iirnm»»»mniPi
3 SPOMNITE SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM!
i 4ERISKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
[limiTITTTITITin
NO. 142
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 22, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIU
SKUPNI PEVSKI ZBORI BODO NASTOPILI NOCOJ
Pri včerajšnji paradi so zbujale pozornost slovenske flote
Danes praznuje mesto Cleveland šele pravo 150-letnico obstanka, ker na 22. julija 1796 so se izkrcali prvi pionirji ob izlivu reke Cuyahoga, ki so potem tukaj napravili novo naselbino, današnji Cleveland.
Ob 10:30 dopoldne-se bo izkrcala skupina, oblečena v tedanje noše, z ladje obrežne straže ob izlivu reke Cuyahoga ter odšla na glavni trg v mestu. To bo začetek današnjega praznovanja. Opoldne bo kosili o (za častne goste v tj'otelu Carter; navzoč bo guverner Lausche in župan Burke. Potem bodo spominski obredi na Erie Street pokopališču v spomin prvim inafeeljncem, ki so pokopani tam.
Zvečer ob 7:30 bo pa pričetek drugih slovesnosti na tratah poleg m) est, ne g a avditorija. Prostor (bo razsvetljevalo več kot 3,000 luči na kraju in z bližnjih poslopij.
Postavljeni bodo štirje veliki odri, na katerih bodo razne narodnosti vprizarjale svoje programe. Slovenci bomo zastopani v pesmi in plesu. Skupni pevski zbori pod vodstvom Ivana Zormana bodo zapeli dve pesmi, Baraga Glee klub bo pa vprizoril slovenske narodne plese; plesalci bodo v narodnih nošah.
Ob 9:30 bo pa več kot 100 jaht in čolnov napravilo očarljivo povorko ob obrežžju in sicer vzhodno od 9. ceste. Vse ladjice bodo razvetljene. Ob 10:30 Ibo začetek umetalnega ognja z. valoloma koncem 9. ceste.
Parada flotil, ki je bila včeraj v Clevelandu, je bila najbolj impozantna, kar jih je Cleveland še videl. Vse od public square pa do Rockefeller parka je bila zbrana tisočera in tisočera množica, ki je zrla slikovite flote in razne pomembne prizore, ki so predstavljali razvoj Clevelanda od pionirskih dni pred 150 leti, pa do danes. Policija trdi, da je gledalo parado flot 175,000 ljudi.
Skoro vsaka narodnost, kar ji-h premore Cleveland, je bila zastopana. Videli smo primitivno prvo pošto, ki je vozila po blatnih gozdnih potih v Cleveland. Videli smo obliko čolna, s kakršnimi so pred 150 leti imeli edini promet med Clevelandom in Akronom in še dlje po reki Cuyahoga, skozi zatvornice in ozke prekope. S takim čolnom so potovali iz Clevelanda do Akrona 3 dni.
Videli smo Indijance na konjih in peš, skupino prvih inženirjev, ,ki so na takratnem zemljišču merili zemljo za prve naselbine v tem okolišu, ki so ga takrat imenovali Western Reserve.
Videli smo prve avtomobile, ki so kašljali pred našimi očmi, pa najmodernejše današnje. Potem razne narodnosti v svojih slikovitih narodnih nošah, ki so prepevali, se ustavljali in kar na sredi ceste zaplesali svoje narodne plese. Gledalci so gledali in se čudili, pa živahno pozdravljali skupino
za skupino, ena lepša od druge.
Slovenci smo se tudi postavi li v paradi "Enega sveta" — (One Worid), kakor so ime novali to včerajšnjo prireditev Kar štiri flotile so imeli Slovenci in reči moramo, da so se naše skupine imenitno postavile, tako z lepo okrašenimi flotami kot z narodnimi nošami ter priljubljeno harmoniko.
Ko je pripeljala prva slovenska flotfia mimo odra, kjer so sedeli sodniki, ki so sodili lepoto in pomembnost vsake flote, je dal znanjevalec mikrofon Mr. Tonetu Grdiiii, ki je povedal z mogočnim glasom, da je,vsak lahko slišal daleč naokoli: "To so pa naši Slovenci!" Silen aplavz je pozdravljal slovenske skupine
Prvo in drugo nagrado je odnesla madžarska skupina, ki je imela največjo floto, tretjo pa jpanska skupina. Nagrade so bila $100, $50 in $25. Posebno priznanje sta pa dobili slovenska in slovaška skupina, častno ■so bile tudi omenjene od sodnikov: škotska, grška, prvih pionirjev M javne knjižnice flote.
Naj bo na tem mestu izrečena v imenu vseh Slovencev topla zahvala vsem, ki so se udeležili slavnosti, odboru, ki se je toliko trudil in pa trgovcem, ki so z denarnimi prispevki omogočili nabavo flot. Res, Slovenci so častno rešili sVojo nalogo in nas dostojno predstavili pred očmi rhalodane vsega Clevelanda.
Posredovalni predlog za OPA pripravljen, če bo odobren
Kontrola živil bi šla od 20. avg. naprej, najemnina zamrznjena
Gl. odbor Slovenske dobrodelne zveze pravi, da potrebuje naša mladina v poletnih vročih dneh in v dobi počitnic nekaj poštenega razvedrila in to pod dobrim nadzorstvom. Zato je sklenil, da priredi zlet na 14. av gusta k lepemu Conneaut jezeru Vsi člani mladinskega oddelki SDZ bodo dobili iz;gl. urada pro. sto vožnjo t je in nazaj.
Apelira se tudi na starše " druge, da se priglasijo za ta zlet ki bo-, na posebnem vlaku. Vožnja za odrasle bo $3.39 na oba kraja.
Washington. — Skupni odbor senatne in poslanske zbor- j nice se je zedinil na posredovalnem predlogu, ki ga morata pa odobriti še obe zbornici. Glasom tega predloga bi bila OPA podaljšana za eno leto, toda kontrola nad cenami me-! sa, perutnine in mlečnih izdel-
TRI POROKE V LORAINU
V Lorainu, O., so se zadnje čase poročili trije pari in sicer: Miss Dolores Prill iz 1734 Hamilton Ave. je poročila Anthony Kos-a iz 1612 E. 34 St.
Miss Agnes Tomažin is 126 E. 31 St. je poročila Johna Drstvensek iz Johnstowna, Pa.
Miss Ann Tomasic iz 403 E. 25 St. je poročila Adolfa Stran-skya iz 707 E. 33 St._
kov bi šla šele od 20. avgusta naprej.
Po tem predlogu bi bil poljedelski tajnik diktator za OPA, ker on bi določeval cene za poljedelske pridelke. On bi tudi določil, kateri predmeti naj bodo pod vladno kontrolo in kateri ne. Predsednik Truman bi glasom tega predloga imenoval odbor treh mož, ki bi jih moral potrditi tudi senat,' ki bi imel končno besedo glede cen industrijskim izdelkom. Ako! bo ta posredovalni predlog sprejet, potem bo imela OPA pravico postaviti tiste cene, kot so bile 30. junija, ali pa postaviti nove. To velja tudi za najemnino.
Sliši pa se že, da bodo v senatu temu predlogu nasprotovali. V poslanski zbornici bi bili pa najbrža v večini zanj. Senator Wherry, ki je stavil predlog za OPA dodatek, kakor ga je prej sprejel senat, da OPA nima nobene pravice kontrolirati cen mesu, perutnini in mlečnim izdelkom, je v soboto izjavil, da se bo boril naprej za isti dodatek in je proti temu, da bi se po 20. avgustu zopet postavilo kontrolo cen za meso in drugo, kakor govori najnovejši posredovalni predlog.
-o—--
V Italiji se širijo delavski nemiri
V	četrtek v SDD na Waterloo Rd.
V	pondeljek 29. julija v SDD na Recher Ave.
La Paz, Bolivija. — Predsednik republike Bolivije, Gu-alberto Villarroel, je bil včeraj ubit in njegovo truplo so obesili na ulično svetilko, ko je prišel na vlado režim, ki je vodil zadnje dni krvavo revolu-
V sredo 31. julija v Slov. nar. domu v West Parku.
Vsi drugi pa, ki stanujejo iz-J ven Clevelanda ali predaleč od:
člani mladinskega oddelka SDZ pa dobe proste vozne listke, če se zglasijo na eni izmed spodaj navedenih sej in sicer na
prostorov teh sej, naj pišejo tozadevno predsedniku mladinskega odbora, F. M. Surtzu, 6401 St. Clair Ave., ali pa naj se zglasijo pri svojem društvenem tajniku.
Kot rečeno, ne samo mladina, ampak tudi starši so potrebni razvedrila, zato naj se tudi oni udeleže. Vozne listke za odrasle lahko kupite na omenje-
oni, ki je njih stanovanju najbližja. S seboj naj prinesejo pla. čilne knjižice. Z manjšimi otro-j ci naj pridejo starši ali kaka od-I rasla oseba. Vse te seje bodo j ob 7 zvečer in sicer: # I Nocoj pri Bizjakovih na 8601 j Vineyard Ave.
j Jutri v gl. uradu SDZ, 6403 j St. Clair Ave. ■ V sredo v SND na 80. cesti.
nih sejah ali v gl. uradu SDZ.
Mladina pa tudi odrasli bodo imelj na tem zletu mnogo lepe zabave. Mr. Surtz bo z drugim gl. odborom tudi skrbel za razne tekme pri jezeru, igre in druge prijetnosti. Naj bi članstvo SDZ in njih prijatelji napolnili en cel vlak, ki bo peljal naše mladce ven v naravo na pošteno razvedrilo.
NOVI GROBOVI
Frank Svelte
Po 3 dnevni bolezni je preminul Frank Svettr, po domače Marinčič, Bartklt in Libby Rd. v starosti 82 'let, doma iz Kamnje, fara DoL^nic, odkoder je prišel sem pred 54 leti. Poleg žalujoče soproge Mary, roj. Mu 1 h; zapušča sinove: John, Anton, Frank, Martin, Joseph, Louis; hčere: Anna Bobnar, Mary Krecek, Pauline Stepic, Rose Grega, Agnes Kabel, Frances, vnuke uin pravnu-ke, ter več bližnjih sorodnikov.
Pogreb je bil danes zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev Sv. Lovrenca ob 9:00 uri. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
-o-
Vsi trgovci na tržnici so v soboto zaprli, d niso bili piketirani
Rim. — V provinci Novara, je izbruhnila splošna stavka. SO V Soboto Zaprli, da Iz Puglije se poroča o delav-[ skih izgredih. V mestu Mola pri Bari je izbruhnila generalna stavka. V Gallipoli je bila vržena bomba na jdborolvanije krščanske demokratske stranke. Demonstracije so radi velike brezposelnosti in radi visokih cen.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
KOLONIZACIJA V VOJVODINI. — Iz Vojvodine (Banat, Bačka, Baranja) je bilo pregnanih mnogo Nemcev. Na njihovo mesto naseljujejo sedaj druge ljudi iz raznih delov države. Tudi nekaj slovenskih družin šotam naselili. Uradno poročilo pravi, da so naselili na novo 40,000 družin z 210,000 družinskimi člani. Prednost so imeli borci in žrtve vojne. Znano je, da je zemlja v Vojvodini zelo rodovitna, zahteva pa vendar ta zemla vedne skrbi, ker leži velik del teh polj nižje kot je tok Donave in Tise in je torej treba zavarovati to ravno zemljo z velikimi nasipi, ki zahtevajo vednih popravil.
BOROVNIŠKA NOVA PROGA je še v vednem delu. Pri preserskem mostu čez Ljubljanico se začne nova železniška proga, ki teče potem po ravnem ob I barju do Borovnice, zavije v bo-
Vsi trgovci, ki so imeli stojnice v tiržnici na 55. cesti in Woodland Ave., so zaprli v soboto. Pravijo, da zato, ker so morali plačevati za blago previsoke cene, radi česar so morali tudi odjemalcem računati več. Drugi pravijo, da so bili izdani cirkularji, da bodo trgovci na tej tržnici v soboto piketirani kot v protest radi visokih cen. Pravijo, da ne bodo odprli do 29. julija in takrat le, če bodo cene blagu kaj nižje.
Radi te nenadne akcije tr-
Dva sta utonila, dva so rešili v Gordon parku, ko se je zvrnil čoln
Cleveland, O. — V petek popoldne so se vozilt v motornem čolnu blizu kopališča v Gordon parku štirje: Edvard Trc-bec, Gertrude Crawford, Jos. Pertosa in Marie Pappas. čoln je zadel v neko navlako pod vodo in vsi štirje so se znašli v vodi. Na pomoč so priplavali kopalci od obrežja. Ti so zvle-kli na breg in rešili dva: Ber-tosa, ki stanuje na 15938 Whit-comb Rd. in Marie Pappas, ki stanuje na 1634 E. 78 St.
Nekaj pozneje sta pa križa-rila s čolnom na tistem kraju Steve Svekrič iz 1180 E. 78 St. in J. Whittington iz 1660 E. 75, St. Ta dva sta našla trupli Edvarda Trebca in Gertrude Crawford. Naglo sta ju pripeljala na obrežje, kjer ju je požarna bramba skušala oživeti, toda je bilo že prepozno. Odpeljali so ju v Glenville bolnišnico, kjer so ju proglasili mrtvim.
Gertrude Crawford, stara 20 let, je'stanovala na 1002 E. 66 Place, Edvard Trebeč pa je stanoval na 1008 E. 71 St.
Utopljeni Trebeč je bil star 25 let in je služil v drugi svetovni vojni pri 101. padalni diviziji vse od invazije na Normandijo do konca vojne ter je prejel več odlikovanj.
Pokojni Edvard Trebeč je bil rojen v Washington, Pa. Pred 6 meseci je bil častno odpuščen iz armade, kjer je slu-
cijo v deželi. Dijaki in delavci so prirejali krvave izgrede, tekom katerih je bilo ubitih nad 130 oseb, ranjenih pa nad 200.
Predsednik je bil težko ra njen, ko so revolucionarji naskočili vladno palačo. Mladi revolucionarji so predsednika še živega pograbili ter ga vrgli z balkona na cesto. Tam so ga pograbili drugi fanatiki in ga obesili na svetilko na trgu pred vladno palačo.
Revolucionarji so včeraj naznanili, da bodo stvorili novo vlado vseučilišnih dijakov in pa delavcev. Ubiti predsednik je bil direktor, ki je vladal po svoji volji. Ko je videl, da je nevarnost velika in da uporniki dobivajo premoč, je hotel po-megniti. Na letališču ga je čakalo letalo z motorjem v pogonu, toda ni mogel uteči, ker so uporniki obkolili palačo.
Predsednik se je s svojimi pristaši zabarikadiral v palači, katero so uporniki naskočili z granatami in strojnicami. Kmalu je streljanje potihnilo in vsi predsednikovi pristaši ko bili ali ubiti ali ranjeni.
Med bojem je stopila policija na stran rebelov in tudi nekaj vojakov se jim je pridružilo.
Predsednik Villarroel je izgubil moč na isti način, kot jo je dobil leta 1943, ko je s pomočjo armade strmoglavil vlado predsednika Penaranda. Da bi si rešil glavo, je skušal Villarroel v zadnjem trenutku izročiti vlado armadi v roke, toda armada ga je zapustila.
Ves upor so prav za prav začeli in vodili vseučiliščni dijaki, ki so šli na stavko še 9. julija, nato pa obdržavali protestne shode in demonstracije po glavnem mestu. Zadnji četrtek in petek so bili dijaki zopet na ulicah in tedaj se jim je pridružila tudi delavska federacija.
Poročilo zatrjuje, da ni bil v ameriškem poslaništvu v tem mestu nihče ranjen in poslopje je ostalo tekom revolucije nepoškodovano.
Legislatura se bo sestala za najemnino
Columbus, O. — Guverner Lausche je sklical državno legislature za nocoj, ki naj na pravi kako postavo za kontro-
jlo najemnine. Ne ve »e še, če 'bo guverner priporočal višjo najemnino, kot je bila pod O. P. A. Rekel pa je, da ne želi,
da bi imeli tako postavo v državi Ohio, če bo kongres napravil tako postavo.
Znano je, da so guvernerju svetovali, naj bi priporočal legislature da smejo hišni gospodarji zvišati najemnino od 10 do 15% od one, ki je bila pod OPA.
rovniško dolino in se potem dvi-1 ga zapadno od Borovnice na staro borovniško postajo. Proga bo kake tri kilometre daljša kot jej bila doslej. Borovniški most, ki| letos obhaja 90-letnico, odkar je', stekla čezenj južna železnica, bo ostal samo kot razvalina.
"TEDEN ZA CESTE." — Da bi obnovili zapuščene ceste so! pozvali v drugi polovici maja vse1 prebivalstvo v Sloveniji k deluj na ceste. Pol meseca je komunistično časopisje pisalo samo o tem "tednu za ceste.' V treh dneh, pravi "Ljudska pravica," so v Sloveniji naredili takega dela za vrednost 2,745.000 dinarjev. Delalo je prve tri dni 10,000 ljudi. Vsak krajevni odbor se seveda po svoje pobaha, kaj se je v njegovem okolišu storilo. Kakor vse v Titovini je bilo seveda tudi to delo "prosto-
(Dalje na 8 strani)
govcev na tej tržnici, je bilo prizadetih kakih 25,000 gospodinj, ki redno nakupujejo svoje potrebščine ob sobotah tukaj. Sliši se, da so komunisti izdali okrožnice za piketi-ranje trgovcev.
-o-
Arabci bojkotirajo vse židovsko blago
Jeruzalem. — Arabci bojkotirajo vse židovsko blago v Palestini. To se nanaša tudi na židovsko ekonomsko, kulturno in socialno aktivnost, židje v Palestini se pa pripravljajo na generalno stavko iz simpatije do 1,600 Židov, ki so šli na lakotno stavko v neki angleški internaciji.
žil 3 leta. Bil je član društva | Comrades SNPJ. Tukaj zapušča mater, Agnes, oče Frank mu je pa umrl pred 5 leti, dalje zapušča tri brate: Franka, Johna in George ter tri sestre: Josephine Naponic, Anzelma Colinear in Margaret.
Pogreb je danes zjutraj ob 10 iz Zakrajškovega pogrebne-|ga zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Predsednikov sin je bil ranjen
Los Angeles. — Polkovnik James Roosevelt, sin pokojnega predsednika Roosevelta, je bil močno ranjen v avtni nezgodi v tem mestu. Nek avtomobili st se je zaletel v njegovega.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Pozdravi s počitnic—
, Mr. in Mrs. John Paulin ter hčerka Anne pošiljajo pozdrave iz Schenevus, N. Y., kjer so na počitnicah pri družini Mr. in Mrs. Matt Kenig. - ■ Jezerska vožnja—
Dekliški klub pri Cleveland Graphite Bronze Co., bo priredil prijetno jezersko vožnjo na večer 27. julija. Ladja Alabama odrine od pomola na 9. cesti ob 9. zvečer. Vstopnice se dobe do 23. julija, če se pokličite od 5 do 7 zvečer EN 7055.
Vile rojenice—
Družini Mr. in Mrs. Frank Vovko, 6517 Bonna Ave., so prinesle vile rojenice zalo hčerko prvorojenko. Materino dekliško ime'je bilo Uršula Ra-kar, hčerka George Rakarjeve družine iz 1067 E. 69. St. Tako je postal Mr. George Rakar stari ata že šestič.. Čestitke! Maša za sedntino—
Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Kalister. Urala išče—
Tekavec Alojzij, ki se nahaja zdaj z družino na Koroškem, bi rad zvedel za naslov svojega brata Franka, ki biva ali je bival v Indianapolisu. Poslal nam je zanj pismo, torej naj se nam zglasi, če to sam čitia, ali pa morda kak naš naročnik ve zanj.
Pismo ima pri nas—
Pri nas je pismo za Ivano Žagar; piše ji Alojz Cvajnar. /V« operaciji—
Mrs. Frances Lukač iz 9607 Prince Ave. se je morala podvreči operaciji, ki jo je srečno prestala v Mt. Sinai bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Nahaja se v vardi "G" v 3. nadstropju. Na obisku—
Mrs. Jennie Zelenz iz Wood-iide, L. I. (New York) je na obisku za en teden pri svoji se-strični Mici Krašovec, 1116 E. 74. St. Pozdravljena v naši metropoli.
Nemški krvnik je zdaj plačal s smrtjo za tisoče Poljakov
Poznanj. — Včeraj zjutraj so obesili v Poznanju pred očmi 15,000 gledalcev, bivšega nacijskega gauleiterja za ta okraj, Arturja Greiserja. Tekom nemške okupacije je bil glavar za ta okraj in je tekom svojega okrutnega vladanja poslal na tisoče Poljakov v koncentracije, iz katerih se niso nikdar več vrnili.
Vse je poskušal, da bi ube-žal smrti. Obljubljal je, da bo vse ostalo življenje zvesto služil Stalinu, če ga pomilosti-jo. Toda predsednik poljske vlade Bierut je zavrnil apel za
pomilostitev.
Nek poljski časopis je prinesel vest, da je skušal papež ; Pij posredovati za Greiserja. Toda iz Vatikana odločno zanikajo to trditev. I Greiser je bil star 49 let in
Clark je dal tovarno Avstriji
Dunaj— Ameriški general je dal Avstriji veliko jeklarno v j Linzu, katero so tekom vojne' obratovali Nemci. Tovarna jej bila znana kot Hermann Goer-ingovo podjetje.
rojen v Srodi na Poljskem. Na vislicah se je zvijal 7 minut, predno so ga zdravniki proglasili mrtvim.
-o-
Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči!
Gl. odbor Slovenske dobrodelne zveze priredi zlet za mladino 14. avg.
Revolucija v Boliviji je pognala dijake in delavce na oblast
t
r {&MERISKA DOMOVINA, JULY 22, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAME8 DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0G28	Cleveland S. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko fietrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcili: celo leto $7.00, pol leta $4.00. Č3trt leta $2.50. Posamezna ItevUka stane 6 centov.
. BESEDA IZ NARODA
IIIM I	roMiynrjmyjH »Htm11 h
Z božje poti
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 p«® year; Cleveland and Canada by mall $«.00 per year. 0. S. $4.00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 8 months. O. S. $2.50 fotr 3 month«. Cleveland and Canada by mail $2.75 tor 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 8 months. «2.50 tor 3 months. Single copies 8 cents each.	_
Entered as second-class matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ________
83
No 142 Mon., July 22, 1946
Čemu te žrtve?
(Glas slovenskih beguncev v tujini)
Zdaj je že leto dni mimo in slovensko srce jih pozabiti ne more. Prav v teh urah se nam spet vračajo v misel in njih bledi, okrvavljeni in razbiti obrazi se nam zde kot živa slika zagonetk, ki jih ni moči razrešiti. Sto in sto vprašanj je v njih in sto in sto jih prihaja v nas. Prepletajo se ta vprašanja z našo vsakdanjo stvarnostjo, z našo revo in bedo in v takšnih trenutkih se nam zdi, da živimo v drugem svetu.
Kdo je med nami, ki mu vsaj eden od njih ni bil blizu? Kdo, ki mu v teh trpko grenkih urah žalobnih spominov ne hodi'v misel vsaj eden od njih? Kdo, ki ni košček svojega srca pustil z enim od njih tam daleč nekje v domovini, kjer so oni za naše potrjenje plačevali s svojo mlado krvjo? Vsi, prav vsi smo z njimi in zdi se nam, vsakemu od nas se zdi, da so nam z njimi iztrgali kos življenja. Rana, ki je ni moči zaceliti, kri, ki ob vsakem spominu curlja znova, solze duše, ki ne usahnejo, zavest, ki je nič na svetu ne ubije več, hrepenenje, ki ne bo potešeno nikoli! 'Kadar smo z njimi, ali ni v nas, kot da mi sami ob njih hodimo ves dolgi in krvavi . križev pot? Ali ni v nas, kot da z njimi vred nosimo njih križ, ki je tudi naš križ, na tolikere Golgote v Kočevski Rog, v Ža?ec, v Teharje, pod Lubnik, v Podutik, v savsko strugo? .. . In slednjič: ali mi, kot da; tudi mi ob takšnih pekočih spominih, ki nas prav vteh dneh ne zapuste več, ob njih krvavimo opljuvani, razbičani, prebodeni in z njimi vred pretresljeni padamo v jame smrti?
Zdi se, da je slovenski človek, doma in v tujini, kjerkoli že je, v strahotnem navalu groba in toge žalosti iztisnil iz najtišjih dušnih globin očitajoč krik, ki ga čuje ne le sleherno slovensko srce, marveč široki svet pravdo kraja zemlje:
"Moj Bog, zakaj si me zapustil . . .?\
Slovenska zemlja, ki nje plodni sokovi še vedno kipe v nas, pa vprašuje na naših obrazih, v nemirno begajočih očeh, na onemelih ustnah mrtvih: "Kaj res nismo drugega zaslužili? Kaj res ni bila vrednost naših domobrancev v ničemer drugem, kot v tem, da so jih pobili kot živino v klavnici? Kaj res naša domovina nima druge bodočnosti, kot da bo mrtvašnica vsega naroda? Kaj nam bo mesec maj res zdaj leto za letom namesto opojnega vonja po rožah in mladem cvetju rodil samo še vonj po mrličih? 'Kaj bomo res do konca časov v teh dneh namesto prošnjih — brali samo črne maše in namesto hvalnic — prepevali "Libero"? . . .
In v navalu obupa, ki so ga te črne misli rodile, stoji pred nami veliko, strahotno vprašanje, ki mimo njega ne moremo: čemu te žrtve?
Da, resnično obupati bi nam bilo, če ne bi vedeli, da smo jih Bogu žrtvovali! Bog je dopustil, Bog je vedel, čemu njih smrt!
"Da se dopolnijo vrste izbranih. . ."
Da bo kri novih mučencev najbolj plodno seme, kar jih je kdaj padlo v naročje slovenskih tal! Da bo slovenska zemlja po njih krvi prečiščena! Da bo njih kri oprala vse grehe naše narodne preteklosti!
Bog jih je odpoklical, kot je klical svoje izvoljence skozi tri sto let v prvih časih, kot jih bo klical do konca dni. Večje odlike nam ni mogel izkazati, kot da jih je storil za priče svojega imena!
Res, če bi bilo žvljenje posameznika, in življenje naroda samo za ta svet, solze bi bile na mestu in obup opravičen. Bili bi izgubljeni za nas vsi ti tisoči naših slovenskih fantov in vsi drugi deset in deset tisoči slovenskih ljudi, ki so v teh letih groze in smrti omahnili okrvavljeni, ki danes umirajo in ki bodo umirali, dokler je tako v božjih načrtih.
Mi pa vemo: vrednost žvfjenja človekovega je v trpljenju in žrtvah! In narodov tudi!
Pa se vprašujemo: Kdo je bil v teh novih dneh muče-ništva, ki je trpel in žrtvoval toliko, kot smo trpeli in žrtvovali Slovenci?
Trpljenje in žrtev sta tista milost božja, ki ju da Bog v polnosti umeti samo izbranim! In le iz trpljenja in žrtev se rode velike stvari! Slovenska bodočnost pa je velika stvar za posameznika in za ves narod. V trpJjenju in žrtvah se nam rodi. Kdo je tedaj, ki si upa trditi, da ne nosi pečata
Cleveland (Newburgh). — Nikakor ne morem drugače, kot da povem javnosti, kako lepo romnaje k Mariji v Carey, Ohio smo imeli v nedeljo. Pre-dno je sonce obsijalo zemljo s svojimi žarki smo že čakali bu-sa, da nas odpelje pred oltar, s katerega žari nebeške matere ljubezen do nas njenih otrok.
Hitro jo je pobiral bus med lepimi njivami in žitnimi polji, kjer letos vse tako lepo raste. Jutranji vetrič je zibal rumeno klasje pšenice, med njim pa se je vila naša molitev in petje. Povem vam, da je Mrs. Marinko že vse pesmi izpela med potjo kar jih zna; prav gotovo jo še grlo boli če je kaj tiho, že veste, kaj je temu vzrok.
Ko smo dospeli do cerkvice, smo že zaslišali lepo petje študentov ki so ravno peli "Glo-rio," ker se je bila ravno kar pričela peta maša. Pokleknili smo pred oltar izpod katerega teče studenec milosti. Z živo vero in otroško ljubeznijo smo hoteli napojliti svojo dušo in telo, da se okrepča in poživi. Zahvalili smo se nebeški materi za vse dobrote in prosili smo jo za varstvo še za naprej. Poda li smo ji lep duhovni šopek povit s prelepimi slovenskimi Marijinimi pesmicami, katerih melodije so se kaj lepo glasile po veliki cerkvi in hitele k Mariji na oltar.
Sestre so nas pokrepčale z dobro južino in duhovniki pa z dušno hrano. Tako smo se zopet veseli odpeljali proti domu. Potolaženi smo bili, da smo tako vsaj nekoliko zadostili njen, ki nam je vedno ob strani v dušnih in telesnih nevarnostih. Obljubili smo ji, da jo še obiščemo. Ker je bilo med potjo vedno dovolj lepega petja, smo bili kar prehitro doma. Upam, da se zopet kmalu snidemo na božji poti pri Mariji.
Naprosili so me, da naj razglasim javnosti, da je New York Central železnica določila, da bodo imeli 15. avgusta poseben vlak, ki bo odpeljal iz Clevelanda ob 6:00 zjutraj in nazaj pa bo pripeljal ob 8:00 zvečer. Vožnja za tja in nazaj je samo $2.75; za otroke od 5. do 12. leta imajo polovično vožnjo. V tej vsoti je vštet tudi
davek. Za nadaljna pojasnila pa vprašajte v uradu N.Y.C. železnice v Terminal Tower poslopju soba 500, ali pa pokličite PR 5000 extension 90.
Ce bi se pa nabralo za en bus takih, ki bi šli radi tja že 14. avgusta in ostali tam čez noč (kot smo to delali pred vojsko), bom pa jaz preskrbela bus. Od tukaj bi šli ob treh ali štirih popoldne, kakor bi pač odločila večina, drugi dan bi bilo pa najboljše, da bi šli od tam že ob devetih, ker takrat bo tja prišel posebni vlak in ob gotovo velika gneča. Kdor je zato, naj se priglasi, cena je štiri dolarje. Pozdrav vsem či-tateljem,
Apoloni j a Kic, Telefon: MI 5369. -o-
Zahvala
Cleveland, O. — Spodaj podpisana se tem potom prav iskreno zahvaljujeva Mr. in Mrs. Perpar v Madison, Ohio, za vso tako uljudno in izvzrstno postrežbo, ki sva jo bila deležna pri njih v času najinega bivanja na počitnicah. Priporočava jih tudi vsakomur, ki namerava iti na počitnic^ in želi i" meti dobro postrežbo, da se o-glasi pri njih na Hubbard Rd. v Madison, Ohio.
Posebna hvala še Mr. Perpar ju, ki se je odtrgal od dela in šel z nama po bližnjih naselbinah v Genevi in Madisonu in nama pokazal še več slovenskih farmarjev, pri katerih smo se tudi ustavili in smo bili povsod zelo lepo in prijazno sprejeti. Prav lepa hvala tudi Mr. Frank Leskovicu, ki nama je razkazal svoje lepo posestvo. Jaz, ki sem bolj radovedna, kakor smo sploh ženske bolj firb-čne, ga brž vprašam, ker sem ž6 večkrat ' brala v Ameriški Domovini o kapelici, škropci in Frančišku. Imela sem namreč ze kvodriček pripravljen, a sv. Frančiška ni bilo notri. Nato pa stopi v kapelico Mr. Les-kovic in pravi: no ali ga sedaj vidiš? In s tem je dobila moja radovednost svoje zadošče-| nje.
Torej, še enkrat prav lepa hvala vsem in za vse in lep pozdrav od naju,
Joe in Antonija Čepek.
vemo, da je naše mesto tam, kjer vihra zastava KRIŽA.
Bratje in sestre, jaz se ne bom spuščal v vprašanja, zakaj mi ne moremo in tudi nočemo pod zastavo srpa in kladiva. Ne bom vam razlagal, zakaj nimamo ničesar skupnega s tem znamenjem in zakaj se hočemo tudi dosledno držati proč od vseh tistih, ki se jim morda srp in kladivo ne zdita tako nevarna, kakor se zdita nam, ki se hočemo držati križa in vsega kar križ predstavlja. Vam, ki ste z menoj popolnoma istega mnenja, ne bom šele dokazoval pogubnosti komunizma. Vi z menoj vred opazujete svet in poslušate glasove naših vrhovnih katoliških voditeljev, zato veste, kaj nam je soditi o evangeliju komunizma. Zato se hočem v pogledu komunizma samega omejiti na to, da izrečem javno to, kar nam je vsem v srcih: Katoličani smo in hočemo kot taki ostati, zato med nami in brezbožnim komunizmom ne more biti nič skupnega. V političnem oziru je kompromis mogoč, v verskem oziru pa ni nobenega kompromisa.
Je pa nekaj drugega, o čemer bi rad spregovoril in o čemer je morda potreba nam samim in onim ,ki poslušajo naše protikomunistične izjave, pa jih ne odobravajo, nekoliko več jasnosti. Vi sami veste in Čujete, kako rado se zgodi, da nekateri ljudje presojajo naše stališče in nam podtikajo stvari, ki nimajo ne repa ne glave in se nikakor ne strinjajo s tem, kar je v resnici v naših mislih, Vzemimo -nekaj točk in jih danes na novo preudari-mo.
1.) Ko mi javno in zasebno odklanjamo srp in kladivo,' pa radi priznamo, da predvojni svet ni bil prav nič idealen, pa ga vzemimo iz kateregakoli vidika, bodisi s socialnega, gospodarskega, moralnega, političnega. O mi se kaj dobro zavedamo da mora priti na svetu do velikih sprememb, če hočemo, da bo kaj napredka in kaj boljšega življenja za zbegano človeštvo. Toda nam kot katoličanom ni treba iskati misli in načrtov za zboljšanje sveta--o
in "za po novem" v kakšnem materialističnem marksizmu, komunizmu ali v kakih drugih "izmih." Mi imamo Kristusov evangelij in mi imamo svoje kažipote za "po novem" i rimskih papežih in njih čudovito globokih okrožnicah, od katerih vsaka zase odvaga sto Markso-vih, Leninolvih in Stalinovih knjig. Tudi če za trenutek ne upoštevamo, da je podlaga tem okrožnicam Kristusov evangelij, in tudi če za trenutek pozabimo, da so papeži namestniki Kristusovi, z drugo besedo: Tudi če papeže smatramo samo za svetne voditelje, ni se nam jih treba sramovati, če njihove nauke in njihova početja magari samo z zgolj svetnega stališča primerjamo naukom prej imenovanih takozvanih modernih apostolov človeštva.
Da, da, bratje in sestre, mi smo zkozinskoz za "po novem toda gre nam za to, d ase vse tisto "po novem" vpelje na svetu na človeka dostojen način s pametjo, s premislekom, z evolucijo, ne pa z nasilno revolucijo, ki v vsakem primeru sto krat več poruši, kot je zmožna pozidati.
Očitajo nam, da nismo za "po novem," toda sami vpeljava jo razne reči "po novem," ki so v resnici tako stare, da se je stari svet izpred Kristusovih časov do dna duše oddahnil, ko jih je krščanstvo začelo sistematično odpravljati. In te reči so na primer: Krvavo klanje, nečloveška sužnost, državni absolutizem, tajitev osebnega človeškega dostojanstva, diktatura poedincev ali celih razredov itd.
Ne, ne, bratje in sestre, za take "nove" reči pa res nismo, pa magari da nas ves komunistični in polkomunistični svet zmerja z najhujšimi reakcijo-narji.	(Dalje prihodnjič
---o-
hovščino in išče načinov, da svojo duhovščino tudi v sedanjih razmerah primerno preživi. Preganjanje duhovščine je to le še tesneje združilo s preganjanim ljudstvom.' Naj pripomnim, da je takoimenovana kongrua (doplačilo države), kar je je še bilo, bila ukinjena že lani, še pred-no je bila izvršena takoimenovana ločitev Cerkve od države.
Demokrate kontrolirajo zdaj rdeči fašisti
New York. —• Načelnik narodnega odbora republikanske stranke je tukaj izjavil, da so "rdeči fašisti" dobili kontrolo nad demokratsko stranko in da vladna administracij a.zda j tako pleše, kakor rdeči godejo.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
Liga Katoliških Slovencev v Ameriki
Še prosimo za obleko in obutev
Spet je prišlo v Ligin urad nekaj nadaljnjih zahval za prejeto obleko, obenem pa tudi prisrčna prošnja za več.
Temu se ne smemo čuditi. Veliko jih je v begunstvu in poslana obleka ni za večnost . . .
Prav lepo se torej priporočam, da skušate po najboljših močeh še kaj nabrati in poslati Pošiljajte na moj naslov, kakor doslej: Rev. A. Medic, Box 608, Lemont, 111.
kjer živijo katoliški Slovenci.
"Da bo LIGA kat. slovenskih Amerikancev zastopana po vseh naselbinah, kjer živijo katoliški Slovenci, pozivlje Liga vsa katoliška društva in organizacije, da bi iz svojih vrst izvolili ali menovali do tri zastopnike ali
nic naj se pošljejo tajniku Lige.
"Liga kat. Slov. Amerikancev naproša vse cenrtalne katoliške organizacije, naj svojim podrejenim društvom dajo posebno pobudo za izvolitev ali imenovanje takih zastopnikov, oziroma zastopnic. Rev. M. J. Butala, predsednik, Rev. Alojzij Medic, tajnik.
Govor Liginega blagajnika, brata Zalarja, na zborovanju v Kulturnem Vrtu
Bratje in sestre:
Prav značilno se mi zdi za čas, v katerem smo se zbrali na tem Baragovem katoliškem dnevu, da nam je že prvi današnji govornik (Rev. Šircelj) vsaj mimogrede pokazal na dve veliki fronti, ki si stojita nasproti v današnjih tako zelo resnih časih. Pokazal nam je na ti dve fronti s tem, da je o-menil zunanje znake, pod katerimi se potegujeta vsak za svojo zmago in sicer na eni strani srp in kladivo, na drugi strani KRIŽ.
Kdo ne razume, kaj to dvo-
fNs.dalJevan.le s prve 6trani)
voljno" in izvršeno s pravim "navdušenjem." Gotovo je lepa misel popraviti ceste, toda iz istih časopisov, če se jih bere na. tančneje, sledi, da so ljudje to smatrali za novo tlako. Tako toži glavno komunistično glasilo "Ljudska pravica,"j da so v nekaterih krajih ljudi na mitingih premalo poučili, da je to "prostovoljno" delo. Ko so ljudje do. bili poziv na delo, da so mislili, da je to prisilno delo in so šli z godrnjanjem popravljat ceste. Torej premalo pouka. Ali pa morda premalo partizanske vere. List sklepa, da radi slabe priprave marsikje ni bilo pravega materialnega in ne pravega političnega uspeha. Tudi pri popravilu cest so iskali "politični" uspeh.
GRADNJA ŽELEZNICE. — Listi prinašajo tudi poročila o taki prostovoljni gradbi krajše železnice v Baranji. Zgradili jo bodo samo mladi ljudje, predvsem študentje. Ti so šli na delo v posebnih brigadah. Gotovo tudi zelo "prostovoljno."
ZA BIRMO. — V Sloveniji se je vršila birma na raznih krajih. Birmovala sta belgrajski nadškof Ujčič in zagrebški pomožni škof Lah.. Ljudje so seveda vse storili, da bi obhajali slovesnost kar mogoče po starem. Zanimivo je bilo te dni pregledovati ljubljansko časopise. Tam
zastopnice, ki naj bi med druš-1 tvenimi člani in članicami vzd!r- i zevali zanimanje za ideale in | delo Lige kat. slov. Amerikan- j
cev. Imena izvoljenih ali ime-i novanih zastopnikov ali zastop-
je pomeni?
Demokratični ljudje smo in kot taki takoj razumemo, da naše mesto ni pod zastavo srpa in kladiva. Krščanski, da, katoliški ljudje smo, in kot taki
ste videli celo vrsto oglasov, kaj vse ljudje prodajajo — za birmo. Eden ponuja kratke hlače za bir-manca, drugi žepno uro, tretji be'e rokavice, pa spet razne dru_ ge drobnarije. Zakaj ljudje skušajo spraviti take stvari v denar? Zdi se nom, da je to najboljši do-
kaz, da nekateri ljudje žive samo še od razprodaje. Vse mora v denar, da more živeti, kdor ni v komunistični milosti.
DELITEV ZEMLJE šE VEDNO polni predale komunističnih listov. Tako se glavno komunistično glasilo jezi, da celo nekateri partizani ne razumejo pomena delitve, še hujše da je bilo z zaostalimi kmečkimi množicami, ki so mislile, da se da dobiti več zemlje, kakor je je bilo v resnici za razdeliti. Tako piše "Lj. pravica," da sta se v grosupeljskem okraju pritožila prsti odločbam agrarne komisije dva pristaša OF in sicer kmet c 6 ha zemlje in kmetica z 10 ha zemlje, češ, da njima niso prav ničesar pridelili. Tako se sedaj uče partizani, kako težko je krotiti ljudsko "požrešnost" če enkrat proglasiš načelo, da sme država krasti, če sme eden, zakaj ne bi smel drugi?
ŠT. VID NA DOLENJSKEM. — V št. Vidu so župnijsko zemljišče razdelili in samo 3 ha in pol je ofetalo župniku na razpolago. V odločitvi komisije stoji, da se puš^p župniji, ki je zgodovinsko važna, 15 ha. To pa so naredili tako, da so pripisali župniku v uporabo zemljišče raznih mežnarij in vsa stavbišča in tudi — pokopališče. Tako so partizani svojo lastno postavo poga-zili, da so mogli vzeti župniku možnost preživljanja od posestva.
P R E ž IV LJANJE DUHOV. ŠČINE je sedaj popolnoma na! ramah prebivalstva, ki je v ne-1
omragutMiasa
Ko sem dregal v tisto pokrito i ihto, kot bi pobiral grah iz kropa, sem si predstavljal veliko razliko med malim koščkom ribe in veliko skledo kurjega aj-mohta. Se reče, saj ne zametu-jem rib, če se jih servira pravilno. To se pravi, če se kuharica strogo drži starega pravila: da mora riba plavati. S tem pa ni mišljeno, bogvaruj, življenje ribe v vodi, ampak je mišljeno tisto, kar se mora zgoditi z ribo, kadar enkrat zapusti krožnik in se vdene v vašo jedilno shrambo. Tam mora riba plavati, pa tudi tam ne v vodi, bognedaj, ampak v kaki drugi tekočini, najboljše taki, ki se stisne iz trte. Pravijo, da se riba nikjer boljše ne počuti, pa tudi tistemu, ki jo uži. va, se ne peha nazaj.
Ampak v bolnišnicah imajo v tem oziru popolnoma drugačne recepte, po mojem mnenju, zelo napačne. Tam namreč ne dajo na dobro pijačo nič. Se reče, samo kar se tiče bolnikov in bolniških kandidatov. Vse mogoče ti bodo predpisali, samo kake zares pravdanske stvari ne. Šur, naj bi še pijačo tam servirali, potem bi bil pa res tak drenj tam, da bi ne bilo za nikamor.
No, tisto predpodobo od ribe sem pospravil, založil nekaj tistih vzorcev od prikuh, spil dve skodeli kave in kar zadovoljen sem bil, ko sem se vlegel na prežvekovanje na posteljo. Ugotovil sem, cla "popolnoma brez potrebe zapravljam tukaj večer. Saj če bom šel drugi dan na preiskavo, zakaj pa moram biti kar en dan prej tukaj, bi rad vedel. Ampak najbrže zato, da bom gotovo tam, da me v zadnjem trenutku ne bodo iskali po vsem mestu. Nobenega drugega dela nisem imel pod milim nebom, sem pa lepo zaspal. Saj nič več ne stane, bom pa nekoliko polo-vil, kar premalo spim doma, sem si mislil.
Pa sem komaj zatisnil oči, ko me spet spravi na ta svet mehka roka bolničarke, ki mi prijazno svetuje, da bi bilo zelo priporočljivo, če bi se slekel in šel pod odejo, kakor je to navada povsod, kjer imajo postelje. Pro-sii sem jo za zamero, češ, da sem se samo malo naslonil, ker za pravi počitek je še prezgodaj po mojem računu. Dopovedala mi je, da me bo prišel zdravnik pre-gledat, če bom dober za preiskavo drugi dan.
"Kaj bo preiskava tako huda?" sem i se na smrt prestrašil, ki sem si vedno predstavljal, da bo vsa tista preiskava nekako taka, kot bj z Lojzetom Srpanom izbirala blago za obleko.
"Eh, kaj bo huda, ampak tako mora biti pri nas," je rekla in me močno potolažila. Pustila mi je na postelji špitalsko uniformo in odšla. Veste, v bolnišnicah te ne preoblačijo, če se lahko sam. Vsa tista uniforma je pa obstojala iz ene srajce, ki ima to čudno navado, da se zape_ nja zadej in ne sprtedaj, kot je med civiliziranim smetem navada. Pa z blagom za srajce strašno varčujejo. Nič se ne bom zlagal, če rečem, da seže srajca od vrata pa samo do pazduhe, drugo je pa samo sapa. Malo večja je kot je tisti prtiček, ki ga privežemo otrokom pocl vrat, da se ne počofajo.
Smuknil sem pod odejo, pa spet zaspal. Kaj naj pa druge-
ga počnem, vas vprašam. Pa mislite, da so me pustili potem pri miru? Eno figo so me, vam rečem.
potrjenja božjega, kdo, ki bi govoril, da je umrla in da ne vstane več.
V poslednjih trenutkih pravijo, ki so bili takrat blizu, so molili in padali s Kristusovim imenom na ustnah. . .
Tudi v arenah starega Rima so mučenci omahnili s Kristusovim imenom na ustih!
Mi pa vprašujemo:
Kdo je umrl? Ali Cerkev, ki je žrtvovala na tisoče mučencev, ali paganski Rim, ki je moril?
Kdo bo umrl ?
Ali slovenski narod, ki je žrtvoval svoje domobrance za ime Kristusovo, ali tisti, ki je pohodil križ in slovenske jame napolni] z deset tisoči mrličev? Vemo zdaj, čemu te žrjtve!
Verujmo, kot so verjeli naši fantje, preden so omahnili onstran: Za vstajenje Marijinega naroda!	i
Resolucija sprejeta v Clevelandu
"LIGA KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV naj velja za predstavnico vseh katoliških Slovencev v Ameriki.
"Liga katoliških slovenskih Amerikancev želi da bi bila zastopana po vseh naselbinah,
katerih krajih samo skrajno ob-' ubožano. Vendar kažejo poročila, da ima verni del naroda ra-zumevanie za preganjano du-
KSXXIlKA BOEOVma, JULY 22, 1946
Višarska polena
SPISAL NARTE VELIKONJA
"Da, po notarja, Matijec!" je odločno dejala Franca. "In takoj!"
"Po notarja?" se je zavedel Tine, ki je iskal čevlje v kuhinji. "Zdaj gre pa zares!"
Matijec je vstla, čezz čas se vrnil v kuhinjo in dejal:
"Kdo je nocoj odkril ko-zelc?"
"Vihar!" je dejal Mohor nejevoljen.
"Ali je bil vihar?" se je začudil.
"Ti nisi ničesar slišal!" je rastel Mohor.
"Če sem spal!" je mirno pil Matijec kavo. "Ampak kozelc se mora kaj pokriti. Ječmen mora vanj-! Bom poslal rajši sosedovega v mesto!"
"Še bolje!" je dejal Mohor in nadaljeval v mislih: "Ti bi se tako skesal po poti!"
In je zapregel, posadil na vos sosedovega fanta, mu stisnil v roko denarja za kosilo, da mu je fant začudeno pogledal v oči. "Ali starec nori?"
Mohor je ves nemiren stopical okoli hiše, od hiše do hleva, od hleva do hiše in nazaj ter od pričakovanja kar bledel v obraz. Matijec pa je mirno sppravljal opeko izpod strehe ter pribijal late na kozelc. Navidez mirno in si je to mirnost skušal prigovoriti.
"To pa le ni, kar si bodi! Da je tako opeko pometalo in razbilo!"
Franco je bila razburjenost noči tako zmučila in zdelala, da je morala leči. Mrazilo jo je, a še bolj jo je zeblo v duši. Klančarka ji je kuhala čaj ter jo grela z ovitki.
Tine si ni bil na jasnem. Slutil je, da se je nekaj zgodilo, česar ne razume. In mu je prvi hip prišlo na misel, da ga je Blaž izdal. "Če me je izdal in bo Franca razkričala, se
Ves pogum mu je splahnel, čutil je samo praznoto, svojo praznoto v srcu.
"Ne! Da se ni ponesrečil, da so ga umorili!"
"Vidiš jo!" se je smejal Tine navidez malomarno, ter se izognil njenemu pogledu, ves vesel, da je prekinila molk, ki mu je pil vso zavest. ,Vsak molk se mu je zdelo, mu je grabil z okrutno neusmiljeno roko za srce. Opogumil se je, da odbije grozo in strah.
"Jaz sem ga sam našel pod hlodi."
"Udarjenega s cepinom!" je trdo dejala Franca.
"Hlodi so se zvalili nanj. Ob kamen je udaril!"
"Ob kamen je udaril?" je ponovila za njim.
Njegovi odgovori so jo vso zmedli. Ali je verjeti sanjam? Ko se Tine tako mirno razgo-varja, kakor da govori čisto vsakdanje stvari mu niti žilica ne trene.
"Bolne misli ti roje po glavi! .Bolna^si. Toda to ti le povem, moja žena si, in gorje ti, če
Slovenija v dobi okupacije
Napisal notar Josip Lesar (Nadaljevanje)
Na svoja zagotovila, da se bo-
groze vsi borci onemeli. Schumacher ju je baje domobranski stotnik pljunil v obraz. Nekaj dni za tem je Schumacher padel. Javno se je govorilo, da so ga pobili domobranci. Okupatorji njegovega dobrega imena niso branili.
spet daš Mohorju grunt!" ji je zagrozil z jeznim bliskom v očeh.
"Da!" ji je šinilo v možgane. "Ta grožnja ga je izdala. Takšen ga je umoril!"
Začula je zunaj voz.
"Zdaj je tu notar!" je dejal Tine. "Zadnji hip je, da si premisliš!"
"Premislila sem," je dejala s poudarkom in zaničevanje je bilo v njenem glasu. "Sam pa le povej Kosmaču, da tiste njive ne dobi!"
"Kdo pa misli na tisto njivo. Saj take pogodbe niso veljavne] Vprašaj notarja, če ne
do zapadni zavezniki borili dokler ne bo sleherni človek osvobojen ustrahovanja, kar je četrta točka poslanice, ki jo je veliki predsednik poslal svojemu kongresu za novo leto 1941, so — izgleda — pozabili.
Ves razvoj političnih prilik v domovini je naraven razvoj dotedanjih domačih in svetovnih dogodkov. Iz župana ljublj. mesta, za kar so ga Italijani po Ad-lišičevem odstopu v letu 1942 postavili, je postal po prihodu Nemcev v Ljubljano jeseni 1943 general Rupnik prezident pokrajinske uprave in organizator do-mobranstva. Neglede na njegovo morebitno ž|astihlepnost ali druge njegove človeške napake, mu bo zgodovina enkrat dala priznanje, da je hotel dobro.
V borbi za obstanek, ko sta kar dva sovraga vsak na vseh straneh napadala in grozila uničiti slovenski narod, je Rupnik izrabil vse svoje sile m vse možnosti, da ustanovi slovensko narodno vojsko. In po njegovi zaslugi, seveda tudi po zaslugi vseh poštenih Slovencev, je res zrasla armada, ki se je po svojem bistvu in duhu res lahko imenovala slovenska. Tragika te vojske je pa v tem, da je stopila v borbo prezgodaj. Zapad je ni razumel, ali pa je v svoji gnilobi ni hotel razumeti.
Rupnik je kljub nasprotovanju okupatorja povezal vaške straže. V njegove vojaške formacije niso vstopali le pošteni slovenski fantje, ampak celo bivši partizani. Seveda, kot povsod, je bilo med pšenico tudi do-kaj ljulke.
Po par mesečnem bivanju v Ljuljani sem prišel zdravstveno zopet nekoliko sebi. Dohodkov ni bilo, dolgov vedno več. Iskal sem zaposlitve. Oddelku pokrajinske uprave, nazvanem Socialna pomoč, je načeljeval pok. Narte Velikonja. Tudi nanj sem se obrnil za zaposlitev. On me je poslušal, me razumel, dal podporo in namestitev. S 1. majem 1944 sem postal tajnik Ljubljanskega mestnega podpornega odbora, ki mu je tudi predsedoval pokojni. Sodeloval sem z njim do konca vojske, prav do 5. maja 1945 in v tem času spoznal človeka, ki je delal dobro zaradi dobrega in "Dobrega". Njegova desnica res ni vedela, kaj daje levica. Podpiral je vse resnično potrebne zaradi potrebe. Kljub temu, da se je zavedal, da bo marsikateri pod-piranec nekdaj s svojatjo tuleč zahteval njegovo smrt, vendar ni mogel takemu človeku, dokler je izkazoval resnično potrebo, zavrniti prošnje in mu ne dati podpore.
Poznam neštete primere, saj sva dnevno skupaj rešetala prošnje za podporo. In on je poznal vsakega od 7,000 ljubljanskih podpirancev* s k o r o osebno in do dobrega. Krivice delati ni znal. "Bolje je, da podpiramo med 100 ljudmi prosilci 10% nevrednih, kakor da bi le enega potrebnih zavrnili," to je bilo načelo, ki ga ni nikdar zavrgel. O pok. Ve-likonji /sem že pisal in bom najbrže še, ko bom smatral za potrebno, a v okvir tega pisma to ne spada. Ugotavljam samo to, da je on, kolikor morem jaz soditi, največji slovenski mučenec, kar nam jih je dala najbolj razburkana doba naše narodne zgodovine.
in rešeni bomo.
Pa prišel je tisti dan, ki smo ga odganjali iz svojih misli, tisti 5. maj, ko se je začela valiti vojska — konglomerat Srbov, .Hrovatov, Arnavtov, Grkov, Bolgarov, Kirgizov in drugih Azijatov iz Kočevja sem proti Ljubljani. In takrat je šlo od ust do ust vseh razočaranih: Beži, kdor more proti Gorenjski in čez Ljubelj na Koroško, da pridemo v varstvo zapadnih zaveznikov. Kaj se je zgodilo zadnje dni, vam je itak znano in vam ne bom popisoval. Mogoče enkrat pozneje, ako boste želeli in bo prilika.
Prehodili smo Ljubelj". Univerzitetni profesor je korakal /štric s kmečkim očancem, stara kmečka ženica je vodila za roko malega vnučka in pripovedovala uradniku gorje in nadloge begustva. Ljudje prav iz vseh stanov so trudni rinili v »orske klance v tistih dneh 5. do 8. maja. Računali smo, da je nas civilistov 15 do 20 tisoč, pa jih je menda nekaj manj. In še pozneje je prihajala slovenska vojska, ki je Mela tudi :lo 15,000 mož.
Par tisoč civilistov so zavezniki pripeljali 11. maja iz Celovca in Beljaka v Videm, (Udi-ne) in od tod V torek, 15. maja v Monigo pri Trevisu. "V iste vojaške barake n#s vodijo, kjer ■smo nekaj preživljali laško internacijo", mi je spotoma pravil brat, ki je 9 mesecev, od ju-ija 1942 do marca 1943 hiral od lakote in laških dobrot. Res se je (in z njim tudi mi) kmalu znašel v isti baraki in v isti sobi. Pa se je bridko zjokal.
Doživeli smo tiste grozne dni, ko so nam povedan '	'
bili slovenski vojaki (bivši domobranci) izročeni partizanom —vrnjeni v pekel, iz katerga so se komaj rešili. "9 do 12 tisoč najboljših fantov in mož je šlo in sedaj pa pridemo še mi na vrsto", tako so govorili begunski taboriščnikki in čakali v onemeli grozi.
Pozneje so .nas* še vozili proti jugu. Nekateri smo ostali v obmorski Senigalli-ji, kakih 1,500 pa v 120 km od nas od-
daljenem gorskem Serviglianu. Naš križev pot še ni končan, a mu konca tudi še ne vidimo. Ker ste že hoteli ali želeli dobiti opis dogodkov od nekoga, ki jih je v domovini osebno doživljal, sem pisal in pisal. A zdelo se mi je potrebno, da poseženi v prve početke te krute dobe. V sosledici dogodkov je namreč vsak korak posameznika, kaj šele celih narodnih plasti, razumljive.]ši. Pisal sem pa tako, kakor sem doživljal in ne kakor gledam danes nazaj, oziroma vsaj skušal sem biti v tej smislu objektiven. Če se mi ni to povsem posrečilo, je to moja človeška slabost. Namerno nisem hotel delati krivice nikomur, tudi ne partizanom.
-o-
—	če denete olupljena jabolka v slano vodo, jih tako obdržite lahko dalj časa in med tem
jabolka ne spremene barvo. * * *
—	Kuhano zelenjavo se mora takoj ko je kuhana servirati, kajti če dalj časa stoji na peči, zgubi svoj sladki okus.
-o--
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare nk plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.
ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x)
akcij domači vojski. Partizanska terenska služba je tudi pri tem okupatorju žela uspehe. Med SS-ovci in Gestapovci je bilo dokaj — komunistov. In ti so skrbeli za zveze in za to, da so udarce dobivali predvsem pošteni Slovenci.
Dejansko se je bila med nami in Nemci večja borba kot med Nemci in partizani, ves čas do konca. Da, Nemci so domobranske borbe s partizani na terenu celo povsem odkrito ovirali. Za primer navaden SS-hauptmana Schumacherja. Ta je bil zvezni oficir med Nemci in domobranci. Nekoč je na terenu onemogočil akcijo domobrancev, ki je bila že tik pred velikim uspehom. Drugič je vodil po terenu dve domobranski skupini tako, da se nista spoznali in sta druga drugo napadli. Padlo je takrat krog 20 naših fantov. Ko so spoznali usodno pomoto, so od
hWmm
poučeni o nenormalnih odnosih med Hrvati in Srbi, ki brez zunanje pomoči medsebojnih sporov nikdar rešiti mogli ne bodo. Upali smo, da bodo Angleži in Amerkianci-zlasti slednji, ki so imeli s papežem toliko samo dobro obetajočih zvez vsaj sočasno s partizani in Sovjeti prišli v Ljubljano. Pa iz vsega tega ni bilo nič in tudi iz inozemstva nobenih direktiv, ker ni bilo nobenih zvez.
Sprva osuplo spoznaje pa z resignacijo smo gledali v srbsko četniško in Lotičevo vojsko, ki se je v marcu in aprilu 1945 pomikala skozi Ljubljano proti zapadu. "Pa valj da nečete dočekati Tita " so na izpraše-vali srbski in pozneje hrvaški begunci. Mi pa smo se, kot potapljajoči se, oprijemali vsake bilke in upali, češ, morebiti se bo pa zgodilo nekaj velikega
every family may have a mechanical Bridget »0 >crub dirt from the walls.
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993
(Mo- x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Handel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
t	Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
H
l®/ut in 1946, we still have to »ave uted fat to make enough »op to waih walls and woodwork by hand. U»e ond re-ute food fati and then turn them in to your meat dealer for four centi a pound to make soap ond other household essentials. Fats ond oils are short the world over. By conserving fats you help to feed the starving millions
8EL0 DOBIJO
Tovarniški delavci
Stalno delo 40 ur na teden Dobra plača od ure VALLEY MOULD & IRON CORP. 3900 E. 91st Street _(142)
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
Poln čas Dnevno 6 zj. do 12. opold. Stalno delo
Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje
WM. TAYLOR SONS & CO.
(142)
Pomočnice za kafeterijo
in pomivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure
Zglasite se v Employment Office
Telling Belle-Vernon Co.
3740 Carnegie Ave. ______(142)
TAPECIRARJI
Morajo biti izkušeni Polna zaposlitev Dobra plača
Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje
WM. TAYLOR SONS & CO.
__(142)
SLIP COVER OPERATORICE
Morajo biti izkušene Poln čas Dobra plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje WM. TAYLOR SONS & CO.
(142)
Stročjega fižola bo največ. — Pred par meseci so po tem dirkalnem, polju v Hialeah, Fla. drveli konji, v dirkah. Da bi dobro ohranili prostor v času, ko ni konjskih dirk, so istega pokrili s slamo in nad 13 akrov tega prostora pa so posadili z razno zelenjavo. Največ-bo stročjega fižola, na drugem mestu so "watermelons" in na tretjem mestu pa grah.
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Mary F. Turek
ki je za vedno v Bogu zaspala 22. julija 1933
žalujčči ostali:
FRANK, soprog MARIE, hči in FRANKIE, sin
Cleveland, O., 22. julija 1946.
DRAPERY OPERATORS
Morajo biti izkušeni Za poln čas Dobra plača
Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje
WM. TAYLOR SONS & CO.
_(142)
ženske
za čiščenje delo ponoči ali podnevi stalna plača Zglasite se v Employment Office
THE MAY CO.
_(144)
MALI OGLASI
AH prodajate, ali kupujete
Nagla in zadovoljiva prodaja po pravi ceni. Specialisti za gostilne
STAUP COMPANY
Al Batich, zastopnik 603 Advance Building SU 2028
(146)
Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu
Dobite jo v pisarni August Hollander, 6419 St.'Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
Thomas Flower Shop
.SLOVENSKA CVETLIČARNA
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo tn točna postrežba 14311 ST. CLATR AVE. Tel. Gl. 4318
V N" V * ' iii ■rtfr	s ■	•.: ■ 4 t1 ■ f
ne bom mogel braniti. Čim j bolj tiščim zobe, tem bolj mi šklepečejo. Vsak že sliši, kako šklepečejo, kaj pa? Saj je že napravila testament v prid staremu — kaj pa, če ga prevrne meni v korist . . Bolna je spet — in v mesto je poslala."
Tine je oprezoval.
Ko je. videl, daje izginila Klančarka iz kuhinje po vodo ter si je tudi Mohor nestrpno senčil oči, strmeč na cesto, je stopil v izbo.
"Ti si, Tine?" je vprašala Franca s čudnim, mirnim, a mrzlim glasom.
"Da!" je odvrnil. "Ti si poslala po notarja?"
"Sem!" je mirno in odločno dejala ter sedla na posteljo.
"Ali ti je tako hudo?' jo je hotel prijeti za roko.
"Pusti me!" se je otresla.
"Ali nisem tvoj mož?"- je dejal.
"Boli me!" je odgovorila.
"Ali je treba notarja?" je poizvedoval. "Saj si že napravila testament, ki ga še nisi prek" | licala!"
"Popravila ga bom!" je spet trpko dejala Franca.
"Prav!" je razburjeno dejal Tine. "Ce misliš popraviti, potem ne pozabi, da sem tvoj mož!"
"Svojega- moža ne bom pozabila!" je pritrdila J*ranca mrzlo.
"In da prepišeš meni!" je silil vanjo.
"Svojega moža ne bom pozabila.!" je ponovila s poudarkom.
Nato sta obmolknila.
Zunaj je Matijec iskal žreb-lje ter godrnjal sam pri sebi. I
Franca je čakala, da je odšel.
Cez čas se je sklonila k Tine-tu:
"Meni se je sanjalo, da se France ni ponesrečil?"
"Kaj pa?" se je zdrznil. "Saj smo ga pokopali."
Za hip se mu je zameglilo pred očmi. Kakor da so odko-pali njegovo skrivnost in da stoji ob svojem lastnem grobu.
verjameš!"
"Rekla sem, da tiste njive ne dobi Matevž!"
"Pa si jo pridrži, po mili j [volji, če se že bojiš!"
Voz se je zunaj ustavil, sli-, .sala sta govorjenje in Mohorje- J vo ropotanje v kuhinji.
Ko se je Tine obrnil proti j vratom, mu je šepnila s silno bolestjo na uho:
"Morilec!"
Tine je za hip obstal, kakor da ga je zadela kap. Zakrilil je z rokami in ves bled, kot bi treščilo vanj, iskal, da bi se prijel. Tako zakrili in obstrmi ujeda, če jo zadeneš v čelo. To je trajalo samo za hip, en hip globok kot večnost, trd kot večnost.
Obrnil je nato svoje oči v ze-i £ no, ta je mirno s strašnim so-j vraštvom odvrnila njegov po- i gled. '	]
"Blaž?" je vprašal v prvem 1 navalu misli.	i s
Ona je z grozo in smrtnim < zaničevanjem dvignila roko ka- ; kor k prekletstvu.
"Ti sam! Ti sam si se iz- -dal!"
Bled kakor obsojen k smrti je stal pred njo: "Ovadi me!"
Ona je zmajala z glavo, trudna in uničena. Zdelo se ji je, da grme stene skupaj. "Ne, sam se daj!" Skozi vrata je stopil notar z Mohorjem. Kakor skozi meglo je videla, da ji je dal notar roko. Videč, da je Mohor jezno premeril Tineta, je dejala: "Naj ostane!"
"To je Vaš mož?" je vprašal notar.
"Moj mož!" je dejalajtrudo-ma.
"Seveda, potem pa že mora ostati! Saj mislite, kakor vem, predaj no pismo? Kajne, gospodinja? In predajno pismo mora podpisati prevzemnik! Novi gospodar!"
Mohor je onemel ter se trdo prijel za mizto, da ni omahnil.
"Toda, toda . . "
"Ze vem, oče . .. — Vašega užitka ne more nihče vzeti, Vašega užitka ne moremo vzeti!" je govoril notar. "Kar brez skrbi bodite!"
(Dalje prihodnjič)
Okupator je skrbel, da je j Ljubljana in pokrajina preje- , mala prehrano iz . . . Italije. Do- -voljeval je povečanje domo- ] branske vojske in svobode sploh. , Seveda smo okupatorju vsako , drobtinico dvakrat plačali, ne ravno z denarjem, pač pa na ; drugi način, žrtve so padale ' vedno. Nemec se je zanesel sa-' mo na svojo moč, nikdar pa ne na domobrance. Kakor nekdaj Lah, tako tudi sedaj Roesener: (general SS) omejeval svobodo'
Po jaltski konferenci oziroma že po sklenitvi pakta Šubašič-i Tito, smo se zavedali, da nas ne čaka nič dobrega, upali pa smo da bodo zapadni zavezniki zasedili vsaj zapadne predele | Jugoslavije. Upanje smo opirali na 'to, da so v Londonu
J
SONNER CAS CONVERTORS
15505 EUCLID
& M U. 4200
• Since 1907
II M II II At Taylor
Heating & Plumbing Supplies
A GOOD JOB FOR YOU
U. S. Army
choose rms
FINE PROFESSION NOW!
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22, 1946
Nidija, ki se je vdala tajni želji, hipoma vzbudivši se v njeni duši, da bi izvedela, ali ta čudni Egipčan res pozna one čare, ki morejo ljubezen vzbudi in jo prikleniti, o čemur je Tesalka že večkrat slišala govoriti.
"In kdo bi se tudi drznil, žaliti hčer bogatega Dijomeda?" je rekla Julija ošabno. "Takoj pojdem k nejmu."
"Ali morem pozneje zopet priti k tebi, da izvem o uspehu?" je vprašala Nidija.
"Morala bi t;e poljubiti za to sočutje, ki ga gojiš za mojo čast. — Da, gotovo. — Za drevi smo nekam povabljeni — pridi jutri ob tem času, in izveš vse. Sicer bom kmalu obilo potrebovala tvoje službe. Vzemi to zapestnico za dobro misel, ki mi je prišla po tvoj.i zaslugi, in bodi uverjena, da ti bo Julija ja-ko hvaležna za vse, v čemur ji utegneš iti na roko."
"Ne morem sprejeti tvojega daru," je dejala Nidija in položila zapestnico na mizo. "Ali dasi še tako mlada, lahko—čer prav me za to ne kupijo — sočustvujem z onimi, ki ljubijo, — ne da bi bili tudi ljubljeni."
"Govoriš kakor svobodna deklica," je odvrnila Julija. "Jaz te tudi hočem osvoboditi. — Zdravstvuj!"
"Ha!" je govoril Arbac, "ali| Julija je menila, da s svojo
more biti nevračana ljubezen	lepoto čarovnika še bolj prido-
ušoda tolike krasotice? Poča-	bi za svojo usodo. Zato je po
sti me, deklica, tudi z dovolje-	kratkem pomisleku takoj od-
nim pogledom tvojega obličja!	krila obraz.
Gotovo je to, kar prikriva ten-	(Dalje prihodnjič),
čica, divno.'	-—o-
SEDAJ V ZALOGI
za takojšnjo inštalacijo
ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO
POPOLNA ZALOGA	/7M (|
VELIKOSTI	/ W ™
ZA VSAKO GRELNO	t
ZAHTEVO.	j J&L
spremen ja	\	If^V^Ptl
furneze za premog	\	W^X^fll
in boilerje	y
v avtomatično gretje	\>
Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell W^K^^g^OmS^M Kontrolami	^^"^^WMIffnnmBrKi lain
POKLIČITE ZA PREGLED IN PRE RAC UN
ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK
OSMO POGLAVJE
Julija pri Arbacu. — Uspeh tega sestanka.
Arbac je sedel v sobi, ki je imela na vrt nekak balkon. Lica so mu bila bleda in upala vsled belečin, ki jih je prestal. Njegova železna narava se je zopet" opomogla od nevarnih posledic onega slučaja, ki ga je doletel prav v trenutku, ko je že videl popolno zmago svojih ostud nih nakan. Osvežujoč zrak, ki mu je hladil čelo, je oživljal obnemogle živce, in kri se mu je zopet mirneje nego že nekaj dni pretakala po žilah.
"Tako je torej" je premišljal, "šel mimo mene vihar usode!—Nesreča, ki je imela končati moje življenje, je prišla — ali še sem živ! Zgodilo se je, kakor so mi prorokovale zvezde, in zdaj me čaka na oni strani prepada dolgo, sijajno in srečno življenje. Prestal sem zadnjo nevarnost svoje usode! Zdaj moram le še nasaditi in gojiti vrtič svoje boljše usode, varno in brez strahu za bodočnost. Pred vsemi sladkostmi, tudi pred sladkostmi ljubezni — hočem zdaj živeti najprej osveti! Ta grški pobič, ki je stopil moji strasti na pot in uničil moje načrte, mi je sicer še ušel, ko se je imelo jeklo že omočiti v njegovo prokleto kri, toda drugič mi ne uteče več. — Kakšno os-veto naj si le izberem? — O tem moram temeljito razmišljati. O, Ato, ako- si res bogi-
NOVA VIŠJA PLAČA!
DRUGE OBLETNICE SMRTII PRELJUBLJE NEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
1 jen jem staršev). Flreskrbite si VSE podatke in številke o novih poviških plače za vse Armadne stopnje pri najbližji U. S. Army pestaji za rekrutiranje.
Vojaki v novi mirodobni Redni
Armadi Strica Sama dobivajo
ki je dal svoje mlado življenje za domovino dne 21. julija 1944.
sedaj višjo plačo kot kdajkoli
prej. Plača prostaka n. pr. je
Dve leti v tuji zemlji že počivaš, ljubi sin in brat predragi zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni trpljenja ne vojske, tam solnce sreče Ti ne vgasne, ker tam vlada presrečni mir.
Žalujoči ostali:
JOHN in FRANCES SIMONCIC, starši JOAN in MILDRED URBANIA, sestri.
Cleveland, O. 22. julija 1946.
zdaj povišana za 50%. To pa je le ena od mnogih privlačnosti Armadne ^karijerei Vpišete se lahko ako ste v starosti med
18 in 34 let (17-letniki s dovo
1268 Ontario St. Cleveland, Ohio
Slight Detour]
Četrte obletnice prerano umrlega
našega dragega očeta
George Kuharja
ki ga že štiri leta krije črna zemlja.. Spomin pa živi v nama neuglasljiv, neminljiv na vas, ljubljeni oče. Najini duši, najina srca hrepenita po vas, da bi vam v globoki hvaležnosti izrazila vso najino ljubezen. Toda za vas ni več vrnitve samo še upanje je za naju, da se nekoč snidemo nad zvezdami. Počivajte mirno, snivajte sladko ter uživajte pri Bogu plačilo za vse, kar ste na zmelji storili za naju.
Vaša večno hvaležna
john in mary kuhar, sin in hči.
Cleveland, O. 22. julija 1946.
Leona Bowen, 10, and Joan Marley, 9, take time out on their way to the butcher to admire the ducks at the Bronx Zoo. Their mother« cee that all u«ed fat it salvaged, not only because it helps make soap and other scarce household items, but because salvaged fat relieves pres. »ur« on cooking fata and oil«, and allows mor« to be distributed through fat-starved Europe.
Pomanjkanje mesa ni dosti skrbelo našega predsednika Trumami. — Na sliki ga vidimo, ko si ogleduje krasno 31 funtov težko ribo "Alaskan King salmon." Guverner Alaske, Ernest H. Gruening (v sredini) je izročil dar predsedniku (desni na sliki) in levi na sliki pa je tajnik notraHljih zadev J. A. Krug.
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
i
"Ali je res tako lep», kakor i pravijo?"	i
"Ne vem tega," je odvrnila i Nidija. "Kako naj to preso-n jam jaz?"	|i
"Ah, pomislila nisem na to ! j Slišiš, pa vsaj, ako že ne mo-ji reš videti. Ali ti druge njene I; sužnje ne povedo, je li le^a? — Sužnje, ki med seboj klepe-čejo, pozabijo često, laskati se svoji gospodinji."
"Pripovedujejo mi, da je lepa."
"Hm! Ali pravijo tudi, da je vitka?"
"Da!"
• "Nu, to sem jaz tudi. — Ali ima črne lase "
"Pravijo mi tako."
"Imam jih jaz tudi. — Ali prihaja Glavk pogosto k njej?"
"Vsak dan," je odgovorila Nidija s pritajenim vzdihlja-jem.
"Torej vsak dan! Ali mu ugaja?"
"Mislim, da. Saj se kmalu poročita."
"Poročita!" je vzkliknila Julija in pobledela pod umetno rdečico svojih lic ter je skočila na noge. Nidija seveda ni opazila nemira, ki ga je obudila. Julija je molčala nekaj časa; toda nevolja, ki je švigala z obraza, in njene švigajoče oči bi izdale vsakomur, ki bi mogel videti, kako zelo je bila žaljena njena nečimernost.
"Povedali so mi, da si Tesalka," je rekla čez nekaj časa.
"To sem tudi."
"Tesalija je dežela čarodej-stev in čarovnic, talismanov in j ljubavnih pijač," — je govo-j rila Julija.
"Bila je vedno sloveča vsled svojih čarodejstev," je odvrnila Nidija bojazljivo.
"Ali umeješ tudi ti kaj, slepa deklica, o začaran ju ljubezni?"
"Jaz?"— je zajecljala cvet-ličarica in zardela — "kako naj bi jaz znala kaj takega?! — Ne, gotovo ne!"
"Toliko slabše zate! Dala bil ti dovolj denarja, da bi si od-1 kupila svobodo, ako bi bila kaj poučena v takih rečeh."
"Ali kaj. more" — je vprašala Nidija — "dovajati lepo
in bogato Julijo na taka vprašanja? Ali ni lepa, ljubezniva in bogata? — Ali niso to zadostni čari, da ne potrebujle nikakih čarodejstev?"
"Za vse — da, izvzemši eno I samo osebo na svetu," je od-Igovorila Julija. "Toda tvoja slepota se zdi nalezljiva — in
—	sicer pa dovolj o tem!"
"In tista oseba?" — je vprašala Nidija radovedno.
"Ta ni Glavk," je odgovorila Julija z navadno hinavščino svojega spola. — "Glavk—ne!"
'Nidija se je lahnejše oddahnila, Julija pa je po kratkem molku nadaljevala: "Ali ta vdanost Glavkova napram oni Na-politanki ne spominja na vpliv ljubavnih čarov, ki jih je morda, kar mene sicer nič ne briga, uporabila zanj. Slepa deklica, jaz ljubim in — ali naj —Julija to prizna?—On mene ne ljubi! To me ponižuje — ne, ne ponižuje me, to žali moj ponos. Tega nehvaležnika bi rada videla pred svojimi nogami — ali ne, da bi ga vzdignila k sebi, ne, marveč da ,bi mu dala čutiti svoje prezlranje. Ko sem izvedela, da si Tesalka, sem menila, da si izvedena v temnih skrivnostih svoje domovine.
"Ah, ne!" je vzdihnila Nidija
—	"rada bi sama, da bi bilo tako!"
"Hvala ti vsaj za to prijazno željo,' je rekla Julija, ki pač ni slutila, kakšne misli so izvabile cvetličarici izjavo.
"Toda povej mi, ti često po-jslušaš klepetanje suženj, ki se jved'no rade pe'čajo s takimi' skrivnostnimi sredstvi in rade uporabljajo za svojo ljubezen tudi čare! — Ali si že kdaj slišala o nekem čarovniku z Ju-trovega, ki pozna to umetnost, tebi neznano? — To ni morda kak domišljav hiromant, ni kak slepilni glumač, kakršni prihajajo na naše sejme, marveč velik čarovnik iz Indije ali Egip-jta!"
"Iz Egipta, da," je odgovori-I la Nidija, ki jo je prertesla nekaka zona, — "kateri Pompe-jec še ni slišal o Arbacu?' *
"Arbac, zares!" je odgovorila Julija, spomnivša se tega |imena. "Pravijo, da je to mož I vzvišen nad prazno domišljavost nevednih sleparjev, da zna čitati v zvezdah in pozna skrivnosti noči. Zakaj bi ne poznal tudi tajnosti ljubezni."
"Ako so na svetu čarovniki, katerih umetnost nadkriljuje vse druge, tedaj je to oni mož," je odgovorila Nidija in se pri tem dotaknila svojega talismana.
"Mož je prebogat, da bi ča-ral za denar. Ali bi ne mogla iti k njemu?"
"Njegova hiša je nevarna čednosti in lepoti," je odgovo-dila Nidija. "Tudi sem slišala, da je bolan —"
"Nevarna hiša?" jo je prekinila Julija. "Kako to misliš?'
"Tamkaj se uganjajo, vsaj take govorice se širijo, ostudne ponočne orgije."
"Pri Cereri, pri Panu in pri Cibeli! Ti mi vzbujaš mesto bojazni le radovednost," je odgovorila drzna in lahkomiselna Pompejka, "hočem k njemu, da se razgovoriva o ljubezni. Ako dopušča k onim ogrijam tudi ljubezen, tedaj je toliko verjetneje, da pozna njene tajnosti"
Nidija ni odgovorila ničesar.
"Še danes pojdem k njemu," je nadaljevala Julija; "ne, čemu ne takoj ?"
"Po dnevu in v sedanjem njegovem položaju se moreš pač še najmanj bati,"" je odgovorila
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE
Dorothy Sober
ki je za vedno izdihnila svojo blagro dušo dne 21. julija 1940.
Šest let spiš v grobu, v kraju večnega miru; enkrat bomo se združili, prosi za nas pri Bogu.
Žalujoči osatli:
SOPROG ' in SORODNIKI.
Cleveland, O., ?2. julija 1946.
nja, navdahni me s svojo navdušenostjo!"
Egipčan je nekaj časa razmišljal, toda kazal je, da mu ne pride nič gotovega in zadostnega na misel. Načrt za načrtom je moral popuščati in obračal se je z velikim nemirom z ene strani na drugo. Večkrat se je udaril na prsi in glasno zaječal v zarečem hrepenenju po osveti in obenem svest si nezmožnosti, da bi jo mogel izvršiti tako hitro ,kakor si je želel. — Tu je vstopil mlad suženj bojazljivo v sobo.
"Neka, po njeni obleki in spremljajoči jo sužnji sodeč, odlična gospa je pravkar prišla in želi z Arbacem govoriti."
"Neka gospa!" — in žile so mu začele hitreje tolči. "Ali je ; m rada?"
"Obraz ima zakrit; s tenčico, ' toda po vitki postavi se zdi mlada."
"Pusti jo k meni," — je de-' jal Egipčan, ki mu je šinila , v glavo misel, da bi ta tujka ' utegnila biti Jone.
Toda že na prvi pogled je . spoznal, da se je motil. . Bila . je sicer po prilikki enako velika, morda tudi enako stara, kakor Jone, lepše in pravilnej-še postave celo; tako bilo je nekaj tako divnega in milega v vsaki kretnji brezprimerne Na-politanke, v njenem čednem in priprostem oblačilu, v njenem dostojanstvenem in vend a r skromnem vedenju — in znat-t nost zahtevajoča veličanstve-nost žene sta bili združeni v j njej.
"Oprosti, da ti ne pridem na-L proti," je dejal Arbac, "ker še trpim na neki bolezni, ki me je j bila napadla."
L "Oprosti ti, veliki Egipčan!" j — je odgovorila Julija, ki je
skušala prikriti s priliznjenost-jo strah, ki se je je polotil. — i "Odpusti nesrečnici, ki išče to- i
lažbe pri tvoji modrosti." j
"Pridi bliže, lepa tujka," je i dejal Arbac, "in govori brez- < skrbno in odkritosrčno." - <
Julija je sedla na naslanjač poleg Egipčana in se vsa osupla ogledavala po sobi, katere dragocena oprava je prekašala celo razkošnost v hiši njenega očeta. Z nekim prečudnim čustvom jo je tudi prešinjal pogled na hijerglifne napise po stenah, na tajinstveno obličje sfinge, na trinožnik tam blizu, pred vsem pa na ono resno in umerjeno vedenje Arbacevo. En del njegovih črnih kodrov je bil ovit v belo tenčico, ki je visela do tal. 'Njegove poteze so bile toliko izrazite vsled bledega obraza, njegovi temni, plameneči pogledi pa so hoteli prodreti tenčico na Julijinem obrazu, da bi ugledali skrivnosti njene nečimerne in prazne duše.
"In kaj," je spregovoril s tihim in globokim glasom, "kaj !te je privedlo k meni, deklica, !v hišo tujca iz jutrove dežele?"
"Njegov sloves," je dejala Julija.
I "In kakšen?" je vprašal z ironičnim smehljajem. I "Ali res še vprašuješ, Arbac? Ali niso vsi Pompeji polni slovesa o tvoji modrosti?"
u'Res, da sem si pridobili nekaj znanja," je odgovoril Arbac. "Ali čemu potrebuje uho krasotice tako resnih skriv-' n osti?"
"Ah, je odvrnila Julija, ki so jo razvedrili glasovi hvale in laskanja. "Ali nesreča ne išče 'tolažbe v modrosti in ali ni največja nesreča, ako človek ljubi, pa ni ljubljen?"
V BLAG SPOMIN
Pfc. John Simoncic
V BLAG SPOMIN