar na vlažni kuhinjski krpi). Klobaso zavijemo v krpo in jo damo kuhat v slan krop. Vre naj 10-25 minut. Kuhano narežemo na kolobarje in zabelimo z drobtinami, ki smo jih prepražili na margarini. Ponudimo lahko kot prilogo k raznim vrstam mesa in omakam ali pa posladkamo in postrežemo s kompotom kot sladico. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko RESNICA Razredničarka je vprašala svoje dijake: "Zakaj profesorju fizike pravite slepič? To ni olikano!" "Če je pa vedno razdražen in tako odveč nam je!" se je oglasil Mare. ČAS ZA SPANJE Oče in sin sta gledala televizijo, ko so se na zaslonu pojavili prizori z nagimi ženskami. Oče se je obrnil k sinu in mu rekel: "Sinko, čas je za spanje. Poglej, tete so se tudi že slekle." KAJ JE BOLJE "Dajati je vedno bolje kot prejemati! Kako si razlagate to misel?" vpraša učitelj. "Moj očka tudi tako pravi!" reče Mihec. "Kaj pa je tvoj očka po poklicu?" "Boksar!" POMOČ »Pri vlomu in tatvini preproge je bila poleg tudi vaša žena. Vam je pri tem pomagala?« "Ne, gospod sodnik, tudi prste si ni umazala s tem. S seboj sem jo vzel zato, da je izbrala vzorec na preprogi." NOBENE BESEDE "Dragi, danes so sodelavci pohvalili moje lepe noge." "Kaj o tvoji debeli riti niso nič rekli?" "Ne, o tebi niso rekli nobene besede." POROKA "Hčerka moja, zdaj me pa že skrbi! Z Janezom hodiš že dve leti, pa ti še ni omenil poroke!" "Saj jo je, mama. Takoj na začetku mi je povedal, da je že poročen." OSEL Ali ti verjameš, da je bil človek lahko v prejšnjem življenju žival? "To je pa traparija! To sploh ni mogoče!" "Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel." "Kdaj?" "Ko sem ti posodil denar." DRAŽBA Milan je na dražbi kupil čudovitega papagaja. Ko je plačeval izklicno ceno zanj, je vprašal: "Pa zna govoriti?" "Seveda! Kdo pa mislite, da je višal ceno?" ZASPANKA SUROVINA ZA PLATNO OTOK VZHODNO OD SILBE STREHA NAD OLTARJEM ODDELEK RIM. LEGIJE LOMLJENJE POT ŽIVLJENJA MODRIKA-VOST AFRIŠKA DRŽAVA STARA GRČIJA RUDI TROJNER PODVODNA SKALA VAS PRI OPLOTNICI PLANINSKO DRUŠTVO PRIPADNIK ORFIKOV KURIR BOLEZEN (NAREČNO) NAS PEVEC PESTNER VODNI PTIČ PLES MIŠIČNA VEZ HRVAŠKA POKRAJINA NAS FILOZOF (TOMO) LESNI KATRAN STEBLO TRAV ČREVESNA BOLEZEN LIVARSKO DELO OSEBNI PRAZNIK ZILJSKA NOŠA KDOR NI FILOLOG BOLNIK S PARALIZO LOJZE GORJANC VNETJE OČESNE ŠARENICE VOŠČILNA PESEM OB NOVEM LETU OCESCE (STAR.) SNOV ZA ČOKOLADO IZ BESEDE KAVKA ODMEV, ODZVOK, EHO SMOLNAT RJAV PREMOG Foto: ASV Foto: ASV UGANKARSKI SLOVARČEK: BABNI VRT = izhodišče za Storžič, GAGAT = smolnat rjav premog, MALAHORNA = vas pri Oplotnici, MANIPEL = oddelek rimske legije, ODETS = ameriški dramatik (Clifford), ORFIK = pripadnik Orfikov, STEAN = angleški šahovski velemojster (Michael), STOLBA = staro ime za stopnišče, VIRK = slovenski filozof (Tomo). 1V3V9 'SVIDaO 'AV>1V» '303>10 'Va3"IO>1 'Sllldl ^HllVdVd '901 -01IJ3N 'VdBlOVI 'lia 'U31 'ViaiA Iva 'lISaN INVSId '010 'Od 'VNdOHVIVIAI 'd30 'Id 'VZONVIO 'IAI01 'VdBiaVVI 'NIHVaiVa 'VDnrNVdS 'IdA INava 'VHdll 'S1300 '3»sai 'NV31S :ouAejopoA l>lNVZm>l 31 A31IS3d torek • 17. decembra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da si skoraj vsi župani spodnjepodravskih občin blazno želijo službe odgovornega urednika na Štajerskem tedniku. Vsi si jemljejo pravico, da bi ko-mandirali naše novinarje. In da bi novinarji morali pisati po njihovem dikta-tu. Res se približuje volilni čas... ... da na Ormoškem vodijo pravzaprav dvojno oz. vzporedno občinsko (opozicijsko) knjigovodstvo in računovodstvo. Eno na sedežu občine, drugo pa bojda v naselju Mihovci... . da zapletom pri gradnji nove posebne osnovne šole v Poetovioni ni videti konca. Župani okoliških občin očitno niso priplavali po »župi«, saj so pred petimi leti potrjevali idejni program za polovico nižjo ceno, zato pač tudi vsake ptujske »župe« ne bodo kar tako pogoltnili. ... da imajo bolj žalosten kot veseli december tudi pri svetem Urbanu, za brezplačno ogrevanje ozračja pa naj bi že lep čas skrbel samposlanski stric iz ozadja in nekdanji kameleonski župan, ki se z nekaterimi dejstvi še vedno ne more sprijazniti. ... da bi Lidija, ki je morala iz resničnostnega šova Gostilna išče šefa nazaj v rojstno Poetoviono, baje bila zelo dobra kot vodja predvolilne kuhinje za župana mestne občine. Vidi se ... . da imajo lekarnarji denarja »kot smetja«; to so dokazale tudi vrste čakajočih ob nedavnem, samo enour-nem opozorilnem zaprtju tudi pred lekarno v stari Poetovioni. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Anja Medved Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Saj veste, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, ali ne? Ne glede na to, kakšna je bančna luknja ... pa stresni testi ... In prav je tako. Zato tokrat objavljamo fotografijo na to temo, ki jo je posnela Anja Medved s pripisom: »Najmlajši navijač!« Vabimo vas k sodelovanju -pošljite nam vaše fotografije, ki so vam posebej pri srcu in jih želite deliti z nami! RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto Rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Nik Škrjanec, Ivanjkovci. Iskrice Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 1 5 3 9 7 6 2 1 4 9 2 1 5 4 3 7 4 9 1 4 8 1 2 6 9 6 2 7 3 9 8 4 1 5 2 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vv © €€€ GG Bik vvv ©© € G Dvojčka vv ©©© € GGG Rai vv © €€ G Lev v ©© €€€ G Devica vv © €€ GG Tehtnica v ©©© €€ G Škorpijon vv ©©© € GGG Strelec vvv ©© €€ G Kozorog vvv © €€ GGG Vodnar v ©© € GGG Ribi vv ©©© € GG (Vir: www.pregovor.com) »Če moram kaj biti, je to že narobe. Če moram biti uspešen, je to zelo drugače, kot če kaj rad delam in je uspeh samo posledica tega.« Jana Rijavec »Kdor je uspel, se mu zdi, da ve, zakaj je živel.« Pablo Carlos »Največja nevarnost pred neuspehom je na začetku podviga ali pa tik pred ciljem. Ljudje se navadno potopijo v bližini kopna.« Ralph Waldo Emerson »Če mi spodleti, nisem poraženec - uspel sem, ker sem poskušal.« Neznan avtor »Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga moramo naložiti.« John Newton »Ni vse, kar je uspešno, že uspeh in obratno.« Pablo Carlos Rebus Rešitev iz prejšnje številke: KLASNI LAT Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 17. do 23. decembra, 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 17. decembra 2013 Strelstvo • 3. mémorial Slavka Ivanovica Kunšek zmagal pred S. Simoničem in Vento Minuli konec tedna se je slovenska strelska karavana ustavila na Ptuju, saj je v športni dvorani Mladika v soboto potekal 3. kvalifikacijski turnir SZS in v nedeljo memorialno tekmovanje Slavka Ivanovica. Organizator, Strelski klub Ptuju, je s postavitvijo 30 elektronskih tarč Sius Ascor pripravil odlično tekmovalno kuliso. V počastitev ptujske strelske legende - Slavka Ivanovica - smo na memorialnem tekmovanju spremljali nastope slovenskih strelcev s puško po mednarodnih pravilih ISSF 2013, kar pomeni, da so bili rezultati beleženi na desetinko natančno. Čeprav isto pravilo v svetovni zvezi ne velja za zračno pištolo, kar si mnogi sicer želijo, pa smo tudi v tej disciplini spremljali beleženje zadetkov na desetinke. V pi-štolski konkurenci je zmagal aktualni članski državni prvak, Sevničan Blaž Kunšek, ki se je edini povzpel čez mejo 600 krogov in z rezultatom 600,6 kroga postavil najboljši rezultat dneva. Če bi se tekmovalo na polne kroge, bi Kunšek dosegel prav tako odličnih 577 krogov in zmagal. Drugo in tretje mesto je s 599,6 in 599,0 kroga pripadlo Ptujčanu Simonu Si-moniču, ki nastopa za miklav-ško društvo Jožeta Kerenčiča, ter Ormožanu Kevinu Venti. Dobro streljanje pa so pokazali tudi nekateri drugi strelci iz Spodnjega Podravja, ki so se z devetimi člani uvrstili med najboljšo petnajsterico. Za domačine, SK Ptuj, sta se najbolje odrezala mladinec Sašo Stojak, ki je s 593,2 kroga (566) osvojil 9. mesto, in druga najboljša ženska predstavnica Majda Raušl, ki je s 590,7 kroga (568) osvojila 10. mesto. V ekipni razvrstitvi je slavila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča pred ekipo Kovinarja iz Ormoža, tretje mesto so osvojili domačini z ekipo SK Ptuj I. V konkurenci z zračno puško sta dvojno zmago dosegla grosupeljska strelca Matic Foto: Simeon Gonc Na 3. memorialnem turnirju Slavka Ivanovica so se zmage veselili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pred Kovinarjem iz Ormoža in Ptujčani. Priznanja najboljšim je podelil predsednik SK Ptuj Franc Simonič. Barič in Jelica Majstorovic s 616,0 in 614,0 kroga, tretji je bil Turniščan Gregor Maučec s 612,5 kroga. Med domačimi strelci se je najbolje odrezal Ormožan Tadej Horvat, ki je s 609,4 kroga osvojil 7. mesto, visoko na 9. mesto, s 608,5 kroga, pa se je uvrstil tudi Ki-dričan Uroš Mohorko. Zaradi mednarodnega tekmovanja v Beogradu in nemške Bunde-slige so manjkali nekateri najboljši slovenski strelci s puško. V ekipni razvrstitvi so zmagali Grosupeljčani pred ekipo Štefana Kovača Turnišče in Kolo-manom Flisarjem s Tišine. 3. Ptuj I 1765,0 4. Grosuplje 1762,4 5. Železniki 1755,9 6. Štefana Kovača Turnišče 1744,0 7. Juršinci 1736,3 8. Ptuj II 1722,1 9. Kidričevo 1713,0 10. Trzin 1696,9 11 Dušana Poženela Rečica 1658,0 12. Ptuj III 1657,8 13. Ptuj IV 1648,4 14. Ptuj V 1556,7 Zračna puška, posamezno: 1. Matic Barič, GRO 616,0 2. Jelica Majstorovic, GRO 614,0 3. Uroš Maučec, ŠKT 612,5 7. Tadej Horvat, KOR 609,4 9. Uroš Mohorko, KID 608,5 15. Aleš Pernat, KID 599,2 25. Vesna Mele, TSO 589,9 Ekipno: 1. Grosuplje 1828,4 2. Štefana Kovača Turnišče 1818,7 3. Kolomana Flisarja Tišina 1806,2 4. Gančani 1798,9 5. Franca Lešnika Vuka Hotinja vas 1781,6 6. Črenšovci 1766,3 7. Kidričevo 1754,2 Simeon Gönc Rezultati Zračna pištola, posamezno: 1. Blaž Kunšek, MSE 600,6 2. Simon Simonič, JKM 599,6 3. Kevin Venta, KOR 599,0 6. Emerik Hodžic, KOR 595,1 8. Aleksander Ciglarič, JKM 593,9 9. Sašo Stojak, PTU 592,3 10. Majda Raušl, PTU 590,7 11 Miran Miholič, JKM 590,4 13. Boštjan Simonič, JKM 587,8 15. Ludvik Pšajd, JUR 586,8 19. Mirko Moleh, JUR 583,3 20. Matija Potočnik, PTU 581,1 Ekipno: 1 Jožeta Kerenčiča Miklavž 1781,3 2. Kovinar Ormož 1767,7 Šolski šport • Košarka OS Poljčane pred OS Majšperk Na miklavžev petek je v telovadnici OŠ Olge Meglič potekalo območno tekmovanje v košarki za starejše učenke letnika 1999 in mlajše. Suvereno so slavile mlade igralke OŠ Poljčane, ki so v velikem finalu ugnale mlade Majšperčanke. Ob ekipi sta se s tem uvrstili v četrt-finale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Olge Meglič - OŠ Poljčane 21:51, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - Oš Majšperk 23:29; tekma za 3. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 16:10; tekma za 1. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Majšperk 41:8. Končni vrstni red: 1. OŠ Poljčane 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Olge Meglič 4. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica tp Košarkarska ekipa OŠ Majšperk Šolski šport • Odbojka OŠ Breg suvereno V Juršincih se je v četrtek, 5. 12., s finalom končalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke letnika 1999 in mlajše, ki se je s predtekmovanji pričelo 18. 11. Letos je nastopilo 11 osnovnih šol, ekipa Juršincev je nastopila z dvema ekipama. V predtekmovanju so bile ekipe razporejene v tri skupine s po štirimi šolami, v finalni del pa sta napredovali najbolje uvrščeni šoli iz vsake skupine. Ker so Jur-šinci nastopili z dvema ekipama, je lahko v nadaljnje tekmovanje napredovala le bolje uvrščena ekipa. V finale sta se iz skupine A uvrstili ekipi Juršinci A in Kidričevo, iz skupine B Ljudski vrt in Breg ter iz skupine C Markovci in Videm-Leskovec. V finalu smo nato videli boje šestih najboljših osnovnih šol našega območja, na koncu pa so bile prepričljivo najboljše učenke OŠ Breg. Poleg njih so se na območno tekmovanje uvrstile tudi učenke OŠ Videm-Leskovec, ki so končale na 2. mestu. Predtekmovanje: A-skupina: 1. OŠ Juršinci A, 2. OŠ Juršinci B, 3. OŠ Cirkulane-Za-vrč, 4. OŠ Kidričevo; B-skupina: 1. OŠ Podlehnik, 2. OŠ Breg, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Olge Meglič; C-skupina: 1. OS Markovci, 2. OS Cirkovce, 3. OS Videm-Leskovec, 4. OS Majšperk. Zaključni boji (ŠD Juršinci, četrtek, 5. 12.): Skupina A: Juršinci - Videm-Le-skovec 1:2, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Juršinci 0:2; Skupina B: Breg - Cirkovce 2:0, Cirkovce - Kidričevo 1:2, Kidričevo - Breg 0:2; polfinale: Videm-Leskovec - Kidričevo 2:0, Breg - Juršinci 2:0; tekma za 3. mesto: Juršinci - Kidričevo 2:0; tekma za 1. mesto: Videm-Lesko-vec - Breg 0:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Breg 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Juršinci 4. OŠ Kidričevo 5. OŠ Cirkovce 6. OŠ Ljudski vrt 7.-9. OŠ Juršinci B 7.-9. OŠ Podlehnik 7.-9. OŠ Majšperk 10.-12. OŠ Cirkulane-Zavrč 10.-12. OŠ Markovci 10.-12. OŠ Olge Meglič tp Šolski šport • Košarka V Oplotnici slavila OŠ Majšperk V telovadnici OŠ Oplotnica je 5. 12. potekalo območno tekmovanje v košarki za starejše učence letnika 1999 in mlajše. Med štirimi osnovnimi šolami sta največ pokazali OŠ Majšperk, ki je postala medobčinski prvak, in OŠ Olge Meglič, ki se je z 2. mestom prav tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje, to je četrtfi-nale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Poljčane - OŠ Majšperk 40:48, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - Oš Olge Meglič 21:40; tekma za 3. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 44:17; tekma za 1. mesto: OŠ Maj-šperk - OŠ Olge Meglič 52:49. Končni vrstni red: 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Poljčane 4. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica tp Šolski šport • Rokomet OŠ Ormož unovčila kakovost OŠ Ormož je v ponedeljek, 9. 12., organizirala območno tekmovanje v rokometu za starejše učence letnika 1999 in mlajše. Slavili so mladi domačini, ki so v finalu premagali OŠ Velika Nedelja. Obe ekipi sta si s tem zagotovili nastop v četrtfinalu državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Markovci 10:0 (b. b.), OŠ Olge Meglič - OŠ Velika Nedelja 15:23; tekma za 3. mesto: OŠ Olge Me-glič - OŠ Markovci 10:0 (b. b.); tekma za 1. mesto: OŠ Ormož -OŠ Velika Nedelja 18:11. Končni vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Velika Nedelja 3. OŠ Olge Meglič 4. OŠ Markovci tp Športne novičke Judo • Ljutomerčani izvrstni v Celju Na tekmovanju za pokal Iva Reya v Celju so v mladinski kategoriji nastopili tekmovalci iz 11 slovenskih klubov. Odlično so se odrezali ljutomerski judoisti, saj so ekipno zasedli 1. mesto, odlični pa so bili tudi med posamezniki. Žiga Šendlinger (-60 kg) in Narsej Lackovič (-90 kg) sta bila prva, drugo mesto so osvojili Kaja Čeh (-57 kg), Barbara Halas (-63 kg) in Grega Novak (-60 kg), tretje pa Hana Prelog (-57 kg) in Gregor Ivajnšič (-73 kg). Dve zmagi Gorišnice V nedeljo, 15. 12., je v Celju potekal še novoletni turnir za tekmovalce mlajših kategorij. JK Gorišni-ca sta v konkurenci mljaših dečkov in deklic (U-12) uspešno zastopala Filip Laura (+57 kg) in Eva Čagran (-36 kg). Oba sta v svoji kategoriji osvojila prvo mesto. Karate • Tanja Vrbnjak in Pokrivač zmagala v Trbovljah Na 41. mednarodnem karate turnirju v Trbovljah je nastopilo 571 tekmovalcev iz 71 klubov iz 13 držav. Letošnja najboljša tekmovalca Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer Tanja Vrbnjak in Aleš Pokrivač sta uspešne nastope v letu 2013 končala z zmago: Pokrivaču je tovrsten podvig uspel tudi pri mladincih. Ljutomerske odlične nastope so s petim mestom dopolnili Maja Štebih pri mlajših deklicah ter Sara Novak (mladinke) in Rene Barber (kadeti). NŠ PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 17.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:30 Po zdravje-pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja) -12. oddaja-pon. 11:30 Modni-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno - 4. oddaja - pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Film Campus: Orfej - pon. 16:30 Kuhinjica 17:00 Sport(no) - 22.oddaja 17:30 Motoscena-26.oddaja PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje -6. oddaja 20:55 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 26. oddaja - pon. 21:45 Regi IV Gorišnica lfo kanal Četrtek 19.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal - 10:35 Motoscena - 26. oddaje - pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja) 12. oddaja ~ MO. Modro- pon. MU pon. -pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal | 13:20 Povabilina kavo - non. Dan spominafl ^■Ena sama sekunda je dovolj 18:35 Anka Tasmanka-non. 19:25 Glasbena 8 (slo J- 12. oddaja- pon. 13=50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Povabilo na kavo (Dejan Zavec) - pon7| 21:00 Ptujske odrske deske 14. oddaja - pon. 16:30 Kuhinjica 21:25 Življenje skozi objektiv - pon. 17:00 Široko oki 22:00 Ptujska kronika - pon. ........ ' 22:20 info kanal Sreda 18.12. 9:00 Dnevnik IV Maribor -pen. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (slo.) -12. oddaja - pon. 1:35 Modro - pon. 2:05 Info kanal 4:00 Gostilna »Pr Francet« 58. oddaja - pon. 5:00 info kanal 6:30 Jiuhinjica Cista umel ■Milina kavo -noM^^B IfTomaž Sneberger, David Matiči) ■■ Info kanal -pon. 16:00 Ptujska kronika -non. 16:20 Film Campus: El Kiirento -pon. 16:30 L 17:00 Siriiko ôko -11. oddaja - pon. 17:30 Zeleno - 4. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Film Camnus:Rai-pon. 18:30Sport(no)-22. oddaja-pon. 19:00 Po zdravje - B.oddaja - pon. 19:35 Uspehi Mine Maikovič v sezoni 2013-pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (slo.)-13. oddaja 20:55 Shranjena učenost- pon. 21:10 Film Campus: Moderno dekle - pon. 21:20 Cista umetnost - 26. oddaja -pon. 7:00 Cista umetnost - 26. oddaja 7:25 To bo moj poklic: pon. 21:45 Glasbeni oredah 22:00 Ptujska kronika Kemijski tehnik in inženir kemije- pon. Povabiloma kavo jJomaž Sneberger, David Matiči) 18:35 Široko oko - 1f oddaja - pon. 22:20 Zemlja in 22:50 Info ... pon. 22. oddaja ■ pon. S Zemlja in mi - 22. oddaja - ■ ) Glasbena 8 (tuja) 12. oddaja - pon. Spremljate ras lahko tudi na 12 In SIOLIV torek • 17. decembra 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 17. december 9:00 9:30 14:00 16:30 17:00 17:00 18:00 18:00 Slovenska Bistrica: Veseli december, božični sejem ob 16.30 rajanje in dogodivščine s škratom Pravljičarjem in snežko Claudio, ob 17.15 ča-rovniška predstava Odiseja s čarodejem Samom Sebastianom, ob 18.15 nastop MePZ iz Zreč Ptuj, Mestno gledališče: lutkovna predstava za otroke Romane Ercegovič Vedno te ima nekdo rad, za šole in izven Ptuj, Mestni stadion: slovesno odprtje energetsko celostno obnovljenih objektov Zavoda za šport Videm, športno igrišče: postavitev temeljnega kamna za gradnjo klubskih prostorov ŠD Videm Ivanjkovci, jedilnica OŠ: predavanje Radovana Krajnca Varnost na spletu, kako kontroliramo svojega otroka Lenart, knjižnica: prazniki tako in drugače, 8. čvekalnica Knjižnice Lenart Lenart, Dom kulture: Čudežno pletenje, božični koncert OŠ Lenart Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, prihod dedka Mraza in tetke Zime s spremstvom, nastop OŠ Ljudski vrt Sreda, 18. december 8:30 9:00 10:00 11:00 16:00 16:00 16:00 17:00 18:00 18:00 19:00 19:30 Podgorci, vrtec: lutkovna predstava Prazniki na mlečni cesti, gledališča Ku Kuc iz Ljubljane, za otroke, tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca Slovenska Bistrica: Božični sejem s praznično ponudbo, ob 17.00 rajanje s plesno šolo Jaydance in Natko Geržina, ob 17.30 koncert Žan Serčič Velika Nedelja, vrtec: lutkovna predstava Prazniki na mlečni cesti, gledališča Ku Kuc iz Ljubljane, za otroke, tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca Ormož, vrtec: lutkovna predstava Prazniki na mlečni cesti, gledališča Ku Kuc iz Ljubljane, za otroke, tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca Hajdina, pred PSC: prihod Božička za otroke občine Hajdina od 1 do 6 let Lenart, knjižnica: Podarimo otrokom pravljico, s pravljico v Božičkovo deželo in izdelava božične nogavičke Ormož, knjižnica F. K. Meška: pravljična ura Leskovec, telovadnica OŠ: Bodi bližje glasbi, kulturni večer KD Leskovec, ob petletnici Ženske vokalne skupine Hajdina, cerkev sv. Martina: adventni koncert, Vipavski tamburaši in Tanja Žagar Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, prihod dedka Mraza in tete Zime s spremstvom, nastop OŠ Olge Meglič, ob 19.00 glasbena skupina Mladi Mitreji Majšperk, KPC: Božično novoletni koncert Šole umetnosti Art Nova Maj-šperk Ptuj, Mestno gledališče: monokomedija Borisa Kobala in Branka Završana Po mojem Slovenci, za izven Četrtek, 19. december 9:00 Slovenska Bistrica: Veseli december, božični sejem s praznično ponudbo, ob 16.30 koncert Band Srednje šole Slovenska Bistrica, ob 19.00 koncert My Way 10:30 Podgorci, vrtec: prihod dedka Mraza z lutkovno predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico in obdaritev otrok, tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca 15:30 Ormož, vrtec: prihod dedka Mraza z lutkovno predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico in obdaritev otrok, tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca 16:30 Velika Nedelja, vrtec: prihod dedka Mraza z lutkovno predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico in obdaritev otrok, tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca 17:00 Ormož, MCO v gradu: predavanje Mira Meleta, Aromaterapija 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka: praznična pravljica z jogo, Lilijana Klemenčič in Sonja Trplan 17:00 Ptuj, Narodni dom: posvet s predstavniki kulturnih društev, JSKD 18:00 Markovci, večnamenska dvorana: božično-novoletna prireditev OŠ Mar- kovci, ob 200-letnici Grimmovih pravljic, Nekoč je živel 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 18:00 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, prihod dedka Mraza in tete Zime s spremstvom, nastop OŠ Mladika, ob 19.00 nastop pevk društva Arsana 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: koncert pri grofu in grofici Attems, italijanske arije in sonate iz družinskega arhiva, ansambel Musica Cubicularis 18:00 Videm, telovadnica OŠ: Božični dobrodelni koncert OŠ Videm, pevci in instrumentalisti OŠ 19:00 Središče ob Dravi, Pub Akcija: bralni večer, Robert Titan Felix, Kri na dlaneh Mestni kino Ptuj Torek, 17., in sreda, 18. december: 18:00 Ledeno kraljestvo. Četrtek, 19. december: 17:00 Ledeno kraljestvo; 19:00 Moje življenje z Liberaci-jem. Petek, 20. december: 16:00 Veseli december, Čarobni snežak; 17:15 Veseli december, Čarobni snežak; 18:30 Jobs; 20:35 Moje življenje z Liberacijem. Sobota, 21. december: 14:30 Veseli december, Ernest in Celestina; 16:30 Veseli december, Ernest in Celestina; 18:30 Jobs; 20:35 Moje življenje z Liberacijem. Nedelja, 22. december: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Jobs; 20:05 Moje življenje z Liberacijem. Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN 16. decembra je minilo šest let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in Matilda Petrovič IZ PTUJA, MEŽANOVA 19 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo ali položite rože. Tvoji najdražji SIP 08:00 135 let časopisa na Ptuju 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:00 Destrnik-l2 domaČe skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika iz občine Destrnik 21:00 Oddaja iz občine Destrnik 22:30 Gostilna pri Francetu I 06:00 Dobrodelni koncert OŽ Hajdina 110:00 Kronika iz občine Starše PROGRAMSKI H 11:OOTV prodaja N APnVFnMIkf M 18:00 Miklavžev koncert v Trničah NMruvcumrv H 20:00 Hajdina ■ Štajerska Frajtonarica 21:30 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 Miklavžev koncert v Dornavi 09:45 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Ujemi sanje 18:00 Seja Lenart- V ŽIVO 19:40 Ptujska kronika 20:00 Predstavitev zbornika OOZ Ptuj 21:00 Domava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@slptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE m ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO VINOGRADNIŠKI traktor Paskvali 36 KM, letnik 1998 + mulčer prodam. Tel. 040 742 859._ PRODAM dva prašiča, težka 220 in 280 kg, domače reje. Tel. 031 422 067._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO več prašičev dolge mesnate pasme. Tel. 051 254 556. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33._ PRODAM telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, zelo lepa. Tel. 051 273 093._ PRODAM šest prašičev od 80 do 100 kg. Tel. 051 216 141. NEPREMIČNINE BLIZU PTUJA gradimo novo naselje vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36._ PRODAM ali menjam za vikend eno-sobno stanovanje 45 m2. Tel. 031 669 145. RAZNO ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921._ PRODAM trifazni elektromotor, tel. 031 669 145._ PRODAM vhodna vrata PVC, masivna, nova, za pol cene. Tel. 031 548 937. RADIOPTUJ 89.8 • 98.2'I04r3 Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 14. 12. je minilo leto dni, odkar je od nas veliko prezgodaj odšel naš dragi Milan Rašl Z GRAJENŠČAKA 37 Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Zemlja skupno je pribežališče. In poslednji cilj nas vseh je mir. (Mila Kačič) Ob odhodu našega dragega Franca Meška IZ CVETKOVCEV 39 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Vsem Vam za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred in lepe besede slovesa, govornikom ob grobu, pevcem ter pogrebnemu podjetju Aura. Posebej hvala PGD Muretinci in Cvetkovci ter drugim gasilskim društvom. Hvala vsem vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata Stanka Zamuda GORIŠNICA 116, GORIŠNICA 31. 10. 1951 t 20. 11. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih dneh. Hvala za darovane sveče, vence in pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku Holobarju za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in govornikoma, Okrajnemu sodišču na Ptuju in podjetju Boxmark Leather, d. o. o. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure do Četrtka zjutraj do 9. ure na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov iustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. [j ŠTAJERSKI TEDN1KPRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Stajersi JU Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ. 1. Marija Mlakar, Ljubstava 25,2284 Videm pri Ptuj 2. MarijaMuršič, Bresnica 71,2273 Podgorci 3. Šte^aZagoršek, Zakl 7,2286 Podleknik 4. Miroslav Vindiš, Cankarjeva 6,2250 Ptuj 5. MartaTumpej, Lovrenc na Dr. polju 57,2324 Lovrenc na Dr. polj Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti. HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Ptuj jU 6. Ivan Matjažič, Bis 25,2254 Trnovska vas7- 7. RomanVinter, Goričak39,2283 Zavrč 8. PavlaHojnik, Novinci 2 a, 2255 Vitomarci 9. MatildaZemljič, Korezova 9,2250 Ptuj 10. RomanKuhar, Strelci 14,2281 Markovci mama Ptuj • Izbira novega direktorja ptujske bolnišnice Je anonimka zavrla imenovanje direktorja? Na drugi seji novega sveta zavoda ptujske bolnišnice, ki je bila včeraj, člani sveta zavoda (še) niso izbrali novega direktorja ptujske bolnišnice. Po javni predstavitvi vseh treh kandidatov, epidemiologinje Alenke Skaza Trop, Mirjane Bušljeta in Mihaela Lična, ki so ji prisostvovali tudi strokovni vodja bolnišnice Mitja Letonja, kirurg Zoran Koren (Fides), predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice kirurg Teodor Pevec, zainteresirana javnost in predstavnik Sindikata sevalcev Slovenije Pergam Uroš Šoštarič, so kandidati tudi odgovarjali na vprašanja članov sveta zavoda in drugih navzočih, zatem pa so sejo zaprli za javnost, saj so člani sveta zavoda želeli odločitev o izbiri sprejeti brez prisotnosti javnosti. Foto: Črtomir Goznik Svet zavoda ptujske bolnišnice včeraj (še) ni izbral novega direktorja. Kot kaže, pa nobeden od kandidatov s svojo predstavitvijo za zdaj ni prepričal članov sveta. Ali je bilo vzrok za to tudi med sejo sprejeto anonimno pismo, po končani seji sveta zavoda niso povedali. Anonimka o nasprotju interesov To se je znašlo na seji sveta zavoda med predstavitvijo sedanje v. d. direktorice, v neprijetno luč pa postavlja zunanjo kandidatko Skaza Tropovo, katere morebitno imenovanje naj bi bilo sporno zaradi nasprotovanja interesov, „ker je pro-kuristka in uradna zastopnica podjetja Klima Ptuj, d. o. o., katerega solastnik je njen mož, ki je delal za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in je že doslej zaslužilo dobrih 726 tisoč evrov, kar je nesporno razvidno tudi iz Supervizorja. »Opozarjamo, da ste tudi vi kot člani sveta zavoda odgovorni za svoja ravnanja, če boste ob ugotovljenih dejstvih ravnali drugače," so še zapisali v anonimnem pismu „zaskrbljeni Predobravnavni narok je bil 24. oktobra prekinjen, ker je moral izvedenec psihiatrične stroke Andrej Pišec ugotoviti, ali je Saadaoui, ki tudi zaradi težkega otroštva trpi za pa-ranoidno shizofrenijo, sploh sposoben razumeti posledice morebitnega priznanja dejanja na sodišču. V svojem izvedenskem mnenju je zapisal, da poslabšanje njegove osnovne bolezni ni vidno ter da je ob-dolženi sposoben razumeti svoje odločitve. Tožilec Branko Puppis je nato povedal, da kljub upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, ki so povezane z njegovim in zgroženi Ptujčani", ki pa so kuverto z dopisom oddali v Mariboru. Poslali pa so ga ministrstvu za zdravje, komisiji za preprečevanje korupcije, Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije ter medijem. Kandidatki sta se v svojih videnjih razvoja ptujske bolnišnice bolj ali manj „ujemali", razlike so le v nekaterih detajlih oz. poudarkih, ena je govorila o tem, da je prihodnost bolnišnice v nekem daljšem časovnem obdobju v specializaciji v nea-kutno bolnišnico in specializacijo v določenih programih, druga je poudarila širitev ne-akutne obravnave, specializacijo v gastroenterologiji, ginekologiji, vključno s stresno in-kontinenco, ptujska bolnišnica je po številu teh operacij druga v Sloveniji. V bolnišnici pa naj bi še naprej ohranili ortopedsko dejavnost. Že doslej je bilo veliko narejenega na strokovnosti in standardih kakovosti, ptujski laboratorij je edini z mednarodnim certifikatom kakovosti, tudi sterilizacija ga ima, bolnišnica pa je tudi v pridobivanju otroštvom in večkratnim nasilnim odnosom umorjenega očima Boštjana Habjaniča do obdolženega, ta še vedno nosi kazensko odgovornost. Zanj je predlagal sedem let in pol zapora ter obvezno psihiatrično zdravljenje, ki se mu bo vštelo v čas prestajanja kazni, prav tako pa, da zaradi ponovitvene nevarnosti ostane v priporu do pravnomočnosti sodbe. Saadaouijeva zagovornica Metka Matjašič Šerdoner je pred izrekom sodbe opisala razmere, v katerih je živel njen klient, ki je že od otroštva trpel psihične težave, saj so ga vrstniki zavračali zaradi nje- mednarodne akreditacije. Za prihodnost ptujske bolnišnice pa je zelo pomemben tudi ur-gentni center, pri katerem še do danes ni jasno, kdo je kriv, da je izpadel iz evropskega sofinanciranja. Bistvenega pomena za nadaljnji razvoj pa je uravnoteženo poslovanje, za- gove drugačnosti, obenem pa ga v celoti nikoli ni sprejel niti njegov očim. Njegova edina zaupnica je bila mati, od katere je bil v celoti odvisen. Ob tem se je vprašala, kaj so počele pristojne službe, ki bi morale preprečiti trpljenje otroka. Obdolženi je ob priznanju krivde izrazil obžalovanje za storjeno dejanje, ki ga danes ne bi ponovil, a se ga tudi sicer le deloma spomni, saj v času dogodka še ni vzel zdravila. ustavitev negativnega trenda poslovanja, ki bi ga bilo mogoče doseči v nekaj letih. Ptujska bolnišnica mora ohraniti regionalni status ne glede na bližino dveh bolnišnic. Pomemben del vizije predstavlja tudi pridobivanje novih programov in povečanje tržne dejavnosti. Za Povedal je, da ga je očim, ko se je preselil k njim še v Majšperk, najprej sprejel, pozneje pa ga je, zlasti v odsotnosti mame, večkrat tepel in naganjal od doma. Sodnik Marjan Strelec je upošteval vse olajševalne okoliščine in se odločil za sedem let zapora ter obvezno zdravljenje na forenzičnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Obdolženega je oprostil vseh stroškov soje- edinega moškega kandidata, tudi v svoji predstavitvi, pa so najpomembnejši kadri, njihova motivacija za skupne cilje. Svet zavoda ptujske bolnišnice bo razpravo o izbiri novega direktorja nadaljeval v četrtek, 19. decembra. MG nja, saj nima nobenih prihodkov, pritrdil pa je tožilčevi zahtevi za podaljšanje pripora. Do umora v Hermancih je prišlo 22. julija letos. Po ugotovitvah policije sta se Saadaoui in njegov 35-letni očim v stanovanjski hiši zaradi loputanja z vrati najprej sprla in nato še stepla. Med prerivanjem je pastorek z mize pograbil škarje in z njimi v predel srca večkrat zabodel očima, ki je umrl na kraju dejanja. (sta) Osebna kronika Rojstva: Maja Geč, Moška njci 71, Gorišnica - deklica Žana; Barbar Kalenic, Sele pri Polskavi 21, Pragersko - deklica Julija; Nasta Krulc, Zg. Gruškovje 2, Podlehnik - deček Žiga; Špela Ulrih, Bilje 11, Maribor - deklica Maruša; Sandra Pjanič, Ul. 5. pre-komorske 4, Ptuj - deček; Andreja Rižnar, Podgorici 75, Podgorci - deček Klemen; Mojca Zelenik, Rimska ploščad 15, Ptuj - deklica Blažka; Milena Škerjanec, Tibolci 19 b, Gorišnica - deček Aleks; Jelica Ilic, Bevkova 1, Ptuj - deklica Neva; Klavdija Auer, Panonska ulica 5, Ptuj - deček Žiga; Marica Sirk, Radehova 10, Lenart v Slov. goricah - deček Matija; Kaja Cescutti, Tavčerjeva ulica 2, Ptuj - deklica Vida; Mihaela Hunjadi, Radomerje 14 b, Ljutomer - deklica Nika; Polona Rotar, Ormoška c. 29, Ljutomer -deklica Sabina; Nataša Kamen-šek, Grdina 8, Stoperce - deček Anej; Petra Florjanič, Donačka Gora 16 a, Rogatec - deklica Lana; Karmen Plohl, Skolibro-va ul. 6, Ormož - deček; Metka Štabuc Šumak, Ormoška c. 21, Ljutomer - deklica Ana; Gordana Ilic, Sušilniška ul. 8, Orehova vas - deklica ElaTisa. Umrli so: Zofija Sedlašek, Vinarski trg 7, Ptuj, rojena 1934 - umrla 29. novembra 2013; Rozalija Horvat, roj. Pukšič, Le-vanjci 27, roj. 1924 - umrla 5. decembra 2013; Ljerka Marin, roj. Janušic, Dolga lesa 7, Ormož, rojena 1952 - umrla 8. decembra 2013; Janez Topolovec, Gradišče 13, roj. 1938 - umrl 10. decembra 2013; Marija Berger, roj. Berger, Peršonova ulica 36, Ptuj, roj. 1925 - umrla 10. decembra 2013; Alojz Vigali, Ilčeva ulica 21, Ptuj, roj. 1934 - umrl 9. decembra 2013; Štefka Hmeli-na, roj. Bevc, Ul. Borisa Kraigherja 10, Kidričevo, rojena 1923 -umrla 9. decembra 2013; Franjo Plavec, Zgornja Hajdina 132/a, roj. 1941 - umrl 6. decembra 2013; Franc Klinc, Obrtniška ul. 5, Ptuj, roj. 1954 - umrl 6. decembra 2013; Ivana Kolednik, roj. Murko, Sagadinova ul. 16, Ptuj, rojena 1941 - umrla 11. decembra 2013; Janez Lubej, Hajdoše 1/g, rojen 1928 - umrl 11. decembra 2013; Alojzija Rodošek, roj. Arnuš, Ljubstava 9, rojena 1927 - umrla 11. decembra 2013; Janko Kolarič, Nova vas pri Ptuju 76, Ptuj, rojen 1955 - umrl 1. decembra 2013; Frančišek Čuček, Hajdoše 96, rojen 1939 - umrl 12. decembra 2013; Franc Prosenjak, Brstje 17, Ptuj, rojen 1927 - umrl 10. decembra 2013; Franc Jernej-šek, Stoperce 47, rojen 1972 -umrl 5. decembra 2013; Marija Viher, Vošnjakova ulica 1, Ptuj, rojena 1932 - umrla 9. decembra 2013. Poroka -Ptuj: Darko Kos in Iris Dužič, Seliškarjeva ul. 13, Ptuj Danes bo jasno. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo nizka oblačnost ali megla, ponekod tudi ves dan. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -8, ob morju okoli 0, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 3 do 8, na Primorskem do 13 stopinj C. Obeti V sredo še ne bo večje spremembe vremena. V višjih legah bo precej jasno, po nižinah v notranjosti in verjetno tudi v Slovenski Istri pa bo oblačno ali megleno. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter in deloma pregnal meglo, od zahoda se bo pooblačilo. Napoved vremena za Slovenijo Ptuj • Epilog tragedije v Hermancih Za uboj očima sedem let zapora in obvezno zdravljenje Prvi teden decembra se je na ptujskem okrožnem sodišču končalo sojenje Daoudu Saadaouiju, 24-letniku alžirskih in slovenskih korenin, ki je bil obtožen umora svojega očima julija letos v Hermancih pri Ormožu. Sodišče mu je po priznanju krivde in obžalovanju dejanja prisodilo sedem let zapora.