se
18
dni
12
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
14. JUNIJ
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
;istrin ¡te se na wwm&idmkoii
Ptuj, torek, 27. maja 2014 letnik LXVII • št. 41 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2'ICH3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Podravje •
Prepoved uporabe mamografa za preventivo
O Stran 3
Podjetništvo
Izredna
skupščina PP •
Tresla se je gora, rodila se je miš
O Stran 5
Šport Nogomet •
Zaostanka niso uspeli nadoknaditi O Stran 11
Spodnje Podravje • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Led so prebili mladi Juršinčani
Juršinci so gostili prvo prireditev v okviru novega projekta naše družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
V dvorani kulturnega centra v Juršincih je 22. maja nastopilo 10 mladih pevcev in dve pevski skupini iz OŠ Juršinci (na fotografiji). V sodelovanju z občinami na Ptujskem in Ormoškem želi družba Radio-Tednik spodbujati petje slovenskih pesmi med mladimi in mladim talentom pomagati pri razvijanju njihovih pevskih sposobnosti. Najboljši trije v projektu bodo zapeli na letošnji Orfejčkovi paradi in posneli CD. Kot je povedal direktor Drago Slameršak, družba Radio-Tednik posveča veliko pozornost mladim, otrokom, glasbenemu izražanju, nastopanju, varovanju in ohranjanju slovenske besede in pesmi. Na prvi prireditvi je zmagala 12-letna Leja Majcen, ki je strokovno komisijo v sestavi Klavdija Štuhec, Nada Špišič in Borut Horvat osvojila s suverenim petjem in samozavestnim nastopom.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bo na cesti ostalo še 123 delavcev?
Ptuj • Slovenska podjetja padajo kot domine. V resnih finančnih škripcih se je znašlo še eno nekdaj uspešno in rastoče ptujsko podjetje Tehcenter iz Puhove ulice. Po 25 letih družba te dni ugaša. Grozi ji stečaj.
Šport
Tenis • 16-letna Tamara Zidanšek zvezda članskega ITF-turnirja v Velenju
O Stran 12
O Stran 3
Kaj lahko narediš, ko ostaneš brez plače
Velika Nedelia • Socialni stiski v Sloveniji enostavno ni videti konca. Ena izmed pretresljivih zgodb je tudi Monikina, ki je kljub delu ostala brez plač, danes pa jih zaradi stečaja podjetnice ne
M M M_t V I« ■
more nizi iztožiti.
O Stran 24
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
■
Izbirate lahko med:
•	BREZŽIČNO VREMENSKO POSTAJO ali
•	PLAŽNO BRISAČO S TREMI ŽEPI
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 18.7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 27. maja 2014
Slovenija • Podravje in Pomurje dala glas zmagovalcem
Evropski preporod strank slovenske pomladi
Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin (vsi SDS), Lojze Peterle (NSi), Franc Bogovič (SLS), Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (Desus) in Tanja Fajon (SD) - to je garnitura osmih poslancev, ki bo Slovenijo zastopala v novoizvoljeni sestavi evropskega parlamenta v Bruslju.
Izidi glasovanja v volilnih okrajih na območju Sp. Podravja - za stranke, ki imajo izvoljene poslance
Stranka ali lista / Volilni okraj	Ormož	Ptuj I	Ptuj II	Ptuj III
Št. oddanih glasovnic	3.367	4.628	4.099	3.818
Št. neveljavnih glasovnic	139	194	180	189
SDS	848	1.680	1.086	1.181
NSi in SLS	767	904	440	903
Verjamem	223	221	407	151
Desus	260	246	359	244
SD	267	264	356	263
Vir: DVK
Veliki met na nedeljskih volitvah, te je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba (24,08-odstotna) je uspel stranki SDS, ki je prejela skoraj četrtino vseh glasov. Skupna lista NSi in SLS je zbrala dobrih 16 odstotkov glasov volivk in volivcev, lista Verjamem dobrih deset, Desus in Socialni demokrati pa vsak po dobrih osem odstotkov glasov volivk in volivcev.
Za Peterleta bo to že tretji mandat evropskega poslanca,
za Zvera, Fajonovo in Vajgla pa drugi. Vajgl je bil sicer na prejšnjih volitvah izvoljen na listi Zares, tokrat je kandidiral na listi DeSUS. Pred vrati evropskega parlamenta je ostal dosedanji poslanec Jelko Kacin, ki je nastopil s svojo listo Kacin - konkretno.
V 8. volilni enoti za SDS 11.803 glasovi oz. 28,39 %
V volilni enoti osem, kamor
sodita območje Pomurja in vzhodne Štajerske (brez Maribora ter Slovenske Bistrice) je največ glasov zbrala Janševa SDS (11.803). Sledi skupna lista NSi in SLS s 7.315 glasovi, na tretjem mestu je lista Verjamem Igorja Šoltesa (3.863 glasov). Najmanj glasov na območju celotne osme volilne eno-
te so prejele stranke Slovenski narod (107), Zares (261) in Državljanska lista (349).
SDS je bila zmagovalka volitev v sedmih od osmih volilnih enot. Zmagala je tudi v 80 od 88 volilnih okrajev, največjo podporo, 37,89 odstotka, so ji namenili volivci na Ptuju (volilni okraj 9 oz. Ptuj I).
Levica poražena, Lukšič in Virant odstopila
Podpredsednik SD Dejan Židan in vodja poslancev SD Matjaž Han sta enotna, da je stranka na evropskih volitvah doživela hud poraz. »To je zaušnica stranki in znak, da se moramo na državnozborske volitve pripraviti zelo dobro,« je bil jasen Židan. Dan po voli-
tvah je vodja stranke Igor Lu-kšič zaradi slabega volilnega rezultata odstopil. Vodenje stranke je prevzel Dejan Ži-dan.
SD je na prejšnjih volitvah v Evropski parlament dobila dva poslanca, na tokratnih pa ji kaže na le en mandat; v Bruselj bo odšla dosedanja poslanka Tanja Fajon, ki je s pre-ferenčnimi glasovi prehitela nosilca liste in zdaj že nekdanjega predsednika stranke Igorja Lukšiča.
Veliko razočaranje je v nedeljo doživela Virantova Državljanska lista. Volivci so ji namenili zgolj 1,13 odstotka glasov, kar jo je med 16 kandidatnimi listami uvrstilo na 13. mesto. Predsednik stranke Gregor Virant je kmalu po objavi volilnih izidov odstopil,
ostaja pa član stranke. Tudi stranka PS ostaja brez evropskega poslanca; zbrala je 6,61 odstotka glasov.
Volilna udeležba najnižja v vseh pogledih
Volilna udeležba na Evropskih volitvah v Sloveniji je bila med najnižjimi v celotni Evropski uniji, saj je na volišča prišlo le dobrih 24 odstotkov volilnih upravičencev. To je tudi manj kot na prejšnjih volitvah leta 2004 in 2009, ko je glasovalo dobrih 28 odstotkov volivcev. Še nižjo volilno udeležbo od Slovenije sta zabeležili Slovaška (13-odstotno) in Češka (19,5-odstotno).
Mojca Zemljarič
»Reformirati moramo šolske izobraževalne sisteme in trg dela«
Uvodnik
Toti naš štajerski jezik...
... »je lepi«... čeprav ga očitno razume pT tHl severovzhodni del Slovenije.
Pred kratkim sem v Ljubljani poslušala seminar neke jezikoslovke, ki se 1 ukvarja predvsem z govorjeno besedo -torej radio in televizija. Vse je bilo lepo in prav, dokler je predavala teorijo, ko pa je začela navajati primere (ne)pravilne rabe, pa... smo lahko Štajerci samo pisano gledali. Gospa jezikoslovka se je namreč dobesedno obesila na dve štajerski radijski postaji, no ja, na tisto, kjer ga bolj biksajo, ker je pač komercialna in ga »morajo«... In je navajala primere opuščanja glasov spredaj in v sredini, pa zadaj, pa nepravilno rabo dvojine, pa totega, ki je pozabil na polglasnik, in tistega, ki ne ve, da sta pravilna prislova lahko in lepo, čeprav si Štajerci res želimo, da bi nam bilo v življenju lahko in lepo itd. Kaj pa potem? Sem pričakovala še kakšen tlele in tkole, pa še mogoče kakšen kva. Neee, ni jih bilo. Seveda, saj to pa menda ja vsi razumemo!
In potem začnem razmišljati... bila je na TV, sicer ne na nacionalki, a vseeno program, ki ga doseže tudi osrednja Slovenija, nekoč oddaja našega štajerskega stoječega komika. Ni bila ravno dolgo na sporedu... Hmmmm ... pa tuhtam...; je imela podnapise...'? Aaaaa, se mi zdi, da ne . to je torej to, gledanosti itak ni bilo zadostne, saj očitno najbolj izobražen center Slovenije ni razumel, kaj hoče ta državljan povedati... Mja, ko se pojavi Štajerec na TV, mu malodane skoraj podnapise spodaj prilepijo, ko pa ga Ljubljančani kvakajo, pa jih itak vsi razumemo, moramo jih! Bom predrzna, očitno vseeno na severozahodu naše deželice premoremo kanček več inteligence, da razumemo tudi kvakavščino... če že oni tujega jezika - štajerščine - ne razumejo.
Pa bodite malo pozorni, ni to zgolj naključje; naši nacionalni mediji, predvsem pa TV, začnejo našo mladino že zgodaj izobraževati v tujem jeziku. Ste kdaj pogledali kateri mladinski film, tudi kakšno otroško oddajo na naši nacionalki, pa risanke na komercialnih postajah? Ja, že tam se začne... Škoda le, da še za mladež v osrednji Sloveniji ne poskrbijo z zgodnjim izobraževanjem o štajerskem in tudi drugih dialektih... Mi fsi, pardon, vsi, namreč njih že razumemo .
Lea Skok Vaupotič
* _ •
Foto: Črtomir Goznik
Nosilec liste SDS Milan Zver, ki je na dan volitev praznoval tudi svoj 52. rojstni dan, je izid volitev za Štajerski tednik komentiral z besedami: „Pričakujem, da bom v novem mandatu deloval na istem področju kot doslej, torej na področju mladine, športa in izobraževanja ter tudi kmetijstva. Po teh volitvah si Evropa obeta še hitrejši izhod iz krize, nekoliko bodo učvrstili evropsko strukturo, zlasti tiste programe in mehanizme, da se kriza ne bo nikoli več vrnila v takšni obliki, kot se je pojavila pred petimi leti. To smo že dosegli z bančno unijo in z nekaterimi drugimi ukrepi v tem sklicu. Predvsem pa si Evropa želi, da bi našla ustrezno formulo, da bi bila zaposljivost mladih večja. Jamstvena shema ni dolgoročna rešitev, to je bolj gasilska akcija. Reformirati moramo šolske izobraževalne sisteme in trg dela. Če bomo naredili to dvoje, bomo z lahkoto zaposlili mlade, ki jih v Evropi tako primanjkuje. Evropa postaja ostarela družba, premalo je mladih, pa še tisto, kar imamo, jih ne znamo zaposliti, ker nimajo ustreznih kompetenc. Vse nas čaka veliko dela. Mislim, da bo ta sklic evropskega parlamenta nekako prelomen, ker se spreminjajo odnosi med institucijami, med parlamentom, komisijo in svetom. Če bomo leta 2017 uspeli uvesti lastne vire EU, se bo parlament nasproti drugim institucijam še veliko bolj krepil in postal resnično središče odločanja evropske politike. Ta trenutek še ni, ker je svet še premočan, ker države članice donirajo v evropski proračun.«
Zver je tako kot že na prejšnjih evropskih volitvah volil na volišču v OŠ Destrnik. Tudi tokrat je na volišče prišel skupaj z mamo, spremljala ga je tudi hčerka Urška, prišli pa so tudi nekateri člani stranke in simpatizerji.
MG
lesiv«^
kot povprečen
mj ¡mamo™!
VedelJda imamo( ¿evropske volitve.« J
Foto: Črtomir Goznik
Zeleni Slovenije pod vodstvom Ptujčana Vlada Čuša so zbrali 2.867 oz. 0,73 odstotka vseh glasov volivk in volivcev ter pristali na predzadnjem mestu.
„Zahvalili bi se vsem, ki verjamejo v zeleno in evropsko Slovenijo. Pogumno povejte to svoje prepričanje svojim bližnjim in prijateljem. Skupaj bomo na naslednjih volitvah še močnejši! V priprave na evropske volitve in aktivnosti v letošnji volilni kampanji smo vložili veliko srčne energije in časa. Če ne bi načrtno spremljal vseh medijev, potem kot povprečen državljan ne bi niti vedel, da imamo evropske volitve. Te so se le bežno dotaknile ljudi v Sloveniji. Že pred volitvami sem najavil, da bomo po volilni udeležbi lahko presojali tudi uspešnost slovenskih dominantnih medijev, ki krojijo obveščenost ljudi. Moram povedati, da so nas ti mediji v celoti ali deloma cenzurirali, in to kljub temu da le-ti prejemajo veliko denarja davkoplačevalcev ravno za razvoj pluralnosti, RTV pa naj bi bila celo »v službi« državljanov in državljank. Iskreno pa lahko povem, da smo kljub boljšemu izidu, glede na prejšnje volitve, pričakovali večjo volilno podporo. Upam, da se bodo ljudje v Sloveniji tega začeli zavedati že na prihajajočih predčasnih volitvah v Državni zbor in ne bodo ponovno nagradili starih obrazov v novih strankah. Nujno je, da v slovenskem parlamentu zraven številnih strank z leve (in skrajno leve) in nekaj desnih končno dobimo vsaj eno zeleno stranko!«
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 27. maja 2014
Aktualno
ŠtajerskiTEDNlK 3
Ptuj • Podjetje Tehcenter pred propadom
Bo na cesti ostalo še 123 delavcev?
Slovenska podjetja padajo kot domine. Na Ptuju in nasploh v Podravju je gospodarska in socialna situacija vse prej kot dobra. V resnih finančnih škripcih se je znašlo še eno nekdaj uspešno in rastoče ptujsko podjetje Tehcenter iz Puhove ulice. Po 25 letih družba te dni ugaša. Grozi ji stečaj. Na cesti bi lahko ostalo 123 tam zaposlenih.
Da je podjetje v težavah, priznava tudi direktor Mitja Bregar. »Poslovodstvo se že nekaj časa pogaja z bankami upnicami glede najprimernejšega načina prestrukturiranja preza-dolžene družbe. Z večino bank upnic je predlog rešitve dogovorjen, vendar pa je vse odvisno od največje banke upnice (op. a., po javno dostopnih podatkih je to avstrijska banka Hypo). Če dogovora ne bo, bo družba najbrž končala v stečaju,« je za Štajerski tednik povedal Bregar in dodal: »Razmere na trgih, kjer smo prisotni, so se spremenile. Naša nekonkurenčnost je v zadnjih dveh letih še bolj prišla do izraza. Družba je že dlje časa prezadolžena in ni zmožna pridobiti novih virov financiranja, posledično ne more pridobivati novih ustreznih bančnih garancij, brez katerih v našem poslu in na naših trgih ne gre.«
Garancij ni bilo, naročniki odhajali
Podjetje Tehcenter je v letu 2012 ustvarilo skoraj deset milijonov evrov prihodkov, leto prej pa dobrih 14 milijonov. Padec prometa je več kot očiten, prihodki so padli skoraj za tretjino. Mitja Bregar: »Padec prihodkov je tesno povezan z nezmožnostjo družbe pridobivati nove vire financiranja. Veliko poslov smo izgubili, ker nismo mogli pridobiti ustreznih bančnih garancij. Kljub številnim prošnjam in razgovorom nam banke garancij niso izdale, posledično smo izgubili naročila.«
Upniki rabijo, delavci brez plač in na »prisilnem dopustu«
V uredništvo smo prejeli informacije, da naj bi se iz hale podjetja Tehcenter na Puhovi
V Mariboru ustanovljen Tehcenter T.I.M.
Februarja letos je v Mariboru vrata odprlo podjetje Tehcenter T.I.M. 100-odstotna lastnica podjetja in proku-ristka je Ptujčanka Štefka Ščap, direktor pa Mitja Bregar. Na vprašanje, s kakšnim namenom je bilo podjetje ustanovljeno, s čim se ukvarja in ali bo dosedanje poslovanje Tehcentra Ptuj morebiti preneseno na novoustanovljeno mariborsko podjetje Tehcenter T.I.M., je Bregar odgovoril: »Družba Tehcenter T.I.M. nima s podjetjem Tehcenter nič skupnega, razen direktorja. Družbi medsebojno ne poslujeta. Poslovanje družbe Tehcenter ne bo preneseno na družbo Tehcenter T.I.M., saj družba za tovrstno dejavnost nima ustreznih sredstev.«
Foto: Črtomir Goznik
Se nekaj let nazaj je podjetje Tehcenter v javnosti veljalo za dobro stoječe. Danes je prezadolženo in tik pred stečajem. Podjetje ima blokiranih vseh osem poslovnih računov.
ulici odvažali delovni stroji in drugo imetje, zaloge, surovine, materiali ... »Nekaj upnikov je unovčilo svoja zavarovanja, leasing hiša je odpovedala naje-
mne pogodbe in odpeljala svojo opremo. Premoženje družbe ostaja znotraj območja družbe. Nekateri naročniki so odpeljali materiale, ki so njihova last in so
bili pri nas na dodelavah. Zaloge in surovine ostajajo na območju družbe in se ne odvažajo,« razloži direktor in nadaljuje: »Družba je posle v glavnem končala,
nekaj jih je v zadnjem trenutku tudi izgubila zaradi prej naštetih razlogov. Vmes so se pojavile opcije s strateškimi partnerji, ki so pripravljeni kapitalsko vstopiti v družbo, vendar končnega dogovora ni. Ocenili smo, da je bolje, da delavci do nadaljnjega koristijo stari dopust in opravljene nadure, vemo pa, da to ne
Foto: Črtomir Goznik
Proizvodna hala, skladišča in prodajalna podjetja Tehcenter na Puhovi ulici naj bi že bili prazni. So jih izpraznili upniki ali...? Upravičeno se poraja vprašanje, kaj bo v primeru stečaja podjetja sploh ostalo v stečajni masi.
gre v nedogled. Poslovodstvo in družbeniki izvajamo vse ukrepe, ki jih zakonodaja Republike Slovenije v tovrstnih situacijah predvideva.«
In kako je s plačami zaposlenih? Bodo aprilsko plačo še prejeli ali ne?
»Do sedaj smo svoje obveznosti (z izjemo lanskega regresa) redno poravnavali. Vodstvo podjetja bo naredilo vse, da bo aprilska plača izplačana. Lanskega regresa nismo bili sposobni izplačati zaradi slabega likvidnostnega stanja. Tudi sredstev za izplačilo letošnjega regresa v tem trenutku nimamo,« pojasni direktor Bregar.
Tehcenter Ptuj je podjetje s 25-letno tradicijo. Ustanovljeno je bilo decembra 1989. Družbenika v podjetju sta oče in sin, Jožef in Mitja Bregar. Oba imata tudi poslovodni funkciji - prvi je prokurist, drugi direktor. 31. decembra 2011 je Tehcenter Ptuj zaposloval 154 sodelavcev. Leto kasneje, 31. decembra 2012, jih je bilo 148, 23. maja 2014 pa 123. Usoda teh zaposlenih je glede na stanje v podjetju zelo negotova.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Za ptujsko bolnišnico ni miru
Prepoved uporabe mamografa za preventivo
Te dni je prišlo v javnost, da v ptujski bolnišnici ne bodo več izvajali preventivne mamografije. Novica je naletela na oster odziv stroke, javnosti in tudi politike. Še posebej pa so bili presenečeni vsi tisti, ki so vodili dveletno akcijo zbiranja sredstev za mamograf, saj v tem času nihče ni opozoril na to možnost.
Sicer naj bi bili namigi o tem, da se bo preventivna ma-mografija prenašala, nakazani že s splošnim dogovorom leta 2013. Kljub temu je bil novi direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič zelo presenečen.
»Pred približno 14 dnevi smo ob predlogu pogodbe, področni dogovor za leto 2014, ki ga je predložil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zaznali znižanje programa s področja mamografij. Sočasno smo od naših pogodbenih sodelavcev koncesionarjev
dobili informacijo o prepovedi napotitev svojih pacientk na preventivne mamografske preglede v našo ustanovo. Sami omenjenih opozoril nismo dobili, niti iz predpogodbe konec marca letos, kjer v primerjavi z lanskim letom ni bilo sprememb. Informacije smo takoj preverili. Opozorili so nas, da so bile te spremembe predvidene že v splošnem dogovoru za leto 2013. Ta je predvideval prenos preventivnih mamografij v program Dora, ki pa so ga po našem
vedenju za leto 2014 pridobili le v Ljubljani in Mariboru oz. le v teh dveh območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so začele veljati omenjene spremembe. Slikanje poteka pri pogodbenih izvajalcih (ZD Maribor in UKC Maribor), naročanje, strokovna analiza in vse drugo pa je koordinirano centralno iz Ljubljane, ki je nosilec Dore. O nastali situaciji smo takoj obvestili nekatere naše poslance, lokalne politike in se pogovorili tudi s predstavnicami Sorop-
timist kluba Ptuj. Vključil se je tudi poslanec in kirurg Darko Jazbec, ki je o tej problematiki obvestil sekretarko v ministrstvu za zdravje in predsednico vlade v odstopu Alenko Bratu-šek, ki v odsotnosti ministra za zdravje pokriva tudi ta resor. Zaradi znižanja programa ma-mografij bo bolnišnica še dodatno finančno izgubila. Zaradi znižanja števila mamografij novi digitalni aparat ne bo izrabljen, da ne govorimo o vseh drugih posledicah, povezanih s tem, ekonomsko je vprašljiv
celo obstoj diagnostike. Iščemo rešitve, žal so te spet omejene s splošnim dogovorom, pri sprejemanju katerega sicer sodelujejo številni akterji, ki pa večinoma niso kaj dosti slišani in uslišani, kar velja predvsem za združenje javnih zavodov in širšo stroko, za katero pa se radi skrivajo predvsem veliki igralci v boju za zdravstveno pogačo, kjer pa Ptuja že dolgo ni,« nastalo stanje pojasnjuje direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič.
Bolnišnica pri reševanju
tudi te najnovejše problematike pričakuje aktivno angažiranje lokalne politike, ne le za področje mamografije, temveč tudi pri sproženem arbitražnem postopku glede finančnih sredstev, namenjenih za zavarovance Spodnjega Podravja, ker je ptujska bolnišnica izrazito podfinancirana, najslabše plačana med vsemi primerljivimi ustanovami, pri vključitvi v mrežo urgentnih centrov in njegovega financiranja ter v program telekap.
MG
4 Štajerski1TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 27. maja 2014
Ptuj • Iz zgodovine CID
Bili so prvi:
Prvih 20 let Centra
interesnih dejavnosti
V ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID) so v sredo proslavili 20 let svojega delovanja.
Foto: Črtomir Goznik
Delovanje CID-a in bodoče načrte ter želje sta na novinarski konferenci predstavila prvi direktor Jurij Šarman in sedanji direktor Aleksander Kraner.
Poslovni prihodki CID so v letu 2013 znašali 289.900 evrov. Za plače je bilo porabljenih 126.414 evrov, za storitve 140.409 evrov, za stroške materiala pa 15.642 evrov. CID je leto končal s 7.294 evri presežka prihodkov nad odhodki (oz. z dobičkom).
Prihodki CID Ptuj v letu 2013
vir financiranja / prihodki	znesek financiranja v €
Mestna občina Ptuj	174,248,00
Ministrstvo za kulturo	17,388,90
Zavod za zaposlovanje	8.078,90
Urad RS za mladino	15.126,00
Slovenski filmski center	2.250,00
Prihodki od prodaje - javna služba *	44.803,50
Prihodki od donacij	0
Prihodki od sponzorstva	0
Drugi prihodki - javna služba	26.357,10
Prihodki od prodaje - tržna dejavnost **	1.648,00
SKUPAJ	289.900,40
*prihodki od prodaje kino vstopnic in vstopnine za koncerte, darilnih bonov ter prihodki iz različnih tečajev pod okriljem CID **prihodki od prodaje majic in prihodki od souporabe prostorov CID ter Mestnega kina Ptuj
Pripravili so stenski kolaž, sestavljen iz fotografij in plakatov, s katerim predstavljajo pregled 20-letnega dogajanja. Na ogled je bil tudi videozapis dogajanja. S pomarančno torto je bila obletnica še slajša.
Nostalgija po Klubu mladih
Pobudo za ustanovitev CID so pred več kot dvajsetimi leti dali člani Društva prijateljev mladine (DPM) Ptuj. Mnogi so se namreč z nostalgijo spominjali Kluba mladih, v katerem so se zbirali mladi ustvarjalci. V začetku devetdesetih je delovanje kluba zamrlo. Zaradi denacionalizacije stavbe ni bila realizirana želja DPM, da bi dobili prostore v upravljanje. Niso obupali in nadaljevali so aktivnosti. Odpovedali so se profesionalnemu sekretarju in svojim prostorom ter tako pripravili pogoje za nastanek občinskega javnega zavoda.
Dotrajano pohištvo, pisalni stroj, telefon in Jure Šarman
Mladi zanesenjaki so prepričali občinsko oblast, da je rekla da, in prvi direktor in edini zaposleni Jure Šarman se je 1994 leta preselil v mračno in vlažno pisarno na Vošnjakovo 5. Izjemno aktivna in vztrajna je bila predsednica DPM Ne-venka Gerl, ki je bila tudi prva strokovna sodelavka v CID. Pravi, da ni bilo lahko prepričati občinskih mož, saj so bili odločilni mnenja, da bi se morali otroški in mladinski programi
•	prvi so na Ptuj pripeljali mlade prostovoljce iz drugih držav
•	prvi so organizirali mednarodne mladinske izmenjave
•	prvi so opravili raziskave med mladimi o njihovih potrebah in interesih v prostem času ter o njihovih izkušnjah z drogami
•	prvi so organizirali cikluse jazzovskih koncertov
•	prvi so ponesli počitniške aktivnosti v blokovske soseske
financirati sami in da bi morali s prihodki od ustvarjalnih in podobnih programov pokrivati obratovalne stroške in plače zaposlenih, pa še dobiček naj bi ostal. Argument, da morajo biti tovrstni programi nekomercialni ali celo brezplačni ter dostopni tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ni naletel na odprta ušesa.
Leta 2001 se je CID preselil
v	nove prostore, ki so bili namensko zgrajeni na Osojniko-
vi	cesti. To je bil prvi objekt v okviru mladinske infrastrukture v Sloveniji, ki je bil načrtovan in izgrajen skupaj z mladinskim prenočiščem v skupni stavbi. Konec leta 2008 pa so v upravljanje dobili še Mestni kino. Danes so redno zaposleni štirje delavci, ki jim pomagata še dva javna delavca in prostovoljci. Izvajajo številne programe za otroke in mladino ter tako skrbijo za kakovostno preživljanje prostega časa mladih.
V letu 2008 je direktorova-nje prevzel Aleksander Kraner. V prihodnosti jih čaka velik izziv: kako stavbo Mestnega kina vsebinsko preoblikovati v Center ustvarjalnosti mladih, česar si po besedah Kranerja skorajda ne predstavljajo brez dodatnih zaposlitev.
MF, Ur
Dornava • Učenke OŠ državne prvakinje
Najboljše v nogometu
V Dornavi se te dni veselijo velikega uspeha domače razreda so postale državne prvakinje v nogometu.
Uspeha sta bila zelo vesela tudi župan Rajko Janžekovič in razrednik Mitja Pintarič, ki sta jih minuli četrtek, ob prihodu s tekmovanja, v družbi staršev pričakala pred dorna-
vsko šolo in jim čestitala za izjemen uspeh. Članice zmagovalne ekipe so Urška Bratuša, Rika Herga, Mojca in Polona Gomboc, Nika Petrovič, Eva Lajh, Katja Petek in Erika Ha-
osnovne šole. Učenke 9.
meršak. Mentorja ekipi sta Dušan Koren in Aleš Velikonja. Dekleta nogomet trenirajo po klubih, v šoli pri izbirnem premetu in pri rednih urah športne vzgoje. »Ekipo smo gradili
pet let. Na koncu nam je uspel veliki met. Delo in trud sta poplačana, velika želja se nam je izpolnila,« je dejal Dušan Koren, eden izmed mentorjev.
Polfinalno tekmo so dor-navske osnovnošolke igrale z ekipo OŠ Škocjan na Dolenjskem in zmagale z rezultatom 3 : 0. V finalu so se pomerile z učenkami OŠ Šempas ter slavile zmago z 2 : 1. Članica ekipe OŠ Dornava Urška Bratuša je bila izbrana tudi za najboljšo igralko finalnega turnirja. Urška nogomet igra že deveto leto. Profesionalno trenira pri NK Drava Ptuj (skupaj s fanti). Tekem se udeležuje kot članica ŽNK Maribor, v kategoriji U17. Klub igra v 1. SNL. Urška je tudi v izboru kandidatk za slovensko žensko nogometno reprezentanco, z nogometom se želi ukvarjati profesionalno. Zato bo šolanje nadaljevala na Gimnaziji Šiška v Ljubljani (športni oddelek, nogomet).
Mojca Zemljarič
■ -_:_■■-■- ""II	1_LSiJ
Foto: MZ
Veselje ob prihodu državnih prvakinj v domači kraj
Od tod in tam
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ V Vrtcu Ptuj so ponosni na lepo športno tradicijo, ki traja že 35 let. Vrtec Ptuj sodi med najbolj športne vrtce v Sloveniji, o tem priča tudi več tovrstnih priznanj. Najmlajše športnike so pozdravili ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ptujski župan Štefan Čelan, ki si želi, da bi se kros v prihodnje še širil, z najmlajšimi iz partnerskih mest in predstavniki Zavoda za šport Ptuj, ki je tudi letos pomagal pri izvedbi te športne prireditve. Najmlajšim iz Vrtca Ptuj so se pridružili tudi vrstniki iz sosednje Hrvaške, prijateljskih vrtcev iz Varaždina in Kastava. Zmagovalcev niso posebej razglašali, saj so vsi, ki so 22. maja tekli, zmagovalci. Hkrati s 35. Cicido krosom so izvedli tudi 7. medobčinski kros.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ V soboto je Ptuj pokal po šivih, toliko je bilo prireditev. Vse skupaj se je zjutraj začelo na grajskem hribu, kjer je potekala tradicionalna grajska košnja. Že
16. po vrsti, ki je privabila 21 koscev, grabljice in druge udeležence, skupaj jih je bilo 35. Po jutranjem pozdravu pred muzejsko hišo, kjer je udeležence tradicionalne grajske košnje prvič v vlogi prvega moža PM Ptuj-Ormož pozdravil v. d. direktorja Andrej Brence ter pesmi članic Društva prijateljev PM Ptuj-Ormož, je vajeti prevzel vodja košnje Franc Bolcar, tudi predsednik sveta ČS Spuhlja. Kljub temu da je ponoči deževalo, so kose rezale brez težav. Podporniki in ljubitelji PM Ptuj-Ormož so še enkrat pokazali, da dihajo s svojim muzejem in mestom. Vsem se je prilegla malica in kakovostna kapljica. Razšli so se v dobrem razpoloženju in prepričanju, da se septembra ponovno dobijo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ Ptujska tržnica se je izkazala kot odlično prizorišče tudi za letošnjo četvorko ptujskih maturantov. V
petek, 23. maja, ob 12. uri, jo je zaplesalo natanko 400 maturantov ali sto manj kot je dosedanji ptujski rekord. Zaplesali so vsi maturanti ptujskih srednjih šol, ki so se jim pridružili učenci 9. razredov vseh ptujskih osnovnih šol, že tradicionalno pa tudi varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja, je povedal vodja ptujske četvorke, znani plesalec in plesni učitelj Jernej Brenholc. Na Štajerskem so četvorko plesali pod okriljem Plesne zveze Slovenije, na Ptuju pa Plesne šole Pingi iz Maribora. Čeprav letos rekorda ni bilo, je četvorka tudi brez rekorda za maturante neke vrst ples življenja.
MG
torek • 27. maja 2014
Podjetništvo
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Izredna skupščina perutninarjev
Tresla se je gora, rodila se je mis
Na zahtevo treh imetnikov delnic (Kapitalske družbe KAD, Probanke in društva Mali delničarji Slovenije MDS) je minuli petek potekalo izredno zasedanje skupščine delničarjev Perutnine Ptuj.
Vse odkar so KAD, Probanka in MDS spomladi letos podali pobudo za sklic skupščine, se je v javnosti in tudi sicer v poslovnih krogih na veliko ugibalo, kakšen bo izid glasovanja skupščine. Na dnevnem redu zasedanja je bilo namreč glasovanje o spremembah statuta družbe, s katerimi bi spremenili sestavo nadzornega sveta.
Namesto šest bi v nadzornem svetu po novem sedelo devet članov. Na petkovi skupščini je bilo prisotnega 96,6 odstotka kapitala. Proti spremembi statuta se je izreklo 61 odstotkov prisotnih nosilcev delnic, kar pomeni, da je predlog o dopolnjeni in spremenjeni sestavi nadzornega sveta gladko malo padel v vodo.
Foto: Črtomir Goznik
Predstavnika PZP Rajko Vrečar in Simon Toplak ob prihodu na petkovo skupščino Perutnine Ptuj
PZP na dveh bregovih: niso za spremembe v nadzornem svetu, so pa za revizijo
Največ polemik in ugibanj pred skupščino je sprožalo vprašanje o tem, kako bo na zasedanju glasovala Perutni-narska zadruga Ptuj (PZP), ki v Perutnini Ptuj obvladuje skoraj četrtino lastniškega deleža. Predstavniki PZP so o odločitvi glede glasovanja pred samo skupščino strogo molčali. Ker je bilo skoraj pričakovati, da zadružniki generalnemu direktorju in predsedniku uprave Romanu Glaserju ne bodo kar tako spodmaknili stolčka, njihovo glasovanje na skupščini niti ni presenetilo. Glasovali so proti spremembam statuta družbe. Hipotetično - če bi bile spremembe statuta potrjene, bi si delničarji ustoličili novi nadzorni svet, ta pa bi
Ptuj • Bionika v industriji
Konferenca privabila domače in tuje strokovnjake
Visoka šola Ptuj je v sodelovanju z Mednarodnim centrom za bioniko iz Nemčije tudi letos organizirala konferenco o bioniki. Tokrat so dvodnevno srečanje poimenovali Bionika v industriji - Od navdiha do tehnične rešitve.
Po besedah Darje Harb, direktorice Visoke šole, je bi-onika še kako pomembna za gospodarstvo. Gre za interdisciplinarno vedo, ki biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatronike, bi-omehatronike, arhitekture in ekonomije. »Bionika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitih in s tem rešuje tehniške probleme. Za primer lahko navedem tako imenovani lotusov efekt. Ta rastlina ima naravni samočistilni mehanizem, ki vodne kapljice odbija od svoje površine. To
delovanje je nato preneseno na primer v tekstilno industrijo (materiali, ki ne prepuščajo vode), fasadne barve, prevleke za avtomobile.«
Na konferenci so govorili o različnih možnostih uporabe bionike v industriji. Med predavatelji so bili strokovnjaki s področja avtomobilske industrije v Nemčiji (Opel, Chrysler AG), ki so razvili še danes uporabne patente. Led pa so uspeli prebiti tudi pri slovenskih podjetjih, saj so k sodelovanju povabili tiste podjetnike, ki proizvajajo določene produkte za avtomobilsko industrijo.
Foto: Črtomir Goznik
Odzvalo se jih je kar nekaj, ki so predstavili svoje delo in inovacije. Z našega okolja sta Marjan Trobiš in Nino Svilar iz podjetja Boxmark predstavila Xtreme leather - patentirano novost iz usnja.
»Uspelo nam je, da smo naše strokovnjake povezali s tujimi in jim tako omogočili sodelovanje tudi v prihodnje. Namen konference je bil tudi prenos dobrih praks, inovativnosti in znanja,« je povedala Harbova. V širši javnosti je tako bionika vedno bolj prepoznavna. Gre namreč za poklic prihodnosti.
Ob tem Harbova dodaja, da so pred desetimi leti med prvimi začeli uvajati program Mehatronika. To je danes zelo iskan poklic, veliko njihovih diplomantov se namreč uspešno zaposluje tako doma kot v tujini. »Prepričana sem, da ima tudi bionika podobno prihodnost.« Visoka šola Ptuj torej znova orje ledino na področju izobraževanja. Bionika v tehniki je namreč edinstven visokošolski program v Sloveniji.
Estera Korošec
potem najbrž iz vodstva ptujskega prehrambnega velikana odžagal dolgoletnega predsednika uprave. Slednjemu naj bi sicer zaradi nekaterih domnevno spornih poslov pod prste zadnje čase gledali tudi organi pregona. Spomnimo: Perutnina Ptuj je med drugim povezana z menedžerskimi prevzemi kranjskega Merkurja in Pivovarne Laško, predsednik uprave Roman Glaser je bil več let tudi prvi nadzornik Probanke, ki je danes v likvidacijskem postopku. Podrobnosti o teh in drugih poslih bi sicer želeli slišati tako predstavniki PZP kot tudi nekateri manjšinski delničarji. PZP se je sicer v javnosti predsedniku uprave že večkrat postavila »po robu«, a vsakič, ko je na skupščini prišlo do odločujočega glasovanja, so »ton
glasu znižali in se uklonili volji uprave«. Tudi v petek je bilo tako. So pa delničarji na petkovi skupščini potrdili predlog za izvedbo izredne revizije poslovanja Perutnine Ptuj, ki naj bi jo opravila družba Deloite revizija iz Ljubljane. Med drugim naj bi revizija preverjala posle Perutnine Ptuj z družbami Merkur, Univit in Vector ter s Probanko. Na predlog je že napovedana izpodbojna tožba.
Naj se posli prevetrijo
»Če bi se s PZP uspeli poenotiti in bi imeli kompromisni predlog, bi bil le-ta na skupščini potrjen z več kot 75-od-stotno večino. Morda nam je zmanjkal še kakšen dan za pogovore. Nas pa veseli, da je
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije
PZP na skupščini potrdila naš predlog za revizijo, ki jo sicer želi holding PMP, kot eden izmed delničarjev, izpodbijati. Če bo revizija izvedena, bomo končno prišli do čistega rezultata, ki bo pokazal, da posel z Merkurjem ni bil v interesu družbe, ampak v izključnem interesu menedžmenta na čelu s predsednikom uprave Romanom Glaserjem in njegovimi soudeleženci v PMP holdingu,« je po skupščini v imenu malih delničarjev povedal Rajko Stankovič.
Na predlog po izredni reviziji je torej napovedana izpodbojna tožba. Po mnenju prvega moža Perutnine Ptuj bi nova izredna revizija pomenila »izgubo časa in denarja«. A mali delničarji menijo drugače: »Če pogledamo samo posel z Merkurjem oz. nadaljevanje tega posla, ki so ga nedavno menedžerji poskušali izpeljati na način, da bi z zelo malo denarja (3,5 milijona evrov) odkupili sveženj Perutnininih delnic, ki so v lasti Merkurja. Na ta račun bi Perutnina Ptuj iz posla z Merkurjem utrpela 21,5 milijona evrov kapitalske izgube. K temu prištejmo še deset milijonov in govorimo o izgubi več kot 30 milijonov evrov. Seveda uprava tega delničarjem ne želi pojasnjevati in zato sklep o izredni reviziji izpodbijajo,« je še dejal Stankovič.
Mojca Zemljane
Maribor • Na voljo 860 delovnih mest
Delavce išče tudi Talum
V Mariboru je minuli četrtek potekal sedmi čezmejni zaposlitveni sejem, ki ga je organizirala mariborska območna služba Zavoda za zaposlovanje skupaj z Eure-som. Sejem je bil namenjen povezovanju Avstrije in Slovenije ter vzpostavljanju neposrednih povezav med iskalci zaposlitve ter slovenskimi in avstrijskimi delodajalci. Letos je bilo iskalcem zaposlitve na voljo 860 delovnih mest.
Na sejmu je sodelovalo 18 slovenskih delodajalcev in šest agencij za posredovanje zaposlitev, ob njih pa še šest avstrijskih delodajalcev in agencij. Prosta delovna mesta so bila predvsem s področja kovinarstva, strojništva in gradbeništva. Prav tako je bilo dosti povpraševanja s področja elektrotehnike in informacijske tehnologije, pa tudi na področju kemijske industrije, farmacije, zdravstva, storitev ter gostinstva in turizma. Ponudba pa je bila dopolnjena z okoli 340 sezonskimi deli v kmetijstvu.
Med večjimi delodajalci iz Sp. Podravja se je na sejmu predstavljalo podjetje Talum s skupno pet prostimi delov-
nimi mesti. Iskali so varilca, strojnega mehanika, ključavničarja, tehnika in magistra strojništva (elektro področje, informatika). »Redno se udeležujemo zaposlitvenih sejmov zaradi predstavitve in promocije podjetja. Zaposlujemo namreč deficitarne poklice, za katere je med mladimi premalo zanimanja. Potencialne kandidate za zaposlitev poskušamo tudi na tak način spodbuditi za morebitno prekvalifikacijo oz. šolanje na tistih področjih, ki jih mi potrebujemo,« je povedala Darja Vodušek Vtič, vodja kadrovske službe v Talumu. Po njenem mnenju imamo v Sloveniji veliko strukturno brezposelnost, ki jo bomo morali
čim prej zmanjšati.
Ob slovenskih delodajalcih so bili na sejmu tudi avstrijski. Na tovrstnih sejmih sodelujejo zato, ker na nekaterih področjih ne najdejo ustreznega kadra doma, ne nazadnje pa trga delovne sile na območju Gradca in Maribora vse bolj postajata skupna. V vsej Avstriji namreč dela okoli 14.000 slovenskih državljanov. Sejem je letos obiskalo več kot 4.000 brezposelnih oseb. Na Zavodu za zaposlovanje nimajo natančnih podatkov, koliko ljudi na sejmu dejansko najde delo. V lanskem letu naj bi delodajalci takoj po dogodku na nadaljnje razgovore povabili 260 potencialnih kandidatov.
Estera Korošec
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 27. maja 2014
Slovenska Bistrica • S seje občinskega sveta
Vec denarja za kanalizacijo, manj za volišča
Veliko besed na majski seji občinskega sveta je bilo izmenjanih tudi o odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine. Pobude pripravljavcem odloka - Komunali Slovenska Bistrica in oddelku za okolje in prostor - so se nanašale na občinsko sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav ljudem, ki živijo na obrobju občine, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije.
Župan jih je opozoril, da občina za tak ukrep nima dovolj denarja. Drago Mohorko (SD) je nasprotoval zaračunavanju deževnice in predlagal, da naj se ljudi za zbiranje te vode celo stimulira. Jerneja Zorko, predstavnica podjetja Komunala Slovenska Bistrica, mu je odgovorila, da tudi s tem odlokom zaračunavanje ni mogoče, ker občinski svet še ni potrdil cenika, vendar pa zaračunavanje
predvideva državna uredba.
Čiščenje greznic izven delovnega časa dražje
Pripombe so se še vrstile na višjo ceno odvoza grezničnih gošč izven delovnega časa Komunale. Jerneja Zorko je slednje pojasnila: »Vsaj enkrat na tri leta gospodinjstvu pošlje-
mo obvestilo o čiščenju, nato pa si ljudje izberejo termin. Do višjih cen izven delovnega časa pa je prišlo, ker so ljudje zahtevali čiščenje na nedeljo, nekateri tudi na silvestrovo.« Odgovorila pa je tudi na vprašanje svetnikov, ali se mora nekdo, ki že ima malo čistilno napravo, prav tako priklopiti na javno kanalizacijo. »Tistega, ki bi si želel urediti malo čistilno napravo, kjer še ni ka-
Foto: Črtomir Goznik
Okrajna volilna komisija Slovenska Bistrica je število volišč zmanjšala na 30 in s tem ukinila 20 volišč. Občina je komisiji odgovorila s pisnim odgovorom, da nasprotuje ukinjanju volišč in da ukinitev volišč ni v skladu s priporočili Državne volilne komisije.
nalizacije, ga najprej napotimo na občino po izjavo o načrtih gradnje kanalizacije. Če se že gradi kanalizacija, mu damo pogoje, kako naj se pripravi na javno kanalizacijo. Da pa mora gospodinjstvo opustiti svojo čistilno napravo in se priklopiti na javno kanalizacijo, pa predpisuje uredba,« je pojasnila.
Svetnike in svetnice je Zorko-va s pojasnili prepričala, tako da so v prvem branju sprejeli odlok, vendar so se vsi strinjali, tudi župan in direktor občinske uprave Branko Žnidar, da ga bo treba še dopolniti.
Gradnja kanalizacije zaradi nepredvidenih del dražja za petino
V nadaljevanju seje je občinski svet potrdil še investicijska načrta obnove vrtca na Zgornji Polskavi in dograditev vrtca na Zgornji Ložnici. Oba projekta bosta v celoti financirana iz občinskega proračuna. Ocenjena vrednost prvega je 770.663 evrov z DDV, prevzem obnovljene stavbe pa naj bi bil naslednje leto avgusta. Tako naj bi bilo približno 80 otrok nameščenih v pet oddelkov,
ki bodo skladni s predpisi, ob tem pa naj bi se znižali tudi obratovalni stroški vrtca zaradi delovanja na dveh različnih lokacijah. Z dograditvijo vrtca na Zgornji Ložnici - v vrednosti 551.690 evrov z DDV - pa želi občina povečati kapacitete vrtca ter urediti prostore v skladu z normativi. Obenem se bodo znižali stroški, ki so posledica najema prostorov Krajevne skupnosti Zgornja Ložnica, so prepričani na občini.
Občinski svet je še podal soglasje k postopku javnega naročanja s pogajanji za dodatna nepredvidena dela na projektu izgradnje sekundarne kanalizacije, ki se izvaja na območjih krajevnih skupnosti Zgornja Polskava, Spodnja Polskava in Pragersko. Ocenjena vrednost dodatnih del brez DDV znaša 330.000 evrov, kar predstavlja dobrih 19 % vrednosti prvotnega naročila. Dodatna dela zajemajo utrditev zemljine pod cevovodom zaradi nosilnosti in spremenjena širino vozišč, ki bo urejena v prvotno stanje.
Občinski svet proti ukinitvi volišč
Na tematsko bogat dnevni
red je župan s podporo svetnikov uvrstil še točko o ukinitvi volišč v občini Slovenska Bistrica. Občina je namreč februarja izvedela, da naj bi Okrajna volilna komisija Slovenska Bistrica število volišč zmanjšala na 30 oziroma ukinila 20 volišč. Občina je komisiji odgovorila s pisnim odgovorom, da nasprotuje ukinjanju volišč in da ukinitev volišč ni v skladu s priporočili Državne volilne komisije. Ta je namreč okrajni komisiji svetovala, naj preuči možnosti ukinitve volišč v mestih in večjih naseljih, kjer volišča med seboj niso preveč oddaljena drugo od drugega, okrajna volilna komisija pa se je odločila za ukinitev volišč na območjih izven večjih naselij in mesta, občini pa odvrnila, da so pristopili k racionalizaciji organizacije volišč in znižanju stroškov izvedbe glasovanja na državnih volitvah in referendumih. Na seji so tudi občinski svetniki izrazili nasprotovanje takšnemu varčevanju in potrdili sklep, da občina Slovenska Bistrica zahteva, da se vzpostavi stanje, kot je bilo na volitvah za predsednika republike leta 2012.
Mojca Vtič
Gibanje ¡e zdravo
Sodoben način življenja zahteva sodoben pristop do vzdrževanja dobrega počutja
Ze zdavnaj ¡e postalo jasno, da ¡e lastno zdravje v prvi vrsti osebna odgovornost vsakega posameznika. Mladim, starim, zdravim in malo manj zdravim pa postaja tudi vse bolj jasno, da zdrava prehrana in redna telesna aktivnost pomenita osnovna temelja kakovostnega življenja, ki je izjemno pomemben dejavnik ohranjanja in izboljševanja našega zdravja. Za zdravje se torej morata vrteti dve kolesi, obe hkrati - kolo zdravega prehranjevanja in kolo redne telesne aktivnosti. In kdo naj poganja ti dve kolesi? Vsak posameznik, cigar cilj je zdravo življenje. Tudi zato je promocija Poli maratona dodatek k ustvarjanju boljšega vsakdana za vsakega in vse generacije.
Nezdravo prehranjevanje nemalokrat pripišemo pomanjkanju časa, saj živimo polno in hitro, takšnemu tempu pa smo komajda še kos. S takšnimi izgovori pa slepimo le sami sebe, saj je z njimi nezadovoljno naše zdravje. Dejstvo namreč je, da je hrana pomemben dejavnik, od katerega je odvisno naše zdravje, pri čemer se je treba zavedati, da z zdravim prehranjevanjem svoje zdravje varujemo, hkrati pa preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni in tudi bolezni same. A za svoje zdravje je treba poskrbeti že veliko pred izbruhom neželenega zdravstvenega stanja, saj je iskanje čarobne paličice, ki nas bo naredila zopet vitalne, brezskrbne in zadovoljne, utopično. Da bi svojo prehrano spravili v red in pri tem izboljšali svoje zdravje in počutje nasploh, ni treba biti ravno strokovnjak, ■s poznati pa moramo osnove zdravega prehra-^ njevanja, ki narekujejo pestre in uravnotežene ° jedilnike, v katerih so zastopana živila iz različnih 1 skupin v pravilnih razmerjih. Ustrezno prehrano i pa naj spremlja redna telesna aktivnost.
Poli maraton je največje rekreativno kolesarsko dogajanje v Sloveniji, ki vsako leto privabi več tisoč kolesarjev. V preteklih II letih je slikovite kilometre v izvrstnidružbi, odličniorganizaciji in slastnih jedeh prekolesa-rilo že več kot 50.000 ljudi. Zato vas z veseljem pričakujemo tudi letos - na že I2. Poli maratonu. Letos bo namreč sobota, I4. junija, ko se vsi zberemo na Ptuju, še posebej obarvana v barvah Poli, ki letos praznuje 40 let. Vse to in še več pa bo priložnost za najlepšo kolesarsko soboto za vse generacije. Več informacijin predprijave na www.polimaraton.si.
Naše telo je ustvarjeno za gibanje
Dokaz, da so naša telesa ustvarjena za gibanje, so že naši predniki, ki so bili ob različnih opravilih telesno dejavni skorajda ves dan. Nič manj sposobno, kvečjemu bolj, ni naše telo tudi danes. Res
pa je, da so se spremenile delovne navade in ritem življenja, ki mu moramo slediti. Tako je danes toliko pomembneje, da se zavedamo pomembnosti redne telesne aktivnosti. Gibanje, pa naj si gre za katerokoli vrsto športa, pripomore ne le k dobremu počutju in našemu zdravju, temveč krepi tudi druge telesnefunkcije, kot sta ravnotežje in koordinacija.
In nasprotno, telesna neaktivnost in sedeči življenjski slog v današnjem času sta vse hujša dejavnika tveganja, ki ogrožata naše zdravje. Negibanje je povzročitelj številnih bolezni in nevšečnosti, kot so povečana telesna teža, oslabelost srca in ožilja, povišan krvni pritisk, debelost in neprimerne maščobe v krvi, zmanjšana dihalna sposobnost in sladkorna bolezen. Prav tako pa telesna neaktivnost ali premajhna telesna aktivnost pomenita tudi splošno zmanjšanje odpornosti.
Vsi na kolo za zdrav duh in telo
Kolesarjenje je odlična aerobna vadba in trening vztrajnosti, kjer pospešeno kurimo kalorije in tako uravnavamo svojo telesno težo. In kar je še pomembnejše, se pri redni vadbi na kolesu krepi naše srce. Pritiskanje na pedale pospeši črpanje krvi iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu, nožne mišice pa na ta način aktivno sodelujejo pri obtoku kot črpalke, ki pospešujejo pretakanje venske krvi. Na kolesu premagujete veliko večje razdalje kot pri hoji ali teku, pri tem pa ne obremenjujete sklepov.
Na samotni otok
Ko fiziologe malo v metaforičnem smislu povprašamo, katero telovadno orodje bi priporočali za bivanje na samotnem otoku, najpogosteje predlagajo kolo. Vedo namreč, da kolo omogoča krepitev celotnega telesa, pomeni vztrajnost in dobro koordinacijo ter daje izostren občutek za hitrost, ob vsem tem pa obilo zabave. Torej: na kolo za zdrav duh in telo!
torek • 27. maja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Slovenska Bistrica • Delovanje vrtca ogroža plačilna nedisciplina
Razlog je tudi malomarnost staršev
Plačilna nedisciplina ni zgolj težava, s katero se soočajo podjetniki, z njo se sooča tudi javni sektor. Tako so starši javnemu zavodu Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica ob koncu lanskega leta skupno dolgovali 99.372 evrov. »Kljub temu da smo vzpostavili ustrezen nadzor za opominjanje in vlaganje tožb, se glede na večanje števila otrok v vrtcu povečuje tudi znesek dolgov,« je pojasnila ravnateljica zavoda Ivana Leskovar.
Tako je v lanskem letu zavod vložil 32 izvršb in tudi letos je že uporabil ta ukrep. Najvišji znesek, ki so ga starši dolgovali zavodu, je znašal 99.372 evrov (na dan 31. decembra 2013), najvišji znesek, ki ga je posameznik dolgoval zavodu, pa je znašal 3.174 evrov. Na vprašanje, kdo so v pretežni meri dolžniki, pa sta računovodji Irena Pogorevc in Alenka Romih odgovorili, da so med dolžniki socialno ogroženi starši ter starši, ki imajo redne
in visoke dohodke. Razlogi za zamudo plačila so problemi v družini, izguba službe in malomarnost staršev, sta dejali. Posledično pa ima zaradi tega vrtec težave s plačilom doba-
viteljem, prav tako pa še niso izterjali vseh plačil, saj kot sta pojasnili računovodji, izvršbe trajajo po več let.
Sicer pa je lansko leto zavod končal z dobičkom v višini
23.246 evrov, k čemur so največ doprinesle druge dejavnosti, s katerimi se ukvarja zavod. Prihodki od plačil staršev so znašali 1.327.315 evrov, štiri občine pa so prispevale
3.625.546 evrov. Za plačilo vrtca je Občina Slovenska Bistrica lani namenila 2.538.641 evrov, Občina Oplotnica 419.411 evrov, Občina Poljča-ne 462.443 evrov in najmanjša občina četverice Občina Makole 205.051 evrov. Ob tem pa je vrtec za plače zaposlenih namenil 4.267.667 evrov ter za stroške materiala in storitev 1.127.415 evrov.
Javni zavod Vrtec Otona Župančiča deluje v občinah Slovenska Bistrica, Poljčane, Ma-
kole, Oplotnica. Celotni vrtec ima 74 oddelkov, od tega jih je 50 v občini Slovenska Bistrica. Skupaj pa vrtec obiskuje približno 1280 otrok, za katere program predšolske vzgoje izvaja 233 zaposlenih. Po oceni ravnateljice Ivane Leskovar in po normativih bi morali zaposlovati 17 ljudi več. »To je naš prispevek k ugodni ceni programov v vrtcu tako za občine kakor tudi za starše,« je dodala Leskovarjeva.
Mojca Vtič
	Cene programov
1. starostno obdobje	403,06 €
Kombiniran oddelek prvega in drugega starostnega obdobja	321,50 €
II. starostno obdobje (od 3. do 4. leta)	321,50 €
II. starostno obdobje (od 3. leta do vstopa v šolo)	299,69 €
Ptuj • Prenova tržnice in z njo povezani problemi
Zakaj je terasa nad tržnico še vedno prazna
Mestne investicije so prinesle kar nekaj težav, četudi naj bi se izvajalci del trudili, da bi bile te čim manjše. Na Mestnem trgu bodo težave vsaj še do konca julija, ko naj bi bila obnova končana. Kako dolgo pa bo moral čakati na uporabo terase za letni vrt gostinec Borut Lozinšek iz Bara Napoleon, pa se še ne ve.
Odgovorni sicer pravijo, da bo izvajalec sanacije ptujske tržnice v najkrajšem času poskrbel za odpravo napak, kar pa je za gostinca bolj slaba tolažba. V tem času bi namreč že lahko posloval tudi na odprtem oz. na terasi, ki je za uspešno preživetje še skoraj nujnost.
Gre za namerno nagajanje gostincu?
Ogorčeni pa so tudi Ptuj-čani, ki jim ni vseeno, kakšen je utrip mesta. Nekateri med njimi so celo prepričani, da gre še za en primer nagajanja mesta gostincu, sicer mu eden od mestnih uslužbencev ne bi dejal, „da ima mesto s to teraso drugačne načrte". Odgovora direktorja podjetja Javne službe Ptuj Alena Hodnika, ki upravlja mestno tržnico, in ptujskega župana Štefana Čelana ga sicer skušata demantirati.
Tako gostinec kot javnost se namreč sprašujeta, zakaj te terase še ni mogoče uporabljati. Med drugim je bilo slišati, da
ima MO Ptuj „druge načrte" s to teraso. Dosedanji najemnik terase, podjetnik Borut Lo-zinšek, naj bi takšen odgovor dobil kar na hodniku Mestne hiše, kjer se je zanimal, zakaj še ni prejel dovoljenja za odprtje terase. »Vlogo za odprtje terase smo oddali že januarja, če ni papirja, pa ne moreš delati. Vse imava pripravljeno, da bi lahko delala, a še tega nam ne omogočijo,« sta povedala Borut in Anita Lozinšek, ki sta zaskrbljena za svojo prihodnost, v Slomškovi oz. Baru Napoleon njihova družina opravlja gostinsko dejavnost že od leta 1991, brez gostinskega vrta oz. poletne terase pa gostinske dejavnosti danes skorajda ni mogoče več opravljati. Gre pa za atraktivno lokacijo, ki so jo Ptujčani že zdavnaj posvojili in ki pomembno prispeva v mestni utrip.
Za gostinsko dejavnost bo tudi javni razpis
Najemnine javnih površin
MO Ptuj ima podpisanih 36 pogodb o oddaji javni površin v uporabo. Za postavitev gostinskega vrta so javne površine razdeljene v tri cone, v coni 1 (mestno jedro) znaša uporabnina 0,06 evra na dan za kvadratni meter površine, v coni 2 0,05 evra na dan za kvadratni meter, v coni 3 pa 0,04 evra za kvadratni meter površine. Za postavitev kioska pa je cena 0,12 evra na dan za kvadratni meter površine.
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi del na Mestnem trgu je do nadaljnjega brez terase ostal še en gostinec, več pa jih ima težave, saj je dostop do njihovih teras zelo otežen.
Kot je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik, so se z izvajalskim podjetjem Gineza Inženiring dogovorili, da se bodo sanacije lotili nemudoma in jo izvedli v najkrajšem možnem času. Del obnovljenih prostorov pod arkadami bodo namenili gostinski dejavnosti, ki jo bo po razpisu izvajal izbran izvajalec, enega bodo uporabljali delavci na tržnici, ki potrebujejo skladiščni pro-
stor, svoja vrata naj bi kmalu odprla tudi trgovinica s spominki, povezana z lokalnim okoljem. Prenovo talne površine tržnice bodo končali letos, predvidoma po Ožbaltovem sejmu. Na tržnici bodo letos izvedli številne prireditve.
Zaradi sanacijskih del bi bila dejavnost preveč motena
„Želja gostinca v Napoleonu za uporabo terase nad arkadami mi je bila predstavljena šele prejšnjo sredo. Z gostincem
sva se pogovarjala povsem korektno, njegova vloga za najem terase nikakor ni bila odklonjena. Pojasnil sem mu, da je težava, ki se pojavlja v zvezi z uporabo tega prostora, vezana na investicijsko vzdrževalna dela, ki smo jih izvajali na sami terasi. V sklopu celovite obnove poslovnih prostorov na tržnici je bilo treba najprej zagotoviti nepropustnost terase. Ureditev, kljub izpeljanim posegom, še vedno ni končana, saj je težava z vlago še vedno prisotna. Gre za kompleksno težavo, zato vnaprej nismo uspeli oceniti, kako dolgo bo trajala sanacija terase, zaradi korektnosti do morebitnega najemnika pa je v takšnem stanju tudi nismo oddajali. Gostinec bi se moral zaradi velike frekventnosti iz-
V \
\
Ml
°HAJDINA
'TUJ CENTE»
Foto: Črtomir Goznik
Terasa bo tudi letos namenjena za gostinski vrt, vendar naj bi bil gostinec izbran na razpisu.
V okviru lanske prenove tržnice so delno prenovili tla prireditvenega prostora, streho terase nad arkadami z dodatno hidroizolacijo in talno površino, uredili poslovne prostore, napeljali novo električno in komunikacijsko instalacijo, strojne instalacije, obnovili stene in tla. Prenovili pa so tudi železne stojnice in zgradili elektro priključek z visokonapetostno elektro omarico. Dobrih devet tisoč evrov so za omenjena dela zagotovili v podjetju Javne službe Ptuj, 51.664 evrov pa je prispevala MO Ptuj. Sanacijo strehe nad poslovnimi prostori, arkadami, je izvajalo podjetje Gineza Inženiring, d. o. o., ki je bilo za ta dela izbrano po postopku javnega naročanja. Po izvedbi hidroizolacije so se težave pokazale šele v zimskem času in so se nadaljevale v deževni pomladi. Veliko časa je vzelo tudi lociranje defekta na hidroizolaciji, saj gre za kompleksen objekt, kjer bi se lahko puščanja pojavila tudi na nekoliko poroznem materialu, iz katerega je narejena ograja.
vajanja del z nje večkrat umakniti, kar pa ni v skladu z dobrimi poslovnimi odnosi, ki jih zasledujemo v Javnih službah Ptuj. Verjamemo, da se bomo z gostincem kmalu dogovorili o njegovih željah in potrebah, saj kakšnih drugih posebnih načrtov, kakor je oddajanje terase zainteresiranemu gostincu, tudi v prihodnje nimamo," odgovarja Alen Hodnik.
Velike težave s terasami tudi na Mestnem trgu
O problemu uporabe terase nad tržnico za potrebe gostinskega vrta smo se pogovarjali tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki je povedal, da bodo naredili vse, da bo le-ta kmalu zaživela, gostinca iz Napoleona, Boruta Lozinška, pa z nje ne odganjajo. Še naprej jo bo lahko uporabljal, letos sicer zaradi omenjenih problemov, žal, z zamudo.
Zaradi mestnih investicij pa nista prizadeta samo Lozinško-va iz Bara Napoleon, še hujši problem je Mestni trg, kjer ena terasa sploh ne more obratovati, zaradi oteženega dostopa ne more normalno obratovati kar nekaj mestnih podjetnikov in obrtnikov, ki še vztrajajo v mestu in ki vsaj do konca julija, ko naj bi bila obnova Mestnega trga v celoti končana, še ne bodo mogli normalno poslovati.
MG
8 S c / r A TEDNIK
Pozdravljeni v Podlehniku in Žetalah
torek • 27. maja 2014
»Žetalanec« ohranil številne kmetije
Skupina kmetov s Haloškega območja je leta 1996 ustanovila Strojno društvo Žetale. Po dveh letih delovanja so se preimenovali v Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Žetalanec. Takrat so se tudi včlanili v Zvezo strojnih krožkov Slovenije. Danes je v krožek vključenih 143 kmetij, tudi z območja Majšperka in Podlehnika, nekaj članov pa prihaja iz sosednjih občin.
Po besedah vodje Izidora Štajnber-gerja je medsebojna pomoč na območju Haloz še kako dobrodošla. Zaradi strmih površin je na kmetijah veliko ročnega dela, zato vedno potrebuješ nekoga za pomoč. »Haloški kmetje so veliko revnejši, večina je takih, ki nimajo ustrezne mehanizacije, ki bi jim olajšala delo. Na našem območju imajo samo trije kmetje balirko za okrogle bale ali pa posebne sejalnice. Tisti naš član, ki te stroje ima, pomaga drugim.« Kmet za opravljeno delo dobi plačilo po predhodno določenem ceniku, ki ga je potrdilo kmetijsko in finančno ministrstvo. »Prepričan sem, da je veliko kmetij v Halozah preživelo ravno zaradi delovanja strojnega krožka. Nekateri kmetje bi namreč že zdavnaj obupali, ker si niso mogli kupiti potrebne kmetijske meha-
nizacije za obdelovanje zemlje. Sedaj pa imajo možnost, cla koristijo usluge članov,« je povedal Štajnberger.
Člani strojnega krožka se med seboj veliko družijo in pripravljajo številne prireditve. V aprilu so organizirali že 16. tradicionalni gozdarski praznik, na katerem izberejo najboljšo ekipo, ki se udeleži državnega gozdarskega tekmovanja na mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Štajnberger ob tem dodaja, da ne gre samo za tekmovanje. V prvi vrsti je dogodek namenjen osveščanju o uporabi zaščitne opreme v gozdu. »Vsi naši člani pri delu v gozdu uporabljajo gozdarske hlače, rokavice, čelado. Zaščitna oprema pri takem delu je obvezna. Na poligonu lahko izgubiš samo točke, v gozdu pa tudi zdravje ali življe-
nje.« V tekmovalnem delu mora vsak tekmovalec pokazati, kako spreten je z motorno žago. »Gre za žaganje na milimetre točno in sekunde hitro,« je dodal Štajnberger, ki je tudi letos v zmagovalni ekipi. »Mladi nam dihajo za ovratnik. Prav gotovo nas bodo kmalu prehiteli. Letos še gremo v Gornjo Radgono, kjer smo dosegli že drugo in tretje mesto. Želimo, da bi bili tokrat najboljši, prvi.« Med disciplinami je treba preža-gati hlod z zgornje strani do polovice in nato rez zadeti čim bolj točno še s spodnje strani. Spretnost moraš pokazati tudi tako, da čim hitreje z žago vrežeš v hlod tako, da ne prerežeš podlage. Kraljeva disciplina je zasek in podža-govanje - vsak tekmovalec simulira podiranje drevesa v gozdu. Tekmovalci morajo še v čim krajšem času oklestiti
drevesa in drog debeline 15 centimetrov podreti tako, da pade na balon. V Žetalah tekmujejo člani strojnih krožkov iz celotne območne enote Zavoda za gozdove Maribor. Za tekmovalni del je treba zagotoviti dovolj smrekovega lesa, kar ni vedno lahko. Zanimanje za gozdarska tekmovanja med mladimi je iz leta v leto večje. Tudi zaradi tečaja, ki so ga organizirali s pomočjo Gozdarske šole iz Postojne. Med njimi so v večini bodoči lastniki kmetij, stari med 20 in 30 let. Motorno žago pa znajo spretno vihteti tudi ženske. Trenutno tekmujejo tri, ki posegajo tudi po prvih mestih na državnem tekmovanju.
Strojni krožek skozi vse leto organizira različna izobraževanja, usposabljanja in oglede dobrih praks v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, Zavodom za gozdove, Gozdarskim inštitutom in posameznimi predavatelji. Vsako leto se odpravijo na vsaj dve strokovni ekskurziji po Sloveniji in tudi v tujino, kjer si ogledajo, kako kmetujejo drugje. Skupaj pa gredo na enodnevne izlete in pohode. Namen strojnega krožka je torej ob medsosedski pomoči tudi prijetno druženje. Prav zato pogrešajo večjo dvorano v Žetalah, v kateri bi imeli dovolj prostora. Za vse aktivnosti, ki jih organizirajo, pa potrebujejo tudi finančna sredstva. Od občine Žetale prejmejo okoli 2.000 evrov na leto. Kljub temu da imajo člane tudi iz drugih občin, so razpisni pogoji taki, da se nanje ne morejo prijaviti. Pred štirimi leti pa so ostali tudi brez sredstev od države v višini okoli 3.500 evrov.
Estera Korošec
O
O
Premalo znane očarljivosti pokrajine
Turistično društvo Podlehnik je bilo ustanovljeno leta 1998, da bi privabili čim več ljudi med haloške bisere. S svojim delovanjem obujajo stare običaje in bogato kulturno dediščino. "Naša želja je ohraniti tradicionalne dogodke, povezane z delom v vinogradih, gozdovih, poljih ali z življenjem na območju Haloz," je povedal predsednik društva Milan Vidovič.
Prav zato se je že pred leti rodila ideja za postavitev muzeja na prostem. Leta 2009 je z veliko prostovoljnega dela in predanosti vseh članov zaživel na Gorci. V njem je na ogled bogata zbirka starega haloškega kmečkega in vinogradniškega orodja. Postavitev muzeja je sofinancirala tudi EU v okviru projekta LAS Haloze. Po besedah Vidoviča so uspeli iztrgati pozabi in propadanju več kot 30 haloških eksponatov. Pogled z vrha ob muzeju sega na vse strani vse do Ptuja in naprej po Slovenskih goricah na severu, na južni strani do Boča ter vzhodu vse do svetega Avguština in Hrvaško. Na zahodu se razprostira čudoviti pogled na lepo ure-
jene vinograde in bogate bukove gozdove. "Vsako leto pride k nam več kot 25 avtobusov s turisti. Mnogi nas obiščejo ravno zaradi očarljive pokrajine in se radi vračajo, saj jih navdušijo narava, kulturne lepote, razkošje tradicionalnih slovenskih jedi in vrhunska paleta vin. Ob muzeju bo še letos urejena stara viničarija, v kateri bo svoj prostor našla vinoteka. V njej se bodo lahko s svojimi vini predstavljali vinogradniki iz domačega okolja. Pod muzejem so s pomočjo občine in Heliosovega sklada obnovili 135 let star haloški studenec, ki je zadnjih 30 let propadal. Po obnovi in čiščenju je voda zopet primerna za pitje. Do vodnjaka so speljali sprehajal-
no in pripravili gozdno učno pot. Halo-ške znamenitosti in običaji pa so popisani v dveh knjigah, ki sta izšli v okviru društva. Aktivna članica Zdenka Golub je avtorica knjige Na mavrični strani Haloz. Za vse obiskovalce občine pa je še kako dobrodošel Vodnik po občini Podlehnik.
TD skozi vse leto pripravlja tudi različne prireditve. Že leta 1999 so izvedli prvo ocenjevanje domov in poslovnih objektov. Istega leta so začeli prirejati pohode po občini Podlehnik. Planu dela so naslednje leto dodali jesenske prireditve z martinovanjem. Med občani pa je zaživela tudi čistilna akcija, ki jo organizirajo od leta 2000. Stare
običaje, navade in pesmi pa ohranjajo skozi različne sekcije, kot so Skupina za ohranjanje šeg in navad, Ljudski godci Haloški veseljaki in Plesno-rit-mična skupina. Ob vseh aktivnostih, trudu in prireditvah pa Vidovič ugotavlja, da v občini primanjkuje gostinska ponudba.
Župan Marjan Maučič ob tem dodaja, da bi morali narediti več na področju prepoznavnosti kmetij in njihovih izdelkov. „Trenutno nimamo tistim, ki se vozijo mimo naše občine proti morju, ponuditi nič pametnega. Objekt Gorca je v zasebni lasti in ne obratuje. Pred sedmimi leti je občina izgubila motel, ki je bil znan po vsej Evropi. Ostal je samo še ribnik, ki pa je premalo turistično izkoriščen. Ko bomo dobili težko pričakovano avtocesto, se bomo morali zares potruditi, da bomo privabili ljudi v naše kraje." Občina si je že zagotovila dva avtocestna priključka, ki bosta olajšala dostop turistov z avtoceste. Med drugim je želja čim prej pridobiti investitorja za restavracijo. Maučič vidi rešitev v zagonu lokalne skupnosti in vseh tistih, ki želijo delovati na področju turizma. „Najti moramo skupno točko možnega zaslužka na območju naše občine. Imamo zares veliko ponuditi. Je pa res, da so trenutno zelo težki časi za investiranje, zato bomo potrebovali nekoliko več časa. Verjamem pa, da nam bo s skupnimi močmi uspelo."
Estera Korošec
torek • 27. maja 2014
Pozdravljeni v Cirkulanah
ŠtajcrskiTEUHiK 9
„Slabega vina v Halozah skorajda več ni!"
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki ima svoj sedež v občini Cirkulane, bo naslednje leto praznovalo 25-letnico obstoja. Haloški vinogradniki so ga ustanovili z namenom povezovanja in skupnega nastopa na vinarskem trgu. Takrat je bilo članov 55, danes jih je več kot 200, prihajajo pa iz 21 slovenskih občin in tudi iz Hrvaške.
Po besedah predsednika Društva Edija Hojnika so se v vseh teh letih posvetili predvsem izobraževanju svojih članov. To se že pozna na njihovem območju: „Od obiskovalcev slišim, da slabega vina v Halozah skorajda več ni. Nekaj zaslug je zagotovo tudi v delovanju Društva."
V njem poteka delo skozi vse leto.
„Načrtujemo ga glede na svetnike. Ko se trta v januarju zbudi, začnemo z Vincekovo rezjo in končamo po martinovem. Vmes pa imamo še razne druge aktivnosti," je pojasnil sogovornik.
Na Ptuju že 24 let pripravljajo ocenjevanje vin ter imajo mnogo srečanj in tudi strokovnih ekskurzij v bližnjo in daljno okolico, da se naučijo še kaj o
delovanju drugih. Vsako leto prav tako postavljajo klopotec.
Pred sedmimi leti pa so z namenom, da bi jih združevala, pri Sveti Ani posadili potomko stare trte z Lenta. Ob cerkvi so vzeli v najem tudi nekaj zemlje in si tam pripravili učni vinograd. „Ta je res vzorno urejen, tako da lahko vinogradniki vidijo, kakšen mora biti. Letos smo končali tudi osnovne investicije v njem," nas je seznanil Hojnik.
Zaradi škode, ki so jo povzročali koze in divjad, so ga ogradili, pred cerkvijo so postavili nove brajde, ki jih je lani uničilo neurje, za pohodnike pa pripravili počivališče z mizo in klopjo.
„Okolje je tako prijazno do obiskovalcev. Treba pa bo še marsikaj postoriti, posaditi kakšno sadno drevje, češnje že recimo rastejo. Morda bodo nekoč pri nas tudi čebele," je nadaljeval predsednik Društva, ki se financira s članarino. Prav tako dobijo od občine Cirkulane približno 1.000 evrov, prijavljajo se na razne razpise, njihov letni proračun pa znaša okoli 7.000 evrov.
Nekaj finančnih sredstev prejmejo še z donacijami, po Hojnikovih besedah člani zalagajo dosti svojega denarja.
Prav tako opravijo veliko dela: „Vsak vinograd potrebuje gospodarja - naš je Franc Ambrož, ki skrbi zanj, včasih nas pokliče tudi na pomoč. Za potomko trte imamo skrbnika Zvonka Arne-čiča, gospodar klopotca pa je Milan Kolednik. Tako si delo porazdelimo."
Hojnik je sicer nad stanjem vinogradništva v Halozah razočaran. Kot je dejal, je čas zanj slab, haloški teren zahteven in vse manj je ljudi, ki bi obdelovali vinograde: „Povprečna starost naših članov je nad 59 let, zmerom težje je. Tudi zaradi stanja na tržišču vinogradništvo stagnira, vinogradi propadajo, se krčijo. Ne vem, kako dolgo bo šlo še tako naprej."
To jih vseeno ne zaustavi, da ne bi bili v Društvu aktivni tudi v prihodnje in kovali novih načrtov. Želijo si čim več izobraževanj, da bodo imeli dobra vina in veliko druženj ter lepo preživetih uric v svojem vinogradu. Česa večjega pa ne načrtujejo, saj si takšnih akcij ne morejo privoščiti zaradi velikosti proračuna. Se pa lahko pohvalijo s svojim vinom, na katerega so zelo ponosni.
Polona Ambrožič Bombek
Veliko dražb - malo koristi
Grad Borl, ki je zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji že od nekdaj igral pomembno vlogo, pa ima dandanes še vedno nejasno usodo. Po neuspelih javnih dražbah in drugih poskusih rešitve ostaja v slabem stanju in neprimeren za uporabo.
Spomnimo, da je aprila 2013 minister za kulturo Uroš Grilc podpisal namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo nepremičnin grada Borl v občini Cirkulane, ki sodi med kulturne spomenike državnega pomena. Sklenitev pogodbe je sledila dvema neuspešnima javnima dražbama, s katerima je država želela poiskati kupca za omenjeni kompleks.
Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za kulturo, je prva potekala 25. januarja 2013. Udeležil se je ni noben draži-telj in ni bila dosežena izklicna cena v višini 2.230.000 evrov. Ponovna dražba je potekala štiri mesece kasneje in znova se je ni udeležil nihče, izklicna cena v višini 1.900.000 evrov pa spet ni bila dosežena.
Na spletnih straneh Ministrstva je bila nato objavljena namera o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo Gradu Borl, s katero so bili vsi zain-
teresirani kupci pozvani, da ponudijo ceno, ki je bila lahko nižja največ za 15 odstotkov od izklicne cene druge javne dražbe, torej 1.615.000 evrov. Do poteka predvidenega roka niso prejeli nobene ponudbe.
Naslednja dražba bo po besedah Nataše Lombergar iz Ministrstva v prihodnjih mesecih in bo potekala na enak način. „Najprej bo objavljena prva javna dražba, če bo ta neuspešna, ji bo sledila druga, izklicna cena se v takem primeru zniža za največ 15 odstotkov od izklicne cene prve. Po neuspešni drugi javni dražbi ima Ministrstvo možnost znižanja prodajne cene še za največ 15 odstotkov od njene izklicne cene, in sicer z neposredno sklenitvijo pogodbe z zainteresiranim ponudnikom. Če tudi po tretji objavi prodaje ne bi prejeli nobene ponudbe, je prodaja po metodi javne dražbe neuspešna," je razložila.
Tudi v prihodnje brez večjih investicij v grad
Usoda grada, ki je trenutno v slabem stanju in neprimeren za uporabo, je tako še vedno nejasna. Ministrstvo po njihovih besedah vlaga sredstva v najnujnejše urejanje okolice in sanacijska dela, da bi preprečili nadaljnje propadanje (povezano s streho, dostopi in drugimi deli zgradbe). Večje investicije v grad pa zaradi predvidene prodaje niso načrtovane.
„Ministrstvo želi s prodajo doseči, da bosta izboljšana ohranitev gradu Borl in javna dostopnost ter bo zagotovljena uporaba, ki bo skladna z družbenim pomenom spomenika," so še dodali.
Že nekaj let pa se za njegovo svetlejšo prihodnost trudijo v Društvu za
oživitev gradu Borl, v katerem si želijo, da bi ga čim prej rešili pred propadanjem in mu dali vsebino, s katero bi se pomembno vključeval tudi v življenje njihove lokalne skupnosti.
Tudi njih smo povprašali, kakšni so njihovi trenutni načrti. „V sklopu Konzorcija za grad Borl je v zaključni fazi izdelave dokument, s katerim predlagamo dogodke, ki bodo v letu 2014 in 2015 na gradu. Vsi, ki imajo konkretne predloge za izvedbe aktivnosti in dogodkov, jih lahko posredujejo na elektronski naslov grad.borl@gmail.com in se priključijo k iniciativi Konzorcija za grad Borl. Lastnik in upravljavec, Ministrstvo za kulturo, bo dokument obravnaval do konca letošnjega maja. Prva prireditev pa bo v soboto, 5. 7. 2014, ko bo potekal tradicionalni Ovčje-kozji bal v organizaciji Društva rejcev drobnice Haloze," je odgovoril Jernej Gole, član Društva.
Polona Ambrožič Bombek
O
10 Štajerski TEDNIK
Šolstvo
torek • 27. maja 2014
Ormož • Teden vseživljenjskega učenja
Debato predstavile državne prvakinje
Minulo sredo je v rdeči dvorani ormoškega gradu v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja potekala medgeneracijska debata, ki so jo pripravile in usmerjale državne osnovnošolske prvakinje na področju debate učenke Osnovne šole Središče ob Dravi, znane pod imenom skupine Jagodke. Diskusija, na kateri je bilo slišati marsikaj zanimivega, je potekala na temo Zgodba o uspehu je odvisna predvsem od nas samih.
V tako veselem in sproščenem vzdušju so učenci OŠ Središče ob Dravi pripravili in prikazali medge-neracijsko debato, ki so jo usmerjale najboljše osnovnošolske debaterke Jagodke (na desni).
Foto: ML
Razpravo je organizirala Ljudska univerza Ormož v okviru Centra medgeneracij-skega učenja Ormož, ki deluje v sodelovanju z Gimnazijo Or-
mož, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Centrom za starejše občane Ormož in Medobčinskim društvom invalidov Ormož. Debata ni bila tekmoval-
ne narave, namen slednje je bil namreč pokazati, kako izgleda diskusija. »Za debato smo se odločili, ker želimo, da se generacije med seboj spoznavajo na različne načine - ne samo preko formalnih, običajnih načinov sodelovanja in učenja, ampak tudi, da se srečajo na čisto medčloveški ravni, da spoznavajo, kako nekdo razmišlja, kakšen je njegov svet - tisto, česar v vsakodnevnih pogovorih doma ne izvemo od svojih otrok,« je pojasnila direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša.
Medgeneracijsko debato so demonstrirali učenci OŠ Središče ob Dravi, in sicer debatna ekipa Alkatraz, ki jo sestavljajo Kevin Borko, Grega Rubin in Lea Medik, ter državne prvakinje v debatiranju Jagodke v sestavi Špela Kumer, Janja Žinko
in Maja Filipič. Ekipa najboljših debaterk pa je izzvala tudi publiko, ki je z zastavljenimi vprašanji lahko sodelovala v razpravi. »Debata ni nekaj, kjer mi zastopamo svoje mnenje, ampak imamo trditev in se pri-
pravljamo na njo z argumenti za in proti. Kot debater vedno pogledaš dve strani, nikoli samo ene in nikoli se ne oziraš na svoje mnenje, ampak ti o tej trditvi, ki jo imaš, bereš, iščeš nove informacije in primere
ter oblikuješ argumente,« je dejala mentorica Debatnega kluba na OŠ Središče ob Dravi Andreja Šut in še dodala, da jo mladi vedno znova presenetijo s svojimi argumenti.
Monika Levanič
Državne osnovnošolske prvakinje Jagodke
V začetku aprila je na OŠ Primoža Trubarja v Laškem potekal Državni debatni turnir na trditev Nošenje krzna bi morali prepovedati, kjer je svoje veščine preizkusilo kar 39 debatnih ekip iz vse Slovenije. Odlično prvo mesto je zasedla ekipa Jagodke iz OŠ Središče ob Dravi v sestavi Špela Kumer, Janja Žinko in Maja Filipič. »Tema nam ni bila blizu. Ogromno stvari smo se učili, prebrali, si razjasnili in potem smo zmagali na negacijski strani - torej zakaj krzna ne bi smeli prepovedati. To je nekaj, kar nas je zelo presenetilo, ker če bi nas vprašali pred tem, smo bili vsi absolutno za to, da ga moramo prepovedati. Ampak enostavno smo se toliko učili ter našli tako dobre argumente na negacijski strani, da smo zmagali,« je navdušeno povedala mentorica Debatnega kluba na OŠ Središče ob Dravi Andreja Šut.
Žetale • Zaključek bralne značke
Med novinarstvom in pisateljevanjem
V letošnjem šolskem letu se je na OŠ Žetale pridno bralo. Med 98 učenci je osvojilo bralno značko kar 81 bralk in bralcev, zato nas je ob zaključku bralne sezone obiskal Tadej Golob.
Učenci o Tadeju Golobu
Jernej: »Všeč mi je bilo, kar je Tadej Golob pripovedoval. Najprej ga nisem poznal, zdaj pa ga. Govoril je o alpinizmu, s katerim se ukvarja. Povedal nam je, kaj vse je doživel v gorah, kje je prespal in koliko dni je potreboval, da je osvojil vrh gore. Bil je na Mount Everestu, na najvišji gori na svetu.«
Laura: »Prireditev ob zaključku bralne značke je bila zelo pestra in razgibana. Zelo zanimiv je bil kratek video o branju knjig na naši šoli, ki so ga pripravili učenci šolskega novinarstva. Poseben čar pa je dnevu dodal Tadej Golob s pričevanjem o svojem življenju.
Kristijan: »Zaključek bralne značke je bil zanimiv. Tadej Golob je doživel že veliko nevarnega. Tudi predstavitev knjige Zlati zob je bila zelo dobra. Nameravam jo prebrati. Tudi film, ki smo si ga ogledali, je bil super. Boljšega zaključka bralne značke ne bi moglo biti!«
Žiga: »Najbolj všeč mi je bilo, ko je Tadej Golob razlagal o svojih dogodivščinah pri plezanju. Preplezal je že veliko gora, ko pa je rekel, da je preplezal Mount Everest, pa sem bil zelo presenečen, saj ga je do sedaj osvojilo malo ljudi.«
Po ogledu filma z naslovom Branje je užitek, ki so ga pripravili učenci šolskega novinarstva, smo s slovenskim pisateljem, novinarjem, kolumnistom in alpinistom popotovali v svet literarnega ustvarjanja. Prisluhnili smo zanimivi pripovedi o nastajanju mladinskega pustolovskega romana Zlati zob, veliko pa smo slišali tudi o avtorjevih alpinističnih podvigih.
Skupaj z mentoricami in ravnateljem je naš gost podelil priznanja pridnim značkar-jem. Zlati bralci in bralke, ki so osvojili bralno značko v vseh letih šolanja - to so Andreja Bračevič, Laura Furman, Tadej Kamenšek, Katja Stojnšek in Sabina Vreš - pa bodo ob koncu šolskega leta prejeli še knjižno nagrado, ilustrirano Zdra-vljico Franceta Prešerna.
»Navdih dobivam na različnih mestih«
Pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist Tadej Golob, avtor leposlovnih knjig Svinjske no-gice, Zlati zob in Kam je izginila Brina?, je bil tokrat prvič v Žetalah, čeprav je odraščal v Lenartu.
V intervjuju z učenkama 7. razreda Tino Černejšek in Matejo Ros je povedal naslednje:
Za knjigo Svinjske nogice ste dobili nagrado kresnik. Ste jo pričakovali? Kakšen je občutek, ko dobiš tako nagrado?
»Knjiga v prenesenem pomenu govori o tem, kako pisatelj nastane. Glavni junak je Jani Bevk, ki sicer ni pisatelj, ampak slikar, ki se skuša razviti kot umetnik. Občutek, ko sem dobil nagrado, je bil nenava-
den, saj je sploh nisem pričakoval. Na Rožnik, kjer jo podeljujejo, sem odšel zelo sproščen. Letos, ko sem spet nominiran, pa nisem več tako sproščen.«
Sodelovali ste tudi s Petrom Vilfanom in Zoranom Predi-nom. Kako je zapisovati zgodbo nekoga drugega?
»Temu pravim vmesna meja med novinarstvom in pisateljevanjem. Pišeš resnično zgodbo, ničesar si ne smeš izmišljevati, zgodbo poskušaš predstaviti zanimivo. Zgodba s Petrom Vilfanom se je začela tako, da sem najprej opravil intervju in ker je bila zgodba preveč zanimiva, je nisem mogel objaviti. Podobno je bilo tudi z Zoranom Predinom. Ko sem bil majhen, sem občudoval Petra Vilfana, kako je igral košarko, in ko je Zoran Predin ustanovil glasbe-
no skupino Lačni Franz, sem njen veliki občudovalec.«
Ali kdaj med hojo v gore dobite navdih za novo knjigo? Kje vse ste že bili?
»Ves čas razmišljam o knjigah, še posebej ko hodim, pri plezanju moraš razmišljati, saj moraš biti zelo pozoren in previden. Sicer pa navdih dobim na različnih mestih in gore so eno izmed njih. Veliko sem plezal po Evropi - po Grčiji, Švici, Franciji, Italiji, Španiji - in tudi po južni Ameriki, Himalaji, vzhodni Aziji.«
Kakšen je občutek stati na vrhu Mont Everesta?
»Zanimiv, ker ko greš proti vrhu, se ti zdi, da je nemogoče, da bi ti uspelo priti na vrh. Ko prideš na vrh, še vedno sam sebi ne verjameš, da ti je uspelo kaj takega. Po drugi strani pa
še vseeno nisi nikamor prišel, ker te čaka še pot navzdol in moraš hraniti moči.«
Ste tudi kolumnist. Kaj to pomeni?Kaj so kolumne?
»Kolumna je ena izmed novinarskih zvrsti. V njej novinar predstavi svoje razmišljanje o neki stvari.«
Kdaj ste se odločili postati novinar?
»Mislim, da že v osnovni šoli. Delo se mi je zdelo zanimivo. Marsikatero krivico lahko popraviš s tem, da zapišeš zgodbo.«
Katere jezike govorite?
»Slovensko, v šoli sem se naučil angleško, v srednji šoli še angleško, nekaj malega italijanskega, zdaj pa se učim še nem-
ško, znam pa tudi jezike naše prejšnje države - Jugoslavije.«
Kateri je vaš najljubši šport zraven plezanja?
»Rad gledam nogomet, igral sem tudi za Maribor-Branik, rad tudi tečem in kolesarim.
Navijam pa za NK Maribor in FC Barcelona.«
Uporabljate tehnologijo 21. stoletja?
»Zelo malo, zdi se mi, da mora biti telefon tako velik, da gre v žep, do računalnika pa nimam nobenega odnosa, saj se mi zdi življenje samo tako razburljivo, da ne potrebujem računalniških igric in drugih neumnostih.«
Saša Peršoh, Tina Černejšek in Mateja Ros
Tenis
Pariška drama na igrišču številka 10
Stran 12
Tenis
16-letna Tamara zvezda članskega turnirja
Stran 12
Nogomet
Kidričani niso izkoristili priložnosti
Stran 13
Rokomet
Bojan Čudič najboljši strelec elitne lige
Stran 13
Nogomet
Čudoviti nogometni dan s 66 ekipami
Stran 15
Bovling
Najboljša Črtomir Go-znikin Danica Šegula Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiiuiajts naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 36. krog
Zaostanka niso uspeli nadoknaditi
Olimpija - Zavrč 3:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Vukčevic (12.), 2:0 Valenčič (28.), 3:0 Omladič (30.), 3:1 Kurbus (62.), 3:2 Ke-lenc (68.).
OLIMPIJA: Šeliga, Kostic, Jovic, Valenčič (od 67. Corn), Zorc (od 79. Djermanovic), Vukčevic, Fink, Omladič, Kapun, Bajric, Rodič (od 84. Božič). Trener: Darko Karape-trovič.
ZAVRČ: Fink, Kokol, Sambo-lec, Lešnik, Roškar, Šafaric, Težak, Kelenc, Vaš (od 46. Kurbus), Smrekar (od 58. Fuček), Božak (od 46. Kresinger). Trener: Željko Orehovec.
Nogometaši Zavrča so 23. slovensko državno prvenstvo končali s porazom. Kljub temu so lahko privrženci Za-vrča zadovoljni s sezono. Klub je prvič v zgodovini nastopil v Prvi ligi Telekom Slovenije, v jesenskem delu je bil pravi hit, saj je nekaj časa zasedal mesta povsem pri vrhu razpredelnice. Po menjavi trenerja takoj na začetku spomladanskega dela je ekipa zašla v krizo, vseeno pa je prvenstvo končala v zlati sredini (16-5-15).
Na drugi strani bodo skušali Ljubljančani čim prej pozabiti eno najslabših sezon v zgodovini kluba v samostojni Sloveniji; Olimpija je prvenstvo končala na 7. mestu z izkupičkom 12 zmag, 6 nedo-
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Zavrč) je s pravim evrogolom v 68. minuti znižal vodstvo Olimpije, na koncu pa je imel celo priložnost za izenačenje ....
ločenih izidov ter kar 18 porazov. Še posebej slabo so se Ljubljančani odrezali v spomladanskem delu, v katerem so vknjižili le štiri zmage. Posledica slabih izidov so bile tudi pogoste menjave trenerjev, tako da je trenutni strateg Darko Karapetrovic tretji trener Olimpije v tej sezoni.
Olimpija je do zadnje tekme sezone v spomladanskem delu dosegla vsega devet zadetkov ali malo več kot pol zadetka na tekmo, proti Za-
vrču pa je v prvih tridesetih minutah trikrat zadela mrežo tekmeca. V 12. minuti jo je načel Marko Vukčevic, v 28. je zadel Filip Valenčič, dve minuti pozneje pa je bil natančen še Nik Omladič.
Ob visokem zaostanku trenerju gostov Željku Ore-hovcu ni ostalo drugega kot popoln napad. V nadaljevanje je krenil s svežimi igralci (Kresinger, Kurbus, Fuček) in napadalna taktika je prinesla rezultat. V 62. minuti je na
3:1 znižal Dejan Kurbus, v 68. pa je Doris Kelenc z natančnim strelom s približno 30 metrov poskrbel za negotovih zadnjih dvajset minut. V tem času so imeli gostje več od igre, bili so nevarnejši, priigrali so si številne strele iz kota, vendar se izid do konca srečanja ni več spremenil.
O nadaljnjih potezah zavr-škega kluba bomo poročali v naslednjih številkah. Prestopni rok bo zagotovo zanimiv.
jm, sta
p r vali ga Tele kom Slovenije I Nogomet • 1. SNL
V dodatne kvalifikacije Triglav
REZULTATI 36. KROGA:
Olimpija - Zavrč 3:2 (3:0); strelci: Vukčevic 12., Valenčič 28., Omladič 30.; Kurbus 62., kelenc 68.; Maribor - Domžale 0:0;
Luka Koper - Rudar Velenje 3:0 (2:0); strelca: Štromajer 4., 14., 47.; Podlogar 61.; Celje - Gorica 0:2 (0:0); strelca: Mastriani 51., Coda 78.; Krka - Triglav 3:0 (2:0); strelci: Kastravec 5., Peric 22., Rašic 60.
1. MARIBOR	36	24	5	7	78:31	77
2. LUKA KOPER	36	21	6	9	52:36	69
3. RUDAR	36	18	9	9	55:33	63
4. GORICA	36	16	10	10	60:32	58
5. ZAVRČ	36	16	5	15	58:63	53
6. DOMŽALE	36	10	15	11	48:35	45
7. OLIMPIJA	36	12	6	18	38:56	42
8. CELJE	36	10	7	19	30:58	37
9. KRKA	36	8	7	21	31:64	31
10. TRIGLAV	36	6	8	22	34:74	26
Najboljši strelci: 19 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar); 18 zadetkov:
Massimo Coda (Gorica); 16 zadetkov: Nusmir Fajic (Maribor); 14 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 13 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale), Gianluca Lapadula (Gorica); 10 zadetkov: Nik Omladič (Olimpija), Goran Galešic (Luka Koper), Benjamin Verbič (Celje); 9 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), jaka Štromajer (Koper); 8 zadetkov: Gianvito Misuraca (Gorica), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), ...
Nogometaši v Prvi ligi Telekom Slovenije so s 36. odigranim krogom končali sezono 2013/14. Že pred časom si je naslov prvaka, skupno 12., zagotovil Maribor, drugo mesto so si dokončno zagotovili nogometaši Luke Koper, tretje pa velenjski Rudar. Mariborčani so si kot državni prvak priigrali pravico igranja v kvalifikacijah za ligo prvakov, Koprčani, Velenjčani in pokalni prvaki Novogoričani pa bodo igrali v kvalifikacijah za evropsko ligo.
Najmanj radi se bodo te sezone spominjali v Kranju, saj je Triglav po porazu v Novem mestu izpadel v 2. ligo, prvič po sezoni 2009/10. Krka si je na drugi strani kot predzadnja na lestvici zagotovila kvalifikacije za obstanek v ligi, tekmec bo podprvak 2. SNL, Kalcer iz Radomelj. Mesto v 1. ligi si je priboril Roltek iz Doba, vendar ta še ni dokončno sporočil, da bo napredovanje tudi dejansko sprejel.
Zavrčani so zadnji tekmovalni dan ostali brez točk, kljub temu pa so sezono končali na zavidljivem 5. mestu. To je za novinca v 1. ligi lep dosežek, ki je doslej uspel le zelo redkim slovenskim ekipam. Pred »ogroženim« 9. mestom imajo na koncu kar 22 točk prednosti, na drugi strani so za uvrstitvijo v evropske pokale (3. mesto) zaostali le 10 točk. Neuradno obstaja celo možnost za nastop v Evropi: če bi UEFA zaradi povezave Parma-Gorica slednji prepovedala igranje v enakem evropskem tekmovanju kot nastopa Parma, potem bi to mesto zapolnil Zavrč ...
JM
Darko Karapetrovič, trener Olimpije: »Prvenstvo smo želeli končati z zmago, zato smo tekmo začeli odločno. Prvi polčas smo odigrali odlično in takšno Olimpijo si želimo tudi v prihodnje: igrivo, razigrano in učinkovito. V drugem delu smo padli, vendar se nam je izšlo za zmago.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Odigrali smo dva različna polčasa: v prvem smo bili povsem neprepoznavni, kar zaradi postavitve igralcev prevzemam na svoja pleča - to je moja odgovornost. V drugem delu nismo imeli več česa izgubiti in smo s premešano ekipo poskušali storiti največ, kar smo lahko. To nam je uspelo, zadeli smo dvakrat in si pripravili še nekaj priložnosti, vendar nam ni uspelo izenačiti. Kljub temu sem zadovoljen s prikazanim v nadaljevanju. Tekmo smo izgubili v prvem delu.«
Motokros • SP, MX2
Gajser tretji na Otoku
Slovenski motokrosist Ti m Gajser iz Pečk pri Makolah je na dirki svetovnega prvenstva razreda MX2 v britanskem Matterley Basinu prvič v sezoni prišel do stopničk v skupni uvrstitvi na dirki. Osvojil je 3. mesto za Nizozemcem Jeffreyjem Herlingsom in Švicarjem Arnaudom Tonusom.
Gajser je tudi v Veliki Britaniji vozil v slogu sezone, v kateri je nenehno blizu vrha, v posamičnih vožnjah pa je že bil tudi na drugem mestu. Posamične zmage sicer še nima, je pa v nedeljo prvič obe vožnji končal tako visoko, da je bilo dovolj tudi za skupno uvrstitev na zmagovalni oder.
Prvo vožnjo je končal na 4. me- _
stu, za Herlingsom, Francozom
Jordijem Tixierom in domačinom Maxom Anstiejem. Še bolje mu je šlo v drugi, ko je bil nekaj krogov pred koncem še šesti, nato pa se je prebil do 3. mesta, pred njim sta bila le Herlings in Tonus.
Takšen je bil na koncu tudi skupni vrstni red, Herlings je zmagal s polnim izkupičkom 50 točk, Tonus, Gajser in Tixier pa so imeli po 38 točk, tako da je o vrstnem redu pri vrhu odločala boljša druga vožnja, s katero pa je mladi slovenski dirkač premagal Francoza.
Nov kupček točk za SP je Gajserja dvignil za eno mesto v skupnem seštevku, zdaj je šesti z 209 točkami. Prvi je današnji zmagovalec Herlings s 344, sledita pa Tonus (305) in Francoz Romain Febvre (263).
Sezona se bo nadaljevala že čez teden dni v francoskem Saint Jean d'Angelyju.
sta
Foto: Gea Gaži Pavičic
Tim Gajser
Športno plezanje • DP v težavnosti
V Šmartnem zmagi za Markovičevo in Škofica
V Šmartnem pri Litiji so v soboto pripravili prvo tekmo državnega prvenstva športnih plezalcev v težavnosti. Pri članih in članicah na vrhu tudi v tej sezoni ni sprememb. Uvodno tekmo DP sta tako kot lani dobila Mina Markovič v ženski in Domen Škofic v moški konkurenci. Mina letos ne tekmuje več pod okriljem ptujskega PK kluba 6b, ampak za ŠPK Plus Sežana.
Tako Škofic (ŠPO Radovljica) kot Markovičeva (ŠPK Plus Sežana), lanska absolutna zmagovalca državnega prvenstva, sta se edina v finalu dotaknila vrha smeri ter že v uvodu pokazala, da jima bo tudi v tej sezoni zelo težko slediti.
Pri članicah sta drugo- in tretjeuvrščena v finalu dosegli isto višino, na podlagi za malenkost boljšega kvalifikacijskega izida pa je dvoboj za drugo mesto dobila Katja Kadič (ŠPO Rašica), tretja pa je bila Tjaša Kalan (AO Kranj). Članica kranjskega alpinističnega odseka Jera Lenardič je bila četrta, peta pa Maja Vidmar (PK Škofja Loka).
sta
12 Štajerski
Šport
torek • 2l. maja 2Q14
Tenis • Roland Garros
Pariška drama na igrišču št. 10
Blaž Rola je na dramatičen način ostal brez uvrstitve v glavni žreb Roland Garrosa. Blaž Kavčič (desno) je izpadel že v 2. krogu.
Slovenski ljubitelji tenisa, še posebej ptujski, so zadnji krog kvalifikacij za uvrstitev v glavni žreb Roland Garrosa - drugega letošnjega turnirja za grand slam - pričakali z velikimi pričakovanji. V njem je namreč kot edini predstavnik nastopal Ptujčan Blaž Rola (94. na ATP), pred tem sta že izpadla Grega Zemlja (1. krog) in Blaž Kavčič (2. krog).
Nepopustljivi Ward
Rola je v prvih dveh krogih izločil Američana Alexa Ku-znetsova (6:2, 6:3) in Španca Iniga Cervantesa (3:6, 7:6(5), 6:2), za konec pa ga je čakal Britanec James Ward (168.). Dvoboj se je začel v petek nekaj minut pred 12. uro, naš igralec pa je dvoboj odlično odprl in z breakom povedel 3:0. Kot že na nekaterih prejšnjih tekmah se je tudi tokrat zgodilo, da je tekmec izenačil na 3:3. Pri rezultatu 4:4 se je Rola reševal z ubranitvijo break priložnosti, nato pa je pri 5:4 močno napadel servis tekmeca in si priigral tri vezane break priložnosti in s tem set žoge. Po najdaljši točki uvodnega niza je izkoristil šele
peto priložnost - 6:4. Medtem ko se je zdela pot do glavnega turnirja s tem odprta, pa se 27-letni Londončan s tem ni strinjal. V sedmi igri (3:3) drugega seta je izkoristil edino break priložnost in si priigral lepo prednost, ki jo je zadržal do konca niza - 4:6.
Rola ubranil zaključno žogo in si sam priigral dve
Identičen scenarij se je zgodil v tretjem nizu, ko je Ward z breakom znova povedel 3:4. Pri rezultatu 3:5 se je Rola re-
ševal na svoj servis, Ward pa si je pri rezultatu 30:40 že priigral zaključno žogo za končno zmago. Rola se je ubranil (4:5) in v naslednji igri sam odvzel servis tekmecu, ki je že servi-ral za zmago - 5:5! Ker v odločilnem tretjem nizu igralci ne igrajo tie-breakov, se je dvoboj
nadaljeval do razlike dveh iger. Pri izidu 6:6 je imel Ward priložnost za break, a je bil Rola kljub utrujenosti dovolj zbran, da je zadržal svoj servis
-	7:6. Sledila je 14. igra, ki jo bo Blaž najverjetneje še nekaj časa težko pozabil: na servis Britanca je povedel 15:40 in imel s tem dve vezani zaključni žogi za zmago! Ward se je z odličnim serviranjem rešil iz prepada in drama na igrišču št. 10 se je nadaljevala. Do rezultata 10:10 sta oba igralca dobivala igre na svoj servis, nato pa si je Ward v 21. igri priigral tri break priložnost. Blaž je dve nevtraliziral, tretja pa je odšla na stran Londončana ...
-	10:11. V naslednji igri je od rezultata 15:15 Anglež nanizal tri zaporedne točke in si po treh urah dvoboja priigral končno zmago - 10:12.
Tretji niz je trajal 101 minuto ...
Samo tretji niz dvoboja je trajal 1 uro in 41 minut, Blažu pa je utrujenost po zahtevnem dvoboju proti Cervantesu (3. nizi dan prej) onemogočila udaren zaključek. Pokopale so ga predvsem neizsiljene napake, ki jih je med dvobojem napravil 49, tekmec le 27. Ob tem je imel Ward odličen izkoristek prvih servisov - 79 % (Blaž 66 %), kar je na koncu tudi nagnilo
Roland Garros, kvalifikacije:
1.	krog: Blaž Rola (4.)
-	Alex Kuznetsov (ZDA) 6:2, 6:3;
2.	krog: Blaž Rola (4.)
-	Inigo Cervantes (Španija) 3:6, 7:6(5), 6:2;
3.	krog: Blaž Rola (4.)
-	James Ward (Velika Britanija) 6:4, 4:6, 10:12.
Blaž je do ponedeljka še ostal v Parizu, saj je moral čakati na morebitne odpovedi. V primeru dveh bi se uvrstil v glavni turnir kot srečni poraženec ...
tehtnico na njegovo stran. Kako izenačen je bil dvoboj, kaže podatek o break priložnostih - 10:10. Rola je izkoristil 3, Ward pa 4 ...
Kako zahtevne so kvalifikacije na grand slam turnirjih, najbolje pove podatek, da se je v Parizu uspelo v glavni turnir prebiti le trem izmed prvih 16 nosilcev (1., 6. in 8.) kvalifikacij. Rola kljub temu Pariz zapušča bogatejši za novo izkušnjo, ki mu bo v naslednjih letih zagotovo pomagala do napredka, ki ga 23-le-tnik iz Ptuja konstantno kaže že vso sezono.
Jože Mohorič
Tenis • TK Terme Ptuj
16-letna Tamara Zidanšek zvezda članskega ITF-turnirja
16-letnica iz Slovenskih Konjic je v Velenju nastopila šele na svojem drugem članskem ITF-turnirju!
Zmagovalka turnirja v Velenju Tamara Zidanšek s trenerjema v TK Terme Ptuj, Lukom Hazdovcem in Zoranom Krajncem
Ptujski teniški klub na re-zultatskem področju doživlja največji razcvet v vsej svoji zgodovini in pod vodstvom predsednika in glavnega trenerja Zorana Krajnca postavlja vedno nove mejnike. Pretekli teden je bil še posebno uspešen, saj so igralci TK Ptuj več kot uspešno nastopili na dveh mednarodnih turnirjih, ob tem pa so dosegli še nekaj zavidanja vrednih rezultatov na področju ligaškega tekmovanja. Če se vam je v zadnjem obdobju zdelo, da morda pretiravamo z omenjanjem napredka mladih članov ptujskega kluba, potem smo v Velenju in Mariboru dobili nova dokaza, da še zdaleč ni tako in da so bile ocene zelo realne ...
Ženski ITF-turnir v Velenju
Na igriščih šaleškega teniškega kluba v Velenju je potekal ženski članski ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Turnir je spadal v serijo slovenske ITF Petrol turneje, znotraj katere so bili oz. še bodo v Sloveniji izvedeni futures turnirji v moški in ženski konkurenci. 16-le-tna Tamara Zidanšek se je s posebnim povabilom organizatorjev lahko udeležila kvalifikacij, ki jih je z odliko opravila. Nanizala je tri zaporedne zmage, med drugim je ugnala višje rangirano Romunko Ano
Tamara Zidanšek
Rojena: decembra 1997 Kraj rojstva: Slovenske Konjice
Klub: Teniški klub Terme Ptuj
Uvrstitev na mladinski ITF-lestvici: 94. mesto
Bianco Mihailo, letnico 1996. S tem se je na svojem šele drugem članskem ITF-turnirju (na prvem je igrala lani v Avstriji) uvrstila v glavni žreb.
Prvič na glavnem turnirju
A tu se je prava zgodba šele začela! In ta je bila dih jemajoča in izjemno redka celo v svetovnem merilu. Na začetku se je zdelo, da bo v 1. krogu glavnega turnirja Petra Krejsova (7. nosilka, 418. na lestvici WTA) previsoka ovira za Tamaro, a je ta z odlično predstavo pripravila izjemno presenečenje in slavila v dveh nizih. V 2. krogu je prišlo do slovenskega obračuna, v katerem je krajšo potegnila letošnja članska državna prvakinja Maša Marc. Povsem enosmeren je bil četrtfinalni dvoboj proti 25-letni Nikoli Vajdovi (hči Djokovičevega trenerja Marjana Vajde), v katerem je Slovakinja osvojila le eno samo igro. Na papirju najtežji zalogaj je Zidanškovo čakal v
polfinalu, kjer se je merila z 21-letno Avstrijko Neuwirtho-vo (393.). A tudi Avstrijka ni uspela ustaviti pohoda članice ptujskega teniškega kluba, ki je znova slavila v dveh nizih. Prvi nastop v glavnem žrebu članskega ITF-turnirja in takoj finale - to je bil sanjski razplet Tamarinega nastopa v Velenju, kjer si je z odlično igro in svojo prepoznavno skromnostjo pridobila simpatije številnega občinstva.
To je bilo najštevilčnejše v sobotnem finalu, kjer je na nasprotni strani mreže stala Av-strijka Haasova (640. na WTA, 22. mladinka sveta). 18-letnica
je v zadnjem letu osvojila že tri podobne turnirje, zato je bila v tem dvoboju zagotovo v vlogi favorita. S številnimi breaki na obeh straneh je prvi niz odšel na stran Haasove, ki je tudi drugi niz začela podjetneje (4:6, 0:2). Tukaj se je zgodila prelomna točka dvoboja, saj je Tamara s prepoznavno agresivno igro nanizala kar devet iger zapovrstjo! S tem si je priborila odločilno prednost, ki je do konca ni več spustila iz rok. Skupaj z navijači se je lahko veselila doslej daleč največjega uspeha v svoji teniški karieri. Osem zaporednih zmag na drugem članskem turnirju - to je dosežek, s katerim se lahko pri 16 letih pohvali le nekaj igralk na svetovni turneji . Napoved bleščeče kariere? Kolikor poznamo trenerje v TK Terme Ptuj, je to v prvi vrsti napoved za še trše delo, s Tamari-ne strani pa še dodatni kanček zagnanosti, ki je že doslej bila na izjemno visokem nivoju.
Tamarinega uspeha so bili seveda izjemno veseli tudi v ptujskem klubu, ki s temi rezultati dobiva nova in nova potrdila o strokovnem in načrtnem delu. »Tamarin uspeh je zasluga številnih ljudi v klubu, od teniških do kondi-
cijskih trenerjev, sparing partnerjev . V prvi vrsti pa gre zasluga izjemnemu vzdušju, ki vlada v našem klubu: mladi se med seboj spodbujajo, si dajejo dodatni zagon, se primerjajo v duhu zdrave konkurence in zaradi tega vsi skupaj napredujejo celo hitreje, kot smo upali. Mladim ponujamo okolje, ki je varno za njihov razvoj, obenem pa vsi brez pripomb upoštevajo pravila, ki tukaj veljajo. Delamo zares naporno, a znamo mladim tudi prisluhniti in se z njimi pogovoriti,« je povedal trener Zoran Krajnc, ki ob Luku Hazdov-cu skrbi za teniški razvoj mladih. V klubu so med številnimi čestitkami prejeli tudi čestitke predsednika in direktorja TZS.
Zidanškova je s tem osvojila prve točke za WTA-lestvico (kar 12), ki pa se ji bodo vpi-
sale šele takrat, ko bo še dvakrat prešla 1. krog podobnih turnirjev. Z zmago v Velenju si je kot najboljša Slovenka prislužila posebno povabilo (wild card) za nastop na največjem slovenskem ženskem turnirju - Infond opnu (25 tisoč dolarjev), ki med 24. 5. in 1. 6. poteka v Mariboru. Še en zgovoren podatek: zadnja slovenska zmagovalka velenjskega turnirja je bila leta 1997 Katarina Srebotnik.
Na turnirju je nastopila tudi Ana Oparenovič, ki se je v 1. krogu srečala s Petro Uberalo-vo (3. nosilka, 359. na WTA). Ana je Slovakinji, ki je še lani zasedala 6. mesto na mladinski lestvici, nudila odličen odpor in ji odvzela prvi niz. V nadaljevanju je Uberalova vendarle prevladovala in slavila 2:1.
Jože Mohorič
Velenje, ITF-turnir, nagradni sklad 10 tisoč dolarjev:
kvalifikacije:
1.	krog: Zidanšek - Ksenia Kolesnikova (Rusija) 6:0, 6:0;
2.	krog: Zidanšek - Ana Bianca Mihaila (Romunija, 3.) 6:4, 6:3;
3.	krog: Zidanšek - Lara Vovk (Slovenija) 6:0, 6:3; glavni turnir:
1.	krog: Zidanšek - Petra Krejsova (Češka, 7.) 6:2, 7:6(5), Oparenovič - Petra Uberalova (Slovaška, 3.) 7:6(5), 0:6, 2:6;
2.	krog: Zidanšek - Maša Marc (Slovenija) 6:3, 6:2; četrtfinale: Zidanšek - Nikola Vajdova (Slovaška) 6:1, 6:0; polfinale: Zidanšek - Yvonne Neuwirth (Avstrija, 4.) 6:3, 6:4; finale: Zidanšek - Barbara Haas (Avstrija, 3) 4:6, 6:2, 6:3.
torek • 27. maja 2014
Šport
Štajerski	13
Tenis • Bergantov memorial
Sven in Amadej med četverico
Mladi člani TK Terme Ptuj so še drugi teden zapored v Mariboru nastopali na turnirju serije Tennis Europe. Ber-gantov memorial je eden od najprepoznavnejših turnirjev za mlade v Sloveniji.
Sven Lah in Amadej Go-ručan sta bila v konkurenci fantov U-16 5. in 9. nosilec in sta ta svoj status tudi uspešno branila. Obema je uspela serija treh zmag (v 1. krogu sta bila prosta), s katerimi sta se prebila med najboljšo četverico. Odlična sta bila predvsem četrtfinalna dvoboja, v katerih sta izločila nemška tekmovalca (Amadej je ugnal 3. nosilca). Ustavilo se jima je v polfinalu, kjer so jima v soboto nekoliko zadrhtele roke ... Z igralnimi izkušnjami bosta podobne dvoboje v prihodnosti lahko obrnila v svojo korist.
Pri dekletih je v konkurenci U-14 Maruša Plank dosegla dve zmagi, pred četrtfinalom pa jo je ustavila 1. nosilka, Hrvatica Iva Zelic.
Jože Mohorič
Tenis Europe, Bergantov memorial:
Dekleta U-14, posamezno:
1.	krog: Plank - Alina Micha-litsch (Avstrija) 6:3, 6:0;
2.	krog: Plank - Sofia Markova (Nemčija, 13.) 6:3, 6:2;
3.	krog: Plank - Iva Zelic (Hrvaška, 1.) 2:6, 4:6.
Fantje U-16, posamezniki:
2.	krog: Lah (5.) - G. Coloma-Heck (Nemčija) 6:0, 6:3; Goru-čan (9.) - Simon Klimm (Nemčija) 6:0, 6:0;
3.	krog: Lah (5.) - Luka Mi-klavčič (Slovenija) 6:3, 6:2, Go-ručan (9.) - Davide Cinti (Italija) 6:4, 4:6, 6:4;
četrtfinale: Lah (5.) - Kai Lemstra (Nemčija) 6:2, 6:3, Go-ručan (9.) - Nikola Kuhn (Nemčija, 3.) 2:6, 6:1, 6:4;
polfinale: Lah (5.) - Rudolf Molleker (Nemčija) 2:6, 3:6; Go-ručan (9.) - Bojan Jankulovski (Makedonija, 1.) 2:6, 1:6;
finale: Jankulovski - Molle-ker1:6, 6:2, 6:2.
Športni napovednik
Športno-družabna prireditev Veter v laseh v Trnovski vasi
V soboto, 31. 5., bo med 8.30 in 13.00 na športnih igriščih v Trnovski vasi potekala športno-družabna prireditev Veter v laseh, ki jo organizirata ŠD Kenguru in OŠ Destrnik-Trnovska vas. Prireditev je namenjena mladim, njen osnovni cilj pa je širjenje ljubezni do športa. Za učence OŠ bodo organizirane različne športne in likovne aktivnosti, v katere se bodo vključevali v ekipnih športih.
K aktivnostim se bodo na njihovo željo lahko v starševskih disciplinah vključevali starši učencev. Prireditev bo pozdravil tudi prepoznaven športnik, ki je zastopal Slovenijo na zadnjih olimpijskih igrah - strelec Robert Markoja.
DB, JM
Nogomet • 2. SNL, 27. krog
Kidricani niso izkoristili priložnosti za dodatne kvalifikacije
Šampion - Aluminij
2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Škoflek (52.), 2:0 Škoflek (58.)
ŠAMPION: M. Čretnik, G. Čre-tnik, Šmigoc, Gliha, Schwarzmann, Srnec, Hodžič (od 87. Petrič), Burkeljca (od 69. Kahte-ran), Horvat, Škoflek, Djurano-vic (od 79. Džaferovic). Trener: Jani Žilnik.
ALUMINIJ: Murko, Bingo, To-polovec, Panikvar, Vrbanec (od 60. Rešek), A. Medved (od 88. Kajtna), Vindiš (od 67. Cesar), K. Medved, Grezda, Kurež, Jovano-vic. Trener: Robert Pevnik.
S tekmami 27. kroga se je končal redni del tekmovanja v 2. ligi. Najzanimivejša obračuna sta potekala v Dobu in Celju, kjer sta o končnem drugem mestu odločali ekipi Radomelj in Aluminija. Prvaki iz Doba so na domačem igrišču opravili svojo nalogo in v lokalnem derbiju ugnali sosede iz Radomelj. S tem so Kidričanom ponudili zadnjo priložnost, da z zmago v Ce-
2. SNL
REZULTATI 27. KROGA: Rol-tek Dob - Kalcer Radomlje 3:2 (3:1), Krško - Farmtech Veržej 0:2 (0:0), Šenčur - Šmartno 1928 1:1 (0:0), Bela krajina - Ankaran Hrvatini 0:2 (0:2), Šampion - Aluminij 2:0 (0:0).
1.	ROLTEK DOB 27 20 3 4 52:28 63
2.	K. RADOMLJE 27 15 5 7 61:36 50
3.	ALUMINIJ 27 13 8 6 45:23 47
4.	FARM. VERŽEJ 27 15 2 10 54:48 47
5.	ANKARAN H. 27 12 5 10 42:37 41
6.	ŠMARTNO 28 27 9 10 8 35:38 37
7.	KRŠKO 27 10 6 11 42:37 36
8.	ŠENČUR 27 9 4 14 42:50 31
9.	ŠAMPION 27 6 4 17 38:60 22
10.	BELA KRAJINA 27 1 3 23 10:64 6
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij) je v Celju najverjetneje odigral zadnjo tekmo na tem nivoju in se bo poslovil od aktivnega igranja.
lju skočijo na 2. mesto. Igralci Aluminija tega »darila« niso izkoristili - v Celju so izgubili s Šampionom. Če bi zmagali, bi zaradi boljšega razmerja osvojenih točk v medsebojnih obračunih z Radomljami osvojili 2. mesto .
Trener Pevnik v Celju ni mogel računati na poškodovana Drevenška in T. Petka. Kljub temu je imel na razpolago kakovostno zasedbo, ki bi glede na stanje na lestvici morala ugnati skromne domačine. Na mestu vratarja je tokrat tekmo oddelal Tomaž Murko, ki je po nekaj krogih znova dobil priložnost pred Kristijanom Lipovcem.
Kidričani so tekmo odprli podjetno in si s kontinuiranimi napadi priigrali številne priložnosti. Med drugim so
zadeli prečko, domačini pa so se reševali tudi z izbijanjem žog z golove črte. Kljub temu so bili zelo dobro organizirani in so se branili s čvrsto postavitvijo v obrambni vrsti. Ko so vzdržali celoten polčas brez prejetega zadetka, so dobili dodatno motivacijo, ki so jo v 52. in 58. minuti pretvorili v vodstvo. Domači junak je bil tokrat 19-letni Žiga Škoflek, ki je na Areni Petrol dosegel oba zadetka. Čeprav zadetka nista bila plod izigranih akcij,
pa se je žoga v obeh primerih vendarle odbila v pravo smer in pristala v mreži. Tudi v nadaljevanju bi lahko Kidričani dosegli vsaj kakšen zadetek, a to je bil znova dan, ko žoga enostavno noče v gol .
Za nekatere je bila to zagotovo zadnja tekme v dresu Aluminija: najbolj odločno je to napovedal dolgoletni steber obrambne vrste Klemen Bingo.
JM
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Tekmo v Celju smo si seveda želeli zmagati in temu je bila podrejena priprava na tekmo. Ta je bila otežena zaradi pokalnega zaključka MNZ Ptuj, ki je bil odigran v veliki vročini. Kljub temu smo si v Celju priigrali številne priložnosti, iz katerih bi enostavno morali doseči vodilni zadetek. Ni nam uspelo, motivirani Celjani pa so z dvema zadetkoma nato tok tekme obrnili v drugo smer.«
Rokomet • 1. A SRL (m)
Bojan Cudič najboljši strelec elitne lige
Državno prvenstvo v rokometni elitni ligi je končano. Že osemnajstič so državni prvaki postali rokometaši Celja, ki so v zaključku sezone prehiteli Velenjčane, čeprav so za njimi zaostajali že velikih pet točk. Pivovarji so v Ligi za prvaka nanizali deset zaporednih zmag, na drugi strani so
Bojan Cudič Hugo
Rojen: 10. 1. 1984 v Celju
Igralno mesto: srednji zunanji
Kluba: RK Celje Pivovarna Laško, RK Jeruzalem Ormož (od leta 2004)
Zadetki: 1457 zadetkov v 10 sezonah v dresu Jeruzalema (povprečno 4,64 zadetka na tekmo); 13 zadetkov v Pokalu EHF (leta 2005 proti portugalski Madeiri)
Nastopi za Jeruzalem: 314 tekem v državnem prvenstvu in v pokalnem tekmovanju
Velenjčani v Ligi za prvaka izgubili kar sedem točk.
Ekipi Celja in Gorenja nas bosta v novi sezoni zastopali v Ligi prvakov in najbrž še v regionalni SEHA ligi. Iz vrst Gorenja prihaja tudi najboljši igralec lige - Staš Skube, ki je na prestolu za najboljšega igralca nasledil Ormožana Marka Bezjaka, ki uspešno krmari ladjo Magdeburga v nemški Bundesligi. Tretje mesto je pripadlo Mariboru, ki ima kakovostno ekipo, sposobno presenetiti tudi Celje in Gorenje. Eno večjih presenečenj lige je Ribnica, ki se je letos s praktično domačo ekipo in z dobro igro zavihtela na 4. mesto. Znova so po visokem 5. mestu posegli v Trebnjem, čeprav so v zadnjih letih ostali brez igralskih draguljev, kot so Sebastian Skube, Staš Skube, Miha Zarabec, David Miklav-čič. Iz vrst Trima prihaja tudi najboljši vratar lige Klemen Ferlin. Fant s povprečno več kot petnajstimi obrambami na tekmo. Ferlin bo v novi sezoni nosil dres Gorenja, bil pa
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je v sezoni 2013/14 postal najboljši strelec 1. A moške lige.
je tudi blizu prestopa v slovito Barcelono. Rokometna šola Trima spada med tri najboljše v državi in za prihodnost rokometa v Trebnjem se ni bati, čeprav se lahko hitro zgodi, da bodo ostali brez finančne pomoči podjetja Trimo. S šestim mestom in uvrstitvijo v Ligo za prvaka so izjemno zadovoljni v Sevnici.
Odhod Šišmanovica in Putareka
Ekipi, katerima so pripisovali majhne možnosti za obstanek v ligi, sta zasedli sedmo in osmo mesto. Izola sedma, Jeruzalem osmi. Z doseženim so v taboru Jeruzalema izjemno zadovoljni. Ob izkušenih igralcih so svoje minute uspešno izkoristili tudi nekateri mladi rokometaši. V prvi vrsti Miha Kolmančič, Tomaž Cvetko in na koncu sezone Jure Kocbek, ki je prišel iz drugoligaša Radgone. Iz vrst Jeruzalema prihaja najboljši strelec lige - Bojan Čudič. Kapetan Ormožanov je na 31 tekmah dosegel 214 zadetkov. Za zdaj pa še ni znan odgovor, ali bo Hugo ostal v ormoškem dresu, ki ga nosi že od leta 2004, ko se je ekipa iz Ormoža uvrstila v elitno ligo. Ponudb na stolu za Čudiča je
kar nekaj. Za zdaj je potrjen odhod Aleša Šišmanoviča, ki bo svojo športno pot nadaljeval v Avstriji, natančneje v Lin-zu. Poslovil se je tudi Kristijan Putarek, ki je sklenil svojo rokometno pot in se bo podal na delo v tujino. V kratkem bodo znani vsi odhodi in prihodi igralcev. Deveto mesto so osvojili rokometaši novomeške Krke, deseto mesto pa največje razočaranje lige, Slovan iz Ljubljane, ki je pred sezono meril na končno četrto mesto. Kot kaže, se bosta iz lige poslovili ekipi Sviša in Krškega, a bo treba počakati na skupščino Rokometne zveze, ko bo več znanega glede nastopa slovenskih klubov v SEHA ligi. Lahko se zgodi, da bosta obe ekipi tudi prihodnjo sezono nastopali v 1. SRL.
Iz 1. B SRL sta ligo višje napredovali zasedbi Slovenj Gradca in Škofje Loke. Stara znanca prvoligaškega rokometa, ki bosta prihodnjo sezono samo še dodatno popestrila elitno ligo. Jasno je, da je kakovost slovenske lige precej padla glede na preteklost, vendar ogromno priložnosti dobivajo mladi rokometaši, kar pa je odlično za prihodnost slovenskega rokometa. Obeta se nam izjemno izenačena liga.
Uroš Krstič
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 27. maja 2014
Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Ptujčani iz Ljutomera s tremi točkami
3. SNL: Na derbiju brez zmagovalca
Derbi 3. lige vzhod je bil odigran v Slovenskih Konjicah, kjer je vodila Dravinja oddala točko Odrancem, ki so se prebili na 3. mesto prvenstvene tabele. Pred njimi je Drava, ki je imela številne priložnosti v Ljutomeru in je na koncu zasluženo slavila 1:2. V borbi za obstanek so presenetili Bistričani, saj so v gosteh dali »petardo« Nafti, medtem ko so pet zadetkov v tem krogu dosegli tudi nogometaši Šmarij pri Jelšah. Kar štiri zadetke je na obračunu s Tromejnikom dal Burim Asllanaj (Šmarje pri Jelšah). S tremi doseženimi zadetki se lahko v tem krogu pohvalita še Jernej Tkalec (Avto Škafar Beltinci) in Mihael Karas (Rakičan). Slednji je zadetek za izenačenje na lokalnem derbiju v Gradu pred 300 gledalci dosegel v 93. minuti tekme, kar je dokaz, da se vztrajnost v nogometu izplača na vseh nivojih igranja in v vseh ligah po svetu.
REZULTATI 24. KROGA:
Avto Rajh Ljutomer - Drava Ptuj 1:2 (0:1), Dravinja Kostroj - Odranci 1:1 (1:0), Nafta 1903 - Aha Emmi Bistrica 1:5 (1:2), Šmarje pri Jelšah - Tro-mejnik G - Sukič 5:0, Grad -Rakičan 3:3 (1:1), Čarda Mar-tjanci - Malečnik 1:1 (0:1), Avto Škafar Beltinci - Fosilum Šentjur 3:1 (1:0).
1.	DRAVINJA KOST. 24 18 6 0 67:13 60
2.	DRAVA PTUJ 23 15 3 5 47:18 48
3.	ODRANCI 24 13 4 7 62:37 43
4.	RAKIČAN 24 12 7 5 49:33 43
5.	ŠKAFAR BELTINCI 24 12 4 8 42:36 40
6.	ŠMARJE PRI J. 24 12 3 9 59:40 40
7.	RAJH LJUTOMER 24 11 4 9 47:35 37
8.	NAFTA 1903 24 10 5 9 34:34 35
9.	TROMEJNIK G-S. 24 9 2 13 41:44 29
10.	MALEČNIK 24 6 10 8 28:42 28
11.	GRAD	23 5 7 11 36:45 22
12.	FOS. ŠENTJUR 24 6 1 17 26:78 19
13.	A. E. BISTRICA 24 4 4 15 27:57 16
14.	ČARDA MARTJ. 24 2 4 18 20:83 10
AVTO RAJH LJUTOMER -DRAVA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Furek (35.), 1:1 Kocuvan (56.), 1:2 Toma-žič Šeruga (85.). AVTO RAJH LJUTOMER:
Kuzma, Brumen, Majerič, Ber-talanič, Munda, Buzeti, Kardinar (od 83. Podgorelec), Kocuvan, Šnajder, Slana, Panič (od 59. Ciglarič). Trener: Boštjan Zemljič.
DRAVA: Ajlec, Antolič (od 86. Arsič), Javornik, Ljubec, Furek (od 59. Lavrinc), Dro-ždek (od 77. Jaušovec), De. Krajnc, Nežmah, Kirič, Toma-žič Šeruga, Da. Krajnc. Trener: Franc Fridl.
Odlični pogoji za igro z izvrstno pripravljeno travnato površino so napovedovali hud boj za osvojitev treh točk, ki bi jih za utrditev na visokem 4. mestu zagotovo bolj potrebovali Ljutomerčani. Pred maloštevilnimi gledalci pa so rahlo pobudo že takoj na začetku tekme prevzeli gostje iz Ptuja, a večjih priložnosti za zadetek na obeh straneh ni bilo. Pa vendar so si prednost zadetka priigrali Ptujčani, ko je po strelu iz upravičeno dosojene najstrožje kazni Danijel Ljubec zadel vratnico, odbito žogo pa je iznajdljivi Furek pospravil v mrežo. Bolj dinamična in za-
1. PODLEHNIK	17 13		1	3	39:12	42
2. ZG. POLSKAVA	17 10		2	5	48:18	35
3. HAJDOSE	17	8	6	3	41:36	27
4. POLSKAVA A. G.	17	8	7	2	37:25	26
5. OPLOTNICA	17	7	6	4	35:30	25
6. GRAJENA	17	7	8	2	29:43	23
7. MAJSPERK	17	7	9	1	40:39	22
8. SLOVENJA VAS	17	6	9	2	33:50	20
9. PRAGERSKO 75	17	4 12		1	26:42	13
10. SD MAKOLE	17	3 13		1	25:58	10
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Vidma so presenetili domačine v Podvincih in jih z zmago prehiteli na lestvici.
nimivejša igra se je razvila v nadaljevanju. Že v 48. minuti je domači napadalec Rok Kocuvan lepo prodrl v kazenski prostor, kjer je bil nepravilno zaustavljen. Sodnik Iztok Gor-njak se je tudi tokrat pravilno odločil in pokazal na 11-me-trov. Izenačenje pa je preprečil vratar Drave Aleš Ajlec, ki je z odličnim posredovanjem ubranil strel Roka Buzetija. Domačini so se hitro »pobrali« in z zadetkom najboljšega ljutomerskega igralca Roka Kocuvana rezultat izenačili. Ko je bilo pričakovati popoln preobrat Ljutomerčanov, so gostje znova zaigrali zelo dobro in so povsem prevladovali. Da domačinom niso nasuli kar nekaj zadetkov, gre zahvala izvrstnemu vratarju Stanislavu Kuzmi, ki je branil v velikem slogu. Žal pa svoji ekipi ni uspel zagotoviti točke, saj je klonil pet minut pred koncem tekme. Ukanil ga je najboljši igralec dvoboja David Tomažič Šeruga, ki je izkoristil zmedo v domači obrambni vrsti in dosegel zmagoviti zadetek.
S to zmago se je Drava utrdila na 2. mestu, Ljutomerčani pa so še drugič zapovrstjo utrpeli poraz. Za nameček jih v naslednjem krogu čaka težka pot v Šmarje pri Jelšah in za zaključek letošnje sezone še tekma z zmeraj neugodnimi Prekmurci iz Rakičana.
Niko Šoštarič
Superliga: Videmča-nom zmaga in drugo mesto na lestvici
Nogometaši Vidma ostajajo hit Super lige: z novo preudarno predstavo na gostovanju v Podvincih so vknji-žili pomembno zmago v boju za 2. mesto. Na drugi tekmi Lige za prvaka se je ekipa 1A avta Gerečje vasi »znesla« nad Središčem in zabila kar pol ducata zadetkov. V Ligi za obstanek je v derbiju v Hajdini Boč presenetljivo odnesel vse tri točke, medtem ko je na derbiju začelja ekipa iz Ormoža proti Bukovcem osvojila zelo pomembne tri točke v boju za obstanek v Super ligi.
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 21. KROGA:
1A avto Gerečja vas - Središče ob Dravi 6:0 (3:0); strelci: 1:0 Tominc (17.), 2:0 Tominc
(31,), 3:0 Horvat (41.), 4:0 Adedoja (49.), 5:0 Šešo (53.), 6:0 Adedoja (65.)
Podvinci Betonarna Kuhar - Videm 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Krajnc (61.), 0:2 Krajnc (75.)
1.	STOJNCI 20 16 2 2 48:12 50
2.	VIDEM	20 14 2 4 56:21 44
3.	PODVINCI KUHAR 20 13 4 3 46:18 43
4.	1A GEREČJA VAS 21 11 4 6 54:18 37
5.	SREDIŠČE OB D. 21 5 6 10 33:61 21
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 21. KROGA:
Hajdina - Boč 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Volavšek (42.), 0:2 Savski (70.);
Carrera Optyl Ormož - Bukovci 4:0 (0:0); strelci: 1:0 Zlatnik (49.), 2:0 Štiberc (55.), 3:0 Lah (62.), 4:0 Štiberc (84.)
1.	HAJDINA 20 6 4 10 29:35 22
2.	APAČE	20 6 4 10 28:41 22
3.	BOČ	20 6 2 12 23:47 20
4.	C. OPTYL ORMOŽ 21 4 5 12 24:46 17
5.	BUKOVCI 21 2 5 14 21:57 11
PODVINCI BETONARNA KUHAR - VIDEM 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Krajnc (61.), 0:2 Krajnc (75.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Toplak (od 70. Topolovec), Rumež (od 8. Brumen), Marinič (od 73. Leben), Lah, Belšak, Kuserbanj, Požegar (od 67. Frangež), Murat, Pal, Šendelj (od 67. Brumen); trener: Miran Ljubec.
VIDEM: Kovačič, Trep, Dre-venšek (od 52. Bedrač), Lah, Kostanjevec, Zemljak (od 84. Feguš), Škvarič (od 89. Gai-ser), Tement, Kmetec (od 88. Emeršič Medved), Krajnc, Hr-ženjak (od 63. Lesjak); trener: Primož Gorše.
Sebastjan Krajnc je bil veliki junak obračuna med Podvinci Betonarno Kuhar in Vidmom, saj je za zmago gostov dosegel oba zadetka. Skozi devetdeset minut tekme so Videm-čani igrali bolj organizirano in so pokazali več želje po zmagi, medtem ko so Podvinčani poskušali preveč z individualnimi akcijami in so ob tem zapravili nekaj priložnosti. Tako je Murat v prvi minuti preveč okleval, v sredini prvega dela je za domače Kuserbanj iz prostega strela iz dvajsetih metrov streljal čez vrata, medtem ko je z zaključnim strelom poizkušal še Požegar. Igralci Vidma so dobro stali na igrišču, najlepšo priložnost v prvem delu pa je po podaji Krajnca s strelom
z glavo čez vrata zapravil Kostanjevec.
V nadaljevanju so nogometaši Podvincev veliko poizkušali, vendar so zelo težko prihajali do situacij za zaključni strel. Na drugi strani so Vi-demčani potrpežljivo čakali svoj trenutek in so dobro gradili svojo igro. V 61. minuti so gostje spravili žogo do Krajn-ca, ki se je pomaknil v kazenski prostor in z ne preveč močnim strelom po tleh premagal Vesenjaka - 0:1. Nekaj minut kasneje je Kuserbanj lepo našel Murata, ki pa je iz ugodnega položaja nastreljal vratarja Kovačiča. Videmčani so se drugič veselili v 75. minuti, ko je aktivni Tement prenesel žogo do Krajnca, ki jo je lepo umiril in z diagonalnim strelom dosegel še svoj drugi zadetek - 0:2. Do konca tekme je kakšnih 150 gledalcev spremljalo »juriš« domačih, ki so si priigrali celo enajstmetrovko, vendar je Topolovec ni uspel realizirati. Z zmago v neposrednem obračunu za 2. mesto je ekipa Vidma prehitela Podvinčane in jih potisnila na 3. mesto.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
še vedno štiri ekipe v boju za vrh
REZULTATI 17. KROGA:
Rogoznica - Leskovec 0:7, Cirkulane - Podvinci DS Galun 3:1, Markovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 6:5, Tržec - Skorba 1:1, Gorišnica - Lovrenc 1:0.
1.	CIRKULANE 17 10 4 3 37:14 33
2.	LESKOVEC 17 8 2 7 36:20 31
3.	TRŽEC	17 9 5 3 33:19 30
4.	PODVINCI GALUN 17 9 5 3 28:17 30
5.	GORIŠNICA 17 8 4 5 19:17 29
6.	MARKOVCI 17 8 7 2 26:24 26
7.	SKORBA 17 7 7 3 33:31 24
8.	LOVRENC 17 4 10 3 15:26 15
9.	DORNAVA KOVAČ. 17 4 11 2 29;44 14
10.	ROGOZNICA 17 1 13 3 12:56 6
2. liga MNZ Ptuj:
Podlehnik potrdil naslov
REZULTATI 17. KROGA:
Zgornja Polskava - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik 0:0, Podlehnik - Majšperk 3:0, Slovenja vas - Oplotnica 0:7, Makole - Hajdoše 2:3, Grajena - Pragersko 75 1:1.
Veteranske lige MNZ Ptuj
Liga 35
REZULTAT 14. KROGA: Borovci - Apače 3:2, Spodnja Polskava - Grajena 0:4, Skor-ba - Dornava 2:1, Videm -Majšperk 4:0.
1.	VIDEM	14 10 2 2 42:20 32
2.	DORNAVA 14 8 3 3 31:18 27
3.	GRAJENA 14 7 4 3 28:14 24
4.	SKORBA 14 7 5 2 27:23 23
5.	BOROVCI 14 6 7 1 42:36 18
6.	SP. POLSKAVA 14 5 7 2 32:36 17
7.	MAJŠPERK 14 4 9 1 14:42 13
8.	APAČE	14 1 11 2 12:39 5
Liga 40 vzhod REZULTATI 15. KROGA: Ormož - Podvinci 1:5, Leskovec - Tržec 3:0, Markovci - Gori-šnica 2:7.
1.	ORMOŽ	15 12 2 1 53:17 37
2.	PODVINCI 15 10 3 2 48:18 32
3.	GORIŠNICA 15 7 5 3 37:27 24
4.	LESKOVEC 15 5 7 3 21:33 18
5.	TRŽEC	15 2 10 3 13:36 9
6.	MARKOVCI 15 2 11 2 22:63 8
Liga 40 zahod REZULTATI 15. KROGA:
Zgornja Polskava - Podlehnik 3:0, Pragersko - Pohorje-Oplotnica 1:4, Lovrenc - Haj-dina 3:3.
1.	LOVRENC 15 12 1 2 59:13 38
2.	HAJDINA 15 8 5 2 33:26 26
3.	POHORJE-OPLOT. 15 8 6 1 27:22 25
4.	ZG. POLSKAVA 15 5 8 2 20:34 17
5.	PRAGERSKO 15 4 10 1 19:40 13
6.	PODLEHNIK 15 3 10 2 12:35 10
JM
Športni napovednik
Nogomet • 3. SNL VZHOD
22. KROG - SREDA ob 17.30: Drava Ptuj - Grad
Košarka • 1. košarkarski vikend
V	petek in soboto, 30. in 31. maja, bo na Ptuju 1. košarkarski vikend, ki ga prirejata Klub ptujskih Študentov in Košarkarski klub Ptuj.
V	petek, 30. 5., bo na košarkarskem igrišču Mladika (tartan) na sporedu nočni članski turnir trojk s pričetkom ob 18. uri. Dogodek ne bo zanimiv samo zaradi košarke, ampak tudi zaradi lepih nagrad. Poskrbljeno bo tudi za spremljevalni program, kjer ne bo manjkalo glasbe, pijače, tako nagrad za obiskovalce kot tudi za navijače in še veliko presenečenj. Zaključni boji bodo potekali pod reflektorji.
Pred pričetkom tekem na izpadanje bo tekmovanje v metu za 3 točke (prijavnina 2 EUR, zmagovalec prejme celoten znesek prijavnin, medaljo in praktične nagrade).
Prijavnina na ekipo (3 igralci + 2 menjavi) znaša 10 € in se poravna pred pričetkom tekmovanja. Rok za prijavo ekip je sreda, 28. 5. 2014. Največje število prijavljenih ekip je 16. Če se prijave ne zapolnijo, se bo možno prijaviti tudi pred samim pričetkom tekmovanja na igrišču.
V	soboto bo na sporedu še Razigran dan košarke za najmlajše. Dobrodošli so vsi od 6 do 15 let stari otroci in seveda njihovi starši. Dopoldne bo poskrbljeno za najmlajše (letniki 2003 in mlajši), kjer se bodo od 10. ure naprej s pomočjo maskote evropskega prvenstva 2013 spoznali z osnovami košarke in se pomerili v različnih spretnostnih igrah. Po odmoru za kosilo se bodo od 14. ure naprej v tekmovanju »streetball košarke« pomerili pionirji, torej mladostniki od 10 do 15 let starosti (letniki 2000 in mlajši). Posebno so vabljeni vsi, ki še ne trenirajo košarke, saj bo za njih pripravljeno presenečenje.
Dan se bo končal s podelitvijo nagrad najboljšim. Za vse, ki bodo prisotni na košarkarskem igrišču, je udeležba pri vseh aktivnostih brezplačna. Poskrbljeno bo tudi za malico in vodo. Vse, kar potrebujete, je želja po gibanju in igri z žogo ter malce poguma. Za vse zadržane pa bo poskrbel Lipko ter košarkarski trenerji, košarkarji in animatorji, ki bodo usmerjali najmlajše in skrbeli za nemoten potek programa in nasmejane obraze!
Prijave in informacije: udrevensek00@gmail.com ali na GSM: 051 426 826 (Uroš).
30. tek ob Trojiškem jezeru
Športno društvo Sveta Trojica prireja v petek, 6. 6., ob 18. uri tradicionalni, 30. tek ob Trojiškem jezeru. Tek spada med prireditve ob občinskem prazniku občine Sv. Trojica v Slov. goricah. Zbirališče in start bosta ob brunarici TD pri jezeru pod cerkvijo - ob izteku kamnitih stopnic. Startnina znaša 5 evrov. Krog je dolg 3200 metrov, ženske bodo pretekle dva, moški pa tri kroge.
Prijave in informacije: 051 778 543 ali na e-mail naslov: valerij.zorko@gmail.com.
Tarok • Na Ptuju turnir za državno prvenstvo
V	soboto, 31. 5., bo od 9. ure naprej v gostilni Gastro Ptuj 8. turnir posameznikov za državno prvenstvo v taroku. Turnir organizira Tarok društvo Ptuj, ki je član Tarok zveze Slovenije. Uvodni nagovor bo imel župan MO Ptuj Štefan Čelan, tekmovanje pa se bo s podelitvijo pokalov ter priznanj končalo okrog 18. ure. Na tekmovanju bo imel močno zastopstvo tudi domači klub, ki ga vodi predsednik Peter Mrden.
DB, JM
torek • 2l. maja 2Q14
Šport mladih, rekreacija
Štajrnhi	15
Nogomet • Turnir mladih na Ptuju
Športni napovednik
Mali nogomet • 14. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 14. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Turnir bo potekal 30. in 31. maja.
V petek, 30. maja, se bodo merili igralci v kategorijah od U-8 do U-14 ter ekipe zaselkov občine Sveti Andraž. V soboto, 31. maja, bo od 11. ure naprej potekal turnir v kategoriji U-19, ob 15.00 se bodo merili veterani, ob 19.00 bo prijateljska tekma ženskih ekip. Ob 20.30 se bo začel Sandijev memorial za prehodni pokal.
Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu! Dodatne informacije: 031 634 847.
Čudovit nogometni dan s 66 ekipami
Šport mladih • Atletika
Največ zmag za OŠ Ljudski vrt
metanju vortexsa Lea Žun-kovič (OŠ Majšperk).
Pri starejših dečkih so zmagali na 60 m Matic Zelenik (OŠ Mladika), na 300 m Blaž Prelog (OŠ Breg), na 1000 m Tilen Forštnarič (OŠ Mar-kovci), v štafeti 4 krat 100 metrov OŠ Ljudski vrt, v skoku v višino Leon Lovrec (OŠ Ljudski vrt), v skoku v daljino Jaka Kostanjevec (OŠ Ljudski vrt), v suvanje krogle Kristijan Čeh (OŠ Ljudski vrt) in v metu vortexsa Niko Cartl (OŠ Markovci).
Najboljše starejše deklice so na 60 m Larisa Cartl (OŠ Markovci), na 300 m Tadeja Kokol (OŠ Juršinci), na 1000 m Zala Zajko Ivančič (OŠ Mladika), v štafeti 4 krat 100 metrov OŠ Ljudski vrt, v skoku v višino Astrid Ma-rovič (OŠ Mladika), v skoku v daljino Maja Bedrač (OŠ Breg), v suvanju krogle Maja Teršek (OŠ Juršinci) in v metanju vortexsa Lina Širec (OŠ Olge Meglič).
Med vsemi dosežki je najboljši rezultat dosegla v skoku v daljino Maja Bedrač, ki je skočila 570 centimetrov. Večina dobitnikov medalj in tistih, ki so ob njih dosegli dobre rezultate, bodo ta četrtek na Mestnem stadionu na Ptuju nastopili še na območnem tekmovanju.
David Breznik
Utrinek s tekme Poli Drava - Lokomotiva (U-7)
Zavod za šport Ptuj, Atletski klub Ptuj in OŠ Mladika so minulo sredo na Mestnem stadionu na Ptuju izvedli posamično medobčinsko tekmovanje za osnovne šole za leto 2014. Udeležili so se ga mladi atleti iz 17 šol, ki so tekmovali v tekih, skokih in metih.
Nastopili so v dveh starostnih skupinah, v katerih je bilo skupno na sporedu 28 disciplin. Glede na število prvih mest je bila najuspešnejša OŠ Ljudski vrt, saj so njihovi učenci zmagali v 9 disciplinah. Preostali zmagovalci so prišli še iz devetih šol.
Pri mlajših dečkih so zmagali na 60 m Rok Čeh (OŠ Ljudski vrt), na 300 m Martin Murko (OŠ Videm pri Ptuju), na 600 m Luka Ma-tjašič (OŠ Ljudski vrt), v skoku v višino Leon Pihler (OŠ Ljudski vrt), v skoku v daljino Rene Kloar (OŠ Olge Me-glič) in v metanju vortexsa Elvino Kuhar (OŠ Gorišni-ca).
Prvih mest so se pri mlajših deklicah veselile na 60 m Nika Fija (OŠ Cirkula-ne-Zavrč), na 300 m Sara Serdinšek (OŠ Ljudski vrt), na 600 m Sara Horvat (OŠ Destrnik), v skoku v višino Dora Mikec (OŠ Gorišnica), v skoku v daljino Samantha Kajnih (OŠ Gorišnica) in v
Nogometna šola Poli Drava Ptuj se je devetič lotila organizacije celodnevnega turnirja za nadobudne mlade nogometaše na turnirju Mladi dra-vaš 2014. Na njem se je igralo v petih starostnih skupinah, in sicer sta starejši U-11 in U-13 igrali na igrišču z umetno travo, medtem ko so U-7, U-8 in U-9 svoj turnir odigrale na glavnem travnatem igrišču Mestnega stadiona.
Na njem in ob njem je bil ves dan pravi vrvež, saj je tur-nirsko dogajanje spremljalo zares veliko gledalcev. To so bili v glavnem starši, sorodniki in prijatelji mladih nogometašev, ki so bučno podpirali svoje ekipe. Teh je skupno na vseh igriščih nastopilo kar 66, prišle pa so iz BiH, Hrvaške in Slovenije.
Posebne pozornosti so bili deležni otroci v starostni skupini U-7, ki so igrali na manjšem igrišču in so že pokazali veliko spretnosti ter nogometnega znanja. V tem delu tekmovanja je bilo prijavljenih 19 ekip, na finalni tekmi pa je GNK Dinamo Zagreb s 4:0 premagal NŠ Medžimurje-Ča-kovec. Otroci iz NŠ Poli Drava Ptuj so osvojili 5. mesto.
Na sosednjem igrišču je potekal turnir za starostno skupino U-8. Ta je bil zelo množično zastopan, saj je igralo kar 16 ekip, ki so se
Boyling • Podjetniška liga - zaključek
Najboljša Črtomir Goznik in Danica Šegula
S četrtkovim zaključnim tekmovanjem posameznikov se je spustil zastor za letošnjo spomladansko podjetniško ligo. V ekipni konkurenci so zmago
slavili člani ekipe VGP Drava, ki so s prestola izrinili dvakratne zaporedne prvake, člane ekipa Saška bar.
V zaključnem tekmovanju
posameznikov je lahko vsako ekipo zastopal po en njihov član/-ica. Po uvodnih treh igrah se je v nadaljevanje uvrstila najboljša osmerica pri moških
BVfc H
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Aluminij - Golgeter U-S)
najprej pomerile v štirih predtekmovalnih skupinah, nato pa so igrali izločilne dvoboje. V tekmi za 3. mesto je NŠ Poli Drava 1. nesrečno z 0:1 izgubila proti Lokomotivi iz Zagreba. Drugo turnirsko
Rezultati: U-7:
1.	Dinamo Zagreb
2.	Medžimurje-Čakovec
3.	Lokomotiva Zagreb
5.	NŠ Poli Drava Ptuj
6.	Aluminij U-8:
1.	Dinamo Zagreb
2.	Črnuče - Ljubljana
3.	Lokomotiva Zagreb
4.	NŠ Poli Drava Ptuj 1 6. Aluminij
13.	Golgeter Hajdina
14.	NŠ Poli Drava Ptuj 2 U-9:
1.	Lokomotiva Zagreb
2.	Maribor
3.	NŠ Poli Drava Ptuj
8.	Aluminij U-11:
1.	Koper
2.	Lokomotiva Zagreb 3 Aluminij
5.	NŠ Poli Drava Ptuj 1
9.	NŠ Poli Drava Ptuj 2 U-13:
1.	Aluminij
2.	Železničar Sarajevo
3.	Bistrica
6.	NŠ Poli Drava Ptuj 1 9. NŠ Poli Drava Ptuj 2
zmago na Ptuju so si priigrali igralci GNK Dinama Zagreb, ki so v finalu z 1:0 premagali presenečenje turnirja - ND Črnuče Ljubljana.
Na osrednji zelenici ptujskega stadiona je bilo tekmovanje v kategoriji U-9, na katerem je prav tako igralo 16 ekip. Zelo dobro so ves čas igrali Dravaši, saj so osvojili končno 3. mesto, potem ko so v zadnji tekmi po streljanju kazenskih strelov z 8:7 ugnali vrstnike Železničarja iz Sarajeva. V velikem finalu so o zmagovalcu prav tako odločali kazenski streli: pri izvajanju le-teh so bili igralci Lokomotive iz Zagreba s 4:3 boljši od Maribora.
Tudi na igrišču z umetno travo (in ob njem) je bilo živahno, saj sta bila tam odigrana zelo kakovostna turnirja v starostnih skupinah U-11 in
U-13 - na obeh je igralo po 12 moštev. V mlajši starostni skupini je šla zmaga v Koper, ki je v finalu z 1:0 premagal Lokomotivo Zagreb. Še bolj napeto je bilo v finalnem obračunu turnirja U-13, kjer sta se za zmago pomerili ekipi Aluminija in Železničarja iz Sarajeva. Po rednem delu se je srečanje končalo 1:1, po kazenskih strelih pa so slavili mladi igralci iz Kidričevega, ki so zmagali s končnim rezultatom 3:1.
Deveti turnir Mladi dravaš 2014 je bil znova zelo dobro organiziran in je navrgel pet novih zmagovalnih ekip. A v osnovi so zmagali vsi udeleženci turnirja, saj so skozi ves dan odigrali veliko tekem in ob tem spoznavali nove nogometne prijatelje.
David Breznik
Fredi Kmetec, predsednik Drave Ptuj: »Turnir Mladi dravaš 2014 je po mojem mnenju odlično uspel, v njegovo izvedbo pa smo vložili veliko truda. Rad bi pohvalil našo celotno ekipo, ki je skrbela, da je bil tako velik projekt izpeljan na visokem nivoju. Ob tem pa bi se rad zahvalil tudi staršem otrok iz naše nogometne šole, ki so omogočili otrokom Železničarja iz Sarajeva, da so pri njih prenočili in so nasploh lepo poskrbeli za goste iz Bosne in Hercegovine.«
Beno Repič, vodja NŠ Poli Drava Ptuj: »Dobro smo bili organizirani, zato smo lahko dobro izpeljali turnir, ob tem nam je služilo tudi vreme. Na Ptuju je nastopilo zelo veliko različnih ekip, ki so prikazale dober nogomet. Pomembno je, da so vsi odigrali veliko tekem in so uživali na našem turnirju.«
in četverica pri ženskah. Nadaljevali so po izločilnem sistemu, kjer so odločali posamezni dvoboji. Ti so v določeni meri znova pokazali nepredvidljivost, saj sta hitro izpadla drugo- in tretjeuvrščena (G. Miložič in M. Berghaus) po rednem delu, »visel« pa je tudi Č. Goznik (1. mesto). Najboljši posameznik lige (povprečje več kot 202 na igro) je v nadaljevanju pokazal
svoje mojstrstvo in v polfinalu in finalu z veliko prednostjo ugnal S. Strausa (225:157) in I. Gabra (224:155).
Pri dekletih je bila po treh igrah najboljša K. Kekec, 2. mesto je držala M. Kolarič. V polfi-nalu pa sta boljši igri prikazali tretje- in četrtouvrščena D. Šegu-la in M. Janžekovič, ki sta med seboj odločali o končni zmagovalki - slavila je članica Tamesa.
Lepo organizirano tekmovanje se je končalo z neformalnim delom ob obilno naloženih mizah in z obljubo, da se jeseni znova vidimo ...
Končni vrstni red: ženske:
1.	Danica Šegula (Tames)
2.	Martina Janžekovič (Boxmark team)
3.	Monika Kolarič
4. Karolina Kekec
Moški:
1.	Črtomir Goznik
2.	Igor Gaber
3.	Andrej Purgaj
4.	Silvo Strauss
5.	Grega Tuš
6.	Gregor Miložič
7.	Miran Haladeja
8.	Milan Berghaus
(Radio-Tednik Ptuj) (Boxmark team)
(Radio-Tednik Ptuj)
(MO Ptuj) (Gostišče Iršič) (DaMoSS) (Slovenske gorice) (Saška bar) (SKEI Ptuj) (Bowling center Ptuj)
JM
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja za najboljše tri ekipe letošnje spomladanske lige so prejele ekipe VGP Drava (1. mesto, v sredini), Saška bar (2. mesto, levo) in Slovenske gorice (3. mesto, desno).
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši posamezniki v ženski in moški konkurenci na zaključnem turnirju
16 Štajerski TEDNIK
Naše prireditve, zanimivosti
torek • 2l. maja 2Q14
Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Prva zmagovalka je Leja Majcen
V dvorani kulturnega centra v Juršincih je 22. mqja potekala prva prireditev v okviru novega projekta družbe Radio-Tednik Ptuj pod naslovom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami želi družba spodbujati petje slovenskih pesmi med mladimi in pomagati mladim talentom pri razvijanju pevskih sposobnosti. Najboljši trije v projektu bodo zapeli na letošnji Orfejčkovi paradi.
Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa je tudi projekt krepitve samopo-dobe mladih, javnega nastopanja in komunikacije z okoljem. Pri izvedbi juršinske prireditve
sta pomagali Občina Juršinci in OŠ Juršinci. Mlade talente so na odru kulturnega centra v Juršincih spodbujali starši, dedki in babice, drugi sorodniki, sošolci in prijatelji. Na
Leja Majcen, zmagovalka prve prireditve:
„Svoje zmage se zelo veselim, saj je bila konkurenca velika, tudi mlajših pevcev, ki zelo dobro pojejo za svoja leta. Malo pa me je zmaga tudi presenetila, to že moram priznati. Podpirali so me vsi domači, prijatelji. Ampak, kot je dejal že voditelj Dalibor Bedenik, smo zmagovalci vsi, ki smo sodelovali. Pojem že od 4. razreda OŠ, takrat sem začela tudi igrati violino. Zatem sem se vpisala tudi v glasbeno šolo Decima. Tudi moj oče poje in igra, je član Ansambla bratov Gašparič. Zgled sem dobila po njem. Pomagal mi je pri piljenju mojega nastopa, kaj moram še popraviti, izboljšati. Alya je moja vzornica, pa tudi Alja Krušič, Demetra Malalan, zmagovalki pevskih TV-šovov. Kaj bom zapela na polfinalu, še ne vem, v vsakem primeru se bom potrudila, tako kot že na svojem prvem nastopu."
Foto: Črtomir Goznik
Komisijo sojsestavljali Klavdija Stuhec, predstavnica Občine Juršinci, Nada Spišic, predstavnica OS Juršinci, in Borut Horvat, predstavnik Radia-Tednika Ptuj.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Projekt Radia-Tednika Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je naletel na izjemno pozitiven odziv v okolju, tako na Ptujskem kot Ormoškem. Prva prireditev je bila 22. maja v Juršincih, naslednje bodo v septembru. Prijave so oddale že osnovne šole iz Gorišnice, Dornave, Markovcev, Ormoža, Središča ob Dravi, od Sv. Tomaž, iz Miklavža, Ivanjkovcev, Hajdine, Podlehnika, od Sv. Andraža in z Destrnika, prav tako pa tudi vse štiri ptujske osnovne šole.
premierni prireditvi je zbrane pozdravil direktor družbe Ra-dio-Tednik Ptuj Drago Slamer-šak. Povedal je, da družba veliko pozornost posveča mladim, otrokom, glasbenemu izražanju, nastopanju, varovanju in ohranjanju slovenske besede in pesmi. To so tudi izhodišča, na katerih temelji projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, s katerim družba bogati prireditveno dejavnost v vseh okoljih, kjer so jo že posvojili, prinaša veselje in radost.
Mladejuršinčane sta spodbujala tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je nadvse zadovoljen, daje prišlo do takšnega projekta, ki odpira odre talentom, in ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek, ki je povedala, da imajo njihovi učenci zelo radi slovenske pesmi ter tudi narodno-zabavno glasbo. Voditelj prireditve Dalibor Bedenik je že na prvi prireditvi na oder povabil 12 nastopajočih, 10 posameznikov in dve pevski skupini, učence OŠ Juršinci, kjer so tudi opravili izbor nastopa-
Foto: Črtomir Goznik
Voditelj Dalibor Bedenik je na prvi prireditvi družbe Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z Občino Juršinci in OS Juršinci Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo gostil 10 mladih pevcev in dve pevski skupini iz OS Juršinci.
jočih. Komisijo, ki je ocenila njihove nastope, so sestavljali Klavdija Štuhec, predstavnica Občine Juršinci, Nada Špišic, predstavnica kolektiva OŠ Jur-šinci, in Borut Horvat, pred-
Foto: Črtomir Goznik
Na prvi prireditvi je prepričljivo zmagala 12-letna Leja Majcen s pesmijo Alye Moja pesem.
Foto: Črtomir Goznik
Občinstvo je napolnilo dvorano kulturnega centra v Juršincih.
stavnik Radia-Tednika Ptuj. Na juršinski prireditvi je zmagala 12-letna Leja Majcen, ki se je s tem že uvrstila v jesenski polfinale. Svoj nastop je opravila kot velika profesionalka. Sicer pa so se vsi v svojih pevskih nastopih dobro odrezali, uživali, da so lahko zapeli tudi na odru zunaj šole, treme skorajda ni bilo opaziti, razveselili pa so se tudi daril, ur, ki jih bodo spominjale na sodelovanje v projektu Radia-Tednika Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Polfinala bosta dva, v vsakem pa bodo izbrali po pet finalistov, ki se bodo pomerili na finalnem nastopu, ki bo 23. decembra. Trije zmagovalci velikega finala pa se bodo uvrstili na veliko tradicionalno prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj Orfejčkova parada, 26. decembra, na kateri si bodo oder delili z najboljšimi slovenskimi pevci in glasbeniki. To bo zagotovo najlepša nagrada za mlade pevske upe.
MG
Podlehnik • S tekmovanja Kaj veš o prometu
Zmagala ekipa OŠ Cirkovce
V soboto, 10. mqja, je pri OŠ Podlehnik potekalo 16. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih šol, ki ga je organiziral SPV Občine Podlehnik. Udeležilo se ga je 13 osnovnih šol s po štirimi tekmovalci, med njimi tudi učenci OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo.
Ekipo iz OŠ Cirkovce so sestavljali: Aljaž Vavken iz 8. razreda, Urban Erker iz 7. razreda ter Denis Gajšt in Enej Marin iz 6. razreda. Tekmovanje je obsegalo poznavanje cestnoprome-
tnih predpisov, spretnostno vožnjo na poligonu in ulično vožnjo v okolici šole gostiteljice. Naši učenci so ekipno osvojili 1. mesto. Med posamezniki pa je najboljši rezultat dosegel
Urban Erker, ki je osvojil 4. mesto med posamezniki.
Ekipa OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, ki so jo sestavljali učenci Aljaž Jabločnik, Filip Petek, Simon Sambolec in Gre-
Foto: arhiv šole
Najboljši ekipi 16. medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu
gor Predikaka, se je uvrstila na 2. mesto. Aljaž Jabločnik je zasedel drugo mesto tudi med posamezniki in se uvrstil na državno tekmovanje Kaj veš o prometu, ki bo 31. 5. 2014 v Ljubljani.
Uspeh mladih kolesarjev so dopolnili učenci, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz Konstruktorstva in tehnologije obdelav na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Aljaž Vavken iz 8. razreda in Gregor Štefan Lenart iz 9. razreda OŠ Cirkovce sta dosegla 3. mesto v panogi izdelava izdelka iz kovine, Gregor Predikaka iz 8. razreda OŠ Kidričevo pa prav tako 3. mesto v konstruiranju z elektronsko zbirko. Učenci so vabljeni na zaključno prireditev v Ljubljano, kjer bodo podelili priznanja najboljšim na prireditvi Zotkini talenti.
Jožica Jurgec in Andrej Kodela
torek • 2l. maja 2Q14
Reportaža, kronika
Štajerski TEDNIK 17
Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina (6. del)
Nevarnost širitve »ruskih vstaj« v regiji
ODSTOTKOISA SLIKA RUSKEGA 1'REBIVALSTA TSfA BALTIKU
Povprečen odstotek na državni ravni:
-	Estonija 25 Sfe
-	Eatvija 24 °/r Litva 6 %
Foto: Uroš Zajdela
»Rusi na Baltiku« kaže na nevarnost proruskih aktivnosti zlasti v vzhodni Latviji (kjer je odstotek ruskega prebivalstva višji od 60 %) ter vzhodni Estoniji, Litva pa pravzaprav nima višjega regijskega odstotka od 20 %.
Referendum o samostojnosti v Donetsku in Luganskem je povsem nepričakovano minil v precej mirnih okoliščinah, volja ruske večine pa se odraža v izrazito visokih odstotkih odobravanja dejavnosti proruskih aktivistov. Proces iredentizma je najverjetneje logičen kronološki korak vzho-dnoukrajinske regije. V senci prihoda strahovito pomembne kitajske delegacije v Rusijo, ki bo mimogrede dodatno obogatila Gazprom z več miljardnim podpisom pogodbe o dobavi zemeljskega plina, ruski pred-senik Putin zelo simbolno umika svoje vojake iz ukrajinske obmejne regije. Medtem pa v vzhodni Ukrajini divja skorajda državljanska vojna z dnevnimi žrtvami obeh sprtih strani. Ki-jevska oblast pravzaprav nima več nadzora nad celotnim ozemljem, mednarodna skupnost s strahopetnimi koraki tepta znova in znova isto zemljo, Rusija pa se kratkomalo požvižga na tragikomične sankcije Zahoda in igra vlogo hegemona in navideznega dobrotnika v regiji.
Mnogi mednarodni strokovnjaki brez neposrednih političnih kalkulativnih premislekov svarijo na očitno željo ruskega predsednika za obnovo nekdanjega zahodnega dela Sovjetske zveze. Nemčija kot pomemben opomnik dogodkov v času II. svetovne vojne le bojazljivo in nagajivo prikimava »zahodnjakom«, a hkrati podpisuje s sankcionirano Rusijo nepredstavljivo bogate gospodarske pogodbe iz naslova ruskega severnega toka. Kljub dnevnim ubojem v bratomorni vojni tudi ZDA, velik svetovni zaščitnik demokracije, klanovsko klečeplazijo v svoji Beli hiši in Ukrajince bodrijo s praznimi besedami. Finančna pomoč EU ne zagotavlja varnosti in stabilnosti, ki ju Ukrajinci nujno potrebujejo v tem trenutku. Zdi se, da trenutno obstajajo strašljivi pogoji za izjemno nevarno širitev »ruskih« vstaj na modelu Ukrajine. V tem kontekstu se pogosto omenjajo t. i. baltske države, torej Litva, Latvija in
Estonija. Vse tri so že desetletje članice tako politične zaveze pod okriljem EU kakor tudi vojaškega severno-atlantskega zavezništva (NATO), ki je na ozemlje prve že napotil nekaj stotin svojih vojakov in vojaške opreme. Med političnimi učenjaki se je na tej osnovi oblikovalo prepričanje, da si tudi mogočna Rusija ne bi privoščila tovrstnega izleta v najverjetnejši vojaško-gospodarski katastrofalen poraz. Vendarle pa je treba opozoriti, da ruska vojska uradno ni sodelovala ne na Krimu kakor tudi v vzhodni Ukrajini in je iz vidika mednarodnega prava vsekakor notranjepolitična kriza, na katero pa EU in NATO, čeprav so članice teh organizacij. Posledično je ukrajinski scenarij mnogo realnejši, kot bi si morebiti želeli, Rusija pa bo ponovno zgolj zunanji opazovalec in varuh svojih etničnih sonarodnjakov z verjetnimi primesmi paravoj-šakih enot.
Litva, Latvija in Estonija
Nekdanje tri sovjetske republike so v času temačnega terorja med letoma 1945 in 1990 doživele strahotno rusifikacijo zlasti od Stalina, njegovemu vplivu pa so sledili tudi drugi predstavniki zloveščega političnega ustroja. Ob padcu Sovjetske zveze, v začetku devetdesetih, je bilo število ruskih etničnih skupin izredno visoko, saj je v Estoniji predstavljala kar 30 % prebivalstva (okrog 475.000), v Latviji celo 34 % prebivalstva (okrog 900.000) ter v Litvi »le« 9,5 % prebivalstva (okrog 340.000). Slednja je imela nižji odstotek zaradi izrazitega sovjetskega agrarnega predznaka in zadovoljivega števila za poljedelstvo primernih litovskih delovnih rok. Po vzpostavitvi samostojnosti baltskih republik je odstotek etničnih Rusov sicer upadel (povprečno za dvajset odstotkov), kot posledica emigracij in naturalizacij, še zmeraj pa predstavljajo pomembno politično entiteto. Tako Latvija kot
Estonija opredeljujeta rusko manjšino kot nesrečni opmnik na preteklost in posledično je njihova integracija zelo otežko-čena, če ne nemogoča, medtem pa Litva šokantno sploh ne priznava rusko manjšino v okvirih mednarodno sprejetih norm in določil, s čimer omejuje razvoj njihove kulture in spoštovanje njihove zgodovine. Prav zanimivo se je sprehajati po raznolikih mestih ob Baltiku in opazovati dva medsebojno povsem nezdružljiva sveta družbene večine in ruske etnične manjšine, ki je vsekakor potisnjena v socialno marginalnost. Večerni spopadi, bodisi verbalni ali fizični, očitno preveč opitih mladcev, izhajajo iz jezikovno-družbene delitve. Posamezno pripadnost pa več kot očitno izdaja stil oblačenja. Skupen imenovalec vsem vpletenim v sporu so izredno sočne ruske kletvice, saj jih starodavni baltski jezik sploh ne pozna, zato pa toliko več ruski. Opisane razmere nakazujejo na potencialno nevarnost nezadovoljstva med rusko manjšino in veliko
verjetnost »proruskih vstaj, tudi iz spomina na mogočno sovjetsko preteklost. Za baltske države je olajševalna okoliščina predvsem prisotnost ruskih manjšin v prestolnicah, ki so relativno daleč od ruskih meja. Vendarle pa proruski aktivisti lahko izkoristijo regionalno nestabilnost in rusko dominacijo za protestniške vstaje in zahteve po večji enakopravnosti. Zaradi prisotnosti zveze NATO in EU pa na Baltiku v tem trenutku skorajda ne obstaja možnost ruskega vojaškega posredovanja.
Nekoliko bolj zapleten je položaj ruske entitete Kaliningrad ob Baltskem morju, stisnjen med Litvo in Poljsko, ki je po padcu Sovjetske zveze geografsko nerazumljivo, politično pa toliko bolj, ostal v ruskih vojskah in predstavlja strateško nepojmljivo pomembno področje za rusko mornarico. Tudi Be-lorusija ima močne prijateljska vezi z Rusijo, ki bi jo lahko nadgradili z prostovoljnim vstopom v Rusko federacijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Dobrodelna prireditev
Vsak ima svoj talent
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila sredi maja dobrodelna prireditev Vsak ima svoj talent, ki jo je organiziralo Humanitarno društvo Rotaract klub Ptuj. Osnovni namen glasbeno-plesnega dogodka je bil zbiranje sredstev za OŠ Ljudevita Pivka.
		]		
		■		
. ■K S 1			it : ■ ™ Br' ¿ « Hft ^	
Foto: arhiv šole
Utrinek z dobrodelne prireditve Vsak ima svoj talent
Udeleženci prireditve, ki jo je povezovala Urška Vučak, so v ta namen zbrali 1.025 evrov. Glavni nastopajoči so bili učenci OŠ Ljudevita Pivka, ki so skupno prikazali pet glas-beno-plesnih točk. Posebni gostje so bili Blaž Vidovič, Plesna šola Mambo, Nox acustic in Nejc Grobelšek.
To je bila prva prireditev društva Rotaract klub Ptuj, ki združuje uspešne in ambiciozne mlade ljudi, stare med 18 in 30 let. Društvo je začelo delovati letos, njihov glavni namen pa je pomagati pomoči potrebnim in izoblikovati osebnosti članov z izmenjavo znanj in sposobnosti znotraj kluba. V klubu trenutno deluje 14 mladih.
DB
Na valovih časa
Torek, 27. maj Danes goduje Janez.
428 p. n. š. se je rodil grški filozof Platon, ki velja z največjega antičnega idealističnega filozofa.
1679je angleški parlament izdal zakon, ki je določal, da ne sme biti nihče aretiran brez sodnega postopka in preiskave. Samo med nemiri, ki bi lahko ogrozili javno varnost, sme oblast ravnati drugače.
1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo prestolnico ruskega imperija St.Peterburg.
1878 se je rodila ameriška plesalka Isadora Duncan, ki je s svojimi nastopi in pedagoškimi metodami napovedala razvoj sodobnega izraznega plesa.
1907	se je rodila ameriška zoologinja in pomorska biologinja Rachel Louise Carson, ki ji pripisujejo, da je spodbudila nastanek globalnega gibanja za varovanje okolja.
Sreda, 28. maj Danes goduje Avguštin. Danes je svetovni dan sonca.
1453 je turški sultan Mehmed II. zavzel Carigrad.
1738 se je rodil francoski zdravnik Joseph-Ignace Guillotin, ki je oktobra 1789 predlagal uporabo mehanične naprave, s katero bi v Franciji opravljali usmrtitve - giljotino.
1908	se je rodil angleški pisatelj in novinar Ian Fleming. Zaslovel je z vohunskimi kriminalnimi romani, katerih junak je James Bond, agent britanske tajne službe.
1961 so ustanovili v Londonu organizacijo Amnesty International, ki se bori proti preganjanju ljudi zaradi političnih, ideoloških, verskih, etničnih ali rasnih razlogov. Četrtek, 29. maj Danes goduje Magdalena.
Danes je svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN.
1917 se je rodil ameriški politik in 35. predsednik države John Fitzgerald Kennedy, žrtev atentata v Dallasu leta 1963.
1947 je indijski parlament tri mesece pred izglasovanjem neodvisnosti preklical zapostavljanje kaste »nedotakljivih«.
1953 sta novozelandski alpinist Edmund P.Hillary in vodja nosačev Tensing Norgay kot člana britanske ekspedicije prva stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest.
1990 je Vrhovni sovjet Ruske federacije izvolil za svojega predsednika Borisa Jelcina. Petek, 30. maj Danes goduje Ivana.
1265 se je rodil v Ravenni eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri, simbol italijanske kulture 13. stoletja.
1431 so sežgali na grmadi Devico Orleansko, »Jean d'Arc«, potem ko so jo razglasili za krivoverko.
1778 je umrl francoski književnik, zgodovinar in filozof Voltaire.
1914	so dva meseca po koncu vojn proti cesarju Francozov Napoleonu I. podpisala zastopstva štirih zaveznic in Francije v Parizu mirovno pogodbo.
Sobota, 31. maj Danes goduje Angela.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju in svetovni dan športa.
1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije.
1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene.
1819 se je rodil književnik in novinar Walt Whitman, najpomembnejši ameriški pesnik druge polovice 19.stoletja.
1915	so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London.
1990 so na pobudo Francije prepovedali uvoz britanske govedine v Evropo. Številni potrošniki so praktično šele tako izvedeli za bolezen norih krav.
1945 so Angleži predali slovenskim partizanom zadnji transport slovenskih domobrancev, ki so se po koncu vojne umaknili na avstrijsko stran v Vetrinje na Koroškem. Nedelja, 1. junij Danes goduje Fortunat.
1660 so v Bostonu javno obesili kvekerko Mary Dyer.
1804 se je rodil ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka. Najbolj znani sta njegovi operi Ivan Susanin ter Ruslan in Ljudmila.
1875 je bila ustanovljena svetovna poštna zveza s sedežem na Dunaju.
1916	se je končala največja pomorska bitka v prvi svetovni vojni, bitka pri Jutlandu, znana tudi kot bitka pri Skagerraku.
1926 se je rodila ameriška filmska zvezda Marilyn Monroe. Leta 1962 je naredila samomor.
1973 se je Grčija oklicala za republiko.
1989 je v Frankfurtu začela delovati Evropska centralna banka. Do konca leta je morala pripraviti vse potrebno za izdajo evra, skupne denarne enote na območju evropske denarne zveze. Ponedeljek, 2. junij Danes goduje Erazem. Danes je dan slovenskih železničarjev.
455 so Vandali zasedli Rim in ga sistematično oplenili.
1835 se je rodil papež Pij X., ki je katoliško cerkev izoliral od moderne družbe in demokracije. Leta 1954 so ga razglasila za svetnika.
1904 se je rodil športnik in filmski igralec Johny Weissmuiler. Znan je bil kot filmski Tarzan in prvi plavalec, ki je 100 metrov preplaval v času pod eno minuto.
1916 je prišlo v St. Lousisu v ZDA do velikih rasnih spopadov, v katerih je bilo več sto mrtvih.
1953 je v westminstrski opatiji v Londonu canterburyjski nadškof okronal britansko kraljico Elizabeto II.
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 27. maja 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
v
Sparglji na vrtu
Vsem ljubiteljem dobre in predvsem specialne hrane je špargelj dobro poznana kulinarična dobrota. Vsi gurmani tudi vedo, koliko boljši je povsem svež, ravnokar odrezan poganjek od tistega, ki je do nas potreboval lepo število kilometrov.
Zal slovenski pridelovalci zelenjave ne sledijo dovolj željam ljubiteljev špargljev, zato vsakemu v Sloveniji svež ni vedno dostopen. Tisti v trgovinah pa je star vsaj 24 ur. Mislim, da je pridelava špargljev ena velika, za zdaj še neizkoriščena možnost na manj-
maj
jurnj
ših, tudi hribovskih kmetijah. Prav lahko pa šparglje pridelujemo tudi na svojem vrtu. Mnogi se bojijo, da je njihova pridelava težavna, pa sploh ni, to je povsem nezahtevna vrtna trajnica. Ravno zdaj ga lahko najdemo veliko na tržnicah, zato si privoščite svežega.
Sajenje špargljev
Nasad špargljev zasnujemo s sadikami. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami, vendar je za prodajni nasad bolje sadike kupiti, saj boste tako sadili veliko bolj rodne hibride. Sadike sadimo zgodaj spomladi, vendar se mora za sajenje zemlja ogreti vsaj na 15 °C. Zagotovo za sajenje še ni prepozno, če le še kje najdete sadike. Dobro je, da jih posadimo čim prej, da se uspejo vrasti še pred poletno sušo.
Priprava zemlje
Dobro je, če zemljo za sajenje pripravimo že v jeseni. Če imamo tam opravka s trajnimi pleveli, zelo nadležen v špar-gljevem nasadu je slak, se jih znebimo pred sajenjem. Tla globoko prekopljemo in obogatimo s hlevskim gnojem. Uporabimo lahko do 40 t/ha hlevskega gnoja, to je 4 kg/ m2 na vrtni gredi, je pa zelo priporočljivo pred tem narediti analizo zemlje in pogno-jiti v skladu z njo. Če ni na voljo hlevskega gnoja, lahko ' uporabimo kompost (8 l/m2 ali kupljena organska gnojila. Sadike sadimo, ko se zemlja ogreje na 10-12 oč. Pri sajenju je zelo pomembno, da pazimo na smer rasti korenin in rastline. Poganjki se namreč razvijajo samo levo in desno, ne v krog. Če bomo rastlino posadili tako, da bodo rasli v medvrstni prostor, bomo imeli več težav pri vzdrževanju nasada.
Korenine polagamo v 40 cm globok jarek tako, da je smer rasti poganjkov (ne korenin) v smeri vrste. Korenine polagamo v vrsti na razdaljo 30-40 cm, odvisno od tega, ali želimo pridelovati beljene ali zelene poganjke. Za beljen špargelj pustimo rastlinam več prostora. Med vrstami pustimo 2-2,5 m prostora.
Korenine nato pokrijemo z zemljo, vendar samo do polovice izkopanega jarka. Tako se bo poleti vlaga dalj časa zadrževala v jarku. V jeseni pa jarek do konca zasujemo z zemljo.
Nega nasada
V prvem letu je treba poskrbeti, da rastline ne trpijo suše. V naslednjih letih pa namakanje ni več potrebno. V
izjemno sušnih letih pa je priporočljivo, saj v nasprotnem primeru pridelek naslednje leto ne bo visok.
V	letu sajenja in prvem letu po sajenju samo vzdržujemo tla rahla in redno odstranjujemo plevele, pognojimo že pred sajenjem in namakamo. Čez leto lahko dva- do trikrat pognojimo z mineralnim dušikom, na ekološkem vrtu bomo kot zastirko uporabljali koprive in nasad dva-do trikrat zalili s koprivno prevrel-ko.
V	odraslem nasadu pa po-gnojimo z dušikom prvič pred začetkom sezone rezanja, drugič, ko končamo spravilo in zadnjič konec julija ali v začetku avgusta. Na ekološkem vrtu bomo v jeseni rastišče prekrili s kompostom, ki ga
Foto: Miša Pušenjak
Tako zgleda sadika šparglja, smer rasti poganjka naj bo v smeri vrste, da bomo kasneje lažje okopavali.
Foto: Miša Pušenjak
Odrasel nasad špargljev spomladi. Ni zahteven, posadite si svojega.
-v	'
Tako sadike naprej položimo, potem pa jih samo zasujemo.
Foto: Miša Pušenjak
spomladi, pred rastno sezono, vkopljemo v tla. Po končanem rezanju lahko zalijemo z namočenimi koprivami ali kupimo tekoče organsko gnojilo, ki se dobi v trgovinah. Enako naredimo še konec julija.
V prvih letih med rastlinami pridelujemo solato, papriko in paradižnik, kolerabico ali nizek fižol. Pozimi lahko v odraslem nasadu tla okoli rastlin zastremo z motovilcem in špinačo. Poti pa posejemo z belo deteljico in nekaj trave.
Lastna vzgoja sadik
Ker me je letos že kar nekaj ljudi vprašalo, kako si vzgojiti lastne sadike, naj povem, da je tosevedamožno. Semečeznoč namočimo v vodo. Velikost lončkov za setev naj bo enaka kakor tista, v katerih kupite sadike kumaric ali bučk. Vedno uporabimo kupljen substrat, pri tem ne varčujemo, zato ne izberemo najcenejšega ali takšnega na razprodaji. Najboljše dobite zagotovo pri svojih vrtnarjih, kjer kupujete rože in sadike. V vsak lonček posejete dve čez noč namočeni semenki. Kasneje lahko šibkejšo rastlino odščipnete. Med poletjem naj bo setev nekje na zelo svetlem, lahko tudi sončnem mestu, vendar pazite, da rastline čez dan sonce ne zapeče preveč. Nikakor naj ne bodo v rastlinjakih, ampak zunaj, na prostem. V drugi polovici poletja lahko občasno dognojite, uporabite tekoča gnojila, lahko tudi tista za balkonsko cvetje. V jeseni, če je koreninski sistem že tako razvit, da gre iz lončka, lahko sadike presadite na stalno mesto, lahko pa jih zložite v ne-ogrevan rastlinjak ali v zavetje pod balkon, v tem primeru jih prekrijte s slamo ali smrečjem. Spomladi jih posadite na stalno mesto takoj, ko se zemlja dovolj ogreje. V tem primeru lahko prvi pridelek pobirate šele dve leti po sajenju in še potem naslednje leto ne pobi-
rate vseh deset tednov, ampak samo polovico tega časa.
Če boste nasad dobro zastavili, se boste predelka na istem mestu lahko veselili tudi 20 let in več.
Pobiranje pridelka
Prvič režemo poganjke leto po sajenju sadik, pričnemo zgodaj spomladi. Dobro je, da rastišče šparglja zgodaj spomladi, veliko pred rezanjem, pokrijemo z zemljo. Za beljen špargelj je nasutje kar visoko - 20-30 cm, za zelen špargelj pa tudi nasujemo nekaj centimetrov zemlje. Tako bodo poganjki ravni.
Prvo leto režemo poganjke samo 2 tedna, toliko da preverimo, kakšen pridelek bomo naslednjih 20 let pobirali na lastnem vrtu. Kasneje režemo špargelj nekje okoli 10 tednov. Običajno traja to obdobje od začetka aprila do sredine junija.
Po spravilu pridelka zemljo vedno razgrnemo in koreninskega vratu ne pustimo pokritega.
Za rezanje beljenega špar-glja kupimo v tujini prav poseben nož, zelen špargelj pa je najbolje kar odlomiti. Če je presuho, potem ga režemo z vrtnimi škarjami. Beljen špar-gelj režemo vsak dan, zelenega pa lahko tudi le dva- do trikrat tedensko. Odrežemo vse poganjke, tudi tiste, ki niso užitni, so zeleni ali kaj podobnega. Če te pustimo rasti, potem bomo kmalu ostali brez primernih poganjkov.
Kot vidite, gojenje šparglja ni zelo zapleteno. Mogoče pa bo kateri manjši kmetiji dovolj velik izziv, da bi se tudi na Štajerskem pojavilo kaj svežih špargljev.
Dejstvo je, da je zeleni špar-gelj okusnejši in vsebuje več koristnih snovi. Zato se ne mučite z beljenjem poganjkov.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 2l. maja 2Q14
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK iS
S svetovne glasbene scene
To je to
Pred dnevi so na veliki svečanosti podelili prestižne glasbene nagrade Billboard (Billboard Music Awards 2014). Veliki zmagovalec letošnje podelitve je Justin Timberlake, ki je domov odnesel kar sedem kipcev. S petimi osvojenimi kipci pa so lahko zadovoljni tudi člani zasedbe Imagine Dragons. Na glavnem odru arene MGM Grand Garden v Las Vegasu so nastopili številni zvezdniki, kot so Shakira, Ricky Martin, Robin Thicke, Jason Derulo, 2 Chainz, Miranda Lambert, Carrie Underwood, Lorde in Imagine Dragons. Največjega aplavza med vsemi je bila deležna Jenifer Lopez, ki je nastopila kar dvakrat. Lope-zova je bila proglašena tudi za pop ikono leta. Za največjo atrakcijo večera pa je poskrbel Sony, ki je pripravil nastop pokojnega Michaela Jacksona
v obliki holograma s pesmijo Slave to the rhythm. Spektakula-ren nastop je spremljalo tudi 16 plesalcev, med njimi je bil tudi naš Anže Škrube (Maestro).
Seznam nekaterih letošnjih najpomembnejših Billboar-dovih nagrajencev:
•	Naj izvajalec leta: Justin Timberlake
•	Najboljše novo ime na glasbeni sceni: Lorde
•	Najboljši glasbenik: Justin Timberlake
Najboljša glasbenica: Katy Perry
Najboljša skupina ali duet: Imagine Dragons Najbolj priljubljen izvajalec na radijskih postajah: Justin Timberlake
Najboljši izvajalec na turneji: Bon Jovi
Najbolj aktiven izvajalec na socialnih omrežjih: Justin Bieber
Najboljši R&B izvajalec: Justin Timberlake Najboljši rap izvajalec: Eminem
Najboljši country izvajalec: Luke Bryan
Najboljši rock izvajalec: Imagine Dragons
Najboljši latino izvajelec: Marc Anthony
Najboljši izvajalec plesne/ elektronske glasbe: Daft Punk
Najbolj popularna radijska skladba: Blurred Lines - Robin Thicke Featuring T.I. & Pharrell Williams Najbolj popularna spletna skladba: Radioactive - Imagine Dragons
Najboljša R&B skladba: Blurred LINES - Robin Thicke Featuring T.I. & Pharrell Williams
Najboljša rap skladba: Can't hold us - Macklemore & Ryan Lewis Featuring Ray Dalton
Najboljša country pesem: Cruise - Florida Georgia Line Featuring Nelly Najboljša rock pesem:Royals - Lorde
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	FANCY - IGGY AZALEA feat. CHARLI XCX
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I WILL NEVER LET YOU DOWN - RITA ORA
2.	WAVES - MR. PROBZ
3.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
NEMČIJA
1.	THE ONE - ANETA
2.	AUF UNS - ANDREAS BOURANI
3.	BUDAPEST - GEORGE EZRA
Foto: facebook
Lorde
•	Najboljša latino pesem: Vivir mi vida - Marc Anthony
•	Najboljša plesna/elektronska pesem: Wake me up! - Avicii
Celoten seznam nagrajencev in vse o prireditvi najdete na spletni
strani billboard.com.
®@®
Električna kitara, na katero je igral pokojni član legendarne zasedbe The Beatles George Harrison, je bila prodana za 657.000 dolarjev na dražbi v ZDA. Črno-belo kitaro znamke Rickenbacker 425 iz leta 1962 je Harrison uporabljal v nekaterih popularnih britanskih glasbenih oddajah, kot so bile Ready Steady Go! in Thank Your Lucky Stars. Omenjeno kitaro je slavni Beatles kupil leta 1963 v Mount Ver-nonu v zvezni državi Illinois. Pred dražbo so ocenjevali, da naj bi za kitaro iztržili med 400.000 in 600.000 dolarjev. Kdo je kupec kitare, pa niso izdali.
V zadnjem času so nas številni glasbeniki brez predhodne najave presenetili z novimi izdajami (David Bowie, Beyonce). Omenjenima se je prejšnji teden pridružil tudi Bob Dylan. Ta legendarni 72-letni glasbenik je pred dnevi na svoji uradni spletni strani objavil novo skladbo, s katero napoveduje tudi izid
novega studijskega albuma. Nova skladba nosi naslov Full Monn & Empty Arms in je priredba stare skladbe Franka Sinatre. Novi album Boba Dylana naj bi po napovedih izšel še letos pri založbi Columbia Records.
Legendarni kalifornijski »surfrockerji« The Beach Boys se bodo v drugi polovici leta podali na veliko koncertno turnejo po ZDA in Evropi. Letos mineva namreč natanko 50 let od izida ene izmed njihovih največjih uspešnic Fun Fun Fun. Pevec skupine Mike Love je ob tem dejal: »Leta opažanja, kako razveseljujoče naša glasba vpliva na številne generacije po vsem svetu, prinašajo veliko navdiha.« Zasedbo The Beach Boys so leta 1961 ustanovili bratje Wilson (Brian, Carl in Dennis), njihov bratranec Mike Love ter Al Jardine. Skupina The Beach Boys že vse odkar je umrl Dennis in se je poslovil Carl Wilson, nastopa v različnih sestavah. Na prihajajoči turneji se bodo trem preostalim živim članom pridružili Bruce Johnston, David Marks ter pevec in kitarist Jeffrey Foskett. Se še spomnite zimzelenih uspešnic, kot so bile California Girls, Surfin' USA in Kokomo? Ja, vse to in še veliko več so bili Beach Boysi.
Janko Bezjak
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Social(istič)na država
V naši ljubi domovini se velikokrat omenja socialno državo in kako slednja to ni; še posebej v teh neprijetnih časih. Sliši se, da bi država morala socialo jemati bolj resno, a sam imam ob takšnih pogovorih zmeraj občutek, da ljudje ne govorijo zares o socialni državi, pač pa sanjajo predvsem o socializmu; konec koncev je novoustanovljena socialistična stranka pred časom požela precej navdušenja.
A poglejmo si zadevo nekoliko pobližje. Preučimo, kaj slovenski um dojema kot socialo, kaj si želi in kakšne rešitve ponuja. V Sloveniji namreč vlada prepričanje, da je naša domovina premalo socialna ter vse preveč kapitalistična. Ravno zlobna kapitalistična politika nas je namreč privedla do stanja, v katerem smo, bi se marsikdo strinjal. Osebno temu ne morem pritrditi, saj je moje mnenje ravno nasprotno; menim namreč, da je Slovenija vse preveč socialna ter skoraj popolnoma nekapitalistična, z redkimi izjemami. Od kod ta herezija?
Zgolj iz opazovanja nenavadne predstave, v kateri živimo. Situacijo bom sicer karikiral, saj na tem mestu ni dovolj prostora za podroben opis, a vendar mislim, da tak prikaz kljub vsemu ni daleč od resnice. Življenje v Sloveniji je namreč videti nekako takole ... Ljudje pridno hodijo v službe, a slednjo dojemajo kot tlako, saj služba v slovenski mentaliteti predstavlja obliko suženjstva, ne osebne izpopolnitve ali poti do le-te. V službi od prvega dne dalje običajno razmišljajo o upokojitvi, najraje tam okoli petdesetega leta, v državnih uradih morda celo kakšno leto prej. Kljub temu, da imajo ljudje zaposlitve, še zmeraj skoraj sleherni med njimi tako ali drugače živi od državne subvencije (kupljene seveda na nemški kredit) saj je do te, če ne drugo, vsaj moralno upravičen. Študirajo vsi, diplomira jih niti petina. Ob tem, da kaj takšnega kot šolnina pri nas ne obstaja, država študentom nameni še žepnino, skoraj brezplačen prevoz in hrano, subvencionirano nastanitev ter še kaj. Hkrati z vsem tem redno skrbi, da gospodarstvu zagotavlja poceni delovno silo s študentskimi napotnicami, a brez kakršnihkoli pravic, s čimer zagotovi, da se gospodarstvo nikdar ne bo rabilo ozreti za rednimi delavci ter le tem ponuditi karkoli več od minimalne mezde.
Država je torej vpletena v sleherno poro slovenskega življenja, ki sestoji iz bede in klečeplazenja za drobtine z državne mize, ki jih imenujemo socialni transferji. Neskončnega izpolnjevanja obrazcev in vlog ter tarnanja o kapitalizmu. Vendar, ali je to res sociala ali zgolj uravnilovka povprečja, v katerem se vsakomur zdi, da država kljub vsemu vendarle nekaj stori zanj, saj mu nameni določeno miloščino vsak mesec? Jaz menim, da ni. To, da je skoraj celotna populacija v določeni obliki odvisna od državnih prejemkov je zločin, ne sociala. V vsaki normalni državi se mora delaven človek biti sposoben preživet. Sociala ne izhaja iz visoke obdavčitve, s katero vsem vse poberemo, potem pa vsak mesec mednje razdelimo "bonitete", ki jih imenujemo socialne. Socia-la je posledica blagostanja, to pa se lahko doseže samo tako, da država s svojim umikom poskrbi, da imajo ljudje možnosti ter sredstva za preživetje.
Matic Hriberšek
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 29. maja, med 16.00 in 17.00. O okoljski problematiki v občini Kidričevo.
Voditeljica: Majda Fridl.
Sodelujte v Vroči liniji Radia tudi vi!
I_e s t v i
\ NAJ
LESTVICA I
i. LIAR LIA¡
1
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAJ 11 RADIA PTUJ LIAR - CRIS CAB/PHARREL
2.	BUDAPEST - GEORGE EZRA
3.	WAVES - MR. PROBZ
4.	BLACK SATURDAY - MANDO DIAO
5.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
6.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
7.	FEVER - THE BLACK KEYS
8.	MAGIC - COLDPLAY
9.	STUPID LITTLE THINGS - ANASTAC
10.	SING - ED SHEERAN
11.	I WILL NEVER LET YOU DOWN - RITA ORA fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»1043 bo Janko Bezjak
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2l. maja 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
juha, španska pita*, zelena solata SREDA
paradižnikova juha, ocvrte klobase, riž, solata ČETRTEK
zelenjavno-mesna enolončnica, rdeče kocke** PETEK
njoki z gobovo omako, solata, skutni zavitek SOBOTA
svinjski file na žaru, zelenjava (paradižnik, paprika,
čebula), lepinja
NEDELJA
juha, pečen piščanec, široki rezanci, solata PONEDELJEK
hrenovke na žaru, pečen krompir, zelena solata
*Španska pita
Sestavine: 3 jajca, 1 skodelica mleka, 1/2 skodelice jogurta, 1/2 skodelice belega olja, 2 skodelici moke,
1/2 skodelice pecilnega praška, po želji sladka ali ostra mleta paprika, 15 dag na kocke narezane šunke, 15 dag na kocke narezanega ali naribanega sira (gav-da, trapist...), 15 dag na kocke narezanih kislih kumaric (po želji lahko olive, kisla paprika, tudi feferoni), sol po okusu.
Jajca stepemo in dodamo mleko, jogurt, belo olje, moko s pecilnim praškom in sol. Ko je premešano, dodamo šunko, sir in kumarice. Vse zmešamo in vlijemo v namaščen srednje velik pekač (23 x29 cm) ali v okrogel model za torte. Pečemo pri 200 °C približno 20 minut. Ko je pečeno, razrežemo na kocke. Postrežemo lahko vroče ali hladno.
**Rdeče kocke
Sestavine: 2,5 dl sirupa (na primer malinov, ribezov, iz gozdnih sadežev), 8 dl vode, 20 dag sladkorja, 2,5 dl zdroba; 2 vanilijeva pudinga, skuhana po navodilih na vrečici.
Sirup, vodo in sladkor prevremo. V mešanico zakuhamo zdrob in kuhamo, da se zgosti. Vroče vlijemo v srednje velik pekač (23 x 29 cm). Ko se sladica strdi, prelijemo z vanili-jevim pudingom. Ohladimo. Postrežemo s stepeno sladko smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
AVTOMOBILI
Sonja je rekla prijateljici: »Moški so kot avtomobili. Ne veš, kaj jim manjka, dokler se ne uležeš pod njih.«
TRI ZELJE
Blondinka je ujela zlato ribico in ta ji je rekla: »Če me izpustiš nazaj v vodo ti izpolnim tri želje!« »Katere pa?« je vprašala blondinka.
sa mi tako dolgo polzi po grlu in ves čas čutim njegov čudoviti okus. In kako je lepo šele poleti. Srknem hladno vodo in še dolgo imam prijeten hladen občutek v grlu. Si sploh lahko predstavljaš, kako je lepo?«
»Kaj pa kadar bruhaš?« je vprašal zajček.
UMAZANI PRT
»Natakar, s tega umazanega prta ne bom jedel!« »Brez skrbi, saj vam bomo postregli na krožniku.«
PREDČASNO IZPUŠČEN »Tanja, tako sem vesela! Moj sin se jutri vrne domov!« »Že? Saj je vendar dobil pet let zapora zaradi ropa banke!« »Ja, toda zaradi lepega obnašanja ga bodo Izpustili predčasno.« »No vidiš!« reče Tanja, »vedno sem govorila: »Otroci nas bodo nekoč tudi osrečili!«
NATAKAR
Natakar leži na operacijski mizi. Pravkar ga je pripeljal reševalni avto. Mimo natakarja pride doktor, ki je natakarja na videz poznal iz sosednje gostilne. »Pomagajte mi, doktor!« zaječi natakar.
»Se opravičujem, toda to ni moja miza. Moj kolega pride takoj.«
KAJ BI RAD
»Veste..., ne vem kako bi rekel... tri leta že hodim z vašo hčerko in sedaj... »menca snubec pred izvoljenkinim očetom. »Kaj bi rad? Morda pokojnino?«
DOLG VRAT
Žirafa In zajček sta se pogovarjala In žirafa je rekla: »Zajček, ti sploh ne veš, kako je lepo Imeti tako dolg vrat, kot ga Imam jaz! Vsak list, ki ga odtrgam z dreve-
POVPRASEVANJE V veliki veleblagovnici: »Potrebujete prodajalke?« »Ne, dovolj osebja imamo.« »Potem mi pa pošljite kakšno prodajalko. Že pol ure čakam na postrežbo.«
3651
MESTO V
ZAHODNI NEMČIJI
KITAJSKA RAJSKA RIBICA
ALOJA Z
ZDRAVILNIMI SNOVMI
NADA VIDMAR
ZAKOVICA
ROMUNSKI LJUDSKI PLES
POKRIVALO DUHOVNIKOV, BIRET
SREBRN STAROGRŠKI KOVANEC
USEDEK, USEDLINA
ČLENAST ZAJEDAVEC
POSAMEZEN GLAS PRI KOLCANJU
IVAN NAGLIČ
NAELEKTRENOST
RIMSKA LUKA
PLJUČNI MEHURČEK
KIPARSKI IZDELEK
NOTRANJI PREMER CEVI
VRSTA BOMBONA
GEOLOŠKA DOBA
3
KAREL OŠTIR
MESTO OB REKI NADIŽI
ORGANSKA MOLEKULA
SKLEPNI DEL SKLADBE
ODRASLA ŽENSKA
IZDELOVALEC KIPOV
PREDMET, STVAR
NEBEŠKI KRILATEC
KRAJ S FORMO VIVO
NAŠA NOVINARKA IN IGRALKA (VESNA)
KIP, PODOBA
PEČENJE
ŽITO ZA KONJE
PESNICA (JASNA)
PODOBNA ZNAČILNOST
KRAVJI GLAS
DIVJA MAČKA
HITER TEK
UMETNO GNOJILO
LJUBITELJ DEČKOV
OTROCI
METKA DERGANC
KRAŠKA JAMA
PRI ŠEMPETRU
KIM KAMBIČ
PUSTNA SKUPINA IZ LANCOVE VASI
SVINJSKA HRANA, OPIRKI
VAŽEN PREMOGOVNIK V BOSNI
NAŠA PROPADLA BORZNA HIŠA
AMERIŠKI ASTRONAVT (EDWIN)
STRJENA KRI NA RANI
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALDRIN = ameriški astronavt (Edwin), GRINT = rastlina prisadna zel, HORA = romunski ljudski ples, KONC = slovenska pesnica (Jasna), MAKROPOD = kitajska rajska ribica, MANNHEIM = mesto v Zahodni Nemčiji, MONOMER = organska molekula, OBOl = srebrn starogrški kovanec.
'visvdy 'NiHcnv 'svava Tnvviv» 'ariiAiod 'lovdo 'i3>i3d 'raa 'isva
_303d 'niAl 'dliaod 'DNOM 'S3AO '>111 ">!31IIAI '139NV '33d 'VQO>! 'd3IAIONOIAI 'Id! 'CM 'H30nV>l 'dI» 'V103A1V 'ISOliaVN 'IAII3HNNVIAI 'NVOVdVIAIS TH3H 'VLINV 'dVQVd 'J.NIH9 :ouABJopöÄ 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Foto: AŠV
Foto: AŠV
torek • 20. maja 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se...
... da je ptujski »Berlusconi« veliko bolj spreten kot tisti iz Italije. Nasprotniki ga namreč še s tako domišljenimi manevri ne morejo spraviti z njegovega prestola. Morda k temu kaj pripomore tudi dejstvo, da je dovolj premeten in se ne pusti (vsaj javno) zapeljati v politične vode...
... da bo zelo verjetno razpis za najem ene izmed ptujskih (elitnih) lokacij za gostinsko teraso spet sredi poletja, skrit nekje na spletnih straneh. To pa zelo diši po lanski aferi z oddajanjem lokacije za cvetličarje na enem od ptujskih pokopališč, ko je za nekajdnevni razpis vedel le ena sam cvetličar...
...da udeležba na tokratnih evropskih volitvah sploh ni bila presenetljivo nizka, prej obratno. Da se namreč četrtina Slovencev po vsem videnem, slišanem in doživetem še vedno pusti (z)vleči za nos istim obrazom, je že skoraj na meji verjetnega.
... da bi tudi državnozbor-ske volitve brez težav lahko bile sredi poletja. Udeležba volivcev gotovo ne bi bila nižja kot jeseni, saj si velika večina naroda dopusta tako ali tako ne more privoščiti. Bi si pa s tem gotovo svoje počitnice pokvarili tisti, ki si želijo biti izvoljeni .
... da so se žogobrcarji iz Kidričevega s porazom v Celju izognili nastopu v dodatnih kvalifikacijah za vstop v 1.
ligo. Kljub temu je velika verjetnost, da zaradi pomanjkanja kandidatov za napredovanje dobijo povabilo NZS...
Vidi se...
. da se neka (stara in nova) evropska poslanka hvali, da so po njej poimenovali kafič v Albaniji. Po našem sodelavcu so poimenovali celo vas na Hrvaškem, pa se zaradi tega nič ne bahamo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Christian Nemec, Ormož.
Iskrice
Foto: Anica Nemec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo tedna je naša bralka Tanja z Vidma naslovila »Ko velika prijateljica obišče malega prijatelja«, posnela pa jo je na domačem dvorišču, kjer se gostitelj (koker španjel) prav prijazno posvetil svojo veliko obiskovalko.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev zna/q)s/<pp
		1						
		2		3				4
			5			6		7
5			1	4				
	7						2	
				7	8			9
8		7			9			
4				6		3		
						5		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	gg
	v	©©	€€€	ggg
Dvojčka		©	€	ggg
m		©©©	€€	g
Lev	¥¥¥	©©	€	gg
Devica	v	©©©	€	g
Tehtnica	v	©	€€	gg
Škorpijon	¥¥	©©©	€	g
Strelec	v	©©	€€€	g
Kozorog	vv	©©©	€	ggg
Vodnar	vvv	©©	€€	gg
Rbi	vv	©	€€€	g
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. maja do 2. junija 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
•k"k"k
»Ce se prepustite malo, boste imeli malo miru. Ce se prepustite veliko, boste imeli veliko miru. Ce pa se povsem prepustite, boste v sebi začutili popoln mir.« Ajahn Chah
»Človekovo srce se povzdiguje pred padcem, ponižnost stopa pred častjo.« Sveto Pismo, Pregovori 18,12 •k**
»Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje. Odpravi od sebe izkrivljenost ust, oddalji od sebepopačenost ustnic.« Sveto Pismo, Pregovori 4,23.24 •k**
»Ropar svobodne volje ne obstaja.« Epiktet •k-k-k
»Dokler se ne bomo pomirili sami s seboj, ne bomo mogli doseči miru na svetu.« Dalajlama •k**
»Največja oblast je oblast nad samim seboj.« Seneka •k"k"k

Najboljše zdravilo za jezo je odlašanje.« Seneka
•k"k"k
»Cloveku se zavrti v glavi po enem ali dveh kozarcih, puhloglavemu že po prvem laskanju.« Knjiga sprememb
•k"k"k
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 27. maja 2014
V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z
imenom
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado.
Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja:
•	glasbene podlage in nagrade nastopajočim,
•	ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev,
•	izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike,
•	članstvov komisiji,
•	sodelovanje pri vajah nastopajočih (generalki),
•	ureditev prijave prireditve s SAZAS-om in IPF,
•	oglaševanje prireditve,
•	javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih.
Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
Štajerski TEDNIK
www.radio-tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
Štajerski
(Rradioptuj
89,8-98,2*104,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE ^vvIZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^>^naročili v času od 6. 5. do 24. 6., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
^i» i sopotnikoma
" Izbirate lahko med nagradama:
1.	BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali
2.	PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
:
i
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
lOUMNJI
čl*
porovRmflRGEncufl
V DOGDND [REKE NMHETVE «SEtutas^-s dbd
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.
fc/f!
A
¡s '
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
■	Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!

■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«*•*. •	jr«	•<-.'	i r - .
ti;-*- «rr
torek • 20. maja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
08:00 Obhajilo na Destmiku 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 10 let ljudskih pevcev DU Turnišče 20:00 Kronika iz občine Destmik 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIPTV
08:00 Koncert učiteljskega PZ Hajdlra 10:00 veseloigra - Pogospodena buča 12:00 Video strani 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2013 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:30 Hajdina - iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Sv. Birma v Dom a vi
10:00 10 let ljudskih pevcev DU Tu m išče
12:00 Video strani
18:00 Seja sveta Domava ■ V ŽIVO
20:00 Zaključek zborov OŽ Dornava
21:00 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nto@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.c 02/ 749 34 10
r

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 27.05. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Varnost in mobilnost za vse, non. 10:20 Po zdravje:
Zdravilec Maxim Osipov, pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.), pon. 11:30 Modra, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica ,
17:00 Sport(no): 2NK MSM Ptuj, pon. 17:25 S poti po Braziliji, pon. 18:00 Ptujska kronika , 18:35 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 19:05 Tek miru, non. 19:20 Glasbena 8 (tuja), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo z gostom:
Dejanom Krajncem. pon. 21:00 Ptujske odrske deske:
Mrtvec pride po ljubico, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 28.05.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kubinjica, pon. 9:50 Film Campus: Babica, pon. 0:00 Ptujska kronika, pon. 0:20 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), pon. 1:35 Modro, pon. 1:55 Info kanal
4:00 Gostilna »Pri Francet«, 80. oddaja, pon. ' "" Info kanal
____Jtuhinjica
7:00 Cista umetnost, pon. 7:25 To bo moj poklic:
Masker, vizažist in kozmetolog, pon. 18:00 Povabilo na kavo z gostor Dejanom Krajncem, pon. 18:55 Upkač, pon. * yp
pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:15 Film Campus: Revolucija, pon. 19:30 Glasbena 8 (slo.), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Po zdravje:
21:00 ŠstaVumetnQst,^pon'.'IOV' ¡j0"' 21:20 Motoscena: Z motorji po Škotski, 21:50 Regi TV Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 29.05. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kubinjica, pon. 0:05 Info kanal	.
8:25 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. :55 Glasbena 8 (slo.), pon. 1:35 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Info kanal
3:20 Povabilo na kavo z gostom:
Dejanom Krajncem, pon. 4:15 Info kanal 6:00 Ptujska kronika 6:20 Glasbeni predah 6:30 Kuhinjica 7:00 Široko oko:
Seja ptujskep mestnega sveta, pon. 7:35 Zeleno, pon. 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Športno: ZNKMal Ptuj, pon. 8:45 Po zdravje:
Zdravilec Manm Osipov, pon. '	—leceg—
19:30 Butan, dežela ermecega zmaja, pon.
20120 Glasbena 8 (tujai 24. oddaja 20:55 Cista umetnosf, pon. 21:20 Zemlja in mi: Vrtnarjenje, pon. 2L50 Glasbeni gredah
22$8 !nfoSbnairanil(a
zmetoiog, pon.
&0r\ www.petv.tv
*	Spremljate nas lahko tLdi na 72 in SIDL TV
Prireditvenik
Torek, 27. maj
9:00 11:00
16:00
17:00
18:00
Ptuj, Mestna hiša, kabinet župana: sprejem predsednika RS Mitja Brvarja in spremljevalce Ptuj, Rimska ploščad 22: Dnevni center za starejše društva Optimisti, razstava izdelkov in dejavnosti
Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, London za začetnike, predstavitev sodelovanja udeležencev začetnega tečaja angleščine Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Alenke Tomaž - Najstarejša poselitev na Ptujskem in Ormoškem
Ptuj, grand hotel Primus, dvorana Tacit: Medgeneracijski prenos podjetja, primeri iz prakse, strokovno izobraževalni dogodek Manager kluba Ptuj
Sreda, 28. maj
9:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: potopisno predavanje Filipini, Marija Bračič 16:00 Ormož, knjižnica F. S. Meška: druženje ob pravljici
17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: razstava otroških likovnih del, Pisana pomlad, gost
mag. inž. arh. Igor Vernik 17:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: kreativna delavnica za otroke, peka kruha, projekt KUD
Vitomarci, zbiranje prostovoljnih prispevkov in humanitarne pomoči do 29. 5. 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: predavanje dr. Verene Perko, Sveta Ciril in Metod ter njun vpliv na slovenskih tleh
19:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin,
pesnik David Bedrač in vinar Milan Hlebec 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: okrogla miza S knjižnico v prihodnost
Četrtek, 29. maj
15:00 Ivanjkovci, igrišče KS: MIK - zabavno-športna prireditev za otroke in starše vrtcev Ivanjkovci, Miklavž, Kog
16:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: predstavitev zgodovine in znamenitosti občine ter ogled Hrgove domačije, Edvard Kupčič in DU Vitomarci, projekt KUD Vitomarci, zbiranje prostovoljnih prispevkov in humanitarne pomoči do 29. 5. 17:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: kreativna delavnica za otroke, peka kruha, projekt KUD
Vitomarci, zbiranje prostovoljnih prispevkov in humanitarne pomoči do 29. 5. 18:00 Ptuj, Osrečevalnica, Dravska 8: brezplačno predavanje Jožeta Mlaska o Energetski samopomoči (energetska medicina) 18:00 Ptuj, Vičava 5: 5. skupščina Društva generala Maistra Ptuj 18:00 Ptuj: zbor občanov četrtne skupnosti Rogoznica, iz naselja Žabjak 19:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: kulturna prireditev in družabno srečanje z rojaki iz Nemčije, razstava Domača tržnica, harmonikar Dejan Pučko, projekt KUD Vitomarci, zbiranje prostovoljnih prispevkov in humanitarne pomoči do 29. 5.
Petek, 30. maj
9:00 17:00
18:00
18:00 19:00
19:00 20:00 20:00
Stoperce: 22. kmečki praznik v Stopercah, pokušina mesnatih izdelkov in ocenjevanje vin Ptuj, grad Turnišče: Oživljanje gradu Turnišče se začenja! skupaj bomo pometli oder in grajsko dvorano
Ptuj, košarkarsko igrišče pri OŠ Mladika: 1. košarkarski vikend s KPŠ in KK Ptuj, nočni članski turnir tričlanskih ekip
Velika Nedelja, športna dvorana: zabavno-kulturni program učencev OŠ Velika Nedelja Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 11. Kloštrski večer, glasba in plesi 16. in 17. stoletja, umetniška sekcija Graziosa Društva Cesarsko kraljevi Ptuj, glasbeniki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ob 18.30 odprtje likovne razstave srednjeveški sprehod po Ptujskem članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, DPD Svoboda Ptuj Slovenska Bistrica, grad: Območna revija malih pevskih skupin, JSKD Slovenska Bistrica Ptuj, CID: zaključni koncert pevskega oddelka
Ptuj, DomKULTure Muzikafe: Anatomija srečanja, Ana Pandur, Vesna Zornik, Vito Marenče, večer flamenka, petje, ples in kitara
Čas beži,
spomini ostajajo...
SPOMIN
Minilo je trinajst let, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek in tast
Jožef Kostanjevec
S CESTE 8. AVGUSTA 24
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečo ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem pomladnem dnevu utrujena za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Gerčke Malek
IZ ŽABJAKA 14 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. med. Zorici Berič, spec. psihiatrije dr. Tugomiri Mudnič, patronažni službi: ge. Majdi in ge. Nini. Hvala g. župniku patru Klemnu za opravljen obred in mašo zadušnico, ge. Veri za molitev in besede slovesa. Hvala podjetju SŽ-VIT Ptuj, Komunalnemu podjetju Ptuj, DU Rogoznica, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi Javne službe Ptuj. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni najdražji
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
En sončni sij, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan, en črn oblak, en močen mraz in strt je cvet za večni čas.
V SPOMIN
Francu Petku
1928 t 2003 11 let
Mariji Petek
1930 t 24. 5. 2013 1 leto
IZ SOBETINCEV 14 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanju ter postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
KMETIJSTVO
PRODAM dve telički simentalki. Tel.
041 825 057._
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041767 760.
Prodam smrekove okroglice, ročno lupljene, primerne za ograje ali kot bruna debeline od 10 do 15 cm, dolžine od 4 do 6 m. Cena za komad je od 7 do 9 evrov. Informacije 040 155 959.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
BUKOVA drva ugodno prodam, možnost razreza in dostave. Tel. 051
793 069._
PRODAMO telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel. 041 240
003._
PRODAMO v devetem mesecu brejo telico simentalko. Tel. 040 368 162.
www.tednik.si
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, 38 m2, in klet, 16 m2, v Gori-šnici, menjam za primerno na Ptuju.
Šifra »NA PTUJU«_
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in od 23. avgusta. Tel. 031 742 714.
Mestni kino Ptuj
Sreda, 28. maj: 19:00 Potujoči otok, Kino otok na Ptuju. Četrtek, 29. maj: 19:00 Nebraska.
Petek, 30., in sobota, 31. maj: 17:00 Pustolovščine gospoda Peabodya in Sher-mana; 19:00 Epizoda v življenju zbiralca železa; 21:00 Ugrabitev.
VSÂBC ČETRTEK ©B UPO
KMALU V STAJERSKEM TEDNIKI
SLOVENS CCI H IP©P f T®[F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.	TANJA ŽAGAR-Vino vino
2.	SPEV - Neskončno sem jo ljubil
3.	STANE VIDMAR - Rože za mamo
4.	BOŠTJAN K0NEČNIK - Moj prijatelj cviček
5.	PETER ŽIBERT- Gasilci
6.	TOMAŽ ILEŠIČ- Pot srca
7.	M0NIKA PUČELJ - Nisi sebe dal
1.	VESELI SVATJE - Prvič bom mamica
2.	Ans. EKART - Šeenorundo
3.	SAŠA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE- Gasilska koračnica
5.	ALFI in NJEGOVI MUZIKANTI - Čin čin po naše
6.	AKORDI-Moja mala
7.	Ans. VIKEND-Ni me sram

Štajerski

. -»<=_____________________
SLOVENSKIH POP 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o,, p.p. 13. 2288 Hajdina
O j-L O	O
mi
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
na wwwotedl
Velika Nedelja • Socialna stiska mlade mamice
Ko ostaneš brez plače
Socialni stiski v Sloveniji enostavno ni videti konca. Če si že med tistimi srečneži, ki so uspeli dobiti službo, ob koncu meseca trepetaš, ali boš za svoje pošteno delo sploh dobil plačilo. In kot kaže, je neplačljivost postala pravi trend v naši (vse manj) socialni državi. To dokazuje tudi življenjska zgodba Monike Kegl, 28-letne mamice sedemmesečnega sinka, ki je bila zaposlena kot natakarica v Velikonedeljski družbi, d. o. o. Kljub poštenemu delu ji Velikonedeljska družba, d. o. o., dolguje kar devet rednih plač. V celoti pa nima poravnanih niti prispevkov za socialno varnost.
Vse se je začelo avgusta leta 2011, ko je Moniko Kegl kot aktivno iskalko zaposlitve Zavod za zaposlovanje, Območna enota Ormož, za mesec dni napotil na usposabljanje za delovno mesto natakarice v Velikonedeljsko družbo, d. o. o., iz Velike Nedelje. Po končanem programu se je z zakonito zastopnico Velikone-deljske družbe, d. o. o., Simono Prejac, dogovorila za nadaljnje delo oziroma zaposlitev, in sicer od začetka septembra 2011 do konca marca 2012 je v lokalu delo natakarice opravljala preko podjemne pogodbe. Od aprila 2012 do decembra 2012 pa je bila zaposlena za polovični delovni čas. »Po prvem mesecu dela v lokalu Velikone-deljska kavarnica nisem prejela osebnega dohodka. Ko sem o tem govorila s Simono Prejac, mi je ta zagotovila, da bom plačilo prejela v prihodnjih dneh. Ob tem naj izpostavim, da sem pogodbo o zaposlitvi sklenila za krajši delovni čas, in sicer za štiri ure. Takšno ureditev mi je predlagala sama Simona Prejac
in mi ob tem navedla, da bo na tak način plačala manj dajatev državi. Tako mi je ob koncu posameznega meseca na roko plačala nadure. Mesečno sem namreč opravila vseh 40 ur, zahtevanih po pogodbi, zraven pa še približno enkrat toliko ur, ki mi jih je Simona, sicer z manjšim zamikom, plačala na roko,« se spominja razočarana Keglova.
Prazne obljube
Decembra 2012, ko je natakarica Kegl opravila zadostno število ur, ki so bile zahtevane v pogodbi oziroma sklenjenem aneksu, ji je prekipelo. Odločila se je za tožbo, saj ji Prejačeva ni plačala večino opravljenih ur po pogodbi. Dolguje ji namreč kar devet rednih plač za polovični delovni čas. »Za te ure mi je Simona Prejac plačala skupaj le 250 evrov, in sicer na roko. Ves čas pa mi je obljubljala, da zdaj bo, da čaka na neki kredit, da naj še malo potrpim in še do danes, od tega je zdaj že dve leti, ni bilo nič,« pravi Keglova in še doda, da ji delo-
Socialna stiska ljudi je vse večja. Vsakodnevno smo namreč priča izkoriščanju in neplačevanju delavcev.
dajalka vse od julija ni plačevala niti socialnih prispevkov. Sicer pa je vrednost terjatve skupaj s pripadajočimi obrestmi aprila znašala kar 6.072,09 evra.
»Nisem imela niti centa«
Po dolgem času razmišljanja, naveličanja praznih obljub in neuspešnemu dogovarjanju z zakonito zastopnico Velikone-deljske družbe Prejačevo, se je Keglova januarja lani odločila
za tožbo. »Bila sem psihično zelo obremenjena. Celo nosečnost. Nisem imela namreč niti centa, da bi kaj kupila,« potoži Keglova. Novembra lani je postala tožba pravnomočna, in sicer v korist Keglove. Kljub temu pa vse do danes ni prejela niti centa. »Eno leto se že vleče ta postopek. Podjetje je šlo v osebni stečaj. Rubežnik ji nima česa zarubiti. Že rubežnika sem morala plačati 100 evrov, ko že tako ali tako nič nimaš.
Če grem spet vse na novo, moram zopet plačati rubežnika, a dobila ne bom nič,« še pove Ke-glova in doda: »Vem, da nisem osamljen primer. Druge punce si ne upajo povedati zadev. Jaz pa si. Ne zahtevam nič njihovega. Samo to, kar mi za pošteno delo pripada, in če bi Simona imela toliko vesti, bi mi lahko vsaj delno nekaj nakazala. Če bi videla, da ima neki interes, ne bi prišlo tako daleč. Škoda, ampak nekje se mora narediti konec.«
»Nismo edini ...«
Obrnili smo se tudi na zakonito zastopnico Velikonedelj-ske družbe, d. o. o., Simono Prejac, ki pa na naša vprašanja ni želela odgovarjati. »Povedala bom samo, da je naše podjetje v likvidnostnih težavah in da poskušamo zadeve urediti, v najboljših močeh. Situacija v državi je, kakršna je, na žalost nismo edini - edina zgodba. V dobro obeh strani se trudimo zadeve urediti,« je bila kratka in jedrnata zakonita zastopnica Prejac. Dodala je še le, da ka-varnica ni več v upravljanju Ve-likonedeljske družbe, d. o. o.
Zdi se, da pretentana Keglo-va kljub pravnomočni tožbi najverjetneje ne bo iztržila tistega, kar ji pripada. Vsekakor pa razočarana mamica sedemmesečnega sinčka ni edini in osamljen primer neplačljivosti. Delavcev, ki niso prejeli plačila, je na žalost iz dneva v dan vse več. Vprašanje, ki se na tem mestu odpira, pa je, kako temu narediti konec.
Monika Levanič
Ptuj • Naložili 17 ton humanitarne pomoči
Stiska ljudi se je dotaknila številnih
V soboto, 24. maja, je na Ptujskem oz. na Ptuju potekalo organizirano zbiranje pomoči za prizadete v katastrofalnih poplavah na območjih nekdanje skupne države. Izkazali so se številni ljudje dobre volje, povezani v humanitarnih oz. dobrodelnih organizacijah, društvih, institucijah, skupnostih in številni posamezniki. Akcijo zbiranja pomoči je usklajevalo Območno združenje RK Ptuj.
Na kamion prevoznika Silva Jupiča, ki se je odločil, da bo pomagal s prevozom humanitarne pomoči, čeprav ima samo en kamion, so številni prostovoljci naložili okrog 17 ton humanitarne pomoči, brisače, vodo, plenice, higienske pripomočke, hrano, posteljnino. „Hudo je, moramo pomagati," je povedal. To ni prvič, da je pomagal. Pomoč so namenili mestu Maglaj, v dogovoru s tamkajšnjim RK in oblastjo.
Silva Jupiča je na poti spremljal Branko Goričan, član upravnega odbora Območnega odbora RK Ptuj, ki je pred odhodom povedal, da upajo, da bo vse potekalo brez težav. Nekateri dosedanji konvoji pomoči so namreč imeli številne težave, ki jih človek v takšnih razmerah ne bi pričakoval, saj najbolj odgovorni ljudje, ki bi morali ljudem najbolj pomagati, dovoz humanitarne pomoči najbolj ovirajo. Nerazumljivo. Tako se
je namreč dogajalo pri dostavi pomoči MO Ptuj, Območnega združenja RK Ptuj in Športnega društva Center Ptuj prizadetim v Brčkem v Bosni in Hercegovini, s katerim Ptuj in športniki že dolgo tesno sodelujejo. To
se je zgodilo, četudi so se poprej uskladili z Občino Brčko, RK Brčko-distriktom BIH in domačim športnim društvom. Pomagali so jim z gumijastimi škornji, ribiškimi škornji, rokavicami in ustekleničeno vodo.
Zbiranje pomoči za prizadete po katastrofalnih poplavah v BIH, Srbiji in na Hrvaškem se nadaljuje. Za ta namen je RK odprl tudi transakcijski račun pri SKB.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Po svetmu Servati ni mraza se bati.
15/24
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko se je ponovno izkazalo, so povedali sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta, predsednik OZ RK Ptuj Aleksander Solovjev, član UO OZ RK Ptuj Branko Goričan in prevoznik Silvo Jupič, ki je v lastni režiji poskrbel za prevoz humanitarne pomoči.
Danes bo spremenljivo, občasno tudi oblačno. Nastajale bodo krajevne plohe, ki bodo pogostejše sredi dneva in popoldne. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C. V sredo in četrtek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s krajevnimi padavinami. Nekoliko hladneje bo.
Osebna kronika
Rojstva: Asmira Ikanovic. Mejna cesta 11, Ptuj - deklica Aiša; Maja Kaučič, Senčak pri Juršincih 16, Juršinci - deklica Samanta; Andreja Zagošek, Bukovci 72, Markovci - deček Teo; Anita Pavlinek, Mladinska ul. 10, Kidričevo - deklica Nika; Jasmina Rakuša, Tibolci 54, Gorišnica -deklica Zoja; Daniela Brodnjak, Bukovci 51 a, Markovci - deklica Antea; Doroteja Arnuš, Ptujska c. 64 b, Pragersko - deček Dorian; Aleksandra Ramic, Radoslavci 3, Mala Nedelja - deklica Eva; Evelin Bezjak, Rimska ploščad 22, Ptuj - deklica Dolores; Mojca Jug, Videž 34, Slovenska Bistrica - deček Erik; Tamara Rimele, Biš 8 b, Trnovska vas - deček Gregor; Urška Peter, Volkmerjeva cesta 5, Ptuj - deček Noel; Vesna Fajfarič, Dolena 3, Ptujska Gora - deklica Laura.
Umrli so: Boris Klemenčič, Her-cegova ul. 6, Ptuj, roj. 1936 - umrl 13. maja 2014; Amalija Mikola, roj. Lukač, Celjska ul. 9, Maribor, roj. 1934 - umrla 16. maja 2014; Ivana Topolovec, roj. Mlakar, Lovrenc na Dr. polju 100 a, rojena 1943 - umrla 19. maja 2014; Marija Velnar, roj. Horvat, Hum pri Ormožu 15, roj. 1932- umrla 19. maja 2014; Olga Šepec, roj. Magdič, Župančičeva ul. 2, Ptuj, roj. 1925 - umrla 6. maja 2014; Angela Petek, roj. Vičar, Brezovci 1, roj. 1923 - umrla 11. maja 2014; Terezija Bratuša, roj. Vidrač, Zamušani 40, roj. 1936 - umrla 21. maja 2014; Terezija Jurič, roj. Erbus, Lovrenc na Dravskem polju 90, rojena 1923 - umrla 21. maja 2014; Franc Zelenik, Spuhlja 112 b, Ptuj, roj. 1953 - umrl 18. maja 2014; Marija Ekart, roj. Kozoderc, Orešje 29, Ptuj, roj. 1934 - umrla 19. maja 2014; Amalija Štampar, roj. Hodžar, Frankovci 31, roj. 1921 - umrla 21. maja 2014.
Poroke - Ptuj: Matej Malek, Lancova vas 62, in Sara Trafela, Tržec 45; Darko Hercog in Simona Bračič, Gromova ul. 7, Ptuj; Matjaž Korošec, Strelci 1 a, Markovci, in Sonja Horvat, Žgečeva ulica 8, Ptuj; Bojan Kodrič, Stojnci 39 b, Markovci, in Božena Cvetko,Mezgovci ob Pesnici 71, Dornava; Tomaž Arklinič, Markovci 67 f, in Sabina Hvalec, Podlehnik 19; Rok Kadenšek, Vodenovo 16, Šmarje pri Jelšah, in Tina Jaklič, Rašica 13, Velike Lašče; Tadej Črešnik, Borovci 23 b, in Petra Marinkovic, Praprotnikova ul. 16, Mozirje; Uroš Vaupotič in Natalija Kmetec, Vareja 1, Videm; Zdravko Heričko in Helenca Brmež, Sela 35 a, Videm; Mitja Koncilija, Abramičeva ul. 5, Ptuj, in Liljana Visenjak; Hlaponci 62, Juršinci; Primož Horvat, Gradišča 98 a, Cirkulane, in Urška Kolednik, Cirkulane 26; Samo Škrjanec, Strjanci 38, Ormož, in Tamara Ljubec, Nova vas pri Markovcih 77 a; Simon Fleisinger in Špela Mohorko, Žolgarjeva ulica 15, Maribor; Emil Kovačec, Formin 4 a, in Liljana Vesenjak. Turški Vrh 100; Matjaž Balant, Rimska ploščad 11, Ptuj, in Renata Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica; Vlado Šegula in Petra Kosec, Borovci 8, Markovci; Martin Štumerger, Jelovec Vocanski 52, Donja Voca, Hrvaška, in Suzana Muster, Zgornji Velovlek 23, Destrnik; Robert Cestnik in Hermina Muršek, Zagrebška cesta 113, Ptuj; Sergej Ivanuša in Suzana Golob, Mejna cesta 32 c, Ptuj; Mitja Pintarič, Zgornja Hajdina 10 a, in Estera Čuček, Poljska cesta 3, Ptuj; Maks Lečnik in Zdenka Cartl, Stojnci 6, Markovci; Dominik Papst, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj, in Sara Kopše, Draženci 90 a, Hajdina.
Poroka - Ormož: Franc Her-gula, Cvetkovci 41 a, in Petra Hanžekovič, Cerovec Stanka Vraza 45, Ivanjkovci.
Foto: ML