PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 162 (14.253)
Trst, sreda, 15. julija 1992
Papež čaka na operacijo Tudi Ali Agca sočustvuje
VATIKAN - Izza debelih vatikanskih zidov niti včeraj niso pronicnile bistveno nove informacije o zdravstvenem stanju Janeza Pavla II. Uradni vatikanski glasnik Joaguin Navarro Vališ je sporočil, da zdravniški izvidi še potekajo, tako da je vsakršna napoved prerana. Točne diagnoze še ni, ne glede nato pa je — po Navarrovih besedah — papeževo zdravstveno stanje relativno dobro. Še več: papež naj bi včeraj v bolnišnici tudi daroval mašo. Precej skop v informacijah je bil tudi msgr. De Luca, šef vatikanskega protokola, ki je te dni v tesnih stikih s svetim očetom.
Navarrova zagotovila niso razpršila vseh dvomov. Po nekaterih nepotrjenih informacijah naj bi papež bolehal zaradi benignega tumorja brez metastaze. Vsekakor pa bodo ugotovili točno naravo novotvorbe šele po operaciji. Do delne okluzije debelega črevesa je prišlo zaradi te novotvorbe v končnem delu debelega črevesa. Kirurški poseg bi v tem primeru nikakor ne bil zahteven. Kdaj bo do kirurškega posega prišlo, pa ni znano, »dobro obveščeni krogi« trdijo, da bo poseg že danes, ali najkasneje jutri.
Tudi včeraj so papežu poslali številne brzojavke. Med tistimi, ki so mu zaželeli čimprejšnje okrevanje, je bil tudi Ali Agca, avtor neuspelega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ker bi novi volilni zakon F-J K okrnil slovensko zastopstvo
Komisija za mednarodne odnose zahteva poseg slovenske vlade
Vprašanje slovenskega zastopstva bi najbolje rešili s sprejetjem zaščitnega zakona Slovenija ne zahteva recipročnost, ker ta ne sme veljati za človeške pravice
LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose slovenske skupščine je včeraj poudarila pravico slovenske manjšine v Italiji pri upravljanju z javnimi zadevami na deželni in na državni ravni. Zato Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja spremembe volilne zakonodaje v Furlaniji-Julijski krajini, ki objektivno zožuje prostor slovenskemu zastopstvu.
Komisija je intenzivno razpravljala celotno dopoldne na osnovi izčrpnega poročila in predloga zaključkov poročevalca poslanca Boruta Pahorja in ob aktivnem sodelovanju predstavnikov organizacij in strank, ki vključujejo Slovence v Italiji. Poslanec Borut Pahor je obravnaval predlog novega volilnega zakona dežele Furla-nije-Julijske krajine kot odsev na različne dileme in izzive na področju reforme političnih institucij v Italiji. Predlog ni usmerjen le marginalizaciji vpliva Slovencev v upravljanju, bi pa predlagane spremembe zmanjšale standard uveljavljanja pravic. Spremembe namreč negativno vplivajo na zastopstvo majhnih strank in zmanjšujejo njih številčnost, najhuje pa bi bila med Slovenci prizadeta stranka Slovenska
skupnost, ki bi izgubila svojega deželnega svetovalca.
Komisija je zato v sklepih in stališčih zadolžila slovensko vlado in zunanje ministrstvo za ustrezno posredovanje in iskanje rešitve. Poudarila je prepričanje, da nujne reforme italijanskega političnega sistema ne bi smele omejiti vpliva slovenskega zastopstva v zakonodajna telesa in zmanjšati standarda pravic.
Celotno vprašanje bi najbolj pravično rešili tako, da bi čim prej sprejeli globalni zaščitni zakon, ki bi med drugim tudi določal pravico neposrednega zastopstva, kot to zagotavlja z ustavo Slovenija za italijansko in madžarsko manjšino.
Zato komisija nalaga vladi in zunanjemu ministrstvu, da stori vse potrebne diplomatske korake za hitrejšo in uspešnejšo uveljavitev pravic slovenske manjšine in še posebej za meddržavna pogajanja v zvezi z dvostranskim sporazumom o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Jeseni bo komisija razpravljala o celovitem poročilu o aktualnih problemih Slovencev v zamejstvu in predlagala skupščini republike Slovenije sprejem ustreznih sklepov, ki bodo
odrazili stališča in določili obveze Republike Slovenije.
Pomočnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler je povedal, da je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v zvezi s tem sprejel 16. julija delegacijo Slovenske skupnosti in takoj poslal pismo svojemu italijanskemu kolegu. Pismo je bilo v celoti objavljeno v Primorskem dnevniku. V Helsinkih je bila v razgovoru s Scotti-jem temu problemu posvečena posebna pozornost, na Dunaju pa se bo razgovor nadaljeval konec tedna v okviru sestanka Srednjeevropske iniciative. V ponedeljek se je slovenski zunanji minister pogovarjal s podpredsednikom deželne vlade Ferruc-ciom S arom, socialistom, ki mu je zagotovil, da bodo za Slovence skušali ustvariti poseben režim.
V razpravi je Ivo Jevnikar omenil možnost kompromisnega predloga, ki bi pomenil povezovanje strank, kar pa je »najslabši možni kompromis«, toda še vedno kompromis. Suadam Kapič se je zavzel za celovito reševanje in v tem kontekstu poudaril pomembnost krepitve dobrih odnosov in so-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob stopnjevanju srbske agresije na severu in vzhodu Bosne in Hercegovine
Varnostni svet OZN še vedno okleva Z odločnejšim posegom proti Srbom
LJUBLJANA — Medtem ko je Varnostni svet OZN v ponedeljek zvečer že kdovekate-rič ponovil poziv vsem sprtim stranem v BiH, naj strogo spoštujejo dogovor o ustavitvi ognja, dosežen 5. junija, so srbske sile skoraj ravno ob tem času, kot v posmeh prizadevanjem mednarodne skupnosti, še bolj silovito napadle Sarajevo in druge kraje v BiH. Kot pdgovor na novo mirovno pobudo so, kot je izjavil častnik za zveze mirovnih sil OZN Magnusson, proti poslopju zaščitnih sil Združenih narodov v Sarajevu izstrelili šestnajst granat, ena pa je eksplodirala le tri metre stran od poslopja. Modre čelade pa so včeraj Prvič z orožjem odgovorile na streljanje nekega srbskega ostrostrelca in ga likvidirale.
Varnostni svet OZN pa je na omenjeni seji le sprejel odločitev o napotitvi dodatnih petsto pripadnikov modrih čelad v Sarajevo. To Pomeni, da bo v bosanskohercegovskem glavnem mestu, predvsem pa na sarajevskem letališču, skupno 1.600 pripadnikov mirovnih sil OZN. V najnovejši resoluciji Varnostni svet tudi od vseh strani zahteva, da težko orožje, vključno s tanki in protiletalskimi topovi
umaknejo z dosega letališča, mirovne sile pa pooblašča, da vzpostavijo koridor med letališčem in centrom Sarajeva, po katerem bo lahko pritekala človekoljubna pomoč.
Ponovni brezupni pozivi VS k »doslednemu spoštovanju premirja ter k političnemu reševanju krize v BiH«, ki so doslej le podžigali nasilje v tej državi, pričajo o tem, da velike sile, vsaj v tem trenutku, še niso pripravljene seči po resnejših ukrepih ali celo vojaškemu posredovanju za ustavitev krvave vojne v BiH. Ne glede na dramatične razmere v tej državi, Varnostni svet ni očitno pripravljen odobriti niti vzpostavitve koridorja med Splitom in Sarajevom, po katerem bi s tovornjaki vozili pomoč v to mesto. Zahodni vojaški strokovnjaki namreč menijo, da bi bila takšna poteza zelo tvegana, saj bi koridor morala varovati vojaška letala, kar bi bil lahko uvod v začetek vojaškega posredovanja. V zvezi s tem pa velja omeniti, da je ameriška televizijska mreža ABC v ponedeljek zvečer sporočila,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Milan Panič dobil podporo skupščine
LJUBLJANA — Parlament Zvezne republike Jugoslavije je včeraj v Beogradu po pričakovanju za premij era prve vlade izvolil edinega kandidata, ameriškega poslovneža in milijonarja srbskega rodu Milana Paniča, ki bo vodil tudi obrambno ministrstvo. Panič, ki je doslej dal že nekaj šokantnih izjav, je v govoru v zvezni skupščini ponovno poudaril, da je ključ za rešitev jugoslovanske krize v trajnem miru v BiH ter na ostalih kriznih žariščih na območju nekdanje Jugoslavije. Po njegovih besedah le trajen mir v tej republiki in popolna demilitarizacija BiH lahko zagotovita pogajanja o prihodnosti BiH, status te države pa naj določijo vsi trije konstitutivni narodi te republike. V svojem vladnem programu se je Panič ob tej priložnosti zavzel za radikalno demokratizacijo političnega življenja in hitro privatizacijo družbene lastnine. (NIA)
Vladni gospodarski dekret naj bi spremenili samo s popravki, ki jih bo predlagala večina
RIM Predsednik ministrskega sveta Giulia-no Amato hoče, da se zakonski odlok s finančno-gospodarskimi ukrepi, ki ga je sprejela vlada v Petek in o katerem bo začela poslanska zbornica razpravljati predvidoma 26. julija, dokončno odo-bri pred prekinitvijo parlamentarnega dela zaradi poletnega oddiha, medtem ko naj bi dekret o ukrepanju na področju zdravstva, skrbstva, krajevnih financ in javnih služb, katerega obravnava se no pričela konec meseca, odobrili najpozneje do konca septembra. Predsedniki parlamentarnih skupin KD, PSI, PLI in PSDI ter predstavniki SVP in Unione Valdotaine so na včerajšnjem sestanku 2 Amatom v Palači Chigi, ki se ga je udeležil tudi Podtajnik v predsedstvu vlade Fabio Fabbri, ta »vozni red« brezpogojno podprli. Ne samo, zastopniki večinskih strank so se z Amatom tudi ogovorili za to, da se čimbolj zavre morebitni plaz sprememb oziroma popravkov, ki da bi uteg-
nil deloma izničiti strategijo vlade: »Popravke bo predlagala kvečjemu vlada in to tudi na podlagi priporočil iz vrst večine,« je pojasnil predsednik krščanskodemokratskih poslancev Gerardo Blanco in s tem že izzval celo vrsto protestov.
Njegove besede so seveda prizadele v prvi vrsti sindikate CGIL, CISL in UIL, ki bodo priredili to soboto v Rimu množično protestno zborovanje prav z namenom, da izsilijo od avtorjev vladnega »manevra« njegovo korenito preoblikovanje v korist socialno ogroženih slojev in delovnih ljudi. Najtrše pa je na Biancovo izjavo reagiral predsednik senatorjev SKP Lucio Libertini: »Gre za pravi blitzkrieg, ki bi ga rad Amato izpeljal na koži državljanov in delavcev ter iz parlamenta naredil zapisnikarja vladnih sklepov.« Gerardo Bianco si je tudi sicer nakopal ostre kritike, ko je razložil novinarjem, da se bodo morali ljudje od-
slej žrtvovati le toliko kolikor bi jih stala večerja. Na pripombo časnikarja, češ da pojde za večerjo z rarogom, je odvrnil: »Ne, pač pa bo to večerja za šest oseb.« V resnici so strokovnjaki izračunali, da bo morala vsaka družina žrtvovati državni blagajni od 1,2 do največ 1,5 milijona lir, potem ko se je realna plača povprečnega delavca v zadnjem letu že zmanjšala za dobra 2 odstotka.
Proti vladnim ukrepom za ublažitev javnega primanjkljaja in potlačitev inflacije se je včeraj izreklo tudi združenje občin ANCI. Država jim že nekaj let klesti finančne resurze in jih prikrajšuje na področju davčnih prihodkov, s petkovim dekretom pa jim namerava letos odškrniti še nadaljnjih 892 milijard lir in zaustaviti investicije. Zaradi tega so sklicali za danes dopoldne zasedanje vsedržavnega sveta združenja, sicer pa bodo javnost temeljito seznanili z negativnimi učinki vladnega »manevra« na krajevne javne storitve.
De Michelis osumljen korupcije v Benetkah
BENETKE, MILAN —- V okviru preiskave o podkupninah je državno pravdništvo v Benetkah včeraj izdalo sodno jamstveno obvestilo za enega najbolj znanih socialističnih voditeljev, tj. bivšega zunanjega ministra Giannija de Michelisa. Sodno obvestilo naj bi izdali zaradi De Michelisove vloge v struji, ki jo te dni dolžijo težkih nepravilnosti. De Michelisova struja znotraj PSI naj bi namreč skupaj z dorotejsko strujo v KD (tej struji načeljuje bivši minister Carlo Bernini, prav tako vpleten v preiskavo) vnovčeva-la denar, ki naj bi prihajal od podjetnikov. Le—ti so imeli v zakupu pomembna javna dela, v zameno za »uslugo« pa naj bi politikom odstopali od 1,5 do 2,5 odstotka vrednosti zakupa. Šlo naj bi za precejšnje vsote denarja, saj so podjetniki imeli v zakupu gradnjo odseka, ki povezuje avtocesto A4 in beneško letališče, razširitev prečiščeval-ne naprave v Fusini pri Benetkah in druga javna dela. De Michelis je kmalu po prejemu sodnega obvestila izjavil, da so obtožbe zoper njega popolnoma neutemeljene. Precej je kritiziral nekatere poteze sodnih oblasti v prejšnjih dneh, v prvi vrsti preiskavo, ki so jo izvedli v njegovem tajništvu v Mestrah. Zoper upravičenost te preiskave je — kot je povedal — vložil tožbo.
Na delu so bili tudi milanski sodniki. Ti so izdali šest jamstvenih obvestil, najpomembnejša »žrtev« je pooblaščeni upravitelj podjetja Rifem Luca Beltrami Gadola. Gadola je na zadnjih volitvah kandidiral na listi PSI, sedaj ga dolžijo korupcije. V Padovi so medtem, vedno zaradi korupcije, aretirali bivšega podžupana Sergia Ver-recchio (PSI) in občinskega odbornika Diega Chieso (PRI).
Po daljšem obdobju nesporazumov z Izraelom
ZDA pozdravljajo Rabinovo odpiranje
Dogovor Jelcin-Ševardnadze
Mirovne sile na Kavkazu
JERUZALEM, WASHINGTON — Rabinov »spravni« govor v izraelskem knesetu je, kot vse kaže, imel pozitivne učinke. Najbolj navdušeno so ga sprejeli v ZDA, kjer Rabin že dlje časa (dejansko že od časov, ko je bil veleposlanik v tej državi) uživa simpatijo. Ameriški državni sekretar James Baker je napovedal, da bo že v nedeljo obiskal Jeruzalem; z Jichakom Rabinom se bo tam razgovarjal o ameriških posojilih, predvsem pa o palestinsko—izraelskih mirovnih pogajanjih. Pogajanja so na mrtvi točki že od oktobrskega srečanja v Madridu. S političnimi spremembami v Izraelu pa politični opazovalci upravičeno upajo, da bo naslednji krog pogajanj (ta se bodo po vsej verjetnosti začela septembra
v Rimu) uspešnejši od prejšnjih. James Baker bo izraelsko prestolnico tokrat obiskal v okviru turneje, med katero bo obiskal tudi Sirijo, Savdsko Arabijo, Jordanijo in Egipt.
Na Rabinov govor se je odzval tudi ameriški predsednik George-Bush; ta je Rabina povabil v začetku avgusta v svojo rezidenco, kjer bi se — prav tako — razgovarjala o mirovnih procesih. Bushevo povabilo je nov dokaz, da se ameriško—izraelski odnosi, po daljšem času, zopet krepijo. Od tega bo imel korist tudi sam Bush, ki se v času predsedniške volilne kampanje na vse kriplje prizadeva pridobiti glasove vplivne židovske skupnosti v Združenih državah Amerike.
MOSKVA — Včeraj dopoldne so se mirovne sile Skupnosti neodvisnih držav razmestile v petnajstkilometrskem »tamponskem pasu«, ki naj bi ločil sprte strani v Južnoosetinski avtonomni oblasti. Kontingent sestavlja 200 ruskih in 200 gruzijskih vojakov, preostalih 200 pa so pripadniki osetinskega in drugih manjšinskih narodov Kavkaza. Po načrtih ruskega predsednika Jelcina in __ začasnega predsednika gruzijskega narodnega sveta Ševardnadzeja, naj bi prisotnost mirovnih sil preprečila nadaljnje spopade med »gruzijskimi nacionalisti in osetskimi separatisti«, ki so dosedaj povzročili na stotine mrtvih in več kot 100 tisoč beguncev. Podatek, da so begunci izključno Oseti, ki so zbežali k svojim bratom v Severnoosetinsko avtonomno republiko v sklopu Ruske federacije, zgovorno priča, da so Gruzijci že začeli z etničnim čiščenjem ozemlja. Prav zato bodo nadaljnji koraki za reševanje tega spora do skrajnosti težki, ker Gruzijci nasprotujejo, da bi se begunci vrnili, prav tako niso za sedaj pripravljeni sprejeti nobenega zaščitnega zakona za osetinsko in druge manjšine na gruzijskem ozemlju.
•	Papež čaka
atentata na papeža maja 1981. Vsebina Ag-cove brzojavke ni točno znana, saj je vatikanski glasnik ni hotel razkriti.
V Rim je medtem prispelo okrog 5 tisoč poljskih romarjev. Z njimi naj bi se papež — po prvotnih načrtih — srečal danes v Vatikanu; ob sredah se namreč papež običajno srečuje z verniki z vsega sveta, tokrat pa so bili na vrsti prav papeževi sonarodnjaki. Poljski verniki se s papežem ne bodo srečali, namesto tega bodo odšli v baziliko svetega Petra, kjer bodo molili za čimprejšnje papeževo okrevanje.
Na molitev je pozval tudi msgr. Kapudži, bivši jeruzalemski patriarh. Kapudži se je včeraj mudil v Vatikanu, sicer pa se je v seznam tistih, ki izražajo solidarnost s papežem, tudi včeraj vpisalo zelo veliko ljudi.
•	Poziv komisije
delovanja med deželo in Slovenijo. Samo Pahor je govoril o nezadostnih naporih manjšine same za reševanje njenih vprašanj.
Zlasti poglobljena in razčlenjena je bila razprava o recipročnosti. Slovensko zunanje ministrstvo je tudi s pomočjo pravnih strokovnjakov ugotovilo, da se ne more uveljavljati recipročnost, kadar gre za človeške pravice. Komisija je bila soglasno mnenja, da ni mogoče govoriti o zmanjševanju ravni zaščite italijanske in madžarske manjšine, kot so zahtevali na prejšnji seji komisije poslanec Starman in drugi. Takšno stališče bi bilo v škodo slovenske manjšine v Italiji. Poudarjeno je tudi bilo, da je skrb za svoje manjšine dolžnost slovenske države ne oziraje se na zahteve in na napore manjšinskih predstavnikov, ki pa so seveda izredno dragoceni in koristni.
Dogovorjeno je bilo tudi, da je treba celotno vprašanje obravnavati tudi v evropskem okviru, da je treba na to opozoriti evropske organizme in da naj slovenska vlada v ta namen s pomočjo manjšine izdela posebno belo knjigo. (NIA)
• Varnostni svet
da bodo mirovne sile konec tega tedna skušale pripeljati pomoč Sarajevu po kopnem. Konvoj pomoči naj bi krenil iz Hrvaške in sicer brez vojaške podpore iz zraka ali kopnega.
K miroljubnemu reševanju krize v BiH je skušal vnovič prispevati vztrajni a doslej le malo uspešni lord Carrington, ki je na pogajanja v London ponovno pozval predstavnike treh sprtih strani v BiH. Kot so sporočili iz Londona, so le-ti pozitivno odgovorili na Carringtonov poziv, pogajanja pa naj bi potekala v Londonu danes in sicer neposredno med vsemi tremi stranmi, ali pa ločeno ob pomoči posrednikov Evropske skupnosti. Zunanji minister BiH Haris Silajdžič, vodja srbske skupnosti v tej republiki Radovan Karadžič in vodja hrvaške skupnosti Mate Boban naj bi se najprej, po najnovejših vesteh, ločeno pogovarjali z lordom Carringto-nom. Če bodo pogovori uspešni, se utegnejo sestati tudi za skupno mizo.
Medtem pa srbske sile neusmiljeno nadaljujejo silovite napade na Sarajevo in druge kraje v BiH, ne oziraje se na mirovna prizadevanja mednarodne skupnosti ter številne žrtve in razdejanja v tej državi. Včeraj zjutraj je bilo ponovno tarča okrepljenega topniškega napada tisto, kar je ostalo od bosan-skohercegovskega glavnega mesta. Največ granat je, kot poročajo, padlo na Alipašino polje, Trg solidarnosti ter naselji Nodžariči in Dobrinja, kjer je izbruhnilo več požarov. Podatkov o mrtvih in ranjenih ni. Srbska
vojska se je zgodaj zjutraj poskušala tudi s pehoto prebiti v občino Novo Sarajevo, vendar so branilci napad odbili. Položaj, v katerem so Sarajevčani, je še naprej zelo težak, preskrba z elektriko je kritična, prav tako pa primanjkuje vode. Radio BiH je poročal, da so se tudi napadi na Goražde nadaljevali z nezmanjšano močjo. Srbska vojska je vso noč prerazporejala svoje enote, potem pa napadla z vsemi vrstami orožja. Na to območje so prispeli tudi srbski in črnogorski plačanci. V Goraždu ni niti hrane niti vode, pa tudi ne zdravil. Uradni predstavnik te občine je sporočil, da branilci uspešno branijo svoje položaje in da so napadalcem prizadejali velike izgube. Srbski viri so sicer že v ponedeljek poročali, da je mesto v njihovih rokah, to pa je demantiral sam voditelj bosanskohercegovskih Srbov Karadžič z včerajšnjo izjavo, »da bodo Srbi Goražde zavzeli v 48 urah«. Radio BiH je posredoval apel prebivalcev Goražda Butrosu Galiju, da reši stotisoč ljudi v obleganem mestu. Srbski agresor je, kot poročajo, včeraj zjutraj nepričakovano začel obstreljevati s topovi središče Mostarja, vso noč pa je bil tarča obstreljevanja tudi Bihač. Na hrvaških bojiščih je bilo včeraj razmeroma mirno, kar pa ponovno ne velja za območje Dubrovnika. Potem, ko so v tem mestu zjutraj po štirih peklenskih dneh le preklicali splošno nevarnost, so kmalu z okoliških položajev srbske sile znova začele obstreljevati okolico pa tudi ožje središče Dubrovnika. Sicer pa iz te sosedne države prihaja vse več apelov svetovni javnosti, da Hrvaška ne more več sama vzdržati bremena beguncev. To je včeraj storil tudi podpredsednik hrvaške vlade Mate Granič, ki je izjavil, da je ta republika pred gospodarskim in socialnim zlomom. »Če nam svet ne bo pomagal, bomo begunce z vlaki, letali in ladjami poslali s Hrvaške«, je dejal Granič ter pri tem omenil Slovenijo, Avstrijo in Italijo. (NIA)
Kočevski Rog: Kdo je ukazal množične poboje?
LJUBLJANA — Resnica o povojnih pobijanjih v Kočevskem Rogu je še vedno nejasna. Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev pri skupščini Slovenije je še vedno v fazi, ko se pogovarja z nekaterimi domnevno ključnimi akterji pobojev. Informacije, ki jih nudijo sogovorniki so, seveda, protislovne.
Kljub vsemu je predsednik komisije Nace Polajnar optimističen: »Med pripovedovalci so se pokazale velike razlike, čeprav glede na povojne strukture razlik naj ne bi bilo. Vprašanje pa je koliko so naši sogovorniki zares pripravljeni odkrito govoriti. Trenutno imajo samo moralno obvezo, toda mi se trudimo, da bi dobili status preiskovalne komisije. Temeljno vprašanje je - kdo je ukazal poboje in kdo jih je opravil. To bi lahko bila JLA, Ozna ali pa Knoj... toda poročilo bi lahko pripravili še pred koncem mandata komisije, ob njem pa še poročilo, kako je delovalo zaprto območje Kočevska Reka.«
Komisija se je včeraj pogovarjala z Albertom Svetino - Emom, tedanjim podpolkovnikom Ozne, ki zdaj živi na Madžarskem, kamor je odšel kmalu po vojni; Antonom Zgoncem - Vasjo, oficirjem KOS in Francem Tavčarjem - Rokom, ki je bil načelnik štaba Knoj a v Sloveniji.
Svetina je leta 1944 postal namestnik Ivana Matije Mačka, ki je bil po vojni načelnik Ozne. Maček naj bi mu rekel, da je naloga Udbe, da likvidira čimveč ljudi, ki bi lahko ogrozili varnost Slovenije. Likvidiranih je bilo približno 40.000 ljudi. Knoj je pri tem sodeloval, Mitja Ribičič, ki je bil tudi pri Ozni pa je bil o vsem obveščen, čeprav Ribičič sam trdi, da je za poboje zvedel šele 1953. leta. Za akcije naj bi vedel tudi Bojan Polak - Stjenka, ki je bil poveljnik divizije Knoja, ki pa tudi zanika sodelovanje Knoj a pri pobojih.
Svetina je prav tako opozoril na grobišče pri Toš-kem čelu. Po Mačkovem ukazu je Svetina, kot je dejal, vodil akcijo prekopavanja okoli 800 trupel pri katerem je sodelovalo 60 nemških ujetnikov in brigada Knoja. Svetina meni, da so po akciji tudi ujetnike pobili. Namen prekopavanja je bil zakrivanje sledov.
Poboj na Rogu ni bila skrivnost za Ozno, je dejal Svetina. Vodja likvidatorskega bataljona pa naj bi bil prav Zgonc. Kakor v celotni Jugoslaviji je bil tudi v Sloveniji Knoj podrejen Ozni, zato je po besedah Svetine za poboje politično odgovoren Mitja Ribičič.
Zgonc je trditve, češ, da naj bi bil vodja likvidatorskega bataljona, ovrgel. Ko je 4. armada prišla v Slovenijo, je tudi KOS prišel pod njen okvir kot oficir, KOS pa istočasno ne bi mogel biti na dveh funkcijah. Zgonc tudi dvomi, da bi komandant Knoja vedel, kaj njegove enote delajo na terenu. Ukaz o poboju pa naj bi 'prišel iz armadnega vrha v Beogradu. Zgonc je vedel o pobojih, toda ni vedel, da so množični. Prav tako pa je »likvidatorska« brigada prevelika formacija, da bi lahko »neopazno« obstajala.
Franc Tavčar - Rok je opozoril, da kot komandir Knoja ni imel pregleda nad akcijami, ki jih je Ozna opravljala s pomočjo enot Knoja. O teh akcijah se ni govorilo. O pobojih v Kočevski Reki je Tavčar zvedel mnogo kasneje in to prek govoric, za Teharje pa naj bi izvedel šele pred kratkim. Tavčarjevo osebno mišljenje je, da je JLA opravila poboje. KNOJ zagotovo ni sodeloval. Ukaz pa naj bi dal generalštab JLA, izpolnile pa naj bi ga enote, v katerih ni bilo Slovencev. (NIA)
ZAGREB — Na Hrvaškem se vse stranke pripravljajo na bližnje volitve. Predsednik Tudjman je pred dobrimi dvemi tedni razpisal predsedniške in parlamentarne volitve za 2. avgust. Med opazovalci nihče ne dvomi, da bo sedanji predsednik potrjen v svoji funkciji, edina dilema je v tem, ali bo Tudjman potrebno enainpedeset odstotno večino dosegel že v prvem krogu, ali pa bo potrebna balotaža. S praktičnega vidika to ne pomeni dosti, s političnega bi tak razplet bistveno pomešal karte: volivci bi v tem primeru namreč dali na znanje, da Tudjmana ne priznavajo kot »očeta naroda«.
Protikandidati
Med protikandidati se bo verjetno še najbolje odrezala Savka Dap-čevič Kučar, ki zastopa barve Hrvaške narodne stranke (HNS). Bivša partijska voditeljica za časa hrvaškega Maspoka je nedvomno še zmeraj izjemno popularna. Žal pa posebno med mladimi volilci ne uživa mnogo simpatij, Očitajo ji predvsem starost. Poleg tega številni bivši volilci Savkine stranke, vodstvu zamerijo, da iz dneva v dan zavzema vse bolj desna in nacionalistična stališča, da bi konkurirala Tudjmanovi HDZ. Med študenti je nedvomno najbolj priljubljen vodja Hrvaške socialno liberalne stranke Dražen Budiša. Hrvaške demokratska stranka kandidira svojega prvaka Marka Veselico, ravnotako demokrščani, ki predlagajo Ivana Cesarja. Na skrajni desnici pa je glavni kandidat voditelj Hrvaške Stranke Prava (HSP) Dobroslav Paraga. Bolj kom-
Hrvaška se pripravlja na volitve ki jih je vsilila Tudjmanova HDZ
plicirana je situacija na levici, kjer bo glavni kandidat predsednik Socialdemokratske stranke Antun Vujič. Račanovi esdepeovci za predsedniške volitve sploh niso predstavili kandidata. To so najavili prejšnji ponedeljek na tiskovni konferenci. Med drugim so objavili podatek, da so njihovi aktivisti v samih dveh dneh zbrali več kot 15 tisoč podpisov, da bi lahko kandidirali bivšega podpredsednika vlade Zdravka Tomaca. Sam Tomac, soglasno z Račanom in ostalim vodstvom stranke, pa je predlagal, da SDP ne bi nastopala na predsedniških volitvah, češ da se je stranka zmeraj potegovala za parlamentarni sistem in je nasprotovala predsedniškemu sistemu, ki ga je z močjo številk Hrvaški vsilila HDZ. SDP je tudi od vsega začetka nasprotovala Tudjmanovi odločitvi, da razpiše volitve v času, ko se vojna sploh ni končala. »Kdo ima moralno pravico, da prežene državljane iz zaklonišč, da bi šli na volišča?« je pred nekaj dnevi polemično spraševal Račan.
Kakšen parlament?
Med politologi si nihče ne upa napovedati izida volitev za obnovo spodnjega doma hrvaškega parlamenta. Hrvati bodo v sabor poslali 124 poslancev. Med temi bodo tudi štiri predstavniki narodnih manj-
šin. Tudi tu je glavno vprašanje ali bo HDZ uspela dobiti v parlamentu večino mandatov ali pa bo morala po volitvah sestaviti neko koalicijsko vlado. V opozicijskem taboru bo nedvomno levji delež glasov pobrala HNS, žal javnomnenjske raziskave kažejo, da se bodo dobro odrezali tudi pravaši Dob-roslava Parage. Na levici so izgledi skrajno nejasni. Tudi tokrat ima kljub vsemu največ možnosti Račanova SDP. Glavni kandidat bo verjetno sam Zdravko Tomac. Na prvih demokratičnih volitvah pred dvemi leti je SDP dobila kar 30 odstotkov vseh parlamentarnih mandatov. Izgleda, da bo stranka uspela obdržati svoje položaje v Istri in na Reki, kljub konkurenci Istrskega demokratičnega zbora. SDP se namreč lahko pohvali, da je z pragmatično, a obenem načelno politiko, ki so jo vodili njeni krajevni voditelji, ta področja, kljub prisotnosti številnih enot Jugoslovanske armade, rešila vojnih grozot in razdejanj. Tomac je program stranke takole strnil: »Še naprej se bomo borili za to, da v saboru demokratiziramo oblast, obenem pa z našo načelno politiko bomo še naprej protiutež desnici, ki bo zaradi vojne nedvomno močnejša.
Nevarnost desnice
Preokret na desno, o katerem govori Tomac, bo nedvomno naj-
več nagradil vladajočo HDZ, deloma pa tudi pravaše. Paragova HSP lahko računa na neko ekstremno desno volilno bazo, za katero politologi pravijo, da obsega nekje od 15 do 20 odstotkov vsega volilnega telesa. Volilci HSP sodijo v nižje socialne sloje, najvažnejše strankine postojanke so baje v Splitu ter v samem Zagrebu. Pravašem na desnici zelo učinkovito konkurirajo nekatere struje znotraj vladajoče HDZ. V Osijeku so na primer vsi vzvodi oblasti v domeni tamkajšnjega občinskega predsednika Glavaša, ki se je v zadnjih mesecih proslavil s celo vrsto ekstremno nacionalističnih potez. Temu nasprotno pa je vodstvo HDZ sklenilo usmeriti strankin čoln v sredinske vode. Pri tem se je stranka vse bolj izrazito približala stališčem hrvaške cerkve.
Vprašanje splava
Katoliška cerkev na Hrvaškem vse glasneje zahteva, da naj novi Sabor prepove splav. To stališče je javno podprl vodja parlamentarne skupine HDZ Božidar Petrač, z njim pa je potegnilo skoraj polovica v§eh hadezejevskih poslancev. Isto stališče zagovarjajo tudi Cesarjevi krščanski demokrati ter Hrvaška demokratska stranka. Njen predsednik Marko Veselica trdi, da je prepoved abortusa pogoj za de-
mografski razvoj države. Paraga je dejal, da je njegova stranka za maksimalno zaščito življenja. Tem stališčem nasprotujejo vse levičarske stranke, Hrvaška narodna stranka in Hrvaška kmečka stranka. Pridružili pa so se jim številni ugledni predstavniki civilne družbe, najbolj znana med temi je zagotovo kolumnistka Tanja Torbari-na. Čeprav vprašanje abortusa najbolj razdvaja hrvaške stranke je to edini argument, poleg problema privatizacije, ki ni v zvezi z vojno.
Cena volitev
Sicer hrvaško javno mnenje vse bolj zanima, kako bodo stranke plačale volilno kampanjo. Vse več intelektualcev in javnomnenjskih voditeljev namreč meni, da v času ko država krvavi v vojni in je beda prebivalstva vse večja, stranke ne bi smele po potratno trošiti denarja. Opozicijski prvaki svarijo pred nevarnostjo, da bo HDZ za volilno propagando izkoristila državna sredstva. Znano je, da je ta stranka na prejšnjih volitvah lahko računala na pomoč sorazmerno bogate hrvaške emigracije po svetu. Nekateri znaki pa dajejo misliti, da je emigracija Tudjmanu obrnila hrbet in da bo raje podprla HNS ali celo HSP. Račanova SDP je že predlagala, da naj Služba družbenega knjigovodstva preveri poslovanje strank v času volilne kampanje. Sama SDP pa je denar, ki bi ga potrošila v volilni kampanji za predsedniške volitve (približno 50 tisoč mark) darovala skladu za rehabilitacijo invalidov.
VVALTER ŠKERK
Hrvaška pomorska policija je ustavila dve Delamarisovi ribiški ladji
Včeraj nov ribiški incident
namesto dogovora
IZOLA — Hrvaška pomorska policija je včeraj popoldan v hrvaškem morju zaustavila Delamarisovi ribiški ladji Iris 1 in Iris 2 in ju odpeljala v umaško pristanišče. Obvestilo o tem dogodku je prejel direktor Delamarisa Vinko Franetič med sestankom, ki so ga s prizadetimi slovenskimi ribiči sklicali na ministrstvu za kmetijstvo in prehrano, udeležili pa so se ga Jožica Puhar, ministrica za delo, Jože Protner, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter njegov pomočnik za ribištvo Srečko Perko.
V času našega poročanja se je minister Jože Protner iz Izole pogovarjal z oblastmi v Zagrebu. Skušal je priti v stik s hrvaškim ministrom za pomorstvo dr. Davorinom Rudolfom. Ribiči z obeh Delamarisovih bark so po
radijski zvezi sporočili v Izolo, da morajo po ukazu hrvaške pomorske policije pluti v Umag in ne v domače pristanišče.
Obe ladji ponavadi v paru lovita z lebdečo kočo plave ribe. Včeraj sta se podali na ribolov na odprto morje. To pa je sorazmerno daleč, saj je potrebno do mednarodnih voda kar tri ure vožnje. Ko slovenske ribiške ladje plujejo čez hrvaško morje, morajo imeti ustrezno spravljene mreže, izobešene zastave, pluti morajo z določeno hitrostjo in v določenem koridorju. Natančnih podatkov o tem, kako sta barki pluli včeraj popoldne, ko sta se vračali proti Izoli, in kaj sta pravzaprav zares počeli v hrvaškem morju, še nimamo. Vemo le, da je na obeh barkah zaposlenih trinajst hrvaških ribi-
s Hrvati
čev (iz Novigrada) in samo en je bil po besedah Vinka Franotiča, slovenski ribič.
Oba ministra s pomočnikom pa sta na sestanku v Izoli skušala ribičem pojasniti, kakšne so realne možnosti za pomoč ribiški panogi. Dogovorili so se, da bodo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo oblikovali posebno strokovno telo, ki bi moralo do septembra pripraviti sanacijski program za slovensko ribištvo.
V Delamarisu pa so opozorili, da težko pripravijo senacijski program, če še ni ribiškega sporazuma s Hrvaško. (Podpis sporazuma so Hrvatje obljubili do srede julija). Stavkovni odbor slovenskega morskega ribištva se je sinoči še enkrat odločal o protestni akciji pred slovensko skupščino. BOris ŠULIGOJ
KZE bo lahko zaposlila nove bolničarje
Posebne raziskovalne ekipe bodo odločilno prispevale k omejitvi škode zaradi ujm
TRST - Deželna uprava je na predlog odbornika Brancatija pooblastila krajevne zdravstvene enote ter deželna zdravilišča znanstvenega značaja, da zaposlijo poklicno bolničarsko osebje. Kot znano, je v zdravstvenih strukturah naše dežele veliko prostih mest. Pomanjkanje poklicnih bolničarjev je še zlasti občuteno na Tržaškem in na Videmskem. Po sklepu deželne vlade bo sedaj mogoče zapolniti vsa prosta mesta.
S tem bo mogoče ohraniti ustrezno funkcionalnost zdravstvenih struktur, meni odbornik Bran-cati, ki je med drugim povedal, da je v zadnjem letu izšlo iz poklicnih šol 310 novih diplomirancev.
TRST — Od prvih povojnih let pa do predlanskega leta je država potrošila vsak dan 9 milijard lir za sanacijo teritorija po ujmah, kakor so na primer zlasti potresi, povodnji in plazovi. Veliko tega denarja je šlo za odstranjevanje škode v Furlaniji-Julijski krajini. Z namenom, da bi bili sanacijski postopki hitrejši in učinkovitejši, predvsem pa, da bi lahko čim točneje predvideli čas in dimenzije ujm, je deželna uprava včeraj podpisala s tržaško in videmsko univerzo ter z Geofizičnim eksperimentalnim observatorijem pri Brišč-kih nad Trstom protokol o soglasju glede ustanovitve treh »skupin za namenske raziskave« na področju civilne zaščite. Takšne skupine predvideva sicer že deželni zakon o civilni zaščiti iz leta 1986.
Pri Univerzi v Vidmu bo taka skupina proučevala učinke potresov na nepremičninsko premoženje, pri Univerzi v Trstu bodo skušali v realnem času napovedovati povodnji, pri observatoriju nad Trstom pa bodo izpopolnili modele za matematično spremljanje širjenja potresnih sunkov.
Rezultati dela, ki ga bodo opravile vse tri raziskovalne skupine, bodo predstavljali podlago za izoblikovanje nove, ažurne zakonodaje na področju prevencije ujm in odstranjevanja škode po njih.
Kdo bo zopet lahko dobil državljanstvo Republike Slovenije
TRST — Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa je pred dvema mesecema in pol informiral javnost o možnosti pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 41. členu zakona o državljanstvu. Tedaj je bil postavljen rok za vložitev prošnje in sicer 24. junij, nakar naj bi bila pot do pridobitve državljanstva bistveno težja - najmanj leto dni neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji, zagotovljeno stanovanje, trajen vir preživljanja in tako dalje.
Posebno med Slovenci v izselje-ništvu je takšen zakon vzbudil celo vrsto upravičenih ugovorov, ker pač ni prišlo do avtomatične vrnitve državljanstva, pač pa do razmeroma zapletenih procedur z večkrat negativnimi rezultati za prosilce. Skupščina Republike Slovenije maja leta 1991 ni sprejela celovite podelitve državljanstva Slovencem v izseljeništvu oziroma podelitve posebnega statusa Slovencev brez državljanstva v zamejstvu, čeprav je tako predlagala Konferenca za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa. Glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo zato predlagal vladi in skupščini Republike Slovenije, da podaljša vsaj za eno leto rok, da bi se lahko Slovenci in ljudje slovenskega rodu vpisali v sezname na občinah, kjer so bili rojeni in kjer se lahko priglasijo, če to želijo.
Svetovni slovenski kongres tudi predlaga ministrstvu za notranje zadeve, da izdela obrazec za vpis v seznam državljanov za tiste, ki niso vpisani, pa so državljani.
Vsi ti zapleti z državljanstvom dokazujejo, da se Republika Slovenija le počasi in stežka poslavlja od prejšnjega, ideološkega obdobja, ki je vzdrževalo situacijo in zakonodajo državljanske vojne, kot je to priznal v zvezi z NOB že prejšnji režim. Pravna situacija pa je naslednja: 1. 1946 je bil sprejet poseben »Zakon o odvzemu državljanstva« oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, vsem formacijam, povezanim z okupatorjem, kot tudi osebam, ki so po vojni pobegnile v tujino. To je bila izguba državljanstva, vendar brez izdaje
odločbe. Vse te osebe državljanstva SFRJ oziroma Republike Slovenije niso nikdar izgubile, ker je leta 1962 poseben zakon ukimi odvzem državljanstva.
Pač pa so bile v času med 1946. in 1962. letom izdane odločbe za odvzem državljanstva za 1278 oseb, ki si morajo torej državljanstvo spet pridobiti. Podobno velja za skupino 78 oseb, ki jim je z odsotnostjo prenehalo državljanstvo - tudi te osebe si načeloma lahko spet pridobijo državljanstvo, vendar morajo napraviti ustrezno vlogo. Oba seznama, seznam za 1278 oseb in 78 oseb, ne bosta javno objavljena, vendar obstajata na ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, dostavljena pa bosta tudi diplomatskim predstavništvom v tujini. Prosilec bo moral pač vložiti vlogo, šele potem pa bo eventuelno obveščen, ali je na enem od obeh seznamov. V kolikor ni, mu državljanstvo ni bilo odvzeto, pač pa se mu na novo potrdi oziroma obnovi. V kolikor je kdo po letu 1945 podal izrecno izjavo o pripadnosti drugemu narodu, pa bo njegova prošnja komajda lahko rešljiva.
Zaradi vse te množice kombinacij, ki povzročajo med interesenti popolno zmedo, je Svetovni slovenski kongres pozval k preprostemu in konstruktivnemu, poenostavljenemu formalnemu postopku, če že pač Republika Slovenija ni mogla rešiti tega vprašanja elegantno, človeško in v skladu z novimi časi, kjer naj bi končno prevladal vsena-rodnostni vidik. Pričakovati je, da bodo slovenska diplomatska predstavništva aktivnejša, da bodo iz prve roke posredovala potrebne informacije, saj je to edini način za večje zaupanje izseljencev in zamejcev do Republike Slovenije. Tudi Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo v tej točki storil vse, kar je v njegovi moči: vprašanje državljanstva je namreč ključnega pomena za demokratičen razvoj Republike Slovenije in za povezavo vseh Slovencev v izseljeništvu ter v zamejstvu.
JANEZ POVŠE
Zaradi resne nevarnosti skorajšnje ukinitve višarske žičnice
Nadaljnji turistični razmah na Trbiškem je že vprašljiv
TRBIŽ — Gospodarski položaj na Trbiškem je vse prej kot rožnat. Težavam zaradi zaprtja rudnika v Rablju ter odločnega padca maloobmejnega prometa so se pridružile še zaskrbljujoče vesti iz turističnega gospodarskega sektorja. Vedeti je treba, da dobršen del trbiškega gospodarstva sloni prav na turizmu m zato je vsak negativni signal, ki Prihaja iz tega sektorja, zaskrbljujoč.
V mislih imamo težave, ki so nastale z žičnico, ki pelje na sv. Višar-Je in ki je trenutno zaprta zaradi stečaja podjetja SP A Lussari, ki je rrnelo v upravi žičnico. K temu je treba dodati še dejstvo, da je stečaj delno zajel tudi lastništvo hotela II S^rvo, ki so ga pred nekaj leti zgradili na Trbižu.
Spričo nastalega položaja so v nevarnosti delovna mesta šestih uslužbencev, ki upravljajo žičnico. Ob tem ne smemo pozabiti, da prav z začetkom poletne sezone žičnica de-uje s polno paro, saj v poletnih me-secih prevaža od 30 do 40 tisoč turistov, predvsem romarjev, ki otfi-scejo sv. Višarje, ki so od vedno sre-uisče verskih srečanj treh dežel. In Prav na sv. Višarjih bi se moralo 2. avgusta odvijati 4. srečanje treh Slo-
veni), zdomske, zamejske in matične, ki ga prireja Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi. Za to priložnost je bil najavljen obisk bivšega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta.
Ob vlogi žičnice zaradi obiska sv. Višarjev ne smemo pozabiti, da so na vrhu postavljeni oddajniki tako državne kot številnih zasebnih televizijskih postaj.
Kako rešiti zapleteno zadevo, ki neposredno zanima več tisoč slovenskih vernikov, ki vsako leto obiščejo sv. Višarje. Najugodnejša rešitev naj bi predvidevala upravljanje žičnice s strani deželnega podjetja za razvoj turizma v hribovitih območjih, Promoturja. To naj bi prevzelo upravljanje žičnice za leto dni. Medtem pa bi poiskali zasebno podjetje, ki bi bilo pripravljeno prevzeti si bremena, a tudi ugodnosti takšnega posla.
O tem so se na seji upravnega odbora Promoturja že pogovorili, niso pa sprejeli dokončnega stališča. Kocka naj bi padla v teh dneh. Vsako zavlačevanje sredi poletne sezone bi le škodilo turističnemu aspektu sv. Višarjev in celotnemu trbiške-mu gospodarstvu.	PAVŠIČ
La Rete zbira podpise k peticiji za odpravo parlamentarne imunitete
VIDEM Pripadniki Gibanja za demokracijo - La Rete so zbrali ed videmskimi občani več kot 900 podpisov k peticiji, ki zahteva odpravo parlamentarne imunitete. To so povedali sami člani omenjene-Ra gibanja s pripombo, da poslanec Leoluca Orlando di dopotoval v idem, ker se je bilo bati fizičnega napada nanj. V isti sapi so potrdili sprejeto obvezo, da se bodo v vsej Italiji in znotraj parlamenta naj odločaj6 borili za reformo politike kot take ter za njeno moralizacijo, kar naj uresniči začenši z odpravo »arhaičnega in neopravičljivega privilegiju parlamentarne imunitete, ki ščiti predvsem navadne prekrške«.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. junija 1992 in zapadlostjo 1. junija 1999.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan
I.	decembra 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih
do 13.30 dne 15. julija.
■	Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja; glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in
II,	47% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1, junijem: ob vplačilu (20. julija) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,47 %
Danes štiriurna stavka v obrambo gospodarstva in ogroženih delovnih mest
Stanko Bole in Marino Košuta o novostih na področju zunanje trgovine
Novi zbornici za Slovenijo in Hrvaško prva dediča nekdanje zbornice Italjug
Trstu se danes obeta težaven dopoldan, ki se ne bo poznal samo na mestnih ulicah, pač pa tudi v skoraj vseh javnih in zasebnih proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Od 8. do 12. ure bodo namreč prekrižali roke zaposleni v krajevnem industrijskem sektorju, se pravi delavci v tekstilni in kemijski industriji, v živilstvu in v naftnopredelovalni industriji, pa-pirničarji, grafiki, kovinarji, gradbeniki in uslužbenci tržaške Tobačne manufakture, ki se jim bodo pridružili tudi zaposleni v storitvenih sektorjih, in sicer delavci občinskega podjetja za vodo, elektriko in plin Acega, zavoda za električno energijo Enel in delavci v trgovinskem sektorju.
Stavka, ki so jo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL oklicale že pred časom, ima namen opozoriti na hudo krizo, ki je zajela vse gospodarstvo v naši pokrajini in ki se kot po verižni reakciji loteva vedno novih proizvodnih sredin. Po škedenjski železarni, Tovarni velikih motorjev, Arzenalu sv. Marka in Monteshellu se je na prepihu te dni znašla tudi Tobačna manufaktura, ki zaradi načrta o reformi oziroma privatizaciji državnega monopola tvega, da bo morala zapreti vrata.
Kot rečeno, se bodo tovarne danes ustavile med 8. in 12. uro, delavci pa se bodo zbrali na Trgu Unita, od koder bodo v povorki krenili po ulicah Roma in Carduc-ci do Goldonijevega trga, od tod pa po Korzu Italija do Borznega trga, kjer bo ob 10.30 zaključna manifestacija, na kateri bo govoril vsedržavni pridruženi sekretar sindikalne federacije CGIL Otta-viano Del Turco.
Rekli smo, da se stavki pridružujejo tudi trgovci, vključno s člani SDGZ, in to ne samo iz solidarnostnih razlogov, temveč tudi in
Ottaviano Del Turco
predvsem v protest zaradi krize, ki že dve leti tare tržaško distribucijsko mrežo. Trgovine bodo spustile navoj niče med 9. in 11. uro, mnogi zaposleni, včlanjeni v osrednje sindikalne konfederacije, pa dopoldne sploh ne bodo šli na delo. Zaprte pa ne bodo samo trgovine, temveč po vsej verjetnosti tudi uradi podjetja Acegat in zavoda Enel, ki bosta zagotovila samo res nujne storitve. Najbolj pa bo danes dopoldne seveda trpel mestni promet, tako javni kot zasebni. Redarji in prometna policija bodo seveda s preusmeritvami skušali kar najbolj olajšati njegov potek, velik križ pa bo z avtobusi Act, ki jih bodo deloma preusmerili, nekaj linij pa bodo morali začasno ukiniti.
Današnje stavke se bo s svojo delegacijo udeležilo tudi univerzitetno osebje, med izrazi podpore boju delavcev v zaščito tržaškega gospodarstva in delovnih mest pa naj omenimo tiskovno izjavo zgo-niškega župana Miloša Budina.
Skupaj z vsem gospodarstvom v naši pokrajini preživlja težke trenutke tudi tržaška zunanjetrgovinska dejavnost, na katero poleg neugodnih konjunkturnih gibanj negativno vpliva tudi prekinitev ali vsaj velika omejitev poslovanja s partnerji na bivšem jugoslovanskem tržišču. Po daljšem obdobju »opazovanja« dogajanj v bivši sosednji federaciji in po mednarodno priznani osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške so se tudi italijanski zunanjetrgovinski operaterji »vdali« pred realnostjo in se odločili za reorganizacijo mešane zbornice Italjug. Kot smo bili poročali, so konec maja priredili ustanovni občni zbor za dve novi zbornici, in sicer italij ansko-slovensko in italij ansko-hr vaško.
Občni zbor - nam je v pogovoru povedal eden od članov vodstva in pobudnikov dosedanje zbornice Italjug Stanko Bole - je sledil sklepom redne in izredne letne skupščine mešane zbornice Italjug, ki je bila 20. maja v Milanu in na kateri je bilo sklenjeno, da se Italjug preoblikuje v novo organizacijo, AC-COA (Associazione Camere di commmercio oltre Adriatico -Združenje trgovinskih zbornic za drugo stran Jadrana), s čimer je Italjug tudi formalno prenehal obstajati. Na milanski skupščini je bilo tudi sklenjeno, da se v okviru te preosnove ustanovijo posamezne zbornice za novoustanovljene republike, skupini članov izvršnega odbora osrednje organizacije in delegacijam iz Trsta in Gorice pa je bila poverjena naloga, da poskrbijo za ustanovitev italijansko-sloven-ske in italij ansko-hrvaške zbornice s pravnim sedežem v Milanu in z oddvojenima delegacijima v Trstu in Gorici.
Tako se je tudi zgodilo, pri ustanovnem aktu pa so se s pooblastilom zveze ACCOA zbrali njena podpredsednika in predsednika tržaške in goriške delegacije Petrucco in Hadrijan Koršič, podpredsednika obeh delegacij Stanko Bole in Leoni ter
Stanislav Bole
člana vodstvenega odbora zbornice v Milanu in delegacije v Trstu Marino Košuta in Masetti.
S Stankom Boletom in Marinom Košuto smo se nato natančneje po-razgovorili o nalogah in ciljih novih zbornic. Bistvena naloga je seveda ta, da se na meddržavni ravni vzpostavi intenzivno sodelovanje z razvijanjem vsestranskih gospodarskih odnosov v novih pogojih in da pride do razširitve in prilagoditve obstoječih sporazumov. Stanko Bole je v tem okviru posebej poudaril, da stoji tudi pred perifernimi delegacijami izredno pomembna naloga utrjevanja ne samo gospodarskih, ampak tudi splošnih vezi, posebno pozornost pa bo treba posvetiti ohranjanju in poglabljanju že doseženega sodelovanja. Po normalizaciji razmer v ostalih delih bivše Jugoslavije - je dodal Marino Košuta - pa so tudi zanje predvidene podobne oblike sodelovanja oziroma dvostranske mešane zbornice.
Člani novih zbornic so avtomatično postali vsi dosedanji člani Italju-ga, glede na razvoj dogodkov na Balkanu pa se bo tudi združenje ACCOA prilagajalo novim razmeram in
Marino Košuta
širilo svojo dejavnost tudi v geografskem smislu, pri čemer v perspektivi računa tudi na Albanijo in Grčijo, na vzhodu pa vse do Minska. Posamezna podjetja oziroma člani pa bodo -glede na svoje ekonomske interese -lahko izbrali članstvo v vseh organizacijah, vključenih v združenje ACCOA, ali pa le v posameznih zbornicah.
Naša sogovornika sta za zaključek seveda izrazila željo, da bi se nesmiselna vojna na območju nekdanje Jugoslavije - tudi mimo ekonomskih interesov - čimprej končala. Novi zbornici pa si bosta vsekakor prizadevali ohraniti in razvijati dosedanje izkušnje in odnose italijanskega gospodarstva do nekdanjega jugoslovanskega tržišča, seveda ob bistveno spremenjeni organizacijski in vsebinski obliki. Ena od specifičnih nalog krajevnih delegacij obeh zbornic pa bo seveda ostalo obmejno sodelovanje, h kateremu poleg splošnih gospodarskih interesov sodijo tudi vprašanja infrastruktur oziroma prometnih povezav, ureditev in poenotenje carinskih služb po evropskem modelu, večja dinamičnost kreditne politike itd. (vb)
V Dijaškem domu mala oaza sožitja med slovenskimi in italijanskimi otroci
V	slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel se je že 22. junija začelo poletno letovanje slovenskih in italijanskih otrok. To je prvo letovanje, ki se začenja takoj po koncu šolskega leta in ki traja kar osem tednov, kar pomeni veliko korist za starše, pa tudi za otroke, ki lahko takorekoč sredi mesta preživljajo med zelenjem in v naravi počitnice, ki jih spremljajo številne igre, izleti, kopanje v kar treh bazenih in še marsikaj.
Lani smo se o tem poletnem centru pogovarjali z Eriko Košuta-Uk-mar. Tudi letos je stekel pogovor z njo, saj je voditeljica tega poletnega centra, ki ji ga pomagajo voditi seveda še vzgojitelji - slovenske in italijanske narodnosti.
»Začeli smo poletni center v istem času, kot lani. Tudi tokrat je vsa organizacije in vodenje centra v rokah dijaškega doma Srečko Kosovel, medtem ko je šest let pred tem vodila center ustanova UDI-estate.«
»Začeli smo poletni center zelo dobro. Letos je vpisanih kar 80 otrok, kar je veliko več, kot lani. Seveda ne preživijo otroci pri nas vseh osem tednov. Nekateri se odločijo za dva tedna počitnic, drugi za štiri, kakor so pač želje in tudi potrebe staršev. Mi smo tu na razpolago z okrog 20 vzgojitelji, katerim moramo prišteti še dve dekleti, ki imata skrb za prizadete otroke. Vsi vzgojitelji so bili v glavnem že v našem domu in poznajo življenje in zahteve svojih varovancev.«
V	domu skrbi za mlade letoviščarje kar sedem kuharic Dijaškega doma, ki se v svojem delu vrstijo. Hrana je zelo dobra in so otroci z njo zelo zadovoljni.
Ko jih starši pripeljejo v Dijaški dom - nekateri že ob 7.30, dobijo otroci malico, nato dobro kosilo in preden zapustijo dom, ob 17. uri, dobijo zopet malico.
»Pretekle dni smo imeli bolj slabo vreme, pa smo morali marsikatere naše načrte spremeniti,« nam je povedala Erika. »Sedaj se nadejamo, da se bo vreme izboljšalo in da bomo lahko opravili razne izlete, ki jih bomo morali letos prilagoditi našim
najmlajšim, ki so se letos v velikem številu vpisali v naš poletni center.«
Otroci so, kljub ne preveč lepemu vremenu, že obiskali botanični vrt Carsiana in opravili izlet v Glinščico, kjer je otroke najbolj pritegnila voda inv njej živeči rakci. V četrtek so šli otroci na izlet na Jezero, kjer so imeli kot spremstvo naturalistične vodiče.
»Tu moram omeniti predvsem biologinjo Damjano Ota, ki nas je že, pa nas bo še vodila pri teh naših izletih. Še prej nam je bila na razpolago z raznimi diapozitivi, ki nam približajo kraje, ki jih obiščemo.«
Gre za pobudo, ki ji botruje združenje PICEA (associazione guide tu-ristiche), ki delujejo v sklopu tržaške Pokrajine in je ta iniciativa tudi finančno krita s strani Pokrajine.
»Mi smo imeli za letos veliko načrtov za razne ekskurzije in izlete,« nam je povedala Erika. »Toda vpisalo se je toliko majhnih otrok, da smo morali naše načrte precej spremeniti. Imamo še v načrtu sprehod po gozdu med Prosekom in Križem, pa ogled jame Lindner in gradišča v Slivnem, pa še tako imenovanega "Brezna konjev" blizu Gabrovice.«
»Tema letošnjega letovanja v Dijaškem domu je "Šport v igri - igra v športu". Namen je, da bi prikazali
otrokom prvine odbojke, košarke, nogometa in še drugih športov. Hvaležni smo ŠZ Bor, ki pošilja trikrat tedensko svoje trenerje, da učijo naše mlade v odbojki.«
Najbolj pa se otroci tudi v letošnjem centru zabavajo ob bazenih, ki so na razpolago najmlajšim, kot tudi starejšim udeležencem. Tu imajo otroci na razpolago peskovnik in prav tu je zabava največja.
»Skušamo jih pritegniti tudi v druge dejavnosti,« nam je povedala Erika. »Tako so si otroci sami napravili lutke na primer iz starih nogavic, ali pa uporabili slano testo za izdelavo raznih predmetov. Nekateri se tudi ukvarjajo z risanjem, ročnim delom in drugimi dejavnostmi.«
»Mislim, da so otroci z bivanjem tu pri nas zadovoljni, da pa so zadovoljni predvsem starši, ki vedo, da so pustili svoje otroke v dobrih rokah in pod strokovnim varstvom.«
Da je vzdušje med slovenskimi in italijanskimi otroci odlično, ni potrebno še posebej poudariti. Tu sta sožitje in enakopravnost doma. In tako bi moralo biti povsod - tu pri nas, kjer živimo ramo ob rami prebivalci slovenske in italijanske narodnosti-	NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) udeleženci poletnega centra v Dijaškem domu.
Na Prešernu vsi »zreli« toda nobene šestdesetice
Včeraj so izobesili rezultate zrelostnih izpitov na Znanstvenem liceju France Prešeren. Izpit je opravilo vseh 57 maturantov, končne ocene pa so bile razmeroma nizke. Z razliko od kolegov na klasičnem liceju si nihče od »realčanov« ni prislužil šestdesetice, najboljša končna ocena je bila 56/60, ki so jo dobili štirje dijaki.
Seznam maturantov in njihovih končnih uspehov je sledeči:
V. A razred: Paolo Antonelli (43/60), E lena Brazzani (43), Franc Fabec (38), Nadja Fucka (40), Sava Jogan (50), Katja Manfredini (40), Jernej Mirošič(36), Marianna Op-pelli (56), Erika Paulina (38), Andrej Pavlica (44), Peter Rudez (36), Marko Sedmak (36), Mitja Starec (36), Maja Visentin(39), Tamara Zajec (56).
V. B razred: Marjanka Ban (48), Erika Cok (38), Ingrid Cok (52), Iri-na Čebulec (53), Jana Drassich (56), Luana Grilanc (48), Dunja Jogan (48), Tanja Kosmina (40), Petra Kriz-mancic (48), Paolo Leghissa (36), Tomaž Milic (36), Jana Palcich (36), Martin Pertot (36), Valentina Repinc (53), Elena Samar (56), David Savron (44), Jagoda Skerk (48),
Aljoša Sterni (38), Tatjana Stopar (42), Mitja Tavčar (46), Jerica Zapu-šek (40).
V. C razred: Christian Briscich (55), Marco Coloni (45), Eriča Drioli (42), Breda Furlani (40), Maximilian Gherbassi (38), Mitja Gombač (50), Aleš Kapun (38), Peter Korošic (37), Alessio Kozman (50), Paolo Kralj (45), Irena Milanič (52), Gabriella Mohorovicic (44), Danilo Pahor (40), Vesna Pahor (42), Katja Pasarit (50), Katja Polh (50), Marko Preši (36), Flavio Reggente (46), Jadranka Santi (51), Maria Dolores Škerlj (38), Alessandro Sluga (42).
Rezultati zrelostnih izpitov na DTTZ Žiga Zois bodo predvidoma objavljeni jutri ob 14. uri.
V hotelu Savoia bodo jutri ob 20.30 na pobudo ARCI predstavili javnosti knjigo »Mafija, politika, posli«, ki sta jo pripravili sicilska ARCI in Zveza za okolje. Spregovorili bodo deželni predsednik ARCI za Sicilijo Gi-ovanni Ferro, novinar Stampe Francesco La Licata in sodnik Remi Smitti.
Opozorilo SDGZ obrtnikom ki imajo kredite do železarne
Obrtna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu obvešča vse člane in druge obrtnike, ki so sodelovali s Skedenjsko železarno in terjajo od le-te določena plačila zaradi izvršenih del in drugih uslug, da se nujno (najkasneje do jutri, 16. t.m. zjutraj) javijo na našem organizacijskem tajništvu (tel.040—362949) z vso potrebno dokumentacijo. Kajti do takrat moramo skupno z ostalimi tržaškimi stanovskimi organizacijami posredovati na Ustanovo za ravzoj obrtništva - ESA seznam vseh prizadetih obrtniških podjetij za ublažilni poseg te ustanove, ki predvideva posebno začasno kreditiranje z zelo nizko obrestno mero za najbolj izpostavljena podjetja.
Dosedaj so nas sicer že kontaktirala nekatera - ne samo obrtna -podjetja, tu pa apeliramo še na vse zamudnike, ki niso bili o tej možnosti seznanjeni. Obrtniki lahko to uredijo še danes in jutri, ostala splošno trgovska, maloindustrijska in druga podjetja pa naj za to poskrbijo čim-prej.
Medtem ko je PLI v bistvu že zapustila deželno večinsko koalicijo
Jutri v deželnem svetu odločitev o vsebini novega volilnega zakona
Študijski dnevi v začetku septembra na Opčinah
Tudi Peterle in Pučnik gosta letošnje »Drage«
Na prihodnjih deželnih volitvah, ki bodo čez nekaj manj kot eno leto, bodo najbrž možna tako imenovana volilna povezovanja med večjimi in manjšimi strankami, ki bi tako imele možnost, da znova izvolijo svoje predstavnike. Deželni svet bo sicer o tem odločal jutri, med demokristjani, socialisti in njihovimi političnimi zavezniki (PSDI, PLI, SSk in nekdanji republikanec Barnaba) pa si počasi utira pot kompromis, nad katerim ni nihče navdušen, a niti nezadovoljen. Če bo volilni zakon predvideval možnost splošnega povezovanja med strankami, bo SSk imela še možnost, da izvoli svojega deželnega svetovalca, a pod pogojem, da se poveže s kako večjo stranko, kar ji bi seveda ustvarilo precejšnje politične probleme, predstavlja pa v teh pogojih zanjo najbrž »najmanjše zlo«. Nekatere stranke (SSk, DSL, zeleni in najbrž tudi PSI) pa bodo jutri vsekakor spet formalno zahtevale, da se v nov volilni zakon vključi tudi sklep -ki ga je pristojna komisija črtala- o sistemu izvolitve zastopnikov slovenske manjšine, podobnem tistemu, ki je že v veljavi za evropski parlament.
Včerajšnja razprava v deželnem svetu ni pravzaprav dodala nič novega k stališčem, ki jih o tem vprašanju zagovarjajo razne stranke. Vsi se v glavnem strinjajo, da Dežela potrebuje novo volilno zakonodajo, razhajanja pa zadevajo načine kako izpeljati to »reformo«. Liberalci so včeraj formalno napovedali, da bodo v primeru odobritve tega zakonskega predloga odstopili iz deželne večine, kar pa ni preveč razburilo KD in PSI. Deželna vlada (in ne samo zaradi volilnega zakona) se nahaja pred krizo, tako demokristjani kot socialisti pa se soočajo s precejšnjimi notranjimi problemi, ki že sami na
sebi ogrožajo stabilnost itak že precej šibke Turellove uprave.
Brezigar (SSk) je ocenil ta zakon kot nedemokratičen in v nasprotju s smernicami o zaščiti narodnih manjšin, ki si utirajo pot v Evropi. Njegova stranka podpira načelo o zajamčeni prisotnosti etničnih skupin v izvoljenih telesih, ki ga npr. priznavata Slovenija in Hrvaška. Dal pa je razumeti, da bo v skrajnem primeru podprl možnost splošnega volilnega povezovanja med strankami. Napovedal je, da se bo njegova stranka na vseh ravneh še dalje borila za zajamčeno manjšinsko predstavništvo, saj gre za načelno vprašanje, ki bi moralo soditi v vsako zrelo demokracijo.
Vivian (zeleni s simbolom marjetice) se je strinjal, da je treba Slovencem nuditi vse pogoje, da izvolijo svoje predstavnike, s čimer je soglašal tudi VVehrenfennig
(Zelena lista), po mnenju katerega je treba to pravico zagotoviti ne samo SSk, ampak tudi Slovencem na drugih strankah. Viezzi (DSL) je izrekel nasprotovanje možnosti posplošenega povezovanja majhnih strank z velikimi, kar bi ustvarilo po njegovem samo zmedo, podprl pa je možnost povezovanja za predstavnike slovenske manjšine. Pri tem je navedel kot primer državni zakon za izvolitev evropskega parlamenta in dejal, da je s takim sistemom, ki ga je treba seveda prilagoditi naši stvarnosti, svoj čas soglašala tudi PSI.
To je kasneje potrdil tudi Bulfo-ne (PSI), ki pa ni pojasnil, kakšno stališče o tem vprašanju bo na jutrišnji seji zavzela Craxijeva stranka. Ni jasno tudi, kakšno usmeritev bodo izbrali demokristjani, ki se med sabo prepirajo, tako da eno govorijo v skupščini, drugo pa pa raznih političnih sestankih.
S. T.
Študijski dnevi, ki jih vsako leto prireja Društvo slovenskih izobražencev, bodo tudi letos v začetku septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Teme »Drage« -letos je to že 27. izdaja - bodo tudi tokrat kar se da aktualne, napovedani govorniki pa so zelo ugledne osebnosti slovenskega političnega in kulturnega življenja. Seveda ni težko predvidevati, da bosta pozornost obiskovalcev Drage pritegnila predvsem sobotna predavatelja, in sicer bivši predsednik slovenske vlade in vodja slovenske demokr-ščanske stranke Lojze Peterle ter sedanji podpredsednik slovenske vlade in voditelj zdaj že bivšega kartela Demos Jože Pučnik.
Sicer pa poglejmo natančneje program letošnje Drage, kot ga povzemamo iz posebnega biltena, ki gaje te dni objavilo DSI.
Studijski dnevi se bodo začeli v petek, 4. septembra, ob 17. uri, ko bo tradicionalna tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili pro-
gram in govornike. Prvo predavanje bo pol ure kasneje, ko bo prof. Gorazd Kocijančič govoril o »Apofatiz-mu in politiki«. Kot je zapisano v predstavitvenem biltenu, bo to »pogled mladega slovenskega kulturnika, široko razgledanega od grške patristike do modernega heidegger-janstva, v problematiko politične etike.« Po predavanju diskusija in družabnost.
Naslednjega dne, v soboto, 5. septembra, bo ob 16. uri slovesna otvoritev, nato bo na vrsti predavanje prof. Lojzeta Peterleta, ki si je izbral temo »Kristjanovo politično tveganje« s podnaslovom »Vidni slovenski politik o kristjanovi vpletenosti v družbeno problematiko nove Slovenije.«
Takoj za njim, in sicer ob 18. uri, bo spregovoril dr. Jože Pučnik. Njegovo predavanje nosi naslov »Od narodne identitete do državne osveščenosti« in podnaslov »razmišljanje sedanjega podpredsednika slovenske vlade, ki je dve leti vodil večinsko koalicijo DEMOS, o dilemah v slovenskem političnem dogajanju.« Sledila bo seveda diskusija, nato pa še družabnost/
V nedeljo, 6. septembra, bo kot običajno najprej na vrsti maša na prireditvenem prostoru z začetkom ob 9. uri. Ob 10.30 bo dr. Edvard Kovač govoril o temi »Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo«, podnaslov prirediteljev pa je »Eden mlajših in nadarjenih slovenskih teologov, profesor na Institut Catholigue v Toulousu, o dialektiki tradicija-prihodnost, ob stoletnici 1. slovenskega katoliškega kongresa (1892).« Po predavanju diskusija.
Zadnje srečanje letošnje Drage bo ob 16. uri, ko bo dr. Franc Rode imel predavanje »Da bi nam srca vnel za čast dežele« s podnaslovom »Slovenstvo, videno brez podedovanih kompleksov, v sproščeni zavesti enega naših izrazitih Evropejcev.« Sledila bo diskusija, ki bo zaključila letošnje študijske dneve.
Manifestacija SKP pred Deželo
Stranka komunistične prenove se ne strinja z vsebino volilnega zakona, ki ga je izdelala pristojna deželna komisija. To nasprotovanje je izpričala na včerajšnji manifestaciji (na sliki-foto Magajna) pred sedežem deželnega sveta, na kateri so sodelovali voditelji in pristaši SKP iz celotne dežele.
Med manifestacijo, ki je potekala vzporedno z razpravo v skupščini, so delegacijo SKP sprejeli zastopniki KD, PSI, zelenih in DSL. Komunistična prenova med drugim nasprotuje možnosti ene same preference in določbi, da morajo podpise za sodelovanje na deželnih volitvah zbirati tudi stranke, ki so že zastopane v parlamentu, nimajo pa še svojih deželnih poslancev. V tem primeru bi morala, poleg SKP, zbirati podpise tudi Severna liga. Če bo deželni svet uzakonil predlog, ki ga je odobrila komisija, bo SKP začela zbirati podpise za referendum za ukinitev tega zakona.
Demokratična zveza vabi na razpravo o tržaški krizi
»Demokratična zveza Trst za Evropo« prireja danes popoldne ob 18. uri na Trgu Unita v sklopu pobude »Upravitelji na trgu« javno soočanje o gospodarski krizi, ki pesti našo pokrajino. K sodelovanju so pobudniki povabili zastopnike strank, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UI1, tovarniških svetov ter delodajalcev.
Demokratična zveza si želi, da bi politiki javno spregovorili o vseh najbolj perečih problemih našega mesta, vključno z vprašanjem oblikovanja novega občinskega in pokrajinskega odbora. Eno izmed prihodnjih tovrstnih pobud občinskih in pokrajinskih svetovalcev Demokratične zveza bo namenjena javnemu soočanju o sožitju in o pravicah slovenske manjšine.
Zadeva Rapotez: v Benetkah danes odločitev o odškodnini
Civilno prizivno sodišče v Benetkah bo danes razpravljalo o po odškodnini, ki jo je Tržačan Luciano Rapotez (72 let) zahteval od italijanskega notranjega ministrstva zaradi mesecev, ki jih je brez vsake krivde presedel v tržaških zaporih pred več kot 37 leti. Januarja 1955 je bil namreč Rapotez skupaj s štirimi drugimi ljudmi obtožen, da je septemra 1946 umoril zlatarja Giusta Trevisana, njegovo zaročenko in služkinjo. Kot 80 dokazala poznejša pričevanja, so Rapoteza na tržaški kvesturi strahovito mučili, da bi podpisal priznanje za umor. Zatem je presedel v preventivnem zaporu kar 34 mesecev, predno ga je leta 1957 porotno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, štiri leta kasneje pa še prizivno sodišče, ker ni zakrivil dejanja. To razsodbo je potrdilo tudi kasacijsko
sodišče.
Pred 13 leti je vložil Rapotez tožbo proti notranjemu ministrstvu, ker Je bil po krivem prikrajšan prostosti, v tem času pa ga je njegova družina tudi zapustila. Zahteval je skratka odškodnino za vse gorje, ki ga je Prestal. Kazensko sodišče je njegovo tožbo sprejelo, prizivno pa zavrnilo. Rapotez se je zato obrnil še na kasacijsko sodišče, ki je pred štirimi leti sprejelo njegov priziv in odredilo, naj o tej zadevi odloča beneško prizivno sodišče.
Luciano Rapotez je bil medtem tudi med pobudniki zakonskega osnutka (ki pa leži že štiri leta v predalih senatne komisije za pravosodje) Za dodelitev odškodnine tistim, ki so jih preganjali in zaprli, a so bili nedolžni. Od leta 1946 do letos naj bi zabeležili kar 4 milijone takih primerov.
Tržačane zanimajo letos predvsem Barcelona, Expo in Euro-Disney
V poletnih mesecih se večinoma vsi nekako naveličamo vsakodnevne rutine in si zaželimo spremeniti običajno okolje. Po lastnih finančnih in časovnih zmogljivostih si skušamo prikrojiti sebi primeren oddih. Marsikdo se silno nerad poda na pot in zato najraje preživi umirjen dopust v domačih krajih: na bližnji plaži ali v kraju v neposredni okolici svojega doma. Nekateri pa za načrtovanje zasluženega letnega oddiha uporabijo vsa razpoložljiva sredstva in domišljijo, da bi uresničili svoje želje. V večini primerov se s svojim okvirnim načrtom podajo na potovalno agencijo, ki začetno zamisel skuša uresničiti in poskrbeti za potrebne rezervacije in druge podrobnosti.
Da bi se pozanimali, katere so težnje za letošnje poletne počitnice, smo povprašali v sledečih potovalnih agencijah: CTS - Centra Tu-ristico Studentesco (Trg Dalmazia 3/B), UTAT (Ul. Imbriani 11), Uffi-cio Centrale Viaggi (Trg Unita, 6), Paterniti Viaggi (Ul. Cavour, 7) in Aurora (Ul. Milano, 20). Mnenja turističnih operaterjev so se v večini primerov skladala, tako da je mo-
DOPOLNILO
Iz našega včerajšnjega poročila o seji glavnega odbora SKGZ, ki je izvolil nov izvršni odbor, je pomotoma izpadel podatek, da je bil Viljem Cerno izvoljen tudi za predsednika glavnega odbora Zveze.
goče podati precej enovito in skladno skupno sliko.
Letos je zanimanje za olimpiado v Barceloni in za Expo v Sevilli marsikoga spodbudilo za potovanje v Španijo. V znamenju Euro-Dis-neylanda pa se je posebno veliko družin z otroki odpravilo v Pariz in okolico, kjer so se turistični operaterji letos posebno potrudili, da bi gostom ponudili svoje storitve po res ugodnih cenah.
Tunizija s svojim tipičnim sredozemskim rastlinjem in peščenimi plažami predstavlja že tradicionalno poletno počitniško točko, medtem ko kraj Sharm el-Sheich na Rdečem morju v Egiptu baje predstavlja najsodobnejši krik za ljubitelje potapljaštva. „
Nekakšno novost predstavlja letošnja težnja k odkrivanju čarov norveških fjordov in skandinavskih držav nasploh, čeprav predvsem zaradi razmeroma visokih cen agencije uvrščajo obisk Skandinavije in Danske med elitna potovanja.
Vedno vabljiva kljub občasnemu nihanju so križarjenja po Karibskem morju ali potovanja na otok Bali oziroma na Tajsko. Zelo priljubljen letoviški kraj so tudi grški otoki, ki so najlažje dosegljivi s trajekti ali s poleti od Ronk ali z Brnika.
Mestni operaterji so si bili nekako edini, da so za Tržačane posebno vabljiva udobna potovanja oziroma potovanja, ki ne zahtevajo
prevelikega napora, s prevoznimi sredstvi, ki odpotujejo iz Trsta in potnika neposredno pripeljejo do izbranega počitniškega kraja.
V potovalni agenciji CTS - Centre Turistico Studentesco so mnenja, da se je letos znatno povečalo število mladih, ki so se odločili za potovanje v ZDA. Večinoma gre za manjše skupinice prijateljev ali za pare, ki si v dveh ali treh tednih nameravajo na lastno roko ogledati večje predele ZDA, velemesta, narodne parke in druge zanimivosti. Veliko mladih in manj mladih se odloči za takoimenovani Fly-Drive Program (polet in najem avtomobila), ker je po njihovem mnenju popolna neodvisnost na dopustu izredno pomembna. Zaradi tega si z najetim vozilom zagotovijo samostojno gibanje in izbiro programa ter hotelov po lastni želji. Nekateri se tudi odločijo za organizirano potovanje, ki v večini primerov mora nujno vključevati obisk New Torka, Floride in sončne Kalifornije (potresom navkljub).
Vojna vihra je uničujoče vplivala na vabljivost dalmatinskih letovišč, čeprav je še razmeroma veliko povpraševanje za Istro in Kvarnerske otoke (Cres, Lošinj, Krk in Rab). Na potovalni agenciji Aurora so nam tudi povedali, da med počitniškimi kraji v Sloveniji prednjači Kranjska gora, ki nudi obiskovalcem veliko možnosti za sprostitev, medtem ko je Bled deležen manjšega zanimanja predvsem zaradi razmeroma visokih cen.
Biagio Giliberti novi tržaški kvestor
Biagio Giliberti je bil imenovan za novega tržaškega kvestorja. kamenjal bo Alfreda Lazzerinija, k' bo prevzel mesto svetovalca na notranjem ministrstvu. Giliberti m k.R doslej kvestor v Potenzi. Novi načelnik oddelka železniške Policije bo Adolfo Vitale. Zamenjal bo Antonia Cetriolija.
Na Drevoredu je razpečeval LSD
Mlad razpečevalec mamil je padel v nedeljo zvečer v roke agentom letečega oddelka tržaške kvesture. Policisti so bili razpečevalcu že dalj časa za petami, v nedeljo pa so mu na območju Drevoreda XX. septembra zastavili zanko. Več ur so bili na preži, predno je prispel F.C. na kraj in skušal skrivaj predati drugemu mladeniču halucinogeno snov LSD. Agenti so ga takrat onesposobili in odpeljali na kves-
turo, kjer so med pregledom ugotovili, da je imel fant pri sebi kar 30 zavojčkov tega mamila. Aretirali so ga zaradi razpečevanja mamil.
LSD je halucinogena snov, ki jo trgovci mamil umetno proizvajajo v skritih kemijskih laboratorijih. Mamilo povzroča halucinacije, ki izkrivljajo realnost, povzročajo vizije, skratka oddvajajo uživalca od realnosti. Učinkuje lahko tudi nekaj mesecev po zaužitju.
O hitrejši železniški povezavi Benetke-Trst
V ponedeljek bo na tržaški Pomorski postaji zasedanje, na katerem bo konzorcij Esafer Costruzioni predstavil novo visokohitrostno železniško progo Benetke -Trst. Nova proga naj bi še bolj povezala zahodno in vzhodno Evropo, zasedanja se bo med drugimi udeležil minister za prevoze Gi-ancarlo Tesini, prisotni pa bodo tudi parlamentarci iz FJK.
Slabo vreme le delno motilo jubilejno šagro v Ricmanjih
Letošnja jubilejna šagra v Ricmanjih - "proslavljala" je namreč svojo 20-letnico - se je sicer začela s slabimi vremenskimi obeti. Prireditelji pa so si vsekakor lahko vsaj delno opomogli z boljšim vremenom v zadnjih dneh. Ricmanj-sko SKD Slavec je torej s šagro sklenilo tudi letošnjo delovno sezono. Ob tej običajni zabavni prireditvi so člani in odborniki društva kot po dobri navadi poskrbeli za zadovoljivo ponudbo hrane (na sliki - foto Magajna) in pijače, zvečer, če je vreme dovolilo, sta bila na vrsti tudi glasba in ples. Posebno doživetje pa je ponudil
Prireja ga openska sekcija DSL v okviru Festivala Unita in Dela
Fotoj aspej
tgrafski natečaj o različnih ektih življenja na Opčinah
V okviru praznika Unita in Dela na Opčinah prireja tukajšnja sekcija Demokratične stranke levice fotografski natečaj s ciljem, da zabeleži, s pomočjo posnetkov iz vsakdanjega dogajanja, različne aspekte življenja v kraški vasi, ki se neprestano razvija. Da bi v zgodovinskem spominu naše skupnosti ostalo zabeleženo sedanje stanje, predlagamo sledeče teme:
1)	ZGODOVINSKO JEDRO OPČIN IN NA NOVO NASELJENA OBMOČJA: vzdrževanje arhitekture in obnavljanje, zelene površine, infrastrukture.
2)	OKOLJE: gozdovi, doline, jase -vzdrževanje in posledice opuščanja, vpliv gradnje novih cest.
3)	LJUDJE: portreti, prazniki, običaji, noše.
PRAVILNIK:
1)	Udeležba na natečaju je BREZPLAČNA.
2)	Natečaj je namenjen izključno fotoamaterjem, posnetki se morajo nanašati le na območje Opčin (Opčine središče, Villa Car-sia, Čampo Romano, Bani).
3)	Predvideni sta dve kategoriji: odrasli in mladina pod 15. letom.
4)	Udeleženec lahko predstavi največ 6 fotografij (2 za vsako temo).
5)	Fotografije morajo biti barvne s sledečim formatom: za kategori-
jo odraslih daljša stran od 25 do 40 centimetrov; za mlade 10 X 15 centimetrov. Na hrbtni strani morata biti zabeležena ime in priimek avtorja.
6)	Rok predložitve zapade nepreklicno 8. avgusta 1992. Fotografije sprejemata, ob urah odprtja trgovin, ateljeja: FOTO LOREDA-NA, Proseška 18, Opčine in FOTO RUSSO, Narodna 47, Opčine.
7)	Fotografije, ki jih bo izbrala žirija, bodo razstavljene v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, v okviru Festivala Unita in Dela, od 21. do 23. avgusta. Odprtje razstave in nagrajevanje bo v petek, 21. avgusta 1992.
8)	Ukrepi in mnenje žirije so pol-nomočni.
9)	Predloženih fotografij organizator ne vrača. Pridržuje si nadalje pravico, da jih ponovno uporabi tudi v morebitni publikaciji, kjer bodo vsekakor nevedena imena avtorjev.
10) Organizator zagotavlja največjo skrb pri zaščiti predloženih izdelkov, obenem pa ne odgovarja za morebitne poškodbe, izgubo ali krajo fotografij.
Žirijo sestavljajo Giovanni Mon-tenero, Janko Kovačič in Davorin Križmančič.
Za vsako kategorijo so predvidene tri nagrade (boni za nakup fotografskega materiala).
šolske vesti
izleti
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija.
Srednja šola Ivan Cankar obvešča, da poteka na šoli vpisovanje za tečaj »150 ur« za odrasle za šolsko leto 1992/93. Vpisovanje se zaključi danes, 15. julija.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno-izvozne-ga podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih); 5. osnovne informatike - MS DOS 5, WINDOWS 3 (40 ur); 6. elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur); 7. urejevanje besedil - VVORD 5 (60 ur); 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur); 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur);
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur);
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur); 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur); 13. splošno kmetijstvo (150 ur); 14. enologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 31. julija t. 1. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo izlet na Mašun jutri, 16. t. m. Odhod ob 8. uri s Trga Ober-dan.
kino
ARISTON - 21.30 Robin Hood, II principe del ladri, i. Kevin Costner.
EXCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Cosi fan tutte, □ □
ENCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 La fidanzata dl Stalin.
NAZIONALE I - Zaprto.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II profondo sapore dell amore, □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Colpi proibiti, i. Jean-Claude Van Damme.
NAZIONALE IV - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 Polnt Break, i. Patrick Swayze.
GRATTACIELO - 18.15, 20.15, 22.15 Ef-fetto allucinante, i. Jason Patric.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 Thelma & Louise.
EDEN - 15.30, 22.10 Sotto la fessura... il bučo, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Bolle di sapone, i. Sally Field, Hevin Kline.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Stravolte nel pia-cere come bestie in calore, porn., D D
fsBEE Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA Režija Meta Hočevar PREDSTAVA NA PROSTEM Danes, 15. t. m., ob 21. uri DOLINA - na Gorici		ŠD PRIMOREC vabi na ŠPORTNI PRAZNIK do 19. julija na nogometnem igrišču v Trebčah Delovali bodo dobro založeni kioski. Zabaval bo ansambel Kraški kvintet. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu.
gledališča		koncerti
mali oglasi
nedeljski pozni popoldan, ko se je na Žrebčevem odvijal kulturni spored. Ker je šlo za nekoliko posebno izvedbo sicer tradicionalne vaške šagre, ki jo je pred 20 leti začelo prirejati domače društvo, je bil kulturni spored še bogatejši. Prav gotovo je privabila veliko pozornosti godba na pihala iz Kamniške Bistrice, ki se je občinstvu predstavila z mimohodom, poleg običajnih pa so zaigrala tudi nekatera starejša glasbila, sicer v preteklosti značilna za tovrstne zasedbe, danes pa prava redkost. (dam)
ROSSETTI
Danes, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu zadnja predstava operete Richarda Rodgersa OKLAHOMA. Dirigent David Allen, režiser Jeffrey Dunn.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Jutri, 16. t. m. , ob 21. uri koncert pianista LELIA LUTAZZIJA. Poleg svojih skladb bo izvajal Kernove, Porterjeve, Gershvvinove in Kramerjeve skladbe.
V	petek, 17. t. m. , ob 21. uri koncert skupine SV/INGLE SINGERS.
V	soboto, 18. t. m. , ob 20.30 bo Ugo Maria Morosi predstavil Straussovo
Una notte a Venezia". Dirigent Frank Cramer.
SSG - Predstave na prostem
Slovensko stalno gledališče gostuje s komedijo Carla Goldonija PREBRISANA VDOVA danes, 15. t.m., v Dolini. Pričetek ob 21. uri.
razne prireditve
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras organizira 17., 18., 19. in 20. julija v Zgoniku Praznik komunističnega tiska. Ples z ansambloma Furlan in Krt.
čestitke
Noni MARIJI, ki danes praznuje 82. rojstni dan želimo še mnogo zdravih in srečnih dni Ingrid, Giancarlo in Jan.
Osebje veleposlaništva SND s sedežem nekje na vzhodnem Krasu čestita evropskemu gospodarstvu za na novo pridobljenega doktorja ekonomskih znanosti.
Danes ima naša draga mama in nona
ANČKA 80 LET
Še mnoga zdrava in vesela leta ji želijo
Mirko, Alda, Albert in Marko ter Ladko, Mariza, Ivan, Katja, Lara in Eliza
včeraj - danes
Danes, SREDA, 15. julija 1992
VLADIMIR
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 21.04 in zatone ob 6.06.
Jutri, ČETRTEK, 16. julija 1992
MARIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.45 najnižja -63 cm, ob 11.31 najvišja 38 cm, ob 16.53 najnižja -12 cm, ob 22.22 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb raste, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 49-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Emiliano Colapietro, Stefano Marži, Desiree Monteferri, Piero Ferluga.
UMRLI SO: 96-letni Giovanni Misda-ris, 54-letna Rina Turco, 84-letna Andrei-na Blasutto, 82-letna Margherita Leghis-sa, 89-letna Paolina Granato, 70-letna Gemma Mervich, 78-letni Rodolfo Ma-jowsky, 86-letna Ida Tomasch, 65-letna Lidia Petani, 93-letna Salvina Romaro.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13. julija, do nedelje, 19. julija 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SE SL J AN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Baiamonti 50 (812325).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Festival operete
V ponedeljek, 20.t.m., ob 20.30 bo na
Trgu
Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidia-na Azzoparda izvajala Suppejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kernove, Gershvvinove skladbe.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Fine Art Room - Ul. della Guardia 16 — je na ogled razstava slikarja Igorja STEPANČIČA.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava ' Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-Ijanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku.
Na sedežu Turistične ustanove v ul. S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN. Razstava bo odprta do 30. t.m.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, odprta razstava tapiserij "Poklon Moravske". Razstava bo odprta 31. t. m„ S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure.
ŠZ Sloga organizira od 30. julija do 2. avgusta turnir v beach volleyu (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Informacije in vpisovanje ekip do petka, 17. julija, v čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5, tel. 414142, vsak dan od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini od 20. do 31. julija: Medjavas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 -13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 -13.25, Vižo vij e 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 -13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaradi dopusta zaprta od 24. julija do 14. avgusta.
KD Rovte-Kolonkovec se ob nepričakovanem uspehu knjige »12 let delovanja« zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k njenemu širjenju in obvešča, da je knjiga spet na zalogi v Tržaški knjigarni. Kupite jo lahko še v Prehodu Penice, v Papirnici 2000 ter v knjigarni La Bancarella pri Sv. Jakobu.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se je preselil v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, fax 394015.
JOŽICA ŠILAK s hčerkama Mirjam in Sandy se zahvaljujemo dr. STANISLAVU MAHNE, ki je rešil mamo iz brezupnega stanja in vsemu zdravstvenemu osebju za skrbno nego na intenzivnem in abdominalnem oddelku Izolske bolnišnice.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/fax 0481-522250.
OSMICO so odprli Kvrtičevi na Opčinah. Točijo belo in črno vino, poskrbeli so tudi za prigrizek.
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini.
TRGOVINA MARTELLANI - Ul. Galilei 21, Trst, tel. 573182, razprodaja lestence in elektromaterial zaradi prenovitve prostorov.
KUPIM knjige za 4. gimnazijo (klasični licej). Tel. na št. 327128.
IŠČEM dvosobno stanovanje v Sežani ali okolici. Tel. na št. (040) 228338 po 20. uri.
TRGOVINA NADJA v Dolini obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta vsak popoldne do 31. 8.
V NAJEM dajem opremljeno stanovanje v Ul. Carpineto za nebivajoče: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, dvojne sanitarije in balkon. Tel. na št. 228390.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da so do jeseni prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234.
PRODAM lancio delta HF i.e. 1600, letnik 88, bele barve, v odličnem stanju. Tel. 226461.
MERCEDES 250 coupe, letnik 71, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. 229234.
PODARIM dve lepi majhni mucki. Tel. na št. 200751 po 20. uri.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
MLAD MOŽ, dobra volja do dela, vešč pri vsakem poklicu, sprejme službo part-time pod vsakim pogojem. Tel. 003866/58806.
DVOSTANOVANJSKO hišo z 200 metri terena v centru Opčin prodajam. Tel. na št. 211482 od 9. do 10. ure zjutraj.
LEKCIJE iz kitare nudim na domu ob ponedeljkih in petkih. Tel. na št. 229488.
PRODAM ford escort sive barve, letnik 85, v dobrem stanju. Tel. na št. 723010.
prispevki
V	spomin na Vasilija Michelija darujejo Marija, Vittoria, Gabrijela in Ivanka Ferfolja 40.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku in 40.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na drago pok. Marijo Legiša por. Peric darujeta Gizela in Marica
40.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Darko Lipovec Taha in v zahvalo dr. Jasni Jelenc daruje družina Novel Lakkis 50.000 lir za Mladinski gledališki krožek SKD Tabor, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 50.000 lir za tabornike RMV, 50.000 lir za Glasbeno matico,
50.000	lir za TFS Stu ledi in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Frančiške Čač daruje Davorin z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega moža Rudija Puntarja daruje žena Vera 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 50.000 lir za ŽPZ Pro-sek-Kontovel in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Vilheno Scheimer vd. Brus daruje družina Trippar 50.000 lir za cerkev v Barkovljah.
V	počastitev spomina Draga Pahorja daruje družina 50.000 lir za MoPZ Tabor Opčine, 50.000 lir za tabornike RMV in
50.000	lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	zahvalo za voščila daruje Marija Sonce 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Angela Lavrihe darujejo Elvira Slavec 20.000 lir, Justina Furlan 10.000 lir ter Dori in Nardo
20.000	lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Vasilija Michelija daruje VValter 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-KOntovel. V isti namen darujejo Alenka, Nataša, Saša, Elena in Ketty
50.000	lir za MoPZ V. Mirk Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Miro Fonda daruje Elvira Tence 30.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Mire Fonda daruje Vanja Turina 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Pepco Čefuta daruje družina Karla Malalana 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
menjalnica
14. 7. 1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1124,50	1100.—
Nemška marka.......	757,70	745.—
Francoski frank....	224,43	221.—
Holandski florint ...	671,96	662.—
Belgijski frank....	36,756	35,50
Funt šterling....... 2158,10	2150.—
Irski šterling..... 2018,25	1990.
Danska krona.......	196,84	193.—
Grška drahma.......	6,167	6.—
Kanadski dolar.....	941,85	900,-
Japonski jen ........ 9,011	8,80
____TUJE VALUTE	BANKOVCI
Švicarski frank.....	837,75	828.—
Avstrijski šiling...	107,65	105,75
Norveška krona......	192,88	189.—
Švedska krona.......	208,89	205.—
Portugalski eskudo .	8,895	8,50
Španska peseta ...... 11,904	11,25
Avstralski dolar....	838,40	780.—
HUF ...................... —	10,—
ECU................. 1545,85
Slovenski tolar.....	—	14,25
Hrvaški dinar.......	—	4,25
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Dragoceno pedagoško delo glasbenika Dušana Kjudra
DUTOVLJE — Z Dušanom Kjudrom iz Dutovelj sem se seznanil prejšnji teden v Avberju, kjer je preteklo soboto nastopila v dvorani bivše šole vrsta mladih, ki pri njem obiskujejo pouk glasbe. Bilo jih je lepo število: iz Dutovelj, Krepelj, Vrhovelj, Vogelj, Tubelj, Pliskovice, Tomaja, Ponikev in Avberja, od najmlajših začetnikov do zrelejših, med kate-dmi tudi dijakinja iz Godenj, ki se je kar pogumno lotila Chopinove skladbe.
Širokemu krogu mladih glasbenikov iz kraških vasi, ki sicer obiskujejo osemletko, se je pridružilo še nekaj dijakov iz sežanske Glasbene šole - tudi obetaven pozavnist - vso prireditev pa je popestril nastop gojenk plesne šole. Pedagoško delo Dušana Kjudra,
ki izhaja iz znane dutovske glasbene družine, zasluži vso priznanje še posebno pri ugotovitvi, da to poteka tudi v času, ko so vse šole že zdavnaj zaprla svoja šolska vrata.
Ker vas Avber ne premore klavirja, so si pianisti pomagali z električnim klavirjem. Presenetili so harmonikarji solisti in tudi oni, ki so nastopili v skupinah.
Prireditev je zaznamovala dostojna izvajalska raven, ki bi bila v čast tudi redni glasbeni šoli.
Slabo vreme ni preprečilo, da se ne bi nastopa udeležilo zelo številno občinstvo, ki je prizadevno sledilo mladim izvajalcem in ni varčevalo z glasnim priznanjem.
GOJMIR DEMŠAR
»Primorske zdrahe« v Kopru
KOPER — Na Titovem trgu v Kopru se bodo v petek, 17. julija, °b 21. uri predstavili igralci Kulturnega centra Srečka Kosovela iz Sežane z uspešnico Carla Goldonija »Primorske zdrahe«.
Priljubljeno predstavo je režiral Bojan Podgoršek, v narečje jo je Prestavil dr. Mirko Rupel, sceno je pripravil tržaški scenograf in slikar Demetrij Cej, asistentka režije pa je Mirjam Kocjan. V sežanski gledališki skupini so se pod Vodstvom režiserja Bojana Podgorška združili igralci iz različnih kulturnih društev sežanske občine. Sežanski kulturni dom jim je za ta projekt nudil prostorske, tehnične, kadrovske in finančne
možnosti, in tako so Zdrahe nastale kot lastna produkcija sežanskega kulturnega centra. Prav tako kot Ribiške zdrahe, ki so jih Se-žanci uprizorili že pred 40. leti, so tudi tokratne zdrahe navdušile občinstvo in vse dosedanje uprizoritve so požele veliko priznanj in pohval. Vzbudile so veliko smeha in zabave, kar je tudi njihov cilj, šaj so radožive Primorske zdrahe nastale prav z željo, da bi obiskovalce razvedrile. Razvedrila in smeha pa smo v teh časih tudi najbolj potrebni.
Tudi tokrat se nam v Kopru obeta obilo smeha, zato si kaže Goldonijeve Primorske zdrahe ogledati.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Priljubljeni angleški kantavtor bo prvič nastopal v Sloveniji
Joe Cocker v petek v Ljubljani
Približno trinajst mesecev po Dylanovem nastopu bo ljubljanski štadion za Bežigradom v petek ponovno gostil enega izmed mitov rock glasbe.
48-letni angleški kantavtor Joe Cocker bi bil moral nastopiti v Ljubljani že avgusta lani, toda organizatorji Intermedie so bili zaradi vojne primorani njegov nastop odpovedati. No, Cocker na Ljubljano ni pozabil in se končno z enoletno zamudo pojavlja prvič v Sloveniji.
Cocker se je rodil v angleškem Sheffieldu, mestu jeklarn, in najbrž je prav to ozračje oblikovalo njegov značilni hripavi glas, ki še vedno osvaja poslušalce. Že pri dvanajstih letih je pel v bratovi skupini, a brez večjega uspeha. Nekaj let je potem nadaljeval z igranjem v raznih skupinah tja do leta 1968, ko je posnel eno izmed naj lepših pesmi rock glasbe, in sicer beatlesovo uspešnico With a little help from my friends. V kratkem je zaslovel po vsej Evropi, naslednje leto pa je svoje ime zapečatil v anale rock glasbe z nastopom na festivalu v Wood-stocku. Osemminutna izvedba zgoraj omenjene pesmi je še danes marsikomu pri srcu. S tem nastopom je začel prodirati tudi v ameriške lestvice in od tokrat nepretrgoma navdušuje občinstva vsega sveta.
Cocker je zelo občutljiva in precej labilna osebnost, tako da bi ga dolge turneje kmalu zmučile. Po prvih uspehih se je z glasbene scene umaknil kar za celo leto dni. Njegovih kriz pa žal ni bilo konec, začel je piti in tudi njegov glasbeni opus zadnjih sedemdese-
tih let ni sploh bil na visoki kakovostni ravni. Opomogel si je popolnoma šele v prvih osemdesetih letih in to z albumom Sheffield steel, v katerem so pesmi, ki so v glavnem priredbe znanih pesmi drugih izvajalcev. Za tem beležimo vrsto dobrih in uspešnih plošč, na katerih njegov značilen hripav glas izvrstno izvaja blues—rock pesmi. Vsi njegovi naslednji albumi Up where we belong, Čocker,
Unchain my heart so dosegli vidne prodajne uspehe.
Cocker se bo ljubljanski publiki predstavil z novo polnoštevilno skupino, petkov žur pa se bo začel na štadionu za Bežigradom že ob 18. uri, ko se bodo na odru začele zvrščati predskupine, angleški kantavtor pa naj bi na oder stopil med osmo in deveto uro zvečer.
AWS
Joe Cocker, ko je sodeloval na »Fantastfco«
H
današnji televizijski in radijski sporedi
CK
RAI 1
Ž50 Aktualno:
vmes (8.00, 9.00, dnevnik 1
'0.05 Variete: Macario Due (r. V. Molina jl.30 Nan.: E' proibito |2.00 Variete: Unofortu J2.25 Vreme in dnevnil 12.35 Nanizanka: La : in giallo
13.30 Dnevnik in Tri 14.00 Film: Maria Wa (dram., ZDA 1937, renče Brown, i.
. Garbo)
5.55 Mladinski variet ' 05 Nan.: II cane di p: '•55 Iz parlamenta in • 3.10 Nanizanka: Blue j
з.	40 Dok.: Atlante DO' "•40 Aktualno: II m
,. Cleopatra ,3.50 Vreme in dnevnil ■40 Film: La via de (vestern, ZDA 191 McLaglen, i. Krik , las, Robert Mitchi ,,45 Nočni dnevnik 2^ 00 Športna sreda: e 4-00 Dnevnik in vreme 430 Danes v Parlamer
и,	40 Športna sreda: te
v bezbolu
1-40 Rubrika opolnoči
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.15	Rubrika: Verdissimo
9.35	Film: La vendetta di Aguila Nera (pust., It. 1951, i. R. Brazzi)
11.15	Aktualno: Galatheus
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: Zum, zum, zum -La canzone che mi pas-sa per la testa (glas.)
17.20	Iz parlamenta in vesti
17.30	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kress, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Detective Ex-tralarge - Bersaglio mo-bile (I. Bud Spencer)
22.20	Aktualno: Mixer - glasba, 23.15 Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vremenska napoved 0.05 Film: I cingue del bunker (dram., Nem. 1958)
|	RAI 3	|
7.00	Sat News
11.30	Rubrika o rugbyju
12.00	Film: Interno familiare (kom., Fr. 1979)
13.25	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Veliki izvajalci: Arturo Toscanini dirigira Verdijevo Aido)
15.55	Kolesarstvo: 79. Tour de France (11. etapa)
17.10	Film: Patrizia e il ditta-tore (kom., VB 1937, i. Vivien Leigh)
18.30	Risanke: BlobCartoon
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Non e mai
troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti)
20.30	Film: Toto Tarzan (kom., It. 1951)
22.00	Variete: Blob
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan. Perry Mason: La compagnia dei guattro
23.40 Aktualno: Invitateci a nozze
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Film: Specchi del desi-derio (dram., ZDA 1986)
[jt TV Slovenija 1	|
10.10	Video strani
10.20	Spored za otroke: risana serija Bsikvitki (pon., T. del), Aliče v deželi risb (oddaja TV BIH)
10.55	Nadaljevanka: Ambasa-dorkin soprog (pon.)
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.50	Video strani
16.50	Napovednik
16.55	Dokumentarna serija: Brezdomci (pon.)
17.55	Poslovne informacije
18.00	TV dnevnik 1
18.10	Spored za otroke: Živ Žav
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Film: Umor posebne vrste (krim., VB 1991, r. Gavin Millar, i. Den-holm Elliott, Joss Ac-kland, Glenda Jackson)
22.00	Dnevnik, vreme, šport in Žarišče
22.50	Napovednik
23.00	Sova, vmes nanizanka Nenadni uspehi in nadaljevanka Zakon v Los Angelesu
0.10 Video strani
[~P^ TV Koper
16.00	Film: Sovraštvo na meji (vestern, Šp. 1966, i. Robert Wood, F. Sancho)
17.30	Nanizanka: Čudežni svet gospoda Monroea
18.00	Studio 2, vmes (18.25) informativna oddaja Slovenska kronika
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nanizanka: Agencija
Rockford
20.35	Dok. film: Bern - Neznana prestolnica
21.35	Dok.: Sodobna umetnost
22.00	Vsedanes - TV Dnevnik
22.10	Film: Smrt prihaja opolnoči (dram., Šp.-It. 1972, r. Luciano Ercoli, i. Su-san Scott)
TV Slovenija 2
17.00	Sova, vmes nan. Problemčki, Zakon v Los Angelesu, Glasbeni utrinek - Cvetlični valček (P.I. Čajkovski)
18.25	Regionalni programi -Slovenska kronika
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Športna sreda: Grand Prix v atletiki
22.30	Slovenski komorni zbor
Cr
CANALE5
' 00 Aktualno: Na prvi ■30 Nanizanke: Arnoli Denise, 9.30 Love Come si salva un ■ 10.30 La famiglia , ford, 11.30 IRobins 00 Kviz: II pranzo e s i, . (vodi Claudio Lipp 3'00 Dnevnik TG 5 20 Variete: Non e 1 i, (vodi E. Bonaccorti 0 Aktualno: Forum
1	s _ Rita Dalla Chiesa)
0	Nanizanka: Star Hutch - Chi e il me
1 j, te?
'00 Otroški variete 1 s kum bam in risank' '°0 Kviza: OK il prt giusto, 19.00 La della fortuna (vodi
20 on ®OINiom°)
20 ,0 Dnevnik TG 5
1	variete: Il TG del 2o jjanze - Predstavite
Nadaljevanka: Ed 2?-v, fk9nese Nano)
■3° Variete: Il TG del
23.oo v"26
uu Variete: Maurizi stanzo Show,
2	no l2,4-00) Dnevnik TG '°° Nočni spored
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nanizanki: Strega per amore, 9.30 la Tata e il professore
10.00	Nadaljevanki: General Hospital, 10.30 Marcelli-na
11.00	Nan.: Teneramente Licia
11.25	Risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uomini, 15.45 Ines, una segretaria da amare,
16.25	Falcon Crest
17.30	TV 4 vesti
17.45	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal, 20.00 Glo-ria, sola contro il mondo
21.30	Variete: Una rotonda sul mare (vodita Red Ron-nie, Marco Predolin)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.55	Variete: Buonasera
1.05	Pregled tiska
1.15	Nanizanka: Lou Grant
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Gara, 10.45 Hazzard
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Film: Due mafiosi contro Goldginger (kom., It. 1965, i. Franchi-Ingras-sia)
16.30	Nan.: I giustizieri della citta - Lultimo soldato in Vietnam, 17.30 T.J. Hoo-ker - Terrore medianico,
18.30	Riptide - Vecchi compagni di scuola
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Le ragazze voglio-no solo divertirsi (kom., VB—ZDA 1988, r. Zelda Barron, i. Phoebe Cates)
22.30	Film: War Bus II (vojni, ZDA 1989, r. Frank Valenti, i. Mark Gregory, John Vernon)
0.20 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 0.55 Nočni spored
OPEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Mio figlio professore (dram., It. 1946, i. Aldo Fabrizi)
18.00	Nad.: Veronica, il volto delLamore (i. V. Castro)
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
20.30	Film: Inchiodate 1'arma-ta sul ponte (dram., jug. 1969, r. Hajrudin Krva-vac, i. Bata Zivojinovic)
22.30	Candid camera: Olrait
22.45	Film: Io ho ucciso - La
fine della famiglia Quin-cy (dram., ZDA 1944, r. Robert Siodmak, i. George Sanders)
TWIC__________________
7.30	Aktualno: CBS News
8.30	Nanizanke: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona
10.00	TV film: Diadorim, 11.00 Strike Force
12.00	Rubrika o zdravstvu
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Risanke: Snack
14.30	Variete: Ottovolante
15.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.00	Kolesarstvo: 79. Tour de France
17.15	Film: I cavalieri del Nord-Ovest (vestern, ZDA 1949, r. John Ford, i. John Wayne, Joanne Dru, V. McLaglen)
19.15	Sportissimo'92
19.45	Vesti: TMC News
20.00	Šport: altletika
23.00	TMC vesti
23.25	Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila)
23.35	Film: La storia di Lady Hamilton (zgod., VB 1973, i. Peter Finch, Glenda Jackson)
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
15.00	Variete: Vernice fresca
16.00	Kratke vesti
16.15	Risanke
17.15	Rubrika: Mare pineta
18.00	Kratke vesti
18.05	Nadaljevanka
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Adderly
20.30	Film: Il difetto di essere moglie (dram., Švica-Fr. 1974, i. M. Jobert)
22.45	Nočne vesti
23.30	Rubrika
TELE A
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Poletne melodije, Koledar; 8.00 Kronika; 8.10 Spomini M. Samse; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem; 12.20 Glasba; 12.40 Akad. PZ F. Prešeren; 12.50 Orkestri;
13.20	Folk glasba; 13.40 Simboli in še kaj; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Nepozabne odrske sanje; 15.00 Nadaljevanka; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Šport in rekreacija;
16.30	Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Indija srce sveta; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika;
8.15	Obvestila; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Klavirski album;
20.20	Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Operni odlomki; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Žnane melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prijatelja ob jazzu;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana: 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Spomin iz Italije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Dokument občinskega sveta o razvoju Univerze
Večja povezanost z drugimi institucijami glede študijev prednost mednarodni vlogi
Razstava v Foljanu bo odprta še do 17. t. m.
Pet mojstrov fotografije iz Slovenije in Hrvaške
S petindvajsetimi glasovi za in dvema nasprotnima glasovoma (zeleni golobice) je goriški občinski svet na ponedeljkovi seji odobril resolucijo, ki opredeljuje osnovne smernice razvoja univerze v Gorici. Pri pripravi dokumenta so sodelovali predstavniki vseh svetovalskih skupin, zato na seji skorajda ni bilo razprave. Po krajši obrazložitvi vsebine in ciljev, kar je opravil svetovalec Zucalli (PSI), so v razpravo posegli le mi-sovec Cosma, predstavnik SDL Busolini (čas je, da nehamo samo govoriti o Univerzi in da kaj konkretnega ukrenemo) in zeleni Fio-relli.
Fiorelli je imel dokaj oster poseg in napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti zato, ker ne verjame, da bodo predstavniki strank, ki so sodelovali pri oblikovanju dokumenta o dobrih namenih, uspeli karkoli uresničiti. Pomanjkanje volje za reševanje vprašanja univerze dokazuje že dejstvo, da se je dokument rojeval mesece dolgo in da šele zdaj prihaja v razpravo in odobritev.
Zeleni ne bodo prevzemali odgovornosti za nekaj, kar se ne bo uresničilo, je dejal Renato Fiorelli.
Kaj pravzaprav vsebuje dokument ? Po daljšem uvodu, kjer se ugotavlja dosedanja vloga Kon-
zorcija za univerzo v Gorici in kjer se naglašajo dosedanji uspehi, zlasti kar zadeva mednarodno uveljavljanje, dokument navaja šest osnovnih ciljev, oziroma smernic, ki bi jih kazalo upoštevati kar zadeva bodoči razvoj Univerze. Razvoj vidijo sestavljale! dokumenta v mednarodni usmeritvi Goriške univerze, v ustanavljanju in krepitvi že obstoječih posebnih tečajev. Na drugem mestu je potreba po zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev Konzorciju, saj je večja finančna razpoložljivost nekakšen predpogoj razvoja. Goriška univerza naj bi se nadalje razvijala ob tesnem sodelovanju in naslanjanju na obstoječe kulturne ustanove v Gorici pa tudi na območju sosednje Nove Gorice.
Glede usmerjanja, oziroma izbire študija, naj bi se v Gorici odločali za take usmeritve, ki so tako ali drugače povezane z mednarodno vlogo našega mesta.
Peta točka zadeva preureditev Konzorcija za Univerzo, tudi z vključevanjem zasebnikov. Preureditev mora zajeti točno opredelitev vloge in pomena tako Tržaške, kakor Videmske univerze.
Zadnja, šesta, točka se kajpak nanaša na finančni aspekt, pri čemer morata tako Država, kakor Dežela odigrati pomembno vlogo. Denarna sredstva naj bi pritekala prav upoštevajoč specifično in v mednarodno dimenzijo usmerjeno vlogo Goriške univerze.
V občinski galeriji v Foljanu, v ulici Madonnina, bo še nekaj dni odprta zanimiva fotografska razstava, ki so ji dali naslov Pet fotografov iz novih republik. Do 17. t.m. so na ogled dela Borisa Gabrščika, Rina Gropuzza, Lada Jakšeta, Bojana Radoviča in Janeta Štravsa.
Gre za pet avtorjev, ki se razlikujejo tako generacijsko, kakor tudi po tehniki, ki jo uporabljajo pri fotografskem izražanju. Gre za pet avtorjev, ki se razlikujejo tudi po poklicu, izobrazbi in udejstvovanju in po kraju delovanja. Gaberščik ima svoj delokrog v Ljubljani. Prav tako Štravs in Jakša. Radovič je aktiven v Novem mestu, medtem ko si je Rečan Rino Gropuzzo poiskal zaposlitev v Italiji.
Razstavo, ki jo je občinska fotografska galerija priredila v sodelovanju z Javnim večnamenskim kulturnim centrom v Ronkah, si je mogoče ogledati še do 17. t.m. po sledečem razporedu: ponedeljek, sreda, četrtek od 15. do 18.30, torek in petek od 10. do 12. ure.
Bazen odprt tudi zvečer
Bazen na Rojcah je do konca meseca za občinstvo odprt tudi v včernih urah in sicer od 20. do 21.
Odličje za briški tokaj
Briška vina sodijo med najboljša v državnem in tudi svetovnem merilu. V Astiju, kjer se je pravkar zaključila 20. selekcija za vina DOC in DOCG vina z garantiranim geografskim poreklom) "DOUJA d'OR 1992" so naj višje priznanje dodelili vinu iz briškega okoliša. Gre za furlanski tokaj, letine 1991, pridelan na posestvuZorzon v Bračanu pri Krminu.
Dodelitev odličja vinu z briškega okoliša samo še potrjuje sloves, ki ga ima ta predel, kar zadeva proizvodnjo kakovostnih, zlasti belih sort.
ure. Društvo Gorizia nuoto obvešča tudi, da bodo obiskovalci bazena ob sobotah in nedeljah, v slučaju slabega vremena, lahko uporabljali pokriti bazen.
Pri društvu Gorizia nuoto pričakujejo tudi letos dober obisk zlasti s strani mladih Goričanov.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREDSTAVE NA PROSTEM
Jutri, 16. t. m., ob 21. uri VRH -na igrišču
v petek, 17. t. m., ob 21. uri OBLICA - na trgu
v soboto, 18. t. m., ob 21. uri ŽAB-NICE - pred župniščem v nedeljo, 19. t. m., ob 21. uri ŠTEVERJAN - pod borovci v torek, 21. t. m., ob 21. uri DOBERDOB - občinski park v sredo, 22. t. m., ob 21. uri ŠTANDREŽ - na trgu
Zagotovilo župana Primožiča na občinski seji
Sovodenjski občani bodo zaostale davščine plačali v več obrokih
Sovodenjski občani bodo v prihodnjih mesecih lahko plačali občinski davek za pobiranje, odvoz in uničevanje odpadkov. Zaostali davek bodo plačali v dveh ali treh obrokih. Tako je na zadnji seji občinskega sveta zagotovil župan Vid Primožič in s tem posredno odgovoril na vprašanje, ki ga je v zvezi z nepobranimni davki postavil načelnik svetovalske skupine ŠSk Branko Černič v razpravi o obračunu občine za leto 1991.
Černič je spričo dejstva, da zaradi težav v knjigovodskem uradu občina že nekaj let ne pobira davkov in drugih pristojbin, želel vedeti, koliko obresti je občina zato plačala ali s kakšnimi sredstvi je krila strošek za pobiranje, odvažanje in odlaganje smeti.
Ker gre za finaliziran dohodek (okrog petdeset milijonov lir letno) za plačevanje stroškov v zvezi s pobiranjem odpadkov (delovna sila, tovornjak, odlagališče itd), je morala občina ta denar nujno vzeti iz katerega od drugih skladov, ali pa najeti posojilo, je zastavil vprašanje načelnik svetovalske skupine SSk. Odbornik za proračun Petejan je odgovoril, da občina ni plačala nobenih pasivnih obresti.
Razprava je zatem nanesla na trenutno stanje glede pobiranja davkov in pristojbin za telovadnico. Iz poročila na seji je mogoče razumeti, da bodo občani že v prihodnjih mesecih plačali zaostale davščine in da bodo društva, ki uporabljajo telovadnico lahko poravnala račune.
Podžupan Petejan je dejal, da bodo skušali glede davka za odvoz smeti upoštevati obročno plačilo, za vse, bolj kategoričen pa je bil župan, ki je dejalj da bodo skušali davke izterjati v dveh ali treh obrokih.
Zupan Primožič je na seji občinskega sveta ugotovil, da občinski praznik ni potekal najboljše "obžalujem slabo organizacijo občinskega praznika” poročal pa je tudi o nedavnem obisku v Novi Gorici, skupaj s Predsednikom Pokrajine in o razgovorih, ki jih je imel z upravitelji Nove Gorice o možnosti sodelovanja na različnih področjih, vključno na področju komunalnih storitev in kmetijstva.
O prodaji zemljišča posojilnici bodo sklepali na prihodnji seji.
Soglasje obrambnega ministrstva glede ugodnejše trase avtoceste pri Podnanosu
V Sloveniji se sicer ubadajo z že kroničnim pomanjkanjem sredstev za nove gradnje cest in celo za tekoče vzdrževanje obstoječih cest, bodisi tistih državnega ali pa občinskega pomena. Pomanjkanje denarja je tolikšno, da menda ni zagotovljeno niti posipanje cest s soljo za prihodnjo zimo. Prav v takem kritičnem položaju pa uspešno odstranjujejo težave in predsodke, ki so nastali pri projektiranju bodoče avtoceste, tako imenovane Osimske prometnice, ki bo potekala po Vipavski dolini.
Trasa načrtovane avtoceste je na raznih odsekih že končana, saj je na primer izdano lokacijsko dovoljenje za odsek od avtocestnega križišča pri Razdrtem in do Podnanosa, in za odsek od vasi Selo do Vrtojbe, kjer se bo nova avtocesta združila z italijanskim sistemom avtocest. Občina Ajdovščina se je s posebnim sklepom svoje Skupščine izrekla za tako imenovano severno varianto, ki določa, da bi avtocesto gradili čim bliže obstoječi cesti po Vipavski dolini. Takšno opredelitev Občinske skupščine je v mesecu aprilu sprejelo tudi slovensko Ministrstvo za obrambo in urejanje prostora, pri čemer so se tudi sporazumeli, da je potrebno tudi pohiteti z izdelavo projektne in tehnične dokumentacije. Zdaj pa je Ministrstvo za obrambo s sklepom, da bi trasa avtoceste lahko potekala ob vojaških skladiščih Barnice ob vznožju Nanosa, omogočilo, da bo trasa na območju naselja Podnanos dejansko lahko najbolj primerna in
gospodarna. S tem, da bi avtocesto gradili na višjih legah, bi ohranili celotno vas Podnanos (prej je bila načrtovana odstranitev nekaj stanovanjskih in gospodarskih poslopij), ohranili bi kmetijska zemljišča in del bodoče avtoceste zavarovali pred burjo, ki na območju Podnanosa pogosto dosega veliko hitrost.
Predsednik Občinskega izvršnega sveta v Ajdovščini Silvester Premrl je v pogovoru za naš časnik dejal, da bi morali v javnih občilih ob trasi avtoceste, ki bo potekala od Razdrtega proti Sežani in dalje v Trst, enakovredno obravnavati tudi drugi krak Osimskih prometnih povezav, se pravi traso, ki bo potekala po Vipavski dolini in do Mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi. Spričo pomanjkanja sredstev za razvoj cestnega omrežja v Sloveniji, si v Ajdovščini sicer ne delajo iluzij o tem, da bi z gradnjo Osimske ceste po Vipavski dolini lahko kmalu pričeli. "O novi cesti razpravljamo že od leta 1969 in moderno prometnico tudi nujno potrebujemo. Toda do gradnje bo lahko prišlo šele tedaj, ko se bosta slovenski parlament in vlada odsločila o tem, na kakšen način zagotoviti tuje naložbe v cestno gospodarstvo", je bil odločen v svojih razmišljanjih predsednik občinske vlade v Ajdovščini. Stiske z denarjem pa so sedaj tolikšne, da grozi celo ukinitev ajdovskega gradbenega podjetja "Primorje", ki je specializirano za gradnje cest-	Marjan Drobež
V Gabrjah je KD Skala v nedeljo pripravilo že 15. tradicionalno tekmovanje v košnji
Prav nič poletno vreme z obilico padavin je ponagajalo tudi Ga-brcem, ki so se skrbno pripravljali na vaški praznik. Turnir v malem nogometu so, kljub dežju, le uspeli pripeljati do konca, o čemer smo poročali že v nedeljo, precej drugače od predvidevanj pa je šlo s šagro.
V	dokaj okrnjeni obliki je bilo zato v soboto lovsko srečanje, ob odprtju sedeža Društva Slovenskih lovcev FJK, ki so tako v Gabrjah, v sodelovanju s KD Skala uresničili zamisel, ki se je porodila pravzaprav že ob ustanovitvi te organizajice, pred dobrimi šestnajstimi leti.
Sicer bomo o dogodku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki številnih lovskih družin z obmejnega območja v Sloveniji, poročali posebej. Naj povemo le, da je ob odprtju sedeža zapel lovski pevski zbor, krajši nagovor pa je imel župan sovodenjske občine, Vid Primožič, sicer tudi sam član zelene bratovščine.
V	nedeljo popoldne so v Gabrjah, kljub opoldanski plohi in grozečim oblakom priredili petnajsto tekmovanje v košnji. Koscev je bilo, razumljivo, zaradi vremena, manj kakor sicer, samo sedem, vendar pa ja množičnost, kakor
pravijo, nadomestila kakovost in hitrost. Daleč naj hitrejši je bil Valentin Kompara iz Lokovca. Tekmovalce je ocenjevala tričlanska komisija v sestavi Ivan Humar, Bruno Štekar in Stanko Petejan. Zaradi razmočenih tal so iz tekmovanja izpustili predhodno fazo klepanja kos. Ob koncu sta se, bolj za šalo, v košnji pomerila še števerjanski in sovodenjski župan. Zmagala sta oba!
Tudi letos so se dobro odrezali gosti iz Škofje Loke, posebej pa velja podčrtati prisotnost štiričlanske delegacije iz Lughignana pri Trevisu, ki se je letos prvič udeležila praznika v Gabrjah, potem ko so bili Gabrci gosti, ob koncu lanskega leta, na tamkajšnji šagri.
Na sliki - foto Klemše - nedeljsko tekmovanje koscev v Gabrjah.
Smrtna nesreča pri Gradežu
V prometni nesreči, ki kot se zdi ni imela očividcev, je v ponedeljek zgodaj zjutraj umrl 23-letni Roberto Minin iz Ronlc. Z avtom lancia delta je bil namenjen proti Gradežu. Iz neznanih razlogov je z vozilom zapeljal s ceste in pristal nekaj metrov niže v obcestnem jarku in med drevesi. Ob nesreči je zadobil tako hude poškodbe, da je na mestu umrl.
Nesreča se je zgodila v predmestju G radeža, zgodaj zjutraj. Med vzroki je mogoče upoštevati neprimerno hitrost. Sicer pa menda nihče ni videl, kako je do nesreče prišlo.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev priredi 2. avgusta celodnevni poletni piknik v Gojačah pri Črničah, pri lovski koči. Poskrbeli bodo za glasbo, jedi na žaru, pijačo in tudi avtobusni prevoz. Prijave ob sredah na društvu in pri poverjenikih. Prijave sprejemajo do 22. t.m.
SDZPI prireja v šolskem letu 1992/93 naslednje tečaje: 1. Za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (1.000 ur - 2. letnik); 2. Master s kvalifikacijo (500 ur), za ta tečaj se zahteva srednješolska izobrazba; 3. Začetniški tečaj angleščine (120 ur); 4. Personal computing (90 ur). Vpisovanje do 17. t.m. na sedežu Zavoda, Ul. della Croce 3, vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure (tel. 81826).
izleti
Sindikat upokojencev CGIL v Doberdobu in sekcija VZPI/ANPI prirejata od 10. do 12. septembra izlet na Elbo. Prijave v trgovini Pri Mili.
Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje sporoča, da bo izlet h Krnskid1 jezerom, ki je odpadel zaradi slabega vremena, v nedeljo, 26. julija, po istem programu. Informacije po tel. 882043 (pr* tajnici društva).
SPD Gorica priredi v sobot, 18. in nedeljo, 19. t.m. izlet na Križ (2531 m) i° Stenar (2501 m). Vodi Mirko Radinja tel 30179. 25. in 26. julija pa je v programa izlet na Petzek v Avstriji (3.283m). Vodi Miran Čotar tel. 30995.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Orchidea selvaggi® n. 2«. Prepovedan mladini pod 18.1®' tom.
VERDI Zaprto.
GRAD 21.00 »Ouatro ragi di briscola«’ Gled. predstava.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlVOrso bianco - dr. Tavasani - KorZ° Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - dr. Olivetti - ul. Prim0 maggio 94 - tel. 790338.
3
pogrebi
Danes, 8.00, Angela Tenani vdova L°' vati iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Letošnji Miljski festival je potekal v skromnejšem obsegu
Pri DZS izšli dve knjigi Ferda Godine
Kako prebroditi krizo mladinskega gledališča?
Bustic - Sergio Bini
Krize mladinskega gledališkega festivala v Miljah kot gole revije predstav in pregleda delovanja različnih skupin so se dobro zavedli tudi prireditelji sami, zato so del letošnjega truda posvetili iskanju nove nosilne ideje, na kateri na novo zasnovati festival, ki bi tako spet pridobil svojo privlačnost. Temu iskanju je bilo posvečeno delo treh delovnih komisij, ki so v soboto predstavile svoje sklepne ugotovitve.
Načrti za bodočnost, ki jih je orisal poslanec VViller Bordon, eden glavnih pobudnikov Festivala, predvidevajo, da bodo posvetili pozornost otrokom in mladostnikom v starosti od treh do štirinajstih let. Poleg tega bi morala dejavnost potekati neprekinjeno skozi vse leto. Razčlenjena naj bi bila na seminarje, na razne delavnice in tudi na produkcijske projekte; vse to bi se nato združilo v sklepni prireditvi. Poleg tega bi se morali v okviru tega delovanja razviti ne le priložnostni stiki in sodelovanja na raznih ravneh gledaliških in drugih predstav. Tako naj bi miljska prireditev postala nekakšna stalna opazovalnica otroškega sveta ter gledaliških in drugih predstav. Osredotočena naj bi bila predvsem na mladinsko gladališko dejavnost v Italiji, v sklepni fazi pa bi se ozrla tudi na niednarodno sceno. Vsako leto naj bi tako raziskovanje kot proizvodna dejavnost sloneli na nosilnem vprašanju. Za naslednje leto je bila izbrana tema Otroci in govorci murni - otroška radovednost nred svarilom in sporočilom.
Zaradi krize, ki je v zadnjih letih zdesetkala občinstvo miljskega festivala - letos je prirediteljem
vrh vsega ponagajo še vreme, je bil letošnji spored gledaliških predstav po številu bolj skromen, po kvaliteti pa kar dober, predvsem osrednje večerne predstave so bile odlične. V vseh treh je imela beseda bolj postransko vlogo, povezovala pa jih je rdeča nit ironije, ki je bila zdaj bolj lahna, zdaj bolj poudarjena ali skoraj sarkastična.
Četrtkovo predstavo z naslovom Bustric nellisola di cocco (Bustric na kokosovem otoku) je prevevala nežna in zasanjana, morda nekoliko otožna poetičnost. Glavni junak, občinski uradnik Roberto Di Maria, se nenandoma znajde na neznanem osamljenem otoku. Tu spoznava novo življenje in ga čarobno prikliče na oder pred oči občinstva. Igralec, pantomimik, klovn, čarovnik Bustric (če koga zanima, njegovo pravo ime je Sergio Bini) je dobrohoten škrat, ki spominja na Chaplinovega potepuha in na nerodne romantične junake Busterja Keatona. Njegov mili, malce sramežljivi smehljaj nemudoma prevzame tako otroke kot odrasle, ki pustijo z vajeti svojo otroško dušo.
V petek je nastopila Banda Osi-ris s predstavo Greatest Hits n 1, ki sloni na glasbi. To je nekakšen sprehod skozi vse žanre sodobne lahke glasbe, od rocka do reggaea in rapa, nekaj jazza, vmes kak drobec Rite Pavone in tu pa tam kak utrinek resne glasbe, vse to pa v tako hitrem tempu, da gledalci skoraj ne utegnejo zajeti sape. Vsi ti glasbeni drobci so povezani navidezno brez kakršnekoli logike, prehod od enega do drugega je vedno presenetljiv, zato pa toliko bolj komičen. Štirje nastopajoči so dobesedno razvneli ne preštevilno občinstvo, da je na koncu z burnim ploskanjem doseglo še skoraj dvajsetminutni dodatek novih gagov.
Zaključna predstava v soboto z naslovom Classics je zopet slonela skoraj izključno na eni sami osebi. Jango Edwards je Američan po rodu, vendar že leta živi v Evropi. To je pravi klovn, odkrito posmehljiv do drugih in do sebe, pretiran, viharen, s pravo mero hudobije. Tudi Edvvards je igralec, pantomimik, pevec, glasbenik, skratka vsestranska osebnost.
Poleg tega je miljski Festival predstavil tudi štiri mladinske gledališke predstave, ki se potegujejo za nagrado Stregagatto. Accademia Perduta - Teatro Naku iz Ravenne je nastopila z Angelom, Giallomare Minimal Teatro iz Empolija z Boccasceno, G.S.A. Teatrale Fontemaggiore - Area Piccola iz Perugie z delom Degli eroici in Ruotalibera iz Rima z Rdečimi čeveljčki. Predstave so bile bolj ali manj zanimive, nekatere celo pretresljive, vse pa so slonele na iskanju novega.
Za najmlajše je poskrbela tržaška La Contrada z dvajset minut dolgimi predstavicami, ki so bile posvečene raznim pravljicami. Poseben užitek pa so bile pravljice, ki jih je na gradu pripovedovala Mara Baronti, edina poklicna pripovedovalka pravljic v Italiji. Ob njenem glasu je zopet oživela stara kultura pripovedovanja, ki sta ji najprej tisk, nato pa še kino in televizija odvzela življenjski pro-
Glas samotne ptice ob osemdesetletnici
Letos obhaja pisatelj Ferdo Godina osemdesetletnico svojega življenja. V počastitev tega življenjskega jubileja je Državna založba prvotno nameravala izdati Godi-novo izbrano delo v štirih knjigah. Žal je morala svoj načrt reducirati na dve knjigi, kar je sorazmeroma malo, če vemo, da Godinov opus obsega kar 24 naslovov. Toda tudi izid kompleta z dvema knjigama pomeni počastitev pisatelja, ki se je poleg Miška Kranjca uvrstil v slovensko književnost kot poseben predstavnik Prekmurja in opisovalec življenja mladih prekmurskih ljudi.
Letos poteka 50 let, odkar je nastal roman Bele tulpike, ki v novem kompletu predstavlja prvo knjigo. Roman je bil večkrat ponatisnjen, pomeni pa najznačilnejše in najbolj brano Godinovo delo. Ta ljubezenski roman med duhovnikom in židovskim dekletom, roman, v katerem se prepletata ljubezen do dekleta in ljubezen do matere, je do današnjih dni ohranil svojo svežino in obenem vso umetniško vrednost. Tulpike (lokvanji) so simbol neuresničenega hrepenenja, neuresničljive ljubezni, ki vodi v smrt, obenem pa je to tudi oris družbenega okolja v času med obema vojnama. Zato je bil ta pripovedni tekst Ferda Godine tudi tolikokrat ponatisnjen v raznih izdajah pri raznih založbah in zato tudi predstavlja še danes najbolj brani Godinov tekst. Značilno in ne brez pomena je torej dejstvo, da je tudi Državna založba v komplet dveh knjig uvrstila ta prvi Godinov pripovedni tekst, s katerim je tako uspešno vstopil v slovensko književnost.
Druga knjiga kompleta pa predstavlja naj novejši Godinov roman Glas samotne ptice, ki je sicer tekst napisan v stilu tradicionalne leposlovne pripovedi, spominjajoč na izročilo žlahtnih ljudskih povesti (kot predstavlja knjigo založba), je pa zato vseeno tehten pripovedni tekst, Pisatelj pripoveduje dvojno zgodbo. V ospredju je pripoved zdravnika, iz Lendave, ki opisuje svojo življenjsko usodo in obenem slika življenje Prekmurja po zadji vojni, kakor ga v svoji zdravniški praksi od blizu spoznava. To je čas neposredno po vojni, čas revolucije, čas kolek-
tivizacije, zaplemb, razlastitev in težkih konfliktov. Nekdanji vaški proletarci so dobili moč in oblast, nekdanji bogati kmetje so pod njihovim udarom. In taka je tudi družina kmeta Raja, o kateri pisatelj predvsem govori. Mladi Raj se umakne v zdomstvo, kakor da bi se spopadal z jastrebi, doma pa gre revolucija svojo pogubno pot naprej. Toda sčasoma se razmere le urede. Raj se vrne, njegovi otroci zrastejo, sin pa doživi nesrečno ljubezen s hčerko nekdanjega voditelja zaplemb in kolektivizacije. Seveda sta ti dve zgodbi Raj e ve družine in zdravnika, ki nam zgodbo pripoveduje, le osrednji del pripovedi, saj se pred bralcem zvrsti cela vrsta obrobnih likov, bolj ali manj značilnih podeželskih ljudi, ki posegajo v življenje prekmurske vasi in katerih usode nam pisatelj predstavlja. Tako zaživi pred nami podoba povojnega Prekmurja do današnjih dni. Gre torej za vrsto problemov, ki jih v tem svojem romanu začenja pisatelj: za problem preobrazbe, kolektivizacije podeželja, za problem zdomstva, za problem ljubezni, ki je obremenjena s sovraštvom staršev, da ne omenjamo problema abortusa, ki se ga pisatelj dotika z izjavami zdravnice. Gre torej za družbeno angažiran tekst, ki je bistveno drugačen od Belih tulpik. Medtem ko so Tulpike liričen ljubezenski roman, je Glas samotne ptice izrazita pripoved o času in realnih razmerah po drugi vojni na deželi.
Pripoved Godine je tudi v tem tekstu standardna, realistična, brez vsakega modernističnega eksperimentiranja. Morda je poglavitno šibkejša stran teksta v tem, da gre za izrazito pripoved z opisovanjem razmer, in da zato včasih bolj spremljamo dogajanja od daleč kot pa da bi nas pripoved zagrabila in postavila sredi dogajanja, da bi z njim zaživeli. Toda tak, kot je, predstavlja roman osemdesetletnega pisatelja zrelo umetniško pripoved in izpoved pa tudi dokumentarno knjigo o času in razmerah. Gre torej za več kot tehten prispevek sodobni slovenski pripovedni prozi in za dostojno počastitev jubileja pisa-
telfa'	Sl. Ru.
Znaki in predmeti Vecchietovih iger
Franko Vecchiet
..»Umetniško delo mora ...predvsem...zbu-nač'V naS zanimanie' kar je edini zanesljivi Ray)n' da 9a dojamemo in razumemo« (Man
pQS,tem! besedami je predstavljeno eno od Frn	monografij» umetniškega dela
tvur° \ecQbieta, ki je izšla pri Založniš-V D rž°škega tiska z naslovom: Vecchiet -r°storu znakov in predmetov.
Znaki in predmeti so v Vecchietovih delih gonilna sila in osnovni element, okrog katerega se razvija celotno umetniško ustvarjanje tega našega petdesetletnika, ki svoja leta zakriva za »sivo brado, da bi bil bolj podoben bogu«.
Spremljajoči esej Laure Safred, italijanske umetnostne zgodovinarke in kritičarke, globoke poznavalke sodobne likovne umetnosti, ki se posebej zanima za slovensko likovno ustvarjanje v matični Sloveniji in posebej na Tržaškem, globoko poseže v srž dela, snovanja in ustvarjanja Franka Vecchieta ter njegovih pojmovanj in razmišljanj o umetnosti. Opisi, razlage in razmišljanja o delu in stvaritvah umetnika si sledijo v časovno-pomenskem desetletnem obdobju (1981-1991) skozi naslednja poglavja: Geometrične preobrazbe lesa (gibljive strukture); Izmenjava znakov in pomenov v umetniških delih (dela, ki jih je umetnik ustvaril s predmeti za vsakdanjo rabo); V lesnih žilah se pretaka barvilo (lesorezi); Igre in prigode v prostoru (sobne instalacije); Začasno, a lagodno bivanje znakov med zgodovino in naravo (instalacije v prostoru); »Ad Romanos«: lesene in železne poslanice cesarju (poseg v Dioklecijanovi palači v Splitu); Iz rdečega kovinskega kljuna privre na dan spev, ki leti nad pokrajino (delo »hors ligne« in domišljijski atlas); Nasproti razsežnostim kiparstva (odkrivanje novih poti).
Vodilni esej predvsem razkriva intimni umetniški svet in razvoj Vecchietovega dela od čistega lesoreza, ki je osnovna in prevladujoča tehnika v grafičnem opusu, preko opredmetenega likovnega izraza v
gibljivih predmetih, ki pa še vedno slonijo na osnovnem materialu ksilografije, to je lesu. Les je Vecchietu ostal tudi v poznejših delih, ko je v svojih stvaritvah začel uporabljati različne materiale, še vedno bistveno gibalo ustvarjanja s svojo toplino in skoro človeško materičnostjo.
Poglavje »Geometrične preobrazbe lesa« s podnaslovom »Gibljive strukture« je uvod in izhodišče, iz katerega se začenja preučevanje umetnikovega ustvarjanja ter prehoda iz statične grafike v dinamične in nestalne oblike objektov in struktur, s katerimi se je začel ukvarjati Vecchiet v tem prelomnem obdobju. Natančna razčlemba vzgibov in poti umetniškega ustvarjanja je, kar je sočasno karakteristika celotnega eseja, rdeča nit vseh naslednjih poglavij, ker se Laura Safred poglobi v detaljno analizo in razlago zunanjih in notranjih vplivov na celotno delo opisanega desetletnega ustvarjalnega obdobja umetnikovega dela. Tu si sledijo posamezne faze od uporabe predelanih in z barvo oplemenitenih ostankov lesa do, za marsikoga dvomljivih, vključitev »ready made« ali »objekt trouvč« elementov v stvaritve. Vendar tudi za take posege najdemo razlago in obrazložitev vključevanja v kontekst ustvarjalnega procesa.
Seveda se le vrača v poglavju »V lesnih žilah se pretaka barvilo« k osnovnemu Vecchietovemu snovanju, ki je širšemu občinstvu bolj znano in sprejeto, to je lesorezu oziroma grafikam. Vseeno ne moremo mimo »Iger in prigod v prostoru«, ko se gre umetnik igre a pri tem »misli čisto resno«. Preko njih se vključuje v prostor, ki postane eden od ustvarjalnih elementov kot
okvir instalacij in posegov, katerim se je ustvarjalec veliko posvetil posebno v zadnjem času. Instalacije v zapuščenih nekoč pomembnih stavbah in zgodovinsko pomembnih krajih so tema treh naslednjih poglavij o instalacijah in umetnikovem odkrivanju novih poti »Nasproti razsežnostim kiparstva«.
Za uvod sta osebnost Vecchieta predstavila Nelida Silič Nemec in Tonko Maroe-vič, ki odkrivata predvsem efektne poteze in zgodovinski razvoj Franka Vecchieta ter prehodita nekatere važnejše etape v opisanem ciklusu, opirajoč se na specifične posege in razstave; na samem začetku pa je dobrodošlica monografij »Homage (hom-mage?) de Marko Kravos« z lahkotno berljivim in ognjemetom besed in besednih iger polnim sestavkom.
Monografijo je grafično zanimivo in efektno, tudi v stilu del predstavljenega umetnika, oblikoval Ranko Novak z smotrno uporabo črnobelih in barvnih reprodukcij in fotografij opisanih grafik in instalacij ter posegov v prostoru. Fotografje so prispevali Maurizio Frullani, Janez Bogataj, Laura Safred, Roberto Kusterle, Tihomir Pinter in Cesare Piccotti; prevode v slovenščino pa Majda Barič, Barbara Lapornik in Jurij Pal j k.
Omeniti velja, da je monografija izšla v slovenščini in italijanščini ter v dveh var-jantah: kot knjiga v lični škatli s priloženo originalno avtorjevo grafiko. Vsekakor lep založniški dosežek tudi s pomočjo tiskarne Graphart, ki je tehnično dovršeno bila kos težki nalogi, ki jo taka monografska izdaja zahteva.	(.srce.)
D VIIL
A. očasi si je položil Andrej prst na čelo in dejal mirno:
»Kdo neki drug! Pa je le greh, če bi ga obdolžil po krivem.«
»Koga pa misliš?« je vprašal Štefan.
»Z Grahovega nekoga.«
»Bog vedi, ne uganem.«
»Skoračnikarja.«
»Križani Bog! Ta utegne biti! Ta pa,« je vzklikal živo Štefan. Andrej ga je miril, da pač le sluti...
Nekaj pozneje se je Štefan poslovil. Andrej ga je pospremil na kraj lazu pred hišo in se nato vrnil. Ko je stopil v hišo, je našel v njej človeka, ki je bil medtem vstopil. Bil je Peter Duša. Čul je prej Andreja v pogovoru z bratom, pa ni hotel vstopiti, ker ni vedel, kdo je v hiši. Da je prav storil, je pritrdil Andrej in povedal iz svojega bratovskega občutja pomisleke glede Štefana. Duša ni ne ugovarjal ne pritrdil. Moža sta sedla za mizo. Andrej je šel in s podpahom zaprl vrata. Ko se je vrnil, je velel Duši, naj si odreže kruha. Duša je poslušal. Nato pa je segel k sebi in izvlekel popisan list.
»Pritožba na cesarja,« m je dejal. »Njih več so tako hoteli, pomagalo seveda ne bo nič.«
»Kakor je pod božjo mislijo,« je zamrmral motno sam zase Andrej Laharnar. Duša je pričel brati...
Štefan Laharnar se je spuščal tisti čas po griču navzdol na Roče. Mračilo se je že; v mehko, hladno sinjini pokopano je ležalo dolinsko polje ob bregeh Idrijce in Soče v onem kotu, kjer se reki stekata v eno in rijeta potem čudovito globoko in ozko skozi kamen do Podseli. Laharnar je lomil deloma kar po sredi gošče navzdol in prišel na domače senožeti in rute prav, ko je zazvonilo večer na Idriji. Snel je široki klobuk. Hotel je moliti, pa se mu ni dalo. Nekakšna milina mu je vendar obšla srce. Zarja je gorela, z leve in desne je brnela pesem črnih murnov, glas zvona je valoval iz doline in jekal od daleč onstran spod pečin v Grudnici. Otroci tostran so pravili, da je tam gori jama v pekel. Pogled na tiste pečine je zbudil v Stefanu misel na otroke. Že tolikokrat so vprašali, kdo zvoni tam gori. Izgubljena duša, je odgovarjal. Pa kako dolgo bo zvonila, so hoteli vedeti. Še sto let, je povedal. Ali je sto let kajti? je vprašala mala Terezika in dvignila vse prste na roki. Tako jo je zdaj videl Štefan v duhu pa se spomnil Lužnikove v Bači in še drugih...
Odkril se je. Namesto pa da bi se prekrižal, je zaklel...
Tako je rasla tiste dni iz bolne ljubezni in iz strahu za nedolžne v tisoč srcih na Tolminskem ena strast, ena bolečina. Iz molitve se je trgala misel v kletev, misel na nož, ki ga bo treba nabrusiti. Baški Lužnik je mislil in trpel takisto, le kadar je bil pijan. Bili so, ki so trezno premišljali žalostno reč, kadarkoli so stali za brusom s sekiro, krivačem ali renčelico, s koso pod kladivom, s srpom pod oslo. Bili so, ki so zjutraj vstajali na tlako in niso vedeli, ali ne bodo legli zvečer spat s krvavimi rokami, bili so — in teh je bilo največ — ki so zjutraj vsak dan molili, naj jih
Ivan Pregelj
Bog obvaruje najhujšega, da bi tisti dan ne ubijali.
Najtežje je trpel Andrej Laharnar. Zato, ker je iskal najgloblje. Tudi našel: da smo pod božjo mislijo, pod večno namembo.!1 2)
Takisto je učil prijatelj ubogega tlačana, fajmošter Murovec v Melcih. Le da so njega celo otroci umeli, Andreja Laharnarja pa še brat ne...
Otroci
Gregor Kobal je bil krčmar Podseli. Bil je že nekaj let vdovec. Rajno, ki je bila hči.Matije Juga niz Sela, je snubil tudi mladi Lovrenc Kragulj z Modreje. Ko je vzela Gregorja, se mož ni ženil več.
Kobal ni bil mehak človek in žena ni imela dobrega pri njem. Kakor knežanskega Goljo ali starega Kragulja niz Modrejce so bili pri zadnjem kmetiškem upiranju komisarji tudi Kobala znatno kaznovali. Imeli so ga v Tolminu zapisanega med nevarnimi »jogri tolminske pravice«. Kobal je pretrpel kazen, pa si znal pomagati. Pustil je krčmo na Slapu, kjer se je rodil, mlajšemu bratu in se naselil Podseli. Imel je sina in hčer. Grofovski iz Tolmina so mu sina povozili. Zgodilo se je morda po nesreči, oče je verjel, da so ga nalašč. Zmeli so otroku nogo v stopalu, da je dete ostalo hromo. Nesrečni Vrbanček je bil zato še bolj prirastel očetu na srce. Za leto mlajša njegova sestrica Mičica je dnevno tožila stari materi, da bi bila tudi rada hroma, ker bi jo potem oče bolj maral.
Gospodarsko Kobalu ni šlo slabo. Točil je voznikom in to-
vornikom od Gorice na Tolminsko in Bolško, dajal priprege v klancu proti Ročinju in Doblarju in navzgor proti Ušniku. Imel je tudi svojo kovačijo, ki mu jo je oskrboval kovač Jurij Šavli.
Leto se je nagibalo že v prvo jesen. Bilo je deževno vreme, neprijetno hladen večer. Nizko v strugi je šumela narasla voda, ki pa je bila že začela upadati; to je kazalo, da v planinah ne dežuje več, temveč sneži. Tedaj je privozil od ročinjske strani tr-šat in nizek voznik krivih nog in surov. Oblastno se je javil že od daleč s kletvijo in gnusno kvan-to. Kovač Šavli je vedel, kdo prihaja, še preden se je voz približal po klancu okoli ovinka.
»Birič ni, saj vozi. Skoračnikar pač z Grahovega.«
Bil je res ta Grahovčan Andrej Golja, prekupec z živino, meše-tar in pokrit tihotapec, surovež, bahač in nasilnež, pijanec in babjak, strah kmetom in mirnim biričem. Zaradi krivih nog se ga je bilo prijelo ime Skoračnikar. Kdor je mogel, se mu je ognil, zlasti ko je bil pijan. Pravili so, da je svojo ženo zadavil.
Obroč na prednjem kolesu pri vozu mu je bil počil pod klancem. Zato je preklinjal kovače, kolarje in železo.
Šavli je ogledal škodo in našel, da bo mogel v dobri uri popraviti. Golja se je ustil, da bo plačal kakor cesar, a delo naj izda in naj bo trdno in ne kolo kakor z nitjo povezano. Kovač se je lotil dela, Skoračnikar je odracal v krčmo h Kobalu.
V krčmi je sedel krčmar Gregor z enim gostom, Antonom Božičem, ki je bil trgovec iz Podmelca. Trideset goldinarjev je dolgoval v Tolminu, pa ga niso hoteli več čakati. Zato se je bil napravil v Gorico k neki sta-
Ilustriral Klavdij Palčič
ri teti, o kateri so govorili, da ima denar. Pa je bila reč taka, da Tone sam ni dobro vedel, ali tista teta še živi. S tihim upanjem, da bi utegnil dobiti denar pri Kobalu, je bil prej stopil in povedal, da je govoril že z domačim fajmoštrom Murovcem, kateremu ključari in opravlja cerkovni posel in da bi mu bil fajmošter rad posodil, da pa sirota sam nič ne premore, ker vse sproti izda. Kobal mu ni mogel pomagati. Dejal je, da je pač povsod trda za denar. Tedaj je vstopil Skoračnikar.
»Tega vprašaj,« je dejal tiho Kobal Tonetu, »ta ima. Ne bo ti treba hoditi v Gorico.«
Božič je zmajal z glavo:
»Ima že, pa ne da. Rajši bo zavrgel.«
Andrej Golja se je hrupno usadil sredi sobe in udaril z bi-čevnikom ob tla. Ko je zagledal Božiča, se je zaismejal in vzkliknil:
»Ojej! Kdo bo pa nocoj v Melcih večer zvonil, ko se ti, Tone, po svetu klatiš?«
»Bog pomagaj, saj je Cilka doma,« je odvrnil preprosto Božič.
»Cerkovnik v krilu,« se je smejal Skoračnikar, a dejal nato prijetno: »Je pa dekle, tvoja Cilka, da malo takih. Da je le kakšnemu farju ne boš dal v hišo, meljušnikom, ki žro in pij o na račun neumnih ljudi.«
Ne krčmar ne Božič nista odgovorila. Poznala sta grdo Goljevo lastnost. O biričih ni zinil nobene, privoščil si je duhovske gospode. Prav to ga je delalo pri ljudeh še bolj zoprnega. Porogljivo je zdaj gledal krčmarja in Podmelčana.
»Bokal vina postavi na mizo,« je zavpil, »da boš, kaj zaslužil,
Kafol hudičev. Meniš h, da ne plačam?«
Krčmar se je vzdignil po pijačo. Surovež je vpil za njim:
»Huduj se in ujedaj, če hočeš, pa ti le porečem Kafol, kar si, in ne Kobal. Kafol!«
»Kafoli so Čepovanci,« je menil krčmar. Presedala mu je že glupa šala, ki jo je Skoračnikar ponavljal vselej, kadar je vozil mimo. Golja je prisedel k Božiču in mu položil roko na rame.
Na peči, ki je bila gorka, je ždel hromi Kobalov otrok. Oče ga je spazil in mu rekel, naj gre k stari materi za ognjišče v kuhinjo. Otrok je zmajal z glavo in se upiral.
»Zakaj ne maraš, Vrbanček?« je prosil oče. Golja je medtem dejal Božiču:
»Tvoja Cilka, prav res. Saj biti je ne prisodil! Grofovskim jo lahko prodaš za lep denar.«
»Če bi bila telica,« se je skušal pošaliti Tone, »saj denarja mi je hudo treba.«
Golja je vrgel pest srebrnih novcev na mizo in se košatil:
»Poglej! Grof ga ne vrže tako lahko.« Kar hudobno se je krohotal in bahal:
»To vse lahko nocoj zapijeva, pa še eno tako perišče, pa se mi še ne bo poznalo.«
»Le kje služiš,« je dejal Božič zelo ponižno, »ali ga koplješ? Povej no, še meni! Ali pa mi posodi. Trideset goldinarjev. Hudi mi ustrežeš.«
»Posojam ne,« je dejal oblastno in hladno Golja, da je Božiča zabolelo do srca. Pa je zajecljal, da je prosil le kar tako za šalo.
Kobal je postavil vina na mizo. Golja je spravil denar, ki ga je bil izsul na mizo. Posodo z vinom je potisnil pred Božiča.
»Posojam ne, za vino pa rad dam,« je dejal. »Pri moji krvavi, gavznem naj, če popiješ, kolikor ga plačam. Nagni, žri!«
Božič je pil. Nekaj medlega upanja je še tlelo v njem, da mu je morda le Bog poslal Goljo na pot, ki mu utegne posoditi denar. Zato se je delal neskončno prijaznega in ponižnega. Skromno šaleč se je vprašal, ali ga hoče Golja upijaniti. Da ga tudi bo, je menil Skoračnikar in naročil še enkrat polno posodo. Božič je pil previdno in rekel, da bo moral iti. Kam pa, je hotel vedeti Golja. V Gorico, je povedal Tone. Pa se je Skoračnikar pridušil, da ga ne pusti in da ga vzame z vozom nazaj v Podme-lec jutro zvonit. Zopet je upal Božič in obsedel, dasi navidezno nerad. Golja se je nekam zresnil in vprašal krčmarja, kakšne opravke ima Božič v Gorici. Naj le Toneta samega vpraša, je rekel krčmar in odstopil, da se Golja pač le norčuje. Da se ne, je zaklel voznik. Božič mu je zaupal svojo stisko in zadrego. Tedaj je stegnil Golja oblastno noge predse in si segel v žep-Naštel je trideset novcev na mizo in potisnil denar pred Božiča.
(se nadaljuje)
(1)	Pritožba na cesarja: ali je ta pritožba zgodovinsko dejstvo ali je delo pisateljeve umetnosti, na tem mestu ni mogq£e ugotoviti.
(2)	pod božjo mislijo, pod večno namembo: primerjaj, kako se ta izrek v razvoju dogodkov obrača ib spreminja.
Iz evropskih nogometnih pokabv zaradi varnostnih razlogov
Brez hrvaških moštev
ŽENEVA — Pred današnjim žrebom parov prvega kola v evropskih nogometnih pokalih se je v Ženevi sestala posebna »nujnostna komisija« evropske nogometne zveze UEFA, ki je med drugim sklenila, da zaradi sankcij OZN zoper ZR Jugoslavijo moštva iz Srbije in Črne gore ne bodo smela nastopati, presenetljiv pa je tudi sklep, da so iz pokalov de facto izključene tudi enajsterice iz Hrvaške, Albanije in Gruzije, češ, da to narekujejo varnostni razlogi.
Komisija UEFA je tudi odobrila nastop klubov iz baltskih držav (Estonija, Litva in Latvija), Rusije, Uk-j tajine, Slovenije, Izraela, Liechtenisteina in Ferskih otokov. Ekipe iz baltskih držav bodo smele nastopati edinole v pokalu prvakov, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev UEFA, ostale, torej tudi slovenske, pa v vseh pokalih.
V utemeljitvi sklepov komisije je poudarjeno, da izklučitev Hrvaške, Albanije in Gruzije ne gre jemati kot kazen za nogometne zveze iz teh držav, ampak kot ukrep za zagotovitev varnosti gostujočih moštev. Komisija bo izvršnemu odboru UEFA zato predlagala, naj upošteva možnost, da bi trem oškodovanim nogometnim zvezam vseeno odobrili finančni prispevek iz globalne pogodbe UEFA za mednarodne pokalne nastope.
UEFA je tudi sestavila seznam nosilcev skupin, po katerem se ekipe iz tega seznama ne bodo smele med sabo pomeriti že v prvem kolu. V tem seznamu so vse italijanske ekipe.
Kljub izključitvam zadnjega dne se bo letošnjih evropskih nogometnih pokalov, predvsem zaradi nastanka novih nogometnih zvez na območju bivših Spovjetske zveze in Jugoslavije (pa tudi zaradi nastopa Izraela), vsekakor udeležilo rekordno število 139 moštev, od teh šest italijanskih (Milan, Parma,
Juventus, Torino, Napoli, Parma), prvič pa tudi tri slovenske (SCT Olimpija, Maribor in Belvedur Izola).
Povečano število nastopajočih je organizatorjem pri UEFA povzročila nemalo težav. Pred 1. kolom (prve tekme bodo 16. septembra, povratne pa 30. septembra) bo treba namreč odigrati še predtekmovanje (19. avgusta in 2. septembra), na katerem se bodo nekatere nove članice pomerile med sabo, da bi tako pred »pravim« Startom zmanjšali število nastopajočih na 32 v pokalu prvakov in pokalu pokalnih zmagovalcev.
V	pokalu prvakov nastopa 36 klubov. Poleg iz-ključneih držav so nastop odpovedali še prvak Liechtensteina, VValesa in San Marina. Med novinci bo tudi telavivski Makabi. Favoriti so Milan, Barcelona, Marseille, Eindhoven in Porto in Leeds.
V	pokalu pokalnih zmagovalcev bo nastopilo 36 klubov, pripadnikov 35 nogometnih zvez, Nemčija ima namreč dva predstavnika, lanskega zmagovalca pokala VVerderja in Hannoverja. Favoriti so Liverpool, Atletico Madrid, Monaco in Parma.
V	pokalu UEFA bo po izključitvah nastopilo točno 64 moštev. Med favorite sodijo italijanska (Juventus, Torino, Roma in Napoli), nemška (Dortmund, Frankfurt, Koln in Kaiserslautern) in španska moštva (Real Madrid, Valencia, Real Sociedad, Zaragoza) ter Ajax, Manchester United, Anderlecht in Benfica.
Naj v zvezi s tem pokalom povemo še, da je bil slovenski predstavnik Belvedur Izola pred žrebom vključen v 7. skupino, v kateri sta nosilca skupin Roma in Benfica. Ž malo sreče bi se lahko torej izolski nogometaši v prvem kolu pomerili prav z eno od teh dveh ekip, kar bi jih sicer zanesljivo stalo izločitev, vendar pa bi bil to menda še najbolj privlačen razplet današnjega žreba.
Do pričetka olimpijskih iger manjka le še deset dni, iz Barcelone in drugih krajev pa prihaja vse več vesti o tem, kako se na dogodek pripravljajo organizatorji, tekmovalci in športni funkcionarji vsega sveta.
Clio za nagrado
Prvi slovenski dobitnik olimpijske kolajne v Barceloni se bo po olimpijskih igrah vozil z avtomobilom renault clio. Zamisel za dodatno stimuliranje olimpijcev se je porodila Tonetu Fornezziju -Tofu, uresničila pa jo je pivovarna Union, eden od sponzorjev slovenskih olimpijcev. Akcijo je na tiskovni konferenci v Pivovarni Union predstavil predsednik slovenskega olimpijskega komiteta Janez Kocijančič, ki je med drugim poudaril, da je doslej na olimpijskih igrah sodelovalo že 498 slovenskih športnikov, ki so osvojili 35 odličij. Rajmond Debevec, veslači pa kajakaši so lepi nagradi najbližje, možna pa so seveda tudi presenečenja. (Kreft)
Nevzdržna kavcija
Za nekatere delegacije predstavlja nastop na igrah nevzdržno finančno breme. Čeprav je bivanje v olimpijskem naselju brezplačno, so morali posamezni olimpijski komiteji odšteti prire-
diteljem do 15. maja kavcijo v višini 1.400 dolarjev (1.800.000 lir) za vsakega športnika in 2.400 dolarjev (3.000.000 lir) za vsakega spremljevalca. Funkcionarji albanske odprave, ki se na olimpijsko sceno vrača po dvajsetih letih, so svojo delegacijo skrčili na ducat atletov, spremljevalci pa so štirje. Pripombe so zaradi kavcije imeli tudi Senegal, Liberija in Za-ire.
Birokratski zapleti
V zvezi z nastopom srbskih in črnogorskih športnikov je predsednik MOK Juan Antonio Samaranch izjavil, da še niso rešili vseh birokratskih zapletov. Sama-rach ni navedel, za katere težave gre, menda pa se je nanašal na prepoved o vstopu jugoslovanskih državljanov na španska tla. Atleti iz ZR Jugoslavije bodo nastopili brez državnih simbolov in z olimpijsko zastavo.
Po TV 250 ur
Za televizijsko »kritje« iger bo v Italiji skrbela Rai. Predvidenih je 250 ur oddajanja, to je 16 ur dnevnih prenosov. Igre bodo državno televizijsko mrežo stale 12 milijard lir, kar ni toliko, če vemo, da za ekskluzivni prenos ene same Milanove tekme ponuja Fi-ninvest tri milijarde lir...
V pričakovanju žreba UEFA
Izolsko moštvo že na pripravah
IZOLA Potem, ko so pretekli Petek pričeli s pripravami, so nogometaši Belvedur Izola že odpotovali na enotedenske priprave v Tolmin. Še naprej bo ekipo vodil trener Ivan Marjon, ki ima na sPisku 22 igralcev. Srednji napadalec Bičakčič je odšel v Maribor, Ornanovič in Kapun pa v sosednji Tiran, prestopni rok pa je sklenil Nikčevič, bivši mladinec Kopra, N je bil nekaj časa v Zemunu, sedaj pa je podpisal za Izolo.
Izolani pričakujejo danes nestrpno vest žreba tekmovanja za pokal UEFA; dela pri ureditvi stadija so v polnem teku, saj ga mo-tajo pripraviti do 10. avgusta, da oodo zadostili predpisom. Pa tudi r’icer so nogometni delavci Izole aktivni, napravili so prvi korak Pri reorganizaciji kluba in skupaj ^ sponzorjem Belvedurjem so ustanovili podjetje Belsport, pri ka-erem je že sedaj zaposlenih več k°t polovica igralcev, v prihodnje Pa naj bi bili vsi.	(Kreft)
obvestila
ŠZ SLOGA
obvešča, da od 30. julija do 2. avgus-,a organizira turnir v beach volleyu j^obojka na plaži) na nogometnem vn- v Trebčah. Informacije in Pisovanje ekip do petka, 17. julija, čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5 {,*'• 414142), vsak dan od 8.30 do 18. i®- Vsak večer bo zabava s plesom specialitete na žaru. Namiznoteniški odsek
SZ BOR
[Tor°ča, da bodo v Borovem špor-p centru od 17. do 21. avgusta s “Prvenstvene priprave za novo zono. Vabljeni stari in novi igral-*v‘ "ijave v uradnih urah na druš-venem sedežu.
ZSŠDI
UrZJŠČa' da bo od 17- do 25. t. m. ad v Trstu zaprt.
QbSMUČARSKI KLUB DEVIN tr«n- a' da bo odhod na smučarski ob m”® ®a Molltaler danes, 15. t. m., 4. uri iz Praprota.
£šd!znoteniška komisija
Zafu!?vedila °d 7. do 11. septembra v tenie-, U račetniški tečaj namiznega in ni.i..?a °lroke tržaških osnovnih
ma urad	ŠoL PriIave spreje-
8. d0 T* ZSSDI do petka, 17. t.m. od
vsak
PoneriMi ,UreJteL 635627) ali trn v Jjek v Športnokulturnem cen-229477) 9oniku od 18" do 20.00 (tel.
V10. etapi torna je glavnino odpravil Van Poppel
Končno šprintcr ji!
STRASBOURG Šprinterji so na francoskem touru končno prišli na svoj račun. Glavnino je v sprintu premagal Nizozemcev Van Poppel, za njim pa sta se uvrstila Uzbek Abdužaparov in Francoz Jalabert.
Kljub temu, da je večina kolesarjev skupaj privozila na cilj, je bila etapa vse prej kot mirna. Razgibala sta jo posebno Chiap-pucci in Bugno, ki sta se tako oddolžila za ponedeljkov polom v etapi na kronometer. Posebno aktiven je bil Bugno, ki je sodeloval pri dveh begih. Prvega je spodbudil Chiappucci, vdrugič pa je Bugno z Roche-jem zapustil glavnino in se na čelu dirke priključil skupini devetih kolesarjev. Obe pobudi sta rumena majica Lino in favorit dirke Indurain spretno zajezila. Zaradi vrtoglavega ritma etape sta jo skupila Francoz Mottet in Kanadčan Bauer, ki sta na cilj privozila s 14'22" zaostanka. Bauer je zaradi tega izpadel iz dvajseterice najbolje uvrščenih na skupni lestvici, potem ko je bil še v nedeljo na tretjem mestu.
Bugno je na cilju izjavil: »Ni šlo za pravi napad. Hotel sem preveriti, kako se drži Indurain po tako zahtevni etapi na kronometer (na kateri je Španec pregazil vse, op.ur.). Odgovor je jasen: Indurain je bolj svež kot mi. Ujel nas je kadar nas je pač hotel ujeti.
Vseeno ne bom popustil, še naprej bom napadal, kajti jasno je, da bo v predpredzadnji etapi na kronometer Španec spet zanesljivo zmagal. Vem pa, da ne bo lahko.«
Alpe se bližajo. Današnja etapa od Strasbourga do Mulhousa je že polna zahtevnih vzponov, od jutri, ko bo tour obšel tudi Italijo (cilj bo v Sestrieresu), pa bo šlo zares.
VRSTNI RED 10. ETAPE: 1. Van Poppel (Niz), ki je 217 km prevozil v 5.02’45", poprečna hitrost 43 km na uro; 2. Abdužaparov (Uzb); 3. Jalabert (Fr); 4. Museeuw (Bel); 5. Ludvvig (Nem); 6. Fidanza (It); 7. Van Der Poel (Niz); 8. Andreson (Avstral); 9. Vande-raerden (Bel); 10. Lilholt (Dan) in glavnina v zmagovalčevem času.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Lino (Fr) 42.0T48"; 2. Indurain (Šp) po 1'27"; 3. Skibby (Dan) 3'47”; 4. Roche (Irska) 4T5"; 5. Lemond (ZDA) 4'27; 6. Bugno (It) 4'39"; 7. Heppner (Nem) 4’52"; 8. Chiappucci (It) 4'54"; 9. Leda-nois (Fr) 5’52"; 10. Leanizbarrutia (Šp) 615"; 11. Perini (it) 6'44"; 12. Delgado (Šp) 711"; 13. Alcala (Meh) 7'46"; 14. Fignon (Fr) 7'54"; 15. Rue (Fr) 814"; 16. Breukink (Niz) 8'38"; 17. Leblanc (Fr) 8'44"; 18. Bouwmans (Niz) 8'58"; 19. Boyer (Fr) 9'37"; 20. Chioccioli (It). 10’09".
Danes konec prestopnega roka za nogometaše
Triestina je Carpiju posodila Casonata
CERNOBBIO — Prestopni rok za poklicne nogometaše se počasi izteka. Pred današnjim uradnim zaključkom so pogajanja vse bolj mrzlična, kajti mnogi igralci morajo še zamenjati klube. Toda pravih kupčij je bolj malo. Posebno aktiven je v teh urah generalni direktor Triestine Salerno. Potem ko je moštvo za prihodnjo sezono v bistvu že sestavil, mu ostaja mnogo odvečnih igralcev. Enega od teh, mladega Silvia Casonata, je odstopil Carpiju (C-l liga). Casonata je Triestina samo posodila, ker nad njim še ni obupala. Fant je obetaven, a so ga v minuli sezoni pestile poškodbe, zato ni veliko igral, v novem društvu pa naj bi dobil več priložnosti. Ce se bo izkazal, se bo mogoče vrnil v Trst.
Prvoligaš Lazio si je močno prizadeval, da bi od Torina najel vratarja Marchegianija, a zaman. Vodstvo rimskega kluba je včeraj sporočilo, da bo v vratih ekipe tudi v prihodnji sezoni ostal Fiori.
Gamba potrjen do decembra
RIM — Predsednik košarkarske zveze Vinci je selektorju članske reprezentance Gambi obnovil pogodbo, a le do konca leta, ko tudi sedanjemu odboru FIP poteče mandat. Gamba je bil po izločitvi azzurrov iz olimpijskih iger v središču kritik. Zdaj je bil potrjen, vendar pa le začasno in vprašanje je, ali mu bo zaupalo tudi vodstvo, ki bo izšlo iz novembrske vsedržavne skupščine društev. Gamba za zdaj ponuja svoj recept: več časa za priprave reprezentance in en sam tujec v italijanskem prvenstvu.
Turnir v karateju treh dežel Alpe Jadran v Avstriji
Italijanom prvo mesto
Pred kratkim je bil v avstrijskem mestecu Feldekirchem pri Beljaku drugi mednarodni karate turnir treh dežel Alpe Jadran. Itlaijansko vrsto je vodil naš karate mojster Sergij Stoka. Organizator, Karate klub iz Koroške se je močno prizadeval, da bi čimbolj e izpeljal tekmovanje, kar mu je tudi uspelo. Tekmovanje se je namreč odvijalo v treh starostnih kategorijah (kat in ekipno v kumite-ju).
Tekmovnaje v katu je bilo sila izenačeno, saj so po prvih mestih v raznih kategorijah posegli predstavniki vseh treh reprezetnac.
REZULTATI
MOŠKI
DO 13 LET: 1. Zoran Zelenovič (Slo), 2. Gregor Haržen (Slo), 3. Nin-ko Jovanovič (Slo). DO 17 LET: 1. Francesco Celi (It), 2. Damir Polan-ček (Slo), 3. Adi Džudanovič (Av). NAD 17 LET: 1. Joseph Zarfl (Av), 2. Ivan Čadež (Slo), 3. Cristian Verrec-chia (It).
ŽENSKE
DO 13 LET: Srela Bratuš (Slo), 2. Ana Mesarič (Slo), 3. Sabrina VVrann
(Av). DO 17 LET: 1. Francesca Olivi-eri (It), 2. Ana Sever (Slo), 3. Mateja Cuder (Slo). NAD 17 LET: 1. Helga Killar (Av), 2. Helena Markuža (Slo), 3. Alena Sever (Slo).
V kumiteju so bili sicer domačini favoriti, naposled pa so morlai le priznati premoč italijanksih predstavnikov, ki so dopotovali v Avstrijo dobro pripravljeni. Ekipo Slovenije so sestavljali tekmovalci iz Kranja, Škofje Loke in Idrije. Slovencem se je poznalo, da so se prvič zbrali na tem tekmovanju in zato je osvojitev 3. mesta pričakovano.
REZULTATI
Italija - Slovenija 3:2, Avstrija -Slovenija 4,5:0,5; Italija - Avstrija 4,5:0,5.
VRSTNI RED
1. Italija, 2. Avstrija, 3. Slovenija.
Organizacija je bila na splošno povsem zadovoljiva. Tekmovanja so se odvijala v krasni telovadnici in tudi številni gledalci, ki so z burnim ploskanjem navijali za vse tekmovalce, so dali tej prireditvi še poseb-ni Pečat-	S. KLAJIČ
Na enotedenskem košarkarskem tečaju
Naši zastopniki v Poreču
Skupina 15 naših košarkarjev se je mudila na enotedenskem tečaju v Poreču, ki ga je priredilo ŠZ Jadran ob sodelovanju Košarkarskega kluba Poreča.
Tečaj, ki so se ga pod vodstvom hrvaških trenerjev udeležili tudi domači košarkarji (skupno jih je bilo okoli 50), je nedvomno lepo uspel, predvsem zaradi idelanih pogojev za košarkarsko delo. Tečajniki so bili namreč nameščeni v enem najboljših p oreških hotelov, ki ima poleg vseh udobnosti (od bazena, savne, prostorov za razne igre itd.) na razpolago tudi krasno športno dvorano, v kateri se je pred leti pripravljala jugoslovanska košarkarska reprezentanca, letos pa je priprve v teh hali imela selekcija Hrvaške, ki se je tudi uvrstila na finalni del olimpijskih iger v Barceloni.
Naši košarkarji (bili so predstavniki Bora, Brega, Doma, Kontovela in Poleta, in sicer letnikov 1979/76, spremljal pa jih je Poletov in sokolo trener Andrej Vremec) se na tem kampu gotovo niso dolgočasili. Trenirali so dvakrat na dan, poleg tega
so imeli tudi prijateljske tekme z domačimi ekipami in igre v prostih metih ter tekme v 1:1. Prosti čas pa so izkoristili za plavanje in drugo zabavo.
Glavni organizator kampa Sandro Pilar je bil z vadbo naših košarkarjev, predvsem najmlajših zelo zadovoljen. Nekateri košarkarji so namreč v bornem tednu vadbe pokazali velik napredek.
Enakega mnenja sta bila tudi oba hrvaška trenerja, ki sta vadila naše košarkarje. Dejala sta, da naši fantje so tehnično že dobro podkovani, večini le-teh pa manjkajo delovne navade, tako da bi se lahko ravzili v še boljše igralce. V ta namen so naši košarkarji tudi dobili pismeni material za posamično vadbo, saj se lahko posameznik razvije v dobrega igralca, le če sam vadi in vadi razne elemente.
Že prihodnji mesec bo v Poreču najverjetneje nov enotedenski tečaj, ki bi se ga lahko udeležili tudi naši košarkarji. Le-ta pa bo od 10. do 17. avgusta, in sicer za košarkarje letnikov od 1978 do 1981.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -"85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 15. julija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nezadovoljstvo kmetov je takoj izkoristila opozicija in uprizorila protest
S cestno blokado v Prekmurju so kmetje opozorili na nizko odkupno ceno pšenice
Šešljevi
izpadi
naveličali
opozicijo
LJUBLJANA Prekmurski kmetje so včeraj v protest zaradi prenizke cene pšenice blokirali nekatere glavne prekmurske ceste. Zapora je trajala od 8. do 11. ure. Protestno akcijo je pripravila podružnica Slovenske kmečke zveze v Prekmurju, ki sicer deluje v okviru Slovenske ljudske stranke. Predsednik te stranke Marjan Podobnik je včeraj na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da bi se temu sicer lahko izognili, če bi slovenska vlada v zadnjih pogajanjih s kmeti pokazala vsaj malo več pripravljenosti za iskanje vsaj minimalnega dogovora s kmeti o ceni letošnje pšenice. Podobnik je obžaloval, ker se morajo kmetje posluževati takšnih oblik protestov, vendar pa je dejal, da je to očitno edini način, da resno opozorijo na svoje probleme. Kmete so takoj podprli tudi predstavniki drugih opozicijskih strank.
O cenah pšenice je bilo zadnji čas tudi veliko razprav v slovenski skupščini in v okviru slovenske vlade. Slovenski kmetje so zahtevali, da naj bo zaščitna odkupna cena pšenice 23,5 tolarja za kilogram. Vlada pa je po temeljitih tehtanjih in primerjavah tudi s cenami pšenice v drugih državah določila nižjo ceno in sicer za prvorazredno pšenico 18 tolarjev za kilogram, za drugorazredno pšenico pa 17 tolarjev za kilogram. Vlada je to odločitev sprejela očitno proti volji kmetijskega ministra dr. Jožeta Protnerja, ki misli, da bi si Slovenija morala zagotoviti večjo samooskrbo s pšenico, saj je le-ta zdaj najnižja v Evropi, takšna cenovna politika pa tega ne spodbuja. Vlada je pri določanju zaščitnih cen pšenice očitno težila k ohranjanju cenovnih ravnovesij med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Prav tako je v Sloveniji precej močan občutek, da takoimenovani kmetijski lobi s stalnim pritiskom zahteva zaščito kmetijskega področja in dvig cen kmetijskih pridelkov, ne da bi pri tem upošteval splošne težke gospodarske razmere v Sloveniji in težave, v katerih je ostalo gospodarstvo. Stranke, ki podpirajo kmete ob tem politikantsko poudarjajo, da je bil kmet 40 let molzna krava propadlega socializma in da zato zdaj od njega pač ni treba zahtevati novih žrtev. Vsekakor pa je več stvari s področja kmetijske politike nedorečenih. Predvsem krožijo v javnosti zelo protislovne ocene o položaju kmetov. Po enih je kmet zdaj v boljšem položaju kot delavec, po drugih ocenah pa naj bi bil na robu eksistenčnega minimuma. Kritične pripombe govorijo o tem, da v Sloveniji še vedno ne vedo, kaj sploh hočejo od kmetijstva. To ilustrirajo tudi ostri besedni dvoboji posameznih strankarskih veljakov, pri čemer eni kmetijstvo kujejo v oblake in tudi v sedanjih razmerah tako rekoč na star način istovetijo z narodovim preživetjem, kar je očitno pretiravanje, hkrati pa pretiravajo in delujejo neresno tisti, ki predlagajo kar ukinitev kmetijstva«. Končno bo treba razjasniti tudi še naprej trajajoče nesporazume glede cen kmetijskih pridelkov. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je ponovno poudaril, da zaradi takšnega povišanja cen pšenice kot so ga zahtevali kmetje, ne bi bilo treba višati cen kruha in drugih pšeničnih izdelkov. Po trditvah Podobnika bi morali samo drugače urediti cenovna razmerja med pridelovalci in predelovalci. Pred nekaj meseci je Podobnik prav tako obtožil mesnice in mesno predelovalno industrijo za visoke cene mesa in dokazoval, da odkupne cene mesa pri kmetih niso tiste, ki odločilno vplivajo na (pre)visoke cene mesa v Sloveniji.
Sicer pa je Podobnik pozval vlado in druge pristojne, da naj o cenah v kmetijstvu argumentirano razpravljajo s predstavniki kmetov na televiziji in sploh javno. Podobnik je dejal, da je vlada zadnja pogajanja s kmeti po nepotrebnem zaprla pred javnostjo. (NIA)
Kvavam cena mleka ni mav...
Tudi živinoreja je v Sloveniji v dokajšnji krizi. Kot obstaja problem s ceno pšenice, obstaja tudi problem z odkupno ceno mleka, kar je povzročilo ne malo slabe krvi pa tudi špekulacij. Sicer pa se krave za odkupno ceno mleka ne menijo kaj prida... (Foto Srdan Živulovič)
LJUBLJANA Demokratično javnost v Beogradu je vznemiril in združilnajnovejši incident srbske-ga poslanca in četniškega vojvode dr. Vojislava Šešlja. Po grožnjah j in napadih na srbske prosvetne , delavce in taksiste (zaradi njiho- : vih stavk in protestov), je konec : prejšnjega tedna pred skupščino j Srbije z orožjem grozil študentom | beograjske univerze, ki so tam protestirali proti sedanjemu srbskemu režimu in zahtevali odstop Slobodana Miloševiča. To pa očitno Šešlju še ni bilo dovolj. V klu- : bu skupščine Srbije je razbil fotoaparat fotoreporterju Srpske reči Djordju Vukojeviču in mu tudi sicer grozil. Ob tem dogodku sta dva ljudska poslanca iz srbske j skupšine in psihiatra - dr. Alek-sandar Taskovič in dr. Vojislav Nedelj kovic objavila izjavo, v kateri pozivata dr. Šešlja, naj kontrolira svoje ravnanje, »če pa to ni mogoče, naj zaprosi za pomoč pri' j stojne institucije«.
Šešelj je znan tudi po svojih zahtevah, da je treba iz Srbije izgnati vse Hrvate in Slovence. (NIA)
Hercegbosna se bo lahko brez težav vključila v državno ureditev BiH
GRUDE (Vzhodna Hercegovina) — Mate Boban, lider hercegovskih Hrvatov nas je sprejel v edinem hotelu v Grudah. Tu ima svoj sedež novoustanovljena hrvaška skupnost "Hercegbosna".
Gospod Boban, pred dobrimi desetimi dnevi ste ustanovili na tem področju novo upravno enoto Hercegbosno. Kaj pomeni in kakšni so vaši odnosi z uradno Izetbegovičevo vlado Bosne in Hercegovine?
»Na žalost, zaradi informativne blokade vseh naših akcij in politike, mednarodna javnost ni bila nikdar obveščena o tem, da smo mi pravzaprav ustanovili "hrvaško skupnost Hercegbosno" kot kulturno, gospodarsko in politično področje hrvaškega naroda v BiH, že novembra lanskega leta, točno 18.11.1991. Ker smo znali, da napad na Hrvaško ni napad na neko državo, ampak napad na narod, smo se mi kot del tega naroda začeli pripravljati za oborožen odpor. Edino vprašanje je bilo, kdaj bomo tudi mi napadeni. Ta dan smo dočakali pripravljeni, tako da smo uspeli obraniti hrvaški nacionalni prostor v BiH, del okupiranega področja pa smo celo osvobodili in na tem osvobojenem prostoru moramo organizirati vsakdanje življenje. Uradna, skupna oblast v Bosni in Hercegovini je razdeljena, v bistvu ne obstaja. Ostali del Bosne je okupiran. Da bi se lahko še naprej uspešno branili, smo morali organizirati osnovne stvari: oskrbo, trgovino, šolstvo, zdravstvo, policijo, itd. Na kratko, morali smo postaviti na noge vse funkcije
življenjskega pomena za vsako družbo. Vse to smo napravili v skladu z bodočo ureditvijo Bosne in Hercegovine po nacionalnih enotah, tako kot je bilo dogovorjeno na konferenci Evropske skupnosti za Bosno in Hercegovino v Lizboni. Menimo, da se bo naša začasna oblast nekega dne lahko brez težav vključila v bodočo državno ureditev BiH.«
Kakšni so vaši odnosi z Muslimani, ki živijo na tem področju? Nekateri muslimanski prvaki vas ostro kritizirajo.
»Vse muslimanske enote, ki so aktivne na tem področju, je ustanovil in oborožil naš HVO. Te kritike so povsem neosnova-ne. Menim, da je to poskus ustvariti države, tam, kjer jih ni. Dokaz za moje trditve in za našo dobro vero je dejstvo, da je poveljnik mostarske obrambe in tamkajšnjega HVO Musliman. Odgovorni Muslimani so nam hvaležni za pomoč, ki jo nudimo njihovemu narodu. Muslimani uživajo popolnoma enake pravice kot Hrvati. Celo več, medtem ko mi Hrvate lahko prisilimo, da se vključijo v naše obrambne enote, tega od Muslimanov ne zahtevamo. Pri tem muslimanski liderji, ki so se zatekli v tujino, kot na primer Silajdžič, Ajanovič in drugi, bi morali biti v svojih izjavah o naši vlogi v osvobajanju BiH bolj korektni in širiti po svetu resnico, a ne laži. Poleg tega menim, da bi se ta »begunska vlada BiH« morala vrniti na osvobojeni državni teritorij. Večkrat sem osebno povabil te gospode, naj se vrnejo sem, k nam, na osvobojeno ozemlje. S tega področja bi morali vodi-
ti državno politiko. Ti ljudje se morajo vrniti, če hočejo še naprej upravljati svoj narod in prisluhniti njegovim zahtevam Zagotovo danes niso več izraz želje muslimanskega naroda. Muslimanski narod prav dobro ve, kaj je njegov interes in kaj smo mi Hrvati naredili za njegovo korist. y ozadju vsega tega je neka temeljna dvojnost bodisi srbskih kot muslimanskih prvakov glede tega, kar smo se dogovorili v Lizboni. Mi smo popolnoma sprejeli načrt Evropske gospodarske skupnosti za ustanovitev svobodne in neodvisne države Bosne in Hercegovine, ki bi jo ustavno sestavljale tri nacionalne enote. Toda misel pobijajo tako Srbi kot Muslimani, samo m1 Hrvati smo ostali zvesti podpisanemu dokumentu. Javni tožilec BiH je, kot prestav-nik uradne oblasti, 23. junija prepovedal delovanje Srbske demokratične stranke ter začel postopek za prepoved delovanja Hrvaške demokratične skupnosti v Bosni 1° Hercegovini. Cilj tega manevra je diskreditiranje predstavnikov strank, ki so podpisale dogovor v Lizboni. Komu to koristi Komu koristijo ti poskusi ustanovitve centralistične države?
Predsednik Izetbegovič je v odnosu 5 Hrvaško dokaj oprezen?
»Izetbegovič je pred nekaj dnevi zaprosil Turčijo za vojaško pomoč. Kot predsednik HDZ BiH sem ga večkrat, tudi v pis' meni obliki, spraševal zakaj iste zahtev® ne naslovi tudi na Hrvaško. Tudi to kaže na njegove prave namene.«
VVALTER ŠKERK
Vzroki tudi v zaprtju tržišč nekdanje Jugoslavije
Gorenje v finančni stiski
VELENJE — Direktor največjega podjetja v koncernu Gorenje -tovarne gospodinjskih strojev v Velenju Jože Stanič je včeraj izjavil, da podjetju zaradi težkega finančnega položaja grozi ustavitev proizvodnje. Zato je od slovenske vlade in njenega predsednika dr. Janeza Drnovška zahteval, naj bi kar najhitreje sprejela ukrepe, s katerimi bi slovenskemu gospodarstvu omogočila boljše pogoje gospodarjenja. Novi predsednik koncerna Gorenje Ivan Vitežnik, ki je na tem mestu zamenjal Mitjo Jenka, pa je dejal, da upa, da bo podpredsednik slovenske vlade za gospodarstvo Herman Rigelnik, ki pozna razmere v slovenskem gospodarstvu iz lastnih direktorskih izkušenj, uspel v vladi doseči sprejetje ukre-
pov, ki bi preprečili popolno finančno krizo slovenskega gospodarstva. Herman Rigelnik je bil uspešni sanator slovenskega industrijskega giganta Gorenja, ki je pred leti zašel v hude probleme. Rigelnik je koncern Gorenje uspešno vodil do predlani, ko je odstopil, na njegovo mesto pa je prišel Mitja Jenko.
Direktor tovarne gospodinjskih aparatov Gorenje Stanič je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da tovarna izvozi devet desetin vse proizvodnje, vrednost njenega letošnjega mesečnega izvoza pa je okoli 32 milijonov mark. Za nastale težave v Gorenju krivijo predvsem previsoke bančne in zamudne obresti, ki jim odvzamejo ves profit, in prenizek tečaj marke, ki ga določa Banka
Slovenije. Veliko problemov so povzročile tudi na novo nastale razmere v nekdanji Jugoslaviji. Tovarna gospodinjskih aparatov je izgubila vsa južna tržišča, v Srbiji in Bosni in Hercegovini pa so jim zasegli tudi precej premoženja.
Če bi se pogoji gospodarjenja popravili, ' bi tovarna gospodinjskih strojev, ki je s 4300 delavci največja tovarna v koncernu Gorenje, lahko še povečala svojo prodajo na svetovne trge, pri čemer je pomembno, da so že zdaj s svojimi izdelki prisotni na vseh kontinentih. Letos bodo izdelali, če ne bodo prisiljeni zaustaviti proizvodnje, 1.400 tisoč gospodinjskih aparatov - od pralnih strojev do zmrzovalnih skrinj in hladilnikov. (NIA)
Morajo pozabiti vojne grozote
Tragedija beguncev iz Bosne in Hercegovine je prodrla globoko vsej slovenski javnosti. Posledice te tragedije pa bodo najdlje občutij prav gotovo otroci, ki jim bodo grozote vojne ostale zarezane gl°^.°, ko v spomin	(Foto Srdan Živulovm