OJUiAJNA Y<‘UN t I fUA CNJ IŽNICi PRIMORSKI DNEVNIK __________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X- • Štev. 276 (2895) Pričakujemo, da bo glavni vladni komisar, ki ima na osnovi dekreta predsednika italijanske republike vsa polnomočja, začel z izvajanjem spomenice o soglasju, zlasti pa njenega glavnega dela — Posebnega statuta- Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. !. gr. TRST, sobota 20. novembra 195% Cena 20 lir Maršal Tito na proslavi v nedeljo v Kopru priključitve k FLRJ °Pru in Bujah bodo predsedniku republike izročili diplomo častnega ®scana - Bivšo cono B bodo v nedeljo obiskali verjetno tudi Moša Pijade, var d Kardelj, Miha Marinko, Vladimir Bakarič, Petar Stambolič in drugi Wl‘aškovic o neizvedeni a in nesti ji v coni A Koper »g _ »redni seli oh- ? današnj' sk-M nrthp obcinskega ljud- Pfedsednfk V K°pru je b'‘ S nrn:?PUb,ike Josip *a meščana K85*11 ‘ta častne’ izročili maršalu T't l0ID° ivlada se zaenkrat ne posve. ?an Proslave dokin- ”? I tuje 2 drugimi državami c friJučitve sinv , oncne pri- I odgovoru na sovjetsko noto. t°slaviii venske Istre k Ju- Vendar bi bilo naravno, da bi _ na veiik.m im-IČIa /4 a ••.vMnnintiA rtAfflodriTr vem mnenju bi poslabšanje odnosov, do katerega bi morda prišlo med Vzhodom in Zahodom, če zahodne države odklonijo sovjetsko noto. ne bi bilo trajno. Jugoslovanska ?aD Proslave”1 d^knn-TltU na ! tu-’e z drugimi državami o Jdjučitve , ne Pr*- odgovoru na sovjetsko noto. slovenske Istre k Ju-' V pnda *lo v kr,!!3 Ve'*Kem zborova-v«mbra V nede,j0 »■ n°- dne poleg^0, daj bodo te£a obisk?ir Sednika re-fene kraip t J- °°vopriklju- ?vežne ljudski V p-r.edsednik 53 Piiado skuPScme Molznega iY„- PodPredsednik ?Vard KarrS- "ega sYeta E- uvard KarriVv • 6a sv^ta E-TePublišbih 1 “Predsedniki J'- Hrvatsl. Upscin Sloveni-Kop^ bodo '> ?rbi-ie- Raz«n bkali tudi -n -sokl E°stje ob-fmskj' ^ Buje, kjer bo ob- ! PredsednitPrav tako P°de-Potno častno rePublike di-vPreWvalstvoga Buj. oU)sk«Ea okro- oprskega in J,em R>retanJ*‘JV navd^-predsedniki vest 0 obiak« W> VisoK? rePPblike in dru-v'ie pl voditeljev Jugo-'elaie'nr^*estih in vaseh so fb°t0vanji!Plavt ?a množični Bujah ,, bosta v Kopru S? Povsod lStPe uliCe so za- ,’ in *ran 7 zastava- ^avliain sparenti- ki 10 maršal-, m:,. Sc^fssr & % s,ah m 11 keu goste. Ob ce-5!?vljaio tv ’b v vasi po-J®°br°dojii av?loke 2 ■ naPisi: "St istr,ir lzrazajo hva-b Praznit ga Prebivalstva Matični d. Priključitve k V ki domovini. ulovljena® Bulah sta bila 1* Prosit Posebna odbora , v, odborih so prišlo do izmenjave pogledov med Jugoslavijo. in njenimi balkanskimi zavezniki. Ni mogoče izključiti niti možnosti, da bo izmenjava mnenj o sovjetski noti v določenem smislu izvedena tudi z nekaterimi zahodnoevropskimi državami. Na vprašanje, kaj misli o morebitnih posledicah ustanovitve vzhodnoevropske o-brambne zveze, je Draškovič odgovoril, da so to samo predpostavke, na katere ne mope odgovoriti. Predstavniku državnega tajništva je bilo nato postavljeno vprašanje, kaj misli o pisanju nekaterih italijanskih listov, češ da Jugoslavija premešča iz zaporov v bivši coni B tiste Italijane, ki so obsojeni zaradi sodelovanja z italijanskimi po- i liričnimi strankami. Draškovič [ cijo proti oborožitvi Zahodne Nemčije. V domu JLA v Bjelovaru je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj odgovarjal danes na vrsto vprašanj o -zunanji in notranji politiki, ki so mu jih postavljali slušatelji desetdnevnega seminarja za politične delavce bjelovarskega okraja. Edvard Kardel; je omenil osnovne razloge, ki so v zadnjem času privedli do popuščanja mednarodne napetosti v svetu. Govoril je tudi o odnosih Jugoslavije z ZSSR in drugimi vzhodnoevropskimi državami, o obisku predsednika Tita v Indiji in .Burmi ter prikazal vtise s svojega nedavnega potovanja po skandinavskih in drugih vzhodnoevropskih državah. Glavna vprašanja s področja notranje politike pa' so se nanašala na osnovne smernice jugqslovan-skega gospodarskega razvoja, na vprašanje komun in na družbeno vlogo ZK in SZDLJ. Na konferenci je bil med drugimi prisoten tudi predsednik sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. B. B. Generalni konzul Vošnjak pri generalnem komisarju Polamari Med razgovorom sta si izmenjala misli o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvajanjem spomenice o soglasju Tiskovni in informativni u-rad vladnega generalnega komisariata za Tržaško ozemlje poroča: »Vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje dr. Pala-toara je danes dopoldne uradno sprejel predstavnika jugoslovanske vlade v Trstu, generalnega konzula Mitjo Voš-njaka, ki se mu je ob tej priliki predstavil. Razgovor Je nudil priložnost za prvo izmenjavo misli o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvedbo memoranduma o spo- Generalni konzul FLRJ v Trstu razum ua. Mitja Vošnjak. Ji Mendes-France o predlogu za konferenco o kolektivni varnosti Ponovil je, da je potrebno pariške sporazume ratiticirati in si hkrati prizadevati za izboljšanje odnosov z Vzhodom - Nadaljevanje razgovorov v Washingtonu WASHINGTON, 19. — Danes zjutraj so se v državnem departmaju nadaljevali razgovori med Mendes-Franceom in ameriškim državnim tajnikom Dullesom. V dobro obveščenih krogih se je izvedelo, da so razpravljali o azijskih vprašanjih, zlasti o Indokini, o čemer so govorili že " včeraj popoldne. Razgovori se tičejo tudi NATO, vloge Francije pri atlantski o-brambi in položaja Severne Afrike. Po razgovoru z Dullesom je bil Mendes-France častni gost na kosilu, ki so ga priredili v časnikarskem klubu. Pozneje pa so se razgovori nadaljevali. Na kosilu je Mendes-France imel govor, v katerem je med drugim izjavil: »Ratifikacija pariških sporazumov Z NAJVIŠJEGA MESTA SE PORAJ NOVA RESNICA Montagna in Piecioni, izpuščena iz zapora se spreminjata v žrtvi »diaboličnih mahinacij* »Ponovno moram poudariti, Sam Saragat obtožuje Sotgiuja, da at jo a da tako pisanje italijanskega _ ' —- —zr—~ ~ Mnnfeisi* - Preiskava O StUPti Vilme tiska ne odgovarja resničnemu j izmislil sadisti c m mit Capocotte m »primer iviomesi _ stanju stvari, posebno pa ne | __ " _ __ _ J _ - - - -- -r-*-----— — *•»«■•» Xd**eaif" trditev, da gre za osebe, ki so obsojene zaradi zvez z itali- . . Ir ■-» m i 1 ,“,u ! Monteat "praktično zaključena - m,rabile mn°Žičnih (Od ljudske oblasti organizacij. našega dopisnika) SževnD- ‘p- - Predstav-*v ai?ega ta)ništva zs zu-& Br??k0 tro- janskimi vladnimi strankami in da Jugoslavija ne kaže do-bee volje, da bi to vprašanje bilo rešeno z amnestijo. Predvsem gre za osebe, ki so s svojo delavnostjo in ravnanjem kršile predpise Vojne uprave JLA v bivši coni B, zaradi česar so tudi bile kaznovane. Jugoslavija je že 23. oktobra amnestirala večje število zapornikov s področja bivše cone Bn, je dejal Draškovič. »Kar se tiče podobne amne' na tiskovni kon- S'da lr,ad" potrdil Via k? vnH Vanska de-% L j odl v VVashinc-5^vo 5podarske .razgovore z C ™™' ^enškimi fur.k-Vqh; podaljšala svoje bi-»ejif 7 ZDA- Draškovič je da. ie ,ako v interesu p p°Po1' t tehpicne«a značaja. Oo oblas« dT510 po sklepu naSib cone R tu5* -na ozern*io bivše stajan^e kazni«0. MP°" “ pre‘ v 0bndnaWiuČklJ je Draškovič vprašardp01" Pa- Postav!.ieno \P^asariJp sporočil, da jugo- r;la an*^a še ni odgovo- SartA ?• not-° češkoslovaške 2 -POZlva nekatere ev-P-ke države na skupno ak- ^red pomirjenjem ISeverni Afriki? raz8m0t0y m8d tanigkim in lslahoin? . ^ SkUPen P'>ZiV ta"iSki[n novi spopadi v Tuniziji 19. — Francoske ob- Se i« , stva v 'a, ,s del prebival-zivu ™ vebkl meri odzval poit. riPa sIavko. V Casablanci meri a 5 Prišl° do spapada v arah^vn°nStranti »t policijo di t!^! ra deIu mesta. Zara- k ■’1 SO 4«. t I * O D* > v Tuni d/ je vdera j 1 snon,ij J1 do dveh več »I četrPad0v med francoski francoski- !hodni ^ in. {elahi v Jugo-1 * Ubitih je bi- ^»ik in ter 1 francoski 'Cn VOdak- Z-ieli so v francoski 4? francoska aV ? da bo-k v k ral v tuniška vla-. izdali skupen bN’ na’rnMe-falahe ,n Jih t.^irje jo po ženi niš,-• f .u mesta oboro-delkj nari si ,ln vojažk> od-letala Turi est°n? Pa krožijo šlo h di v Rabatu je pri- splofnomaniŠih incidentov. Na mirno Pa P0teka stavka niki ^Zlni nadaljujejo upor-ulK,i s sabotažnimi akcijami. Piecioni in Montagna sta prišla iz zaporov Regina Coeli nekako ob 15. uri. Izstopila nista pri glavnenp vhodu, temveč sta se odpeljala iz garaže 7, avtomobilom ravnateljstva zaporov. V bližini zaporov se je zbralo precej ljudi in truma novinarjev. Zaradi tega se oba nista hotela na dogovorjenem kraju sestati s svojimi odvetniki, temveč je šofer avtomobila zaporov peljal dalje,. odvetniki pa so sledili: šele precej daleč sta Monagna in Piecioni stopila iz avtomobila in se odpeljala vsak s svojim avtom. Montagno sta čakala oba brata in z njima odvetniki' Bel-lavist.a, Lupiš in Morra. Piecioni ia pa brat Leone in odvetnika Augenti in De Luca. V zvezi z ispiistitvijo obeh obtožencev na začasno svobodo se izve še, da je preiskava proti obema praktično končana. Včeraj sta bila oba še enkrat zaslišana in Sepe jima je v navzočnosti državnega 'pravdnika Scardie predočil zadnje obtožbe in elemente, ki jih je zbral, zlasti v zvezi s preiskavo, ki jo je vodil karabinjerski major Zinza. Zasliševanje Uga Montagne je trajalo včeraj od 10. dopoldne do 13.30, Piccionlja pa' so popoldne zasliševali tri ure. S tem zasliševanjem je bila preiskava — tako vsaj zatrjuje tisk — končana in zaradi tega so lahko ugodili zahtevi odvetnikov, naj se oba spustita na začasno svobodo. Po zaključku preiskave bi moral preiskovalni oddelek izročiti vse akte državnemu tožilstvu, ki mora sestaviti obtožnico in predati zadevo pristojnemu sodišču. Državni tožilec pa seveda lahko tudi ustavi postopek in obtoženca oprosti, če se mu zdi, da dokazno gradivo ne zadostuje za obtožbo. Montesi prihaja v času. ko vladni tisk čedalje bolj napihuje afero Sotgiu. o kateri pa tudi danes ni poročati veliko novega. Namestnik državnega pravdnika dr. Mirabile nadaljuje s preiskavo in je včeraj zaslišal dva kronista lista «Momento-Sera», ki baje že šest mesecev kot nekaka ne-pozvana zasebna detektiva zasledujeta vso zadevo in ki sta se, tako vsaj zatrjujejo, vtihotapila tudi v zbirališče v LT. Filippo Corridoni 15. v stanovanju Fantinijeve. Čeprav sta tja zahajala precej redno, pa baje nikoli nista videla Sotgiuja. Pač pa je neki fotograf, Pietro Brunetti. fotografiral Sotgiuja. ko je zapuščal inkriminirano hišo. Oba novinarja pa sta posnela na magnetofonski trak neke telefonske pogovore s Fantinijevo in lastnico drugega podobnega shajališča, neko Chillemi; v teh pogovorih se omenjata Sotgiu ia njegove žena Lilia-na Grimaldi; on se je dal v teh krogih klicati »Mario*, ona pa »Pia*. Nadalje je Mirabile ponovno zaslišal mladega Sergia Rossija, ki je bil. kot kaže, «partner» Sotgiujeve žene. Po njegovih izpovedih so na nekem rimskem postnem uradu zaplenili poštnoležeče pismo, ki ga je pisala «Pia». S pomočjo pisalnega stroja, ki so ga zaplenili med hišno preiskavo na Sotgiujevem stanovanju, hočejo ugotoviti kdo je pismo napisal. To ugotavljanje je Mirabile poveril nekemu funkcionarju višje šole znanstvene policije. Sicer pa Mirabile doslej še n: podvzel nobenega koraka proti Sotgiuju ali njegovi ženi, ki jo pravzaprav omenjajo več in v bolj kočljivih zvezah kot moža. V rimskih pravniških krogih opozarjajo — in to mnenje delijo tudi nekateri demokristjanski pravniki — da pravzaprav ni osnove za kazenski postopek, ker govori čl. 531 kazenskega zakonika o mladoletnih, se pravi, mlajših od 18 let. Edini, ki bi v tem primeru prišel v poštev, Sergio Rossi, pa je tudi že prešel to usodno mejo, V »aferi Sotgiu* bi torej v skrajnem primeru šlo za hud osebni madež, ki lahko onemogoči znanega odvetnika in vidnega predstavnika KPI. Pač pa je začel tisk vedno bolj namigovati na nekako Ta zadnji razplet afere zvezo med «primerom Sotgiu* °para- i »V,- cet FpltaU; r_- •«h; a^dmp-^jem%abbaki P^esti^ Po- če htfLar‘zu S Pa je tuniški ^L«ltankuJnri.5uaaU' da je lprašan.ian'ika A" tnarol razert 0 vsebmi razgovorov z f tunišl ?anJa i2 >« £ *trani'.' ''‘J‘va reSitav S v, a 7-'i tuniška ° sPrejel tT,ar,r 7a dovoljivr zarase >^kiha mMundefs:Francea; jhii,.. raZEovr>„iu *.ancosla>. ne razRovnri e o v ^°P0lduf V ..raz60vorih Do- ^ JeanH°m i ^ ...... W . v 5,° vo)"' 1,lva*ldi organizirali protestno demonstracijo z zahtevo, da se jim prizna cilo trinajstega meseca. Vsedll so se na ulici in ustavili ves promet. Razšli so se sele potem, ko Je bila njihova delegacija sprejeta ia je obrazložila zahteve. in smrtjo Adelaide Motorzi, ki je pred časom umrla v rimski bolnišnici zaradi telesnih poškodb. Zveze med obema primeroma pa iz vsega objavljenega vi mogoče videti, razen te, da je Montorzije-va živela dvomljivo življenje; Gre za dekle, ki je z 20 leti prišlo iz rodnega Chietija v Rim, zapeljano od blišča glavnega mesta. Tu je kmalu prišla' v roke organizatorjem »deklet na telefonski poziv* in se spustila v ta poklic. Obenem je sporoala mladeniča, s katerim se je . hotela poročiti; ta pa jč po naključju zvedel za njen poklic in začel izsiljevati od nje denar. Končno pa se je hotel poročiti z drugo. Med obema je prišlo do prepira im fizičnega obračunavanja m dekle je za posledicami poškodb umrlo. Vsa zadeva pa še ni do konca razjasnjena. Tudi na političnem področju in v primerjavah s primerom Montesi je vladni tisk prešel v popolno protiofenzivo. Za zgled naj služi pisanje lista »Avvenire dTtalia* iz Bologne: »Očitni glavni igralec takih žalostnih vlog je bil prav obtoževaiec v prejšnji epizodi, moralizator, ki je poskušal z dlakocepsko spretno kazuistiko postaviti na sramotni steber domnevne^ krivce, prikrite z neobstoječo politično zaščito.* Afera Sotgiu se torej spreminja v zdravilo, ki naj spravi s sveta afero Montesi, dokaže nedolžnost Piccionija in Montagne in zanika vsakršno vmešavanje oblasti v to afero! Včeraj ae je v kampanji tiska v zvezi s primerom Sotgiu oglasil tudi sam papeški »Os-servatore Romano*, danes pa ji je pridružil svoj glas tudi podpredsednik viade Saragat, ki objavlja v glasilu PSDI «La Giust.izia* uvodnik pod naslovom «Nobenega premirja*. Naslov uvodnika je posnet iz «Unita», kjer je pod istim naslovom napisal čla nek Pietro Ingrao. Ta pravi da se KPI ne bo ozirala na «pozive k zmernosti*, ki računajo s tem, da ji bo afera Sotgiu zavezala jezik, temveč da tudi odslej »v moralnih zadevah ne bo poznala pre mirjaa. Kot že večkrat igra tudi zdaj Saragat vlogo demokrlstjanske avantgarde. Pravi namreč: iKolikor danes vemo. lahko zatrdimo, da so stvari prav nasprotne temu, kot Jih prikazujejo socialkomunisti. »Primer Montesi* si je izmislil perverzen in sadističen duh. ki te ponudil voditeljem KPI in PSI svoje satanske zamisli, voditelji KPI in PSI pa so Jib izkoristili s terorističnimi metodami in cilji. To in samo to Je resnica. Voditelji obeh totalitarnih strank so izkoristili sadistični mit Capocotte, čeprav so vedeli, da gre za diabolično izmišljotino*. Tudi Saragat torej trdi. da je vsa »afera Montesi* izmišljena in mu za to trditev zadostuje že to, da je odvetnik Sotgiu, zagovornik Silvana Muta na znanem procesu, verjetno moralno pokvarjen. Sicer pa, pravi Saragat, cia je primer Montesi zaključen: «Prinier Montesi se šele začenja. Nihče si namreč ne more zamisliti, da bi bilo mogoče nekaznovano napadati demokracijo, zverinsko napadati vlado gentlemanov, («un governo di galantuomini ni»), zavajati javno mnenje, sramotno goljufati sodno oblast, poskušat: razkrojiti moralno zavest in samo logiko in tako spraviti v nevarnost temelje civiliziranega življenja.* V tej luči pa dobiva seveda tudi izpustitev Piccionija in Montagne iz zapora povsem drugačen potnen. Od Sa-ragatovih trditev do nove »uradne resnice*, da sta oba n« obtoženca, kaj šele kriv- ca temveč žrtvi »diaboličnih l sijo, naj skliče pododbor, ki * . . • i:.. I_ , ..1 i o i o nrorl c + nsTnilrl mahinacij» ctsatanske zamisli« I ga sestavljajo predstavniki • . ~ -___ 7 D A Vr-irmi tP V «perverznega in sadističnega duha*, namreč Sotgiuja, je kaj majhen korak. Ljudje z ulice, ki vse to opazujejo, majejo z glavo. Posebne moralne višine ne vidijo ne tu ne tam. Ko bi znali srbsko, bi svoje razpoloženje verjetno izrazili s klasičnim: «Tuzna nam majka...* A. P* Razgovori o razorožitvi NEW YORK. 19. — Komisija OZN za razorožitev se je sestala danes popoldne pod predsedstvom sovjetskega delegata Višinskega, da izvede resolucijo, ki poziva to komi- Kanade, ZDA, Francije, Velike Britanije m Sovjetske zveze. Britanski in francoski delegat sta predlagala, naj se pododbor sestane prve dni decembra v New Yorku, da organizira delo in da se sporazume o sedežu za nadalj nja pogajanja. Višinski je predlog sprejel in je pred zaključkom seje ni stvar pogajanj z Vzhodom in Vzhod ne more nanjo gledati kot na predmet izmenjave. Mi ne vidimo, na kakšen način bi _ ratifikacija preprečila zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, če vsi želijo, da se to zgodi. ... Izbegajoča narava zadnjih sovjetskih not nas ne sme odvrniti od našega stalnega smotra, ki je, biti vedno pripravljeni na pogajanja toda na pogajanja v dobri veri in s potrebnimi pripravami, ne I pa z zasilnimi in s hrupni- j mi konferencami, katerih glavni namen je propaganda. V francoski skupščini sem izjavil, da bomo izvedli ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov vzporedno z našimi napori, ki stremijo po izboljšanju odnosov z Vzhodom. To zavezniki delajo in morajo še dalje delati, pa naj so bili prejšnji razgovori in izmenjava mnenj tako nespodbudni. Vzhod in Zahod lahko tudi nista zmožna rešiti vsa velika vprašanja, o katerih se nasa dva sveta ne strinjata. Hrupne rešitve svetovnega obsega so lahko neverjetne. Vendar pa z rešitvijo specifičnih točk napetosti lahko postopoma začnemo z reševanjem naših največjih vprašanj. To, mislim, je konstruktivni smisel iskanja mirnega sožitja. V Združenih narodih — je nadaljeval Mendes-France — se skušamo zediniti o pogojih splošne razorožitve. To moramo resno in potrpežljivo nadaljevati in biti vedno pripravljeni glede drugih vprašanj, ki jib. vedno spora-zumno z našimi . zavezniki, lahko proučimo z Vzhodom.* Zatem je Mendes-France govoril o položaju v Severni Afriki, o Indokini in o francoskih notranjih zadevah V zvezi s Severno Afriko je izjavil, da napore Franci- r-ija znašla v položaju, ko ni mogla nadaljevati vojne in je sklenila premirje »pod najboljšimi mogočimi pogoji ter ob podpori zaveznikov*. V zvezi s francoskimi notranjimi vprašanji je vladni predsednic poudaril, da mora Francija do najvišje mere razviti svojo produktivnost, ter kljubovati tuji konkurenci in hkrati' odpreti svoja tržišča tujim proizvodom. Vukmanovič pri Stassenu VVASHINGTON. 19. — Vodje jugoslovanske gospodarske delegacije Svetozar Vukmanovič se je danes sestal v Washing-tonu z načelnikom uprave za poslovanje s tujino Haroldom Stassenom. Obravnavala sta vprašanja gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in ZDA. Medtem se nadaljujejo neformalni razgovori med jugoslovanskimi in ameriškimi zastopniki na stopnji strokovnjakov. Jugoslovanska delegacija se bo vrnila v domovino v ponedeljek. Med potjo se bo ustavila za dva ali tri dni v Londonu. BEOGRAD. 19. — Poročajo, da se bodo zastopniki Jugoslavije udeležili kot opazovalci medameriškega posvetovanja gospodarskih strokovnjakov, ki se začne 22. novembra v Riu de Janeiru v Braziliji. Konference se bodo udeležili kot opazovalci tudi zastopniki nekaterih drugih evropskih držav. Britansko posredovanje pri perujski vladi LONDON, 19. — Predstavnik Foreign Officea je danes je, da bi zadostila severno-j javil, da je britanska vlada afriškim težnjam in vzposta . posredovala prj perujski vla-vila mir na tem področju. t ^a zaščiti svoje interese «ovira propaganda nasilja, ki v zvezi s škodo, ki je nasta- m je preu zaiujucjw:u sv.it , , ”> — prebral nekatera pisma indij- jo dnevno sirita radio * Bu-, ja z zapiemt.vijo ribiških laske delegacije. V teh pismih dimpešti in v Kairu, ter ao-1 dij lastnika ladjedelnic Onas- opozarja indijska vlada komisijo na svoj predlog o prenehanju atomskih poizkusov in zahteva svojo udeležbo pri delu razorožitvene komisije v zvezi s tem vprašanjem ter v zvezi z razpravljanjem o drugih indijskih predlogih o premirju v oboroževanju. bave orožja in pronicanje agentov iz komunističnega in arabskega sveta*. Francija pa je odločena najti rešitev «v skladu s svojimi načeli in ie prepričana, da bo pri tem uspela*. Glede Indokine je Mendes-France omenil, da se je Fran- Zahodnonemška vlada predložila pariške sporazume parlamentu Na svoji današnji seji je bonnske vlada odobrila tudi sporazum o Posarju, o katerem bo prav tako moral glasovati parlament Grotewohl o mičnosti» zahodnonemškega pristopa k NATO - F m ski in švedski odgovor na sovjetsko noto o varnostni konferenci t min19 — jingielko-irtcneosko-amenski odbor iz--i ■ . )K[črt odgovora na zadnji dve vedenjev je us w zavrača skli-canje evropske var- ZlTkJferencc je bil poslan trem vladam v odobritev. BONN. 19. - Zahodnonem- poslancev vseh strank) je po-ška zvezna vlada je pa današ^ nji predpoldanski sel} ;, brila štiri zakonske načrte {c. vsebujejo odobritev P . sporazumov. Zakonskl ., jt,vi obsegajo: protosol o od_ okupacijskega statuta, po -bo o razmestitvi _rj. ozemlju zvezne teppb k bru. Stop Zahodne Nemčije k selj ski pogodbi m k 0 francosko-nemsk- SF° , Posarju. Vlada je nadalje na dofgV razpravljala o g"uradno dd5™«i» seji, in ki izraza — . države, prepričanje, da b0£0Ko(wero ki bodo zastopane v _ . Q(jn0. ministrskem svetu Z ^«0-evropske zveze (k. b°°^°. veren za Posarje), P bodo ljene izdelati ukrepe, k_ : tj pomagali pojasniti m i*™latl sporazum*. .. V dobro obveščen* pojasnjujejo, da J la bonnska vlada s tobb mi-cijo izraziti zeljo da nistrski svet Zahodnoe P_^ zveze izvajal neko vrs zorstva nad izvrševanjem * sarskega sporazuma, v nju, da bodo nemške *eoe glede tolmačenja dzlv naletele na ugodne). odziv, kot bi bilo 'pričakovati od sa me Francije. gtirih Po vladni cdobrizvi _ zakonskih načrtov za e cijo pariških sporazumov®)«? predsednik sv0 Deh- kratične stranke stran. ler izjavil, da njego a ,adni ka, druga najvecja naspro-koaliciji, še naaalJ,osarju «v tuje sporazumu o ros J njegovi današnji °bllk ' d dalje je Dehler dejal da mi o možnosti zanu\ j sporazuma glad* " sporazuma razuma o Posarju y dvotretjinska vecma ‘‘T^ršni odbor »Nemške n-j-zo za Posaric« 0 trdil svoje nasprotovanje pariškemu sporazumu v sedanji obliki. Po današnjem sklepu za-hodnonemške vlade je mogoče predvidevati, da bo — če bo šlo vse po Adenauerjevem načrtu — Bundestag ratificiral pariške sporazume še pred božičem, takoj po ratifikaciji v zveznem svetu (Bun-desrat). za kar bodo potrebni verjetno trije tedni. Štirje danes odobreni zakonski načrti so bili že zvečer poslani Bun desratu. V nekaterih kiogih pa sodijo, da bo Bundestag lahko ratificiral sporazume v tretjem čitanju šele po božič nih počitnicah. Zakonski načrt o ratifikaciji pariških sporazumov je odobrila danes tudi belgijska vlada. Predvidevajo, da bo sporazume ratificirala spodnja zbornica prihodnji mesec, senat pa šele po francoski ratifikaciji. Vzhodnonemški ministrski predsednik Qtto Grotewohl ki je danes predstavil parlamentu svojo novo vlado, pa je v nastopnem govoru dejal da je Adenauerjev podpis pod pariškimi sporazumi «ničen in neobstoječ*. Dejal je. da ne Adenauer ne njegova vlada ne moreta govoriti v imenu nemškega ljudstva in še manj se lahko v njegovem imenu pogajata. Nato je Grotewohl govoril, o vsenemških volitvah in izrazil mnenje, da v ta namen ne moreta služiti ne za-hodnonemški ne vzhodne..-ški volilni zakon: dejal je, da njegova vlada ne namerava postavljati nobenih pogojev za te volitve. »Toda tisti, ki upajo, da bodo z oborožitvijo Zahodne Nemčije okrepili svoje pozicije, samo odlagajo za mnogo let združitev dežele*, je i. jal Grote-wohl m nato sporočil, da je njegova vlada pristala na sovjetski predlog za konferenco o evropski varnosti. Grotewohl je pri tem po- udarjal potrebo, da pride do pogajanj še pred ratifikacijo pariških sporazumov. Sporazum o Posarju pa je označil za «mešetarsko kupčijo med francoskimi in nemškimi monopolisti* in dejal, da »Posarje pripada Nemčiji, čeprav ima Francija tam upravičene gospodarske interese*. Izmed vzhodnoevropskih dežel, ki so večinoma ze pristale na sovjetski predlog, je danes tudi Albanija sporočila svoj pristanek. Danes je bila izročena v Moskvi finska nota. ki odgovarja na sovjetski predlog o sklicanju konference o evropski varnosti. V noti pozdravlja finska vlada «vsako pobudo, ki lahko okrepi mir v svetu* in izraža naklonjenost sklicanju konference. kot jo predlaga sovjetska vlada. »V skladu s tem stališčem, zaključuje nota. je finska vlada pripravljena sodelovati na konferenci, če se je bodo udeležile vse povabljene države*. Ta finski formalni pristanek pomeni glede na stališče večine povabljenih držav v bistvu odklonitev. Tudi švedska vlada je danes izročila sovjetskemu veleposlaništvu v Stockholmu odgovor na noto od 12. novembra. Švedski odgovor poudarja najprej, da nekateri predlogi v sovjetski noti niso povsem jasni in prosi za podrobnejša pojasnila, nato pa izraza dvom, da bi se konferenca «že zaradi ovir praktičnega značaja* lahko sestala 29. novembra. Do- sisa Foreign Office pojasnjuje, da je to posredovanje opravičljivo iz sledečih vzrokov; 1. načelo svobodne plovbe. k čemur spada priznanje treh morskih milj kot mejo za teritorialne vode; 2. o-bramba britanskih interesov, ki jih predstavljajo londonske zavarovalne družbe. Onassis je danes potrdil, da se je pri londonski zavarovalni družbi Lloyd zavaroval za 900.000 šterlingov pro* tj »zaplenitvi njegovih ladij, po kateri koli vladi*. V celoti je Onassis zavarovan pri tej družbi za 5 milijonov šterlingov; to zavarovanje velja tudi za primer izgube dobička, vojne ali potopitve. Panamska vlada pa je medtem predložila organizaciji ameriških držav s tem v zvezi spomenico. Znano je, da plujejo ladje Onassisa pod panamsko zastavo. Glavni odbor organizacije je danes poldrugo uro proučeval na izredni seji spomenico. Izvedelo se je, da so sklenili začeti neposredna pogajanja med Perujem in Panamo in da bodo skušali prepričati Peru, naj vrne zaplenjene ladje. Glede ameriškega stališča do. vprašanja teritorialnih voda izjavljajo v državnem departmaju, da to stališče, ni jasno, da pa je vsekakor meja dvesto milj, kakor zahteva Peru in druge južnoameriške države, pretirana. ZDA se na splošno držijo minimalne meje treh milj. Toda zakon o petroleju iz leta 1959 je to mejo izrecno postavil bolj daleč in pooblašča po-edine države, da izkoriščajo podmorska ležišča «do zgodovinskih meja*. Tri prizadete države. Kalifornija, Texas in Lousiana niso enotnega mnenja o mejah teritorialnih voda. vendar pa jih postavljajo preko treh milj. Danes se je vrnilo v panamske luke šest ribiških ladij Onassisa. ki jim je uspelo zbežati pred perujskimi vojnim; ladjami. Jutri v Grčiji upravne volitve ATENE. 19. — V nedeljo bodo v vsej Grčiji upravne volitve. Maršal Papagos je danes izjavil, da vlada ne pripisuje političnega pomena tem volitvam in misli ostati nevtralna. Vladna stranka ni imenovala kandidatov. Isto .tališče je zavzela liberalna končni odgovor pa bo švedska I ?tranka, ‘ki je tudi odklonila vlada dala šele, ko bo ugotovila, da so vse povabljene države, ali vsaj velika večina, pristale na sodelovanja na j konferenci. O sovjetskem predlogu razpravljal danes tudi Švicar-i ski zvezni svet (vlada). Po j LONDON, 19. - Policija poročilu zunanjega ministra Severne ]rske je sinoči are. udeležbo v tristranski koaliciji stranke EPEK, demokratične stranke in stranke EDA. Atentat na Churchilla? Petitpierra in krajši diskusiji so sklenili preložiti razpravo do prihodnje vladne seje. V švicarskih uradnih krogih pa izražajo mnenje, da Švica v skladu s svojo tradicionalno nevtralnostjo ne bo pristala na sovjetski predlog, da pa bo morda poslala na morabit-no varnostno konferenco svojega opazovalca. tirala 14 irskih nacionalistov na področju grofije Armagh. Agenti so zaplenili eno puško in večjo količino streliva. V Londonu pa so dane* ojačili Churchillovo osebno stražo, ker so dobili anonimno telefonsko sporočilo, da nameravajo irski iredentisti izvršiti atentat nanj. PRIMORSKI DiTEVNIK — 2 — SPOMINIHKI l>\ F.VI Na današnji dan se je leta 1813 rodil Franc Miklošič, veliki slovenski jezikoslovec. Umrl je leta 1891. Dane«, S°B°TA 2ialje. Dragemu Opozorilo krošnjarjem Carlo Godna in gospodinja An-lveide, Ul. Settefoutane 39; Gmci-: , ... - j, gela Fllipo e, kovač Albin, Gec j ner, lil. .Giulja J4; _ Al L)cyd, l'(>koj"il n naj bo lahka do ,n gospodinja 'žora Muanič, te-jUl. deirOrologio 6; Signori. 'ir žak Livlo Gcm-zeii In gospodinja Ospedale 8; HarabagMa v Bar- Josipioa Škabar. mača zemljicaI kovljah in Nicoli v Skednju, Županstvo vabi vse osebe, ki se ukvarjajo s kirošnjarstvom z licenco tržaške občine, naj do 31. decembra sami ali po svojih sindikalnih organizacijah predložijo to licenco-knjlžico na tržaškem magistratu, da pritisne nanjo pečat o podaljšanju za leto 1955. Na podlag) ukaza št. 50 ZVU ne bodo obnovili licence za kroš. njarjenje, če prizadeti ne dokažejo s posebnim potrdilom pri. stojnega registrskega urada, da so plačali poslovni davek llGK). Registrski urad izdaja taka po-i trdila brr/nlačno. Tistim, k| ne izročijo v določenem roku licenco, lahko prepovedo vsako nadaljnjo trgovsko dejavnost, ker izgubi licenca vso veljavo. g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 21. novembra 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih Spisal: Hans Tiemayer Prevedel: Branko Gombač Režiser: Jože Babič Scenski elementi: VI. Rijavec Osebe: Sodnik - Stane Raztresen; Eva de Bruin, nadzornica pri policiji za mladoletnike - Zlata Ro-doškova; Oče - Modest Sancin; Mati - Ema Starčeva; Ana Daalders - Tea Starčeva; Piet Van Doorn - Miha Baloh; Gerard Niekert - Silvij Kobal; Gerard de Wert, kriminalni uradnik - Stane Starešinič; Marija Ho-genderst - Leli Nakrsto-va; Sodni sluga - Josip Fišer. — Novinarji, fotoreporterji. V ponedeljek 22. nov. 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Za mladino izpod 14. leta ni priporočljivo. Prodaja vstopnic v Ul. Roma štev. 15/11, danes od 11, do 13. in od 17. do 19. ure. V nedeljo in ponedeljek od 11. do 13. in od 17. do 20.30. V torek 23. novembra 1954 ob 20. uri v kinodvorani v SKEDNJU ( GLEDALIŠČE VERDI) Pri blagajni gledališča se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic za prihodnjo operno sezono, in sicer za reda A in B (dneVnii), danes pa se začne razdeljevanje izkaznic za red C. SPDT priredi v nedeljo 5. decembra planinski izlet v Postojno in Rakovo dolino. Vpisovanje od 23. do 26. t. m. med 19. in 20. uro na sedežu v Ul. Machia- velli 13, II. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi za božične praznike od 26.XII.1954 do 4.1.1955 zi-movanje v Podkorenu. Vpisovanje na sedežu v Ul, Machiavelli 13, tel. 36-491 vsak dan od 19. do 20. ure. ADRIA-EXPRES, Ul. Cicerone 4. . Najavljeni izleti za 20. in 21, novembra 1954 v Ajdovščino in Poreč ter izlet za dne 21. novembra 1954 v Kozino-Obrovo so Iz tehničnih razlogov odloženi na 27. in 28. novembra oziroma 28. novembra 1954, Motoklub »Jadran* Opčine obvešča, da je nameravani izlet od 21, novembra zaradi tehničnih razlogov preložen na 28. novembra. Ljudska prosvete Prosvetno društvo v Barkov- JJah sklicuje za jutri ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank, lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim reoom in eventualno spremembo pravil. Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva. Razna obvestila PREKOP GROBOV Občina obvešča, da bodo v kratkem prekopali grobove VI. in VII. skupine na prostoru II. občinskega pokopališča pri Sv. Ani, kjer so pokopani umrl.i v času od 5, junija do 9. septembra 1944. Kdor hoče poskrbeti za prekop posmrtnih ostankov in njihovo premestitev v novo grobnico, mora to javiti najkasneje do 18. decembra t. 1. na odsek za pokopališča pri občinskem tehničnem uradu, Ul. del Teatro 5, III., soba štev. 43. ZA PROMET ZAPRTA ULICA Občina Javlja, da bo zaradi asfaltiranja za promet zaprta Ul. Campanelne, in sicer od hišne številke 209 do 267. Ulico bodo zaprli dne 24. t. m. in bo za promet zaprta do zaključka del. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 21. t. m. bo v prostorih kluba zamenjava znamk od 9. do 12, ure. Vabimo člane, da prinesejo s seboj za zamenjavo posebno avstrijske in saarske znamke. Kino ob morju. 16.00: M^emT^edO. «0sv.iakl •i n Mlin . It j»iwci-u, . - sS 15.30: »Crni *** 8 Vittcrio Veneto 1545. in srCe>>i«M' ((Divji Ples>l Azzurro. 16.00- Coo'?er; i« 90' »Osvojit« v Beivedere. 16.00. ii. 16.00: «plaz ,’Uano. Marconi. 16.00: j«* Mladoletnim prčP° jc t,»r» Massimo. 16.00. r« i« a-«-•» ad/0. ; v Secolo ’ 16.00: nie»’ B Stanwyck g, fe*-ri'je», _ rtpLicCini»» Ver.ezia. 16.00. «rm.- zettL, «Vzliodno <” Skedenj. 16.00. «vz. Skedenj, lo.uo- KiTO0!®^#* Glenna MillcrJa#> G. Tobia. SOBOTA, 20. «0V*»W KOf*“ 254.6 m ali 'rttrtA: v5>? slovenska poh^ 6i3o; I« dan razen n«delje jj ^ Italijan skaopo2^ w 12.30, 17.00, 19-00, r 6.40 Jutranja ^ g led menska glasba nje * vas igramo; H.00 Ot »i roka -in a n sam fonom: 15 CIGUij«-. - 1K "tik rfe*# 16.00 08 .n««!1?:.,. ........ ^ 5.30 Zh" Otifi®f v po svetu: >6'°° jezeru; 16.10 M,ri« („|)0 ritmu; t«10 p rumu; 17.10 Pr> Koncert moškeg jt LJ fUi, ert moške?« ^ kke " filharmonije U (prenos iz kJ. A 23.40 22.00 Plesna e14SD za lahko noč^,,, 11; • 11.30 Lahke f'?-4 stra operna gia* tene^rr-J iz baletov; l^tumi »5M Schipa: 14.15. lsnke J 14.25 Priljubljene 15.00 Riimične Popoldan, iti *°**ig.30 ia za najmaUse, raj^ i/i ^ iborh 17.00 W6»» El-gar: Koncert za jje t |9y ktisrer; 18 l0.n^ mell^LstrH?J 18.40 Nesmrtne (5 pet -jf Pogovor z zeno, 0g5 Sl j|j ba: 20.00 Sbort,, * glas-V (.letet; 20.25 ZaoaV' » Siavrij pevci; 2^’ s^V' stri: 22.18 Borodin . j3.j 2; 22.45 Večerni V nočna glasba. ,jj 1 K e\tW 11.30 Simfonija 1« ^ Dramatizirana P°voperr« ka -gl^ba;viozzi: «Bf 22.10 G. Viozz*- epera, ^ * J * 4 0 V ‘ u?« »V 254,6 dl »I1 1 m, f A Poročila OB 52*»' ' }A t, 15.00, 17-00. 9$ V* V, 11.00 Radli5:»ra: is M Glasbena 'LcC. drobiž za P!<>r,bi pjtfJ? Mg nekaj: 14.10 R- Sirb^jpe nevai; E. Gr'5*; n^gra' ' 15.40 Slovenske ^eo'« ji 16 00 ■1' 'ir^ IsJ. tv 16.00 Glasbena tlUr« . 3„ ijf. Utrinki iz HfLlilli.J® P nezis: Lačni Aw!; 1"'jk#v<“, t» p°!!uJib.w ir ViJV nezis: sr =.ss,ref0S govori; 1Te'deltran,a’j0.i>0 besedilo L. RFA;*r, tambu-raški ° sobotni večer. k decen,61 4. m 5. v„i) (dvodiie opatij* Reka nistfiea Ilirska Bisp[vk» -Knežak — g0č«r*» Pregara —_________ —' . 5. decegjni, (Cnodne O V* Sežana "^post0!"* Senože« ___ T0niaJ Dutovlje VojšUt jg Koinen S|*vn>» ^ Podg°rJe 2j. no Vpisovanje ^pp jg|. vp,b“'„Ta.e*7 t' «ADRli S* 1 DR ne St. *• C>Cer°,nn 29243 Teiefof Roisetti. 16.00: (iStnha Moča«, A. Duarte, E. Lage. Exceisior. 16.00: «ZapelJivec», A. Sordi, L. Padovani. Fenice. 16.00: «Beli osvajalec«, G. M-astlson, J. VVeldon. Nazionale. 15.30: «Cesta», G. Mašina, A. Qulnn. Fllodram matico, 16.00: «Steza slonov«, E. Tayior, D. Andrevvs. Supertlnema. 15.30: «Johnny Gui-tar«, J, Cravviord, S. Hajden. Arcobaleno 16.00: «LJudje noči«, G. Pečk, B. Cravvford. Astra Rojan 16.30: «Konec tirana«, Y. De Carlo, P. Arman-dariz. Capltot. 16.00: »Dve solzi«, A- Farnese, I. Galter. Cristallo, 16.00: «Pohlep oblasti«, VV. Ho-lden. _ . Grattaclelo. 15.30: «Johnny Gui-tar«, J. Cravvford, S. Hayden- Alabarda, 16.00: »VeJIka karavana«, V. Ralston. Ariston. 16.00: «Zendin jetnik«, S. Granger. Armonia. 15,00: «Tvoja usta R VVidmark. J „ Aurora. 16.00: «Nevihte pod morji«, R. VVagner. Garibaldi. 15.30: »Oče, spominjam se te«, L. Padovani. Ideale. 16.00: «Meč in vrtnica«, R. Todd. , nll Impero. 16.00: «Alvaro raje gusar«, Tina ile Mola. Italia. 16 00: »Velika karavana«, V. Ralston, „„ S. Marco, 16.00: »Rosa uro Ca- stro«, P. Armendariz. ‘ Jnvod»ev»« * bUZ?tepan sv. S' LlVApt; MOTOvU^ d0 nvarUe 23- r.ri dece^lgiet enottoeV Vpis°v drageg® Dan leJe ^ ob tey najt°P'”aITi - , ^ vsem, W s°n potrti uri k8Plsn“’- -se s- in vencev spr< cmili m> Opčine. nO’5’ -nV ‘ IEHJAPREMIERA SNG iemayer:i' • v V iscem /n 7 0 na razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih) POTREBNA PRIPOMBA NA ZAČETKU: Slovensko m* v Trstni0*"0 Bleda' letns ■■ , 3 Pripravilo V . T' dTli SeZOni tret- ° del° 'ieprav se S tm? ovirdosU3 *« *«•» le K ■ niS nodstrani-“• nam nihče ne zame- da! v** " nestrPnosti, s»- V pričakovanju ritmi ZeUmomianjŠiH‘ke(ia inn.M Podčrtati de- d.; -’’ * k«*r9m SNG j* opo*or,ti naše občin- hoU I* ° rlam P tem ^asu- Podpor!* fcoti' P°trebna iklh m "* POmoč trio- «e-on» °Vencev• 0d pričetka 2 obemn°jdaineS 3e Bladališče ioramn °slei naštudiranima kZT 0bi.skal° ™« kraje, Gostov !C°i,Ckai nporabni odri. kraT 3e V k°^kem °- tni.ro inrp,raV'l° tretjo pre' tlT i1 dve Premieri. Medte Pripravlja za decem* 10 L vanj! n se'0d*Ua!o na s°s£o' pr, i.i, *n v Maribor. niuit n> repertoarja izpol- daliiča rin^7"^0 vodstv° 9le-SNr s!edno načelo, da je ‘topna Tetn,Ska ustanova, do-*silcim !!, namenjena vsem tr-roko Sl0Ven^n, in zato ši-tnoč. 2 zadnjih PttiesetSe!:0nah je pisal° ttad fce, :,Peara autorjeo, Od Sha- la ^ ,° do Cankarja, Krleže ntaM°,d Gogolia in Gor-^iit« i j fa’ Goldonija in it, ’ £ud' Jurč*č in Finžgar ,,*> Plsata tudi Dr..č ^ C °,n5on- da- tudi enekii) \ ,Jonjon- Izpovedovali , to prepričanje na skoraj ZskiT‘odTh Po Pt,-' °d *«B“ n*ti petdeset ]/td 1 m\.aledaHških odrih, 'dno zvesti v službi sloven-• besede ,n v obrambi te b jede tudi v času, ko je po-ht,n*to nasilje grozilo, da iz-Cit, ’-l°}’ensko besedo za pelo« 3B ta na*a PftPad- ter,u po,;od 2fZtaur0St pred sodiščem» Palcem „ ,m° našim obislco-d,) p. av orJa malega naro-!e.'„,P0d0’jri° kot »ni, s širšem ep. določneje odkriva pravi krivec in povzročitelj tega zločina. Qd prizora do prizora raste Odgovornost vse družbe za storjeni zločin Odgovornost staršev, odgovornost vzgojiteljev. NASA UPRIZORITEV: Drama vMladost pred sodi-ščem» je napisana v zanimivi dramaturški tehniki. Dejanje se razvija med sodno razpravo pred sodiščem za mladoletnike v Amsterdamu. Interpretaciji tega dela sta v glavnem na razpolago dve smeri: jačenje «teatralnosti» drame s scenskim prostorom in u-smerjanje sodne razprave v «gledališko igro» ali pa poudarek na kruti vsakdanjosti sodobnega sodišča z zabriso- vanjem gledaliških elementov v igranju in prostoru, V naši uprizoritvi se je režija odločila za drugo Smer. Tega ni narekovala samo redka priložnost, da uprizorimo delo v Avditoriju brez zamudnega postavljanja odrske konstrukcije, marveč predvsem prepričanje, da bo delo zaživelo v polni umetniški prepričljivosti samo. če se sam posreči pričarati sodno dvorano, p kateri sedijo gledalci na javni sodni razpravi, kot del tistih prič in obtožencev, ki nastopajo pred sodnikom. To zamisel podpirajo napori po čim bolj preprostem igralskem izrazu, enostavni in skromni scenski elementi in prisotnost novinarjev — fotoreporterjev. JOŽE BABIC Prizor iz Hans Tiemayerjeve drame »Mladost pred sodiščem)) v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča PRED SPREMEMBO STALIŠČA ZDA DO KITAJSKE? V INTERESU MIRU MORA PREVLADATI RAZSODNOST RAZSTAVA TUDI NA REKI Od tega, kakšen bo bodoči razvoj ameriške politike nasproti Kitajski, je v veliki meri odvisen tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Daljnem vzhpdu, in prejkone hič manj razvoj mednarodne situacije v svetu sploh. Sedanja ameriška politika do te največje države na Vzhodu, odnosno na svetu, je dediščina preteklosti, ki pa ni več, po mnenju mnogih, v skladu s stvarnostjo. Vendar je zadnji čas vse bolj pogosto čuti glasove, zaenkrat samo privatne glasove, ki menijo, da je ta politika škodljiva ameriškim interesom, ker je spričo splošne mirovne akcije nerealna in v nasprotju z njo, in da jo je treba zaradi tega menjati — čim prej, tem bolje. V STOCKHOLMU ŽIVI IN DELA NAŠ ROJAK, KIPAR Celo pertot iz Nabrežine v Švedski mešani zakoni - Prijazna gospa Micki pripravi djuveč Pertotove razstave - Pohvalne besede švedskega kralja rCk°e“VeljaVlia V Uem svetovnem kul-enlu. Pravzaprav s Uir Con°srltdi za t0 pr«o kul-“motiko nJu Z. n'202enisfco V°st‘ celi , alUi znajdi ji-d,“išča ki l9a, Metnega gle-0? Ustilo v J l0ni Usppš-,em«yer 1 l°Venscini- Hans ' devetn„iT,- * TOdil 1 3m, ‘Detli , 3 t,mi leti se je ,,n ^ec9lTTl kot T^r, d voirm ■ ,amski Pisatelj, ^cnsi-e JB V VTStah ni- ?Qnja. Po“ ^P^epa gi. "»'»i 1 nste d ‘ŠČU- Ziui Malno "tem ‘1 am“ ,n se « 2«d- ?',atetjeuanb,0lMU"em posveča °janiških w i p,SQI ie več del, na evrovskp StjoailPr0civI prav 2 iiMla, 3e let0 r n"stn „ t ,s(odlsce"‘». Delo s le Z "-!e(U 1947■ Se isto I 0 izrednje°°Vi Teliji doH' "ile j ederi uspeh- M, ^ fc-S » ^ KDo « »A Zatožni t)r„^ . KLOPI? g Z? psstš&szz m Ju- A r, boljšem živ. K ni* i-nr osuoboditut se »«• s lit Kakor tu pri nas, tako so po vsem svetu takoj po izidu razstavljeni domači in tuji časopisi z raznimi več ali manj zanimivimi članki. Je že taka navada, da človek rad pogleda tuje časopise, čeprav ne pozna jezika, samo iz radovednosti, da bi videl napisano kako znano ime. Tako se je zgodilo tudi meni. Hodim po ulici in se ustavim pred prodajalno časopisov; «Expressen», tednik iz Stockholma, je pravkar izšel. Bil je razstavljen in odprt med 10. in 11,. stranjo. Na sliki 11. strani je bilo šest klišejev in šest kratkih člankov, v katerih novinar opisuje in pripoveduje o življenju tujcev v Stockholmu, ki so se poročili z žensko ali moškim švedske narodnosti. Naslovi so razni, na primer Ma-džarska - Švedska, Turčija - zL1 o8' ,Svedsk« - Indone- tudi’ rVV ka ' Tftnided in u ' Svedska. Vtak- 30 r° ° V ^EP’ vzamem Poeleri6 'Pu 'tup‘m časopis. Pogledam bolj natančno in preotam ne da b; razu_ ™ Cel ilan^, ki brežin0 Cel8 Pertota ™ Na- Micki 0 ijtj rtlee°Ve s0Pr°Be • isti dan sem šel v M. 59 na stanovanje Pertota, da mu od- dam pozdrave svojcev iz domačega kraja. Zvonim zaman, ker ni bilo nikogar doma. Zvečer pa sva se domenila po telefonu, in naslednjega dne sem bil povabljen na večerjo. Po steklenici španskega vina in čisto švedske predjedi z domačimi «knaker brod» in «hor brQd». je zelo prijazna gospa Micki pripravile na čast gostu tudi pristen srbski djuveč. Na moje vprašanje kako to, da znajo pripraviti tu na severu tudi srbsko jedačo, mi je gospa Micki vljudno odgovorila, da se je tega naučila to poletje ob svojem potovanju po Jugoslaviji in da to jedačo večkrat pripravi, ker je zelo všeč njej in možu. Po večerji sva se s tovarišem Pertotom pogovarjam o njegovem delu. Povedal mi je, da je spomladi pripravil kiparsko razstavo v umetniški galeriji «Brinken». Razstavljal je dela iz granita, brona, lesa, mavca, svinca, voska, terakote in nekaj grafik, skupno 18 del. O tej razstavi so pisali na široko vsi stockholmski časopisi in vsi so imeli zelo dobre kritike o tem mladem tržaškem umetniku. Ne moremo prevesti vseh kritik v teh časopisih, ker bi potrebovali vsaj eno stran našega dnevnika, a naj navedem le eno, ki jo je objavil umetnostni kritik dnevnika «Ny Dag» od 15. marca t. 1. «Iz Pertotovih kipov — piše kritik — vejeta življenjskost in močna volja, ki različno, toda često prepričljivo vplivata zlasti v portretih, polnih temperamenta. Pomembna, bomo rekli, je tudi bronasta skupina «Mladost» z združenim! in nežnimi telesi, ki pričajo o veselju do življenja. Ta umetnik kaže topel in pozitiven odnos do svojega dela in do življenja, ki ga obkroža.« Naslednji dan me je Celo Pertot povabil v Stans-sen. To je krasen del mesta, v katerem je zoološki vrt, kjer živijo samo severne živali. V ogromnem parku so postavljene stare Švedske kmečke hiše in žene v narodnih nošah razkazujejo turistom življenje svojih prednikov. Nadalje Se vidijo tudi laponski šotori in kako živi ta severni narod v svoji hiši. V drugem delu tega parka so zgrajene male hišice rdeče barve s streho pokrito z zeleno travo. V eni teh hišic vliva Celo Pertot svoja dela v bron po čisto svojem načinu. Mnogo ^j|g| • S .j Celo Pertot z ženo — Na mizi kip »Mladost* Celo Pertot restavrira stare rimske kipe v kraljevem parku v Drottingholmu teh kipov, večinoma v bronu, pripravlja Pertot za prihodnje razstave, ki jih namerava pripraviti v Angliji, in mogoče tudi na Danskem. Zadnjič je skupaj s švedskim profesorjem zgodovine in umetnosti Bengt Beng-tinom, poskušal topiti v srebro po starem švedskem načinu iz leta 1600. Tudi o tem delu so švedski časopisi mnogo pisali in pohvalili našega umetnika. Lansko leto je tovariš Pertot dobil naročilo od direkcije Narodnega muzeja, da popravi stare kipe kraljevskega parka v Drottingholmu pri Stockholmu, poletne rezidence švedske kraljevske družine. Prvi kip, ki ga je popravil, je bil Apolon. Sam švedski kralj je po končanem delu zadovoljen pohvalil našega umetnika. Zaradi tega uspeha so mu poverili nalogo, da popravi v parku istega gradu še nekatere druge stare kipe, in sicer «Herculesa», «Demo-stena«, «Kastora in Poluksa* in še «Apolona». Gre za ko. pije slavnih kipov, ki jih je švedski kralj Gustav III kupil v Rimu za okras tega kraljevskega parka. Kakor vidimo, naš rojak Pertot v tujini ne spi, ampak dela čast sebi in svojim roja- kom. Želimo mu obilo u-speha v njegovem vztrajnem umetniškem delu tudi v bodoče. MARIO MAGAJNA Za sedaj gre samo za nekatere simptome, komaj opazne, toda navzlic temu značilne, ki navajajo na razmišljanje o tem, ali niso morda na obzorju določene spremembe v a-meriški politiki nasproti Kitajski. So celo znaki, ki napovedujejo, da je sprememba ameriške zunanje politike do Kitajske ne samo mogoča, ampak dokaj verjetna. Kaj daje povod za takšen optimizem? Je več stvari, ki dajejo povod za to. Tako je na pr. B*la hiša po incidentu na otoku Kwemoj z nepričakovano odločnostjo zatrla vsak poskus, da bi se ta primer uporabil kot sredstvo za ustvarjanje še bolj napete atmosfere. To vsekakor ni nepomembno, zakaj pričakovati je bilo povsem nasprotno reakcijo, do katere bi prav gotovo tudi prišlo, če bi se ameriška politika nasproti Kitajski ne imela v ničemer spremeniti. Prav tako so v ZDA dokaj mirno sprejeli tudi obisk angleške laburistične delegacije v Pekingu, kakor tudi obisk, ki ga je istemu mestu napravil indijski premier Nehru. Pa tudi nasploh se Kitajska zadnji čas mnogo manj napada. Postavlja se vprašanje, ali so ti in podobni primeri povsem slučajni, ali je to nasprotno znak, da se bo tozadevno nekaj spremenilo. Okrog tega vprašanja sta tako ameriška javnost kot States Departement razdelje-, na na dva tabora. Prvi tabor predstavljajo oni, ki so prišli do zaključka, da je treba ameriško politiko nasproti Kitajski menjati. Le-ti smatrajo, da je treba najprej priznati pekinško vlado, zatem voditi politiko, ki bo s tem dejstvom v skladu, hkrati pa odvreči misel, da bi se mogel Cang-kajšek vrniti na Kitajsko ne da bi prišlo do vojne. Osnova za takšne predpostavke je mnenje, da so se sovjetsko-kitajski odnosi spremenili, pri čemer je pričakovati, da bo odslej pekinška vlada bol) neodvisna od sovjetske politike. Ta koncepcija je v1 toliko realistična in napredna, v kO’ sprotnega mišljenja, ki torej niso pripravljeni menjati dosedanje politike, nasprotno, ki celo zahtevajo poostritev kurza nasproti Kitajski, stoji eden sedanjih Dullesovih pomočnikov, načelnik oddelka za Daljni vzhod, Walter Robertson. S to skupino se strinja tudi načelnik skupnega ameriškega generalštaba admiral Raedford in še nekatere osebnosti iz Pentagona. Le-ti so mnenja, da prejema Kitajska direktive iz Moskve, da je agresivna, da pripravlja nove revolucije v Aziji, vse to pa da poraja neogibno potrebo ne samo da se prepreči vsako njeno konsolidiranje, ampak da jo je treba prej ali slej zbrisati s površja zemlje. Na srečo, kot kaže, te ideje za sedaj še ne najdejo plodnih tal v ZDA, vtem ko si težnje za uveljavitev bolj realističnega političnega kurza nasproti Kitajski vse bolj utirajo pot. Smatra se, da je ameriškim diplomatom po sklenitvi premirja v Koreji in Indokitajski vse teže opravičevati dosedanje ameriško stališče, obenem pa se nakazuje nevarnost, da bi utegnil Washington v bližnji bodočnosti ostati povsem osamljen. Nadaljnji razvoj okrog vprašanja ameriškega stališča do Kitajske je odvisen tudi od razvoja notranjepolitične situacije. Najodločnejši nasprotnik uveljavitve bolj realističnega kurza do Kitajske je republikanska desnica. Smatra se, da bi bilo treba kot prvo — če in kadar pride do spremembe dosedanje ameriške politike do Kitajske — odpraviti ameriški embargo do te dežele. Japonska in nekateri kalifornijski poslovni ljudje postavljajo to zahtevo vse glasneje. Teza, da je treba Kitajsko priznati ter sprejeti v OZN, ima čedalje več pristašev, hkrati bi po tej tezi bilo treba Formozo odcepiti in Cangkajškovo vlado priznati kot vlado Formoze, ali pa nad tem otokom razglasiti varuštvo OZN. Takšno linijo bi zelo verjetno podprli tudi v Londonu. likor poudarja potrebo, da se In d„si bj to nikakor še ne LR Kitajska prizna, ker da glede tega ne gre vtikati glavo v pesek kot noj, in ker bi bilo v nasprotju z ameriškimi interesi, če bi komu padlo na pamet tvegati vojno zato, da bi se zrušila sedanja kitajska vlada, odnosno režim. Sodijo, da se struja, ki v State Departementu zastopa to stališče, čedalje bolj krepi, posebno v oddelku, kjer se ukvarjajo s planiranjem ameriške politike na daljši rok. Na čelu tistih, ki so na- predstavljalo dokončne rešitve, bi za ameriške razmere vendarle predstavljalo korak naprej. Bodoče ameriško stališče do te velike azijske dežele je odvisno tako od nadaljnjega razpleta političnih okoliščin na mednarodnem torišču, od politike Pekinga in od razvoja ameriške notranje situacije. Drži pa dejstvo, da so znaki, ki napovedujejo določeno spremembo dosedanje a-meriške politike do Kitajske, zelo očitni. —i -, i - Člani igralske skupine iz Zgonika, ki je z uspehom uprizorila Finžgarjevo trodejanko tVerigau 7. t. m. v Zgoniku in 14. t. m. na Kontovelu LOJZE SPACAL prireja sedaj razstavo svojih del na Reki. Za to priložnost je izšel tamkaj zelo lep razstavni katalog, v katerem -je napisal daljši članek Boris Vižintin. Poleg številnih reprodukcij so objavljeni tudi slikarjevi biografski podatki in to tudi v francoščini. «HISA Na OBALI« se imenuje koprodukcijski film («Bosna film» in neka avstrijska družba), ki so ga te dni predvajRli tudi v Ljubljani. Kritika je ta film odločno odklonila. NOVA LJUDSKA ČITALNICA je bila pred kratkim otvorjena v Ljubljani. Čitalnica je moderno urejena in je namenjena predvsem za branje časnikov in revij. Na razpolago je ves slovenski dnevni in tedenski tisk, mesečniki in revije, prav tako pa tudi vse pomembnejše iz ostalega jugoslovanskega tiska. Čitalnica pa bo dobivala tudi vse važnejše inozemska revije in nekatere liste. ZAGREBŠKA OiPERA IN BALET bosta ob koncu decembra odšla na gostovanje v Veliko Britanijo. V reprezentativnem londonskem gledališču «Stoll-Theater» bo operni ansambel predvajal «Kneta igorja» (Borodina), «Gluma-če» (Leoncavallo), «Era z onega sveta« (Gotovac) ter »Življenje razuzdancev« vStravin-ski); Balet bo predvajal ((Romea in Julijo« (Prokofjev), «Vraga na vasi« (Lhotka) ia «Lectovo srce« (Baranovič). ALBERT KECK - SEEZER, nemški dirigent, je pred kratkim v Ljubljani dirigiral ljubljanski simfonični orkester. Gost se je lepo uveljavil. Kot solist je na istem koncertu nastopil violinist Robert Soe-tens, ki je igral solistični part v Prokofjeva II. violinskem koncertu. (Prokofjev je ta svoj koncert posvetil prav Sočtensu, JOSIPU JURČIČU so preteklo nedeljo v Mariboru odkrili spomenik. Za to priložnost je v «7 dni«, prilogi mariborskega dnevnika «Večer», napisal prof. Bogo Teply daljši članek. DR. FRANC KOS, jugoslovanski opolnomočeni minister pri OZN V New Yorku, ki je sicef" umetnostni zgodovinar je na povabilo kolumbijske univerze v New Yorku preda-val o vlogi države v napredni umetnosti. Franc Kos je govoril o državni pomoči univerzam in orisal načela, ki so bila v tem oziru uresničena v Jugoslaviji. Predavanje je bilo v okviru proslave 200-letnice ustanovitve zname-ni te kolumbijske univerze. PROF. EMIL HAJEC, profesor Glasbene akademije v Beogradu, bo član umetniškega razsodišča na V. mednarodnem natečaju pianistov «Frederik Chopin«, ki bo v Varšavi prihodnje leto od 22. februarja do 21. marca. Sklep o odhodu prof. Hajca na Poljsko je bil sprejet po povabilu organizatorjev natečaja v Varšavi, da tudi jugoslovanski glasbeni umetniki sodelujejo na tej veliki kulturni manifestaciji. DR. ALEKSANDER BELIC, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, bo imel na filozofski fakulteti univerze v Muenchnu dvoje predavanj za študente lingvistike. DR. MARKO FOTEZ, beograjski režiser, je odpotoval v skandinavske države, kjer bo imel predavanja o jugoslovanski gledališki umetnosti, zlasti o Dubrovniških poletnih igrah. DIRIGENT CIRIL CVETKO, direktor mariborske Opere, je v Parizu z velikim uspehom dirigiral dela .Schuberta, Schumana, Čajkovskega in Jarnoviča. Številno občinstvo je toplo pozdravljalo jugoslovanskega umetnika. Dirigenta Cvetka pozna tudi tržaško slovensko koncertno občinstvo, saj je pred letom dirigiral v Avditoriju, ko je nastopil zbor ljubljanske Glasbene Matice. coS» r,lmenovano <n- ‘l,J°v°lno ° Učilni r. ^ družbo ■ f* na p0t *«šli ^ani nas »t, m i?- * džungle. , 80 ‘i mladi v ziočina? V . Vojt dram, se. V?*11^ trr,e”u . nnadimi Povoj aP se-Pred- ^da’ °bsodbe Vred bled sodno r zl°e‘n. ^puZ:rT°'kn- • se vedno ,rje Veneracije Povo 'H • .Pogreznjen 3ne družbe, en zloži, kini, trta in žitarice v Severni Afriki, sladkorni trs na Martiniku itd. Leta 193B je izvoz riža, koruze in kavčuka predstavljal okrog 70 odstotkov celotnega indokitajskega izvoza. Obenem je izmenjava s Francijo absorbirala pretežni del zunanje trgovine prekomorskih oblasti: leta 1949 je ki So~7jm'Tn7Vl,“CuCn‘! izyoz v i’ranmj° znašal 66,5 Pravilu vselej dodeljena bo"?- °dSt0tk0V Cel?ttleSa "jih«ve- obdJ8 ,6ba uP°števati, da je obdelovalna zemlja v le-teh unrao a last francoske ski rt tkot n. pr. v Franco-Ekvatorialni Afriki, kjer ima prebivalstvo samo pra- Darnoi ° e uživanja posameznih p rcel obdelovalne zemlje) ali P* Je razdeljena med doma-. 'i tn francoskimi priseljen- izv 25 000 K>Ca' Alzlru ima 2 500 00(1 .Evropejcev okrog SDrotn hektarov zemlje, na-vse!n ° 7 1532-°00 Alžircev odstrl.. ;: -00°. hektarov ga izvoza, a 69 odstotkov u voženega blaga je prišlo iz F ranči je. Francoski kapitalisti so raz-meroma malo investiral, v ") | francoske posesti, ker je znalcev ] vaj njihovega kaDitala še ved- - . t ,, ima nad 100 hekt'irov°Ptaj n)’hovega kapitala še ved ko pride na vsakeea Al#ir J I ostal P-rete*n° oderuški na vsatcega Alzirca (od okuna,.,!,, i samo po pet hektarov V i K?)"* okuPac‘je do leta 1939 je Vietnamu je 5« odstotkov d— ! ^ P-r‘ V Indokini ?.‘.n brez zemlje," 3» Odstotkov I °.kr.OR ? milijard pia- jih redi. Vendar ta padec proizvodnje ni toliko prizadel izvoza, kolikor je poslabšal prehrano prebivalstva: v Indokini je letna poraba riža na prebivalca padla od 182 kg leta 1937 na 128 kg v letu 1950. prehrana alžirskega prebivalca vsebuje samo 1500 kalorij. Ker so se potrebe po surovinah po drugi svetovni vojni zelo povečale, je nastala potreba po ekonomskem razvoju francoskih posesti, še posebno ker so vtem nekatere postale važne strateške točke. Francoska vlada je pristopila k izdelavi desetletnega načrta za razvoj gospodarstva prekomorskih teritorijev. Ti načrti predvidevajo za 300 , , - , — milijard frankov investicij, od , ou tega je 1,5 milijona tega bo vlada dala dve tret- vladuje poljedelska proizvodnja, v pretežni meri ona, ka-tere proizvodi so namenjeni lzvozu; riž in koruza v Indo- gledu. Ni torej slučaj, če je predvideno, da odpade 40 odstotkov investicij na razvoj transporta in prometa. V Afriki se nezaslišano počasi izvajajo načrti za ureditev namakalnih naprav, ki je od njih v veliki meri odvisna prehrana prebivalstva, zato pa se je toliko bolj povečala proizvodnja rud. V gospodarskem jjogledu torej Francija nadaljuje s politiko izkoriščanja svojih prekomorskih posesti, kar po eni strani slabša že tako slabo gospodarsko stanje prebivalstva, po drugi pa krepi pri njem težnje po nacionalni osvoboditvi. Mendes-France je sestavil svojo vlado lahko rečemo v najbolj kritičnem trenutku za Francosko unijo, ko je namreč v Indokitajski pretila V ‘Ifr1ih?Q*Wh0dpowsUhI vePtLF° "v-" reln'',f«cUe')V'in-j jini. Vse to v cilju, da se raz X- 3 ' *° V’le "mietij*.! vol teh ozemelj usmeri tako u:i ;r° u poljedelstva so kot zahtevajo koristi Franci-.* slu«H, da se je i7vnr?ne-Zna n^n. 2- pro“ Ne >n ostalih kapitalističnih I končala za Francijo tako izčr- nrinnJn0iiPaH,J v J S?1 H so | sil. in to tako v ekonomskem pujoča vojna, ki ni vodila ni- ® 1 Puhticnt ne-J kot politično-strateškem po-l kamor, Seveda je pri tem Francija izgubila P°}.„svo-’* posesti na tem oza,7’ kaže, da bo na volitvah leta 1956 (ko bo šlo za res: te v vprašanja združitev ob lov Vietnama) izgubua stalo. Francoski kapitall' . se s to Lgubo nek;ako P .^j rili, saj so zc pre ne j začeli iz Vietnama izvažati svoje kapitale . Vtem pa so se začele zam mati za jugovzhodno Azijo ZDA, in sicer v zvezi s svoji pogajanja s Franc^ijo •S , posredne gospodarske i J - ške pomoči Južnemu Vietnamu. Laosu in Kambodži. Po vsemu sodeč, nameravaj . A tu ustvariti močna vojaška kot protiutež Ilosi- Franciji neogibna katastrofa, j oporišča — .. Nesporno gre prav njemu za-1 minhovi oblasti V severnem v Vietnamu Vietnamu. , . .. Ob svojem nastopu je Men- des-France pred parlamentom izjavil, da bo njegova prva naloga po sklenitvi premirja v Indokini normalizacija politične situacije v Severni Afriki, posebno v Maroku in Tuniziji. V začetku letošnjega avgusta je Mendes-France odpotoval v Tunis, da bi obvestil tuniškega beja o reformi statusa tuniškega protektorata, ki jo je nameravala izvesti njegova vlada. Kmalu potem je bila sestavljena nova tuniška vlada. V njej so zastopani tudi predstavniki Neo-Desturja. Toda pogajanja, na katerih ao imeli biti določeni pogoji in oblike tuniške notranje avtonomije, se še vedno nahajajo v začetni fari. kar zbuja opravičen dvom glede iskrenosti sedanje politike nasproti Tuniziji. Vtem ko francoske oblasti nategujejo pogajanja, se po tuniških mestih in vaseh vrše krvava obračunavanja s pripadniki «felage» — osvobodilnega gibanja, naperjene ga proti evropskim okupator-1 Prav mogoče je, da so tu pojem, ki se v svoji akciji po-1 goji drugačni kakor v. Indo- služuje tudi terorističnih metod. Podobno gibanje obstoji tudi v Maroku. Eden smotrov, ki ga ima gibanje v programu, je povratek nasilno odstavljenega sultana Ben Ju-sufa, ki predstavlja simbol borbe za neodvisnost Maroka. Med številnimi deputaci-jami, ki zahtevajo povratek Ben Jusufa, se nahajajo tudi Francozi, češ da sabotaže, stavke, oboroženi incidenti, ki so na dnevnem redu in na katere francoska policija reagira s povečanim terorjem, ne bodo prenehali, dokler se odstavljeni sultan ne vrne. Posledice takšnega stanja pa se še posebno katastrofalno odražajo na gospodarskem področju, vsled česar so občutno prizadeti tudi francoski priseljenci. Naneslo je tako, da je sam Ben Jusuf ponudil Mendes-Franceu svojo pomoč pri iskanju za obe strani sprejmljive rešitve, toda francoska vlada njegove ponudbe ni vzela v poštev. Zakaj, je nerazumljivo, toliko bolj, ko je franco-ski premier doslej pokazal tolikšno politično treznost in je bilo pričakovati, da jo bo pokazal tudi v tem primeru. kmit vsled česar se francoska burzoazija čuti dovolj močno, da reši spor z drugačnimi sredstvi. Menda ni treba pripominjati, da sodi Mendes-France med njene politične predstavnike, dasi bolj sodobne in prosvitljene, in bilo bi naivno misliti, da bi on ne ščitil njenih interesov, kolikor mu je to samo mogoče. Toda, ali mu bo to tudi res mogoče, je vprašanje, ki mu bo nanj vsak trezen in razgledan človek odgovoril negativno. 2ivimo v razdobju nacionalnih osvobodilnih gibanj in nacionalnega osvobajanja vseh .parodov, ki tega še niso dosegli. V svoji najgloblji vsebini pa so ta gibanja še kaj več, njih bistvena gonilna sila so stremljenja za socialno pravičnostjo, za dvig življenjske ravni, skratka za spre-j membo družbenega reda, česar ni moč doseči brez predhodne zrušitve kolonializma. Ne bo dolgo, ko bo ta zrušen tako v Severni Afriki, t. j. Tuniziji, Maroku itd., kot jmj-vsod drugje. Tega enostavno ni mogoče preprečiti, ker je to naravni razvoj stvari, in s tem bo treba čedalje bolj računati, posebno, kdor se Je namenil voditi vsaj kolikor toliko trezno in sodobno politiko. TJ&ST, sobota 20. novembra 1954 VRKDIE Vremenska napoved za danes: Suho, vendar precej oblačno vreme z vmesnimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je bila 6.8 stopinj; najnižja pa 2.5 stopinj. PRIMORSKI DKEVHIK k a in« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 20.30: Koncert hliane. " moškega zbora Slovenske filharmonije iz Ju - _ Trst II.: 17.30: Elgar: Koncert za violino m_0Ir * Dijj; Tr»t I.: 22.10: G. Viozzi: «Bela stena«, opera. » zeC, 12.10: Narodne pesmi za otroke poje sopr. . a a PiS ■*tfln8Bti. iiiuSfr. n- MBS ZAČELA SE JE CARRERA PANAMER1CANA - DIRKA SMRTI Halilomilec Hill zmapaiec pne lane Kljub slabi cesti je postavil nov rekord, medtem ko sta se dva ^ C^G^g/dO 0VfOnO/77//O njegova rojaka ubila - Včeraj se je ubil še en udeleženec dirke ----1— KAKO JE OAXACA, 19. — Začela se | (ZDA) je velika etapna avtomobilska | 3.5852"; dirka, Carrera panamericana, | »Packard Specialn, 4.03’51”; 6. ki bi jo lahko imenovali dirka ] Shelby (VB) »Austin Healeva, smrti. V prvih štirih letih je j 4.04*26”; 7. Chinetti (76 : 42) Benetke: Reyer 54-54 (29-25) Bologna: Virtus Minganti -Pavia 60-45 (30-24) Varese: Triestina - Storm Varese 59-52 (22-24) LESTVICA : Triestina 6 5 0 1 422 368 10 Benelli 6 5 0 1 372 327 10 Gira Preti 6 3 1 2 287 304 V Borletti 6 3 0 3 443 373 6 Roma 6 3 0 3 365 323 6 Virtus 6 3 0 3 358 321 6 Pavia 6 3 0 3 378 363 6 Milenka 6 3 0 3 257 '297 6 Keyer 6 2 1 3 339 373 5 Stella Azz. 6 2 1 3 350 375 5 Junghans 6 1 1 4 279 325 3 Storm 6 1 0 5 318 419 2 Milanu Junghansa Kategorija šport - inednarod j 3tena Azzurra Pavio (66:06) na: L Phil Hill (ZDA) »Fer- in virtus moštvo iz Varese rari«. 3.25T6” (nov rekord); (50:38). Maglioli (It.) "Kerr*"*.' I Naslednjo nedeljo je imela 3.29*25”; 3. Cornacchia (lt.) »Ferrari«, 3.38*03”; 4. Miller TAKO MISLIMO MI: Bologna - Sampdoria l Fiorentina - Atalanta 1 Genoa - Inter Lazio • Pro Patria Milan - Novara Spal • Catania Torino - Roma Triestina - Napoli Udioese - Juventus Lanerossi Vic. Modena I Palermo - Messina Sanremese - Prato Siracusa - Lecce > X I 2 1 1 X 2 1 X X 1 1 X 1 X 2 I Catanzaro • Bari Treviso - Marzotto Triestina v gosteh Virtus in v lepi in napeti igri zmagala (64:51). Velik uspeh je doser gel tudi Benelli, ki je premagal Milenko Cantu kot gosi (47:46) ter se tako obdržal vštric Triestine na vrhu lestvice. Borletti je doživel še en poraz, to pot v Bologni z Giro (51:40). Vse ostale tekme so se končale vec ali man) po pričakovanju; Roma-Varese 79:50. Junghans-Stella Azzur-ra 55:48, Pavia-Reyer 87:66. REZULTATI ZADNJE NEDELJE : Pesaro: Benelli - Roma 61-50 (33-22) Milan: Borletti - Cantu Milenka 80-52 (34-24) Rim: Stella Azzurra - Gira Preti 53-53 (29-25) Končno smo prispeli do zad-nje nedelje. Triestina )e morala to pot v Varese, kjer je imela za nasprotnika moštvo z dna lestvice. Tekma je bila napeta, kajti kakor se je Triestina borila, da se obdrži na prvem mestu, tako je bilo domačinom Jo tega, d.i bi se ločili od neprijetnega zadnjega mesta. In čeprav med tekmo razlika med moštvoma ni bila zelo očitna, pa je proti koncu Triestina pritisnila in zelo prepričljivo dokazala, da je boljše in zt.o dobro moštvo. Tudi Benelli, ki je igral doma proti Romi, je še enkrat dokazal, da tudi njegov položaj na lestvici ni nezaslužen. Borletti je v tekmi z Milenko pokazal, da se popravlja, čeprav še ni bilo videti — kljub rezultatu — popolnega zboljšanja. Jutri čaka obe vodilni moštvi težak posel Triestina bo morala igrati v Rimu proti razmeroma močni Romi, in če bo poražena, ne bo tako presenečenje. Benelli pa bo igral sicer doma, toda z Borletti- Niso odločilni, ker ima vsa Italija kmetijske in industrijske predele, ne da bi to dej-' stvo onemogočalo sožitje in sodelovanje; prav tako je lahko Julijska krajina gospodarsko «drugačna» od Furlanije, ne da bi bila to ovira za sožitje in sodelovanje obeh predelov, od katerih je ena pretežno, toda ne izključno kmetijska. druga pa ima trgovski in industrijski značaj; Bolj točno je govoriti v tem primeru a komplementarni ekonomiji, to je, da si na istem ozemlju ne delajo konkurence, ampak se medsebojno izpopolnjujejo. Čudimo se, da taki podrobni argumenti, ki so orožje v rokah sovražnikov avtonomije. da so taki argumenti vzbuditi pozornost in zanimanje, čeprav le v dvomljivi obliki, tudi prijateljev avtonomije. Konflikti lahko nastanejo na področju ne kakšnih »nasprotnih ekonomij, ampak na področju interesov, o katerih lahko rečemo, da so strogo lokalnega značaja in bi jih lahko imenovali lokalne e-goizme, samo kadar gre za to, da se dobijo od države znatna finančna sredstva. Na tej točki bodo vedno obstajali spori, ker bi vsak hotel dobiti levji delež. Toda za tistega, ki ne živi v oblakih, nima to dejstvo nič dramatičnega, ker je v takem primeru dovolj, da vsakdo stopi v ospredje in brani ter zastopa svoje interese, da tako lahko pride do kolikor toliko sorazmerne razdelitve e-ventualnih državnih ugodnosti. Dokazano je, da običaj deželnega sožitja ublažuje tudi take probleme in prave egoiz-me, ker navadi ljudske zastopnike, da gledajo in ocenjujejo v njihovi pravi vrednosti in važnosti to, kar je in kar bo korist bodoče Dežele, da tako o pravem času in na pravem mestu pride db veljave. Neupravičene so potem postavke. v kakršnih se po navadi postavlja problem glavnega mesta. Argumente, ali navidezne argumente, ki jih v tej stvari postavljajo Furlani bi lahko postavili tudi Gori* čani. ali pa Tržačani (ti zadnji še z večjim poudarkom): že to je dovolj za dokaz notranje šibkosti take argumentacije. Da je Videm staro deželno središče, še iz časov «Patrie del Friuli« iz beneških časov, je znana stvar. Znano je tudi, da je upravičen zato, da postane središče bodoče Dežele. Da pa ima samo Videm to pravico, bi bilo smešno trditi, bodisi z zgodovinskega stališča, bodisi s stališča modernega ekonomskega in socialnega razvoja. Ce govori za Videm največje število pokrajinskega prebivalstva in najmanjša ekscentričnost glede na celokupno ozemlje bodoče Dežele, govori za Trst njegov večji gospodarski in socialni razvoj in zato tudi civilni in kulturni razvoj, kakor tudi mnogo večje število mestnega prebivalstva: razlogi, ki jih nikakor ne moremo omalovaževati in ki bi postali odločilni, če bi jim pride j ali še dva faktorja; vlogo, ki jo bo nujno moral prevzeti Trst, če bo jem, ki se bo mogoče le odločil, da prekine serijo po-.hotel živeti svoje lastno živ-razov | Ijenje in izkušnje, ki mu pri- hajajo iz dejstva, da je poznal neko upravo (avstrijsko), ki je mnogo bolj napredna, praktična in dovzetna za probleme socialnega življenja. Ce bi n« dolgo in široko, govorili drugače, bi se to zdelo kot bi hoteli skriti neko pro-tiavtonomistično težnjo, ali kot da bi hoteli prikazati neko mentaliteto z anarhistično tendenco, ki nikakor ni na mestu v teh resnih časih. In kljub vsemu je tudi rešitev tega problema, ki je bolj sentimentalnega značaja, tako kot je predložen, ki pa bi prav lahko zakrival nekatere socialne in politične u-mazanije. lahko dosegljiva, prav kakor Kolumbovo jajce. Kdo bj nasprotoval dejstvu. da naj največje mesto po prebivalstvu. po prometu, po industriji in po aktivnosti vseh vrst, vštevii kulturne, postane sedež deželne vlade in da na; deželni svet,,, ali tisti zakonodajni organ, ki bo ustanovljen, ima svoj sedež dve leti v Trstu in drugi dve leti v Vidmu? Pravi problem in bolj resen, je ta. kako razdeliti zakonodajne kompetence med deželo in pokrajine. Jasno je namreč, da bodo morale pokrajine, kakor kaže primer dežele Trentino-Gorn.ie Poadižje, imeti obsežno zakonodajno oblast. Z drugimi besedami gre tu za to, da se ugotovi kateri so posebni problemi, na katerih bi lahko obstajal temeljni kontrast med Furlanijo in Julijsko krajino, ali pa med tremi ali štirimi pokrajinami, na katere bi bilo razdeljeno deželno ozemlje. Sedaj pa še zadnja ugotovitev. ki se nam zdi precej u-mestna. Z ustavnega vidika ne smemo nikoli pozabiti, da je sporazum De Gasperi-Gru-ber predstavljal odločilen preokret v življenju države, tudi če so se nekateri uradni in poluradni krogi dolgo časa poigravali .—. kar je dokaz njihove brezčutnosti in politične nezmožnosti — z idejo, da bi o prvi priliki zlomili ta mednarodni instrument in zaobrnili tiste določbe naše ustave, ki ponavljajo duh tega sporazuma in so njegov logičen zaključek. Omenjeni sporazum je, kot znano, omogočil pristop do obsežne avtonomije nemške etnične skupine v Gornjem Poadižju, ki pa jo je povezal na sodelovanje pri večjih problemih deželnega značaja — z zastopniki v Trentinu. Kdor prav pozna našo ustavo, in značaj ter vsebino 0-menjenega sporazuma, ter mu je znano katere so politične in zgodovinske sile, ki so o-mogočile tako temeljito spremembo italijanske države, ve tudi, da kadar smo krenili po tej cesti, jo moramo prehoditi vso do kraja, lojalno in kot demokrati, ki se tega ne bojijo javno izpovedati. Sedaj imamo tu se drug sporazum, tokrat z Jugoslavijo. Njegov duh. vsaj po obliki, ali kar se lahko povzame iz njegove oblike, je isti- Tako se tudi ta sporazum postavlja na neko tradicionalno linijo, o kateri upamo, da se bo v prihodnjih letih utrdila. Naravni zaključek tega dru-gega sporazuma bo prav statut za narodno manjšino, ki bo našel prikladno mesto v Dela v predoru pod Panovcem’ se bližajo h koncu Dela v predoru pod Panovcem se bližajo h koncu in predor bo odprt za promet najbrž že ob koncu tega meseca ali pa do novega leta. Tega se zelo veselijo prebivalci Rožne doline pa tudi Šempetra in bližnjih krajev, ker bodo imeli krajšo pot za Novo Gorico, ki je postala upravno središče občine Nova Gorica, Predvsem pa bo novi predor pod Panovcem olajšal promet vozilom, ki morajo po dolgi cesti čez Rafut, če hočejo priti do Nove Gorice. Pa tudi ta cesta ni bila dortopna težjim tovornim avtomobilom, ki so morali čez Ajševico, da bi se izognili nevarnim ovinkom in preve’'ki strmini.: Predstavniki jug.-ital. komisije pri prefektu V četrtek dopoldne je gori-ški prefekt sprejel oba predsednika mešane jugoslovan-sko-italijanske komisije za zamenjavo dokumentov. Dr. Re in dr. Grubič sta se s prefektom De Zerbijem pogovarjala o poteku dela komisije in doseženih rezultatih. ŽIVAHEN MNOŽIČNI SESTANEK SFS V ŠTANPRgJ Svet se vedno bolj socializira in naša dolžnost je to podpirati « ••• To* Tov. iVIiladin Černe o zunanji in notranji politični situaciji - ^ Ivo Marinčič je prikazal potrebo, da sodelujemo z neo c,®°nca socialisti, ker nimamo možnosti, da izvolimo slovenskega pos 8 V četrtek zvečer je bil v prosvetni dvorani v Standre-žu množični sestanek Socialistične fronte Slovencev, katerega je otvoril tovariš Makuc in predal besedo tov. Mi-ladinu Černetu, ki je imel daljše zunanje m notranjepolitično poročilo, v katerem se je dotaknil najvažnejših vprašanj, ici so danes v svetu. Svoj govor je začel z londonskim sporazumom in z določeno pripravljenostjo italijanskih vladajočih rimskih krogov, da pričnejo voditi do Jugoslavije realnejšo politiko. Omenil je tudi Scelbove izjave v Trstu in pripomnil, da so bili žvižgi, ki so spremljali njegov govor o potrebi Piccolo podpihuje narodnostno mržnjo tudi na verskem področju Včerajšnji «Piccolo»» se s strahom sprašuje, kdo bo novi vodja župnije na Travniku, katere župnika so pokopali prejšnji teden, časopis navaja razne pripombe in opozorila faranov proti nameram cerkvenih oblasti, ki naj bi za norega župnika na T ravniku predložile slovenskega duhovnika,- kajti vpliv slovenskih duhovnikov naj bi bil- na go riškem škofijskem ordinariatu vedno bolj močan. Zatem demokristjanski časopis poziva odgovorne kroge, naj stvar dobro premislijo, ker je zelo delikatna, saj narodna občutljivost fararov ne bi prenesla tega. da bi sre-diščno goriško župnijo vodil slovenski duhovnik. Demokristjanski krogi in njim na čelu «Piccolo» so torej vnovič začeli gonjo tudi proti slovenski duhovščini. V svoji šovinistični nestrpnosti nočejo niti na cerkvenem področju predati vodstva Slovencu, marveč pripravljajo med farani italijanske narodnosti. upor proti morebitnemu imenovanju slovenskega duhovnika za voditelja župnije na Travniku. Zadevo bo uredil škofijski urad., ki je za to pristojen, vendar bi pripomnili, da bi se na cerkvenem področju morala končati nacionalna nestrpnost, ki je bila značilna za časa vladanja fašističnega režima, ki pa ji danes v tako imenovani demokratični republiki ne bi smelo biti mesta. Tako bo gledal tudi navadni faran, ki se bo po prečnanju zgo-,aj omenjenega članka vprašal, ali je na verskem področju sploh možna narodnostna diskriminacija in bo zaradi tega še bolj upravičeno pričakoval od odgovornih cerkvenih krogov, da ravnajo pri izvrševanju svojih funkcij samostojno in pravično ne glede na šovinistične prena-tepeže, ki jih je na žalost dosti tudi med samimi nosilci črnih talarjev, tako v Gorici kot v Beneški Sloveniji. Sprejemanje zidarjev za delo v Franciji Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da sprejema zidarje za Francijo. V poštev pridejo delavci od 21. do 50. leta. Interesenti naj se javijo na Uradu za delo v Gorici. Ul. Crispi 9 od 10. do 12. ure. Pazile na mine v Podgori Goriška policija obvešča, da bo podjetje Palenga Alva-lo vse do 18. decembra razstreljevalo z minami apnene ploskve, ki leže na zemljišču podgorske predilnice. Razstreljevanje se bo vršilo vsak dan od 12. do 14. ure in se posamezniki opozarjajo, naj se izognejo nevarnemu kraju. pomirjenja, iz vrst fašističnih MSI-jevcev. Le ti so imeli tiste dni v Trstu svoj letni kongres in so izkoristili ugodno priliko, da manifestirajo svoje nezadovoljstvo. Toda tudi rced MSI-jevskimi pripadniki ni enotnosti in se kaže v tem. da je list «11 Sole«, k: je organ desničarskih veletrgovcev. pozdravil sporazum, ker odpira možnosti gospodarskega sodelovanja. Res je sicer, da se pozitivne strani sporazuma ne kažejo prav na vsakem koraku, vendar se že kažejo težnje, da se razmere zboljšajo in da se s tem zboljša tudi naš položaj. Pred dnevi je na pii-mer odšla v Beograd italijanska trgovinska delegacija, v Milanu pa je bila ustanovljena Trgovinska ztornica za Jugoslavijo. Pripravlja se tudi razširitev videmskega sporazuma. Govornik je nadalje omenil, da je bilo vsa povojna leta tržaško vprašanje nekako sredstvo, s katerim so vodilni italijanski politiki reševali vsa notranja in zunanja vprašanja. Z rešitvijo tega spora pa bo morala italijanska vlada pogledati realnosti v obraz in se resno lotiti gospodarskih in socialnih vprašanj, katera je vlada potiskala v ozadje zaradi poudarjanja tržaškega vprašanja. Ko je govoril o propadu evropske obrambne skupnosti je dejal, da .se v Evropi ved nu bolj uveljavljajo težnje, da se narodi osvobodijo ameriškega in ruskega vpliva m da sami odločajo o svojem razvoju in medsebojnih odnosih. Najbolj pa morajo to po-litiko voditi socialistične, sile ki so zrasle iz potreb lastnega naroda in ki nimajo voditeljev, ki, bi bili v najtežjih trenutkih na varnem v Sovjetski zvezi ali kje drugje. V Italiji je več takih avtonomističnih socialističnih gibanj. ki so v borbi s krščansko demokracijo ter njenimi sopotniki in kominformistič- no partijo. Te a^°”^tiž#« ne in neodvisne « družitv!-stranke stremijo _ naj' JiLleililAC -- - , .ZariP ker bodo le z r pr0„ uspešneje vodile ,voljstvu kominformističnemu ^ ^ komunistične Par^ ^nos*1 sl ■edV' Slednja ima veli^ uveljavljanja v di\prrJ'M' življenju prav zaradi .r , devanega pr* ske politike na eokreta levo. itali)3"' S i>a' lat*5 metno politiko b’. PSLcj go-postala tudi festaV"‘ aie » cialistične interna® ^ juliji bi kot taka užival _ (i podporo sv0-iega, Sdf s* de£; ^ie predn’ . - veliko ljudstva. Ob koncu je tov. Miladin moramo kot napr vključiti v notranj r ^liva. življenje in P° sv°. 0dstrS’ ti. da bodo eimprej njene nezdrave ra* it dalov. davčnih utaj Ka Ar katere je kriva krs gop0toilci, mokracija in nje ki so sedaj na 0 ;-aVil tu* K besed: se je Pr •> -e pP' tov. Ivo Marinči^j^st. d* ruv. .vo - , m0žn0 kazal popolno j,i b-, Slovenci, tudi era glasovali za enet, e(jstavn-spravili svojega tež3 ka v parlament, z jslo*"1” je potrebno, da se napr3 na take neodvisne ‘O ne stranke, za f prepričani, da nar aa magali v borbi z3 vjce-rodne in socialne ^ pl0J in J* Sestanek je vit in . gotovo v veliki °‘L potreben »■ ' f.f Hit v veliki mogel k razčiščen)« , k, se postavlja)® . V sedanji politi«11, ^ j,** Prisotni so r>ačel’predvsE domača v P r a š aI\;l ®v0lj s* v° -jti so izrazili nezad ^ja5' t radi ravnanja * je z°P na blokih. Šesta« k; zaključil tov. MaK vpUva prisotne pozval, ^ se v na mladino, da pol1 e, čila v prosvetno v * življenje in dal v o . zi tudi nekaj Pr ^ pre]t A|lys' nninP"11111"" ii/ ............................................................................... mi rekel, da se imenuje Perkins, čeprav je^je^?xp0Sure ’ n 'Ur ravo pri' j s. kemnedy) 'Sil tietK d 49 Tedaj sem se tudi jaz razjezil, zato sem se odločil, da povem tem podganam, kar sem o njih mislil in kar bi ze tedaj, ko sem se jim »pridružil«, zelo rad storil. STRAŽNIK POSREDNO POZIVA K LINČANJU Postavljali so ml vsa mogoča žaljiva vprašanja, nazadnje so me vprašali še to-ie: . , »Ali bi dovolil, da se tvoja hči omoži z nlggerjem?« «Ko dve osebi skleneta, da se poročita, menim, da se nikogar ne tiče, kake barve sta.« _ *