t NO. 244 Amfjriska Domovin* ■ eB • T'Frlk JI k AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 1, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 15, 1947 LETO XLIX—VOL. XLII Stalin je vzel vrednost denarju Razne drobne novice bi Clevelanda in to DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trata) POMEMBNA RAZPRAVA V CELOVCU. — V drugi polovici oktobra se je vršila v Celovcu velika razprava, ki bi mogla biti silno poučna za vse nasilnike. Vsako nasilje pride enkrat do plačila. Hudobije Hitlerjevih na-cijev se sedaj odkrivajo in so-dšiča izrekajo sodbe. Pride čas, ko bodo tako stali pred sodišči sedanji komunistični nasilniki. Posebnost te koroške razprave je v tem, da se je obravnavalo o preganjanju koroških Slovencev v nacistični dobi. Razprava pa je pokazala, da so se ta preganjanja v resnici pod hitlerjan-ci le nadaljevala. Na zatožni klopi je sedel eden glavnih pre- na Koroškem toliko gorja in ki se še danes skuša poživiti.” Maier-Kaibitsch je sojen v isti dvorani, kjer so bili sojeni prvi koroški Slovenci ob prisotnosti istega Kaibitscha, ki je zastopal takratno oblast. Tudi to igro usode naj bi si nasilniki zapomnili. OBTOŽENEC K AIBITSCH je tipičen nemški zagrizenec, kakoršnih je bila na Koroškem cela vrsta. Nastopal je proti Slovencem, kjer je mogel. Boj proti slovenskim sodeželanom je bil nekako njegov poklic. Tako je nastopal ob plebiscitu leta 1920. že prej je vodil koroške nemške DRZEN ROPAR JE OROPAL OSEBE NA VLAKU Chicago. — V soboto večer je nek ropar vstopil na postaji Englewood, pri Chicagu v vlak NYC železnice ter vzel potnikom v zadnjih dveh vozovih ves denar. Ko se je vlak, ki je vozil tukaj zelo počasi, bližal postaji La Salle, je skočil ropar z vlaka. Na vlaku je bilo mnogo odličnih oseb, kot sodnik, odvetniki in drugi. Vlak vozi tukaj zelo počasi, kaki dve milji in pol na klopi je sedel eden glavnih pre- šoviniste, da bi zasedel del Spod-ganjalcev Meier — Kaibitsch. nje štajerske. Meseca maja 1919 je vdrla pod njegovim povelj- “Koroška kronika” pravi k temu: “V osebi Kaibitscha sedi na zatožni klopi vsa tista strupena miselnost in narodna nestrpnost, ki je v preteklih letih povzročila stvom tolpa nemških nestrpnežev v Mislinjsko dolino in pridr-' la do Slovenjgradca. Do polne ________T*U» na t rtmall Ena najbolj burnih sej ministrov y Kongresnik Feighan upa, da bo Strattonov predlog sprejet i v; Truman svari, da bo Amerika pazila na Kalijo To svarijo je bilo dano za prebavo rdečim, če bi kaj nameravali Washington. — Predsednik Truman je izjavil, da čeprav gredo ameriške čete iz Italije, pa bodo vseeno Zed. države pazile ria to, da bo imela Italija mir,«wnost, svobodo in neodvis- Tudi Hitler je tako trdil, tovariš Chicago. — Gerhart Eis-ler, ki ga smatrajo za vodjo komunistov v Ameriki, je izjavil, da bi bila Amerika tepena, te bi j* napadla Rusija. Kaj se ve, morda Mr. Eisler prav na to čaka. Postal bi najmanj zunanji minister v “sovjetski" Ameriki. Kaj pravite, kaj bi bilo žnjim, če bi ♦ Moskvi izjavil, da bi bila Rusija tepena. Za 10 rubljev bodo dobili Rusi samo 1. To je bilo potrebno, pravijo komunisti, da se reši deželo pred polomom. Moskva. — Ruska komunistična vlada je včeraj odredila, da bo izdala nov denar, obenem bo pa odpravila racio-niranje živil. Namen tega je, pravijo komunisti, da pobijajo inflacijo. To je naznanil narodu radio iz Moskve. To vladno odredbo sta podpisala Stalin kot ministrski predsednik in Andrej Ždanov v imenu osrednjega vladnega odbora. To je prvo javno priznanje,' Tudi v Italiji so komunisti doživeli totalen poraz Vlada jih je naučila kozjih molitvic s krepelci okolica Iz Venezuele dospela— Gdč. Vera Knaus, hčerica Mrs. Frances Knaus iz 1062 E. 62. St., se je pripeljala domov iz daljne Venezuele v Južni Ameriki. Tam ima važno službo bolniške tehničarke in pomaga pri splošnem izboljšanju bolniške postrežbe v Venezueli. Doma pri materi, bratih in sestrah bo ostala do novega leta. Dobrodošla doma, Vera! a da je inflacija v deželi. Komunistična ruska vlada je prišla s tem na dan 10 dnj potem, ko je ameriška vlada prišla v javnost, da vlada v Rusiji nakupovalna panika, da so planili Rusi po trgovinah in tam kupujejo vse, kar morejo pač dobiti, predno bo denar izgubil veljavo. Ta vladni ukaz govori, da kdor bo prinesel v banko rublje (ruski denar), da bo dobil enega novega za 10 starih. Vsak mora zamenjati denar v času od 16. do 22. decembra. Obenem je pa vlada odpravila Francoska vlada bo pognala vse komuniste iz državnih služb Rim. — V petek« polnoči je bila uradno zaključena generalna stavka, ki so jo sklicali komunisti za Rim in okolico. Se . . .- - - ... - >"w da so sprejeli pogflge vlade, se je povrnilo nazaj na delo sto tisoče delavcev kljub temu, da H vilih in industrijskem blagu, do-čim ima vlada kontrolo nad vse- mi cenami. Tako bo, na prijkner, Prijela je tudi 20 sovjetskih agentov, ki so agitirali v stavki Drenih zida— John Drenik, založnik piva in raznih vin, gradi obširno in moderno poslopje na svoji parceli Lakeland Blvd. V novem poslopju bp pisarna ter obširno skladišče. Delo bo stalo nad $100,000. Vsa gradbena dela bo izvršila firma Demshar Builders Co., 882 E. 140. Sl. UMWW'tWnw ,,___, _J ne more imeti spoštovanja do ruske vlade London. — Sovjetski zunanji minister Molotov je v soboto zopet vsul celo ploho očitkov na zapadne zaveznike. Na te očitke je vstal ameriški državni tajnik Marshall in s poudarkom nakratko izjavil: “Zelo težko je imeti kakšno spoštovanje do sovjetske vlade.” Molotov ni ponudil nebenega kompromisa v glavnih spornih točkah na seji ministrov. 'Mesto tega je napadel zapadne države z ozirom na njih politiko v Nemčiji. Kol je Molotov končal, je pripomnil angleški zunanji minister Bevin, da kar je govoril Molotov, ni bilo drugega kot dolga vrsta očitkov, sramotenja in samih neresnic. Mr. Molotov naj bi bil vsaj toliko galanten, je rekel Bevin, da bi se zahvalil ostalim ministrom, da so ga poslušali do konca. Marshall je rekel, da so bili Molotovi očitki namenjeni vse drugim ušesom, kot pa navzočim ministrom. Sledeče je očital Molotov za-padnjakom: da delajo ogromne dobičke v Nemčiji s prodajo premoga in lesa; da kupujejo nemške firme z angleškim in ameriškim kapitalom; da hoče-je za vedno razdvojiti Nemčijo, -o ghan. Povedal nam je mnogo zanimivega iz Washingtona. Povedal nam je tudi, da bo, po njegovem mnenju, Strattonov predlog za pripustitev evropskih beguncev in brezdomcev v Zed. države sprejet kmalu začetkom novega zasedanja kongresa. Toda kongresnik Feighan misli, da bo k Strattonovem predlogu sprejet dodatel?, da bi posebna ameriška komisija v Evropi odbirala 'begunce in brezdomce, katerim naj se dovolj naselitev v Zed. državah. Tak predlog je že v senatu in bo najbrže sprejet. Ta dodatek ,jov_ je zelo važen, ker bo garantiral vsem beguncem enake privilegije in ne samo gotovim skupinam. .Vprašali smo ga tudi za njegovo mnenje o državni politiki, kaj misli, na primer, glede predsedniških volitev prihodnje leto. Nasmehnil se je in rekel: “Moje Zed. države pazite na to, da bo Italija dobi* to, kar ji zagotavlja mirovna pogodba: mir in neodvisnost, najsi bo ogrožano od znotraj ali od zunaj, direktno ali indirektno. To se lahko tolmači tako, da se bodo ameriške čete vrnile v Italijo, če bi italijanska vlada vprašala zanje. Po mirovni pogodbi morajo Zed. države vzeti iz Italije vse čete do polnoči danes. Imajo pa 5,000 vojakov v svobodni tržaški državi, ki bodo ostali tam, dokler ne bo drugače odločil tržaški guverner, kadar ga bo izbrala in postavila Zveza naro- V soboto je bilo v Palestini ubitih zopet 21 Arabcev Jeruzalem. Pariz. — Francoska vlada je odredila potrebne korake, da požene iz vladnih služb vse komuniste. Prijela in zaprla je tudi 20 sovjetskih agentov, ki so v zadnji stavki hujskali ljudi po deželi k sabotaži. Ta akcija francoske vlade bo skoro gotovo še bolj poostrila že itak napete odnošaje ,meA Deseta obletnica— V cerkvi sv. Vida bo darovana jutri sv. maša za pokojno Jennie Stražišar v spomin 10. obletnice njene smrti. Resolucija za begunce— Lake Shore Post 273, članica Ameriške legije, je na seji 11. dec. sprejela resolucijo, ki urgi-ra kongres, naj sprejme Strattonov predlog, da se dovoli naselitev evropskih beguncev v Zed. državah. Delavska zbornica, ki je v rokah komunistov, je sprejela od Gasperijeve vlade prav tisto, kar jim je ta prvotno ponujala, pa komunisti niso hoteli takrat sprejeti. Namen komunistov ni bil dobiti od vlade izboljšanja za delavce, ampak hoteli so priti do oblasti in to s stavko ter izgredi. Gasperijeva vlada jim je prekrižala račune, ko je nastopila proti njim z vso strogostjo. Policija in vojaštvo je razdiralo barikade po ulicah hitreje, kot so jih mogli komunisti postavljati. Kdor se je zopertavljal, so ga brez pardona vrgli na truk in odpeljali za omrežje. že ;takoj drugi generalne stavke je bito razvidno, da ne bo uspela, ker ogromna večina delavcev ni bila zanjo. Komu- 10% ceneje, toda ystanejo pri prejšnji ceni. Ta zamenjava denarja ima namen pobijati inflacijo in špekulacijo, ki sta zvišali tržne cene na nekaterih rečeh 15 krat nad cenami, kot so bile pred vojno. Meso, ribe, mast, sladkor, sol, krompir, zelenjava in manufak-turno blago ostanejo po cenah, kot so bile dozdaj. Nasprotno bodo pa cene čaju, mleku in na nekaterih drugih rečeh višje, ker da so bile dosedtf nje “prenizke.” Največjo izgubo bodo imeli tisti, ki so imeli denar doma. Ti bodo dobili 1 nov rubelj za 10 starih, dočim bodo oni, ki imajo denar na banki, dobili do 3,000 rubljev vloge, rubelj za rubelj, za višje vsote bodo dobili 1 novega za 2 stara. Toda tudi to jim ne uciavvvv *** ----J ---------- LiA U auua. J- vv»c* v« j.....- nisti pa niso mogli rekrutirati jj0 dosti pomagalo, ker itak ne j____i: ____v: Ki • ,, ______ j_______-■■■ luman, trmast Alzačan in katoličan, ima v načrtu drastično čiščenje komunistov v državnih službah, v policiji in na drugih važnih mestih kjer bi bili lahko nevarni deželi. Notrajni minister Moch je povedal koncilu republike, da bo počistil vse oddelke policije komunistov. Iz Lyona poročajo, da je tam bomba porušila glavni stan komunistov. To je odmev zadnje stavke, ki so jo vodili komunisti. Nek član socialistične stranke je povedal v narodni skupščini, da vlada izprašuje ruske agente, da bi od njili izvedela, v koliko je bila zapletena Moskva pri zadnjih izgredih in sabotaži v Franciji. ra 18. dec. se je nameraval odpeljati Rev. Rupar proti Franciji. Toda ladja ni prišla v Ameriko pravočasno zaradi stavke francoskih pomorščakov. Ladja odpluje iz New Yorka šele 30. decembra. Tako bo obhajal priljubljeni g. misijonar božične praznike med svojci v Ameriki, toda od starega leta se bo poslovil na visokem morju. Iz Amerike se bo odpeljal leta 1947, v Evropo bo dospel pa v letu 1948. Vabilo na sejo— Članice društva sv. Katarine št. 29 ZSZ naj se udeleže v torek zvečer glavne letne seje v navadnih prostorih. Pobiranje asesmenta— Tajnica dr. sv. Malije Magd. 1621KSKJ bo pobirala nocoj od 6 do 7 asesment v šoli sv. Vida. to ponoči napadli arabsko vas Ali namuBnini ec je m icnei. iuujc Yahuduya in ubili 21 Arabcev, mnenje je, če bodo republikanci me(j temi več žensk in otrok ter kandidirali generala Eisenhow^ erja za predsednika in Harolda Stassena za podpredsednika, da bosta kandidata demokratske stranke — Truman in državni tajnik George Marshall.” Ameriki preti veliko pomanjkanje kuriva Washington. — Splošno po _ vsej deželi bo občutno pomanj- Kaj pravijo liani SNPJ! S SSTffi . >. . 'VI __J.« 7od dvJoV Sl “Prosveta” je prišla na dan s poročilom, da je tudi uradno zvedela, da je tožena radi žaljenja časti, ker je napadala F. Gabrovška. Sama pravi, da bo tožba stala težke tisočake. Mi ji to radi verjamemo. V -- ~ Zed. držav, ako ne bodo ljudje prostovoljno varčevali s kurivom. Take je svaril Max Ball, načelnik oddelka za olje in plin pri natranjem departmentuvla- žabcev. Poiicija ima polne ro-de- ke dela, da prepreči splftšen po- , radi verjamemo. Položaj postaja resen vz- m Vprašujemo pa članstvo hodno od Skalnatega gorovja v SNPJ (katerih je mnogo tudi severnih državah, je rekel Bali. jih ranili nad 100. Pri tem so bili ubiti tudi 3 Židje. Po vsej Palestini se pripravljajo Arabci, da bodo Židom vrnili poboj. Angleško vojaštvo hiti na kraje, kjer preti spopad med 'Židi in Arabci. V zadnjih 14 dneh, odkar je Zveza narodov določila, da se Palestina razdeli med Žide in Arabce, je bilo ubitih že 223 oseb. V Jeruzalem samem je položaj skrajno napet. V starem delu mesta se zbirajo Arabci, da napravijo pohod na modernejši del mesta potem, ko so Židje vr- jo. Tako so doživeli komunisti v tednu dva poraza v Evropi: v Franciji in Italiji. Zlasti v Italiji rdečkarji to težko občutijo, ker so se bahali, da imajo deželo malodane v oblasti. Jasno je, da so hoteli komunisti v Italiji, po ukazu iz Moskve seveda, strmoglaviti vlado de Gasperija za vsako ceno, ker so sklicali generalno stavko kljub temu, da jim je vlada hotela ugoditi skoro v vseh zadevah za izboljšnaje položaja delavcev. Šele potem, ko so videli, da'vlade ne morajo vreči, so sprejeli vladne ponudbe, ■o morejo vzeti vsega denarja iz bank. Komunistična vlada je obenem s to vestjo o zmanjšani vredno- j sti denarja povedala narodu, da j je to “zadnja žrtev,” ki jo mora : nositi kot posledico druge svetovne vojne. Tako je boljševiška vlada, ki je zadnje čase vpila v svet, da stoji ameriška ekonomija til( pred krizo, dočim stoji ruska ekonomija trdno kot zid, zdaj sama priznala, da v Rusiji ni vse tako “trdno,” kot naj bi svet mislil. del mesta potem, ko so Židje vr- r - > na*toDi slu- gli bombo na tržnico ter ubili 12 tl*enH ™j Jih. . • Bilčka, če bi nam ga posodila za dva dni: :“‘Jack, pa glej, da ne bo naš Bilček lačen, če ga boste vlekli s seboj.” Zagvišal sem jim, da bom, pa ki ni bilo potreba, ker sem ga poznal, da fant, šest čevljev in še nekaj col čez, se zna že sam zriniti za mizo in seči po žlico, t Ko šem jih imel torej že odbranih za tri pode, sam izbran cvet, sem začel premišljevati; kakšen program bi napravili tam na zletu, da bi imeli fantje lepo domačo zabavo. Nekaj ho treba vprizoriti, da ne bosta prišla na svoje samo grlo in želodec, ampak da bo prišla do izraza tudi izobrazba, šel ?em vase in po nekaj dneh temeljitega tuhtanja sem si odbral e-no, ki bo primerna za razvedrilo naši ekspediciji. Takoj sem jo nesel Gašperju na pregled in pečat, ker končno je bil on tisti, ki nas je povabil in če mu bomo hišo razdrli ali vsaj zažgali, bo imel samo on škodo, torej je povsem upravičen, da izve program. Najprej sem mu predložil i-mena naših romarjev, katere je Gašper takoj petrdii. Celo s svojim svakom, Jožetom Zalokarjem, je bil povsem zadovoljen, čeprav sta si drugače zelo narazen, posebno kadar balinata ali marjašata. Dobro je, da Jože presliši skoro vse, kar mu Gašper privošči na tem svetu in tako še kar dobro izhajata drug z drugim. Potem sem začel pa Gašperju razkladati proizvodnjo svojih možgan, kar naj bi izvedli na zletu. Boste videli, kako lep načrt sem takrat napravil in bi ga bil tudi izpeljal, če mi ga ne bi po-krotvičili meji mili prijatelji, Sin mrtvega ROMAN Karel Maurer Klevžu vroče udari v misli, plastjo gline. Pod Kožarjevo «“No ja, zavoljo fanta, ki si ga brv je zadnje deževje nanosilo vzel.” |dračja, da je bilo od daleč lah- “A tako. Prav, saj tako ka- ko opaziti škropljenje vode, ki nim v vas. Sladkorja mi zmanjkuje. Zdaj gre Klevžu mraz po hrbtu. Kako se je po neumnem ustrašil. Za Premca vendar nihče ne ve. Pa se tako žene. Ko se Pičel poganja v breg, Klevž še venomer gleda za njim. “K županu moram torej. Le kaj bi Bregar še rad? No, kaz-no ni. da bi bilo kaj slabega.” Vendar ni nič prave volje. Nekam brez pravega namena odmofovili v mlin. Za Kimovca mora zmleti še nekaj turščice. Koj po južni se odpravi. “Kam pa greš?” je radovedna Klevžarica. “ K županu stopim, me je klical. Bom koj nazaj. Z Jernejem popazita v mlinu. Ce pride Boltar po turščično moko, vreča stoji pri stopah. Drugega pa, mislim, ne bo. Za Jer-nača še nisem zmlel rži. Bo že počakal. Če mu ni všeč, naj pa na Bistrico nese. Med vrati še naroči za Dev. sovo kašo. Potlej odklampa •47 DEC. If47 KOLEDAR m ■iMMBrjs. jjjp II ifrc DECEMBER 21. — Cerkveni pevski zbor se je ustavljala ob vejevu. Klevž je že pred nekaj dnevi nameraval vse s kavlji razvleči vsaksebi. Naj voda še naraste, zna še brv odnesti. Po- vzete tlej Slemenci ne bodo mogli do “Slovenski božič" mlina. Koj bo škoda. Jernej se je kraja privadil. Lep kraj tale samota, čudno, da se je Klevžu mogla zameriti. Ves dan mir in če bi mlina ne bilo, bi tujec komaj vedel, da je tu v grapi življenje. Jesenska mirnost spi pod skrivenčenimi vrbami, ki rasto po travnikih prav do Kotnice. Za hišo raste jagned, visok in vitek kakor sulica. Oreh mu seže komaj do prvih košatih vej; Jerneju ni bilo dolgčas. Vedno je kdo prišel v mlin in vsak se je malo zasedel. To in ono je vedel povedati. Jernej je že celo oral. Na Gaberci za praho. Sprva je vodil, potlej se ni mogel zmagati. “Oče, ko bi še jaz poskusil. Počasi bi se naučil." Klevž je kar čakal. Pri priči mu je prepustil ročice. “Pritiskati ti ni treba, samo na bližnjico. .. i . .- , Pred mlinom stoji Jernej. j fl«JL da Plu«a ne vrže lz bra' Gleda v rako in preko rake na travnik. "Kar privadil si se že”, pri- de iz mlina še Klevžarica. “Kdo bi si mislil ? Pa še nikoli v mlinu.” » “Saj sem dovolj star,” se smeje Jernej in gleda race, ki se vozijo po vodi. “Ni vsak talt. Stokrat mu poveš, pa. še narobe napravi.” Potlej Jernej sliši, da gre ka- zde.” Jerneju je bilo kar vroče. “Fant, kar gre ti, pretiva-mansko. Poglej no. Dober kmet boš.” “Če smem še, oče”, prosi Jernej. “Ne bo tj v škodo, če se naučiš.” Vso praho na Gaberci je zo-ral Jernej. Tega ne more pozabiti. Saj 1948 JANUARJA ......... , 4. in 11,—Mladinsko društvo Ilirija pn fari Marije Vneta- Imena pri‘edi „Cetrti “ 1 varietni program” v šolski v cericvi od dvorani sv vida 17.—Društvo Glas Clev. De- treh popoldne. . 27.—Društvo sv. Ciril in Me toda št. 18 SDZ plesno veselice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 27'.—Prednovoletni ples fantov društva Naj sv. Imena fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28,—Mladinsko društvo Naj-sv. Imena priredi “četrti letni varietni program” ’v šolski dvorani sv. Vida, 31. — “New Year’s Eve Party” priredi Post No.' 273 Ameriške legije v svojih prostorih na 62 St. in St. Clair Ave.— (Knausova dvorana). iavcev št. 9 'SDZ praznuje 36 letnico obstanka s plesno veselico V Slovenskem narodnem nem domu na St. Clair Ave 18.—Euclid Rifle klub bo imel srnjakovo večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. 26. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete card party. 31. — Letni ples kadetk društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. — Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi “Snowball Dance” v skem narodnem domu Clair Ave. Sloven-na St. DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE (Doile prolco Trsta) (Nadaljevanje a t. strani.) čilo. Zgodilo se je nasprotno, veljave in oblasti je prišel Kai- da je državni pravnik dal pričo, bitsch leta 1938 pod Hitlerjem, j nacista Karl Fritza celo zapreti, Tedaj mu je bila dana naloga, da ker se je iz pričevanja razvide-utrdi nemško mejo s tem, da po. lo, da je velik sokrivec, nemči še ostale koroške Sloven- j OBSODBA je bila izrečena 31. ce. Pri tem delu se je nekoč izra- oktobra. Obsojen je bil ta pre. zil, kot je bilo na sodišču po za- jganjalec Slovencev na dosmrtno piskih ugotovijejjp: “Kar je slo-, ječo in na zaplembo vsega pre-venskega mora izginiti; tudi z moženja. Sodišče je bilo mnenja, ko podobna nasilstvom nacistov, nagrobnih spomenikov. Tudi vse' I da je dokazana njegova krivda v j vseh točkah v smislu obtožnice državnega pravdnika. ŠE ENA OBSODBA NEMŠKIH NASILNIKOV. - 31. oktobra je bila v Belgradu pred vojaškim sodiščem izrečena obsodba nad šestimi Nemci, ki so v Srbiji med vojno okupacije prizadejali velike krivice, deloma ha Svojo roko, deloma po ukazih od zgoraj. Na smrt z ustrelitvijo je bil obsojen general Dankel-man, ki je bil komandant vseh nemških čet v Srbiji. On je dal postreliti večje število ljudi kot talce. Kriv je smrti velikega števila čisto nedolžnih ljudi. Prav tako so obsojeni na ustrelitev poglavar nemškega Gestapo v Belgradu Berends, dalje neki Egbert in Zeiger. Na smrt z obešanjem pa so obsodili ko-mandata taborišča v Bausfjordu na Norveškem, nekega Seifferta, ki je tam jugoslovanske vojne ujetnike mučil na razne načine, tako da je zakrivil smrt 152 oseb. Skupaj s temi vojaškimi osebami je sedel na zatožni klopi bivši nemški generalni konzul v Belgradu Neuhausen. Med okupacijo je bli generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji. Njegova naloga je bila, da izvleče iz dežele'v dobi okupacije čim vče mogoče. Tako je vodil različne rekvizicije žiVil, pošiljal ljudi na prisilno delo v Nemčijo, v rudnike Bor in Kostelec itd. Tudi razna preseljevanja Slovencev V Srbijo so bila izvršena pod tem Neuhausenom. Našel je ta izsiljevalec posebno milost pri vojaškem sodišču. Obsojen je samo na 20 let ječe. Tako se končavajo nasilstva. Upamo, da se bodo končala tako tudi nasilstva titovcev, ki so ta- Z Bengalskih poljan % (Nadaljevanje) FATHER POLGAR BROTHER LUKAN Tako se pišeta nova dva misijonarja, ki sta pred kratkim prispela v Bengalijo. Potovanje Slavonec Fr. Stefan Polgar takole opisuje: 29. januarja sva se z Br. Lukanom (iz Rovt doma) vsedla v letalo na aerodromu Ciampi-no pri Rimu. Zeblo naju je v višavah, a srce je gorelo: saj sva na potu v Indijo! Do Kaira naju je prineslo angleško vojaško letalo. Od tam slovenske knjige morajo izginiti. To zahteva zaščita nemške države.” ne ga vprašam: Kakšne novice' prinašaš? — Dobre! Kako je bilo?—Filipova ladja se je potopila! Hm! — Ves riž je šel na dno! Hm? — Drugi smo srečno splavali na obalo . Aaa? — Filip pa je malodane utonil . . . Zraven se je Suren prijetno smehljal kot da se je ravnokar vrnil z ženitovanj-skega potovanja. . Kaj pa želodec? — Oo, ta? Imenitno! Veste, ko se je čoln potopil, sem slano vodo kar na debelo požiral. Od takrat me želodec pusti na miru. Kar zdrav sem! Ddbro, Suren, izvrstno! U-boga atomizirana zdravila! U- naprej je šlo z vodnim letalom bogi misijonski dohtar! Slana ' In zgine po stopnicah v mlin. nalu za njim še Klevžarica. Navadila se je bila fanta, kakor da je njen. Kar dobro ji je delo, če je bila poleg njega. Vreme je bilo lepo, čeprav se je ponujal jug. Se'’er od Grmade sem ga je krepko tiščal nazaj. Travniki so bili že skoraj sivi, kakor prevlečeni s tanko ____ i H,t! Jt }_________ lerivda, radi . kor prvi dan, kb je Jerneja pr- h;j obsojen, pa je izseljevanje ko- vič zagledal. Ko sta z Nežo sama, ne more biti tiho. “Ti, Neža, Jernej bi bil za naju. Ko bi hotel za vselej ostati v Grapi. Za sina.” AUGUST HOLLANDER roških Slovencev med zadnjo vojsko. Obtožpica pravi, da je s tem ranil naravne pravice človeštva in splošno priznana načela ljudskega prava. Obtožnica i pripoveduje, da je bila naloga “Prijazen fant je, na moč pri- j Kaibitscheva ponemčenje obmej-jpzen,” je pritrdila Klevžarica. ^ ne dejeie jn da j€ v da namen “In za delo pripraven. Vse Jzagel s preseljevanjem. Najprej mu stoji k rokam.’ Klevž in!s0 zadei; s preseljevanjem ljudi Klevžarica, oba ši želita eno. |iz Kana;ske dojjne. Toda takrat Da bi Jernej ostal in da bi go de|a]j g prostovoljnim sprejel Klevževo ime. Ce na spomlad odide, bo v Grapi pusto kakor še nikoli. Klevž je župana precej dolbli. Čeprav je bil Bregar na moč prijazen, je bilo Klevžu 1419 ST. CLAIR AVENUE, vendar čudno neprijetno, ko sta v Slov. Narodnem Domu, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam čena; ' PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema stopala v uradno sobo. “Zavoljo fanta si me klical. Ali so se nemara premislili?” Klevž se je samo tega bal. Ce mu Jerneja vzemo, so mu Grapo do kraja pristudili. “Zakaj bi se premislili? Samo polo moraš podpisati.” “Sem mislil”, se sredi besede take zaboje za odpošiljanje ustavi Klevž. Bregar išče polo. “Tole bo. Tu spodaj podpiši, da si fanta vzel in da boš zanj do spomladi res skrbel, kakor se spodobi.’’ Klevž natika očala in roka se mu vidno trese. "Tu praviš, da naj podpišem.” “Na desni spodaj.” Klevž bere. Čuti, da mu znoj ■stoji na čelu. Jernej Preme, sin padlega Jerneja Premca, delavca. Obvezujem se, da Klevžu se črke medejo. Vse vprek plešejo po punirju, nazadnje se vse združijo v eno samo besedo: “Jernej”. “Ne tam, Klevž. Na desno i Klevž sliši Bregarja, kakor I da mu grozi. Za podpis mu mora prav z prstom pokazati, “Saj veš, kaj je kmet,” se opravičuje Klevž. “TMmaš vedno s pisanjem opraviti in * gosposko. Navajen si tega.” Potlej Bregar polo spravi v v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrelenL mi oneT*|oay mi VITAMIN wsuus YOUR BUY WORD r" _*■*" »r*4* Nhm. "i **252. "(JUS imM. o»**v !*” S Mnt**• !*«» WCONVINl*«. N, W «1» «• «*** “■* *"■ Dan KONOMY- OUAUNTtt. r-rcrssH s.t.tsssss?— «b V*wi. C.P-W omaro. (Dalje prihodnjič.) nakupom poljedeljskih obratov. Tako so Nemce selili med Sloven, ce. Toda leta 1942 je začel Kai. bitsch z nasilnim izseljevanjem vseh onih Slovencev, ki so se mu zdeli nevarni za riemštvo na Koroškem. Glavno izseljevanje je izpeljal 14. in 15. aprila 1942. Takrat so naenkrat- odpeljali 297 družin s preko 1300 osebami. Obtožnica pravi, da so izselii celo .družine,’ kjer so bili očetje v nemški vojaški službi. V neki hiši je ležal mrtvec. Družino so potegnili od mrtvega ter jo gnali nasilno proč. Neko ženo so odpeljali z večimi otroki, ne da bi ji dovolili vzeti s seboj 3 mesečno dete. Posestev je bilo takrat zaplenjenih 165. Z njih do-mov pregnane družine so odpeljali v Nemčijo. 'N^ domove so naselili Nemce od drugod. Na posledicah tega postopanja je, umrlo 93 ljudi. ŠE PODROBNEJE ŠTEVILKE o'teh preselitvah in kasnejših je navajal dr. Tišler kot priča. Po njegovih podatkih je bilo izseljenih vsega skupaj sKoro 3,000 ljudi. V zapore in taborišča so posalli okrog 1,000 koroških Slovencev. V zaporih in taboriščih je umrlo 200 ljudi. Izseljenih je bilo 67 slovenskih duhovnikov. SOKRIVCI. — Cela razprava je pokazala, da je pač ta Kai-bitsch velik krivec, da pa ni edi-jni. Ves nacistični-aparat je delal na tem, da čim prej iztrebi koroške Slovence. Priče, ki so govorile za Kaibitscha so ga skušale izvleči iz blata, v katero se je zakopal, pa se jim ni posre- preko Palestine, kjer smo ustavili na Mrtvem morju. Potem pa kratek skok na iraško pristanišče ob zlivu Evfrata v Tigris, in drugi v arabski Bahrein. V Indijo sva letela čez visoke gore na perzijski meji in sva na njena tla prvič stopila' v Karačiju. Novo vodno letalo naju je prineslo v Bengalijo. Pristala sva v Kalkuti na reki Hugliju, odtoku poganom svetega Gangesa. V fit. Xavier’s College so naju sprejeli naši drugi misijonarji. Imela sva res srečo, ker sva takoj vse srečala, razen Fr. Vizjaka in Br. Vidmarja. Takoj smo jo uganili, naj najin prvi obisk yelja Bošontiju. Tja naju je pripeljal par dnj kasneje p. Gabrič. Ko smo v Canningu stopili v čoln, je bila ravno oseka, zato blata do kolen. Potila se nisva, sa je tu “zima” . . Cez par ur se je pokazal Bošonti, predvsem zvonik cerkvice Male Terezije. Kolikokrat sem ga videl naslikanega. Zdaj stoji pred menoj pravi pravcati. Izpolnile so se davne željel Hvala Ti, Bože! Bolbnti! Vas. Asfalta ni, pač pa mnogo blata, cela voj —iMth Kriit' “m Kozar v voda — to vam je zdravilo! Bomo kar novo lekarno odprli: world-wide service, prvovrstne kapljice! Franc Jožefovp grenčica, Piccolijeve želodčne kapljice, Elsa Fluid — ameri-kanskih izdelkov ne poznam, a te vključimo za nameček — vse bomo potolkli! Hočete par steklenic prvovrstne bengalske slana vode? Škoda da bo poštnina predraga! Šuren pa zadovoljno z enim očesom gleda v svet, kot v pričakovanju, da bova z njegovimi “kapljicami" zaslužila še za eno oko. , Seveda ni več misijonarjev pleskar. Učitelj in katehist je — eden stebrov Kharija! (Dalje prihodnjič) DELO B0BIJ0 Polishers, Buffers. Experienced Good hourly and piece work rate Advance Plating Co. 1947 W. 28. St. (247) HALI OGLASI Ferruccio Burco, osemletni italijanski dirigent, je med glasbeniki tako upoštevan, da se njegovo ime primerja že z Mozartom. Z velikim uspehom je dirigal v Milanu, ko je bila predvajam “CavaUeria Rusticam” in je sedaj v Pa. rižu, kjer bo vodil slavno "Concerts Colonne." Ponujenih mu je že več novih kontraktov. Nekako tako bo izglodal “Skurocket," rmvo mornariško Iftalo na “jtt imraketni” pogrni, ko se bo dvignilo v zrak. Letelo bo skoro s hitrostjo glasn, izdelano je bilo r Douglas zrakoplovni tovarni v El Segundo, Califomija. švš’ se nova misijonarja zahvalila za milost misijonskega poklica, pomolila sva za starše, prijatelje, dobrotnike, za nove poklice . . , Misijonska postaja. Betlehemska preprostost! Vendar pa kraj veselja! Ta kratki obisk v Bošontiju mi bo vedno ostal drag spomin! (OP. — Fr. Polgar se zdaj uči jezikov v Hazaribaghu. Br. Lukan pa je že na delu v St. Xavier’s College v Kalkuti.) • » • EDEN STEBROV Prvič sem ga spoznal pred trinajstimi leti. Belil je misijonarjevo hišo. Ob prostem času je pokazal svoj dom v sosedni vasi. Že takrat je imel samo eno oko,-drugo se mu je Po nesreči izlilo. Grdo izgleda tista votlina. Za deset dolarjev bi si lahko kupil stekleno oko, še drugih deset bi šlo za zdravnika, a kje bo možak dobil toliko denarja naenkrat. . . ? Sicer pa Šuren — tako mu je ime — na eno oko prav dobro vidi. Marsikaj, kar je prikrito mnogim parom oči sosedov. — Spozna se dobro na bambusove nasade. Govori tudi kot kakšen inteligent. Lansko leto je zbolel. V hiši so razen deset let starega sinčka same ženske. “Po Gospoda pojdite!” Gospod so prišli. O-možena hči mu je stregla, on pa be je obnašal kot da bi zdaj-zdaj umrl. Poučil sem jih da ni sile, a da naj le molijo za bolnika. Brihtno dekle koj začne na ves glas: “Raduj se, Kraljica nebeška aleluja!” Malo je manjkalo, da nisem v smeh praznil . . . Najrajši bi jo bil nagradil z lepo svetinjico! Bolezen se mu včasih še povrne. Iz Kalkute je tisti dan prišel z vestjo, da ima bule v želodcu. Resna stvar! Dal sem mu velike doze zdravil (electrified, atomized in kaj vem kaj še vse . .. smo imenitni dohtarji!). — Potem je naenkrat moral v daljno vas po misijonskem delu ... Ko se čez deset dni vr- Zdravnik v treniranju, s ženo in dvema otrokoma, želi dobiti v najem hišo ali apartment; vojni veteran, da lahko izvrstna priporočila. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PO 9305. (246) Odda se sobo Opremljeno sobo se odda za moškega ali žensko. Oglasite se na 6316 Carl Ave. Telefon: EN 5415. (244) Drva naprodaj Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke in dolge rezane; jako velik load za $8.00. Pokličite po 5 uri zvečer YE 1479. -(246) Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (x) Stanovanje iščejo Veteran in žena bi rada dobila 4 sobe. Prosimo vas, da pokličete, če imate kaj primernega, EX 9629. (245) SEDAJ JE ZADNJI CAS, da si izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott !tm PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave, in E. S8th C ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. 15702 WATERLOO RD. lep je obstal O ................. BELI MENIHI Porast la pnr* polovic« XII. (tolatja ke aplsal IVAN ZOREC Trlepi so že vse jutro imeli j V veži je večala punčka, sili-dosti skakanja za spodoben la je v hišo. Ančka jo je nera-sprejem stiškega opata. 'da prinesla noter. “Ali vidite Trlepa, kako po-j Otročiček je stegoval ročice koncu hodi?” se je stiski jezik po Trlepu in njegovih fantih, strupeno spotikal. “Ko bi se skrivati moral, če bi se sramovati še znal 1” “Kaj še! Saj je kar v hi* So vzel tisto seme svojega greha!” “Pa tistile njegovi burovži je nesla spet ven. opat se je oziral proč, obraz mu je bil teman. Trlep je opazil in je hudo zameril. “Kaj mu je storil otrok, da ga še pogledati noče?” ga je grizlo. Mignil je, Ančka ga tudi niso kaj prida, punčko kar očitno prenašajo in si jo pulijo iz rok v roke!” A drugi, ki niso bili Stičani, so vedeli drugače. “Nič ne pomaga, Trlepi so danes spet prav imenitni,” so si kimali. “O, Trlep je tič, pa je.’” “Lehko se napihuje, na njegovem svetu stoji cerkvica, nje-govov rod jo je sezidal pred več sto leti.” , “In opata samega in kdor še bo z njim, dobo po maši za mizo.” ‘“Le kako se naš pater opat more tako ponižati?” je zavidljivo usekal stiski jezik. ”Ker je svet mož,” je starec s Temenice pribelil. “Saj je tudi Jezus sam’ kruh lomil z malopridnim cestninar j am.” ’ “Je, je, da bi ga spreobrnil; pater opat pa Trlepa nikoli ne bo..” “Kaj pa je Trlep storil takega?” se je vteknil Matevžek, ki je med Stičani zaman iskal Nežo in ujel, kar so govorili. “Kdo vpraša kaj tebe, zme- —__________u. -M>. Ali opat je mislil in besede že obračal drugam in je naravnost vprašal Trlepa: “Kdaj prideta s Francetom snubit k Poberetu?” “Kaj se mudi?” “Mudi. Nograski bi vaju utegnil prehiteti.” France je zinil, a rekel ni nič, le zardel je in prebledel. “Če je tako, pa naj!” je Trlep godrnj avsnil. “Trlepi se za nikomur ne mečejo.” • “No, no, kaj si voda, da precej planeš? Saj sem rekel le kar tako.” “Že prav, ali Tone je starejši, za njim bi se ženil France,” ga je Trlep spretno spomnil. “Da. Ondan sem govoril s Sotečanom,’ ’ga je opat precej razumel, ““pa ne da do sebe. Zaradj pisanja, ki ga Slabe neki spet hoče poslati cesarju, kar besni. Cesarski novi postavi, se ne ukloni, davščin^ tlako in desetino hoče še po starem in Toneta ne mara na Slabeto-vo domačijo.” Tone je vzdihnil in pobesil med sinovi in se zamislil. Prebito ga je grelo, kar mu je opat povedal o Sote-čanu. Misli je predeval sem, tja, take pa, da bj dejal, tale je prava, si le ni mogel ukresa-ti. "Tone,” se je naposled odlomil, “pokliči Vrbičevega got spoda, pokliči, morda jo ugene on, kaj bi bilo Slabetu storiti zdaj." “Hm, do okrožnega glavarja v Novem mestu naj stopi, pa bo,” je Vrbičev gospod svetoval. “Sotečan se upira cesarskim postavam, a glavarju je skrbeti, da se natančno izpol-nujejo vse cesarske postave.” “Tako menite, da bi glavar privil Sotečana?” “Bi, posebno, če se Slabe ne bo krčil za nekaj goldinarjev.” Po kratkem posvetu so poklicali Matevžka in mu veleli, naj se urno napase in ne preveč napije. “Do Slabeta jo ustrizi brez zamude,” mu je Trleppotlej za-bičeval, “prej ko prej naj pride v Mali Gaber, mu reci, veliko novico da mu moram povedati.” Matevžku je dosti bilo do slavja, ki se je razživelo okoli cerkvice, ko so gospodje odšli. Križ božji, pil ni skoraj še nič, s tistim pol bokalom si je v že- lodcu zamočil komaj dno, zdajle bi teklo vanj kakor po žlebu — na, pa te požene na pusto samošno pot. “Če pravite, že skočim,” je mencal, “a Vrbičev gospod bi to stvar opravil bolje in hitreje.” 1 ' “Meni je Sotečan gorak za pisanje, ki smo ga napravili, da bj ga poslali do cesarja,” je Vrbičev gospod zmajeval. “Sote-čanovi biriči bi me utegnili spraviti prid devet ključavnic, preden bi prišel do Slabeta.” “Da,” je Trlep razumel, “ni drugače: ti, Matevžek, moraš tja”. (Dalje prihodnjič) attention Veterans-Civili&ps DE Simo SCHOOL of SHOE REPAIR G. I. Approves REGISTER NOW—DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. te 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU SS42 .miiiiiiiiiiiiiiim.................................... A. PAUL TINCHER Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 GUARDIAN BLDG. MAin 7696 ■ uunnumn jjL,L/u. —---------------| Vmiirntiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniinninnniiiiiii>iiiii|l|iulllltlllllllllllinllllllllllir glavo. ati se spravi!” “Že res, pijancu in stiškemu pravljivcu se’ ogni tudi s se-enim vozom!" je Matevžek pi-al. “Umaknem se tudi jaz, amo vedel bi še rad, ali naj topim po Trlepa, da mu y oči loveste, kar tako lepo veste.” Stičani so onemeli, a sprožili ji nemara bili še kaj, pa je ljud iagnal glas: "Gredo, gredo, že ;redo!” Iz hoste pred vasjo je po cesti zdrdrala opatova kočija in se, še preden so se umirili in razmeknili, ustavila pred Trle-povo hišo. Iz nje so stopili opat, dva patra in šentviški župnik Ignacij Sebastijan Kralj. Trlep in sinovi so jih spoštljivo pozdravili in jim pripravili posodo, da bi si umili roke, preden bi se namenili v cerkev. “Kako je, oče Trlep?” je opat vprašal. “Lep dan za vso sosesko, pater opat.” “Ne mislim tega — kako je tebi, vprašam.” “Dan bo prav lep zame, če po maši z gospodi ne odklonite nekoliko zajtrka v moji hiši. Za mizo potlej že najdeva še katero besedo.” Opat je vabilo sprejel in se z gospodi napotil v cerkvico, a spotoma mu je v misli na ob-—d in mašo vendarle uhajalo ‘udovanje: “Trlep je res Tr-Kako ti spretno postavlja do rekel, “kdo ima daljšo roko: on ali cesar! če se bo krajinski gospod še kaj dosti rebril, utegne res še kako pisanje sfr-leti do cesarja.” Opat je molčal; čez čas je rekel: “Zgrda še taka stvar ne urav- j na rada. Bolje bi bilo potrpeti še kakov čas, a medtem Franceta kam priženiti, če se je Neži res že čisto skuj al.” “S Francetom sva že bila v Stični, Pobereta še ni bilo v Ma-I li Gaber. Najprej je treba [zgladiti zdraho, ki je nismo zakurili mi.” \ * “Hm, trmoglavec je on, svoje-glavka je ona. Sicer pa vendar mora snubiti ženin, ne pa nevesta.” “Zakaj ne mečite tudi nje, pater opat?” “Kaj veš, da je ne? Pa tudi sama se hudo pokori za tisto žlobudravost.” “Brez muke ni moke,” je razumel župnik, “brez subitve ni ženitve.” “Zdraho, kakor je nerodna, je vendarle treba ugladiti,” je Trlep gnal svojo. Čez dolgo je opat vendar sprevidel, da se mož ne bo krivil in da se tudi France lepo mehča, le očitno ponižati se še nočeta. XIX. Okoli cerkve je postalo prav živo. Tudi godci so prišli od- za prestopno leto To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Naj zanimivejša črtica je Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. Črtici: “V TUJIH KRAJIH’ in “SLOVENKA MED SPIRITISTI” (dogodek v Col-linwoodu), sta zajeti iz življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: “SLEPI PASTIR’ in PO-TRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika Pratika stane samo 50 centov kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ipe pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite na: BARAGOVA PRATIKA 1857 WEST 21st PLACE CHICAGO 8, ILL. —AND THE WORST K YET TO COME —in najhujše šele pride < BESI i! Kako ti spretno postavlja živo. iuai goau su pxion uu iedo in kako moško in gospo- nekod, le zagosti se niso upali, __L- »ji AnVlov trnannrHp tip iimakneio o vabi v goste!” Po maši je z gospodi res seli med Trlepi. dokler gospodje ne umaknejo peta. Rosnndie so se odpeljali. Tr- ANTON HIBLER SLOVENSKI URAR 6530 St. Clair Ave. EXpress 8316 Velika izbira vsakovrstnih ur, zapestnic, verižic, križcev in vseh v to vrsto spadajočih predmetov. Zelo pripravna darila za božič. Dalje je on iz starega kraja izučen urar, ki m popravi vsako uro ter druge zlatarske predite. Se priporoča, * , 'fi ; it —’Vbih«5-w Zahvala. ob smrti naše ljubljene in skrbne matere Marije Zorman ki je zapustila ta svet dne 15. novembra 1947. Po opravljeni slovesni zaduš- nici v cerkvi sv. Pavla smo jo položili k večnemu počitku na Calvary pokopališču dne 19. novembra. Blagopokojnica je bila rojena 21. oktobra 1863 na Velikem vrhu pri Šmarju pod Ljubljano. V Ameriko je prišla leta 1893. Želimo se kar najprisrčneje zahvaliti vsem, ki so nam na kateri koli način izrazili sožalje in sočutje in nam v teh žalostnih dneh vlivali v' srce tolažbo in uteho. Prisrčno se zahvaljujemo darovalcem prelepih vencev: Mr. in Mrs. James Debevec, Mr. Matija Braidech in Dr. Frank Braidech, Mr. Jack Bon-cha in družina, Mr. in Mrs. Mike Verček in hčere, Mr. in Mrs. Anton Smoley ter Mr. in Mrs. Thomas Qua-te, Mr. Jakob Smole in družina, Mr. in Mrs. .Marian Mihaljevich, skupne družine Žele, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Matthew Beros, Mr. Leo Kushlan, Mr. in Mrs. Anton Šraj, Mr. in Mrs. Joseph Brezovar, Mrs. Mary Nosan in sinovi, Mr. in Mrs. John Novak in družina, E. 112 St., Prijatelji iz Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave.: Dr. Matthew R. Beljan, Bohar’s Beauty Salon, Euclid’s Music House,, Dr. Anthony L. Garbas, Joseph Kalan, August Kollander, Leo Kushlan, Dr. John Metelko, Oražem’s Confectionery, Dr. L. A. Starce, John Tavčar, Agnes Jeric in Marie J. Stefanic, Max Traven in Joško Penko, Millie Russ in Vickie Hočevar; — Mr. in Mrs. A. Doncevic, Mr. in Mrs. Stan Orzech, ferty, Mr. in Mrs. A. Simens, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Addison Rd., družina Božeglav, družina Kalish, Dr. in Mrs. William Lausche, Helen Perdan in Jeanette Cahill, Vicki in Vida Kmet in Alice Urbas, Mrs. Caroline Modic, Mr. in Mrs. Anton Amigani, Mrs. Dora Shutts, Mrs. Josephine Ogrin, Mrs. Josephine Mežnaršič, Mrs. Anton Novak in Anna, Edna Ave., Mr. in Mrs. Frank Janchar, Mrs. Paula Stampfel, Mrs. Anna Knaus, Helen Žlindra, Marie Oražem in Frances Novak, Mrs. Frances Jerman, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mr. in Mrs. John Stos, Mr. in Mrs. John Mlaček, Mr. in Mrs. Anton Koren, Mrs. M. Strekal in Dorothy, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Terezija Fink, Mrs. Tončka Jevnik, Mr. F. M. in J. M. Jakšič,, društvo sv. Vida, št. 25, K. S. K. J., pevsko društvo “Zvon,” pevsko društvo “Slovenija,” župnija sv. Lovrenca in Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, Mr. Michael Verček, Mr. Frank Gliha in družina, Mr. Frank Snyder in družina, Mr. Anton Grdina in .družina, St. Lawrence Junior Singing Club, Mr. August Kollander, Mladinski zbor fare sv. Lovrenca, Rev. Julius Slapšak, Rev. Rudolph Praznik, Mr. John J. Grdina. P- W. ti. Mcuonacna, ^lEbert Beming, Mr. Jin Mrs. Vince Tolaro in hči, Mr. in Mrs. Jeff Shray-er, Mr. in Mrs. Carl Wight, Mr. in Mrs. Carl Basil, Mr. in Mrs. Robert Shoop, Mr. in Mrs. Fred Wetherell, Stare’s Park View Florists, društvo sv. Krunice župnije sv. Pavla, društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37 A. B. Z., pevsko društvo “Slovenija,” pevsko društvo “Zvon,” pevski zbor “Glasbena Matica,” Aircraft Worker’s Alliance, Thompson Products Old Guard, Personnel Employees Cleveland Wire Works General Electric, Dr. F. J. Kern je daroval 10 dolarjev za begunce mesto venca, Mr. Michael I. Lah je daroval 10 dolarjev za otroško bolnico mesto venca, Mrs. Josephine Krašovec 5 dolarjev za otroško bolnico mesto venca. NajlepSe se zahvalimo Rev. Jo*. J Mišiču za lepo^opTavljene cerkvene Hvaležni smo vsem, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs; John Ponikvar, Mr. in Mrs. Valentine Mole, Mrs. Anna Smole, Mr. Frank Planinšek in družina, Mr. in Mrs. Leo Virant, Mr. in Mrs. Louis Simončič, Mr. George Mlachak in družina, Mr. in Mrs. John Skully, Mr. in Mrs. Al. Knappe, Mr. in Mrs. Thomas Mctaf- obrede, prav tako hvala Rev. Nekiču in Rev. Cimpermanu za asistenco. Srčna hvala Mr. F. Vauterju za petje v cerkvi in še posebej za prelepe slovenske žalostinke. Hvaležni smo pevcem “Zvona” in “Ilirije” in njih dirigentu Mr. M. Rakarju, prav tako Mr. F. Plutu, pevcem in pevkam “Glasbene Matice” za krasne žalostinke ob krsti drage pokojnice. Hvala Mrs. Erdelac in članicam Oltarnega društva “Krunice” za molitve. Iskrena hvala Rev. Matt A. Jagru, Rev. Louis B. Bazniku in Rev. Gabrielu Rusu za molitve in spomin pri daritvi sv. maše. Najlepše se zahvalimo še posebej Rev. Jagru in Rev. Merkunu za udeležbo pri pogrebni sv. maš j. Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vzorno oskrbo pogreba, oskrba, ki je bila poleg vsega drugega tudi blažilno prijateljska in gostoljubna. Globoko smo občutili velikodušno pomoč in darežljivost, ki nam jo je izkazala Mrs. Ančka Jakšič. Nji in vsem naj ljubi Bog povrne- Draga mama! Lepo število let ste dočakali na tem svetu. Doživeli ste marsikatero težavo in bridkost. Doživeli ste pa tudi mnogo veselih ur, polnih petja in cvetja in vesele, dobre volje. Hvaležni smo Bogu, da Vas je tako dolgo ohranil med nami in nas blagoslavljal z Vašo veliko materinsko skrbjo in ljubeznijo. Že leta 1912 je nemila smrt ugrabila Vašega nepozabnega soproga in našega očeta, Ivana Zormana. Zdaj se, zopet združena, radujeta pri Bogu v nebeških dvorih, kjer poslušata čudežno petje angelskih zborov. Na svidenje tam gori pn Vaju! Žalujoči ostali: IVAN, JOSEPH, CHARLES, RAYMOND, sinovi PAULA MIHALJEVICH, hči ter vnuki, pravnuki in številno drugo sorodstvo Cleveland, Ohio, dne 15. decembra 1947.