PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v 9°vcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ž> 'V :> >
O T« O :-
-c*. —^
(A
x=
o
M
Z
I
u
k:
■z
'r~!
5
559
nije)
©
Vi
is-
723
1>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 179 (12.811)
O'
Trst, četrtek, 30. julija 191	2
Goria
zaprisegel
RIM — Ministrski predsednik Goria je včeraj zaprisegel. Zaprisegli so tudi ministri in nova vlada je torej prevzela oblast, ne brez polemik, še zlasti zaradi odstranitve ministra za civilno zaščito Zamberlettija. Danes bodo imenovali nove podtajnike; med kandidati so tudi trije parlamentarci iz Furlanije-Julij-ske krajine in sicer demokristjan Beorchia, socialist Castigli-one in socialdemokrat Scovac-ricchi.
Danes popoldne se bo nova vlada predstavila parlamentu; Goria bo podal politično in programsko poročilo v senatu. Parlamentarna razprava bi se morala predvidoma končati sredi prihodnjega tedna.
NA 2. STRANI
Kako naravni pojavi in orografski premiki spreminjajo obličji	1
Rubikov zemlje ne bo mogoče odstraniti Plaz je povzročil rojstvo alpskega jezera
V dolini še vedno pogrešajo 27 oseb - Državni tožilec iz Sondria odprl dve sodni preiskavi
MILAN Tudi hrib lahko »zboli« in plaz, ki je predvčerajšnjim zgrmel v Dolino Pola, naj bi bil geografski dokaz te trditve. Geologi so že dolgo časa sledili tej bolezni, tako da so, najbrž edini, predvideli tako radikalne geomorfološke spremembe. Zdaj so izjavili, da bo Valtellina »pridobila« novo jezero, saj je povsem nepojmljivo, da bi kakorkoli odstranili deset milijonov kubikov zemlje, grušča in kamenja, ki je sestavilo 2.400 metrov dolg, od 10 do 155 metrov visok in do 100 metrov širok naravni jez.
Za tem jezom se počasi dviga blatna voda reke Adda, naravni bazen pa zaenkrat ne skrbi geologov in tehnikov. Jezero bi moralno »nastajati« vsaj še dvajset dni, saj se je ob sončnem vremenu ustalil ritem, s katerim se dviga voda (20 centimetrov na uro). Če bi se moralo vreme poslabšati in bi meteorologi najavili nove padavine pa bo treba ponovno uvesti v Veltellini izjemno stanje, ki so ga zaenkrat preklicali.
Prebivalci vasi, ki se nahajajo ob vznožju plaza, naj bi bili torej še na varnem. Geologi soglasno trdijo, da je v Valtellini sicer nastalo novo alpsko jezero, kot se je to stalno ponavljalo v zgodovini orografije, izključujejo pa možnost, da bi se v tej dolini Lombar-
dije ponovila tragedija Vajonta, ko je pobočje hriba zdrsnilo v umetno jezero in je ogromni val vode preplavil vas pod jezom.
Težko pa je stoodstotno določiti, kdaj in kako bo reagiral oboleli hrib, ki mu geologi redno merijo tresljaje in na pobočju katerega stalno beležijo manjše plazove in usade, zato je tudi vprašanje varnosti v dolini še vedno odprto. Splošno razširjeni optimizem geologov pa omejuje dejstvo, da je sicer najavljeni plaz, ki je prekril vasi SanfAntonio Morignone in Morigno-ne prizadel tudi vas Aguilone, ki naj bi bila hipotetično varna. Te vasi sicer ni prekrilo razdrobljeno pobočje hriba Coppetto, preplavil pa jo je val blatne vode, v kateri je najbrž izgubilo življenje 16 oseb.
Število pogrešanih, med katerimi je tudi sedem delavcev v službi za podjetje ANAS, ki je gradilo alternativno cestno povezavo med Bormiom in dolino, se bo najbrž sprevrglo v število žrtev tragedije, ki ji zdaj iščejo krivca. Glavni državni tožilec iz Sondria je že včeraj odprl dve preiskavi (eno o plazu samem in eno o prisotnosti delavcev na nevarnem območju), izdal pa je tudi sodno obvestilo za župana iz Val-disotta, ki je preklical splošno prepoved vstopa na ogroženo območje.
Jezero brez uradnega imena in novo obličje doline pa pomenita, poleg škode in žrtev, nastanek svojevrstnega »otoka«, na katerem se prav te dni od-dvija svetovno košarkarsko prvenstvo mladincev, ki mu je ime Bormio. Mes-
to ni več redno dosegljivo po italijanski smeri, do njega pa je mogoče priti preko Švice. Bormio zahteva zdaj uvedbo proste cone (tako kot Livigno) in se pripravlja na zimo, ko bo postal osamljena italijanska oaza v Italiji.
Černobil: visoke kazni
MOSKVA — Po treh tednih zasedanja za zaprtimi vrati je kazenski senat Vrhovnega sodišča ZSSR včeraj izrekel v domu kulture v Černobilu sodbe šestim obtoženim povzročiteljem eksplozije na četrtem reaktorju 26. aprila lani. Trije vodilni, in sicer bivši glavni direktor Viktor Brjuhanov, glavni inženir Nikolaj Fomin in njegov pomočnik Anatolij Diatlov so dobili po deset let zaporne kazni, kar je največ, kar grozi člen 220 kazenskega zakonika ukrajinske SSR. Vodja takratne izmene Boris Rogozin je obsojen na pet, vodja obrata Aleksandr Kovalenko na tri, državni inšpektor Jurij Lauškin pa na dve leti zapora.
Obtoženi Brjuhanov je med sojenjem priznal, da po nesreči na četrtem reaktorju ni reagiral, kot bi moral, da je ponarejal podatke o stopnji radiacije v prvih dneh ter jih lažno prikazoval oblastnemu komiteju KP Ukrajine (za Kijev) in višjim organom ter da je silil zaposlene na jedrski elektrarni delati v pogojih visokega sevanja. Tudi za pozno evakuacijo mesta Pripjat, kjer so živeli praktično vsi zaposleni na velikanski černobilski centrali (vsega je imelo okoli 50 tisoč prebivalcev), nosi odgovornost bivši glavni direktor Brjuhanov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po dvodnevni dolgi in mestoma zelo polemični razpravi
Z odobritvijo uvodnega Nattovega poročila končano zasedanje CK komunistične partije
SANDOR TENCE
RIM Komunistična partija nadaljuje po poti težkega notranjega razčiščenja, ki pa doslej ni še odobrilo nove ter predvsem jasne politične linije, t^lesec dni po izvolitvi Occhetta za novega podtajnika. ki je povzročila razkol in ostre polemike na strankinem vrhu, smo bili v torek in včeraj spet priča razburljivi seji centralnega komiteja, med katero je moral tajnik Natta nepričakovano umakniti politični dokument, ki ga je odobrila direkcija ter dati na glasovanje le lakonično resolucijo, s katero CK °dobrava njegovo uvodno poročilo. To resolucijo so odobrili z veliko večino glasov, proti je glasovalo le 6 članov najvišjega organa KPI, šest pa se jih je vzdržalo.
Proti so glasovali vidni predstavniki notranje levice, začenši z Ingraom, Magrijem in Luciano Cas-tellino ter z različnimi utemeljitvami tudi milanski senator Cossutta, vzdržali pa so se nekateri zastopniki tako imenovane desnice. Sekretarjevo poročilo je Podprl tudi Napolitano, ki pa je podčrtal, da se ne strinja z vsebino političnega dokumenta, ki je bil,
kot že omenjeno, kasneje umaknjen. Pozno popoldne je CK KPI pričel obravnavati še delikatno vprašanje sestave novih vodilnih organov partije, začenši s tajništvom in to na osnovi kandidatur in predlogov, ki jih je pripravil Natta sporazumno s strankinim vodstvom.
V pričakovanju jasnejših sklepov, ki bodo morali prej ali slej slediti oceni volilnega nazadovanja, je najvišje partijsko telo včeraj začrtalo odnos KPI do vlade, ki jo vodi demokristjan Goria. Komunisti napovedujejo ostro in jasno parlamentarno opozicijo novemu kabinetu in poudarjajo, da je ta nastal na podlagi konservativnega gospodarskega in družbenega programa. Po mnenju KPI smo priča nerodni obnovitvi petstrankarskega zavezništva, čeprav skušajo nekateri novo koalicijo sedaj predstaviti kot neke vrste programsko vlado, ki nima nič skupnega s koalicijami iz prejšnjih let. Polemični toni, ki so zaznamovali pogajanja in sam razplet krize pa so jasno dokazali, da je petstrankarska večina kot obče obvezujoča koalicija za vse vladne partnerje klavrno propadla, kar lahko odpira po mnenju KPI nova politična obzorja v državi. KD se predstavlja močno osamljena, socialisti pa kažejo določeno dinamič-
nost, na katero mora biti KPI zelo pozorna, čeprav Craxijeva stranka še močno taktizira in noče razkriti vseh političnih kart, ki jih skriva v rokavu.
Dosti manj prodoren in učinkovit pa je bil CK pri obravnavi političnih načrtov druge največje italijanske stranke. V torek je priletni, a vedno zelo borbeni in iskreni Pietro Ingrao očital tajniku, da je pozabil na Berlinguerjevo »tretjo pot« ter da KPI posveča vse premalo pozornosti novim gibanjem, ki se pojavljajo v družbi, posebno med mladimi. Včeraj pa je Napolitano iz različnega, če že ne iz nasprotnega zornega kota, kritiziral Natto, da je doslej vse preveč privilegiral opozicijsko vlogo partije ter preveč podcenjeval tiste konkretne procese zbliževanja s socialisti ter z ostalimi demokratičnimi silami. Vse preveč smo bili abstraktni in premalo konkretni, je še podčrtal Napolitano, ki bo verjetno tudi v bodočnosti skrbel za mednarodne odnose.
Dolgo razpravo, v kateri je sodeloval tudi tajnik tržaške federacije Ugo Poli, je povzel in zaključil Natta, ki je sicer polemično odgovoril na nekatere kritične puščice, na koncu pa moral dejansko spet posredovati med različnimi stališči, ki so zaznamovala tudi to julijsko zasedanje CK KPI.
Sporazum o ribolovu na Jadranu vsebuje še vrsto odprtih vprašanj
LJUBLJANA Danes se bo v Novi Gorici prvič sestala mešana podkomisija za izvajanje sporazuma o skupnem ribolovu na določenem območju Tržaškega zaliva, ki sta ga Jugoslavija in Italija ratificirali spomladi letos in ki je v naši širši javnosti, predvsem pa med ribiči na slovenski obali, povzročil veliko negodovanje...
jugoslovanska delegacija za to podkomisijo, ki jo vodi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Milan Kneževič, v njej pa sodelujejo predstavniki pristojnih zveznih in republiških upravnih organov ter obalnih občin, se je včeraj zbrala na pripravljalnem sestanku, da bi se dogovorila o izhodiščnih pogajalnih osnovah za postopno izvajanje tega sporazuma. Zvedeli smo, da je ta sporazum še daleč od operativne uveljavitve, saj pogoji za njegovo izvajanje še niso izpolnjeni tako, kot sta jih postavili zvez-
na republiška skupščina ob ratifikaciji samega sporazuma.
Tako bodo na današnjem prvem zasedanju te podkomisije imenovali dve delovni skupini: naloga prve bo ugotoviti biološko stanje v skupnem (morebitnem) ribolovnem območju, naloga druge pa izdelati pravilnik o ribolovu v tej meddržavni ribiški »španoviji«. Dokler tega ne ugotove in store, pa je vsak ribolov v .štirikotniku Tržaškega zaliva nezakonit, kot so nezakonita vsa piratska ropanja italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah! Na včerajšnjem pripravljalnem sestanku jugoslovanske delegacije smo zvedeli, da bo akutna problematika nedovoljenega divjega ribolova italijanskih ribičev stvar posebne razprave, da zagotovi red v morskem štirikotniku, ko (in če) bomo sporazum začeli praktično izvajati. Najprej mora torej podkomisija pripraviti vse potrebne dokumetne, da bi sporazum sploh lahko začeli izvajati! To pa po vsej verjetnosti ne bo prav kmalu...(dd)
Podpisan sporazum o predoru pod Rokavskim prelivom
PARIZ Francoski predsednik Mitterrand in britanska ministrska predsednica Thatcherjeva sta podpisala ratifikacijski sporazum o gradnji podzemskega predora, ki naj bi povezoval Anglijo z evropsko celino. Kot predvideva sporazum bodo predor zgradili do leta 1993, izpeljavo načrta pa bodo zaupali mešanemu francosko-britanskemu konzorciju imenovanemu Eurotunnel. Do predvidenega roka bo omenjeni konzorcij uredil dve podzemski železniški progi, ki naj bi povezovali London s Parizom, uresničitev celotnega projekta pa bo stala približno 60 milijard frankov, tj. 12 tisoč milijard lir. Del celotne vsote je, kot kaže, že zagotovljen, saj je evropska investicijska banka nakazala 10 milijard frankov, preostali znesek, ki je potreben za kritje stroškov, bodo nudile druge mednarodne banke. Začetna dela je Eurotunnel vsekakor že Izvedel, in to bodisi v Angliji kot Franciji, kjer so že nekaj mesecev delovišča. Andre Benard, francoski sopredsednik Eurotunnela, je med obiskom na delovišču v Calaisu že izrazil zadovoljstvo nad potekom del. Nejevoljo nad projektom je doslej izkazala le skupina britanskih poslancev, ki jih vodi konservativec Jonathan Aitken.
Pri delih za gradnjo predora bo med drugim sodelovalo tudi podjetje Sacma iz Milana, ki pripada družbi Italimpre-se. Sacma je prve pošiljke že poslala, imela pa bo delovišče na otoku Grain.
Koroški Vestnik v novi podobi
LJUBLJANA Na treh izredno dobro obiskanih tiskovnih konferencah so predstavili novo podobo spremenjenega koroškega Vestnika: v torek slovenskim časnikarjem v Celovcu, včeraj dopoldne nemškemu tisku in ob 13. uri slovenskemu tisku v Ljubljani.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Feliks Wie-ser je v imenu založbe poudaril, da so želeli z reorganizacijo Vestnika zagotoviti njegovo vlogo demokratične tribune bralcev in bralk z različnimi svetovnimi nazori. List bo objavljal tudi krajše povzetke najvažnejših člankov v nemščini, da tako neposredno obvesti o najvažnejših dogodkih in stališčih slovenske narodnostne skupnosti neposredno in nepot-vorjeno: žele obveščati tudi Slovence v matični domovini in v zamejstvu na splošno.
Pomembna je gospodarska vloga lista, ki bo lahko povezoval širši prostor in pri tem se je VVieser skliceval na načela delovne skupnosti Alpe-Adria.
Novi glavni urednik Ivan Lukan pa je povedal, da bo list izhajal v dvobarvnem tisku, format je zmanjšan, število strani pa povečano od osmih na dvanajst, enkrat mesečno bodo izdajali posebno prilogo »Vestnikovo novo revijo« na osmih straneh.
V imenu Primorskega dnevnika je odgovorni urednik Bogo Samsa čestital koroškim Slovencem za važno pridobitev, za kar je bilo treba mnogo truda, vsestranskih naporov in sodelovanja. Samsa se je zavzel za pospešene že načrtovane stike med slovenskimi zamejskimi novinarji, tako da se ne bo mogel več primeriti hud spodrsljaj, ko slovenski novinarji -ker niso bili obveščeni - niso protestirali na zasedanju časnikarjev skupnosti Alpe-Adria, ki ga je organizirala koroška deželna vlada in ki nanj ni povabila predstavnikov slovenskega koroškega tiska.
V imenu jugoslovanskih novinarjev je čestital predsednik Slavko Fras, ki je napovedal, da se bo delovni dan bližnjega zveznega kongresa jugoslovanskih novinarjev vršil tudi na Koroškem, da se na ta način vsi jugoslovanski novinarji bolje spoznajo z manjšinsko in obmejno problematiko. Čestital je tudi sekretar za informacije slovenske vlade Marjan Šiftar, ki je podrobno orisal napore, da se Slovenskemu vestniku pomaga v njegovem dragocenem delu. Na tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih republiške konference SZDL Slovenije, je spregovoril tudi podpredsednik Ciril Zlobec o pomenu zamejskega tiska.
Nova vlada bo že prihodnji teden prejela zaupnico
Goria danes pred parlamentom
Splošno nezadovoljstvo zaradi odstavitve ministra za civilno zaščito Zamberlettija
RIM Ministrski predsednik Gio-vanni Goria bo danes popoldne v senatu predstavil program svoje vlade, pred pričetkom parlamentarne razprave pa bo na predlog strank večinske koalicije formalno imenoval nove podtajnike. Razprava o zaupnici se bo v začetku prihodnjega tedna nadaljevala v poslanski zbornici, kjer računajo, da se bo zaključila v sredo ali najkasneje v četrtek, ko bo nova vlada tudi politično gledano povsem pravnomočna. Ministrski predsednik in ministri so medtem včeraj zjutraj na že tradicionalni slovesnosti na Kvirinalu obljubili zvestobo načelom republiške ustave, nakar so v palači Chigi izpolnili prvo obveznost novega kabineta ter imenovali za podtajnika pri predsedstvu vlade demokristjana Emilia Rub-
bija. Novi podtajnik, ki je doma iz Emilije, je odgovoren za gospodarska vprašanja pri KD ter istočasno ekonomski svetnik tajnika De Mite. Imenovanje poslanca Rubbija na to zelo delikatno in odgovorno mesto dokazuje, da namerava Goria posvetiti prvenstveno pozornost gospodarskim tematikam, začenši z izdelavo učinkovitega državnega proračuna in finančnega zakona.
Medtem ko Goria pripravlja program, ki ga bo predstavil v parlamentu, so znotraj večinske koalicije že izbruhnile nekatere polemike, ki same po sebi pričajo, da bo imela nova vlada v vsakem primeru težko pot. Na zatožni klopi so socialdemokrati, ki jih republikanci in liberalci (ob tihi pod-
Nova člana vlade Rosa Russo Jervolino in Giorgio Santuz
(Telefoto AP)
pori KD) obtožujejo, da so krivi za zamudo, s katero je Goria predstavil Cossigi novo vlado ter da jim konec koncev gre samo za oblast. Tajnik PSDI Nicolazzi, ki je zelo zadovoljen nad »zmago« svoje stranke, pa podčrtuje, da so minili časi, ko so socialdemokrati za vsako ceno sodelovali v vladi in ko so se morali podrediti zahtevam te ali druge zavezniške stranke. Nicolazzi, ki si je izboril dve kolikor toliko prestižni ministrstvi (javna dela in kulturne dobrine) ter še ministrstvo »drugega razreda« (stiki z EGS), je zadovoljen tudi zato, ker je ponižal notranjo opozicijo (Preti in Romita), ki je sprejela prvotno »ponudbo« poverjenega predsednika. Ob koncu pa si sekretar PSDI, ki je na volitvah doživel pekoč poraz, lasti že zaslugo, da je prvi predlagal sedanjo »programsko vlado« ter od vsega začetka nasprotoval goli obnovitvi petstrankarske večine.
Vlada se ni še sploh predstavila pred prlamentom, ko so se že pojavile polemike o strokovnih kompetencah posameznih ministrov. Najbolj glasni so glede tega republikanci, ki očitajo Gorii, da se je popolnoma podredil zahtevam posameznih strank. PRI s to trditvijo seveda ne odkriva Amerike, ker je tudi sama pristala na to logiko, njene kritike pa so v marsičem upravičene. To velja posebno za zamenjavo ministra za civilno zaščito Zamberlettija, ki zapušča to pomembno ministrstvo prav sredi hudih težav, v katerih se je znašla Valtellina. Isto lahko rečemo za Scalfara, ki se je izkazal kot sposoben in resen notranji minister, medtem ko bo dolgoletno ministrico za šolstvo Falcuccijevo res malokdo pogrešal.
SANDOR TENCE
47 povojnih vlad					
predsedniki vlad	vladne stranke	datum sestave	datum odstopa	trajanje (dni)	trajanje krize
Parri	KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PDA	20. 6.45	24.11.45	157	16
De Gasperi I.	KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PDA	10.12.45	1. 7.46	203	12
De Gasperi II.	KD-KPI-PSI-PRI	13. 7.46	20. 1.47	191	13
De Gasperi III.	KD-KPI-PSI	2. 2.47	13. 5.47	100	18
De Gasperi IV.	KD-PLI-PSLI-PRI	31. 5.47	12. 5.48	347	11
De Gasperi V.	KD-PLI-PSLI-PRI	23. 5.48	12. 1.50	599	15
De Gasperi VI.	KD-PSLI-PRI	27. 1.50	16. 7.51	535	10
De Gasperi VIL	KD-PRI	26. 7.51	29. 6.53	704	17
De Gasperi VIII. KD		16. 7.53	28. 7.53	12	20
Pella	KD	17. 8.53	5. 1.54	141	10
Fanfani I.	KD	18. 1.54	30. 1.54	12	11
Scelba	KD-PSDI-PLI	10. 2.54	22. 6.55	437	14
Segni I.	KD-PSDI-PLI	6. 7.55	6. 5.57	670	13
Zoli	KD	19. 5.57	19. 6.58	396	12
Fanfani II.	KD-PSDI	1. 7.58	26. 1.59	209	20
Segni II.	KD	15. 2.59	24. 2.60	374	30
Tambroni	KD	25. 3.60	19. 7.60	116	7
Fanfani III.	KD	26. 7.60	2. 2.62	556	19
Fanfani IV.	KD-PSDI-PRI	21. 2.62	16. 5.63	449	36
Leone I.	KD	21. 6.63	5.11.63	137	20
Moro I.	KD-PSI-PSDI-PRI	4.12.63	26. 6.64	205	26
Moro II.	KD-PSI-PSDI-PRI	22. 7.64	21. 1.66	548	33
Moro III.	KD-PSI-PSDI-PRI	23. 2.66	5. 6.68	833	19
Leone II.	KD	24. 6.68	19.11.68	148	23
Rumor I.	KD-PSU-PRI	12.12.68	5. 7.69	205	31
Rumor II.	KD	5. 6.69	7. 2.70	186	48
Rumor III.	KD-PSI-PSDI-PRI	27. 3.70	6. 7.70	101	31
Colombo	KD-PSI-PSDI-PRI	6. 8.70	15. 1.72	527	33
Andreotti I.	KD	17. 2.72	26. 2.72	9	121
Andreotti II.	KD-PSDI-PLI	26. 6.72	12. 6.73	351	30
Rumor IV.	KD-PSI-PSDI-PRI	7. 7.73	2. 3.74	238	12
Rumor V.	KD-PSI-PSDI	14. 3.74	3.10.74	203	51
Moro IV.	KD-PRI	23.11.74	7. 1.76	418	36
Moro V.	KD	12. 2.76	30. 4.76	72	90
Andreotti III.	KD	29. 7.76	16. 1.78	536	55
Andreotti IV.	KD	11. 3.78	31. 1.79	326	48
Andreotti V.	KD-PRI	20. 3.79	31. 3.79	11	126
Cossiga I.	KD-PSDI-PLI	4. 8.79	19. 3.80	228	16
Cossiga II.	KD-PSDI-PLI	4. 4.80	27. 9.80	179	20
Forlani	KD-PSI-PRI	18.10.80	6. 5.81	220	33
Spadolini I.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	26. 6.81	7. 8.82	405	16
Spadolini II.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	23. 8.82	11.11.82	80	20
Fanfani V.	KD-PSI-PSDI-PLI	1.12.82	29. 4.83	150	97
Craxi I.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	4. 8.83	27. 6.86	1058	34
Craxi II.	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	1. 8.86	3. 3.87	215	45
Fanfani VI.	KD	17. 4.87	28. 4.87	11	91
Goria	KD-PSI-PSDI-PRI-PLI	28. 7.87			
• Černobil
Vsak dan smo za korak bliže internacionalizaciji zalivskega spopada
Včeraj so odplule še francoske vojne ladje Američani bi radi imeli v Zalivu večjo pomoč
NADALJEVANJE S ^STRANI
Predsedujoči sodnik Raimond Bri-ze je v utemeljitvi med drugim rekel, da so obsojeni krivi, ker so s svojim neodgovornim ravnanjem povzročili hudo nesrečo. Elkrati je ovrgel navedbe obrambe obtoženih, češ da je reaktor kazal tehnološke pomanjkljivosti. Strokovno so ugotovili, da je izključni vzrok za nesrečo bil v tako imenovanem človeškem faktorju, je sodnik povzel že znane navedbe poročil, ki so jih predložili tudi mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju.
V sovjetski javnosti so ob začetku procesa (7. julija) objavili le kratko novico, potem pa TASS ni več ničesar sporočal. Le tednik »Moskovske Novosti«, ki je namenjen pretežno tujini je priobčil reportažo z začetka, sojenja. Očitno je posebni dopisnik navajal obtožnico, ko je omenjal označbe, kot so »malomaren odnos do spoštovanja norm in pravil, neodgovornost, odsotnost nadzorstva, brezbrižnost do opravljanja svojih nalog«. Med tistimi, ki je nasploh gojil nedisciplino, je bil državni inšpektor Lauškin, saj osebje jedrske elektrarne sploh ni obiskovalo tečajev, ki so po pravilih obvezni.
Nekaj obtoženih so takoj priprli. Poročevalec »Moskovskih Novosti« navaja, da so vodilni bili nadvse ugledne osebnosti v mestu Pripjat, saj so vsi imeli bolj ali manj visoka državna odlikovanja.
Proces naj bi se začel že marca, pa so ga odložili zaradi bolezni enega od obtoženih, pravijo sovjetski viri. Vsekakor pa so sprva govorili o Kijevu kot kraju sojenja in šele proti koncu so se odločili za Černobil, kjer je očitno bila zagotovljena večja varnost pred zvedavci.
ANTON RUPNIK
WASHINGTON Iz francoskega pristanišča v Toulonu bodo danes proti Zalivu odplule letalonosilka Clemenceau, ki ima na krovu 40 odličnih letal super-etendards, protiraketni fregati Souffren in Duguesine ter tanker Meuse. Kot so napovedali iranski politični in verski prvaki se torej spopad v Zalivu internacionalizira, sam francoski obrambni minister Andre Giraud pa je včeraj gladko preklical prejšnjo izjavo, ko je zanikal možnost, da bi francoska vojaška mornarica prestopila Hormuška vrata.
Novice, ki potrjujejo internacionalizacijo spora, prihajajo tudi iz ZDA. Reaganova administracija je včeraj sprožila serijo posvetovanj z zavezniki, da bi skupaj od morskih min očistili Zaliv in bi s tem omogočili varno pot ameriškim tankerjem, ki plujejo pod ameriško vojaško zaščito.
Novico je pred časom sporočil že posebni Reaganov odposlanec na Bližnjem vzhodu Richard Murphy, včeraj pa so jo potrdili tudi visoki ameriški funkcionarji. Američani naj bi se posvetovali z vladami Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, katere naj bi poslale v zalivske vode svoje minolovce. Murphy je govoril tudi o možnosti, da bi pri čiščenju Zaliva sodelovale tudi nekatere zalivske države, ki naj bi v ta namen kupile nizozemske minolovce. Odposlanec na Bližnjem vzhodu je včeraj pred Kongresom potrdil odločitev ameriške vlade o zaščiti kuvajtsko-ameriških tankerjev in je dejal, da bo kmalu mesečno plulo pod ameriško zaščito šest - sedem ladijskih konvojev.
Malo verjetno pa je, da bo bonska vlada ugodila ameriškim željam, kot je namreč včeraj dejal glasnik zunanjega obrambnega ministrstva je za-hodnonemški vojski ustavno prepovedano, da sodeluje v vojaških akcijah zunaj ozemlja držav članic NATO pakta. Ne gre pa izključiti možnost, da bodo Zahodni Nemci prevzeli večje
breme v nalogah severnoatlantskega zavezništva in bodo s tem omogočili ostalim članicam, da bi učinkoviteje sodelovali pri zaščiti proste plovbe v Zalivu.
Tudi včerajšnji dan ni minil brez »običajnih« iranskih groženj. Tokrat se je nad Američani znesel minister za varuhe revolucije Mohsen Rafig Dust,
ki je v intervjuju za japonsko tiskovno agencijo Kyodo dejal, da bodo Iranci, v primeru ameriškega napada na njihovo ozemlje, »po celem svetu napadli politične, vojaške in ekonomske ameriške cilje, njihova pristanišča in vojaške baze. Minister je ponovil grožnjo, da lahko Iranci v vsakem trenutku blokirajo Hormuški preliv.
V ozračju silovitih neredov godpisali dogovor o ustavitvi trenj na Sri Lanki
COLOMBO V prestolnici Šri Lanke sta indijski predsednik Radživ Gandhi in šrilanški predsednik Junius Jayewardene včeraj podpisala sporazum, ki predvideva ustavitev etničnih spopadov med tamilskimi gverilci (ti so doslej uživali naklonjenost Indije) in singalsko večino. Sporazum predvideva prekinitev oboroženih konfliktov, predajo orožja gverilcev v 72 urah in umik vladnih čet na položaje, ki so jih zasedali pred ofenzivo zoper gverilce.
Kljub dobrim namenom izraženih v sporazumu pa kaže, da je prekinitev trenj vse prej kot uresničljiva. Dokajšnje nasprotovanje sporazumu so izkazali sami pripadniki singalske večine, ki so uprizorili številne demonstracije, v katerih je bilo ubitih vsaj 40 oseb.
Na sliki (telefoto AP): indijski in šrilanški državnik
Na Dunaju se pripravljajo na 50. obletnico Anschlussa, priključitve Avstrije k tretjemu raj/tu
Preizkusni kamen premagovanja avstrijske preteklosti
DUNAJ Mimo vseh težav, ki so se zgrnile nad Avstrijo v zadnjem času, ko je »zadeva VJaldheim« sprožila pravi plaz razprav o premagovanju preteklosti, se približuje še zoprna obletnica: 13. marca 1988 bo minilo petdeset let od Anschlussa, ko je Hitler k tretjemu rajhu priključil svojo staro domovino Avstrijo.
Na včerajšnji seji vlade je dr. Franz Vranitz-ky zavzel temeljno stališče do spominskega leta, ki naj bo, kot je dejal »preizkusni kamen« premagovanja avstrijske preteklosti in leto, v katerem se bodo spominjali »datuma, vzrokov, posledic in žrtev«. Zato leto 1988 ne sme biti leto molka, ničesar se ne sme zamolčati, temveč naj bo to leto »absolutne odprtosti«. 13. marec 1938 ni »izoliran dogodek avstrijske zgodovine«, je dejal kancler, »ta dogodek ima politične in ideološke korenine, ki segajo daleč nazaj, in posledice, ki daleč presegajo Avstrijo«. Zato je treba predvsem primerno obeležiti spomin na žrtve.
Vranitzky je tudi dejal, da k spominskemu obeleževanju prihodnjega leta niso poklicane le državne institucije, temveč tudi kultura, znanost,
prosveta, verske skupnosti ter sredstva javnega obveščanja. Mimo spominskih plošč, ki bodo odkrite na poslopjih vlade in parlamenta, bo v letu 1988 cela vrsta simpozijev, razstav in kongresov, storjenega bo tudi marsikaj za židovsko skupnost v Avstriji. Prenovili bodo sinagogo na Dunaju, dom za ostarele Žide ter uredili židovski muzej. Poleg tega, je menil kancler, se bodo morali tudi v šolah še posebej ukvarjati z letom 1938.
Na vprašanje novinarke konzervativne »Die Presse«, ali bodo socialisti v spomin na žrtve nacionalizma vključili tudi Engelberta Dollfus-sa, je Vranitzky odgovoril: »Nelhi rad tako rekoč na predvečer tega velikega opravka s spominom dajal kakšnih prognoz, ampak nekaj bi pa le rad povedal: pri vsej veliki pripravljenosti, da temeljito obdelamo preteklost, moramo pa vseeno misliti tudi na to - ker nismo stroji, ampak ljudje z dušo, telesom in predvsem s spominom - da od te pripravljenosti ne pričakujemo preveč.«
Ena izmed velikih težav, ki jih v razpravah okoli tako imenovane preteklosti srečuje današ-
nja Avstrija, predvsem njena socialistična polovica, je namreč austrofašizem. In kancler Dol-fuss, ki je pred Hitlerjevo vladavino v Avstriji in ob složnem prijateljstvu z Mussolinijem, ukinil vsako demokracijo, razpustil je celo parlament in s krvavo silo nastopil proti socialdemokraciji. Posebej še znanih dogodkov iz februarja 1934, ko je z armado zatrl upor delavstva na dunajskem Karl Marx-Hofu, razumljivo, socialisti še danes ne morejo pozabiti. Prav tako pa nikakor ni razumljivo, zakaj krščanska demokracija, danes v obleki ljudske stranke, tako trmasto ponavlja, da je bil Engelbert Dollfuss prva žrtev nacionalsocializma. Hitler je Dollfussa dal ustreliti, pa ne zato, ker bi bil pristaš socialdemokracije, oziroma avstrijskega delavstva, ampak preprosto zato, ker mu je šel na živce s svojo ideologijo, ki je bila tedaj še malce drugačne od tiste, kot si jo je zamislil sam. Da pa je Hitler bliskovito opravil z vsem, kar mu je stalo na poti do njegovih požrešnih ciljev, ve dandanes marsikakšen otrok.
Da bosta potemtakem Dollfuss in njegov naslednik Schuschnigg predstavljala največji kamen spotike med vladajočima partnerjema SPOE in OEVP je več kot na dlani. Dr. Kurt Waldheim se v svojih očiščevalnih izpovedih nemalokrat sklicuje na svojo antinacistično družino in ponavlja, da je bil vendar njegov oče pristaš Schuschnigga in ne Hitlerja. Alois Mock, podkancler zunanji minister je že ničkolikokrat govoril o Dollfussu kot prvi Hitlerjevi žrtvi. Generalni sekretar OEVP Michael Graff je tudi že večkrat trmasto izjavil isto in med »črnimi ljudmi« neredko naletiš na koga, ki ti bo to ponavljal do onemoglosti. Res pa je, da so tisti ljudje, ki jih je Hitler pobijal po zaporih ali pošiljal z Dunaja ali iz drugih avstrijskih krajev v plin, enako trpeli tudi pod Dollfussom.
Razlika med pristaši Schuschnigga in pristaši Hitlerja je pravzaprav le v tem, da se prvim [ reče austrofašisti, drugim pa nacionalsocialisti.
V Avstriji pa je, na žalost, dovolj prvih in drugih in takšnih, ki so bili oboje.
BARBARA GORIČAR
Danes glasovanje o načrtu za gorate predele
TRST — V deželnem svetu Furla-nije-Julijske krajine se je včeraj Nadaljevala razprava o tako imenovanem »načrtu za gorate predele«. Potem ko se je splošna razprava zaključila že na torkovem zasedanju, so včeraj bile na sporedu replike 'Iveh poročevalcev manjšine, de-Ntoproletarca Cavalla in komunista Magrinija, poročevalca večine Car-Peneda, odbornika za proračun in Načrtovanje Gonana ter samega predsednika deželnega odbora Bia-suttija.
Skupščina se je nato lotila razprave o posameznih členih; bila je ^lo živahna, saj so ponovno prišla No izraza vsa tista vprašanja, ki so Nelila mnenja ne samo med politič-Nimi silami v deželnem svetu, ampak v širši razpravi med družbeni-Nti komponentami, ki so si sledila Pred skupščinsko razpravo. Najbolj se je razvnela okrog vprašanja de-limitacije področja, ki naj bi bilo vključeno v omenjeni načrt in okrog raznih podpor, ki naj bi bile Nedeljene za razne produktivne in Nruge dejavnosti na omenjenem Področju. Samo razprava o teh problemih je trajala skoraj dve uri.
Deželni svet F-JK je vsekakor na včerajšnji popoldanski seji zaklju-oil razpravo o posameznih členih. P^nes bodo na vrsti glasovalne izjave in nato zaključno glasovanje.
Odbornik Manzon predstavil zdravstveno poročilo ’85
VIDEM — Novoizvoljeni deželni odbornik za higieno in zdravstvo Lui-gi Manzon je včeraj v Vidmu predstavil »zdravstveno poročilo 1985«, ki prinaša podatke o delovanju Krajevnih zdravstvenih enot iz Furlanije-Julijske krajine.
Manzon je uvodoma ugotavljal, kako je bil v letu 1985 odobren deželni zdravstveni načrt 1985-1987 in nato analiziral osnovne podatke, ki jih prinaša poročilo. Predvsem je ugotovil, kako je v letu, ki se ga obravnava v poročilu, zmanjšalo število prebivalstva v deželi za približno pet tisoč enot, stopnja umrljivosti pa se je ohranila na 12,7 pro mile, kar pa je več od državnega povprečja, ki je 9,6.
Ugotavljal je tudi, da so bile razne storitve, ki so jih nudile KZE na zadovoljivi ravni in bile tudi dokaj učinkovite. Povišalo se je število specialističnih ambulantnih pregledov, predvsem javnih, ki so krili 81 od sto vseh storitev. Znižalo pa se je število sprejemov v bolnišnice za okrog 3500 enot (ali 1,2 od sto manj kot leto prej).
Odbornik Manzon je nanizal tudi druge podatke: v letu 1985 je bilo v zdravstvenih strukturah zaposlenih 19.962 oseb, kar je 316 manj v primerjavi z letom 1984 in kar je 16,3 na tisoč prebivalcev. Občutno pa se je povišalo število nestalnega osebja.
Kar se pa tiče izdatkov je odbornik ugotavljal, da so v letu 1985 v tem sektorju znašali 1.125 milijard lir, kar postavlja Furlanijo-Julijsko krajino na prvo mesto v državi na posebni lestvici; za vsakega prebivalca je bilo izdanih 876.390 lir, kar je kar 19,7 več od državnega povprečja (v državi se namreč povprečno uporabi 736 tisoč lir na osebo).
V soboto v Svatnah pri Šentjakobu premiera nove izvedbe Miklove Zale
Veliko je bilo pričakovanja prejšnjo soboto za napovedano uprizoritev Miklove Zale v Svatnah pri Šentjakobu na Koroškem, pa je dež vse pokvaril. Premiere ni bilo, prav tako ne napovedane ponovitve v nedeljo zvečer. Ko bi bilo vreme prijazno bi bilo brez dvoma v nedeljo kar mrgolelo ljudi, saj je bilo še veliko dodatnega zanimanja, tudi pri nemško govorečih ljudeh, ki so v soboto zvečer gledali oddajo o Miklovi Zali po avstrijski televiziji.
Premiera bo tako šele konec tega _ tedna, v soboto, 1. avgusta, ob 20.30, ponovitev v nedeljo, 2. avgusta. Na-daljni ponovitvi sta predvideni ob velikem šmarnu, in sicer 15. ter 16. avgusta. Le če bi vreme nagajalo to soboto in nedeljo, bosta še dve prireditvi čez teden dni, 8. in 9. avgusta.
»Miklova Zala '87« je naslov prireditvi, za katero je poskrbela Slovenska prosvetna zveza na Koroškem. Gre za čisto nov oprijem, saj so prvotno Sketovo besedilo precej skrajšali. Od prejšnjih štirih ur na dveurno predstavo. Tudi do posodobitve je prišlo. Tako v besedilu kot v scenski predstavi. Ne gre več za staro pripovedko o dekletu, ki so ga ugrabili Turki, marveč za pripoved, ki sega v sodobni čas, ki vidi na eni strani domače junake, na drugi tiste tujce, ki v sedanjem času hočejo domačinom nasprotovati njihove jezikovne in narodnostne pravice. Marsikomu na Koroškem ta nova priredba Miklove Zale ni ugajala. Koservativno misleči ljudje, pravzaprav prvaki tega tabora, so stali ob strani. Ljudstvo pa se je oprijelo te nove priredbe stare domače igre. Kot se v sodobni igri spodobi so tu našli svoje mesto tudi songi. Pa tudi režiser in scenograf sta spretno uporabila velik prostor za cerkvijo v Svatnah, ter porazdelila razne objekte na prostranem odru, ki zaobjema kar nekaj travnikov. Prireditveni prostor je pravi naravni amfiteater, tako da je tu prostora za nekaj tisoč gledalcev.
Soavtorja Janko Messner in Bruno Hartman z režiserjem Petrom Militarovom
Diamantna žica namesto kladiv
LOKEV — Le slaba dva kilometra od lipiške kobilarne obiskovalci tega predela lahko opazujejo še eno v stoletjih proslavljeno dejavnost grčavih kraševcev - ka-mnarstvo. Ekipe kamnolomcev, ki so jih v zadnjih desetletjih zaradi pomanjkanja domačih kamnarjev okrepili delavci iz drugih republik, pri Lipici od jutra do večera lomijo tudi preko meja znani kraški kamen: Lipica unito in Lipica fiorito ali rožnati apnenec, kot mu pravijo poznavalci. Na leto ga narežejo povprečno 1.300 blokov ali približno 20 tisoč ton.
Po kamnolomu delovne organizacije Kraški_ zidar iz Sežane nas je popeljal vodja izmene MIRKO ŠTOLFA. Stopamo pod strunami zapleten žične žage, razpetimi nad dnom velikega kamnoloma, ki je v najbogatejšem delu po desetletjih izkoriščanja globok več kot 30 metrov, vemo, da so žice, motorji in hidravlika že davno nadomestili dleta, zagozde in kladiva kraških kamnarjev, vendar je zato danes delo kamnolomcev komaj kaj manj težaško. V kolesja in skripčevja žične žage je vpetih približno 1.500 metrov rezalne žice. Ko poženejo motor, žica med dvema tlačnima stojaloma drsi po apnencu in s pomočjo trenja, ki ga še povečuje kremenčev pesek iz stroja, počasi nazira kamen.
»Tlačna stojala in rezalno žico nastavimo tako, da po končanem delu dobimo čimbolj idealen osnovni blok, ki je lahko dolg do 15, visok 7 in širok 1,5 metra,« pripoveduje Mirko Štolfa, »takšnega kolosa, niti najboljši stroj ne more odrezati v enem šihtu, zato se običajno žaga vrti približno deset dni. Še preden je blok odrezan vzdolž, moramo zamenjati rezalno žico.«
Po prvem vzdolžnem prerezu se blok seveda še vedno na treh straneh trdo drži kamnite gmote. Zato je treba vpreči tudi vrtalne sonde, nastaviti horizontalne in
stranske reze in morda uporabiti sodobnejšo, manjšo in hitrejšo diamantno žago. Vanju je vpletene od 30 do 40 metrov dragocene pletene žice, za katero so morali pri zadnjem nakupu v tujini za meter odšteti 120 tisoč dinarjev. Ko je blok odrezan, ga s pomočjo zagozd, hidravlike in strojev odmaknejo od stene in pripravijo za razrez na manjše bloke. Če se le da, so njihove mere čim-bližje idealnim stranicam 2,5 x 1,5 x 1,5 metra.
Kamen potem s pomočjo nakladanca in dvigala de-rick spravijo približno 40 metrov navzgor do enoloistne-ga gatra, s katerim blok razreže na plošče. Te potem odpeljejo v delavnice v Sežano, kjer jih obdelajo v stopnice, okenske police, tlake, dekorativne obloge in podobno.
»V eni izmeni dela dvanajst kamnolomcev, starejši delavci so usposobljeni za večino zahtevnih, težkih in včasih tudi nevarnih opravil. Na prostem delamo v najtežjih vremenskih pogojih, delo pa je tako, da se tudi v primeru dežja lahko le včasih zatečemo v zavetje. Ža vse te napore naš kamnolomec na mesec dobi le okrojg 200 tisoč dinarjev,« ne more skriti grenkobe Mirko Štolfa.
Vendar zaradi tega kamnarji ne mislijo odnehati. V bližini so že lani začeli odpirati nov kamnolom, ki bo omogočil povečanje proizvodnje. Za primernim apnencem pa vrtajo tudi na drugih lokacijah.
Zato se kupcem ni treba bati, da bi ostali brez trpežnega in elegantnega materiala. V zemlji je dovolj zalog, še vedno pa se na Krasu in drugod najdejo tudi ljudje, ki so jih voljni in sposobni spraviti na površje.
Prav ob koncu našega obiska je delo povzela naslednja izmena.
JANEZ ODAR
V Šentjakobu so ljudje brez izjeme navdušeni nad to urpizoritvijo. Predvsem Slovenci, pa tudi tisti nemške narodnosti. Miklova Zala je vendar last tega kraja, ki je nekoč bil izrecno slovenski. Vsi sodelujejo pri tej veliki prireditvi, ki jo prirejajo od časa do časa, ne vsako leto. Neki kmet je svojo sedaj zapuščeno hišo dal na razpolago igralcem in sodelujočim na predstavi. Pogovarjal sem se z nekim domačim fantom, ki obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu, pa mi je navdušeno povedal kako domačini sodelujejo v pripravah za to prireditev že več mesecev. Domače gospodinje so pripravljale stojnice na katerih so nameravale prodajati kolače pripravljene na star, domač način. V predstavi sodeluje več desetin igralcev in kakih sto statistov.
Organizatorji so mi povedali, da bo bilo dogajanje živo tudi s tem, da bi prižgali taborne ognje.
Prej sem povedal o sobotni oddaji dunajske avstrijske televizije. V četrtek so ljudje dunajske televizije prišli na prizorišče in intervjuvirali organizatorja Jožeta Rovška ter tajnika Slovenske prosvetne zveze Janka Malle-ja. V soboto zvečer je avstrijska televizija poročala o Miklovi Zali in ugotovila, da gre v tem primeru za najpomembnejšo prireditvev Koroškega poletja. V nedeljo so nemško govoreči turisti od vsepovsod telefonirali v Šentjakob ter želeli izvedeti kje so Svatne. Kot že omenjeno prireditve ni bilo zaradi dežja.
Kot že povedano bosta predstavi Miklove Zale v soboto in nedeljo ter za veliki šmaren. Iz 'Trsta ali Gorice pridemo na Koroško zelo hitro po novi avtocesti. Po prestopu meje avtocesto zapustimo tik pred Beljakom in
zapeljemo proti Rožni dolini (Rosen-thal). Pri Šentjakobu (St. Jakob in Ro-senthal) bomo našli smerokaze z napisom »Miklova Zala«, ki nas bodo popeljali v Svatne (nemško Schlat-ten).
Na takem potovanju bomo seveda morali ugoditi tudi potrebam našega želodca. V samem središču Šentjakoba je v stavbi, kjer je slovenska posojilnica (to je najstarejša slovenska kmečka posojilnica in istočasno tudi danes najstarejša kmečka posojilnica v Avstriji) najdeš domačo slovensko gostilno. Slovensko te sprejmejo tudi v gostilni na pol poti med Šentjakobom in Svatnami, v Lesu (Lessach), kjer ti gostilničar Gabrijel postreže z zares okusno domačo hrano.
ZDENKO VOGRIČ
Biasutti čestital Gorii
TRST — Predsednik deželne vlade F-JK Biasutti je izrazil zadovoljstvo ob imenovanju poslanca Santuza za ministra za javne uprave. S tem je bilo nagrajeno njegovo delo — je dodal Biasutti — ki je kot podtajnik v prejšnjih vladah opravljal važne naloge.
Predsednik F-JK je tudi poslal voščila novemu ministrskemu predsedniku Gorii, v katerem med drugim pravi, da se strinja z njegovimi programskimi izbirami; obenem izraža željo, da bi nova vlada brez rezerv zajamčila izvajanje statutarne specifičnosti F-JK.
HDTiimiD
TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669
POPUSTI
POPUSTI
POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce
Obv. občini 13.7.87
OANIELLE STEEL	28.
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Ujel je njeno roko in ji poljubil konice prstov. »Resno govorim, Faye. Tako nisem čutil še nikoli v življenju. Vedel Pa sem prvi trenutek, ko sem te zagledal na Guadalcanalu. Le da tam nisem vedel, kaj naj ti rečem. Kdo pa je vedel, že Naslednjega dne bi bil lahko mrtev. Toda nisem umrl in zdaj sem doma in ti si najbolj neverjetna ženska, ker sem jih spoznal... «
»Kako lahko rečeš kaj takšnega?« Videti je bila pretresena in hotel jo je objeti, a se ni upal, ne sredi restavracije s prežečimi fotografi kje v bližini in z radovedneži, ki so komaj čakali, da bi poročali o njih. »Saj me niti ne poznaš, TVard. Videl si me med dveurnim nastopom na Guadalca-Nalu ... nato sva se pol ure pogovarjala ... odkar si se vrnil, Pa sva se srečala dvakrat.... « Hotela ga je odvrniti, preden Li bilo prepozno, a ni niti dobro vedela, zakaj. Vse se je dogajalo š tako neznansko hitrostjo, obenem pa jo je navdajal občutek, da bi lahko še nocoj odkorakala z njim z roko v roki v sončni zahod in bi srečno živela do konca svojega življenja. Toda stvari se ne dogajajo tako preprosto. Res ne? Ne bi se mogle ... morda pa le ... morda je to tista "prava stvar«, o kateri vsi govorijo. »Prezgodaj je še Ward.«
»Prezgodaj za kaj?« Delal se je brezbrižnega. »Prezgodaj, da ti povem, da sem zaljubljen vate? Morda res. Če pa je res, da sem zaljubljen vate, Faye. Že nekaj let.«
»Potem je to samo utvara.«
»Ni, ni. Ti si natanko to, ker sem začutil, da si. Pametna si in realistična in praktična. Skromna in topla in zabavna in prekrasna. Prekleto vseeno ti je, kaj o tebi pišejo časopisi. Veš samo, da ti je všeč tvoje delo, da trdo delaš. Ti si najbolj spodobna ženska, kar sem jih srečal, še več, vse, kar počneš, delaš dobro, zaradi vsega, kar sem prej povedal ... in če te v naslednjih petih minutah ne izvlečem od tod in te ne poljubim, bom znorel, zato, Faye Priče, bodi tiho, ali pa te bom poljubil kar tukaj!«
Njene oči so bile zaskrbljene, vendar si ni mogla kaj, da se ne bi nasmehnila. »Kaj pa, če boš po šestih mesecih ugotovil, da me sovražiš?«
»Le zakaj naj bi te?«
»Verjetno imam določene navade, ki bi ti bile zoprne. Pravim ti, Ward, da ne veš, kdo sem. Jaz pa ne poznam tebe.«
»Krasno. Potem se bova pa spoznavala.« In vendar ji je že ponudil svojo roko in ni obžaloval. »Toda povem ti, prilepil se bom nate in te spravljal ob pamet, dokler ne boš rekla da.« Bil je videti neznansko zadovoljen s tem, kar je pravkar povedal, s potešenim pogledom je izpraznil kozarec, ga postavil na mizo in jo pogledal. »Ti je prav?«
»Bi bilo kar drugače, če bi rekla ne?«
»Niti najmanj.« Sledilo je režanje, ki ga je že vzljubila, hudomušni lesk v temnih modrih očeh. Težko se mu je bilo upirati, pravzaprav sploh ni vedela, ali se Želi upirati. Žele-
la si je samo, da bi bila pametna. Preživela je nekaj romanc z drugimi moškimi, čeprav resnici na ljubo nobeden ni bil tak kot on. Ni pa hotela biti ena izmed tistih, o katerih časopisi nenehno pišejo, da je zaljubljena v tega, zaročena z onim, na koncu pa se pokaže, da so jih časopisi izkoristili kot utrujene hollywoodske cipe. Takšne zadeve so jo še vedno prizadele, kar mu je bilo spet tako všeč na njej. Prepričan je bil, da mu je všeč prav vse, ona pa je sumila isto o njem, čeprav se po samo treh dneh še ni bila pripravljena predati.
»Nemogoč si.«
»Vem.« Videti je bil zadovoljen sam s seboj, nato pa se je nagnil k njej in na obrazu se mu je zarisala skrb. »Te moti, da ne delam?« Morda res, motila jo je delovna etika.
»Ne, mislim, da ne, dokler si to lahko privoščiš. Toda ali se ne naveličaš, Ward?« Radovedna je bila, kako preživlja svoj prosti čas. Sama je morala trdo delati že toliko let, da si je težko predstavljala, kako lahko nekdo samo igra tenis in hodi na kosilo. Njej se je zdelo neznansko dolgočasno, on pa gotovo ni bil nesrečen zaradi tega.
»Faye.« Naslonil se je nazaj in jo pogledal. »Ljubim svoj način življenja. Krasno se imam od otroštva sem. Ko mi je umrl oče, sem si rekel, da se ne bom spravil v grob z delom tako kot on. Imel je petinštirideset let, ko je umrl za srčnim napadom. Materi je bilo triinštirideset let. Mislim, da so jo skrbi za očeta spravile na oni svet.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Predlog tržaške občinske uprave bi najhuje prizadel revnejše družine
Hrana v vrtcih in šolah dražja sindikati pa temu nasprotujejo
Do 18. 8. predložiti prošnje za dodelitev kontingentov za maloobmejni promet
Vse kaže, da bodo morali starši v novem šolskem letu dražje plačati hrano otrok v otroških vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah v tržaški občini. Občinski odbor je namreč pred dvema tednoma pripravil osnutek sklepa o novih tarifah za šolsko refek-cijo, po katerem naj bi stalo kosilo v otroških vrtcih odslej 2.500 lir, v osnovnih in nižjih srednjih šolah pa
3.000	lir. V preteklem šolskem letu so morali starši odšteti za dnevni obrok hrane v otroških vrtcih 2.000 lir, v osnovnih in nižjih srednjih šolah pa 2.500 lir.
Osnutek sklepa o novih tarifah za prehrano v šolah in vrtcih je takoj sprožil protest sindikalnih organizacij. Enotni sindikat uslužbencev - javnih uprav CGIL, CISL, UIL se je pred dnevi sestal z občinskim odbornikom za šolstvo Neriom Tomizzo, da bi mu iznesel svoje kritične pripombe na sklep občinskega odbora in predloge za boljše delovanje šolske refekcije.
»Podražitev obrokov hrane v vrtcih in šolah je povsem neosnovana,« nam je včeraj povedala pokrajinska tajnica sindikata zaposlenih v javnih upravah CGIL Laura Sardella. »Na nedavnem srečanju s tržaškim županom pred odobritvijo proračuna nam je bilo za-
gotovljeno, da se bo Občina, po podražitvi dajatev za službo odnašanja smeti, odrekla podražitvam tarif drugih občinskih služb. Sedaj smo se znašli pred tem osnutkom, ki predvideva relativno gledano skoraj "astronomske" podražitve.«
Sindikati ugovarjajo predlogu občinske uprave, ker so predlagane nove cene kar za 25 (za otroške vrtce), oziroma 20 odstotkov (za osnovne in nižje srednje šole) višje od dosedanjih. Tolikšno povišanje močno presega mejo, ki je bila določena za blažitev inflacije.
»Na srečanju z odbornikom za šolstvo smo opozorili še na nekatera druga odprta vprašanja, ki se tičejo šolske refekcije,« je nadaljevala sindikalistka CGIL. »Tako na primer nasprotujemo predlogu, da bi bile plačevanja obrokov hrane v vrtcih in šolah izvzete tiste družine, katerih letni čisti dohodek ne presega 3 milijonov lir na posameznega člana. Ta meja je smešno nizka: kdo bi imel take pogoje, da bi bil izvzet plačevanja hrane? Se upokojenci s socialno pokojnino imajo višje dohodke. To mejo bi morali dvigniti, da bi otrokom revnejših družin dejansko omogočili brezplačno hrano v vrtcih in šolah. Zato sindikati predlagamo, naj bi porazdelili družine otrok v ne-
kakšne "dohodkovne pasove", ki naj bi resnično pripomogli, da bi premožnejše družine plačale več, druge pa manj.« V predlogu je govor tudi o »informativnih redarjih«. Le-ti naj bi preverjali, v kakšnih pogojih živijo družine, ki bodo zaprosile za brezplačno hrano za svoje otroke. Sindikati nasprotujejo taki kontroli in zahtevajo, naj bo že sama prošnja merodajna.
Laura Sardella je ob koncu pogovora omenila še en nezanemarljiv aspekt spornega vprašanja: sam jedilnik. CGIL pripravlja študijo o kvaliteti hrane v vrtcih in šolah. Po nekaterih mnenjih kaže namreč, da menu ni najboljši. Vsebuje mnogo rdečega mesa, manj pa belega; prehrana v šolah je bogata z beljakovinami, revnejša pa na vitaminih. Zato bi moral biti jedilnik pestrejši, predvsem bi moral vsebovati več zelenjave in sadja. Hrana naj bi bila tako za otroke bolj zdrava, bila pa bi tudi cenejša.
Po nedavnem srečanju je odbornik za šolstvo Tomizza obljubil, da se bo v začetku septembra spet sestal s sindikalnimi predstavniki. Na tem sestanku naj bi ponovno prerešetali celotno vprašanje šolske refekcije in novih tarif, in to predno bi o sklepu razpravljal in odločal tržaški občinski svet.
Vladni komisariat sporoča, da so bile dokončno odobrene nove blagovne liste »C« in »D« za brezcarinski uvoz iz obmejnega področja Sežane, Kopra in Bujščine. Sezname so morale namreč pristojne oblasti prilagoditi sporazumu o ribolovu v Tržaškem zalivu, ki je stopil v veljavo letos spomladi.
Prizadeta podjetja morajo najkasneje do 18. avgusta predložiti prošnje po dodelitvi kontingentov. Poleg običajne prošnje na kolkovanem papirju priporočamo uvoznikom, da predložijo tehtno dokumentacijo (pogodbe, pro-forma račune itd.), kar bi jim dalo prednost pri dodelitvi kontingentov; prosilci morajo tudi priložiti prepise bančnih uvoznih dovoljenj (benestare bancario) in carinskih uvoznih listin (bolle doganali) ne glede na to, iz katere države so v preteklem letu uvozili slično blago, in končno še prepis prijave IVA za leto 1986.
Popoln seznam blaga, ki pride v poštev za brezcarinski uvoz, je na razpolago uvoznikom v uradih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Danes javljamo le nekatere važnejše postavke (v oklepaju je vrednost, izražena v milijonih lir): teleta za vzrejo (475), sušeno meso (126), piščanci in kunci (174), sveže mleko (712), med (79), ribe, sveže ali konzervirane (1.068), gobe (39), sadje (126), namizno ali industrijsko vino (89), sadni sokovi
(158), kemični proizvodi in umetna gnojila (466), žgane pijače (23), pivo (39), pnevmatike za motorna vozila in kolesa (158), tekstilni izdelki (238), les, pohištvo in parketi (830), steklo (340), obutev (79), bakrena pločevina in ostali izdelki (158), leseni ali plastični čolni (79), izven krmi motorji (158).
Poudarjamo, da zapade skrajni rok za predložitev prošenj 18. avgusta. Zamudniki bodo lahko deležni le preostankov kontingentov, v kolikor ne bodo že izčrpani, (zk)
Obvestilo tržaške KZE zdravnikom
Tržaška krajevna zdravstvena enota bo v kratkem obnovila komisije za preverjanje invalidnosti, ki jih predvideva državni zakon štev. 43 iz leta 1981. Ob tem vabi zdravnike, ki bi hoteli postati člani teh komisij, naj vložijo prošnje. Prošnje je treba napisati na kolkovanem papirju za 3 tisoč lir, v njih pa je treba navesti vse anagrafske podatke in specializacijo (v poštev pridejo specializacije v pravni medicini, medicini dela, higieni ipd.). Prosilci morajo poleg tega izjaviti, da niso zaposleni v inkompatibilnih službah. Rok za predstavitev prošenj zapade 3L avgusta ob 12. uri.
Na pokrajinskem festivalu Unita o odnosu med ženskami in politiko
Pod naslovom »Naše razlike v politiki« so komunistične ženske v torek zvečer na pokrajinskem festivalu komunističnega tiska organizirale razpravo o odnosu med ženskami in politiko. Poudarek na razlike v naslovu je narekovala skupna ugotovitev, da je prav ta ena izmed bistvenih značilnosti ženske prisotnosti v politični areni. Sicer pa, kot je ponovno izšlo tudi iz relativno dobro obiskane razprave na tržaškem nabrežju, ne gre za razlike zgolj enega tipa, temveč za drugačen pristop žensk do aktivne in pasivne politike, za popolnoma drugačno oceno, ki jo o ženskah v politiki izrekajo moški in tudi ženske, ter končno o različnih težnjah žensk, ki se podajo v politično areno. Na vse te značilnosti so na torkovem srečanju skušale opozoriti udeleženke: najprej je v imenu organizatork Ester Pacor na kratko povzela osnovne dileme žensk, ki se aktivno posvečajo politiki. Breda Pahor je kot predstavnica Zveze žensk Italije govorila predvsem o teoretičnem proučevanju odnosa med ženskami in institucijami, medtem ko je članica Krščanske demokracije Carla Mocavero v prvi vrsti podala oceno o vlogi in delu žensk v Krščanski demokraciji.
Današnji večer na festivalu Unita pa bo posvečen vprašanju sožitja med Italijani in Slovenci v zvezi z nedavnimi parlamentarnimi volitvami. Na javni razpravi, ki se bo začela ob 19.30, bodo sodelovali Pavel Fonda, Gianfranco Sodomaco in Miloš Budin. Od 21. ure dalje koncert Just one night band in skupine The fight.
Na sliki: udeleženke torkove razprave o ženskah in politiki
Iz snopiča podatkov Pokrajinskega statističnega urada
Tudi zadnje analize potrjujejo neugodni demografski trend
Letošnjega 31. maja je v tržaški pokrajini stalno prebivalo 268.755 prebivalcev ali za 2.224 enot manj kot istega dne lani, ko je skupno število znašalo 270.979. Tržaška občina je zadnjega maja letos štela 237.964 prebivalcev ali za kar 2.184 manj kot istega dne lani, ko je njihovo število znašalo 240.148 enot. Če odštejemo tržaško občino pa ugotovimo, da se je v ostalih petih občinah pokrajine število prebivalcev v letu dni znižalo le za 40 enot, kar je zanemarljivo malo proti 2.184 enotam, kolikor jih je izgubila tržaška.
Naravno gibanje je v mesecu maju "odščipnilo" pokrajini 212 prebivalcev: 144 je bilo živorojenih otrok, umrlo pa je 356 oseb (31. maja lani: 124 živorojenih in 378 umrlih). Selitveno gibanje pa ima kot ponavadi — pozitivni predznak: beleži 65 enot, saj se je odselilo 200 prebivalcev, priselilo pa 265 (31. maja lani: 285 priseljenih in 268 odseljenih).
Če se omejimo le na letošnje leto ugotovimo, da se je od 1. januarja do 31. maja število prebivalcev v pokrajini znižalo za 1.126 enot, saj naravno gibanje znaša -1.345 enot, migracijsko pa +219 enot.
Naslednje številke, ki nam jih posreduje Pokrajinski statistični urad pri tržaški Trgovinski zbornici, se nanašajo na glavne gospodarske sektorje. Za
kmetijstvo je bil maj sorazmerno hladen in deževen mesec s povprečnimi temperaturami pod normalnimi vrednostmi za pozno pomlad. Burje skorajda ni bilo, pač pa je posebno pogosto pihal vetrič z morja. Povrtnine so se normalno razvijale, prav tako kot žitarice, krompir in krmne kulture. V rahli zamudi je bil razvoj trte na kraški planoti, medtem ko je drugod normalno napredovala. Poljska dela so potekala po programu, zdravstveno stanje živine je bilo v celoti dobro in kjer je bilo mogoče, so jo pasli.
V industriji je bilo maja zaposlenih 28.488 delavcev, kar je za 394 ali za 1,4 odstotka manj kot istega meseca lani. Glede na letošnji april pa je njihovo število upadlo za 103 ali za 0,4 odstotka. Skupno je bilo v pokrajini 31. maja zaposlenih 85.656 oseb, kar je za 0,2 odstotka več tako glede na lanski kor glede na letošnji april. V seznamih iskalcev dela je bilo 7.011 imen, kar je za 2,4 odstotka več kot maja lani (ko jih je bilo 6.849) in za 177 imen več kot letošnjega aprila. Podrobneje je podoba zaposlenih po posameznih sektorjev naslednja: na področju trgovine in storitev je delalo 19.507 ali 22,8 odstotka zaposlenih, v industriji 28.488 ali 33,3 odstotka zaposlenih, v javnih službah 27.199 ali 31,7 odstotka zapos-
lenih, medtem ko ostalih 10.462 ah 12,2 odstotka zaposlenih predstavljajo delavci v kmetijstvu, na področju zavarovanja in kredita, v pomorstvu in v obrtništvu.
V letošnjem maju je redna in izredna dopolnilna blagajna pokrila 472.135 delovnih ur v industriji, 34.679 v gradbeništvu in 812 ur v drugih dejavnostih; glede na isti mesec lani se je njihovo število izredno povečalo v industriji (kjer jih je' bilo maja 1986 'le' 181.628), medtem ko se je znižalo v gradbeništvu (maja lani 55.951) in še bolj v ostalih sektorjih (maja lani kar 76.659 ur).
Izmed obilice preostalih podatkov so najbolj zanimivi tisti o gibanju življenjskih stroškov. Indeks cen osnovnih življenjskih potrebščin za družine delavcev in uradnikov v tržaški občini je meseca maja znašal 108,7 (osnova 100 je iz leta 1985). Porast je torej dosegel 0,1 odstotka glede na prejšnji april in 3,9 odstotka v primerjavi z lanskim majem.
• Tržaški urad za promet Državnih železnic obvešča, da kdor namerava potovati na vlakih »intercity« in »eu-rocity«, mora mesto na vlaku predhodno naročiti in poleg normalnih vozovnic plačati še posebne dodatke.
Od jutri v Nabrežini festival Dela in Unita
Jutri zvečer se v Nabrežini, na igrišču ŠD Sokol, pričenja Festival Dela in Unita, ki ga prireja sekcija KPI Enrico Berlinguer iz devinsko-nabrežinske občine. Organizatorji, so letos pripravili izjemno pester in bogat spored. Jutri zvečer se bodo prisomi lahko zavrteli z ansamblom Venera iz Postojne, medtem ko bo v soboto ob 19.30 koncert godbenega društva Nabrežina. Sledil bp ples z ljubljanskim, sicer odličnim ansamblom Can Can.
V nedeljo bo spet vse živo, saj bo v večernih urah nastopila znana akademska folklorna skupina iz Ljubljane France Marolt, ki bo prisotnim predstavila vrsto slovenskih in splošno jugoslovanskih spletov. Zvečer pa bodo nastopili s svojim repertoarjem zmagovalci letošnjega festivala Melodij morja in sonca v Portorožu, člani priznanega slovenskega ansambla Bazar iz Kopra. Praznik pa se bo nadaljeval tudi v ponedeljek z izjemnim nastopom ansambla Planšarji iz Ljubljane, ki se bodo predstavili z odličnim parom, to sta Andreja Zupančič in Braco Koren, v plesni in koncertni repertoar pa je vključen tudi nastop znanega slovenskega komika.
Seveda bomo ob zabavnem sporedu lahko sledili tudi političnim shodom in debatam ter okroglim mizam, ki bodo v tem povolitvenem obdobju gotovo zanimivi. Seveda ne bodo manjkali dobro založeni kioski, domača kapljica, pivo, loterija in mogoče še kaj drugega, (db)
Na sliki: ansambel Planšarjev
Prireja ga krajevna sekcija SSk
V soboto se bo pričel Naš praznik v Zgoniku
Od sobote, L, do ponedeljka, 3. avgusta, bo na prireditvenem prostoru v Zgoniku Naš praznik, ki ga kot že vrsto let v tem času prireja zgoniška sekcija Slovenske skupnosti. Nekoč je praznik potekal v hrastovem gozdiču v Koludro-vici, v zadnjih letih pa so se organizatorji odločili, da prireditev prenesejo na priročnejše občinsko igrišče v Zgoniku.
Vse tri dni se bo praznik odvijal od 15. do 1. ure. V soboto se bo takoj po otvoritvi pričel že tradicionalni turnir v briškoli, za zmagovalce katerega so prireditelji pripravili bogate nagrade. Zvečer bo od 20. ure dalje za ples igral ansambel Lojzeta Furlana.
Zgoniška sekcija SSk je posebno bogat in pester spored pripravila za nedeljo, in sicer v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Občine Ljubljana-Bežigrad. Od 18. ure dalje bodo nastopili Ansambel Mandolina Delavsko-prosvetnega društva Stadion, Lutkovna skupina Bežigrad in Černuški oktet Delavsko-prosvetnega društva Svoboda. Vse tri skupine so sicer amaterske, a so s pridnostjo požele marsikateri laskavi uspeh tako pred domačo kot pred širšo publiko. Po kulturnem programu bo na sporedu politični govor, nakar bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Praznik se bo nadaljeval in zaključil v ponedeljek. Ob
20.	uri se bo pričel ples ob zvokih ansambla Taims, vmes ob
21.	uri pa bo na sporedu tradicionalno medvaško tekmovanje v vleku vrvi. Vse tri dni bodo delovali s hrano in pijačo dobro založeni kioski.
• Na Gradu sv. Justa se je pravkar zaključilo predvajanje serije filmov, posvečene madžarskemu režiserju Istvd-nu Gaalu. Pobudi, ki sta jo organizirali Avtonomna letoviš-čarska ustanova in Mednarodni laboratorij za komunikacije, je v časnikarskem krožku sledila okrogla miza, ki sta se je udeležila bodisi predsednik letoviščarseke ustanove Ba-rison, bodisi sam Gači. Barison je med drugim dejal, da so za predstavitev Gaalovib del izbrali prav Trst, ker je mesto zaradi svoje lege naravno stičišče različnih kultur na območju skupnosti Alpe-Jadran. Zato je naše mesto bilo in še bo najbolj primeren kraj za predstavitev in spoznavanje kinematografije iz vzhodne Evrope.
IZREDNO
Ul. Piccardi 1 - 34141 TRST
RAZPRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE
V ponedeljek odprto
obv. obč. 17. 7. 87
LINE^
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je >’ teku RAZPRODAJA moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80%
TRST - ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188
Obv. občini 18/6/87
V zvezi z možno prodajo nov sestanek v Rimu 6. avgusta
Deželni odbornik Carbone obiskal
Za žaveljsko rafinerijo Aquila podaljšali dopolnilno blagajno
Čeprav ostaja položaj vse prej kot jasen in so perspektive obnovitve proizvodnega procesa še meglene, so si •tiogli delavci žaveljske naftne čistilnice včeraj vsaj malo oddahniti. Na včerajšnjem ponovnem srečanju v Rimu na ministrstvu za industrijo so namreč dosegli sporazum, na Podlagi katerega bo lastnici rafinerije, francoska multina-oionalna družba Total, zahtevala podaljšanje dopolnilne Magajne, ki bi zapadla 2. avgusta, za nadaljnjih 6 mesecev, kar sicer ne rešuje vseh problemov, ampak vsaj omi-ijuje težaven položaj uslužbencev, ki bi jim drugače gro-zila usahnitev vsakršnih dohodkov.
Tokrat pa družba Total ni sprejela obveze, da sama izplačuje vnaprej prejemkov iz izredne dopolnilne blagajne, ampak je nasprotno zahtevala, da ji osebje vrne dosedanje predujme.
O tem, kako naj se to povračilo izvede, je bilo tudi največ govora na včerajšnjem srečanju pri generalnem direktorju oddelka za energetske vire ministrstva za industrijo Ammassariju, na katerem so sodelovali zastopniki francoske družbe Total, deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za industrijo Gianfranco Carbone, predstavniki pokrajinskih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, deželne finančne družbe Friulia, tržaške Občine (Vattova-mjin Pokrajine (Cavicchioli) in miljski župan, novoizvo-ijeni poslanec KPI VViller Bordon. Sindikati zatrjujejo, da so se dogovorili, naj bi te predujme odšteli od odpravnin.
Ko so spravili z dnevnega reda vprašanje podaljšanja dopolnilne blagajne, ki neposredno zadeva 300 od 410 Uslužbencev rafinerije, so nadaljevali razpravo o najpomembnejšem vprašanju, to je o prodaji Aguile in o nadaljevanju proizvodnje in dela. Na dolgem srečanju, ki je
trajalo več kot 6 ur, je ministrstvo potrdilo izbiro družbe Petraco kot najbolj zanesljivega možnega kupca, deželna uprava pa je zagotovila še enkrat pristop deželne finančne družbe Friulia v novo družbo za prevzem žaveljske rafinerije. V ta namen bi ustanovili novo družbo z začetno glavnico 20 milijard lir, da bi mogli zajamčiti finančna sredstva, ki so potrebna za obnovitev proizvodnje.
Kot je znano, je Total namreč že izvedla bonifikacijo, to je prečiščenje naprav, kar sedaj terja strošek 145 milijard, da se lahko popolnoma obnovi proizvajalni proces. Niti včeraj pa, kljub dolgemu sestanku, niso še našli končnih alternativnih rešitev sedanjemu stanju, to se pravi dokončnih sklepov o oblikovanju nove družbe Petraco-Friulia. Potrebna bodo torej še nadaljnja pogajanja in so zato že sklicali novo srečanje na ministrstvu za industrijo, ki bo v četrtek, 6. avgusta.
Po včerajšnjem sestanku so sindikati izrekli zmerno zadovoljstvo le za rešitev vprašanja dopolnilne blagajne, medtem ko ugotavljajo, da ostaja še vedno odprt problem proizvajalnih perspektiv. Vsekakor so včeraj izrazili nasprotovanje namenu Totala, da odpelje 40.000 stotov petrolejskih izdelkov iz žaveljske rafinerije.
Deželni odbornik Carbone pa je po srečanju dejal, da je Total sprejela zahtevo po podaljšanju dopolnilne blagajne brezpogojno, to se pravi, da ostaja nasprotovanje njeni težnji, da ob prodaji rafinerije ohrani obalna skladišča. Glavni akter v vsej zadevi ostaja zdaj ministrstvo, je poudaril Carbone, zaradi česar se je zavzel za nujno srečanje z novim ministrom za industrijo Battaglio, ki naj privede do pospešitve pogajanj za novo lastništvo podjetja.
tri tržaška proizvodna podjetja
Deželni odbornik za industrijo Carbone je v spremstvu predsednika in direktorja Združenja industrijcev Toreselle in Ferrettija obiskal nekatere najznačilnejše industrijske obrate v pokrajini, da bi se od bliže in neposredno seznanil s tem gospodarskim sektorjem in poglobil vez med Deželo in podjetniškimi krogi.
Obisk se je začel v silosu za kavo "Silocaf", ki obratuje komaj šest mesecev v okviru družbe Pacorini. Nadaljeval se je v obratu llly Caffe in se zaključil v žaveljskem obratu družbe Stock. Vsem trem proizvodnim enotam je skupna visoka tehnološka raven, ki so jo njihovi predstavniki podrobno prikazali odborniku. Carbone je ob koncu izrazil zadovoljstvo nad koristnim obiskom in zaupanje v ekonomski potencial Trsta.
Dajatve za odvoz trdih mestnih odpadkov
Zveza trgovcev pripravlja priziv na TAR
Tržaška Zveza trgovcev — Unione Commercianti je napovedala, da se bo v akciji proti povišanju dajatev za odvoz trdih mestnih odpadkov obrnila tudi na Deželno administrativno sodišče TAR. Problem se namreč vključuje v okvir normalizacije davčnega pritiska in sicer na osnovi pravičnega razmerja med naravo davčnega odtegljaja in njegovim razlogom.
V primeru odvažanja trdih mestnih odpadkov gre za storitev, ki jo javna ustanova nudi meščanu in je torej povsem razumljivo, da jo mora slednji plačati. Toda, stvar ni več tako logična, če pogledamo različne tarife, ki veljajo za posamezne "meščane" kljub temu, da gre za enako vrsto storitev. Za stanovanje, ki ga lastnik uporablja kot dom, velja na primer tarifa za odvoz smeti v znesku 1.345 lir na kvadratni meten v primeru, da stanovanje služi kot urad za profesio-nista, se tarifa poveča za 2,5-krat, medtem ko poskoči za več kot trikrat (na 4.440 lir na kvadratni meter), če stanovanje služi za trgovinsko dejavnost. Iz tega sledi pravijo trgovci da tarifa ne odgovarja količini odstranjenih odpadkov, pač pa sloni na nekih drugih kriterijih, očitno povezanih z domnevno večjo davčno kapaciteto trgovca glede na profesionista oziroma na družinsko enoto. V tem smislu pri Zvezi trgovcev menijo, da gre za popolno preziranje pravne logike in torej za veliko škodo na račun podjetniške dejavnosti, še posebno tiste majhnega obsega.
Danes bodo znani sklepi sestanka v Rimu
Bodo avtocestni odsek oddaljili od sinhrotrona?
Na sedežu družbe Finmeccanica v Rimu je bilo sinoči srečanje, na katerem je tekla beseda o podrobnostnem načrtu za .namestitev sinhrotronskega svetlobnega generatorja v bližini Bazovice. Glavna pozornost je bila namenjena odseku, ki naj bi povezoval avtocesto Sesljan-Trst z mejnim prehodom na Pesku. Odsek bi se po sedanjem regulacijskem načrtu tržaške občine moral odcepiti blizu Padrič in tekni naj bi nedaleč od tako imenovane-9a območja T8, na katerem nameravajo graditi sinhrotron. A prav to Povzroča težave. Kot smo že večkrat Pisali, se načrtovalci svetlobnega generatorja bojijo, da bi promet po bodočem odseku motil delovanje stroja, ki je nadvse občutljiv na tresljaje.
Srečanja v. Rimu so se med drugimi udeležili predsednik družbe »Sincrot-rone Trieste« Carlo Rubbia, tržaški občinski odbornik za urbanistiko Lu-cio Vattovani, predstavniki Tržaškega raziskovalnega območja in tehniki družbe Svei skupine IRI-Italstat, ki izdeluje podrobnostni načrt za namesti-iev sinhrotrona. Udeleženci so preučevali predvsem možnost, da bi avtocestni odsek oddaljili od območja T8. Nekateri so opozorili na možnost, da bi česte sploh ne gradili. A to bi zadevo znatno zapletlo, saj gre za avtocestno Povezavo, ki jo predvidevajo osimski
sporazumi, in njena ukinitev bi seveda zahtevala privoljenje Jugoslavije. Med drugim se postavlja tudi vprašanje časa, kajti podrobnostni načrt bi hoteli izdelati do letošnjega septembra.
Sestanek se je zavlekel pozno v noč in ni nam uspelo zvedeti, kakšne sklepe so na njem sprejeli. Že pred sejo pa je odbornik Vattovani napovedal, da bo danes o tem izdal tiskovno poročilo.
Modra riba spet na krožniku
Danes bo ponovno stekla gastronomska pobuda Združenja lastnikov javnih obratov »Modra riba na krožniku«, ki že tri leta zapored razveseljuje ljubitelje ribjih specialitet. V 24 »modrih« večerih bomo lahko poskusili kar 196 različnih ribjih jedi. V pobudi, ki je pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice, bo sodelovalo kar 24 restavracij, ki bodo pripravile tri ribje specialitete in jih ponudile kot glavno jed dogovorjenega menuja po stalni ceni. Namen teh večerov je vrniti modro ribo kot zdravo, obenem pa tudi poceni jed na naše krožnike in jo ponuditi kot pravo gastronomsko poslastico v tržaških restavracijah.
Po zapletenih, več kot šest mesecev trajajočih preiskavah
Karabinjerji prijeli 24 razpečevalcev heroina Med njimi je tudi deset mladih Tržačanov
Na sliki z leve proti desni: »steber« trgovine s heroinom Angelo Paroli, njegov najbližji pajdaš Piercarlo Gandini in trije tržaški razpečevalci — Flavia Gallina ter zakonca Emanuele Buzzotta in Lucia Pilutti
Operativni center tržaških karabinjerjev je močno okrnil dobro organizirano trgovino s heroinom, ki je zelo uspešno cvetela v Padovi, Mantovi, Veroni in se je raztezala vse do Trsta. Tržaški preiskovalni sodnik Guido Patriarchi je uvedel sodni postopek proti štiriindvajsetim razpečevalcem. Med njimi je kar enajst Tržačanov.
Karabinjerji iz Trsta, Mantove in Verone so že pred približno enim letom prišli na sled razpečevalcem. Seveda je šlo le za najbolj šibke in najmanj pomembne člene verige. Nadaljnje preiskave so pokazale, da do-
Sindikati zahtevajo sklic upravnega sveta Verdija
Pokrajinska tajništva sindikatov pGIL, CISL in UIL za gledališča in javne prireditve so naslovila na tržaškega župana Staffierija brzojavko, v kateri zahtevajo, naj kot predsednik opernega gledališča Verdi nemudoma skliče upravni svet te občinske ustanove.
Sindikati poudarjajo, da se kriza Verdija nadaljuje in celo stopnjuje Predvsem zato, ker so njegove vodstvene strukture ohromljene, oziro-jna ker ne delujejo. Superintendant je bil sicer imenovan, a ni bil še umeščen, umetniško vodstvo je odsotno, upravni svet pa se ne sestaja. Ta negibnost je po mnenju enotne sindikalne zveze posebne obsodbe vredna tudi zato, ker je medtem vla-da izdala odlok o opernih in simfoničnih gledališčih (gre za odlok štev. 277 z dne 10. julija 1987), ki je bistveno spremenil dosedanjo zakonodajo o njih financiranju, o pravnem statusu uslužbencev ter o pristojnostih in nalogah superlntendanta.
V brzojavki tržaškemu županu je nadalje rečeno, da bodo sindikati ne 'e segli po tradicionalnih sindikalnih sredstvih, marveč da se bodo obrnili tudi na sodne oblasti, če ne ho v najkrajšem času prišlo do nor-nializacije v vodenju opernega gledališča.
Lažni inšpektor okradel prezaupljivo upokojenko
Antonia Valente, 89-letna upokojenka, ki stanuje v Ulici del Prato 6, je morala včeraj zaradi svoje lahkovernosti in prevelikega zaupanja v ljudi plačati kar 2 milijona in 300 tisoč lir. Okrog 14. ure je na njena vrata potrkal na videz prijazen in uglajen moški, star okrog 50 let, ki se je ženici predstavil kot inšpektor ustanove za socialno skrbstvo INPS. Rekel ji je, da mora pregledati, če so številke na njeni pokojninski knjižici pravilne.
Valentejeva je odšla v spalnico, kjer je imela pod žimnico skrito knjižico INPS. Tu je hranila tudi svojo skromno gotovino. »Inšpektor« je z očmi pazljivo sledil njenim gibom. Ko se je Valentejeva vrnila v dnevno sobo, je moški skrbno pregledal dokument, saj je moral svojo izmišljeno vlogo odigrati do konca. Ko se je poslavljal, je opozoril ženico, da je v njenem poštnem nabiralniku opazil izredno važno pismo, ki ji ga je poslala Ustanova za socialno skrbstvo. Valentejeva je skupno z »inšpektorjem« odšla na hodnik stanovanjske hiše. Ko je prišla do poštnega nabiralnika je opazila, da je sama. Zaslutila je resnico in se v strahu povzpela po stopnicah. Vrata njenega stanovanja so bila odprta. Stopila je v spalnico, dvignila žimnico in opazila, da je poleg »inšpektorja« izginil tudi denar. O dogodku je obvestila Leteči oddelek in opisala zlikovca. Mož je visoke rasti in ima temne, kratko pristrižene lase. Možno je, da bodo agenti tatu kljub skromnim podatkom le izsledili. Še bolj verjetno pa je, da Valentejeva ukradenega denarja ne bo dobila nazaj in da bo uglajenemu videzu zlikovca nasedla še kakšna naivna duša. Prav zato: pozor pred neznanci!
Policija ga je ustavila, ker ni nosil čelade
Zasledovanje pobeglega motorista
Agenti letečega oddelka so včeraj ponoči opazili na Ulici Combi mladega motorista, ki se je brez čelade vozil na težkem motorju. Dali so mu znak, naj ustavi, dolgolasec pa je pritisnil na plin in pobegnil.
Agenti so ga z avtomobilom zasledovali dalj časa, dokler jim ni fant izginil izpred oči. Končno so ga spet opazili na Trgu Carlo Alberto. Ležal je med dvema parkiranima avtomobiloma, ker je mislil, da se bo tako lahko skril policistom.
Sumljivega dolgolasca so agenti identificirali in ga nato pridržali na kvesturi. Gre za 23-letnega Sergia Floro iz Ulice Machlig 18, ki je bil že večkrat obtožen zaradi manjših kraj in povzročitve fizičnih poškodb.
bivajo tržaški narkomani heroin pri razpečevalcih iz Mantove. Karabinjerji iz treh mest so s skupnimi močmi po nekaj mesecih izsledili »najmogočnejšega«, pa tudi najnevarnejšega med njimi. Gre za 40-letnega hotelirja Angela Parolija, ki stanuje v Peschieri del Garda. Paroli je bil povezan z mednarodno razpečevalsko mrežo. Pri njem je znatne količine heroina kupoval 28-letni Piercarlo Gandini iz Mozambana, ki je nato preprodajal mamila svojim posrednikom v Trstu, predvsem 27-letni Fla-vii Gallini, po rodu iz Mantove. Dekle je v našem mestu, kjer je prestajala kazen zaradi razpečevanja mamil, kaj hitro napeljala vezi s krajevnimi narkomani. Gez dan je namreč lahko šla iz zapora in tako je imela priložnost, da se je svobodno »gibala« po mestnih ulicah. Po ukazu sodne oblasti pa ni smela zapustiti tržaške pokrajine. Gallinovi je pri prodaji heroina pomagala tudi 24-letna narkomanka Elena Pelosi, ki stanuje v Trstu v Ulici S. Pasguale 133. Precejšnjo vlogo sta v tej skrbno organizirani trgovini imela tudi 25-letna Lucia Pilutti in 28-letni Emanuele Buzzotta, zakonca, ki stanujeta v Trstu, v Ul. Mantegna 1.
Gallinova in Buzzotta sta razpečevala heroin, čeprav sta bila na začasni svobodi, ki jo je sodišče kasneje preklicalo. Giancarlo Gandini se torej ni mogel več opreti na svoje »zaupanja vredne« razpečevalce, zato je začel prinašati heroin osebno v Trst.
V	naše mesto je prihajal približno dvakrat mesečno in je vsakič prinesel s seboj okrog 50 gramov heroina.
V	našem mestu so mamila, čeprav v manjših količinah, preprodajali tudi Tržačani: 20-letni Lorenzo Lancioni in 29-letna Carla Dierico, ki stanujeta na Nabrežju Gulli 4 (razpečevala sta tudi hašiš), 32-letni Sergio Baccovich iz Ulice Filzi 17, 26-letni Ermanno Donizzetti iz Ulice Puschi 13, 33-letni Giovanni Treppiedi iz Ulice Del Bos-co 15 in 24-letna Gaetana Crisafi, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji.
Preiskovalni sodnik Patriarchi je včeraj zjutraj sklical v svoj urad novinarje in jim podrobno obrazložil potek preiskave, ki je trajala več mesecev. Na tiskovni konferenci sta bila prisotna tudi marešalo Argento in
major Rosi. Sodna oblast je izdala zaporni nalog za Angela Parolija, Pier-carla Gandinija, Flavio Gallino in za zakonca Pilutti — Buzzotta. V hišnem priporu pa bodo na proces čakali: Carla Dierico, Elena Pelosi, Giovanni Treppiedi in Beniamino Milani, ostali pa so na začasni svobodi.
Angela Parolija bodo zaslišali tudi v Padovi in Mantovi. Tudi karabinjerji iz teh dveh mest so uspešno opravili svojo nalogo, saj so aretirali okrog dvajset ljudi, ki so bili povezani s Parolijem.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Zofije Sancin vd. Škerlj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Hvala g. Dušanu Jakominu za verski obred.
Prav posebna zahvala za nego in skrb zdravnikom in osebju bolnišnice za onemogle pri Sv. Ivanu.
Sin Aleksej in sestra Suzana
Skedenj, 30. julija 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Pepija Žerjala
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Botač, 30. julija 1987
Ob težki izgubi drage mame Rozalije izreka iskreno sožalje svoji bivši uslužbenki Rožici Počkar ter ostalemu sorodstvu
uprava in kolektiv TKB
Zadnja pot Josipa Doljaka
Na repentabr-skem pokopališču se je v torek velika množica ljudi zadnjič poslovila od zaslužnega re-pentabrskega občana Josipa Doljaka. Neizprosna zahrbtna bolezen je zahtevala življenje skrbnega družinskega očeta, nekdanjega borca, bivšega občinskega svetovalca in do zadnjega aktivnega člana repentabrske občinske skupnosti.
Pepi Doljak se je rodil v Zgoniku leta 1924 in tam živel do vpoklica k vojakom. Ob kapitulaciji Italije se je nahajal v Tarantu in je tako prešel pod Badoljevo mornarico, vendar je kmalu dezertiral. Odšel je v jugoslovansko zbiralno taborišče Gravino in se tam odločil za Titovo Jugoslavijo. Iz Gravine je tako odšel v Carbonaro pri Bariju, kjer je bila leta 1943 ustanovljena prva prekomorska brigada NOVJ. Z brigado je nato preko Visa, Hvara, Brača in Šolte, sredi nemških postojank med Zadrom in Biogradom na moru, prišel v bližino Drvarja, kjer je bila leta 1944 brigada razfor-mirana. Pokojni Pepi je bil dodeljen XIII. proletarski brigadi Rade Končar, ki se je takrat nahajala v bližini mesta Teslič. Brigada je nato napadla Drvar in med napadom je bil Doljak ranjen. Kmalu zatem je bil dodeljen
prvi bosanski brigadi, pri kateri je ostal do demobilizacije leta 1946. V povojnih letih se je včlanil v Vsedržavno združenje partizanov Italije in je bil večkrat odlikovan za hrabrost v vojnem obdobju.
Takoj po vojni je nekaj časa ostal v Divači, nato pa se je poročil z Marijo Purič, ki je tudi bila najprej kurirka, nato pa deportirana v Regensburg na prisilno delo. Pokojnik se je preselil v Repen in s svojo umirjeno in preudarjeno besedo kmalu postal priljubljen med sovaščani.
Leta 1964 je bil izvoljen za občinskega svetovalca v vrstah Slovenske skupnosti in funkcijo v občinskem svetu je vestno opravljal za dve mandatni dobi do leta 1975. Obenem je bil tudi občinski predstavnik v konzorciju kraškega vodovoda.
Leta 1975 je bil med ustanovnimi člani balinarske sekcije KD Kraški dom in več kot deset let je požrvo-valno sodeloval v ožjem odboru sekcije. Tudi v krogu balinarjev je s svojo umirjenostjo znal vplivati na sodelavce, usklajevati različna mnenja za skupno korist in spodbujati k združitvi moči pri skupnem delu.
Zgovoren dokaz Pepijeve priljubljenosti je bil njegov pogreb, na katerem se je množično zbrala vsa repen-tabrska občinska skupnost in veliko prijateljev in znancev iz drugih krajev na Tržaškem.
Sporočilo
zgoniške
občine
Kdorkoli je zainteresiran za morebitne suplence v šolskem letu 1987/88 učnega osebja občinskih otroških vrtcev in pomožnega osebja (sluginje -kuharice - čistilke - otroške negovalke), lahko predstavi prošnjo na navadnem papirju na občino Zgonik do 20. avgusta 1987, z navedbo sledečih podatkov:
1.	kraj in datum rojstva;
2.	da je italijanski državljan;
3.	točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko.
Prošnji naj priloži:
1.	vse morebitne naslove in službene liste v posesti;
2.	vzgojiteljice - diplomo za poučevanje na pripravni stopnji, ki jo je izdala šola ali inštitut s slovenskim učnim jezikom.
Zainteresirani morajo dopolniti 18. leto starosti in ne smejo presegati 35. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon.
Glede podrobnejših pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na tajništvo občine Zgonik.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Stand by me - ricordo dl un'estate, dram.; ZDA 1986; r. Rob Reiner; i. Wil Whea-ton, River Phoenix.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 II burbero, kom.; It.; 1986; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
EXCELSIOR II - 18.30, 22.15 Nove setti-mane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
G R ATT ACIELO - 18.15, 22.15 Storie in-credibili, fant.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Turbamenti erotici, porn. □ □
NAZIONALE II - 20.20, 22.15 Comman-do Leopard, akc., □
EDEN - 16.00, 22.00 Le bambole di čarne, porn. □ □
PENICE - zaprto za počitnice.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Telefone rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Mission, dram.; V. B.; 1986; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
EXCELSIOR I - zaprto za počitnice. CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE - zaprto za počitnice VITTORIO VENETO - Zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 Le tentazioni di una moglie infedele, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom 3 -18. letom □ □
razstave		gledališča		prispevki
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu je odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka - 17.00-
20.00,	v soboto in nedeljo - 11.00-13.00 in 17.00-20.00.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 30. julija
PETER
Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 10.13 in zatone ob 22.37.
Jutri, PETEK, 31. julija
IGNAC
PLIMOVANJE DANES: ob 6.25 najnižje -49 cm, ob 13.11 najvišje 41 cm, ob
19.15	najnižje -18 cm
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1014,6 mb rahlo pada, veter 10 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Grattoni, Goran Košuta, Stefania Gallinucci, Ales-sio Marocco, Teodoro Boch.
UMRLI SO: 70-letni Mario Zardini, 48-letni Luigi Dominis, 56-letni Pietro Furlan, 91-letna Elisa Zolia, 78-letna Maria Silian vd. Rossi, 76-letna Maria Bassane-se vd. Rugo-Berzanai, 91-letna Anna Cre-monini, 59-letni Giorgio Sauli, 63-letni Giovanni Čermelj, 88-letna Maria De-ponte, 67-letni Bruno Terreni, 78-letna Angela Kaučič por. Stefanek, 74-letna Lucia Bassi, 81-letna Andreina Valli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. julija, do sobote, 1. avgusta 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRIHOD
TABORNIKOV RMV
s taborenja v Kamniški Bistrici bo DANES, 30. t. m., ob 18.40 NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO V SEŽANI.
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 1. avgusta, ob 20.30 bo na sporedu opereta CLIVIA N. Dostala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Nastopali bodo: Tiziana Sojat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Riccardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gianfranco Saletta in Giuseppe Botta. Ponovitve bodo: 2., 5., 9., 11., 13. in 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
razne prireditve
ŠZ Sloga prireja v soboto, 1., nedeljo,
2.,	in ponedeljek, 3. avgusta, tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel Zvezde.
Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina prireja jutri, 31. 7., ter L, 2. in 3. 8. v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol FESTIVAL DELA IN UNITA. V petek ples z ansamblom Venera; v soboto ob
19.30	koncert Nabrežinske godbe na pihala, ob 21. uri ples z ansamblom Can-Can; v nedeljo ob 19.30 nastop AFS F. MAROLT iz Ljubljane, od 21. ure dalje ples z ansamblom Bazar; v ponedeljek ob
20.30	ples z ansamblom PLANŠARJI. Pojeta Braco Koren- in Andreja Župančič. Vabljeni!
čestitke
V Križu praznuje danes 60. rojstni dan GIUDITA GRUDEN. Še na mnoga srečna leta ji želi klapa.
izleti
SPDT vabi udeležence enotedenskega izleta v Dachstein, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 30. t. m„ ob 20.30 na društvenem sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, na katerem se bodo s prireditelji pogovorili o vseh podrobnostih.
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 1. in 2. avgusta, dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na KANIN, PRESTRELJENIK in ROMBON. Vpisovanje in informacije pri Vojku Slavcu - tel. 764832 v uradnih urah.
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck; potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram; odhod v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
Namesto cvetja na grob Ane Sancin vd. Žerjal darujeta Ljubica in Pepi Pan-crazi 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Avguštine _Ba-rut vd. Švab daruje družina Boris Čuk
30.000	lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Avguštine
Švab daruje Marija Sancin (Dolina)
20.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dragih pokojnih darujeta Angela Šuligoj in Jadranka Granier z družino 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah in
20.000	lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Zofijo Kralj vd. Gruden daruje Ivanka Svetlič 15.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob 7. obletnici smrti Jožeta Cesarja daruje luči Pečar 10.000 lir za Sklad M, Čuk.
Namesto cvetja na grob Marije Jež daruje Mira Sartori 10.000 lir za SKD Bar-kovlje.
Namesto cvetja na grob Milka Guština daruje Lidia Guštin (Col 65) 20.000 lir za KD Kraški dom.
_________mali oglasi________________
PRODAM dobro ohranjeno vespo PX 125. Kličite na tel. 812353.
UGODNO PRODAM gumijast čoln in motor evinrude 25 HP z vsemi priključki. Tel. 228869.
VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanko Gruden iz Samatorce št. 6. Toči belo in črno vino ter reže domač pršut.
OSMICO ima še vedno odprto Romano Purič v Repnu na št. 13.
NA OPČINAH je odprl osmico Nando Hrovatin "Kvrtič". Toči belo in črno vino.
V FIESI ugodno oddam v najem prikolico za 4 osebe. Tel. 226445.
PRODAM harmoniko znamke scandalli, super sesta, v odličnem stanju. Tel. 200634.
PRODAM vespo primavera, v odličnem stanju. Tel. 212816.
JADRNICO GIB/SEA, 6 m, 4 ležišča, kompletno opremljeno prodam. Tel. 003866/35755.
MUCKO svetlorjave barve podarim. Tel. 200079.
IL NEG OZIETTO - Drevored XX Set-tembre 16 sporoča cenjenim klientom, da bo trgovina zaprta zaradi letnega dopusta od 4. do 22. avgusta.
PRODAM 6 stotov koruze po ugodni ceni. Tel. 231901 od 20. do 21. ure.
SAMOTEŽNA VRATA (porta basculan-te) - zunanje mere: višina 220 cm x širina'228 cm, odprtina: 190 cm x 207 cm) podarim. Telefonirati ob uri kosila ali zvečer na št. 040/53874.
menjalnica			29. 7. 1987
Ameriški dolar		..	1325.	Japonski jen ....-			 8. -
Nemška marka 		721.	Švicarski frank 			 868,—
Francoski frank		214,-	Avstrijski šiling			 102,40
Holandski florint 		639.	Norveška krona 			 194.—
Belgijski frank		34,20	Švedska krona			 204,—
Funt šterling		.. 2120.	Portugalski eskudo ..		 8,50
Irski šterling		..	1910.	Španska peseta			 9,50
Danska krona		186,-	Avstralski dolar 			 900.—
Grška drahma 		9.	Debeli dinar			 1,70
Kanadski dolar 		990.	Drobni dinar			 1,70
n71J7n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
POLETNI VOZNI RED AVTOBUSOV S TRŽAŠKE POSTAJE
RAZNE SMERI
AVTOBUSI ZA ISTRO IN SMER SEŽANA, AJDOVŠČINA in NOVA GORICA
Odhodi ob delavnikih:
—	ob 6,10 za Ribiško naselje
—	ob 6.30 za Belluno
—	ob 6.45 za Innichen (S. Candido) —- ob 6.50 za Tržič
—	ob 7.20 za Videm
—	ob 7.30 za Auronzo
—	ob 7.45 za Lignano
—	ob 8.00 za Milan
—	ob 8.15 za Genovo
—	ob 8.25 za Postojno
—	ob 9.10 za Tržič
—	ob 10.00 za Čedad
—	ob 11.30 za Tržič
—	ob 12.00 za Postojno
—	ob 12.05 za Tržič
—	ob 12.30 za Codroipo
—	ob 13.00 za Videm
ob 14.00 za Ljubljano po Sežani
—	ob 14.05 za Tržič
—	ob 14.05 za Ribiško naselje
—	ob 15.05 za Videm
—	ob 16.05 za Tržič
—	ob 17.00 za Zagreb
—	ob 17.30 za Čedad
—	ob 17.30 za Dubrovnik
po Zadru-Splitu
—	ob 18.00 za Reko-Split
—	ob 18.00 za Videm
—	ob 18.15 za Tržič
—	ob 19.00 za Beograd (□)
—	ob 19.25 za Ribiško naselje
—	ob 20.15 za Zadar (§)
Odhodi ob praznikih:
—	ob 6.45 za Innichen (S. Candido)
—	ob 7.30 za Tržič
—	ob 7.30 za Auronzo
—	ob 7.45 za Lignano
—	ob 8.15 za Genovo
—	ob 8.30 za Videm
—	ob 9.30 za Tržič
—	ob 11.30 za Ribiško naselje
—	ob 11.30 za Perugio
—	ob 12.05 za Tržič
—	ob 13.00 za Videm
—	ob 14.30 za Tržič
—	ob 15.30 za Tržič
—	ob 17.30 za Dubrovnik ob 18.00 za Reko-Split
—	ob 18.00 za Videm
—	ob 19.25 za Tržič
—	ob 21.30 za Milan Prihodi ob delavnikih:
—	ob 6.15 iz Zadra (§)
—	ob 7.20 iz Milana
—	ob 7.30 iz Škocijanskih jam
—	ob 7.30 iz Ribiškega naselja ob 7.30 iz Dubrovnika
—	ob 9.35 iz Vidma
—	ob 10.00 iz Zagreba
—	ob 14.20 iz Vidma
—	ob 16.25 iz Milana
—	ob 18.00 iz Belluna
—	ob 19.25 iz Genove
—	ob 19.55 iz Auronza (§)
—	ob 20.15 iz Lignana (§)
—	ob 20.50 iz Innichna (S. Candida) Prihodi ob praznikih:
— ob	7.20	iz	Milana
— ob	7.30	iz	Dubrovnika
— ob	9.15	iz	Tržiča
— ob	10.30	iz	Aten
— ob	10.35	iz	Vidma
— ob	11.20	iz	Tržiča
— ob	12.50	iz	Tržiča
— ob	14.05	iz	Vidma
— ob	16.15	iz	Vidma
— ob	16.25	iz	Milana
— ob	19.20	iz	Tržiča
— ob	19.25	iz	Genove
— ob	19.55	iz	Auronza
— ob	20.15	iz	Lignana
— ob	20.50	iz	Innichna (S. Candida)
— ob	20.55	iz: Tržiča	
(§) vozi samo ob petkih in sobotah (□) vozi samo ob sobotah
Odhodi ob delavnikih:
—	ob 6.00 za Koper
—	ob 7.15 za Koper
—	ob 8.30 za Reko
-	ob 8.30 za Sežano (')
—	ob 11.30 za Sežano
-	ob 12.00 za Reko
—	ob 12.20 za Umag
—	ob 12.30 za Škocijanske jame
po Sežani
—	ob 12.30 za Hrpelje
-	ob 13.00 za Novo Gorico po
Komnu
—	ob 13.30 za Reko
—	ob 14.45 za Ajdovščino po Sežani
—	ob 15.45 za Pulj
—	ob 17.00 za Zagreb po Sežani
—	ob 17.15 za Hrpelje ob 17.30 za Pulj
—	ob 17.30 za Štanjel f)
-	ob 18.00 za Reko in Split
—	ob 19.30 za Škocijanske jame Odhodi ob praznikih:
—	ob 8.30 za Reko
—	ob 8.40 za Pulj
—	ob 12.00 za Reko
—	ob 14.45 za Ajdovščino
—	ob 15.45 za Pulj
—	ob 17.30 za Pulj
—	ob 18.00 za Reko in Split
Prihodi ob delavnikih:
—	ob 7.30 iz Ajdovščine
—	ob 7.30 iz Hrpelj
—	ob 8.30 iz Postojne
—	ob 8.40 iz Splita po Reki
—	ob 9.00 iz Nove Gorice
—	ob 9.00 iz Ljubljane
—	ob 9.10 iz Pulja
—	ob 11.00 iz Pulja
—	ob 13.00 iz Sežane (')
—	ob 14.25 iz Sežane
—	ob 15.15 iž Hrpelj
—	ob 16.15 iz Škocijanskih jam
—	ob 17.10 z Reke
—	ob 20.10 z Reke
Prihodi ob praznikih:
—	ob 8.40 z Reke
—	ob 9.10 iz Pulja
—	ob 11.00 iz Pulja
—	ob 11.50 iz Ajdovščine
—	ob 17.10 z Reke
—	ob 19.15 iz Pulja
—	ob 20.10 z Reke
Odhodi za Koper, Piran, Buje, Umag, Novigrad ob delavnikih:
—	za Koper vsak dan ob: 6.00, 7.15,•
8.30,	9.00, 1-1.00, 11.30 (♦), 12.00, 12.20, 13.00 (♦), 14.00, 14.30 (♦), 15.15, 15.40 (♦), 16.10, 17.00, 17.20,
18.00,	18.30, 19.00, 20.10.
—	za Piran vsak dan ob: 9.00, 11.00,
12.00,	12.20, 15.15, 17.00, 18.00,
18.30.
—	za Buje vsak dan ob 16.10 in ob
20.10
za Umag vsak dan ob 12.20 in ob
18.30
—	za Novigrad vsak dan ob 18.30 Prihodi iz Kopra, Pirana in Buj samo ob delavnikih:
—	iz Kopra vsak dan ob: 6.00, 7.00,
7.30,	8.00, 9.15, 11.00, 11.30, 12.00,
13.00,	14.00,	14.20,	15.00,	15.30,
16.00,	17.00,	17.30,	18.00,	18.30,
19.00,	19.30
—	iz Pirana vsak dan ob: 6.45, 8.40,
11.25,	13.25,	14.15,	16.10,.	17.55,
18.55
iz Buj vsak dan ob: 7.10, 10.20, 14.40, 16.25, 17.30
Odhodi za Poreč, Rovinj, Pulj, Buje, Pulj po Kopru ob praznikih:
—	ob 15.45 za: Koper—Portorož—Poreč—Rovinj—Pulj
—	ob 17.30 za: Koper—Buje—Pulj
C) vozi samo ob petkih (♦) ne vozi ob ponedeljkih
PROGA TRST-GRADEŽ in GRADEŽ-TRST
Odhodi ob delavnikih:
—	vsak dan po Fossalonu in Campeggiu ob: 7.45, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40 ('),- 17.45
- vsak dan po Fiumicellu in Ogleju: 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40 f), 17.45, 19.00
Odhodi ob praznikih:
-	vsak dan po Fossalonu in Campeggiu ob: 7.45, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 20.30
— vsak dan po Fiumicellu in Ogleju ob: 8.40, 12.30, 13.53, 17.45, 19.00
i-iiuuui uu ueiuvnutin:
vsak dan po Campeggiu in Fossalonu ob: 6.25, 6.41 7.40, 8.40, 9.54, 12.30, 13.40, 14.00, 15.10, 16.15, 17.3C 18.45, 19.00, 20.10
- vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.10, 6.36, 8.20, 12.10, 13.46, 17.15, 18.45 (*)
Prihodi ob praznikih:
vsak dan po Campeggiu in Fossalonu ob: 7.15, 8.30, 8.40, 11.00, 12.30, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00, 20.15 vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.10, 8.20, 12.10, 13.46, 17.15
C) ne
vozi ob sobotah
utrinki iz preteklosti
boriš kuret
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
NAŠE ŠAGRE
PRI SV. IVANU
Iz tržaške okolice 15. julija. [Izv. dopis.] Slaba trava dobro raste. Enako je tudi z našimi takozva-nifni »semnji ali šagrami«. Osobito v zdolnej okolici postala je ta vsakoletna navada prava razvada ljudstva in mu škoduje ter je moralno uničuje, ne da bi je kakor nekdaj razveseljevala in blažila.
Okoličanski semnji ali plesi na prostem postali so pravo židovsko tržišče, na koje se zbira vsake vrste pobalinov in malovrednežev meščanov, da tam čenčajo in zabavljajo nad vsem, kar je slovanskega. Postali so pravo shajališče meščanskih »še-šolot« in malopridnih žensk, med koje bi ponižno in sramežljivo slovensko dekle moralo biti sram zahajati. Ta meščanska zijala prihajajo s svojimi ljubimci, da se tu naskačejo in napijejo ter potem v mesto klafajo svoje umazane pesni.
V enake misli sem se vtopil neko nedeljo, videč trope teh razgaljenih žensk idočih od sv. Ivana proti mestu in srd me je obhajal. Na plešiščih sploh ni ničesa dobrega slišati, a če prideš na okoličanski »semenj«, jeza te obide, videčega polno slovenskega občinstva, a sredi njega tropa fantov — tudi slovenskih sinov — žgočih daril laškemu Bogu. namreč, prepevajočih italijanske nesramne pesni. Ko vidim takozvane »partarje« v sta-rookoličanski noši, zdi se mi, da vidim pred seboj štiri neumneže, ki se norčujejo nad nošo svojih prednikov ter jo izpostavljajo v zasmeh zagrizlim svojim sovražnikom. — Proti okoličanskim šagram si, draga »Edinost«, uže mnogo pisala in vedno grajala grde navade, ki se v njih dogajajo. Iste šagre so tudi v resnici graje vredne, ker izgubile so svoj nekdanji namen ter postale prave nemoralne zabave v veliko sramoto in kurupcijo našega ljudstva. Na njih zasramujejo se narodnost in šege naše, kvari se naše ljudstvo, ki je tako uže preveč navdahneno novodobnega duha; v moralno nevarnost so tudi našemu mlademu ženstvu, ki na njih čestokrat v svojo nesrečo telebi.
Od šager sploh ne prihaja našemu narodu dru-zega nego sramota. Proč tedaj z njimi! Občinski predstojniki in možje sploh morali bi delovati v to, da ta grda navada poneha ter se nadomesti z drugimi koristnejšimi zabavami, kakoršne so narodne veselice, besede, koncerti itd.
S tem bi se povzdignola tudi pehajoča narodna zavest. Res žalostno je videti moralne zmote naših okoličanov. Stoprav se je začel oživljati mej njimi narodni duh, opešal je kmalu in ne da bi se bila okolica kaj bolj pobrignola za svoje narodne pravi-
ce in s tem postala samostojna liki bližnjemu Italijanu ter si tudi gmotno zboljšala obstoj, opešala je uže začetkom in sedaj vedno bolj dirja v svojo duševno in materijalno pogubo.
Tudi šagre pospešujejo to.njeno pogubo; tedaj: proč z njimi! Onim vrlim odličnjakom okoličan-skem, ki se požrtvovalno brigajo za prebuditev lastnih sorojakov, priporočamo, da se i šager spomnijo ter jih odpravijo iz sredine okolice, nadomestivši jih z drugimi koristnejšimi zabavami. Na delo torej! (Edinost št. 57 - z dne 18. 7. 1888)
V BARKOVLJAH
Sagra v Barkovljah. Prijatelj nam poroča: V nedeljo popoludne sem bil v Barkovljah. Ljudstva se je kar trlo. Vse gostilne, kopelji in drugi lokali so bili prenapolneni. Sredi vasi, na tratini pred cerkvo poleg morja, obdržaval se je pa navadni »semenj« ali »šagra«. Mnogo enakih plesov sem letos uže videl in vsi so se mi kar studili kajti podobni so bili bolj zboru malopridnežev in nesramnih babur nego poštenemu slovensko-okoli-čanskemu plesu. Nikjer nisem videl narodnih zastav temveč pa kacih belorudečih in druzih rjuh. — Oko se mi je razveselilo ko sem videl minolo nedeljo na drogu sredi plesišča ponosno plapolati slovensko trobojnico in to ob času ko je v vseh Barkovljah laških mestnih gostov kar mrgolelo.
Krog droga so se pa zdaj pa zdaj zbrali domači fantje, mej kojimi sem opazil mnogo vrlih udov »Adrije«, ter pevali krasnodoneče slovenske zbore, kar je kaj neugodno udarjalo na rahločutna »laška« ušesa mestnih obiskovalcev in nepozabnega barkovljanskega kapovile. Zadnji je neki veselja skakal, da njegovi »podložni« pojejo slovenski ter s tem čast delajo materi ki jih je rodila. Ko sem vse to pogledal, kar mikalo me je tja blizu droga pod narodno trobojnico, pete so me srbele kajti brez dvojbe — lepo se mora plesati pod narodno zastavo. Primaruha! ne bodi len — godba je zapiskala veselo poskočnico in hajd! tudi jaz mej vrteče se parčke z polnolično slovensko okoličanko. In sukala sva se do večera, kar nesem letos še storil po semnjih v vaseh poleg Trsta kajti bal sem se — onega smradu, po kojem so vonjali.
Ko sem si namočil usta in grlo z dobro kapljico, šel sem domov. Vrlim Barkovljanom pa kličem še enkrat: Ne udajmo se!
Pohajkovalec
(Edinost z dne 7. 9. 1889)
Obisk v sesljanskem centru CEO
Če ti je usoda odmerila težko vlogo starša prizadetega otroka, veš, da se tvoja skrb zanj ne more nehati tako kmalu in da morajo biti napori za usposabljanje takega otroka neprimerno večji kakor pri tistem, ki nima posebnih problemov.
V starših raste spoznavanje problematike prizadetih hkrati z otrokom. Če je v začetku pomembno, da se najprej sprijaznijo z usodo, odvrnejo od sebe občutek krivde in skušajo premostiti krize, ki jih nedvomno ustvari rojstvo prizadetega otroka v družini, potem je kasneje ves trud usmerjen v pomoč takemu otroku.
Če je pred dobrim desetletjem bila situacija sprejemanja in vključevanja prizadetih otrok v tako imenovano »normalno« družbo problematična, se je do danes marsikaj spremenilo. To še ne pomeni, da je položaj idealen. Velikokrat še vedno izgubljamo čas, ki je pri razvoju prizadetih tako izredno pomemben. Zelo važno je namreč čimprej ugotoviti motnjo, spoznati primer in izkoristiti obdobja največje možnosti pridobivanja znanja, zato da moremo otroku s prizadetostjo do največje mere razviti njegove sposobnosti.
Pri nas, ki izhajamo iz pojma integracije, kar pomeni življenja v »normalni« skupnosti sovrstnikov vsaj v šoloobvezni dobi, se včasih sprašujemo, če prizadetega sploh uvajamo na primeren način v tako življenje. Kajti eno je »pobožna« želja po integraciji, drugo pa je resnično vključevanje v »normalno« življenje samo, če mi je dovoljeno operirati s pojmom »normalno«, ki po eni strani zelo nazorno pove nestrokovnjaku za kaj gre, po drugi pa že zveni kot žalitev za vse tiste, ki jih navadni človek ne uvršča v to kategorijo.
Kakšna je lahko pot prizadetega otroka pri nas? če je otrok vključen v vrtec, se bo vsako njegovo odstopanje od standardnega načina razvoja pokazalo zgodaj, kar bo imelo za posledico, da se bo zanj začela zanimati ekipa strokovnjakov, ki bo njemu in družini skušala nuditi vso potrebno pomoč in nasvete. Pri večji prizadetosti se bo odstopanje pokazalo prej, pri mejnih primerih kasneje. Zgodnje odkrivanje vseh odstopov je izredno pomembno, kajti le to z ustreznim nadaljnjim postopanjem lahko otroku zagotovi ob razumevanju in sposobnosti javnih struktur, ki naj bi stale staršem ob strani, take posebne pogoje vzgoje in dojemanja, da bo v največji meri razvil svojo osebnost in svoje sposobnosti.
Taka javna struktura je Slovence v Trstu Slovenska sociopsihopedagoška služba. Na Goriškem take specifično slovenske strukture ni in se poslužujejo italijanskih operaterjev, kar pogosto ustvarja pri sporazumevanju še večje pregrade.
Tržaška Slovenska socio psihopedagoška služba ima na skrbi otroke z manjšimi ali večjimi prizadetostmi, s trajnimi ali začasnimi motnjami v razdobju od rojstva do polnoletnosti. Njena skrb torej ni le vključevanje otrok v obvezno šolo, kar pomeni za manjše motnje obisk šole do
Sama
14. leta, za večje prizadetosti po zakonu do 16. leta, pač pa je dolžnost te ekipe slovenskih strokovnjakov, ki vključuje psihologe, psihoterapevta, logopeda, socialne delavke in pediatra, da sledi potrebnim otrokom še naprej.
Če pa je obvezna šola struktura, ki naj bi bila vsaj na nižji stopnji že sposobna kolikor toliko zadovoljivo sprejemati vase tudi prizadete otroke, nastane ob drugih vprašanjih s tem v zvezi velik problem, kam. v sedanjem trenutku s takimi otroki po šoloobveznem obdobju.
Nekateri otroci bi mogli razviti ob ustreznem usposabljanju sposobnost za delo. Tisti, ki jim tudi to ni dano, bi ob vztrajnem delu s primernimi vzgojitelji mogli doseči vsaj minimalno stopnjo samostojnosti, ki bi jim dovoljevala, da bi na cesti ne potrebovali stalnega spremljevalca. Nekateri bi pa vsaj v primernem okolju mogli najustrezneje preživeti čas ob stiku z okoljem.
Možnost, ki jo nudi javna uprava za reševanje tega problema, nosi v italijanščini kratice CEO -Centro educativo occupazionale. Po naše bi rekli, da je to vzgojno-zaposlitveno središče, na zaposlitev pa ne bi smeli gledati z očmi pridobit-niškega človeka, temveč kot na napolnitev časa, kakršno priskrbimo otroku, da ne pohajkuje.
(se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi
HI RAI 1__________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (pripravila Adolfo Lippi in Oretta Lopane, vodi Patrizia Pilchard)
.13.30 Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Šesta colonna (akcij., ZDA 1942, r. Vincent Sherman, i. Humphrey Bogart, Peter Lorre, Conrad Veidt)
15.50 Risanka: Marco
16.35	Risanka: Disneyev svet - Tornado il toro venuto dal cielo
17.35	Nadaljevanka: Un uomo in trap-pola, 4. del
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Distanza zero (dram., Fr. 1977, r.. Jean-Claude Tramont, i. Annie Girardot, Jacgues Dut-ronc)
22.05	Dnevnik
22.15	Glasbena oddaja: Bussola Days (vodi Gianni Mina)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
3T RAI 2
11.55	Risanka: Le avventure di Sind-bad
12.10	Nan.: La donna di moda (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.40	Film: Un tenero tramonto (kom., It. 1984, r. Raimondo Del Balzo, i. Med Ferrer, Cristiana Borghi, Patrick La Plače)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: Lassassino della dome-nica (akcij., Fr. 1984, r. Jose Gio-vanni, i. Rufus, Sophie Ladmiral)
22.00	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Šport: atletika in košarka
24.00	Dnevnik - kratke vesti
0.15 Film: Execution (vestern, It. 1968, r. Domenico Paolella)
A' RAI 3	|
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Vivere la mušica - Ritem in gibanje (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Massimo Pu-pillo)
20.30	Nanizanka: I professionals - La prima notte (r. David Wickes, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Levvis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Furia nel deserto (dram., ZDA 1947, r. Lewis Allen, i. Liza-beth Scott, John Hodiak, Burt Lancaster, Mary Astor)
23.20	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Ouarra)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Deželne vesti
23.50 Glasbena oddaja: Concertone -David Bowie, Serious Moonlight tour (pripravil Lionello De Sena, 1. del)
RTV Ljubljana ____________
18.30	Poročila
18.35	Otroška oddaja: Z barko po piranskem zalivu
18.55	Otroške pesmi: Fičfirič (znani slovenski kantavtor Andrej Šifrer napiše občasno tudi kakšno pesmico za otroke, čeprav ima izredno malo časa: nekoč je prebiral pesmice Mete Rainer, ki jih je objavila v knjižici z naslovom Fičfirič, in je nekatere uglasbil; drugi dober poznavalec otrok Marjan Manček je prispeval nekaj fičfiričastih ilustracij in nastala je prijetna oddaja, ki je otroci ne smejo zamuditi)
19.10	Risanka
19.24 Iz TV programov
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Zabavno-glasbena oddaja: Melodije morja in sonca
21.00	Nanizanka: Maupassantove novele
22.00	Dokumentarne iveri: Kriza
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Deželni svet o gorskih področjih
TRST — Santuz (KD) edini predstav-, nik Furlanije-Julijske krajine v novi italijanski vladi
TRST — Obračun matur na Tržaškem
TRST — Kako naj se znajde turist, oziroma o nerazumljivih smerokazih
TRST — SSG ob zaključku letošnje -načrti za prihodnjo sezono
19.30	TVD vse danes
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: L ultimo Rififi' (kom., r. Juan Atienza, i. Jose Isbert, Sara Garcia)
22.00	TVD vse danes
22.15	Nadaljevanka: Piccolo mondo antico (2.del)
23.20	Rubrika z Barbaro Bouchet
ifjj| CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Film: L'uomo violento (dram., ZDA 1968, r. Pete VValker, i. Michael Latimer, Luan Pe-ters)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film: Matrimonio alla francese (dram., Ff. 1966, r. Denys De la Pa-telliere, i. Jean Gabin, Michele Mercier, Robert Hossein)
16.00	Nanizanke: Kate & Albe, 16.30 L'uomo di Atlantide, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar
23.10	Nanizanka: Mc Gru-der e Loud
0.10 Nanizanka: Sceriffo a New York
|	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-
riglia delle pecore nere
12.00	Nanizanka: Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Dustar-dly & Muttley, Mas-ters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: II Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Lucky Luciano
21.30	Nanizanke: Nero Wol-fe, 22.30 Peyton Plače,
23.30	Mod Sguad
0.30 Nanizanka: Lanigan
^ 1TALIA1
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: E' sempre bel tempo (glas., ZDA 1955, r. Gene Kelly, i. Gene Kelly, Dan Dai-ley)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari
13.00	Nanizanka: . Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
15.30	Nanizanka: Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Bun Bun, Pol1 Ion, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: Polvere di stelle (kom., It. 1973, r. A. Lat-tuada, i. Alberto Sordi, Monica Vitti, John Philip Law)
22.35	Dokumentarec: Jonat-han
23.35	Nanizanke: Ai confini della realta, 0.05 Sa-murai, 1.35 Hardcastle and McCormick
reniRi! TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Ordine firmato in bianco (dram., It. 1974, r. Gianni Mane-
ra, i. Gianni Manera, Herb Andress)
22.30	Šport: Catch
23.20 Filmske novosti
23.45 Nanizanka: Alla ricer-
ca di un sogno, nato film Mae West (biog., ZDA 1982, r. Lee Philips, i. Anna Jillian)
TELEFRIUL1
12.30	Nanizanke: La mia piccola Margie, 13.00 Bigfoot e il ragazzo selvaggio, 13.30 L'uo-mo e la citta, 14.30 Brothers and Sisters
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.30	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: Luomo e la citta
21.30	Dokumentarec: Africa '80
22.30	Dnevnik
23.30	Dražba: Promozionale tappeti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Osebno; 8.35 Mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Kekčeve zgodbe; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v KD v Trstu: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir. Marko Munih; 11.30 Glasbeni mozaik; 12.00 Na obisku; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Diskorama, 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Klasični album 18.00 Četrtkova srečanja: Primorski emigranti od Soče do Mlade Soče, pričevanja o ljudeh in društvih;
18.30	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Dober dan z...; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Greentown jazz band in Jože Kampič; 18.30 Zborovske pesmi Vilka Ukmarja in Uroša Kreka; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Orkester RTV Ljubljana; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje; 7.30 Poročila in pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu radia Koper; 14.40 Tedenske zanimivosti; 15.30 Informativna oddaja: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja; 17.35 Aktualna tema;
18.00	Počitniški vrtiljak; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.40 Summers ago; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Z orkestrom Casadei; 12.00 Glasba po željah;
12.06	Zdravniški nasveti; 14.35 Glasbeni mozaik; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 20.15 Kulturni program; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Občina bo podprla zamisel Slovenske konzulte
V dražbi za gradnjo šolskega centra bo sodelovalo 23 gradbenih podjetij
Slovenski šolski center se vendarle premika v izvršilno fazo. Na torkovi seji ožjega odbora na goriškem županstvu so vzeli v pretres seznam 23 gradbenih podjetij, ki jih bodo povabili na dražbo za gradnjo slovenskega šolskega centra v Gorici. Kot je znano ima Goriška občina na razpolago 5.400.000.000 lir. Načrt sta ob obratu leta izdelala arhitekt Marcello D Oli-vo in inženir Marjan Cefarin.
V septembru naj bi prišlo do dražbe. Izbrano bo gradbeno podjetje, ki bo zgradilo ta center za potrebe slovenskih srednjih šol. Načrtovalca menita, da bi bilo moč stavbo zgraditi v letu, letu in pol dni, seveda če bo zima mila. Slovenski dijaki in profesorji, ki so sedaj v stavbi v Ulici Alviano, se bodo torej lahko vselili v novo stavbo tekom šolskega leta 1988-89.
Z izpraznitvijo stavbe nekdanjega semenišča v Ulici Alviano bo dana možnost odprtja univerzitetnih fakultet Tržaške univerze v Gorici.
Na torkovi seji mestnega odbora so govorili tudi o predlogu Občinske konzulte za slovenska vprašanja, ki namerava pripraviti študijski posvet o vprašanjih slovenske narodnostne
skupnosti v mestu. Občina bo podprla to zamisel, poiskala pa bo finančna sredstva s katerimi bo krila stroške posveta. Povejmo, da so se o tem posvetu prejšnji dan člani slovenske konzulte pogovorili z županom Scara-nom.
Na seji odbora so govorili tudi o stroških rajonskih svetov.
Sprejeli so kot svoj dokument sindikalnih zvez proti stališču Pokrajinskega sveta o upeljevalnikih. Na goriškem županstvu menijo, da bi se Pokrajina morala prej posvetovati s priza-•detimi občinami.
Na križišču sredi kočnika, kjer je prišlo do več prometnih nesreč, bodo namestili rumene luči, da bi tako opozorili potnike na nevarnost.
Policijski gojenci so bili na obisku
Gojenci 3. tečaja Višjega inštituta za policijo v Rimu so se po dokončanem izobraževalnem potovanju skozi Genovo, La Spezio, Ceseno, Bologno, Ra-
venno, Padovo in Trst ustavili te dni pri kostnici v Redipulji, kjer so poklonili venec v spomin na vse padle zaradi orožja. Spremljala sta jih ravnatelj tečaja dr. La Vigna in poveljnik dr. Giuliano. Slavnosti so prisostvovale civilne in vojaške oblasti iz pokrajine. Med gostovanjem v deželi so se gojenci srečali z goriškim kvestorjem, obiskali pa so tudi šolo za obmejno policijo v Devinu in ladjedelnico v Tržiču.
Lestvice osebja za spremljanje handikapiranih
Goriško Šolsko skrbništvo obvešča, da so izobešene v prostorih Skrbništva v Ul. Leopardi dokončne lestvice za učitelje specializiranih šol in osebje, ki pride v poštev pri spremljanju han-dicapiranih otrok. Na tej lestvici so vpisani vsi kandidati, ki so bili že predhodno vpisani na splošnih učiteljskih lestvicah in so poleg tega opravili tudi specifično specializacijo.
Nad 30 milijonov lir prispevkov Kmečke banke goriškim društvom
Tudi letos je Kmečka banka v Gorici porazdelila denarne prispevke društvom, šolam ter organizacijam. Gre za del lanskega dobička, ki so ga, po sklepu občnega zbora, porazdelili v obliki prispevkov tem društvom. Letos je Kmečka banka v ta namen dala nekaj nad 30 milijonov lir, torej precej več kot v prejšnjih letih. Denar je dobilo 70 društev ter ustanov, med temi je največ slovenskih. Seveda je višina prispevkov različna, kar je seveda odvisno od delovanja ter potreb te ali druge ustanove.
Kot vedno je tudi tokrat Kmečka banka pokazala precej razumevanja za potrebe naših šol ter vrtcev. Nanje sicer misli tudi drugače, saj skupno z drugimi slovenskimi kreditnimi podjetij združenimi v bančni sekciji SDGZ finansira izdajo Galebovega dnevnika, ki ga brezplačno dobijo vsi učenci slovenskih osnovnih ter nižjih srednjih šol na Goriškem ter Tržaškem. V istem okviru Kmečka banka sodeluje tudi v sponsorizaciji predstav Slovenskega stalnega gledališča.
Prejšnja leta so na sedež Kmečke banke povabili predstavnike društev, da bi jim tam skupno dali prispevke. Letos tega niso naredili. Vsakemu društvu ter ustanovi oziroma šoli so ta prispevek izročili posamično. Denarne prispevke so dobila društva, ki
delujejo v Gorici, kot tudi tista, ki imajo svoj delokrog v drugih občinah. Slednja so največkrat deležna tudi denarne pomočih dveh domačih posojilnic v Sovodnjah ter Doberdobu kot tudi tamkajšnjih občinskih uprav.
Štipendije
Tajnik Lnigi Blasig nima več večine
Z združitvijo reformistov nova razmerja sil v PSI na Goriškem
Politiki tudi poleti ne mirujejo. Šele sedaj v marsikaterem občinskem svetu razpravljajo o letošnjem proračunu, pa čeprav smo že preko polovice leta. V Gradežu se ubadajo z izvolitvijo župana in ožjega odbora.
Z notranjimi premiki pa se ubadajo tudi v socialistični stranki. Kot je znano je bil na pomlad v Gorici pokrajinski kongres PSI. Štiri skupine so takrat dobile vsaka skoro podobno število glasov, več ali manj vsaka četrtino. Kongresisti so s komaj nekaj nad polovično večino glasov izvolili za tajnika Luigija Blasiga, ki je potem dobil v pokrajinskem odboru stranke prav tako pičlo večino, ki je bila odraz njegove četrtine ter tiste reformistov, ki so se opirali na poslanca De Carlija. V opozicijo sta šle dve skupini, in sicer reformistična »Area Craxi«, ki ima V deželnem merilu vodjo v poslancu Gabrielu Renzulliju, ter levica, ki se opira na senatorja Franca Castigliona. Blasig pa ima tesne vezi s poslanko Roberto Bredo in vodjo poslancev v parlamentu bivšim ministrom De Mic-helisom.
Po volitvah je De Carli vstopil v širšo »Area Craxi«. Do združitve teh dveh skupin je prišlo tudi na Goriškem. Pristaši dveh skupin oziroma struj so se sestali v Gradišču (prišli so tudi Ar-naldo Pittoni, poslanec De Carli, deželni odbornik Carbone) ter podpisali skupni dokument. Odslej bodo hodili
po enotni poti. Sklenili so tudi, da bodo nadaljevali sodelovanje z levico. Kritični pa so bili do pokrajinskega tajnika Blasiga. Govor je bil tudi o vodenju volivne kampanje. Iz likovnega poročila povzemamo, da se bodo člani nove skupine, ki so v pokrajinskem izvršnem odboru stranke, podali ostavko. S tem očitno hočejo izsiliti odstop Blasiga, ki je sedaj v manjšini. Tajnika pa ni izvolil izvršni odbor, marveč kongres. Bo torej moralo priti do izrednega kongresa PSI na Goriškem?
Sodobni rešilec za potrebe goriškega Zelenega križa
Peti rešilni avto Zelenega križa je sicer z enomesečno zamudo vendarle začel z delovanjem. Vozilo znamke Volkswagen, z motorjem 2000 kubičnih centimetrov in s privzdignjeno streho, bo v službi zdravniške ekipe v Gradežu, kjer v poletnem času goriška bolnišnica dopolnjuje posege prve pomoči. Za stroške je denarno prispevala Goriška hranilnica, ki je v ta namen dala 20 milijonov lir. Rešilni avto so nato izpopolnili z aparaturami za oživljanje. Ta dela je izvedla tvrdka Mariani iz Pistoie. Rešilec med drugim razpolaga s posebnim monitorjem za
Partizanski spomenik v Štandrežu Skrb Rajonskega svet za ureditev
Rajonski svet v Štandrežu bo poskrbel za izredno vzdrževanje partizanskega spomenika. Za to bo porabil del finančnih sredstev, ki jih ima na razpolago za urejanje komunalnih zadev na svojem območju. O tem vprašanju so razpravljali in odločali na zadnji seji, kjer so obenem opozorili tudi na potrebo, da se reši vprašanje lastništva zemljišča; kjer je partizanski spomenik postavljen. Zemljišče je namreč last skupine zasebnikov. Najbolj primerno bi bilo, ko bi zemljišče postalo javna last, to je, da bi parcelo, ki je bila pred leti, ko se je začela akcija za postavitev spomenika, kupljena z denarjem iz sklada, v katerega so prispevali prebivalci Štandreža in tudi drugih krajev ter razna društva in organizacije.
Glede dokončne rešitve lastništva zemljišča na katerem je spomenik, se razprava ni zaključila in tudi ni bila sprejeta nobena odločitev. Vprašanje ostaja vsekakor aktualno, vendar je treba, vsaj tako je bilo slišati na seji, poglobiti nekatere aspekte.
Rajonski svet je na seji razpravljal tudi o finančni podpori društvom, ki delujejo v Štandrežu. Porazdelili bodo pet milijonov lir.
elektrokardiografijo in z avtomatskim dihalnim aparatom ter je opremljen z najbolj avantgardnimi aparaturami, ki jih danes nudi specializirana tehnologija. Poleg tega je oskrbljen s posebno elektronsko napravo, ki nadzoruje tako delovanje aparatur kot stanje bolnikov. Avto prevaža istočasno dva bolnika, poleg seveda zdravniške ekipe, ki jo sestavljajo anestezist, poklicni bolničar in šofer. Goriška sekcija Zelenega križa ojačuje tako svojo zmogljivost v okviru prve pomoči na cesti in na domu. Dokončna uresničitev tega načrta je zahtevala ogromno denarja: izdatki so zdaleč presegli vsoto, ki jo je prispevala Goriška hranilnica. Šamo za delo, ki ga je opravila tvrdka iz Pistoie, je bilo treba 30 milijonov. Kljub temu pa je bil nakup rešilnega avta nujno potreben za nemoteno delovanje Zelenega križa v Gorici, ki je s tem dosegel letos že drugi uspeh. Prvega predstavlja posebna telefonska naprava, ki ob potrebi omogoča takojšen poseg Zelenega križa. Ta deluje že od meseca maja in so jo najprej uvedli v Gradišču na pobudo občinske uprave.
• Rajonski svet v Podgori se bo drevi sestal na zadnji seji pred počitnicami. Sejo je predsednik Maligoj sklical na sedežu v športni palači s pričetkom 20.30. Govor bo o varianti regulacijskega načrta in o upravljanju denarnega sklada, s katerim razpolaga rajon.
Požar pri Sabličih zajel več kot šest hektarjev borovega gozdiča
Goriška prefektura obvešča, da je skupina funkcionarjev FIAT dala na razpolago 5 štipendij za zaslužne univerzitetne študente ali mlade diplomirance. Denar poklanjajo v spomin na inž. Carla Ghigliena in druge žrtve terorizma. Prošnje sprejemajo na tajništvu Skupine dirigentov FIAT v Turinu, Ul. Marochetti 11, tel. 6391392/3/4, do 18. novembra 1987.
Za podrobnejše informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na goriško prefekturo vsak delavnik, od 10. do 12. ure.
Nesreča pri Turjaku
Na pokrajinski cesti št. 1 pri Turjaku se je včeraj dopoldne težje ponesrečil 75-letni upokojenec Firmo Bene-detti iz Špetra ob Soči. Mož se je peljal z motornim kolesom. V bližini bencinske črpalke je nameraval kreniti v levo, toda v tistem trenutku je privozil iz nasprotne smeri ford tau-nus, ki ga je upravljal 23-letni Claudio Furlanut iz Fiumicella.
V trčenju je upokojenec dobil več zlomov. V tržiški bolnišnici so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico, rebro, kolk in druge telesne poškodbe. Zdravil se bo predvidoma 60 dni.
čestitke
MARTI in EMILU čestitajo ob rojstvu hčerke člani Upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici.
Walterja Ressija in ženo je osrečilo rojstvo hčerke
LARE
Svojemu predsedniku in družini čestitajo
člani Rajonskega sveta v Štandrežu
razna obvestila
Slovenski dijaški dom v Gorici obvešča, da bodo uradi zaprti do 24. avgusta.
Taborniki Rodu modrega vala se s
taborjenja vrnejo domov danes, v četrtek, 30. julija. Starši naj jih počakajo na železniški postaji v Sežani ob 18.40.
Državna knjižnica v Ulici Mameli v Gorici bo zaradi počitnic in poletnega čiščenja zaprta od 1. do 14. avgusta. V teh dneh bo odprt le urad za posojanje knjig, in sicer ob delavnikih med 10. in 11.30.
šolske vesti
Nižja srednja šola Ivan Trinko obvešča, da je do 1. avgusta podaljšan rok za vpis v tečaj 150 ur, ki omogoča pridobitev diplome nižje srednje šole. Pojasnila in prijave v tajništvu šole v Ul. Alvia-
Koordiniran poseg preprečil še hujšo škodo
Katastrofalne poplave in plazovi o katerih poročajo mediji v teh dneh so nekoliko potisnile v ozadje najbolj razširjeno poletno katastrofo: desetine če že ne stotine obsežnih požarov, ki vsako leto uničujejo tisoče hektarjev gozdnatih površin. Goriška pokrajina, predvsem njen kraški del, žal, ni izvzeta. Ob vrsti manjših požarov v naravi smo v zadnjih letih imeli tudi nekatere zelo obsežne, ki so povzročili veliko gmotno predvsem pa ekološko škodo. Lani je og:enj zajel obsežno površino nad Zagrajem, proti Martinščini in Doberdobu. Več obsežnih požarov je bilo v nekaj letih na obronkih med Tržičem in Moščenicami. Lahko bi našteli še druge.
Letos je najobsežnejši tak požar izbruhnil (morda pa ta glagol ni najpra-vilnejši, kot bomo videli) predvčerajšnjim popoldne pri Sabličih. Ogenj je hkrati zajel štiri ločene predele: prvega tik nad Sabliči, kjer se od državne ceste odcepi cestni priključek k Moš-čenicam. Ostala tri žarišča so bila drugo od drugega oddaljena po približno en kilometer. Manjkajo zaenkrat dokazi, vendar težko je misliti na naključje. Gasilci, kot tudi orožniki v Jamljah, ki so začeli preiskavo o dogodku, močno sumijo, da je kdo namerno podtaknil ogenj. Tako je bilo tudi mnenje prostovoljecev, ki so v torek popoldne priskočili na pomoč gasilcem.
Med temi je bil tudi doberdobski podžupan Darjo Legiša iz Jamelj. Ustavili smo ga za trenutek, ko se je v bojni opremi" prostovoljnih gasilcev pomikal proti najbolj razširjenemu žarišču požara, potem ko sta bili vsaj
Obsežno območje požara je bilo težko dostopno z gasilskimi vozili, zato je prišla prav pomoč prostovoljnih gasilcev
prvi dve v glavnem že pod nadzorstvom. »Nemogoče je, da po naključju zagori na treh ali štirih ločenih krajih istočasno,« nam je dejal. »Ogenj je bil gotovo nalašč podtaknjen, razširil se je s ceste proti vrhu gričev, kjer je gašenje težavno, saj gasilska vozila najbolj odmaknjenih predelov ne dosežejo.«
Prav zaradi značilnosti kraja je bila pri omejevanju posledic požara še posebno dobrodošla pomoč prostovoljnih gasilskih skupin. Ko so v četrtek med 16. in 16.30 dali alarm, so na kraj kmalu prihiteli prostovoljni gasilci iz Do-
berdoba, za njimi pa še prostovoljci iz devinsko-nabrežinske občine iz Ronk in Tržiča. Vsega skupaj je bilo pri gašenju angažiranih kakih 50 ljudi, prostovoljcev, članov gozdarske službe in gasilcev iz Tržiča, Gorice in Trsta, ki so na kraj pripeljali kakih deset terenskih vozil in cistern.
Z združenimi močmi je bilo tako mogoče v razmeroma kratkem času omejiti požar, ki je vsega skupaj zajel 6 hektarjev pretežno borovega gozdiča. Škoda seveda ni majhna, lahko pa bi bila hujša, če ne bi protipožarna služba delovala tako učinkovito. Ogenj so pogasili že tja do 20. ure.
Marsikje je pod pepelom še tlela žerjavica, tako da so gasilci še vso noč in tudi včeraj nadzorovali področje in večkrat ponovno posegli, da so takoj ugonobili nova žarišča.
Včeraj zjutraj, medtem ko so bili gozdarji in prostovoljci zaposleni z bonifikacijo pogorišča, da bi preprečili ponoven izbruh ognja, se je drug požar vnel na bližnjih obronkih. Gasilci so v poldrugi uri z dvema cisternama pogasili ogenj, ki je zajel dodatnih 6 tisoč kvadratnih metrov borovega gozdiča.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 8. in 9. avgusta izlet v Avstrijo z vzponom na Petzeck (Pot prijateljstva). Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri odborniku Ivu Berdonu. Društvo pripravlja nadalje, v dneh okrog velikega šmarna, vzpon na Jalovec. Informacije in prijave pri Branku Kuzminu tel. 882179.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »I guerrieri della not-te«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Marina perver-sa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Hiša groze«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Carlo Garra iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Franco Ciani iz cerkve sv. Jožefa v Stražicah na pokopališče v Lečniku.
Od ponedeljka v Sacileju
Deželni fotografski bienale
Od 3. do 17. avgusta bo v nekdanji cerkvi svetega Gregorija v Sacileju 2. deželni fotografski bienale. Razstavo prireja Photo-Imago iz Milj, pokroviteljstvo pa je prevzela kulturna skupnost mesta Sacile.
Prvič je bila ta manifestacija organizirana pred dvema letoma v Trstu, na Gradu sv. Justa. Svoje izdelke bo tokrat razstavilo osem avtorjev, vsak bo na ogled izpostavil šest fotografij. Avtorji so Maurizio Frullani, Roberto Giovettti, Arnal-do Grundner, sodelavec pri reviji 'Tl Territorio", Neva Gasparo, ki je že razstavljala v Trstu in Ljubljani, Gianni Plossi iz Trsta, Paolo Moc-chi iz Furlanije, Piccolo Sillani, ki deluje v Trstu in je že večkrat razstavljal v različnih evropskih državah ter Vittorio Sgofio, doma iz Furlanije. Deželni fotografski bienale je seveda mednarodnega značaja, saj se bo razstava pozneje preselila najprej v Beljak na avstrijsko Koroško, potem pa še na Jesenice v Slovenijo.
Vsekakor gre za zanimivo pobudo, ki želi popularizirati fotografske mojstre iz naše dežele v širšem prostoru. Skupina Photo-Imago že itak goji plodne stike s Slovenijo in Avstrijo. Na teh relacijah ima precejšnje izkušnje in ji je uspelo privabiti v svoj krog vrsto prvorazrednih fotografov, ki niso le iz naših krajev. Nekatere takšne razstave smo gledali tudi v Trstu.
V naši zavesti morda fotografija še ni dosegla tiste popularnosti, ki jo ima slikarstvo, kar smo opazili tudi na nekaterih razstavah. Prav zato se Photo-Imago trudi za čim višjo kvaliteto, saj si bo le tako umetniška fotografija izborila tudi pri nas tisto mesto, ki ga ima v svetu.
Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 18. uri, sicer pa bo razstava na ogled vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure. Ob priliki velikega šmarna, to je 15. in 16. avgusta pa bo ogled fotografskih izdelkov možen ves dan, od 8. ure zjutraj do 21. ure zvečer.
Maurizio Frullari
novost na knjižni polici
Razprave Brača Rotarja Pigmalionova pregreha
Glavna odlika zbranih člankov in razprav Brača Rotarja je bržčas zastavljanje novih vprašanj in odpiranje problematike, za katero se je zdelo, da je že izščrpana in je bilo o njej že vse povedano. Avtor posega namreč na področje umetnosti in v kritičnem približku reflektira dva najosnovnejša prijema, ki se pri razpravljanju o umetniški dejavnosti zastavljata: posnemanje in ustvarjanje. Na prvi pogled se zdi, da imamo torej opraviti z isto problematiko, kot nastopa pri sodobnem angleškem umetnostnem zgodovinarju E. H. Gombrichu, predvsem v njegovi knjigi Umetnost in iluzija. Gom-brich navaja mit o Pigmalionu, na katerega opre svojo koncepcijo umetnosti. Mit o Pigmalionu je znan, obstoji pa že v antičnem svetu več različic.
Po verziji starorimskega pesnika Ovida naj bi bil Pigmalion kipar, ki je izklesal podobo ženske, o kateri je lahko le sanjaril. V prečudoviti kip, katerega je izdelal, se je zaljubil in prosil Venero, naj mu da ženo, ki se bo v sleherni potezi ujemala s podobo kipa. Boginja Venera pa je raje kip spremenila v živo telo.
Razlog, zaradi katerega Gombrich navaja ta mit, je notranja podmena angleškega teoretika, na kateri gradi koncepcijo umetnosti. Ta podmena pa je seveda »silna umetniška moč«, ki se izkazuje v ustvarjanju. Prav tu pa Rotarjeve razprave skrenejo z navidezno iste problematike. Njihova temeljna zastavitev je namreč razkriti tisto, kar ostaja zunaj umetniških tehnik in postopkov, torej tisto radikalno heterogenost, ki v zgodovinskih diskurzih ostaja potlačena. Sleherne zgodovinske retorike, obdobja mentalitet in rokodelske, ali umetnostne tehnike se vzpostavljajo tako, da heterogenost subjekta potlačijo in izključijo iz polja legitimnega govora. V Rotarjevih razpravah se
zato pogosto srečujemo z analizo mentalitet v določenem zgodovinskem obdobju.
Avtor poseže v čas antike, srednjega veka in renesanse, v okviru katere spregovori o krožku neoplatoni-kov in dokaj samostojni figuri Leonarda da Vincija. V zadnjem delu knjige vzame avtor pod drobnogled problematiko ženske v 19. in na prelomu v 20. stoletje. Implicitno je vprašanje ženske prisotno pravzaprav skozi vsa poglavja, tako da nas ne preseneti dokaj drzna poteza na koncu besedila, ki pravi nekako takole: »Ali ni ta drugi, (drugi kot drugi spol in izključeno mesto), ki nam vedno služi za alibi, le zbirni pojem za vse, kar je izrinjeno bodisi na obrobje prostora, ki ga osvetljuje »svetilnik kulture«, ali celo v mrakobno zunanjost svetlobnega stožca, kjer je mogoče nekja slutiti, ni pa mogoče vedeti?
Na mesto izključitve je evropska civilizacija najpogosteje postavljala prav žensko, saj je ta civilizacija svoj legitimni diskurz, od inkvizicije do fašizma, gradila na antifeminiz-mu, antisemitizmu, nacionalizmu in anti intelektualizmu. Apokrifno in nezaslišano v srednjeveških herezijah je bila ravno egalitarnost med moškim in žensko. Tudi današnji nacionalizmi imajo podobne korenine.
Avtor v obliki povzemanja sodobnih razpravljanj in branja antičnih avtorjev obdeluje to izključeno oziroma potlačeno področje.
To je seveda le nekakšen prerez in načelen prikaz novega Rotarjevega dela. Snov je v resnici prebogata, da bi jo tu obnavljali, pa tudi tako zastavljena, da kaj takega ni mogoče. Morebitne bralce opozarjamo, da je podrobno razvita tudi problematika videnja, obširen del pa se ukvarja z mitskim kompleksom grške antike.
Likovna umetnost na stičišču kultur ,2>
NACE ŠUMI
Te lastnosti se v cerkveni vrsti polno ohranijo tudi še v naslednjem, šestnajstem stoletju, ko imamo v posameznih regijah različne vzorce zdaj še kar tradicionalnih lastnosti. Na Dolenjskem ostaja v veljavi najpreprostejši tip obokane dvorane, zdaj seveda z renesančnim značajem v oblikovanju nosilne konstrukcije slopov in nošenega oboka, ki se niža iz nekdanjega gotskega šilatega loka v polkrog (Leskovec pri Krškem). Na štajerskem s cerkvijo sv. Treh kraljev ostaja v veljavi stopnjevani prostor z diferenciranim bogastvom obokanja v posameznih prostorih, podobno na Ptujski gori, le z osamosvojenim oltarnim zaključkom, ki je dvorana zase, brez rasti v višino in brez dožinskega poudarka: statičen prostor, v katerem obok počiva na renesančnih konzolah ogelnih služnikov, v ladji pa na konzolah. V Dvoru pri Polhovem Gradcu se je ohranila imenitna triladijska dvorana, poudarjeno težka v ostenju, z renesančnimi oltarnimi lopami, lesenim kasetiranim stropom in spet osamosvojenim prezbiterijem. Na Primorskem imamo v Svetem pri Komnu sintezo celinskega dvoranskega prostora z italijanskim centralnim zasnutkom, toda z odprtim ostrešjem sredozemskega tipa, podobno kakor v podrti cerkvi na Sveti gori nad Gorico. Na Koroškem Pa se obočni sistemi izpojejo v motivih rož, pri katerih pozabimo na nekdanje nosilne naloge služnikov in reber. Posebnost pa je najprej profana arhitektura višjih stanov in reprezentativnih meščanskih stavb. Tukaj domala ni spominov na gotiko, ves slovenski prostor kakor velik del Evrope preplavijo italijanski inženirji in arhitekti, ki se najprej lotijo obrambnih naprav, potem pa postavijo tudi vzorce civilnih stavb. Tudi tukaj zaznamo prilagoditve, vendar je slo-var domala izključno italijanski. Zdaj italijanska umetnost vzpostavlja enotnost slovenskega - in širšega - ozemlja, domača tradcija je lokalno vezana. Podobno velja za kiparstvo tega stoletja in nekaj naslednjih desetletij. Vzori zlasti številnim epitafom so italijanski, deloma tudi severno predelani, govorica kljub tradicionalnim zavoram renesančna. Vrhovi te ustvrjal-nosti premorejo imenitna dela, kakor so epitaf škofa Ravbarja in Kacijanarjev epitaf v Gornjem gradu, Wazlerjev viteški epitaf v Ptuju ali epitaf Ane Spindlerjeve italijanskega mojstra M. Paco-bella.
Manierizem na Slovenskem je zanimivo, še ne dovolj preučeno poglavje, ki naj ga ilustrirata dve podobi tako imenovane pozne alpske variante. Najprej slika sv. Uršule iz Bitenj pri Kranju (1616) z značilno »kranjsko« krčevitostjo in rnonumentalni primerek sv. Cecilije iz samostana celjskih kapucinov (1627) s popolnoma drugačnim značajem.
Take in podobne razločke v slikarstvu in nasploh v likovni umetnosti 17. stoletja odpravlja novodobna arhitektura, ki se opira na nove rimske vzore in pobude jezuitov ter drugih redov.
Namesto centralnega prostora se zdaj propagira vzdolžni, oblikovan kot pot v prostoru, v kate* rem obiskovalec ni več glavni junak, marveč postavljen v dirigirano os. Tedaj je tudi naše ozemlje del vseevropske in še širše katoliške akcije, ki je kratkotrajni protestantizem z redkimi, toda imenitnimi zgledi bogoslužnega prostora (Govče) zatrla, udomačila pa lahko samo novemu valu soroden prostor (stolnica v Celovcu).
Kako se naš prostor vključuje v širše zajetje celote, naj pokaže razširjenost simboličnih znamenj, cerkvenih zvonikov na Primorskem in na celotnem kraškem ozemlju.
Vrianti oglejskega in beneškega zvonika dobro ponazarjata širino vpliva teh središč, medtem ko se na kraškem ozemlju do hrvaške meje v Beli krajini uveljavljajo inačice po vsem Sredozemlju veljavne oblike zvonika na preslico.
Za nadaljnji razvoj likovne umetnosti tako v zorenju kakor v različnosti pobud in sintez je potem poučen barok v 18. stoletju. Tedaj sledi močan val novih italijanskih pobud, ki postavijo zglede razvitega baroka, okoli leta 1740 sledi val avstrijskega baroka ali približevanja temu srednjeevropskemu načinu. V jedru Slovenije z Ljubljano na čelu pa se tedaj dokončno izoblikuje široko odmevno središče, ki seže s svojimi realizacijami ne samo preko pokrajinskih, marveč tudi preko nacionalnih meja tako v severno kakor v vzhodno in jugovzhodno smer (Avstrija, Hrvaška).
Naj dosežke baročne umetnosti ilustriram z nekaj prmeri. Za italijansko smer naj spregovorita koprska stolnica in ljubljanska katedrala ter uršulinska in križevska cerkev v Ljubljani, na štajerskem pa žal po zadnji vojni podrta fasada minoritskega samostana v Ptuju. Pomemben spomenik je jezuitska cerkev v Gorici s sintezo italijanskih in avstrijskih oblik, zgovorno je kiparstvo 18. stoletja. Po sijajni seriji rezljanih zlatih oltarjev v 17. stoletju, kjer figuralika ostaja samo del »ornamentalne« celote, se zdaj v Ljubljani ustali kiparstvo in kamnoseštvo v kamnu, med mojstri pa zavzema eno najvidnejših mest italijansko šolani Francesco Robba, nedvomno vodilni mojster slovenskega baroka, veljaven tudi preko kranjskih meja. Na Štajerskem dela vrsta mojstrov; najvidnejši je vodja mariborske delavnice Jožef Straub. V slikarstvu ni mogoče mimo freskanta Franca Jelovška, učenca Italijana Quaglia, avtorja poslikave ljubljanske stolnice. Raziskave so dognale, da je ob vsem naslonu na učitelja in druge italijanske zglede v jelov-škovem delu vendarle mogoče zaslediti tudi srednjeevropsko komponento. Dalje ne smemo mimo F. Berganta, ki mu ne pritikajo zaman oznake najbolj »slovenskega« slikarja.
Omeniti velja še eno zvrst likovne umetnosti baročne dobe, ki je v rsnici kiparski podaljšek arhitekture, štukaturo. Tudi tukaj delajo sprva italijanski mojstri; med njihovimi deli je na primer odlična štukatura Frančiškove kapele v ljubljanski Jakobovi cerkvi, sredi 18. stoletja pa so izpričani tudi že avstrijski štukaterji. Baročni
čas torej dobro dokazuje nihanje med pobudami Italije in celinskega (avstrijskega) braka,- brez teh pobud bi bila podoba te umetnosti pri nas bistveno osiromašena.
Sklepni akrod baročne kulture nastaja že na osnovah akademskega šolanja, ki bo v naslednjem, 19. stoletju razmaknil meje cehovsko vezanih delavnic, ki so jih smeli ignorirati le višji stanovi. Najvidnejši predstavniki novega obdobja, ki ga na Slovenskem najpoprej opredeljujemo z enotno oznako klasicizma in romantike, od 1870 do 1900 pa govorimo o realizmu, so postali celo učitelji dunajske akademije, nekateri pa se ustalili tudi drugod. Šolska središča so ob duna-ju najprej seveda italijanske akademije, v drugi polovici stoletja pa se jim ob Miinchnu pridruži tedaj vodilni Pariz. Zlasti Dunaj opravlja tedaj del centralnih funkcij slovenske kulture kot središče mnogonarodne monarhije; Evropa je odprta celina. Doma potemtakem v vsem 19. stoletju in še pozneje nimamo lastnih izobraževalnih možnosti na akademski ravni, pač pa zlasti Ljubljana pomeni vse bolj obvezujoče kulturno središče kot razstavni prostor in kraj za uveljavljanje umetnikov. Tukaj delata dva pomembna portretista bidermajerske dobe (Langus in Stroj); J. Tominc se je gibal na zahodni slovenski meji v Gorici in v Trstu, kjer je bil vodilni slikar svojega časa, Stroj pa je delal tudi v Zagrebu. Ljubljana privlači potem tudi slikarje realiste, ki so svojo nalogo opravili na visoki evropski ravni. Vsi izhajajo iz domačih tradicij, postanejo pa svetovljansko razgledani. Z njihovim delom so bili ustvarjeni pogoji za skupen nastop impresionistov, ki so izhajali iz zamisli slovenstva, to je iskrenega in poglobljenega osebnega izraza in vsaj v začetkih iz skupnega motivnega sveta domačih krajev. R. Jakopič, 1. Grohar, M. Jama in M. Sternen so prodrli prav z zamislijo slovenskega umetništva na Dunaju in postopno drugod ter ustvarili za vse poznejše obdobje obvezujoče temelje, najsi so jih kasnejši rodovi povzemali ali se spopadali z njimi.
V arhitekturi tega prelomnega časa okoli leta 1900 pa tja do prve svetovne vojne se ob slikarstvu in kiparstvu rodi tudi slovenska moderna arhitektura. Njen najvidnejši tvorec J. Plečnik sicer dela na Dunaju, vendar z jasno zavestjo slovenskega ustvarjalca; kasneje pa je z 1. Vurnikom zasnoval slovensko arhitekturno šolo na novi slovenski univerzi, ustanovljeni leta 1919 v Ljubljani, medtem ko je Fabianijeva spodbuda ostala nedorečena. Plečnikovo dunajsko delo je po začetnih korakih v secesijski smeri izrazito naslonjeno zlasti na klasične sredozemske tradicije v osebni predelavi. Na svoj način govori o isti tendenci, kakor jo ispričuje volja domačega naročnika v popotresnem obdobju, ko 'smo si zoper nemško usmeritev v historični arhitekturi omislili obrambo z govorico čeških, prav tako na Italijo naslonjenih arhitektov, gostujočih pri nas.
Da ne razpredam niti moderne umetnosti, naj povzamem samo tisto, kar je v neposredni zvezi z naslovom tega sestavka. Za vse nadaljnje ob-
dobje slovenske likovne umetnosti je v veliki meri značilno nihanje med romanskimi pobudami in nemškim vplivom. Natančneje rečeno, vse bolj se krepijo prizadevanja, da bi nasproti nemškemu kulturnemu okviru postavili praviloma modernejše smeri, kakršne zastopajo zlasti Francozi. Če je bil naš ekspresionizem še močno pod nemškim vplivom, čeravno hkrati regionalno napajan, že tedaj nastaja vidna opozocija na zahodni slovenski meji z V. Pilonom, a tudi brata Kralja nista razumljiva brez močnih vezi z domačo ljudsko tvornostjo, B. Jakac pa si je izoblikoval svojevrstno poetično sintezo. Še močnejši je sunek zoper »nemštvo« in »literarnost« v četrti generaciji, naravnost programatičen naslon na francoske pobude pa so izpričali Neodvisni s povzemanjem fauvizma in maillolovskih prijemov.
Podobno velja za arhitekturo. Ob Plečniku, za katerega se vse bolj uveljavlja oznaka modernega manierista na meji kultur Sredozemlja in Srednje Evrope, Zahoda in Vzhoda, je tudi Vurnikovo delo pričevanje o plodnih prepletih različnih kultur v zgodnjih delih dvajsetih let, saj se tukaj »novostvarnostnim« pobudam pridružujejo močne dekorativne, ki jih kljub deklaracijam ni mogoče izvajati samo iz domačih ali evropskih tradicij, marveč so navzoče močne silnice Vzhoda.
■ Podobno kakor upodabljajoči umetniki potem ob koncu tridesetih let tudi skupina arhitektov z odločilnim E. Ravnikarjem neposredno zajame iz francoskega vira (Le Corbusier) in na ta način ustvari slovensko varianto modernega funkcionalizma, medtem ko se generacija zmernih zastopnikov te smeri med vojnama giblje v okvirih srednjeevropskih pobud.
In še pogled v povojni čas. Na tem mestu nas posebej zanima takoj po osvoboditvi vzpostavljena ideološka fronta, ki je med drugim nasledek naslonitve na sovjetsko teorijo in prakso socialističnega realizma, korenine zanjo pa so kajpak tudi domače. Ko je padla ta zadnja zavora »vzhodne« usmeritve, je slovenska likovna umetnost v resnici spet polno zadihala. Ponovno so bile vzpostavljene vezi z zahodom, uresničuje se geslo kulturnega pluralizma, pri čemer seveda lahko učinkujejo tudi še druge kulture, ne samo tiste, ki jih uveljavljajo evropska središča, na' prvem mestu še zmerom Pariz. Odtlej je zlasti prek nekterih prireditev, med katerimi zavzema grafični bienale izjemno mesto, dostopen slovenskemu likovnemu ustvarjalcu ves svet, da ga oplaja skladno z njegovimi vizijami, spoznanji in možnostmi. Lahko pa zapišem, da je slovenski kulturni prostor celo nekoliko pretirano zaprt za neposredne pobude gostujočih umetnikov, medtem ko sami pričakujemo, da nas bodo sprejeli drugod. V takih okoliščinah se po mojem uveljavlja še zmerom nepremagani kompleks slovenske majhnosti in ogroženosti. Kakor kažejo naši likovni dosežki, smo take notranje ovire sposobni zmagovati.
(KONEC)
Atletika: absolutno italijansko prvenstvo
Mlade sile spet v ospredju
Irena Tavčar je na DP osvojila odlično četrto mesto v metu diska
RIM Glavni argument včerajšnjih pogovorov med drugim dnevom atletskega državenga prvenstva v Rimu je bila novica, da se bo Alberto Cova odpovedal nastopu na skoraj-
šnjem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se bo začel konec avgusta prav v večnem mestu. S tehničnega vidika je najvažnejši izid tisti, ki ga je dosegel Lambruschini v teku na 3000 metrov z zaprekami. Dvaindvasetletni atlet društva Fiamme Oro iz Padove je namreč dosegel sedmo sezonsko svetovno znamko, izvedenci pa mu obetajo svetlo bližnjo prihodnost (beri SP v Rimu).
VČERAJŠNJI IZIDI: skok v višino moški: 1. Pagani 224 cm; met krogle M: 1. Montelatici 18,26 m; 110 m ovire M: 1. G. Tozzi 14"01; 400 m ovire M: Locci 50"32; 800 m M: 1. Viali 1'48"05; štafeta 4 X 100 m M: 1. CUS Rim 40"28; 3.000 m zapreke M: 1. Lambruschini 8T9T7; hoja 50 km: 1. Sake 22'21'56; met krogle ženske: 1. Chium-mariello 16,58 m; skok v daljino Ž: 1. Capriotti 6,40 m; 100 m ovire Z: 1. Tuz-zi 13'36; 200 m Ž: 1. Masullo 23' 71; 800 m Ž: 1. N. Tozzi 2'05"59; 10.000 m Ž: 1. Curatolo 33'30"66.
Mladinsko košarkarsko SP v Bovmiu
Prvi dan po predvidevanjih
BORMIO — Včeraj so v Bormiu odigrali tekme 1. kola mladinskega svetovnega košarkarskega prvenstva, v odsotnosti publike in brez vseh okvirnih prireditev, ki običajno spremljajo tovrstna tekmovanja. Bormio je v teh dneh popolnoma odrezan od ostalih krajev Italije in dostop je možen samo preko Švice. Jasno je, da je vzdušje mračno, saj je v vseh prisotnih živa in prisotna zavest tragičnih dogodkov v teh dneh ter neprikrit občutek zaskrbljenosti in strahu, da bi se še kaj utegnilo zgoditi.
Oblasti so vsekakor zagotovile, da v mestu samem ni nobene nevarnosti, to pa je v obstoječih sedanjih razmerah v Valtellini kar precej.
Včerajšnja srečanja pa si je ogledalo ne več kot tristo gledalcev naenkrat (toliko jih je bilo na srečanju Italija -Taiwan).
Italijanski košarkarji so z zgovornim izidom 102:76 (53:47) premagali reprezentanco Taiwana, ki iz političnih razlogov nastopa z nazivom CTBA (Chi-nese Taipei Basketball Association),
zato da ne bi prišlo do nevšečnosti ob hkratni prisotnosti Taiwana in LR Kitajske na istem tekmovanju.
V -vrstah »azzurrov« so bili najboljši center Rusconi (DiVarese), ki je dosegel 28 točk, ob njem pa beka Brusa-marello in Niccolai (11 oz. 15 točk).
Prav tako brez težav so zmagali jugoslovanski košarkarji, ki so premagali Kitajsko 126:79 (66:39)..
Včerajšnji izidi - A skupina: Avstralija - Nigerija 105:79; Jugoslavija - Kitajska 126:79; ZDA - Portoriko 109:89. Skupina B: Italija - Taiwan 102:76; ZRN -Kanada 88:82; Brazilija - SZ 64:89.
Današnji spored - A skupina: Nigerija Jugoslavija; Portoriko - Kitajska; ZDA - Avstralija; B skupina: Italija - ZRN; Ta-iwan - Brazilija; Kanada - SZ.
Atletika:
svetovni rekord Felkejeve
LEIPZIG (NDR) — Vzhodnonemška atletinja Petra Pelke je včeraj na atletskem tekmovanju v Leipzigu dosegla nov svetovni rekord v metu kopja z znamko 78,90 m. Prejšnji rekord Britanke Whitebread je znašal 77,44 m.
Nogomet: morda važne novosti
Povečanje prve jugoslovanske lige?
LJUBLJANA V Beogradu je drugostopenjsko sodišče združenega dela odločilo, da nogometna zveza Jugoslavije ni ravnala prav, ko je lani junija odvzela po 6 točk desetim prvoligašem.
Sodišče je nogometni zvezi prepustilo, da sicer sama določi vrstni red na lestvici letošnjega in lanskega prvenstva, toda upoštevati mora sodne odločbe. Če bo zveza upoštevala to zahtevo, potem bo morala Partizanu priznati kar dva naslova prvaka, čeprav to beograjsko moštvo ni in ne bo igralo v pokalu evropskih prvakov.
Rok za prijavo pri UEFA je namreč že zapadel. Pač pa naj bi do spremembe prišlo na repu lestvice, namesto Sarajeva naj bi izpadel Dinamo (V), utegne pa se zgoditi, da bodo zaradi tega ligo povečali na 19 ali celo 20 klubov.
Že v nedeljo pa se bo začelo prvenstvo. Kar osem moštev bo imelo nove trenerje, časa za priprave pa je bilo bolj malo.
FRANCI BOŽIČ
Prvi dan skupnih priprav košarkarjev goriškega Segafreda
J. Marušič: »Povsem smo prenovili ekipo« B. Vitez: »Društvena organizacija odlična«
Košarkarji goriškega Segafreda so včeraj stopili prvič skupno na igrišče, oziroma na atletski stadion, kjer so pričeli z letošnjimi predprvenstvenimi pripravami za A-2 ligo.
Prisotni so bili prav vsi, z izjemo drugega tujega igralca, ki ga goriško društvo nestrpno išče. Lepo sonce in prijeten vetrček sta se pridružila skupinici dvanajstih igralcev, ki se je pod vodstvom profesorja Ezia Romana »lo-
Potijeni Tti nje vič že »sili« na delo
Stefanel kmalu na priprave
Po tritedenskem oddihu, se tudi tržaški košarkarski drugoligaš podaja na daljše obdobje višinskih priprav. Igralci ter tehnično vodstvo se bodo sešli v nedeljo na društvenem sedežu, nakar se bodo družno odpeljali na Nevegal.
Obeta se jim, zlasti velja to za sklicane igralce, dvotedensko »tr-pinsko« počutje pod nadzorstvom »biriča«, potrjenega trenerja Bogdana Tanjeviča. Črnogorskemu strokovnjaku bodo na voljo sledeči igralci: Battini, Bonino, Canta-rello, Damian, Favero, Gobbi, Martini, Tasso, Viola, Volpis, Ar-dessi, Fischetto, Riva, Zarotti in Bertolotti. Soigralcem se bo v prihodnje pridružil tudi mladi Sarto-ri, ki je zaenkrat zaposlen z italijansko kadetsko izbrano vrsto na evropskem prvenstvu.
Poleg novih nakupov Cantarel-la, Bonina ter Ardessija, bodo prvič okusili Tanjevičevo »terapijo« tudi mlada tržačana Battini in Volpis ter osemnajstletni play maker Stefanela iz Trevisa, Damian.
vila« po lepem travnatem igrišču na Rojcah. Po daljšem teku po tartanski stezi, so se igralci zbrali na enem koncu stadiona. Tu so slabo uro posvetili telovadnim vajam.
Pozneje smo pokramljali s skupinico udeležencev tega prvega "hudega" treninga.
»Jordan, povej nam, kako se počutiš po prvem treningu?«
Jordan Marušič
Jordan Marušič pa nam je kar v hecu odgovoril: »Kar vprašaj Bullaro, njega smo izvolili kot predstavnika slovenskih igralcev našega moštva.«
Bullara se je takoj znašel in nam povedal: »V naslednjih dneh bomo imeli nemalo posla s telesnimi pripravami. Trenirali bomo vse do srede po dvakrat dnevno, težji poldrugourni trening bo na vrsti v jutranjih urah, v večernih pa bomo imeli nekoliko lažji enourni trening. Danes nam ni šlo preveč od rok, saj veš kako je zopet znova začeti po enomesečnem premoru.«
»Ali si opazil kako razliko z lanskimi telesnimi pripravami, ali se tudi v tem pozna De Sistijeva roka?«
»Letošnji treningi so nedvomno trši od lanskih, saj moramo strniti vso pripravo v en sam slab teden. Pri izbiri vaj in količine teh pa ima prof. Romano proste roke.«
Med pogovorom sta Jordan in Boris (Vitez) odšla pod tuš, na drugi klopci pa smo opazili Pešiča.
»Kaj meniš o današnjem začetku, ali si opazil kako razliko s pripravami, ki ste jih imeli pri Partizanu?«
»Bistvenih razlik ni, trening sam po sebi je bil popolnoma normalen. Kako bo šlo na igrišču pa bomo šele videli«.
Boris Vitez
Medtem se je vrnil Marušič in rekel: »Letos smo popolnoma prenovili igralski kader, zato bo treba verjetno precej časa, da se bodo vsi uigrali. Ekipa je znatno mlajša, verjetno tudi rezultati ne bodo izostali.«
»Kako bo z De Sistijem, saj z njim nisi še nikoli treniral.«
»Res je, upam, da bo šlo vse po začrtanih programih«.
Boris Vitez je bil precej optimistično razpoložen: »Trenutno je še nekoliko prezgodaj, da bi lahko dajal kako oceno o svojem novem moštvu. Mislim, da je vsa organizacijska plat stekla prav v redu, odborniki društva so glede tega zares zgledni. Tudi rezultati po vsej verjetnosti ne bodo izostali, saj je De Sisti veliko jamstvo. On uspe vsakega igralca tako stimulirati, da ta da res vse od sebe. Škoda le, da društvu še ni uspelo dobiti drugega tujega igralca. Ta bo gotovo potreboval nekoliko več časa, da se bo uigral z nami. Sicer pa je v italijanskem prvenstvu prava redkost, da začneš priprave že s popolno postavo.«
Tudi Jožko (Devetti) je bil precej izmučen in dejal: »Bil je to trd trening, zato sem precej utrujen. Sicer nas čaka še dolga pot!«
(mč)
Predsednik CONI nenadejano »povišan«
Francu Carraru bo nasledil Gattai
RIM Franco Carraro je z vrhov italijankega športa presedlal na zahtevna pleča vladnega žrebca, ki ga za povodec vodi bradati »računovodja iz Astija« Giovanni Goria. Devet let je upravljal krmilo CONI, opravljal pa je tudi odgovorne posle izrednega komisarja italijanske nogometne zveze in v tem svojstvu sprejel predsedstvo organizacijskega odbora nogometnega svetovnega prvenstva. Čeprav ni Car-rarovo imenovanje na mesto ministra za turizem in prireditve, spričo poluradnih in nepreverjenih, a vendarle verodostojnih glasov, v bistvu nikogar iznenadilo, pa so se vrhovi italijanskega olimpijskega odbora bili prisiljeni na vrat na nos spopasti s perečim vprašanjem imenovanja naslednika. Priznati gre, da so dotični kar jadrno postopali: Carrarove posle, ki bo sicer formalno ohranil predsedniški stolček še nekaj mesecev, bo opravljal dosedanji podpredsednik in predsednik italijanske smučarske zveze, Arrigo Gattai. Gre za taktično potezo, ki naj preloži uradno imenovanje novega
predsednika CONI na november, ko bo tudi imenovanje novega izrednega komisarja nogometne zveze Manzelle, mimo.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je novopečeni minister utemeljil svoj, sicer neobvezen, odstop sklicujoč se na dejstvo, da bo v svojstvu soudeleženca pri oblikovanju vladne politike neizogibno prisiljen ubadati se s politiko. »Nesporno je dejstvo,« naglasuje Carraro, »da se politika ne sme vsiliti obravnavi vprašanj, ki zadevajo upravljanje telesne kulture. Politiki se pač ne bom mogel izogniti, zategadelj menim, da je moj odstop povsem opravičljiv in umesten.«
Odzivi na Carrarovo imenovanje so enoglasno povoljni. Prisluhnimo mnenju Prima Nebiola, predsednika mednarodne atletske zveze in svetovne univerzitetne športne zveze: »Carraro nedvomno razpolaga z zadostno mero izkušenosti in bistroumnosti, ki jamči uspešno soočanje z zahtevnimi ministrskimi posli.«
kratke vesti - kratke vesti
Plavanje: Biondi odličen na prvenstvu ZDA
CLOVIS Junak včerajšnjega dne absolutnega prvenstva ZDA v plavanju je bil Matt Biondi, ki je v finalu na 100 m prosto hkrati osvojil prvo mesto in dosegel letošnjo najboljšo svetovno znamko (49"34). Ameriški plavalec je vsekakor tudi v posesti svetovnega rekorda na tej razdalji, z znamko 48"74.
V ženski konkurenci je Ami Shaw poskrbela za nov ameriški rekord na 200 m prsno, s časom 2'29"78.
Potapljanje: Patrizii Maiorca nov globinski rekord
SIRACUSA Sedemindvajsetletna Patrizia Maiorca, hči slovitega potapljača Enza, je včeraj dosegla nov svetovni ženski rekord v prostem potapljanju, s spustom na -70 metrov, kar je za 2 metra boljše od prejšnjega rekorda, ki je v posesti njene starejše sestre Rossane.
Medtem še vedno potekajo priprave Enza Maiorce, ki bo jutri poskusil doseči globino -100 metrov, kar bi bil nov svetovni rekord, Maiorca, ki je star 60 let, je opravil tudi potrebne zdravniške preglede in izvide, tako da
bi ne smelo biti zadržkov zdravstvene narave.
»Punt« manjših zasebnih TV postaj
RIM Združenje zasebnih radiotelevizijskih postaj, ki združuje 75 lokalnih zasebnih radijskih in televizijskih postaj ter Berlusconijeve vsedržavne zasebne mreže, je izdalo protestno tiskovno poročilo glede sporazuma, ki naj bi ga danes, v Rimu, podpisali predstavniki zveze prvoligaških ter drugoligaških nogometnih klubov in vodstvo državne televizije RAL
Sporazum namreč predvideva izključitev možnosti prenosa tekem za vse zasebne televizijske in radijske postaje, ki bodo lahko oddajale le triminutne emisije vsake tekme. Iz protesta do tako krivičnega dogovora, ki med drugim prikrajša navijače za možnost ogleda tekem po TV, je navedeno združenje zasebnikov sklenilo, da bo, začenši od danes, vsak večer prekinilo oddajanje za 10 minut. To bodo storile vse manjše televizijske postaje, medtem ko je Berlusconi svojim kolegom izrekel popolno solidarnost, ampak sklenil, da lastnih oddaj ne bo prekinil.
V Sežani jugoslovansko balinarsko prvenstvo
Slavje domače Skale
šport na primorskem - šport na primorskem
Še vedno odmevajo zadnji veliki uspehi
Na baliniščih sežanskega kluba Skala, ki letos praznuje 35-letnico svojega delovanja, se je pred dnevi odvijalo državno prvenstvo v balinanju za dvojice.
Udeležilo se ga je 14 ekip iz Slovenije in Hrvaške, manjkali sta le ekipi iz Črne gore. Državno prvenstvo je odprl Ivan Vodopivec, predsednik skupščine občine Sežana, ob otvoritvi pa je nastopila godba na pihala iz Divače. Vse tekme so bile na dokaj visoki ravni. Izreden uspeh pa so slavile prav dvojice iz Slovenije, saj se je med prvih osem uvrščenih uvrstilo kar pet moštev iz Slovenije, od tega kar tri iz primorske regije.
V polfinalu je domača Skala premagala ekipo Nada 2 iz Splita z rezultatom 13:5, SGP Gorica iz Nove Gorice je izgubil s PPK iz Pazina s 5:13. Za tretje mesto je SGP Gorica z lahkoto premagal Nado 2 s 13:2, za prvo mesto pa je Skala po vodstvu PPK 4:0 zma-
gala z rezultatom 13:5 in osvojila pokal.
Tako sta Požar in Guštin, ki sta igrala za ekipo sežanske Skale, že tretjič zapovrstjo osvojila prvo mesto na državnem balinarskem prvenstvu v dvojicah, kar doslej zgodovina balinarskega športa v Jugoslaviji ne beleži. Kvalitetno igro je pokazala tudi dvojica SGP Gorica, žal pa ji je le ena tekma spodletela, in je tako osvojila tretje mesto. Prve štiri ekipe z državnega prvenstva v Sežani bodo neposredno nastopale na prvenstvu prihodnje leto, ki bo najverjetneje v Črni gori.
Končni vrstni red: 1. Skala Sežana, 2. PPK Pazin, 3. SGP Gorica Nova Gorica, 4. Nada 2 Split, 5. Polje 1 Ljubljana, 6. Hortikultura Zagreb, 7. Planinec Ilirska Bistrica, 8. Radna Brezovica pri Ljubljani, 9. Split, 10. Nada 1 Split, 11. Pazinka Pazin, 12. Primskovo Kranj, 13. Polje 2 Ljubljana in 14. Inžinjering Split. (Olga Knez Stojkovič)
Na Primorskem še vedo odmevajo zadnji veliki uspehi primorskih športnikov (kajakašev, kanuistov in jadralcev), ki so posegli po najvišjih svetovnih lovorikah.
Iz siceršnjega zatišja na drugih športnih prizoriščih pa je odjeknila vest o izvrstnem dosežku novogoriškega atleta Rafka Mariniča na mladinskem balkanskem prvenstvu v atletiki (bilo je v Romuniji), kjer je osvojil zlato kolajno v teku na 800 metrov, srebrno v jugoslovanski štafeti 4x100 m in bronasto na 400 m. Koprčanka Leonida Smerdu je bila na tem tekmovanju dobra peta v teku na 200 m. Marinič zdaj odhaja v Birmingham, kjer bo evropsko mladinsko prvenstvo.
Ligaške ekipe imajo odmor v tekmovanjih in se pripravljajo na novo sezono, tekmujejo le vaterpolisti. Končan je prvi del tekmovanja v republiški ligi, v katerem je Žusterna osvojila 4. mesto in bo nadaljevala boje za naslov prvaka. Renče in druga ekipa Kopra sta v drugem delu prvenstvene razpredelnice.
Lepe rezultate dosegajo kolesarji, ki so sč med drugim pomerili na tradicionalni dirki Čedad - Kobarid. Dirka je lepo uspela, največ uspeha pa so imeli kolesarji kobariške Soče.
V soboto in nedeljo bo na Livku nad Kobridom pravi športni in vaški praznik. Tamkajšnji mladinci pripravljajo tradicionalni nogometni turnir, na katerem sodeluje kar 16 ekip, od tega polovica iz bližnje Benečije.
Balinanje: turnir za četverke
V nedeljo v Orleku tudi naše ekipe
V nedeljo bo v Orleku turnir v balinanju za četverke. Pričel se bo ob 8. uri, finalne tekme pa bodo ob 17. uri. Organizira ga domači balinarski klub Draga.
Na letošnjem, 9. tradicionalnem turnirju bo sodelovalo dvanajst ekip (med njimi tudi ekipe iz zamejstva), in sicer: Skala Sežana, Tabor Sežana, Re-pentabor Repentabor, Burja Križ, Brinj Povir, Rovna Štorje-Majcni, Senožeče, Zarja Bazovica, Kraški dom Repen, Gaja Padriče, Jadran Hrpelje-Kozina in Draga Orlek.
_________obvestilo___________
ŠZ SLOGA
prireja v soboto, 1., nedeljo, 2. in ponedeljek, 3. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na dvorišču Gospodarske zdruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel Zvezde.
Kotalkanje: obračun pri društvu Vipava
I. Petejan: »S sezono smo zadovoljni«
VIPAVA
Kotalkarsko društvo Vipava je pri koncu sezone. Ob tej priložnosti smo predsednika društva Ivana Pe-tejana zaprosili za kratek pogovor.
»Od kdaj do kdaj sega vaša kotalkarska sezo-
na?«
»Treningi se po navadi začnejo v mesecu septembru, konec delovanja pa ponavadi sovpada z našo šagro, kjer je na sporedu tudi zadnji kotal-kafski nastop. Pozimi seveda vadimo v sovodenjski telovadnici. Pridobitev tega objekta je bila za nas, in tudi za druge športnike, neprecenljivega pomena.«
»Koliko tekmovalcev in tekmovalk je v vaših vrstah?«
»Imamo 11 tekmovalcev »agonis-tov«, 35 pa je amaterjev, ki včasih tudi nastopajo na raznih revijah. Prvo vrsto trenira Nada Devetak iz Sovodenj. To je naša bivša članica, ki je opravila potrebne izpite in je sedaj trenerka naše ekipe. Tudi Mariza Florenin se uči za trenerja. Obiskuje namreč ustrezni tečaj.«
»Kako je bilo z letošnjimi uvrstitvami?«
»Na mladinskih igrah smo zasedli prvo mesto v moški in v ženski konkurenci. Na tekmovanju FIHP-CONI
Z lanske kotalkarske revije v Štandrežu
smo zabeležili tudi dobro uvrstitev. Tekmovali smo tudi na deželnem prvenstvu v kategoriji mladincev in kadetov. Nismo pa dosegli nobene uvrstitve, ki bi nas popeljala do državnega finala. Tekmovali smo tudi v sklopu UISP. Odločilna tekma je bila 19. junija. Dosegli smo naslednje rezultate: v kategoriji začetnikov je E. Petea-
ni zasedel drugo mesto, P. Mozetič pa ni nastopila. V kategoriji azzurri je T. Tomšič zasedla odlično drugo mesto. V isti kategoriji je E. Petean osvojila deseto, E. Kleda pa enajsto mesto. Vsa ostala tekmovanja so bila razveljavljena ali jih sploh niso začeli zaradi slabega vremena.«
»Kako pa je na treningih?«
»Na treningih se izkaže pripravljenost trenerk, ki konkretizirata zamišljene vaje, s katerimi se potem naši športniki predstavijo na tekmovalnih revijah. Med najvažnejše nastope sodi revija Goriška vrtnica v Novi Gorici. Tu smo se vedno dobro odrezali. Zadnjič smo tudi odnesli prvo mesto v mladinski kategoriji s Katjo Tommasi. Na tretje mesto pa se je povzpela Tanja Petejan v članski kategoriji. S takimi uspehi sem lahko nadvse zadovoljen.
Med najvažnejšimi letošnjimi nastopi sodi prav gotovo Mednarodni kamp na Opčinah. Udeležili sta se ga dve naši predstavnici, bili pa-sta pod varstvom izredno pripravljenih trenerjev iz Jugoslavije in Italije. Dovolj je, da omenim ljubljanskega trenerja Brleča, ki je tokrat skrbel za koreografije.
Poleg tega smo nastopili še v Doberdobu, v Gorici v Valletti in na proslavi ob stoletnici goriškega Sokola. Med najvažnejše pobude pa sodi decembrska revija, ki jo sami pripravimo in se odvija v sovodenjski telovadnici.
MARKO JARC
Po ustanovitvi kajakaške sekcije pri SK Devin
Kajakaštvo si utira pot tudi pri nas
Skupina kajakašev SK Devin na rednem treningu v Sesljanskem zalivu
Ni dolgo od tega, kar so pri SK Devin ustanovili novo sekcijo. Gre za pobudo, ki se je porodila pri nekaterih članih in je takoj naletela na ugodno mnenje športnih delavcev na tem področju. Tako smo pred kratkim objavili vest, da so v okviru SK Devin ustanovili kajakaško sekcijo. To je športna panoga, ki nima pri nas nikakršne tradicije, saj je to edini primer veslaškega športnega udejstvovanja v zamejstvu. Čeprav so bili doslej narejeni le prvi koraki, je imela ta zamisel veliko odmevnost. Flavio Trampuš, ki ima gotovo največ zaslug za to pobudo, je odgovoril na nekaj naših vprašanj.
»Ali bi nam lahko povedali, kako je prišlo do ustanovitve kajakaške sekcije?«
»Ko sem končal trenirati rokomet, se mi je porodila zamisel, da bi lahko poskusili uvesti pri nas veslanje. Prijatelja Klavdija Škrka, ki je imel precej izkušenj, saj je med služenjem vojaškega roka treniral kajakaštvo, sem vprašal za mnenje. Tudi zanj je bila zamisel uresničljiva, tako da sva se odločila, da bova poskusila. Najprej
sva mislila na privaten klub. Kmalu pa sva ugotovila, da finančna plat nam tega ne dovoljuje. Tako sva predstavila našo pobudo pri SK Devin. Odobritev je kaj kmalu prišla, tako da sva takoj pričela z delom. Najprej je bilo treba priti do kajakov. Razmeroma poceni nam je to uspelo pri novogoriškem klubu Soške elektrarne. Nabavili smo šest njihovih kajakov, ki so povsem ustrezali zahtevam, pa čeprav niso bili novi. Zaprosili smo tudi za trenerja. Povabilu se je takoj odzval Peter Černe, Novogoričan, ki je bil zelo dober tekmovalec. Nastopil je na treh evropskih prvenstvih, sedaj pa se izpopolnjuje za inštruktorja. Drugače pa je študent na fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
Tako smo imeli čolne in trenerja. Problem je bil, kje bi te čolne držali. Če bi jih morali namreč stalno prevažati, bi bila vsa zadeva neuresničljiva. Čupa nam je dovolila, da lahko puščamo kajake v njenem sedežu. Zahvaliti se moramo za pomoč. Približno pred mesecem dni smo v prostorih društva Igo Gruden organizirali prikaz video
posnetkov nekaterih tekmovanj z raznih evropskih prvenstev. Občinstvo, ki se je zbralo v razmeroma velikem številu, je lahko spoznalo razne zvrsti spustov in različne tehnične zanimivosti.«
»Kdaj ste začeli z aktivnostjo in koliko vadečih ste zbrali?«
»Delujemo mesec dni. Treningi se odvijajo v Sesljanju pri sedežu Cupe. Odločili smo se, da sestavimo dve skupini tečajnikov, ki vadijo dvakrat tedensko. Petnajst vadečih se uči osnov veslanja. Sedaj je vsa aktivnost zgolj rekreacijska in usmerjena v pridobivanje izkušenj. V zimskih mesecih bomo vadili tudi v telovadnici. S prihodnjo sezono pa nameravamo sestaviti tekmovalno ekipo. Poskusili bomo zbrati skupino otrok, ki bi bili pripravljeni trenirati. Mislim, da bodo prišli v poštev srednješolci ali pa še mlajši fantje. Sekcija bo tako vključevala rekreativno skupino in ekipo tekmovalcev.«
»Ko boste osvojili že dovolj znanja, se boste podali na kakšno "deročo" reko?«
»Približno mesec bomo še vadili v Sesljanskem zalivu. V drugi polovici avgusta pa se bomo odpravili na Sočo. Prejeli smo namreč povabilo novogoriškega društva, ki bo imelo priprave na Soči. Udeležili se bomo tudi prijateljskega spusta po tej reki, ki bo predvidoma zadnje dni septembra. Ta prireditev se odvija na vodah od novogoriške elektrarne preko meje v Gorici.«
»Kdo skrbi za organizacijo in usklajuje vse delovanje?«
»Poleg mene se trudita še Bruno Škrk in Klavdijo Škrk. To pa so le začetni koraki. Temu sigurno ne moremo še praviti organizirano delovanje. Sedaj nabiramo čimveč izkušenj, ki se nam bodo obrestovale v bodoče. Čim-prej pa moramo ustanoviti strokovni kolektiv, ki bo skrbel za materialno osnovo in vse organizacijske zahteve.«
(Tuli)
S prihajajočim dnem sem začutil, da bo vsa čobodra, ki mi je ponoči plavala po želodcu, vsak hip zletela iz mene. Komaj sem zdržal toliko, da smo vsi trije dokončali raztežaj nad polico in imel ravno še dovolj časa, da sem zvlekel hlače s sebe. Strupi so zapustili telo, moč se je vrnila in lahko sem normalno plezal naprej. Že po dveh dolžinah vrvi razmigavanja smo se znašli pod mestom, ki ga je opis tako pompozno predstavljal: težka prednica v levo, vse naokoli pa ogromne, napočene skale, ki komaj čakajo, da zapustijo mesto, kjer so čakale že stoletja. Vse se je ujemalo, le tistih nekaj obljubljenih klinov je manjkalo. Rumena lisa nad nami je dajala slutiti, da je nekaj teh skal že opravilo pot v vznožje gore, z njimi pa so najbrž odšli tudi najavljeni klini.
Rado, kot že tolikokrat doslej, si ni dal časa za razmišljanje; tvegal bi, da pride do prepametnih zaključkov. Takoj se je lotil zadeve in že po nekaj gibih obvisel sredi prečnice, ne da bi mogel le centimeter naprej ali nazaj. Z desno roko je le narahlo zadrževal ravnotežje, z levo pa iskal špranjo za klin. Igor mu je, z zadrgnjenim glasom, že začel obljubljati ogromne količine piva, če le zdela tole reč, Rado pa se je lotil zadnjega obupanega poizkusa. Počasi, počasi je počepnil in začel pod nogami, s kratkimi gibi levice, zabijati klin. Nemočno smo opazovali njegov boj, vedeli smo, da bi s padcem spravil vse tisto skalovje iz ravnotežja in bi nas dobesedno odplaknilo iz stene. Previdno je obremenil napol zabiti klin, potem pa skušal v naglici doseči naslednjega, tistega, ki je edini ušel podoru. V vsej tisti mrzličnosti, ko je že bil na tem, da zdrsne, pa je naredil prav začetniško napako. Vtaknil je prst v uho klina in potem, seveda, ni mogel vanj vpeti vponke. V hipu mu je postalo jasno, kaj to pomeni, namenil nam je hudo nesrečen pogled in izdavil: »Fantje, kaj pa zdaj?« Situacija je bila prav komična, vendar smo to občutili šele kasneje. Takrat smo le s pogledi prikovali tisti prvi klin, v katerega se je Rado spet spustil in se je tokrat pod njegovo težo upognil navzdol, ter mu pomagali, da je vzdržal.
V drugem preizkusu je potem naredil vse, kot je treba in zadnja ovira je bila tako kmalu za nami. Le nekaj ur kasneje smo na vrhu začutili, da smo napravili naš dotedaj najtežji vzpon, le slutili pa smo, da nam bo nekoč pomenil dosti več, kot le to. Ko danes gledam slike z vrha Burela, mi le solze v očeh povedo, da je tam gori minilo nekaj lepega in nikoli do konca doumljenega. Gledam te štiri fante na sliki, njihov ponos in njihovo mladostno prepričanje v pravilnost lastnega početja in postane mi jasno, da so to drugi štirje fantje, ne tisti Igor in Rado pa še en Igor in Bogdan, ki jih poznam danes. Tisti štirje s slike so za zmeraj ostali na Cima Burel, tam, kjer so doživeli vrhunec nekega čustva in začutili, da je to skrajna točka neke življenjske etape. Ni imelo smisla sestopiti s tega vrha, saj je na svetu le en Burel, nikoli več se ni moglo ponoviti to, kar so doživeli v njem. Tisto, kar je v življenju ostalo, so morali opraviti drugi štirje, tisti, za katere je Cima Burel le še lep spomin na tisto, čemur so se morali za zmeraj odreči.
Igor Mezgec je plezanje povsem opustil, ustvaril družino in le občasno začuti, da s stvarjo le še ni povsem opravil. Od vseh nas je zmeraj najintenzivneje občutil potrebo rešiti se spon alpinizma, rešiti se tistega »moram plezati«, ki ga je doživljal kot omejitev svoji lastni odločitvi. V tem konfliktu med resnično potrebo po plezanju, ki je toliko časa dajala smisel njegovemu življenju in željo rešiti se prav te potrebe, ki ga je zasužnjevala, je našel pot iz alpinizma, a spoznal, da se je znašel le na drugi strani istega problema. Kdo ve, morda bo spet našel pot v gore, morda bom spet lahko občudoval njegovo premišljeno eleganco, s katero je dokazoval svoj plezalni talent, vem pa, da ne bo to več nekdanji Igor, da bo kmalu ugotovil, da v gorah ni več tistega, kar je tam našel leta nazaj.
Plezanje v Poljski smeri v Cimi Burel
Tudi Igor Škamperle - »Ta mav«, je s plezanjem opravil, le da on dokončno in za zmeraj. Ko se spomnim njegovega instinktivnega obvladovanja sveta vertikale, lahkotnosti, ob kateri se je zmeraj zdelo, da so mesta, ki jih pleza, tako lahka, se mi zdi nemogoče, da bi tako dokončno opravil s svetom, v katerem je bil doma prav toliko in na isti način, kot kak gams. Obenem pa vem, da je bil alpinizem zanj zadeva mladeniškega avanturizma in se ga je lotil instinktivno, tako kot sicer vsake stvari v tistem obdobju. Iz njega je odšel, kot je odrastel in začel oblikovati svoj odnos do sveta na povsem novi podlagi.
Prepričan sem, da je prav v druženju z mano pridobil velik del tiste resnosti, ki ga je na koncu tudi oddaljila alpinizmu, kot je tudi res, da sem od njega prevzel dobršen del življenjske sproščenosti, ki je prej nisem poznal.
Rado je v alpinizmu ostal. Še vedno skupaj strašiva po gorah, še vedno se s silovito odločnostjo loteva vsakega resnega detajla v steni, vendar pa si tudi on le še skozi bolečino spomina prikliče nejasno sliko o fantih, ki so, nekoč davno, plezali v Cima Burel. Vsakokrat znova pa slika počasi izgine: živimo tukaj in sedaj, pogled je zazrt v cilje, ki so pred nami, v cilje, ki zmeraj bodo, v cilje, ki jim bomo, tako kot v Burelu, določili mesto in vrednost dosti kasneje.
Manfred Kochnlechner	ftŽf \
ZDRAVA STAROST
28
MAVROVA KURA
Izhodišče zdravljenja po dr. F.X. Mayru je odpravljanje kronične preobremenjenosti črevesja in z njim povezanih splošnih motenj. V tem smislu se je Mayrova kura razvila v regenerativno zdravljenje človeka kot celote, osnovano pa je na čiščenju črevesja z odstranjevanjem odpadnih in nerabnih snovi. Gre predvsem za prizanesljivo in neškodljivo krepitev črevesja.
Izvajanje Mayrove kure
Prizanašanje črevesju z dieto, ki vključuje mleko in žemlje. Suhe žemlje imajo predvsem nalogo izvabljati slino. Mleko je idealna varovalno-prizanesljiva hrana, uživati pa ga je treba v majhnih količinah in večkrat. »Od pacienta pričakujemo, da žveči majhen gižljaj zračno suhe žemlje toliko časa, da se raztopi v razliti slini, potem pa s kavino žličko doda majhno količino mleka. Šele to mešanico potem pogoltne. Pacient se na ta način naje do sitega.« Pacient dobi obrok mleka in žemlje za zajtrk in kosilo. Večerja obsega le čaj iz lipovega cvetja z medom in limono brez slehernih dodatkov. Tako prehranjevanje ustreza vegetativnemu ritmu organizma.
Čiščenje črevesja z grenko vodo
Pacinet raztopi polno čajno žličko kristaliziranega magnezijevega sulfata (grenke soli) v četrt litra mlačne vode in raztopino spije vsak dan eno uro pred zajtrkom. Pitje gren-
ke soli praviloma povzroči bolj ali manj hude driske, ki trajajo toliko časa, da je izločanje strupenih snovi iz črevesja končano. Na začetku kure stolica včasih izostane za nekaj dni, kar je brez posebnega pomena, ker ne nastajajo nikakršni novi ostanki prebave.
Utrjevanje črevesja z obdelovanjem trebuha
Zdravnik položi svoje roke na sproščen trebuh pacienta in rahlo ritmično pritiska od spodaj navzgor vse do jeter. Ritmično pritiskanje se mora ujemati z ritmom pacientovega dihanja in ga je treba nadaljevati tako dolgo, da postane trebuh topel, mehek in v številnih primerih tudi vlažen. Pred tem obdelovanjem trebuha in po njem mora pacient mirovati.
Pacient mora sicer veliko mirovati, če se le da, je celo najbolje, da nekaj dni sploh počiva v postelji.
Najkrajše trajanje Mayrove kure je tri do štiri tedne. Kako hitro se da preiti na dieto in sprehode, je odvisno največ od stopnje obolelosti, intenzivnosti reakcij in od pacientovega sodelovanja.
Pri lažjih pacientih in še posebej pri starejših pacientih je zato priporočljiva mila odvajalna kura po dr. E. Rauc-hu, ki ima to prednost, da jo lahko speljemo ambulantno. Pri Rauchovi mili odvajalni kuri ni nikakršnih proti indikacij, če seveda poteka pod nadzorstvom izkušenega zdravnika. Težave često popustijo presenetljivo hitro. V težjih primerih je treba zdravljenja nadaljevati dlje. Zmeraj mora vključevati tudi usmerjanje v nov način življenja. Bistveni osnovni predpogoji za dobro potekanje mile odvajalne kure je, da črevesje pred tem namočimo s slano vodo, intenzivna vadba grizenja in opuščanje večerje. Usposobljen Mayrov zdravnik lahko ob pomoči posebne diagnostike po F. X. Mayru eksatno ugotovi potek zdravljenja in ga vodi. Zaradi možnosti stalnega naknadnega preverjanja diagnostičnih kriterijev ima zdravljenje po Mayru sploh neprecenljivo
prednost pred vsemi drugimi postenji in dietami. V poštev prihaja namreč tudi individualna terapija, primerna celo za prelahke in tudi paciente s slabotno presnovo, ki se morajo podvreči razstrupljanju in čiščenju črevesja. Tudi v zvezi z milo odvajalno kuro še posebej svarimo pred samozdravlje-njem, ker s storjenimi napakami, ki se jih niti ne zavedamo in brez ustrezne zdravstvene kontrole lahko naredimo veliko škode.
Klasični učni stavek zdravnikov starega veka je obdržal svojo veljavo vse do danes: »Kakršna jed, takšen črevesni sok - kakršen črevesni sok, takšna kri - kakršna kri, takšno meso«.
Zanesljivo ni slučaj, da pri ljudeh, ki dosežejo visoko ali najvišjo starost, najdemo v krvi zelo malo tako imenovanih rizičnih faktorjev. Tudi zločesti tumorji so pri devetdeset-letnikih bistveno redkejši kakor pri 50- ali celo 70-letnikih. Rešitev uganke je zelo preprosta. Pacienti z rizičnimi faktorji in tumorji nikoli ne dočakajo devedest let, marveč umro prej. Ali drugače rečeno: Dolgo življenje je očitno usojeno samo tistim ljudem, ki so si znali ohraniti zdravje.
Kar zadeva ponovno vzpostavljanje zdravja predpostav-Ijajo prehranjevalne navade posebno temno točko zlasti pri starejših ljudeh. Stari ljudje očitno često niti ne slutijo, da se potreba po kalorijah z večajočo se starostjo drastično zmanjšuje in znaša le še kakšnih 1600 kalorij dnevno. Iz navade pa ljudje jedo toliko kakor v prejšnjih časih, poleg tega pa še celo glede kakovosti manj vredno hrano, kot so konzerve. Pri tem je sposobnost grizenja često vsega usmiljenja vredna. Zaradi trajno prevelikih količin zaužite hrane pa je poleg tega treba še redno jemati odvajala.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200 - din. naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upe kojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- dir, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun ze Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun Tl420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
30. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,zd*i* k. -A ZTT	[FžVIm C,an i‘alii*n*k«
T"'	ItP ""»'‘"oTfIEG
Telavivska vlada zaskrbljena zaradi številnih žrtev prometnih nesreč
V Izraelu več mrtvih v prometu kot na bojiščih proti Arabcem
JERUZALEM — V Izraelu je v zadnjih letih izgubilo življenje več oseb zaradi prometnih nesreč kot pa v bojih proti Palestincem. Leto 1985 je zahtevalo 387 žrtev, naslednje 415, letos pa njihovo število sili že čez 300. Znano je, da Izraelci upravljajo svoje avtomobile kot če bi bili oklopna vozila. Nova televizijska reklamna kampanja vabi voznike k pazljivosti, ki naj bi preprečila marsikatero tragedijo. To stanje je v parlamentu izzvalo izredno debato, med katero je rabin Avran Ša-piro marsikoga presenetil z izjavo, da
je nesreč kriva pornografija. »Kdorkoli gleda take slike,« je zagrmel pravoverni parlamentarec, »ne more nato pazljivo voziti!« Shapiro je za očiščenje grešnih duš predlagal enodnevni post; Vsemogočnega pa bi bilo treba prositi, naj ustavi val prometnih nesreč. Tudi drugi so že iskali vzroke le-teh v nepobožnem življenju ljudi. Ko je leta 1985 dijaški avtobus trčil v vlak, je takratni notranji minister Rabin Jitak Peres prisodil krivdo vozniku, ker ni spoštoval judovskega sobot-
nega praznika. Izvedenci za varnost na cestah pa iščejo konkretnejše rešitve. Sami ugotavljajo, da bi bilo treba zvišati prispevke za vzdrževanje cest, izboljšati kakovost avtošol ter znižati davek na avtomobilskih nadomestnih delih.
»Vsako leto potroši država za zaščito 1000 dolarjev na prebivalca,« pravi Moše Becker, glavni raziskovalec centra za varnost na cestah, »toda za gotovost voznikov izdamo le 15 dolarjev letno za vsakega državljana. Posledica tega je izredno visoko število žrtev.«
Od ustanovitve Izraela leta 1948 do danes je v vojnih spopadih izgubilo življenje 14 tisoč Izraelcev, samo zaradi avtomobilskih nesreč pa se je prebivalstvo v teh letih skrčilo za 15 tisoč enot. Sklicujoč se na te podatke vsakih sto milijonov kilometrov izgubijo življenje 3,2 osebe. Izraelski odstotek je torej enak italijanskemu, vendar pa znatno višji od angleškega (2,1) in ameriškega (1,9).
Med vzroke nesreč, z razliko od drugih držav, ne moremo prištevati pijanosti, saj je uporaba alkoholnih pijač v Izraelu zelo nizka. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da kroži po izraelskih cestah polovično število vozil kot pa v Evropi. Kje iskati torej vzroke tolikih nesreč?
Becker je izjavil, da bo parlament denarno podprl izboljšavo cestišč šele takrat, ko bo moral tudi kak minister k mehaniku. Marsikaj pa se že premika: izraelska vlada je imenovala ministrski odbor, ki naj bi v tridesetih dneh poiskal nekaj rešitev tega perečega vprašanja. Trenutno uporabljajo kot edino orožje reklamo, ki vztrajno poziva voznike k previdnosti.
Pri Mestrah so ustavili tovor za jedrsko centralo
MESTRE — Nekaj desetin ma-nifestantov, v glavnem so bili to aktivisti stranke Democrazia Pro-letaria, je včeraj dopoldne na avtocestni postaji v Mestrah zaustavila poseben tovor, ki je bil namenjen jedrski elektrarni v Mon-taltu di Castru pri Viterbu. V pošiljki je bil osmi izmed desetih zmrzovalnih motorjev lacijske jedrske elektrarne, zgradili pa so ga v tržaški tovarni Grandi Moto-ri.
Velik poseben tovor so protijedrski aktivisti polepili z lepaki, ki zahtevajo zaprtje vseh jedrskih central in publicizirajo protijedrsko taborjenje, ki bo v Montaltu di Castru od 2. do 9. avgusta.
Tovor so manifestanti zaustavili enostavno tako, da so sedli pred tovornjakom, ki ga je prevažal in so za kratek čas delno prekinili promet na avtocesti Benet-ke-Trst.Ob prihodu sil javnega reda so demonstranti nudili samo pasiven odpor, tako, da ni prišlo do nobenih hujših incidentov. Manifestanti so sicer besedno napadli policiste, ki pa niso nikogar priprli ali aretirali. Akcija je zakasnila prihod tovora v jedrsko centralo pri Montaltu di Castru za približno pet ur.
Pred odhodom tovornjaka iz Mester so morali policisti poskrbeti tudi za električarja, saj je med cestnim blokom odpovedala električna povezava med vlačilcem in prikolico.
Pet tisoč steklenic vina na potopljeni prekooceanki
VVASHINGTON — Skupina ameriških »lovcev na zaklade« je sporočila, da je s krova potopljene prekooceanke Republic nedaleč od otoka Nantucket pri Massachusettsu, izvlekla 5 tisoč starih steklenic vina, ki so v morski globini, skupaj s potopljeno ladjo, ležale od leta 1909. Ustekleničeno vino je iz prejšnjega stoletja in se je, kljub vsemu, dobro ohranilo, računajo pa, da znaša njegova vrednost nekaj milijonov dolarjev. Vendar gre povedati, da glavni cilj lovcev na zaklade ni bilo žlahtno vino, marveč zlate palice, katerih vrednost naj bi znašala 1,6 milijarde dolarjev. Zlato je pripadalo večji skupini mogotcev, ki so se v trenutku brodoloma, to je bilo 23. januarja 1909, peljali na njej. Ladja je bila namenjena na križarjenje, v brodolomu pa sta tedaj umrla dva potnika.
Všeč so mu bila letala...
TARANTO — Orožniki so v kraju Castellaneta nedaleč od Taranta aretirali 17-letnega kmetovalca Pasgualeja Carpignana, katerega so spoznali krivega za namerni požar. Mladeniča je, tako kot številne njegove vrstnike, najel krajevni Inšpektorat za gozdarstvo, in to kot gozdnega čuvaja s šestmesečno terminsko pogodbo. Poverili so mu čuvanje nekega borovega gozdiča in nekega parka, kjer so ga, kmalu zatem, ko je zanetil ogenj, zapazili na begu.
Mladenič je kmalu po aretaciji izjavil, da je podtaknil ogenj zaradi prijetnega občutka, ki naj bi mu ga vzbudila letala tipa canadair, ki jih civilna zaščita uporablja pri gašenju gozdnih požarov.
12 let agent Kube v CIA
HAVANA — Celih dvanajst let je kubanska protiobveščevalna služba imela v vrstah CIA agenta, ki je igral »dvojno igro« v korist omenjene karibske države. To je pred nedavnim priznal protagonist vohunskega pripetljaja, 47-letni Mauro Casagrandi, sicer italijanskega porekla, ki pa že 21 let živi na Kubi. Casagrandi je v posebni televizijski oddaji, posvečeni vpletenosti CIA v kubanske zadeve, izjavil, da je med tem časom opeharil ameriški Central intelligence agency za 250 tisoč dolarjev oz. 330 milijonov lir. Američani so Casagrandija najeli v Madridu, kot je sam dejal pa so jih zanimali predvsem podatki o domnevni sovjetski podmorniški bazi v Cienfu-egosu na južnem delu otoka, kubanski pomoči Angoli in Nikaragvi ter o zdravju Fidela Castra.
Nenavadna smrt zaradi aidsa
LONDON — Še ena žrtev zaradi aidsa. Zaradi posledic tega virusa je v britanski prestolnici umrla 32-letna ženska, ki je presajeno ledvico, s katero je živela več let, imela okuženo ravno z aidsom. Organ so ji zdravniki nadomestili leta 1984, darovalec pa je bil mlad zlikovec, kateremu so, kmalu po avtomobilski nesreči, naredili transfuzijo krvi. Zdravniški poseg se je izkazal za usodnega, saj je mladenič, ki je doživel nesrečo med policijskim zasledovanjem, umrl kmalu po operaciji. Kri je bila namreč okužena z aidsom, virus pa je okužil tudi ledvico, ki so jo presadili na Sue Minns, mlado poročeno učiteljico. Presaditev ledvice je takrat popolnoma uspela, zdravniški poseg pa je omogočil ženski, čeprav samo za nekaj let, normalno življenje.
Chanel z vlečko ali brez nje
Cicciolina v Benetkah? Občinski odbor v škripcih
BENETKE — Dva beneška občinska odbornika sta v hudih škripcih. Socialist Mimmo Greco in socialdemokrat Vittorio Mineo naj bi morala po občinskih predpisih odločati, ali bo smela poslanka Ilona Staller nastopati s svojimi »visoko umetniško navdihnjenimi« predstavami pred občinstvom Benetk in Mester.
Predstavnica italijanskega parlamenta naj bi se kot Cicciolina zvijala po odrih športne palače, na Trgu sv. Marka, na Trgu Ferretto in na Čampu San Polo. Odbornika Greco in Mineo naj bi bila odgovorna za izdajo dovoljenj za javno predstavo (enemu pripadajo prostori na odprtem, drugemu pa dvorane in pokrite športne palače), erotične vaje brhke llone pa presegajo tudi njune zmoglijivosti objektivnega presojanja. Iz previdnosti sta zato izrazila mnenje, da bi moral primer predebatirati občinski odbor, ki bi se moral sestati po povratku župana Laronija. Socialist Laroni pa se trenutno mudi na počitnicah v Avstraliji in ga najbrž ne bo pravočasno nazaj. Nič ne de! Benečani so že odrekli posl. Stallerjevi sodelovanje pri organizaciji prihodnjega pusta, zato bi ji lahko omogočili vsaj to neparlamentarno udejstvovanje.
PARIZ - Stilist Karl Lagerfeld, ki že dolga leta podpisuje kolekcije prestižne modne hiše Chanel, ima izredno rad kroje, ki spominjajo na tulipane. Njegove letošnje večerne obleke bodo zato ozke v pasu, široke v ramenih in bokih, ter z dolgimi in tesno oprijetimi krili. Primer zimske Chanel fashion vidimo na zgornji sliki, ki je bila posneta na torkovem pariškem defileju.
Kar nam črnobela slika ne razkrije, pa je zlata tkanina, ki jo nemški stilist uporablja kar polnih rok, saj je vse večerne obleke opremil tudi z vlečko.
Če se vam zdijo dolge rokavice staromodne in vas vlečke ovirajo pri hoji, nikar ne obupajte. Mojster Lagerfeld si je zamislil tudi elegantno varianto kratke večerno-popoldanske obleke, ki nam jo nazorno predstavlja slika na levi strani. Slavna Chanelina bižuterija plemeniti umetniško tvorbo, ki ji težko pripišemo ime »obleka«. Najbrž jo bo vsekakor lažje obleči na kaki enkratni gledališki premieri, kot pa v popoldanskih urah, kot izzivalno hipo-tizira prebrisani Karl.