AKTUALNO GOSPODARSTVO i Obnovljen javni potniški promet str. 7 Sejmarji bijejo plat zvona str. 5 TV SPORED "I/I ■ O Im im im lo -r-!r- novi tednik Evrovizija, kot je ne poznamo -Izjemno sporočilo Marije Šerifović Tednik za Savinjsko regijo / št. 21/ Leto 75 / 21. maj 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Pri ukrepih ohraniti zdravo pamet V ponedeljek se je v vrtce in šole vrnil otroški živžav, v glasbenih šolah so spet zazveneli zvoki glasbil. Večina učencev in dijakov ima pouk še vedno na daljavo, a zdi se, da se življenje počasi vrača v stare tirnice ali pa vsaj v približek tistega, kar je bilo. Če bodo pri izvajanju številnih ukrepov v vrtcih in šolah ravnali po pameti, bo vsem lažje. str. 2-3, 12-13 ■bi WfiPf* Foto: GrupA INTERVJUi Marjan Fabjan o športnikih in epidemiji str. 26-27 75 LET NOVEGA TEDNIKA ^^^^ Spomin na dan mladosti str. 40-41 PVJT^TTI vAiivlilU/n BBHS 1 UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! Jnovi tednik Ш.ШЈИЛ ЛАЛГР Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Bilo me je strah, da bo vse skupaj trajalo leto dni, morda dve leti. Tiščala me je negotovost, kajti o sovražniku, ki nas je napadel, nisem vedel nič.« Marjan Fabjan, trener judoistk in judoistov pri JK Zdežele Sankaku »Velikokrat je predvsem od politike slišati veliko sladkih besed kot med, uresničevanje pa je bolj v smislu pikov čebel.« Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije »Glasbeniki se moramo pogosto prilagajati razmeram. Če se na odru zgodi kaj nepredvidenega, je treba odigrati do konca. V času pouka na daljavo je bilo podobno in te sposobnosti so pridobivali tudi naši učenci.« Simon Mlakar, ravnatelj Glasbene šole Celje »Ker narava ne čaka in je rastline treba pognoji-ti, opleti, grede očistiti, smo namesto dijakov za vsa ta opravila poskrbeli delavci šole.« Štefanija Kos Zidar, direktorica Šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje »Nihče ne ve prav gotovo, kaj se bo dogajalo v gospodarstvu v naslednjem obdobju in kaj bo s športom. Nam pa je generalni pokrovitelj Sip d. d. že potrdil pogodbo tudi za naslednjo sezono.« Sebastjan Cilenšek, predsednik Odbojkarskega kluba Šempeter ČETRTEK 1 1 PETEK / 21 \Jj 23 o8 SOBOTA I I NEDELJA > 26 12 ✓ 15 13 O to V razredu sedi vsak sam, v skupini je lahko največ 15 otrok. Na sliki tretješolci z razredničarko Natalijo Košir. Nekateri otroci so spet sedli v šolske klopi »Pri ukrepih v šolah je treba ohraniti zdravo pamet« Lepo ponedeljkovo dopoldne je omogočilo izvajanje dela pouka na prostem in na široko odprta okna šolskih učilnic, ki so jih po dveh mesecih spet zasedli najmlajši osnovnošolci. Učenci od prvega do tretjega razreda so se lahko vrnili v šolske klopi, a ob tem morajo skupaj z učitelji upoštevati kar nekaj priporočil in navodil, da bi bilo delo vseh čim bolj varno. Nekateri malčki so spet lahko šli v vrtec, odprte so tudi šole s prilagojenim programom, medtem ko so se v srednje šole vrnili dijaki zaključnih letnikov. TATJANA CVIRN Ze ob prihodu otrok je bilo drugače kot prej, nič več ni bilo prijateljskih objemov v znak veselja ob ponovnem snidenju, na kar so očitno otroke opozarjali že starši. A nekaterim so pravila še tuja, zato bo verjetno ena najtežjih nalog učiteljev ohranjanje ustrezne razdalje med otroki. Učence so pričakali preurejeni razredi, v katerih ne morejo več sedeti po parih, ampak vsak sam v svoji klopi. Tudi učiteljica je za nekatere nova, saj je iz enotnih razredov nastalo več skupin in vsaka ima svojo učiteljico. Začetne ure so te porabile predvsem za razlago navodil, ki se jih morajo otroci šele navaditi. Kadrovska kombinatorika Osnovna šola Lava ima okrog šolske stavbe veliko prostora, zato ni težav, da otroci ne bi mogli nekaj časa preživeti na prostem, če bo le vreme primerno. Ravnateljica Marijana Kolenko je bila vesela, da so se v šolo vrnili vsi učenci prvih treh razredov, ki so zasedli polovico učilnic v šoli, ostale bodo prihodnji teden zavzeli devetošolci. V dneh priprav na nov začetek pouka je bilo treba postoriti veliko stvari. »Zagotovili smo vse najpomembnejše pogoje, to je, da imamo skupine do 15 učencev v oddelku, da smo mize pripravili tako, da sedi vsak sam, da zračimo prostore in da se otroci učijo temeljev novega sobivanja, od upoštevanja primerne razdalje do higiene. Učitelji dajejo na začetku slednjemu večji poudarek, saj se morajo otroci na ta nov na- OSTANITE VSI VARNI IN 2t>RAVl! v V avli šole je na zaslonu mogoče prebirati navodila in priporočila, kako skrbeti za svoje zdravje. Takšna tehnična rešitev je le ena od številnih, ki so jo minule tedne uporabili učitelji OŠ Lava, ki so tovrstna znanja nabirali v okviru posebnih projektov šole, pravi ravnateljica Marijana Ko-lenko. čin šele navaditi. Ne bojim se, da ne bi bili sposobni naučiti otrok, da si je treba ob vstopu roke razkužiti in si jih nato večkrat skrbno umiti. Vse ostalo glede ustreznosti ukrepov bo pokazal čas,« meni sogovornica in dodaja, da je bilo težko pripraviti razpored učiteljev, ob čemer se vsi niso mogli vrniti v šolo. »Otroke učijo tako tudi učiteljice 4. in . razredov, medtem ko bo ocenjevanje v domeni razredničark. Vključiti smo morali tudi učitelje predmetne stopnje, ker imamo veliko otrok v oddelkih podaljšanega bivanja.« Ob tem bodo ravnatelji morali rešiti še kadrovske za- gate ob prihodu devetošolcev prihodnji teden in ob tem za vse ostale še naprej izvajati pouk na daljavo. Življenje teče naprej Nekateri so menili, da bi bilo primerneje vključiti v šolo tudi četrtošolce, ki so težko sami doma vse dopoldneve, in ne devetošolcev. Kolenko-va odgovarja: »Devetošolci zapuščajo šolo in prav je, da se na ta način poslovimo.« Se bodo po njenem v prihodnje zato ukrepi kaj ublažili, ko bo mimo prvi poskusni teden pouka? »Devetošolci so že toliko izoblikovane osebnosti, da jim bomo lažje dopovedali nekatere stvari kot mlajšim. Sicer pa mislim, da bodo mnogi ukrepi ostali v veljavi do konca šolskega leta in še kasneje. Če se bo kaj spremenilo, bo verjetno to, da ne bo več treba imeti toliko skupin.« A šola ne bo več takšna, kot je bila. »Ravnatelji in zaposleni bomo morali biti tisti, ki bomo skupaj dorekli, katera navodila moramo spoštovati in katera lahko izpustimo, da bodo imeli tudi otroci občutek življenja. Imeti otroke v šoli in ne živeti se mi zdi najbolj sporno. Življenje teč dalje, naučili se bomo ravnati v teh pogojih in tudi v primeru, če bi prišlo do okužbe. Zato imamo pripravljene protokole, vsem nepredvidenim situacijam pa se ne da povsem izogniti,« meni Marijana Kolenko. Foto: Andraž Purg - GrupA Marijana Kolenko: »Pri ukrepih v šolah je treba ohraniti zdravo pamet. Vse, kar so nam nalagali v preteklih dveh mesecih, ne bo nikoli prišlo v javnost, smo pa dokazali, da smo sposobni presojanja, kateri ukrepi so za nas zakon in kaj bomo prilagodili glede na razmere v posamezni šoli. Dokazali smo, da ne bomo nikogar izpostavljali in da bomo v varnem okolju otroke pripeljali do konca šolskega leta.« AKTUALNO 3 ■^ts V teh dneh bo mogoče več dejavnosti opravljati na prostem. n Ali so tudi lokalni mediji »izvir nesreče« v Sloveniji? To obdobje, ko smo živeli s covidom-19, v nekem drugem nerazumnem, a še kako resničnem svetu, ko nam ni šlo, ko smo bili ranljivi in nebogljeni, nestrpni in sovražni in se začeli deliti na naše in vaše, se je odprla še politična razprava o vlogi medijev v Republiki Sloveniji. Ob poslanstvu nacionalnega obveščanja, ki je urejeno v večini držav sveta in ga pri nas predstavlja RTV Slovenija, se vprašanja o potrebi in koristnosti lokalnih medijev pojavljajo tudi v nestrokovnih diskurzih politikov ter javnosti. Upam, da vsi, ki na kakršenkoli način dvomijo o pomembnosti lokalnega poročanja, to počno zaradi nevednosti in ne zaradi neumnosti. Lokalni mediji v Sloveniji so stari že več kot 70 let. Njihova vloga je, da poročajo in informirajo iz odročnih krajev in zaselkov, kamor nacionalni mediji ne sežejo. Poročajo o številnih lokalnih zgodbah, uspehih in neuspehih, trudu in tudi pobalinstvu množice državljanov, ki živijo izven velikih mest. In teh ni malo: govorimo o krepko več kot o milijonu ljudi, ki poslušajo več kot 20 radijskih postaj posebnega pomena in druge lokalne komercialne radijske postaje, spremljajo številne lokalne televizijske postaje in prebirajo regionalne časopise, ki so še posebej izpostavljeni. Navedene številke predstavljajo moč lokalnih medijev in zagotavljajo, da se za informiranost v Sloveniji ni treba bati. Si predstavljate, da bi o nevarnosti covi-da-19 in stanju v našem okolju na Radiu Celje in v Novem tedniku poročali zgolj površno in nesistemsko, pač zgolj o tem, koliko je okuženih in potencialno ogroženih? Se spomnite sprotnega in natančnega informiranja obeh naših medijev ob naravnih katastrofah, ki so nas doletele v preteklih letih? To so prava dejstva, ki lokalnim medijem dajejo posebno vlogo in mesto v družbi, če jih želimo ali ne. Tudi če jih nekdo ne mara, pač ne gre brez njih. Je pa vloga lokalnih medijev danes še posebej izpostavljena in pomembna zaradi množičnega vsiljenega informiranja in obveščanja po družbenih omrežjih in nekaterih spletnih portalih, kjer se na veliko neti ogenj sovraštva, nestrpnosti, kopičijo in delijo se lažne informacije in diskredi-tacije. V teh objavah se ne spoštuje osnovnega pravila »pro et contra«, ampak so le interesi, ki so sprevrženi in družbi nevarni. Ta ogenj je težko nadzorovati. Lokalni mediji smo podvrženi državnim regulatorjem, uredniška politika zahteva enakopravnost in večplastnost obravnave posameznika ali tematike. Lokalni mediji smo zagotovilo za »resnico«, četudi boli. Nismo »izvir nesreče« v Sloveniji, ampak glas in napisana beseda o življenju ljudi v ruralnem okolju. Zato ni vlade na svetu (in verjamemo, da tudi v Republiki Sloveniji), ki tega ne bi vedela in lokalnim medijem tega tudi ne bi priznavala. Drago Slameršak, direktor NT & RC Od 18. maja so ponovno odprti tudi vrtci, glasbene šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter višje strokovne šole, univerze ter visokošolski zavodi, študentski ter dijaški domovi za dijake, ki so se vrnili v šolske klopi. Od ponedeljka, 25. maja, bodo šli v šolo še učenci 9. razredov in tisti z učnimi težavami, ki potrebujejo prilagojene metode dela. Komaj čakali na vrnitev Kako so prvi dan doživeli nekateri tretješolci OŠ Lava in kako ena od učiteljic? Natalija Košir, razredničarka 3.a-razreda OŠ Lava: »Vsi smo bili zelo veseli, da smo se spet srečali. Stisk med otroki nisem zaznala, saj smo jih že prej dobro pripravili in jim dali natančne napotke. Izgleda, da so tudi starši otroke pripravili na vrnitev, da niso pritekli in me objemali. Ti spontani odzivi nam sicer manjkajo. Učiteljica sem postala, ker imam rada stike z otroki, česar v času dela od doma ni bilo. S pomočjo videokonferenc smo se vsaj videli. Vesela sem bila presenečenja za svoj rojstni dan. Mislim, da smo ostali zelo povezani.« Nina: »Bila sem vesela, ko smo spet prišli v šolo. Zdaj se učimo, da je treba ohranjati razdaljo in si umivati roke. V razredu moramo sedeti narazen.« Adna: »Zelo vesela sem, da smo šli spet v šlo. Všeč mi je, da smo v novi učilnici.« Lovro: »Pogrešal sem šolo, učitelje in prijatelje, malo mi je bilo že dolgčas. Počasi se privajam na nova pravila. V razredu je drugače kot prej. Za druženje bomo počakali na konec pouka.« Akcija pomoči za družino Bogner po požaru LAŠKO, RADEČE - V prejšnji številki Novega tednika smo pisali o hudi nesreči, ki je doletela družino Bogner iz Loga pri Vrhovem v občini Laško. Šestčlanski družini je zagorela skoraj končana stanovanjska hiša (manjkala je le še fasada), požar je v celoti uničil streho in zgornji del mansardnega nadstropja, kjer so imeli svoje sobe otroci, močno so poškodovani in neprimerni za bivanje tudi ostali bivalni prostori. Škoda je ogromna in po prvih ocenah naj bi je bilo za 80 tisoč evrov. Območno združenje Rdečega križa Laško Radeče in Občina Radeče sta takoj po požaru oblikovala odbor za pomoč družini in prosita občane, podjetja in druge, naj kljub težkim časom izkažejo solidarnost in pomagajo nesrečni družini s prostovoljnimi prispevki. »Zbrana sredstva bodo namenjena poravnavi stroškov pri nabavi gradbenega materiala, stavbnega pohištva, opreme, prehrane, šolskih potrebščin, stroškov storitev ...« je povedal Vlado Marot, sekretar območnega združenja RK La-ško-Radeče. Združenje je s svojim krajevnim odborom RK na Vrho-vem doslej izvedlo že kar nekaj dejanj za pomoč družini, med drugim je družini takoj dodelilo velik paket pomoči v hrani in higienskih potrebščinah in ponudilo pomoč z oblačili za otroke, ki so v veliki meri zgorela ali bila poškodovana. Prostovoljki RK Vrhovo sta zbrali za 3.600 evrov prostovoljnih prispevkov, skupno je na TR računu za pomoč do pred nekaj dni bilo zbranih že 11 tisoč evrov. OZ RK Laško--Radeče je prošnjo za izredno denarno pomoč naslovil tudi na laško enoto Centra za socialno delo in na solidarnostni sklad RKS, prav tako so v združenju izvedli obširno medijsko kampanjo za podporo družini. RG Prostovoljne prispevke lahko nakažete na transakcijski račun RKS - OZ Laško - Radeče, pri A BANKI, številka: SI56 0510 0801 5481 580, sklicna številka: SI00 7040 0040, s pripisom »za družino Bogner« ali darujete z SMS--donacijo na 1919 z besedo DOM (1 evro) ali DOM5 (5 evrov). Z bonom tudi na turistične kmetije Pred dvema mesecema so se v težkih razmerah znašle tudi številne turistične kmetije v Sloveniji, ki so čez noč ostale brez obiskovalcev in gostov. Medtem so se omejitveni ukrepi tudi zanje sprostili, a izpada prihodkov letos ne bo več mogoče nadoknaditi. Poletni počitniški meseci bodo morda obliž na rano, saj je vlada sprejela ukrep, da bodo vsi polnoletni državljani v Sloveniji prejeli bon v vrednosti 200 evrov, mladoletni pa 50-evrskega. Porabili ga bodo lahko za nastanitev pri slovenskih turističnih ponudnikih, kamor sodijo tudi turistične kmetije. V teh časih te predstavlja- izletniških kmetijah, v vino- jo varen način preživljanja počitnic v okviru meja naše države. Število obiskovalcev kmetij je majhno, kar zagotavlja dodatno varnost. »Ponudba je raznolika. Kmetijo lahko obiščete le za nekaj ur kot kulinarično doživetje na točih in osmicah ali si privoščite nekajdnevni oddih na kmetijah,« je povedala strokovna sodelavka Združenja turističnih kmetij Slovenije Renata Kosi. Združenje ima sedež v okviru KGZ Celje in zastopa interese več kot 900 slovenskih kmetij, ki se poleg kmetijstva ukvarjajo še s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Po podatkih Statističnega urada RS je turistične kmetije lani obiskalo skoraj 110 tisoč gostov. Zabeleženih je več kot 252 tisoč nočitev in kar 80 odstotkov gostov, ki so na kmetijah prenočili, je prihajalo iz tujine. Obratno je razmerje pri deležu domačih in tujih gostov, ki kmetije obiščejo kot enodnevni obiskovalci izletniških kmetij, vinotočev in osmic. Nekateri omejitveni ukrepi na področju gostinstva in turizma so se sprostili že po prvomajskih praznikih, kar pomeni, da so lahko tudi turistične kmetije odprle svoje vrtove in terase ob upoštevanju vseh higienskih ukrepov. Od začetka tega tedna so gostom na voljo tudi manjši nastanitveni obrati, restavracije, gostinski lokali in kam- pi. Vse to je mogoče najti tudi v okviru turističnih kmetij. A izpada minulih tednov ne bo mogoče nadomestiti. »Ne gre samo za nastanitve,« pravi Kosijeva, »izpad je tudi na izletniških kmetijah, ki so bile prejšnja leta do poletja najbolj zasedene zaradi raznih praznovanj.« Država je z nekaterimi finančnimi ukrepi zagotovila pomoč tudi turističnim kme- Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je na nedavni predstavitvi turističnih kmetij v Ljubljani izpostavila, da bo junija objavljen težko pričakovan razpis za nepovratna sredstva za naložbe v nekmetijske dejavnosti, kamor sodi tudi turizem na kmetijah. »Kmetje se bodo zagotovo odzvali na razpis, takšnega odziva sicer ne bo, kot bi bil v drugačnih razmerah, a za naložbe se bodo vseeno odločali,« meni Renata Kosi. tijam. Kmečki zavarovanci, nosilci turizma na kmetijah, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačil za socialno varnost. Kmetijsko ministrstvo je omogočilo tudi sektorsko pomoč za kmete z dopolnilno dejavnostjo turizma na kmetiji. Združenje te dni izvaja promocijske dejavnosti, ki bi prispevale k boljšemu poznavanju ponudbe na kmetijah in lažji odločitvi za tovrstno preživljanje počitnic ali kakšnega izletniškega dneva. Ob dnevu družin je na primer na doživetja na kmetije povabilo družine. Sicer pa je ponudba več kot 300 turističnih kmetij na voljo na portalu www.turisticnekmetije.si. TC 4 GOSPODARSTVO Tecos bo izdeloval sadilne lončke za hmeljarje, vrtnarje in cvetličarje Novi materiali in novi izdelki za bolj čisto okolje V celjskem tehnološkem centru Tecos so prejšnji mesec končali izdelavo prototipa orodja za proizvodnjo sadilnih lončkov iz posebnega biokompozitnega materiala, katerega sestavni del bodo tudi vlakna odpadne hmeljevine. Gre za del mednarodnega projekta Life BioThop, v katerega so poleg Tecosa, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter razvojne agencije Savinja vključeni še podjetja in raziskovalne ustanove s Portugalske in Češke ter iz Nemčije in Španije. Osrednji cilj projekta, vrednega 1,9 milijona evrov, je uvedba razgradljivih bioplastičnih izdelkov, ki jih bodo lahko uporabljali v hmeljarstvu in tudi drugih vejah kmetijstva, nov biokompozitni material pa bo uporaben tudi v embalažni industriji. JANJA INTIHAR Kmetijstvo sodi med gospodarske dejavnosti, ki zadnja leta povečujejo količine uporabljene plastike, ki sicer v svetu predstavlja 63 odstotkov vseh zbranih odpadnih surovin. V letu 2018 je Evropa »proizvedla« le malo manj kot 18 milijonov ton plastičnih odpadkov. Kmetijstvo je k tej količini prispevalo 6,5 milijona ton ali 24 odstotkov odpadkov. Tako visok odstotek je predvsem posledica zavržene embalaže za enkratno uporabo. »Partnerji projekta Life BioThop se spopadamo z izzivi kopičenja plastičnih odpadkov za enkratno uporabo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti. Razvijamo različne biorazgradljive izdelke, kot so oporna vrvica za vzgojo hmelja, embalažni izdelki, narejeni na osnovi odpadne hmeljevine, ter bio-plastični kompozitni izdelki, ki bodo po končani življenjski dobi primerni za kompostiranje ali recikliranje. Cena novih izdelkov iz bioplastike bo primerljiva konkurenčnim izdelkom iz sintetičnih polimerov, poleg tega bodo novi izdelki mehansko vzdržni ter certifi-cirani za domače in industrijsko kompostiranje,« pojasnjuje dr. Vesna Žepič Bogataj, vodja laboratorija za aplikativne materiale v Tecosu. Hmeljevina, dragocen vir novih materialov Osrednji cilj projekta Life BioThop je uvedba nove bio-plastične vrvice v slovenska hmeljišča, ki bo stoodstotno razgradljiva in jo bo mogo- v Л Dr. Vesna Žepič Bogataj: »S hmeljarstvom smo se povezali, ker poznamo problematiko neizrabljene odpadne hmeljevine in ker smo v tem videli priložnost za nove izdelke, za uspešne zgodbe o krožnem gospodarstvu in tudi za povezovanje različnih dejavnosti.« če reciklirati in kompostirati. Predstavljala bo torej prijaznejšo alternativo trenutno množično uporabljeni sintetični polipropilenski vrvici, ki se v okolju razkraja tudi do 450 let. »Plastična vrvica zdaj služi kot opora hmelju v času rasti, po obiranju storžkov hmelja pa ostane prepletena s stebli. Zaradi tega hmeljevina velja za odpadno surovino, namesto da bi jo izkoristili kot dragocen vir naravnih hranil na kmetijskih površinah,« pojasnjuje Žepič Bogatajeva. Hmeljevina zdaj predstavlja velik okoljski problem tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Evropska unija na 26.500 hektarjih pridela 50 tisoč ton hmelja letno. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije zato že več let išče nove tehnološke rešitve in ima izdelane vrste študij o primernem nadomestku plastične vrvice v slovenskih hmeljiščih. Projekt Life BioThop torej pomeni rešitev neizkoriščenega potenciala odpadne, vendar dragocene biomase poljedelskih kultur, kakršna je hmelje-vina. Vanj se je vključilo sedem partnerjev iz petih članic Evropske unije, poleg Slovenije še iz Nemčije in Španije ter s Portugalske in Češke. Vodilni partner je žalski inštitut za hmeljarstvo, ki bo v času projekta ponudil sonaravno in trajnostno preobrazbo hmeljarske panoge, ki bo delovala po načelu krožnega gospodarstva. Stopnja predelanih odpadnih surovin se bo povišala. Boljša bo energetska učinkovitost, izpust toplogre-dnih plinov se bo zmanjšal. Projekt bo trajal še dve leti, do junija 2022, njegova vrednost je ocenjena na 1,9 milijona evrov. Denar so prispevali Evropska unija iz programa Life, slovensko ministrstvo za okolje, občine Spodnje Savinjske doline in Združenje hmeljarjev Slovenije. Vrvice za hmelj in drugi izdelki Partnerji projekta si prizadevajo, da bi odpadno hmeljevino čim bolj oziroma v celoti izkoristili. Zato poleg bioplastič-ne vrvice snujejo tudi druge bioplastične izdelke, ki bi bili uporabni v kmetijstvu, novi materiali bi bili primerni tudi za izdelovanje različne embalaže. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije že od lani na 25 hektarjih hmeljišč preizkuša različne tipe bioraz-gradljivih hmeljarskih vrvic, ki jih razvija portugalska družba Royal Lankhorst Euronete. Na osnovi rezultatov bodo jeseni, če bo treba, na Portugalskem opravili še dodatne izboljšave vrvice. Lani je inštitut testiral tudi kompostiranje odpadne hmeljevine, ki je bila prepletena z novimi biorazgradljivi-mi vrvicami. Rezultati so bili ugodni. Del odpadne hmeljevine iz Slovenije potuje v Nemčijo v podjetje Zelfo Technology, kjer s posebnimi mehanskimi postopki poskrbijo za takšno kakovost vlaknine, da je uporabna za izdelovanje organske embalaže in novih biokompo-zitnih granulatov, ki jih razvijajo v družbi Technopacking v Španiji. Podjetje Tridas s Češke tako na primer že razvija zaščitno embalažo za vinske steklenice, ki bo v celoti izdelana iz vlaknin odpadne hmeljevine, Tecos se je odločil za izdelovanje sadilnih lončkov, narejenih iz biokompozitnega granulata z dodatkom vlaken odpadne hmeljevine. Sadilni lončki bodo v prvi vrsti namenjeni hmeljarjem. Bioplastika je družina materialov, ki so za razliko od tradicionalne plastike biološko razgradljivi in imajo ključno vlogo v krožnem gospodarstvu. Tržni delež bioplastičnih materialov sicer raste iz leta v leto, vendar je izdelkov iz tega še vedno zelo malo. Globalni trg plastike je trenutno ocenjen na 359 milijonov ton, od tega je delež bioplastičnih proizvodov manjši od 1,5 odstotka. Na trg bodo prišli predvidoma poleti leta 2022. Sadilne lončke bo, vsaj na začetku, izdeloval Tecos sam. Kot pravi Vesna Žepič Bogataj, imajo pri njih v centru vso potrebno strojno opremo za srednje veliko serijsko proizvodnjo. Na leto bi lahko izdelali do 500 tisoč lončkov. »Ocenjujemo, da bi jih samo za hmeljarski sektor na leto naredili 200 tisoč. Proizvodnja ne bo zaprtega tipa, torej ne bo samo za hmeljarje, saj pričakujemo, da bodo lončki zanimivi tudi za vrtnarje in cvetličarje ter druga podjetja. Proizvodne količine bomo zato prilagajali potrebam na trgu.« V mednarodni projekt Life BioThop je iz celjskega Tecosa trenutno vključenih šest stalno zaposlenih - poleg štirih raziskovalcev še dva tehnika. Bogate izkušnje Tecosa Tecos je v konzorciju podjetij, ki so vključena v projekt Life BioThop, pomemben vezni člen za prenos pilotnorazisko-valnih dejavnosti v uporabo, to je v industrijsko proizvodnjo. »Sodelovanje s plastičnopre-delovalno in kmetijsko-živil-sko industrijo za nas pomeni dodano vrednost. Priložnost vidimo tudi v osvajanju novih tržnih področij, na katerih lahko ponudimo lastne inovativ-ne proizvode z bio oznako. Pri projektu BioThop smo sodelovali že ob zasnovi ideje, povezali smo ustrezne partnerje in pripravili projekt za evropski razpis programa Life. Ocenjeni smo bili kot zelo uspešni, kar še dodatno potrjuje, da je bila odločitev o povezovanju različnih strok prava,« pojasnjuje Vesna Žepič Bogataj. Tecos z razvojno-raziskovalnimi projekti, diplomskimi nalogami, magisteriji in doktorati znanosti že dolgo zbira znanje o predelavi bioplimerov, o njihovih kompozitnih različicah ter o lastnostih novonastalih materialov. Postopoma je to znanje razvil do takšne stopnje, da ga lahko preizkuša v simuliranem industrijskem okolju. »Znanje o predelavi bioplimernih matric, ki so ojačane z naravnimi vlakni, je tako postalo zrelo za nadaljnje povezovanje s končnimi uporabniki izdelkov iz odpadnih naravnih surovin. S hmeljarstvom smo se povezali, ker poznamo problematiko neizrabljene odpadne hmelje-vine in ker smo v tem videli priložnost za nove izdelke, za uspešne zgodbe o krožnem gospodarstvu in tudi za povezovanje različnih dejavnosti,« poudarja Žepič Bogatejava. Foto: Tecos, osebni arhiv 64 let Termoelektrarne Šoštanj Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ki proizvede povprečno tretjino vse električne energije v državi, obeležuje 64 let delovanja. Odločitev o gradnji Termoelektrarne Šoštanj je bila zaradi velike potrebe po električni energiji sprejeta leta 1946. Leta 1956 sta bila zgrajena prva dva bloka elektrarne, ki sta v slovensko omrežje začela oddajati električno energijo. Leta 1960 je bil zgrajen blok 3, ki je skupno moč elektrarne povečal na 135 MW. Tako je Teš postal največji termoenergetski objekt v tedanji Jugoslaviji. Leta 1972 je začel električno energijo proizvajati blok 4, pet let kasneje so šoštanjski elektrarni dodali blok 5. Slednjega so leta 2018 ekološko posodobili. Leta 2008 so nanj priključili plinski turbini. Obe še danes skrbita za rezervo pri proizvodnje električne in toplotne energije, kadar kateri od ostalih blokov ne obratuje. Bloke 1, 2, 3 in 4 so v naslednjih letih trajno zaustavili. Danes je nepogrešljiv člen za zagotavljanje električne energije v Sloveniji blok 6, ki obratuje od leta 2014. Slednji enako količino električne energije proizvede z do 30 odstotkov manjšimi izpusti ogljikovega dioksida, kot je to veljalo za proizvodnjo energije v preteklosti. Teš, ki je od leta 2001 ena od družb Holdinga Slovenske elektrarne, je od začetka delovanja do danes proizvedel 165.830.495 megava-tnih ur električne energije in pri tem porabil 191.178.637 ton premoga. Ob tem letno proizvede še približno 350 gigavatnih ur toplotne energije, ki je namenjena ogrevanju v Šaleški dolini. V zadnjem času v elektrarni razmišljajo, kako bi zmanjšali toplogredne izpuste, a hkrati ohranili energetsko lokacijo. Med drugim razmišljajo, da bi lignitu dodajali alternativno gorivo SRF. Spomnimo, da tej ideji močno nasprotujejo Šaleško eko gibanje in nekateri prebivalci omenjene doline. TS Mala delničarja za delitev dobička Družba pooblaščenka Železar Štore in Tomaž Subotič, ki imata skupaj malo več kot 3 odstotke delnic Uniorja, nasprotujeta predlogu uprave in nadzornega sveta te družbe, da delničarji tudi letos ne bi dobili dividend. Seja skupščine Uniorja bo 10. junija. Železar Štore in Tomaž Subotič predlagata, naj Unior od 13,5 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 947 tisoč evrov. S tem bi zadostil zakonskemu določilu o minimalni dividendi, ki ne sme presegati štirih odstotkov osnovnega kapitala družbe. Mala delničarja ocenjujeta, da izplačilo dividend v takšnem znesku ne bi ogrozilo poslovanja Uniorja in njegovih zavez bankam, bi pa delničarjem, ki že več let niso dobili dividend, povrnilo zaupanje v delnico družbe. Uprava Uniorja se z delitvijo dividend ne strinja, zakaj, je pojasnila že v sklicu junijske seje skupščine. Družba namreč zaradi zavez, ki jih je ob najemu sindiciranega posojila pred štirimi leti dala bankam, ne sme izplačati dividend, ker ji finančni kazalci tega še ne dovoljujejo. Poleg tega denar potrebuje za blaženje posledic pandemije, za nameček bi v primeru izplačila dividend morala vrniti državno pomoč za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo. Ker je v Uniorju ves čas epidemije, to je od 13. marca do 31. maja, na čakanju skoraj polovica zaposlenih, bi zaradi nadomestila plač za te delavce državi morala vrniti malo več kot 4 milijone evrov skupaj z obrestmi. JI GOSPODARSTVO 5 Brez dodatnih ukrepov države ne bodo preživeli, opozarjajo v družbi Celjski sejem Sejmarji bijejo plat zvona Celjski sejem je pozval vlado, naj čim prej sprejme dodatne ukrepe za ohranitev sejemske dejavnosti v Sloveniji. Organizatorji sejmov so bili ob razglasitvi epidemije med prvimi, ki so morali ustaviti delo, in vse kaže, da bodo zadnji, ki bodo lahko spet začeli poslovati. To naj bi se po nekaterih napovedih zgodilo šele v začetku prihodnjega leta. Škoda bo ogromna, zaradi odpovedi dogodkov so se podjetja, ki se ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, in tudi tista, ki so z njo povezana ali od nje odvisna, znašla tik pred propadom, opozarjajo Celjani. Letos pričakujejo najmanj 80-odstotni upad prihodkov. JANJA INTIHAR Družbi Celjski sejem je letos uspelo pripraviti le sejem Agritech, vse ostale sejemske dogodke je morala odpoveda- ti. Zamrla je tudi kongresna dejavnost, prav tako tudi ni prireditev, ki ji prinašajo pomemben del prihodkov. »Trenutno nimamo še nobenih uradnih informacij, ali bodo jeseni sejmi in druge večje prireditve sploh že dovoljeni. Neuradno je mogoče slišati, da naj bi se to zgodilo šele 1. januarja prihodnje leto, kar pomeni, da bi morali prvič v 52 letih odpovedati Mos,« opozarja Robert Otorepec, izvrši direktor Celjskega sejma. V družbi bi sicer Mos, ki bi moral biti septembra, še lahko pripravili, vendar bi morali najkasneje do konca maja vedeti, ali bodo takrat sejmi že dovoljeni. Ce jasnih informacij do takrat ne bodo dobili, jim bo za pripravo Mosa zmanjkalo časa. Ob tem Robert Otorepec še opozarja, da prepoved orga- niziranja sejmov ne bo prizadela le njih, ampak tudi mnoga druga podjetja, ki na njihovih sejmih razstavljajo in sklepajo nove posle ali so kot podizvajalci pri pripravah od teh sejmov odvisna. Ne samo da je družba Celjski sejem ostala brez prihodkov, zaradi ogromne infrastrukture, v katero je v zadnjih letih vložila 10 milijonov evrov, ima zelo velike stroške. Plačevati mora nadomestilo za stavbno zemljišče, zavarovanja, stroške vodovoda in kanalizacije, priključnih moči za ogrevanje in električno energijo ... Država jim sicer pomaga s plačevanjem stroškov dela za zaposlene, ki so že dva meseca na čakanju, vendar je to premalo, opozarjajo v Celjskem sejmu. Zato od države pričakujejo še več pomoči. Pričakujejo dodatno finančno pomoč Pred dvema tednoma so ministrstvu za gospodarstvo poslali poziv, naj v tretjem paketu finančne pomoči predlaga še dodatne ukrepe, ki bi omogočili ohranitev sejemske dejavnosti ne le v Celju, temveč v celotni državi. Za družbo Celjski sejem, ki je največji organizator sejemskih dogodkov v Sloveniji, bi bila še posebej pomembna podaljšanje sofinanciranja prispevkov za zaposlenega in delnega nadomestila plač do takrat, ko bodo sejmi in ostale večje prireditve spet dovoljene brez omejitev, ter pokrivanje stroškov, ki nastajajo tudi v času, ko ne morejo poslovati. Pri tem pričakujejo, da bi jim v primeru, če bi jim letos prihodki padli pod 50 odstotkov lanskih, država v celoti plačala tako imenovane fiksne stroške, za stroške najemnin, vzdrževanj, plač zaposlenih, plačilo regresa, članarin in drugih storitev pa naj jim nameni nepovratna sredstva v višini desetih odstotkov prihodkov, ki so jih ustvarili v letu 2019. »Ce nam ne bo dovoljeno organizirati sejmov in drugih večjih prireditev do konca tega leta, brez ukrepov za pomoč, ki jo predlagamo, ne bomo uspeli preživeti. Celjski sejem z več kot 50-letno zgodovino organiziranja sejmov bo prenehal obstajati, zaposleni bodo izgubili službe. Poleg tega bo to povzročilo še več nezaposlenosti in propadov podjetij, ki so odvisna od naših dogodkov,« sta v pozivu gospodarskemu ministrstvu še zapisala predsednik upravnega odbora Franc Pangerl in izvršni direktor Robert Otorepec. Foto: arhiv NT (SHERPA) Predsedniku uprave Cinkarne Celje ne bo treba znati slovensko Dividende v cinkarni letos pol manjše? Letno sejo skupščine je že napovedala tudi Cinkarna Celje. Delničarji, ki se bodo zbrali 17. junija, se bodo na seji seznanili z lanskim poslovanjem družbe ter odločali o delitvi dobička. Če bodo sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, bo letos dividenda za cinkarnine delnice za približno polovico manjša od lanske. Do seje bo morda končno znano, kdo bo 1. julija nasledil predsednika uprave Tomaža Benčino. JANJA INTIHAR V javnosti ne »kroži« še nič imen, kar najbrž pomeni, da ima nadzorni svet težave pri iskanju primernega naslednika Tomaža Benčine. Ob tem je zanimivo, da bodo delničarji na seji odločali tudi o spremembi tistega člena statuta družba, ki določa, katere pogoje poleg zakonskih morata izpolnjevati predsednik ali član uprave. Predlog je, da se iz člena izbriše znanje slovenskega jezika. Uprava in nadzorni svet pojasnjujeta, da takšno določilo omejuje izbiro, še zlasti ker gre v primeru cinkarne za družbo, ki je v svoji dejavnosti edina v Sloveniji in ena redkih v Evropi. Ustreznih strokovnjakov je zato malo, navajata nadzorni svet in uprava, sprememba statuta pa bi omogočila iskanje kandidatov na širšem prostoru, kot omogoča zdaj. Izbris znanja slovenskega jezika torej pomeni, da bi lahko nadzorni svet za vodenje cinkarne zaposlil tudi tujega menedžerja. Kot je znano, se bo predsedniku uprave Tomažu Benčini konec junija iztekel mandat. Že pred časom je napovedal, da ne bo ponovno kandidiral, zapustil naj bi tudi podjetje ter se zaposlil kot direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. Bruto dividenda 13,20 evra Lastniki Cinkarne Celje bodo na seji odločali tudi o delitvi bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet delničarjem predlagata, da bi letos za izplačilo dividend namenili 10,5 milijona od 15,8 milijona evrov bilančnega dobička. To pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 13,20 evra, kar je za približno polovico manj, kot je znašala lani in tudi predlani, leta 2017 pa je bila bruto dividenda 9,05 evra. Vodstvo cinkarne pojasnjuje, da je razlog za nižjo dividendo slabšanje razmer v gospodarstvu in industriji pigmenta titanovega dioksida. Cinkarna je sicer v prvem četrtletju poslovala dobro. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je ustvarila nekoliko več prihodkov od prodaje. Cisti dobiček je bil manjši, a skoraj dvakrat višji, kot je načrtovala. Vendar vodstvo družbe navaja, da so se ob koncu četrtletja razmere začele slabšati, predvsem zaradi občutnega upada naročil kupcev iz Italije, Francije, Španije in Turčije. Zelena luč tudi za dražbe Znan je nov datum dražbe, na kateri bosta stečajna upravitelja celjskih družb PSZ in Dakont prodajala delnice šentjurske Meje. Dražba bi morala biti sredi aprila, a so jo tako kot vse ostale dražbe zaradi odredbe vrhovnega sodišča, da se v času epidemije kot nujne ne štejejo zadeve, povezane s prisilnimi poravnavami in stečaji, preklicali. Dražba, na kateri bosta stečajna upravitelja že drugič iskala kupca za malo manj kot 100-odstotni lastniški delež Meje, bo 16. junija. Spomnimo, da je bila prva dražba decembra lani. Takrat je bila izklicna cena za delnice le 50 tisoč evrov. Nizka cena je privabila kar osem dražiteljev, zmagalo je hrvaško podjetje Bio-vet, ki je ceno dvignilo na kar 2,5 milijona evrov. Ko je bilo treba kupnino plačati, je Bio-Vet, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo kot Meja, od pogodbe odstopil. Najbrž je bil razlog dejstvo, da bo moral novi lastnik upnikom Meje poplačati vse zavarovane in nezavarovane terjatve. Gre za več milijonov evrov dolga. Na drugi dražbi bo izklicna cena za delnice šentjurskega podjetja znašala 600 tisoč evrov. Tolikšen je bil namreč znesek, ki ga je bilo na prvi dražbi pripravljeno plačati kar nekaj dražiteljev. Prihodnji mesec bo na vrsto za prodajo končno prišla tudi znana celjska kavarna Vrtnica. Dražba bi morala biti v začetku aprila, novi datum je zdaj 24. junij. Vrtnica je del stečajne mase propadlega podjetja Domine, ki je bilo tako kot PSZ v lasti nekoč znanega celjskega podjetnika Darka Zupanca. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Minister Andrej Vizjak in župan Bojan Šrot ob ogledu obnovljenega vrtca CELJE - Minister Vizjak zagotovil, da bo država sodelovala pri odpravi okoljskih bremen Igrišči dveh vrtcev čisti, v dveh letih vsa Ministrstvo za okolje in prostor je pred dnevi končalo obnovo dveh vrtčevskih igrišč, kjer je bilo treba zamenjati onesnaženo zemljino. Gre za projekt, v katerem bo država še v preostalih celjskih vrtcih obnovila zunanje površine zaradi prevelikih vsebnosti kadmija, cinka in svinca. Obnovljeno igrišče v enoti Ringaraja (Vrtec Zarja), v Nušičevi ulici, sta si ogledala minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak ter župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Pri tem je minister potrdil, da bo država uresničila obljubo in obnovila tudi igrišča v ostalih celjskih vrtcih, prav tako bo sodelovala pri celoviti obnovi ostalih okolj-skih bremen v Celju. ROBERT GORJANC Država je ob omenjenem vrtcu obnovo izvedla še v Vrtcu Anice Černejeve, in sicer v enoti Mavrica. Celotna vrednost del, ki jih je izvajalo podjetje Inkaing iz Ljubljane, je v obeh vrtcih znašala malo več kot 498 tisoč evrov. Šlo je za približno dva tisoč kubičnih metrov onesnažene zemljine, ki jo je izvajalec del prepeljal v nadaljnjo predelavo v kamnolom Sv. Andraž nad Polzelo. Za sanacijo obeh igrišč so uporabili približno 900 kubičnih metrov grobega tampona, 750 kubičnih metrov nove zemljine ter 2.200 kvadratnih metrov travnatega tepiha. Župan Bojan Šrot je povedal, da so se v celjski občini že pred leti zaradi varnosti otrok odločili za obnovo vrtčevskih igrišč in tako je občina leta 2018 sama zamenjala zemljino na dveh igriščih Vrtca Tončke Čečeve, na Hudinji in na Aljaževem hribu. »Gre za obsežno, finančno in logistično zahtevno nalogo, ki je nujna. Vesel sem, da se je v času ministrovanja Jureta Lebana država odločila, da bo pomagala, predvsem v obliki financiranja obnov, prav tako je ministrstvo prevzelo izvedbo. Verjamem, da se bodo otroci z veseljem igrali na novem igrišču. Ne gre le za ekološko sanacijo, igrišče je tudi lepše in bolje urejeno,« je povedal celjski župan in ob tem izrazil zadovoljstvo, da je država uresničevala projekt tudi v času ministra Simona Zajca in da ga nadaljuje tudi sedanji minister. Andrej Vizjak je povedal, da želi s tem obiskom na simboličen način pokazati pomen dejavnosti države pri obnovi onesnaženih vrtčevskih igrišč v Celju. »Industrija je v preteklosti, ko problematiki onesnaženosti ni bila namenjena ustrezna pozornost, povzročila okoljske posledice, ki jih prebivalci Celja občutijo v veliki meri. Zelo pomembno je nadaljevati to sanacijo tam, kjer onesnaženje vpliva na otroke. Kljub posledicam, ki jih je epidemija povzročila slovenskemu gospodarstvu, in kljub prihajajoči recesiji bomo te obnove nadaljevali,« je zagotovil minister. Letos bo država predvidoma sanirala še dve enoti Vrtca Zarja, Mehurček in Živžav, do leta 2022 še igrišča v petih javnih vrtcih ter otroško igrišče ob Savinji. »Logistično zelo zahtevna bo obnova igrišča vr-tčevske enote Center v starem mestnem jedru, saj tja velik tovornjak sploh ne more zapeljati. Največji zalogaj bo zagotovo obnova igrišča v vrtcu v Gaberjah, ki je v spomeniško zaščiteni stavbi,« je povedala mag. Bernarda Podlipnik iz MOP. Župan Bojan Šrot je dodal, da je tamkajšnji vrtec v nekdanji Westnovi vili, kjer še vedno ni končana denacionalizacija. »Gre tudi za zaščiteno parkovno površino in vsak poseg v koreninski sistem bi lahko pomenil tveganje za drevesno zarast. Glede na to, da stavba že v osnovi ni vrtčevski prostor, v MOC razmišljamo, da bi v neposredni bližini zgradili nov vrtec.« Država bo sodelovala Župan Bojan Šrot in minister Andrej Vizjak sta ob obisku Vrtca Ringarjaja spregovorila tudi o nadaljnji ekološki sanacijski Celjske kotline. »Verjamem, da bo država imela podoben pristop pri sanaciji ostalih okoljskih bremen v Celju, to se mi zdi pošteno do lokalne skupnosti. Podjetja, ki so v času lastninskega preoblikovanja v veliki meri postala državna, so tu pustila stara industrijska bremena. Nekorektno bi bilo, da vse to breme preide na občino, ki nenazadnje za to ne prejema nobenih dodatnih sredstev, tudi finančno tega projekta nikakor sami ne zmoremo,« je poudaril Bojan Šrot. Minister Vizjak je dejal, da je župan s sodelavci že obiskal ministrstvo, da imajo konkretne rešitve in verjame, da jih bodo lahko v prihodnjih mesecih in letih izvedli. »Številne izzive bomo reševali korak za korakom. Treba je ustvariti določene pogoje na ministrstvu, v naši zakonodaji, predvsem glede tega, kako bomo ravnali z zemljinami in odpadki. Samo prestaviti to nekam drugam in potem imeti tam probleme zagotovo ni rešitev. Ta je v dobrih praksah drugod v razvitem svetu, zato jih je treba prenesti v naš pravni red,« je pojasnil minister. Dodal je, da gre za različne tehnološke postopke, s katerimi je mogoče onesnažene zemljine predelati v različne gradbene produkte in jih uporabiti v primernih obnovitvenih projektih. Prvi konkreten primer sodelovanja države pri odpravljanju starih bremen v Celju bo ekološka obnova na območju Bukovžlaka, kjer je nastalo nezakonito odlagališče nevarnih odpadkov. Ministrstvo za okolje bo sanacijo tega območja predvidoma začelo v začetku prihodnjega leta, ko računa na pridobitev gradbenega dovoljenja, končalo pa jeseni 2021. Občina mora za to območje prej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Prav v času epidemije je MOC za to območje objavila javno razgrnitev in pod posebnimi pogoji izvedla javno obravnavo. Foto: SHERPA novi tednik Kolesarski protest proti vladi CELJE - Kot v drugih slovenskih mestih je bil minuli petek zvečer tudi v Celju miren kolesarski protest proti vladi. Protestniki ga na ta dan po vsej Sloveniji organizirajo že več tednov, vse od razglasitve epidemije koronovarisa in uvedbe vladnih ukrepov za zajezitev epidemije. Protestniki nasprotujejo omejevanju svoboščin in izražajo nezadovoljstvo zaradi nepregledne nabave zaščitne opreme za boj s koronavirusom. Petkove proteste je v Celju spremljalo deževno vreme. Udeleženci protesta so v knežjem mestu kolesarili po že običajni trasi - Glavni trg, Stanetova in Prešernova ulica, Trg Celjskih knezov ... Petkove kolesarske protivladne proteste organizira več skupin, ki h kolesarjenju udeležence vabijo v okviru družbenih omrežij. RG, foto: SHERPA Kolesarji protestniki na Glavnem trgu v Celju AKTUALNO 7 Vlaki, medkrajevni avtobusi in Celebusi spet vozijo Pozitivne izkušnje ob obnovi javnega potniškega prometa Približno dva tedna je od ponovne uvedbe javnega potniškega prometa, ko so začeli voziti vlaki ter avtobusi. Od tega ponedeljka ponovno vozijo tudi Celebusi. Vsa omenjena prevozna sredstva so obstala po razglasitvi epidemije koronavirusa. Na Slovenskih železnicah (SŽ) in v podjetju Nomago, ki izvaja medkrajevne avtobusne prevoze v regiji in je koncesionar za vožnje s Celebusi, so z odzivom potnikov na ponovno vzpostavitev prometa zadovoljni. ROBERT GORJANC SŽ: Vlaki dobro zasedeni »Od prvega dne vzpostavitve železniškega potniškega prometa beležimo rast potnikov, ob upoštevanju omejitev in ukrepov je zasedenost vlakov skoraj stoodstotna. Železniški prevozi, ki jih izvajamo na Celjskem, so vzpostavljeni na vseh relacijah. Od 18. maja je v veljavi nov, okrepljen vozni red, v okviru katerega bo vozilo 46 odstotkov vseh vlakov,« je povedala Tea Ša-vor, vodja službe za odnose z javnostmi na Slovenskih železnicah. Kot je še poudarila naša sogovornica, so se prilagodili vsem predpisanim zahtevam in priporočilom, da lahko zagotavljajo varno vožnjo z čakanja v čakalnicah, zaprta so javna stranišča, omogočen je le prehod skozi čakalnice, kjer je prodaja vozovnic. Potnikom priporočajo, naj vozovnice kupijo na spletu ali v okviru mobilne aplikacije in se s tem izognejo dodatnim stikom ob čakanju v vrsti za nakup na železniških postajah ter osebju v vlaku, ki sicer vozovnico lahko pregleda brezkontaktno. Potniki lahko več informacij najdejo tudi na spletu. Nomago: Zagotavljanje dnevne mobilnosti V Nomagu, ki je vodilni izvajalec avtobusnih prevozov na Celjskem, so po sprostitvi ukrepov medkrajevni potni- Navodila za potnike na železniški postaji v Celju vlakom. Na vlakih so z nalepkami označena vrata, kjer je možen vstop oziroma izstop, po tleh so nalepljene talne oznake, ki potnikom kažejo smer premikanja (da ne pride do sočasnega premikanja potnikov v nasprotne smeri). Ves čas trajanja prevoza je treba imeti nameščeno masko, ki prekrije nos in usta. Omejeno je število sedežev in stojišč (sedeži so označeni), ki ob upoštevanju zagotavljajo ustrezno varnostno razdaljo, ob vstopu v vlak so nameščeni tudi raz-kužilniki za roke. V času trajanja ukrepov na postajah ni Razkuževanje avtobusa Na avtobusu so z oznakami sedežev zagotovili ustrezno razdaljo med potniki. Novo postajališče Kolesca V minulih dneh smo lahko opazili, da je na novem P+R--parkirišču v Ulici XIV. divizije v Celju že nameščeno novo postajališče za sistem javne izposoje koles Kolesce, na katerem so priklopljena samo električna kolesa. »Novo vozlišče P+R nameravamo odpreti predvidoma v juniju ali juliju. V minulih dneh smo vgradili opremo za sistem izposoje javnih koles, so povedali v MOC. Nova postajališča so nameščena in ostalih pristojnih ustanov. Vozila so preurejena na način, ki onemogoča stik med potniki in voznikom, vstop in izstop potnikov sta možna samo pri zadnjih vratih. Na postaji morajo potniki vzdrževati zadostno medsebojno razdaljo in ves čas vožnje uporabljati zaščitno masko, pred vstopom v vozilo si morajo razkužiti roke. Potniki lahko vozovnice kupijo na spletni strani ali v okviru mobilne aplikacije Noma-go, sicer pa je odprta tudi že večina prodajnih mest. Nakup vozovnic na avtobusih ni mogoč, terminskim vozovnicam, ki so jih potniki kupili pred zaustavitvijo javnega potniškega prometa, se je s sklepom vlade veljavnost podaljšala. tudi pri Rakuševem mlinu, na atletskem stadionu Kladivar, na parkirišču Spodnji grad in v Zagradu. Na vsaki od omenjenih novih postaj je od včeraj uporabnikom na voljo deset novih električnih koles. Sicer pa so v družbi Nomago, ki upravlja sistem Kolesce, zagotovili, da dosledno upoštevajo navodila in priporočila NIJZ glede uporabe sistema javne izposoje koles. Zanimalo nas je še, kako je bil urejen status zaposlenih na železnici v času, ko vlaki niso vozili. »Skladno s potrebami procesov dela v skupini Slovenske železnice se je med epidemijo število zaposlenih na čakanju spreminjalo. Šlo je za okoli 3.653 zaposlenih. Odpuščanj ni bilo, so se pa plače znižale vodilnim zaposlenim za 20 odstotkov. Poslovno škodo, ki je nastala zaradi ustavitve potniškega prometa, še ocenjujemo,« je še povedala Tea Šavor. ški promet ponovno vzpostavili po rednem voznem redu, minuli ponedeljek so začeli tudi izvajati šolske prevoze. »Ponovno vzpostavitev javnega potniškega prometa v Sloveniji so naši potniki sprejeli pozitivno. Prav v dneh, ko je bil javni potniški promet v celoti zaustavljen, smo namreč videli, kako pomemben je pri zagotavljanju dnevne mobilnosti posameznikov,« so povedali v družbi Nomago. Kot zagotavljajo, so vsa vozila, s katerimi opravljajo javni potniški promet, urejena v skladu z vsemi zahtevami NIJZ Do konca maja vožnja s Celebusi brezplačna Minuli ponedeljek so začeli voziti tudi Celebusi, in sicer po voznem redu, vožnje bodo do konca maja brezplačne. Ob sobotah ta mesec še ne bodo vozili. Vsi omenjeni zaščitni ukrepi za medkrajevne vožnje veljajo tudi za Celebuse, ki jih prav tako upravlja Nomago. »Veljavnost terminskih vozovnic (letnih, mesečnih) bo podaljšala za toliko dni, kolikor njihovi imetniki prevoza s Ce-lebusom zaradi epidemije niso mogli uporabljati. Podaljšanje veljavnosti vozovnic bodo avtomatsko uredili v podjetju Nomago, tako da uporabniki s tem nimajo nobenih dodatnih skrbi,« so ob ponovni vzpostavitvi javnega potniške prometa v knežjem mestu sporočili iz Mestne občine Celje. Foto: Andraž Purg - GrupA i cltyTcenter dobro, blljšekse najboljše Ponedeljek - Sobota: 9:00 - 21:00. Sobota 8.00 - 21.00. Nedelja zaprto. 8 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO - Prva seja občinskega sveta v času koronovirusa V maskah o vplivih epidemije Seja občinskega sveta Laško pretekli teden, prva po razglasitvi epidemije, je minila v drugačnih okoliščinah kot sicer. V Modri kongresni dvorani Thermane je bila s spremenjeno razporeditvijo miz urejena varnostna razdalja, svetniki so nosili maske, poskrbljeno je bilo za razkuževanje rok. Vpliv epidemije koronavirusa je tudi vsebinsko zaznamoval potek seje. ROBERT GORJANC Večji del seje je bil posvečen obravnavi letnih poročil nekaterih javnih zavodov, ob tem smo lahko slišali, kako deluje ali bodo delovali v razmerah še trajajoče epidemije in ob njenih vplivih, ki jih bo še dolgo mogoče čutiti. Matjaž Pikl, poveljnik Civilne zaščite Laško, je povedal, da so za ponovno odprtje osnovnih šol in vrtcev zagotovili predpisano zaščitno opremo, kolikor je bilo to mogoče. A ne v takšni meri, kot so si želeli oziroma kot narekujejo priporočeni normativi. Z zagotavljanjem zaščitne opreme je torej še vedno nekaj težav. Ravnatelji osnovnih šol ter vrtca v Laškem in Rimskih Toplicah so svetnikom predstavili priprave na odprtje vzgoj- no-izobraževalnih ustanov. Kot je bilo mogoče razbrati iz njihovo nastopov, so zelo dobro pripravljeni na delovanje v novih razmerah ob vseh predpisih. V okviru obravnave letnega poročila Zdravstvenega doma Laško, ki je lani dobro posloval, je direktorica Janja Knapič predstavila trenutni način delovanja ustanove, se pohvalno izrazila o veliki požrtvovalnosti zdravstvenega osebja v času epidemije in ob tem tudi povedala, da bo ambulanta v Jurkloštru do nadaljnjega zaprta. V zvezi z ZD Laško smo ob obravnavi poročila lahko še slišali, da je nastal zaplet pri gradnji prizidka, saj je upravna enota vlogo za gradbeno dovoljenje zavrnila, zato bo za gradnjo prizidka treba sprejeti nov občinski podrobni prostor- ski načrt. Sicer pa je celovita obravnava projekta gradnje prizidka ZD Laško predvidena za prihodnjo sejo občinske sveta, ki bo predvidoma 1. julija, na njej naj bi svoja stališča glede delovanja zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah predstavila tudi Civilna iniciativa za razvoj Rimskih Toplic. V obravnavi poročila o delovanju javnega zavoda Stik Laško je direktorica te ustanove Tina Belej povedala, da so zaradi epidemije koronavirusa morali odpovedati večino prireditev, med drugim tudi Pivo in cvetje ter abonmajske prireditve. »Za turizem in prireditveno dejavnost v občini občini so posledice epidemije zelo hude,« je poudarila direktorica Stika. Na seji je laški občinski svet sprejel tudi zaključni račun proračuna za leto 2019, v prvem branju potrdil odlok o odmeri komunalnega prispevka, gospodarski načrt javnega podjetja Komunala Laško, poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe podjetja Adriaplin za plinovodno omrežje ter nove člane nadzornih svetov v nekaterih javnih zavodih. Seja laškega občinskega sveta v maskah Srednjeveške modne muhe v I И—11Ц illlllliMli !■■ Srednjeveške modne muhe Koničasti čevlji, strup v očeh, orjaške bavtare ... Tako kot danes, so tudi srednjeveški »vplivneži« vodili življenje slepih sledilcev mode. Resnična zgodba o Braveheartu Pogumni Škot je 2000-glavo vojsko popeljal do zmage nad petkrat številčnejšim sovražnikom. Vse ceste so vodile v Rim Rimljani so v 3. stoletju pr. n. št. začeli graditi najnaprednejše cestno omrežje svojega časa. ' 26 stran, ~ Vse ceste so vadile- v Rim i 'UMORI 1 * NA SEVERU i R j ni Skandinavski avtorji kri mirtalk Sr IHTŠijjvi v :->,lL| j v(tl najbolj ]1Г iljllbtychih 5"i>-vlilt>-r i'cKitdnp Iraii te Stevillor pj L»hki> [iri'lx'ri'li1 d п-мпм nih prjjth rib v> prvli'Uij-.l i prc-lir%ali njihov koiio: xvti.i. Tudi v Rogatcu pogodbena pošta ROGATEC - Prvega julija bodo pošto preoblikovali v pogodbeno pošto. Delovala bo v istih prostorih kot doslej. Kot izbrani ponudnik jo bo vodil Jožef Čakš, ki na enak način že upravlja pogodbeno pošto v Podplatu. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Nove kreditne banke Maribor in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo poštnih znamk, kuvert, paketne embalaže in podobno. Kot so še sporočili iz Pošte Slovenije, na območju Kozjanskega in Obsotelja letos razen omenjene drugih sprememb ne načrtujejo. »Z lokalno skupnostjo bomo tako kot do zdaj še naprej sodelovali glede morebitnih preoblikovanj pošt v prihodnje,« so še zapisali v odgovor na naše vprašanje. StO Medgeneracijska razstava OŠ Lava tokrat na spletu CELJE - Zaradi epidemije koronovirusa se je letos tradicionalna medgeneracijska razstava likovnih del v Osnovni šoli Lava, na kateri so na ogled stvaritve skupine Prijatelji (ki ustvarja v šoli) in učencev, morala preseliti v virtualnih svet. Enajsto izvedbo razstave, katere tema je letos Odnos ljudi do živali, so včeraj odprli na Facebookovi strani OŠ Lava. Oktobra bodo razstavo, če se bo življenje postavilo v normalne okvire, kot so navedli, pripravili v avli šole. RG sport@nt-rc_si Poslovil se je Konrad Topolovec Pred dnevi je umrl znan Celju predstavil z najnovej-celjski akademski slikar šim opusom. Leta 2018 so v Konrad Topolovec (1955- požaru na njegovem domo-2020), za katerega je bilo vanju na Teharjah pri Celju značilno, da je ubral samo- pogorela vsa njegova dela, s svojo umetniško pot, izven pomočjo Mestne občine Ce-prevladujočih usmeritev. lje si je uredil nov prostor za Bogat ustvarjalni opus je ustvarjanje. predstavljal na številnih Konrad Topolovec je iz sli-samostojnih in skupinskih karstva diplomiral na Aka-razstavah. demiji za likovno umetnost Ena njegovih zadnjih raz- v Ljubljani pri Gustavu Gna-stav je bila lani novembra, mušu. ko se je v Kvartirni hiši v RG, foto: SHERPA novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 11. 5. 2020, v času uradnih ur (7.30-16.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslova marketinq@radiocelie.com ali agencija@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje IZ NAŠIH KRAJEV 9 S prostovoljnim delom za osnovno oskrbo planincev Planince vabi »okrešeljska plaža« Da bi planincem lahko ponudili vsaj kakšno pijačo in zagotovili začasne prostore za oskrbnika, so se člani Planinskega društva Celje - Matica s še nekaterimi prostovoljci na Okrešlju lotili postavitve manjše lesene hiške. Na priljubljenem planinskem cilju, kjer je koča novembra lani pogorela, iz lesenih palet urejajo tudi mize, klopi in ležalnike, tako imenovano »okrešeljsko plažo«. Tako si bodo ljubitelji gora lahko odpočili in uživali v razgledu na mogočne vršace. TINA STRMCNIK Predsednik PD Celje - Matica Brane Povše, ki je med našim pogovorom v dolini čakal na helikopter Slovenske vojske, s katerim so na Okrešelj prepeljali dva delovna stroja, je povedal, da je koronavirus nekoliko zamaknil načrte z obnovo pogorelega Frischaufovega doma. »Počasneje smo pridobivali različno dokumentacijo. Zaradi spremenjenih razmer je nekoliko pod vprašajem tudi denar, ki ga je za obnovo doma obljubila država. Pristojni sicer pravijo, da naj bi obljubljenih 400 tisoč evrov vseeno prejeli, vendar stoodstotnega zagotovila nimamo.« Planinci v teh dneh urejajo pogorišče, za prihodnje dni načrtujejo rušenje preostalih zidov, ki jih ognjeni zublji niso povsem pogoltnili. Na srečo je kljub požaru ostala nepoškodovana tovorna žičnica, ki je v veliko pomoč. Brez poškodb sta ju odnesli tudi električna napeljava in voda. Rezultati pridnih rok so že vidni. Lesena hiška že Mize, stoli in klopi na Okrešlju so narejeni iz lesenih palet. Za izdelavo so planinci prispevali svoje prostovoljno delo. Palete jim je darovalo podjetje Odelo iz Prebolda. Pri čiščenju pogorišča so si prostovoljci pomagali z motorno žago, ki sta jim jo podarili podjetji Duseti in Husqvarna. Podjetje Davidov hram je društvu ob delovnih akcijah podarilo različne napitke. dobiva končno podobo. Hiška bo med drugim namenjena delavcem na gradbišču, oskrbniku bo služila kot začasno bivališče. Po Povšetovih besedah zdaj v društvu sicer bijejo papirnato vojno. »Pripravljamo projekt za gradnjo novega doma, kmalu bomo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.« Zbrali malo manj kot polovico Med prednostnimi nalogami omenjenega planinskega društva je tudi pridobivanje denarja za naložbo. Doslej so donatorji na različne načine darovali približno 20 tisoč evrov. Planinsko društvo jih je med drugim povabilo na ogled dobrodelnega stand upa, denar zbira še s prodajo majic. Med drugim je načrtovalo dobrodelni koncert, ki ga naposled ni izvedlo. Morda bo prišel na vrsto, ko bodo odpravljeni ukrepi prepovedi zbiranja na večjih prireditvah. Novogradnja je ocenjena na približno 900 tisoč evrov. Če k doslej zbranim sredstvom svoje primakne še država, bo to vseeno zadoščalo le za malo manj kot polovico ocenjenih stroškov. Povše zato upa, da se bo planinsko društvo »Ljudje se radi odzovejo, ko jih prosimo za pomoč pri obnovi. Prihajajo tudi člani drugih planinskih društev. A tudi znanci se radi ponudijo in zavihajo rokave, kadar se lotimo česa takšnega,« je povedal predsednik PD Celje - Matica Brane Povše. za denar lahko potegovalo na javnih razpisih, predvidenih za obnovo planinskih koč. »Letos bi radi vse skupaj spravili pod streho. Dokončanje načrtujemo prihodnje leto. Vse skupaj je res odvisno samo od denarja.« Frischaufov dom je bil sicer pretekla leta zelo dobro obiskan. Ob koncih tedna z lepim vremenom se je tam po besedah sogovornika ustavilo tudi tisoč ljudi. Kako bo letos, je težko napovedati, vendar so zadnji toplejši konci tedna tja ponovno privabili precejšnje število pohodnikov, je dejal predsednik PD Celje - Matica. Spomnimo, da želi omenjeno društvo obnoviti še Kocbekov dom na Korošici, ki je pogorel leta 2017. Društvo za obnovo pridobiva gradbeno dovoljenje. Če bo vreme naklonjeno, bo skušalo še letos tam postaviti temelje za novo zgradbo. Foto: Brane Povše Na cestah medobčinski radar VOJNIK - Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki imata sedež v Vojniku, spet opravljata meritve hitrosti v cestnem prometu. Na našem območju jih izvajata tudi v občinah Dobje, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur in Zreče. Meritve hitrosti izvajata predvsem pri osnovnih šolah in vrtcih ter na mestih, ki jih predlagajo občinski sveti za preventivo v cestnem prometu. Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki imata sedež v Vojniku, delujeta tudi na območju občin Vitanje in Oplotnica. V Vitanju meritev hitrosti ne izvajata, ker se občina zanje ni odločila. BJ Jasnejši obrisi telovadnice ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je za gradnjo telovadnice pri Podružnični osnovni šoli Zibika podpisala pogodbo s podjetjem Lesnina MG oprema. Delavci omenjenega podjetja bodo prišli na gradbišče v drugi polovici letošnjega avgusta. Naložba, vredna 710 tisoč evrov, naj bi bila končana septembra prihodnje leto. Telovadnica bo imela skupno malo več kot 400 kvadratnih metrov uporabnih površin, od tega bo 240 kvadratnih metrov vadbenih površin. V stavbi bodo športno vzgojo imeli učenci zibiške podružnične osnovne šole in otroci, ki obiskujejo tamkajšnji oddelek vrtca. Novogradnja bo zago- tavljala pogoje tudi za rekreacijo krajanov ter za delovanje društev in klubov. Tam bo možno organizirati še množične športno-rekreativne in druge prireditve. Občina Šmarje pri Jelšah je za naložbo prejela sofinanciranje Eko sklada v vrednosti več kot 134 tisoč evrov. Prijavila se je tudi na javni razpis Fundacije za šport, vendar odločitve o morebitnem sofinanciranju še ni prejela. Projekt je želela prijaviti še na razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, a je ministrstvo zaradi izbruha koronavirusa razpis v celoti razveljavilo. TS Z dobrodelnega koncerta Alenke Gotar in njenega moža Anžeta Šuštarja. Stanovalci vojniškega doma so se ju razveselili na svojih balkonih Dobrodelna Alenka Gotar in Anže VOJNIK - Med tistimi občani, ki so zaradi karantene najbolj trpeli, so ljudje iz domov za starejše občane. V Vojniku sta jih razvedrila pevka Alenka Gotar in njen soprog Anže Šuštar. Kljub temu da v vojniškem domu ni bilo okužbe s koronavirusom, so stanovalci potrebovali »polnjenje baterij«. Med enournim dobrodelnim koncertom so prisluhnili domačim in tujim melodijam ter se jih razveselili. Ko sta pevca zapela skoraj ponarodelo skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje, so skupaj z njima - s svojih balkonov - zapeli še stanovalci in zaposleni. Stanovalce sta posebej nagovorila direktorica doma Breda Božnik ter župan Branko Petre, ki je bil ves čas epidemije v rednem stiku z vodstvom Doma SeneCura Vojnik ter se redno zanima za počutje stanovalcev in za njihove potrebe. Dom se je doslej imenoval Špesov dom, in sicer po pokojnem občanu, ki je za njegovo gradnjo daroval zemljišče. BJ, foto: ELČI GREGORC WWW.POKMUZ-CE.SI Нјд ll4FO«aPOKMUZ-CE-5l 03/4290952 IjfifM 041 662 907 10 IZ NAŠIH KRAJEV NAZARJE - V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Po odhodu treh zdravnikov se situacija umirja Zatem ko je Svet zavoda Zgornjesavinjskega ZD Nazarje imenoval in potrdil novo direktorico tega zdravstvenega doma, so se razmere v tem zavodu umirile. Zdravstveni dom zdaj vodi Božena Herzog, ki je bila od lanskega odstopa nekdanje direktorice Darje Es vršilka dolžnosti direktorice. Da je stanje zdaj boljše, pravi tudi župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Nazarje je ena od sedmih občin ustanoviteljic tega zdravstvenega doma. Zavod pokriva tudi območje Mozirja, Rečice ob Savinji, Ljubnega, Gornjega Gradu, Luč in Solčave. SIMONA SOLINIC Naj spomnimo, da se je za direktorsko mesto v začetku leta prijavilo pet kandidatov. Esova je decembra odstopila, saj je njeno razrešitev zahteval svet zavoda. Pozivi k odstopu so se vrstili že več mesecev, odkar so tamkajšnji zdravstveni dom zapustili trije družinski zdravniki, dom pa je ostal takrat tudi brez 24-urne dežurne zdravniške oskrbe. Vrh skrbi je povzročilo predvsem to dvoje. V prvem delu se je situacija izboljšala, pravi Pečovnik: »Zaradi odhoda treh zdravnikov, kar se je zgodilo lani spomladi, smo bili v situaciji, ko nismo vedeli, kako bo dom izvajal vse zdravstvene storitve za občane celotne Zgornje Savinjske doline. Ze pretekla direktorica je poiskala dve novi zdravnici, ki sta zatem nadomestili delo zdravnikov, ki so odšli.« Pri izvajanju nujne medicinske pomoči Zgornjesavinjskemu zdravstvenem domu Nazarje še vedno pomaga velenjski zdravstveni dom. »Reševalci so domači, torej iz našega zdravstvenega doma, zdravnika nudi ZD Velenje. Situacija se je nekoliko umirila, a zaenkrat še nimamo pravega vpogleda tudi zaradi epidemije, saj so bile številne dejavnosti v zdravstvenih domovih okrnjene, določenih zaradi razmer domovi niso V Nazarjah trenutno izvajalci del opravljajo obnovo prvega od petih lokalnih cestnih odsekov. Dela so bila predvidena že v začetku leta, tudi izvajalce so takrat že izbrali. Odsek ceste v Pustem polju že obnavljajo, ostale štiri odseke bodo začeli obnavljali v naslednjih treh mesecih. Dela so vredna 250 tisoč evrov, končana naj bi bila do septembra. Hkrati v Nazarjah obnavljajo tudi športno dvorano, kjer bodo zamenjali tla in razsvetljavo. V juliju naj bi obnovo končali in takrat omogočili redno vadbo tudi zunanjim. Predvsem košarkarskemu in nogometnemu klubu, ki sta v tej občini zelo dejavna. Dela so vredna približno 177 tisoč evrov. Nazarje bo nadaljevalo tudi 150 tisoč evrov vredno naložbo v obnovo vodovoda, kjer so izvajalci prav tako že izbrani. izvajali. Zaenkrat ni pripomb občanov, da dve zdravnici, ki sta prišli na novo, svojega dela ne bi opravljali dobro. Občani so ju sprejeli in upam, da gre zdravstveni dom zdaj v dobro smer. Potrebujemo še dodatne zdravnike, da bomo zadostili vsem normativom za delo družinskih zdravnikov, predvsem zdravnike za nujno medicinsko pomoč, kar bo ter-jaloše karnekajnašegatruda, da bomo kadrovsko zadostili pogojem, da bo delo potekalo nemoteno,« pravi Pečovnik. Ljudje so se povezali V Nazarjah je bil v času epidemije potrjen en primer okužbe. »In to takoj v začetku razglašene epidemije, od takrat pa ni prišlo do spremembe te številke. Mislim, da so občani zelo vestno upoštevali vsa varnostna zdravstvena navodila. Tudi štab civilne zaščite je ves čas pomagal pri organizaciji prevoza hrane za določene občane, ki sami za prehrano niso mogli poskrbeti in so že pred epidemijo hrano dobivali iz naše šolske kuhinje. Ta se je v ponedeljek odprla, tako da se stanje normalizira,« pojasnjuje župan. Opaža tudi, da so se ljudje na vrhuncu epidemije zelo dobro organizirali v medsebojni pomoči. »Čeprav smo imeli prostovoljce in nudili pomoč, vidimo, da so se se ljudje zelo dobro odzvali in si ogromno pomagali.« Potrebuješ pomoč? £ Do konca šolskega leta vsak dan že od 10. do 20. ure. Odgovor je pogovor. ■I ■ I I v V" I ■I "V" Gasilci bodo se učinkovitejši DOBRNA, ŠMARJE PRI JELŠAH, VOJ-NIK - V petek so se razveselili nove pridobitve gasilci v treh občinah. Društvi v Vojniku in na Dobrni sta pridobili njuno skupno novo gasilsko vozilo z reševalno platformo, v Šmarju pa je društvo pridobilo novo cisterno. Cisterna, ki je stala 270 tisoč evrov, omogoča, da je mogoče pripeljati na mesto požara kar deset tisoč litrov vode. Dosedanja šmarska cisterna je omogočala gašenje s pet tisoč litri vode. Nova pridobitev, ki bo med drugim izboljšala gašenje večjih požarov ter na višjih območjih, je stala 270 tisoč evrov. Občina je vložila 150 tisoč, gasilci 60 tisoč, preostanek predstavljajo sredstva posojila. Za svoje delovanje bodo imeli bistveno boljše pogoje tudi gasilci na drugem koncu našega območja, to je v Voj- niku in na Dobrni. Njuno skupno novo gasilsko vozilo omogoča gašenje in reševanje z višine ter lažje odpravljanje posledic ujm. Teleskopska dvižna ploščad ter reševalna lestev ob strani vozila omogočata različne nove možnosti. Gre za prvo takšno vozilo v Sloveniji in to po načinu izvedbe. Vozilo vojniških in dobrnskih gasilcev je stalo 370 tisoč evrov, od česar sta 90 odstotkov plačali občini (manjša Dobrna je prispevala šestino), deset odstotkov so zbrali vojniški gasilci skupaj z donatorji in s krajani. Vozilo bo uporabljano na celotnem območju obeh občin. Prostovoljni gasilski društvi v Šmarju pri Jelšah in Vojniku praznujeta letos 140-letni-co. Še starejše je društvo na Dobrni, ki se letos spominja svoje 145-letnice. BJ, foto: LEA SREŠ Novo gasilsko vozilo Vojnika in Dobrne s teleskopsko dvižno ploščadjo in z reševalno lestvijo ob strani vozila UPRAVNI ODBOR ZAVODA ZELENICE, JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD ZA UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ZELENIH IN DRUGIH JAVNIH POVRŠIN na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 19. člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Zelenice za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin (Uradni list RS, št. 58/19 z dne 27. 9. 2019) in Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Zelenice za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin (Uradni list RS 77/2019 z dne 20. 12. 2019) in 15. členom Statuta zavoda Zelenice, javnega gospodarskega zavoda za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin z dne 6. 3. 2020 razpisuje eno (1) prosto delovno mesto DIREKTORJA (m/ž) ZAVODA ZELENICE, JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA ZA UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ZELENIH IN DRUGIH JAVNIH POVRŠIN Besedilo razpisa in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Mestne občine Celje v rubriki JAVNA NAROČILA, RAZPISI (povezava do spletne strani: http://moc.celje.si/). sport@nt-rc.si Razpis za neprofitna stanovanja VELENJE - Do konca letošnjega junija se lahko občani prijavijo na nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Slednjega je občinska uprava sredi maja objavila na svoji spletni strani www.velenje.si. Na zadnji razpis, objavljen konec leta 2018, se je prijavilo 374 družin. Velenjska občinska uprava je uspela primerno stanovanje zagotoviti 128 družinam. Kljub temu da je na čakalni listi še 246 upravičencev, so se nekatere liste izpraznile, zato je objavila nov razpis. Vsi tisti, ki bodo ostali na stari listi, se morajo prijaviti na nov razpis, na katerem bodo dobili dodatno število točk. Na voljo bodo stanovanja za prosilce, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in stanovanja za prosilce, ki so dolžni plačati lastno udeležbo. Pri dodelitvi stanovanj bodo imeli med drugim prednost tisti, ki imajo slabše stanovanjske razmere, več družinskih članov in živijo v slabših socialnih ali zdravstvenih razmerah. Med prednostnimi skupinami so med drugim še mlade družine, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom. TS novi tedniki radio celie KULTURA 11 Knjižnica Laško v času »korone« Epidemijo dobro preživeli »Tudi naša knjižnica je bila od sredine marca do konca aprila zaprta za obiskovalce. To obdobje je bilo čudno in po svoje težko. Zaposleni so najprej porabili lanski dopust, večina je bila potem tudi na čakanju. V vsem tem času smo imeli dežurstva, saj smo uporabnike usmerjali na elektronske storitve in promoviranje virtualnih vsebin tudi v okviru združenja slovenskih splošnih knjižnic,« je o obdobju »korone« povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, ki je s svojima enotama v Rimskih Toplicah in Radečah vrata odprla po prvomajskih praznikih. ROBERT GORJANC V tem času so v Knjižnici Laško omogočili tudi elektronski vpis za občane, precej se je povečala tudi uporaba e-knjig na portalu Biblos in drugih elektronskih virov. Možnosti storitev spletnega vpisa se je poslužilo približno 20 novih Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, na enem od virtualnih pogovorov v času »korone« članov, sicer pa so elektronske storitve knjižnice uporabljali tudi obstoječi člani. Samo v času epidemije so beležili višjo izposojo e-knjig kot v celotnem letu 2019, ogromen porast izposoje e-knjig so beležili tudi v drugih knjižnicah. V aprilu so v laški knjižnici opravljati dela, za katera sicer ni bilo časa, kot je urejanje skladišča, pospravljanje in podobno, sredi tega meseca so tudi že izvajali brezstično izposojo gradiva in prevzem gradiva za določene skupine občanov v omejenem obsegu. Kot v drugih knjižnicah zaradi zaščitnih ukrepov in v skladu s priporočili NIJZ Knjižnica Laško, ki posluje po prilagojenem delovnem času, še ne omogoča vseh storitev. »Izposoja naročenega gradiva je mogoča samo po predhodnem naročilu, uporabniki se žal zaenkrat po knjižnici še ne morejo prosto gibati in izbirati gradiva. Prav to je tisto, kar naši obiskovalci najbolj pogrešajo. To je predvideno za drugo fazo sproščanja v knjižnicah, o čemer v dogovoru z NIJZ odloča naše združenje. Nadaljnje sproščanje naj bi zaživelo v teh dneh, a konkretnih informacij glede tega še nimamo. Seveda tudi opažamo, da so nekateri uporabniki še nekoliko zadržani, ampak zaenkrat je vse v skladu s pričakovanji,« je še pojasnil Matej Jazbinšek. Uporabniki so ob vstopu v Knjižnico Laško dobro seznanjeni z zaščitnimi ukrepi. V knjižnici seveda še vedno veljajo tudi drugi, »standardni« zaščitni ukrepi. Uporabniki in zaposleni morajo nositi maske, treba je upoštevati varnostno razdaljo, obvezno je razkuževanje rok. Po besedah direktorja knjižnice uporabniki vsa navodila primerno upoštevajo. Kljub sproščanju ukrepov bodo v Knjižnici Laško kot tudi v ostalih knjižnicah očitno morali še nekaj časa počakati na izvajanje različnih prireditev »v živo«, kot so pogovori, predavanja ... Foto: FB Knjižnica Laško »V tem vmesnem obdobju smo se tudi intenzivno ukvarjali s projektom Posavski bibliobus, ki ga izvajamo s knjižnicami Sevnica, Krško in Brežice in kjer sodelujemo z našo knjižnico v Radečah. Ta projekt naj bi kljub epidemiji zagnali jeseni, nanj se namreč pripravljamo že dve leti, zato smo ta čas lahko izkoristili, da smo opravili še nekaj nalog v zvezi s tem,« je še povedal direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. Maske in njihova prihodnost po pandemiji Tradicionalni zaključek šolskega leta dijakov likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center (GCC) bo v novi resničnosti koronačasa letos v e-obliki. Na Facebookovem profilu in Youtube kanalu GCC bo nocoj ob 19. uri odprtje 16. pregledne razstave likovnih izdelkov. Rdeča nit dogodka so seveda maske, pri čemer se dijaki skozi prizmo umetnosti sprašujejo, ali jih bomo v prihodnosti nosili ali bo človeštvo pandemija prisilila, da jih sname ali nosi takšne, da se ljudje z njimi ne bomo skrivali drug pred drugim. Napovednik razstave so dijaki objavili tudi na Youtube kanalu GCC, hkrati je na spletu zanimiv boj za šolski čopič, za katerega se borijo dijaki nižjih letnikov, ki bodo od letošnjih maturantk in maturantov v varovanje prejeli ta simbol umetniške gimnazije na GCC. Osrednji dogodek najmlajšega od treh izobraževalnih programov na GCC je nastal v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje, ki je že dolgoletni partner šole pri izvajanju izobraževalnih programov za mlade umetnike. Sicer je bila razstava tradicionalno v Osrednji knjižnici Celje, letos pa se celotno dogajanje seli na splet. Ob razstavi bo izšel tudi katalog, v katerem bodo predstavljeni likovni izdelki dijakov od 1. do 4. letnika, ki so nastali pri strokovnih predmetih risanje in slikanje, predstavitvene tehnike, plastično oblikovanje, likovna teorija, osnove varovanja dediščine in bivalna kultura ter večzvr-stni projekti, ki so nastali pri delu z gostujočimi umetniki Asiano Jurco Avci, Majo Ho-došček, Juretom Cvitanom in Borisom Bejo v CSU. Bogata dediščina maturitetnih umetnikov V preteklih šestnajstih letih je v programu maturiralo več kot 330 dijakinj in dijakov. Približno polovica je tudi študijsko pot nadaljevala na področju umetnosti in med nekdanjimi likovniki s »Centra« se najdejo že številna imena, ki pomembno sooblikujejo slovensko kulturno krajino in umetnostni prostor. »Umetniki«, kot imenujejo dijake tega programa na GCC, ustvarjajo v sodobno opremljenih specializiranih učilnicah, kjer so jim na voljo različna avdiovi-zualna in multimedijska sredstva, profesionalna grafična preša in peč za žganje gline. Poleg splošnoizobraževalnih predmetov imajo dijaki umetniške gimnazije, ki zaključujejo svoje štiriletno šolanje s splošno maturo, v predmetniku še strokovne predmete, veliko dela je tudi izven šole - na taborih in ekskurzijah, v sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi umetniki. Številni dosežki in priznanja na različnih natečajih v Sloveniji in tujini, projekti in dejavnosti uvrščajo mlade umetnike z GCC med najdejavnejše soustvarjalce lokalnega in širšega umetnostnega okolja. RG, foto: GCC ITI П7Г muzejnovejšezgodovlnel celje FOTOGRAFIRANJE V FOTOATELJEJU IN GALERIJI PELIKAN Podarite posebno doživetje v edinem steklenem fotografskem ateljeju pri nas. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije. Ker so fotografije lahko odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone! Informacije: (0)3 428 64 28 www.muzej-nz-ce.si Plakat za letošnjo pregledno študijsko razstavo, ki bo tokrat našla svoj prostor na spletu. 12 NAŠA TEMA »Glasbeniki se moramo vedno znajti« Glasbene šole med epidemijo in po njej »Nikoli več si ne želimo učiti glasbe na daljavo« Ko so se pred dvema mesecema zaprle vse šole v Sloveniji, se je tudi pouk učencev in dijakov glasbenih šol preselil na splet. TATJANA CVIRN Ker je bilo veliko težav že z vsakodnevnim sledenjem šolskim zadolžitvam, s pisanjem nalog in z učenjem, so nekateri glasbila malo odložili na stran. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so vadenje vzeli kot sprostitev in prostočasno dejavnost. Zagotovo pa velja, da je zlasti pri mlajših otrocih glasbeno učenje pomenilo dodatno delo tudi za starše. V ponedeljek so se učenci osnovne stopnje glasbenega izobraževanja vrnili k individualnemu pouku v glasbene šole, medtem ko bodo s skupinskim delom nekatere šole še počakale. Pedagogi so veseli vrnitve, saj je jasno, da spletno učenje glasbe ne more biti ustrezna zamenjava za živ stik učitelja in mladega glasbenika. A tudi v glasbenih šolah pouk v novih razmerah ni več takšen, kot je bil, saj morajo tudi tam skrbeti za izvajanje cele vrste higienskih priporočil. Foto: arhiv NT (SHERPA), Pixabay V Sloveniji deluje 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol. Imamo dva konservatorija ter tri srednje šole, ki v sodelovanju z glasbenimi šolami izvajajo program umetniške gimnazije. Dijaki lahko nadaljujejo glasbeno šolanje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku za muziko-logijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter oddelku za glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Plačilo prispevka staršev Nekateri starši so se pritoževali zaradi višine prispevka, ki jo plačajo za glasbeno šolo. Na MIZŠ nimajo podatkov o tem, ali so plačila ostala v običajnih okvirih, tako kot je bilo pred pandemijo, saj o tem odloča svet šole. Ministrstvo je sredi aprila šolam poslalo okrožnico glede zaračunavanja prispevkov staršev v času izrednih razmer. V njej je priporočilo, naj javne glasbene šole določijo prispevek za materialne stroške osnovnega glasbenega izobraževanja, za katere sredstev ne zagotavlja lokalna skupnost. Tudi v času izvajanja pouka na daljavo so šolam materialni stroški ostajali. »V primeru, da ocenite, da so materialni stroški v času trajanja epidemije zaradi izvajanja pouka na daljavo nižji, lahko svet glasbene šole v tem času ali po izteku izrednih razmer spremeni višino plačila prispevka staršev.« Jeseni bo mogoče nadoknaditi primanjkljaj »V prvih dneh zaprtja šol smo dobili le splošna navodila, zato se je moral znajti vsak po svoje. Ves pouk smo od 16. marca izpeljali na daljavo. Vključili smo tudi pouk orkestra in komorne igre na način, da nihče ni bil prikrajšan,« pravi Simon Mlakar, ravnatelj celjske glasbene šole. Mlakar ocenjuje, da so se učitelji hitro znašli in pouk izvajali dobro. »Nikakor pa to ne more nadomestiti pouka v učilnici,« poudarja, »saj se s pomočjo aplikacij ne da izvajati fines pri izdelavi programa in doživljajskem igranju.« Pri izvajanju pouka se je po njegovem mnenju pokazala nova ustvarjalnost. Prej je učitelj lahko vse takoj pokazal, otroku postavljal roko na pravo mesto, zdaj je moral s pomočjo spleta ubesediti tisto, kar je hotel predstaviti. »Mogoče se zdi čudno, a nekateri učenci in dijaki so zdaj delali bolj kot prej,« pravi Simon Mlakar. Razloge za to išče v tem, da gre za nadarjene in pridne učence, ki obiskujejo še vrsto dru- Simon Mlakar: »Glasbeniki se moramo pogosto prilagajati razmeram. Če se na odru zgodi kaj nepredvidenega, je treba odigrati do konca. V času pouka na daljavo je bilo podobno in te sposobnosti so pridobivali tudi naši učenci.« gih dejavnosti in so imeli v prejšnjih časih manj časa za vadbo glasbila. »Zdaj so bili doma in glasba je bila izhod v teh razmerah, vzeli so jo ko sprostitev,« meni sogovornik. Kako uspešno so se mnogi spoprijeli z igranjem, je mogoče videti na Youtube kanalu šole. Predstavljena so tudi različna glasbila, saj bo šola imela od 15. junija sprejemne preizkuse in vpis za nove učence. Ker so javni nastopi še prepovedani, bo praksa tovrstnih nastopov na spletu ostala do konca šolskega leta. Za zdaj le posamično Ta teden so v šoli izvajali le individualni pouk glasbil na osnovni stopnji in pouk za učence nadstandardnih programov ter za dijake 4. letnika umetniške gimnazije. Z izvedbo skupinskega pouka bodo še počakali. »Pri orkestru dirigent ne more imeti v isti uri trikrat po 15 učencev,« pojasnjuje težavo. Šola izvaja pouk tudi v dislociranih oddelkih. »V Što-rah smo se lahko dogovorili za pouk, v Vojniku to ni mogoče, saj ima šola težave s prostorom zaradi delitve oddelkov na manjše skupine. Pouk bomo zato še naprej izvajali na daljavo oziroma bodo učenci hodili v Celje.« Zaključnih izpitov, s katerimi so otroci napredovali v naslednji razred, na osnovni stopnji letos ni, bodo pa učitelji ocenili uspešnost dela otrok. »Razmere so bile popolnoma nove, nobena glasbena šola se še ni srečala s poukom na daljavo. Umetnost je na ta način težko poučevati,« pravi mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Rista Savina Žalec. »Na začetku smo imeli veliko vprašanj, prvi dan pouka in dan prej sem vsak dan prejel več kot sto klicev in na stotine sporočil, vsi skupaj smo modrovali in iskali poti. Vsak učitelj si je moral naprej postaviti sistem, kako bo deloval,« je povzel minule tedne. »Prilagodili smo se vsakemu učencu in njegovim tehničnim zmožnostim. Na hitro smo morali ustvariti bazo podatkov, na kakšen način bo ta stik vzpostavljen. Vsi učitelji, za kar sem jim hvaležen, so pomagali pri vzpostavitvi teh povezav.« Ko ocenjuje minule tedne pouka, povzema: »Nikoli več si ne želimo učiti glasbe na daljavo. To za glasbeni pouk ni primeren način, je pa izvedljivo v razmerah, v kakršnih smo bili. Zagotovo ima pomanjkljivosti, a še vedno je bolje tako, kot da ničesar ne bi bilo. Za znanje otrok ne bo / ■ Mag. Gorazd Kozmus: »Glasba po spletu izgubi svoj pravi značaj. Lahko sicer slediš tehnični pripravljenosti, a ko pride do izvedbe, je živa akustika čisto nekaj drugega.« večje škode, saj bomo jeseni lahko nadoknadili morebitne primanjkljaje. Smo pa vsi bogatejši za izkušnjo ohranjanja delovanja glasbene šole, kar je pomembno, glede na to, da ni obvezna, da smo na trgu in da se moramo boriti za otroke.« Starši v težavah Glasbeni pouk je poseben in če so starši otrokom lahko pomagali pri marsikateri šolski zadregi, je bilo pri učenju igranja in pri teoretičnem predmetu to nemogoče, saj mnogo staršev nima glasbene izobrazbe. Morda so bili tudi zato mnogi prisotni pri urah, ugotavlja Kozmus. Pozitivno so se odzivali na delo učiteljev. Zanimivo, da ni imela šola niti enega učenca, ki v minulih tednih ne bi sodeloval pri učenju na daljavo. Mnogi so prispevali tudi svoje posnetke igranja, ki jih je šola objavila na Youtube kanalu. »Imajo zelo veliko ogledov, opazili so nas tudi pri RTV Slovenija in naše posnetke uvrstili na svoj Otroški portal,« pravi Kozmus. V minulih dneh se je šola lotila tako individualnega kot skupinskega pouka orkestrov, teorije in plesa, saj ima pogoje za vse to. Starši so morali podpisati izjavo, s katero so potrdili, da je otrok zdrav. Podobno velja tudi za učitelje. Od 5. do 15. junija čaka šolo še en izziv, saj bodo sprejemni preizkusi za novince. Na kakšen način jih bo šola izvedla, še ni povsem jasno. »Vzpostaviti bomo morali posebna pravila zaradi siceršnje prepovedi vstopa staršev v glasbeno šolo, kjer v tem primeru ne bo šlo brez njihove prisotnosti,« pravi ravnatelj. Kako s pihalci in trobilci? Ob ponovnem začetku izvajanja pouka v glasbenih šolah so se mnogi spraševali, kako to, da se v učilnice vračajo tudi učenci, ki igrajo trobila in pihala. Pri igranju teh nastaja večja količina sline, ki prši v okolico in na površine, kar pomeni, da so učitelji teh glasbil bolj izpostavljeni tveganju za okužbo. Ob tem tudi ne morejo nositi maske, če želijo otroku pokazati, kako naj zaigra. V nekaterih šolah so učitelje dodatno zaščitili s pregradami iz stekla, povsod pa ne. Na ministrstvu so na vprašanje, zakaj ti učenci nimajo še naprej pouka na daljavo in ali morajo šole posebej poskrbeti za njihovo varnost, odgovorili le, da je izvedba pouka posameznega predmeta v celoti odgovornost vsakega učitelja. »Od njega se pričakuje, da bo na podlagi svojih strokovnih kompetenc v danih razmerah poskrbel za svojo varnost in varnost učenca. To še zlasti velja za učitelja, ki je zaradi posebnosti glasbila, ki ga poučuje, še bolj izpostavljen tveganju. V primeru poučevanja pihal, trobil in petja je treba še bolj skrbeti za ohranjanje primerne medosebne razdalje ter pogostejše umivanje rok oziroma razkuževanje (tako rok kot prostora) v skladu s priporočili NIJZ.« NAŠA TEMA 13 Učenci: eni malo, drugi več »Enkrat tedensko sem se s pomočjo Viberja povezal s svojo učiteljico, a zvok pogosto ni bil v redu. Ker je šlo za skladbe, ki sem se jih že prej učil, sva bolj ponavljala in utrjevala. Veliko se mi ni dalo vaditi, igral sem zvečer, ko nisem imel početi kaj drugega.« »Učenje od doma je bila zanimiva izkušnja. Z učiteljico sva bili povezani s pomočjo Skypa, a so bile povezave pogosto slabe in se zvoka ni slišalo najbolje. Tako sem morala svoje igranje posneti in pošiljati posnetke, kar mi je vzelo kar precej časa. Ko sem bila doma, se je dalo bolje razporediti čas in lahko sem tudi več vadila, manjkal pa je stik z učiteljico.« ^тш vb- v v ■ Starši: igranje se ze, teorija pa »Delo za glasbeno šolo je v vsakem primeru dodatna obremenitev za otroke in starše. Eden od mojih otrok je rad vadil, drugi ne. Nekatera glasbila je treba vedno znova uglasiti. Na srečo imam glasbeno izobrazbo in sem lahko pomagala otroku, se pa sprašujem, kako so to izvedli straši, ki tega ne znajo. Obstaja sicer aplikacija, ki omogoča uglaševanje, kar je še vedno bolje kot igrati z razglašenim glasbilom. Pri teoriji je snov v višjih razredih zahtevna in je vprašanje, ali jo otroci sploh razumejo.« »En učitelj je imel vsak teden dve uri s pomočjo videopovezave. Drugi je otroku poslal gradivo in navodila ter pričakoval posnetek otrokovega napredka. Oboje je dobro delovalo. Otroka sta ostajala v stiku z glasbilom in z zavestjo, da je glasbena šola še vedno del obveznosti. Kup težav smo imeli z naukom o glasbi. Malo me je zmotilo, da okviri ostajajo kljub vsemu tako togi. Če ima otrok kot del obveznosti tudi igranje v orkestru - vsi vemo, da orkestri še nekaj časa ne bodo igrali niti nastopali - mora to oceno kljub vsemu pridobiti s posnetim nastopom enako kot za svoje glasbilo.« »Ni enako, če ti nekdo nekaj razlaga s pomočjo spleta ali pa ti lahko roko popravi takoj, pokaže, kako ... Hčerkina učiteljica se je res trudila, da so bile Glasbena »korona« dobi drug pomen Kako so se z novimi razmerami spoprijeli učitelji glasbenih šol, smo vprašali Nino Fajfar Baša, učiteljico flavte v žalski glasbeni šoli Rista Savina, in Tomaža Marčiča, učitelja harmonike v Glasbeni šoli Celje. Nina Fajfar Baša ocenjuje, da so učitelji hitro vzpostavili stik z učenci, postavili nov urnik in se dogovorili, s pomočjo katerih spletnih aplikacij bodo izpeljali pouk. A s tem so se težave šele začele. Z možem namreč oba učita v glasbeni šoli in bi morala istočasno poučevati s pomočjo spleta, za kar njuno domače omrežje ni zadostovalo. Domača organizacija dela je bila še toliko težja ob dve- in osemletnem otroku. »V času, ko je najmlajši spal, sva skušala igrati čimbolj potiho.« Prigod tudi sicer ni manjkalo: učencu se je med uro izpraznil telefon, drugi je pozabil na uro, s tretjim je Nina Fajfar Baša (Foto: osebni arhiv) Tomaž Marčič (Foto: GrupA) skoraj polovico časa porabila za vzpostavitev povezave . »V učilnici je včasih dovolj dotik roke, da otrok ve, kako popraviti držo. Ob poučevanju na spletu lahko temu pri začetnikih nameniš dvakrat več časa, a rezultata ne dosežeš,« našteva pomanjkljivosti takšnega dela, ob čemer slabega tona sčasoma ni več komentirala, saj ni vedela, ali je kriv učenec, njegov mikrofon ali je kriva slaba povezava. »Kljub vsem težavam sta me odziv in prilagoditev učencev presenetila. Igrali smo več skladbic in manj tehničnih vaj, učenci so začeli snemati koncerte od doma, igrali so s svojimi bratci in sestricami. Ampak najbolj sem pogrešala pristen stik z učencem, ko vstopim v razred in točno vem, ali ima za sabo dober ali slab dan. Internet to do dolo- TATJANA CVIRN ure zanimive. Precej težje je bilo pri teoriji. Navodila so bila skopa, treba je bilo rešiti posamezne naloge in jih nato poslati učiteljici. Ker sama nisem nikoli obiskovala glasbene šole, hčerki tudi nisem mogla pri tem pomagati. Verjetno bodo morali po vrnitvi v skupine vso snov še enkrat predelati. Me je pa nekoliko zmotilo plačilo. Za april res nismo prejeli položnice, je bila pa zato na majski nekoliko višja cena (polna cena za maj in nekaj malega še za april) ... Ne vem, če je ravno pošteno, da se za maj plača polna cena, ker pouk na daljavo ni enakovreden in tudi ne enako kakovosten, kot če se otroci srečujejo z učitelji.« čene mere prikrije.« Sogovornica je vesela, da lahko spet poučuje v svoji učilnici, kljub strogim pogojem. Se pa sprašuje, ali bo lahko zaradi upoštevanja varnostne razdalje, nezmožnosti dotika in ostalih ukrepov še vedno takšna učiteljica, kot je bila prej. Komaj čakali, da se spet vidijo Tomaž Marčič je tako kot drugi učitelji v preteklih tednih pouk izvajal na dva načina: v živo s pomočjo raznih aplikacij za videoko-munikacijo (Viber, Skype, Duo, Zoom ...) ali z analizo posnetkov, ki so jih naredili in pošiljali učenci. »Večina otrok se je odzvala dobro. Verjetno zaradi malo več časa, ki so ga imeli na voljo, in ker je imel nov način dela pridih nečesa svežega. Učenci so k delu pristopali z večjo mero motivacije. Je pa vsaj po mojih izkušnjah predvsem pri mlajših učencih napredek nekoliko zastal.« Glavna težava pri pouku na daljavo v živo je bila pomanjkljiva kakovost pri prenosu zvoka. »Ravno zvok je odločilen nosilec glasbe. Tako se OB ROBU Tehnologija in človeškost Ne znam si predstavljati, kako so se otroci v preteklih tednih mučili z uglaševanjem svojih kitar, violin in drugih glasbil - če so sploh opazili, da so razglašena! Mnogim staršem je namreč glasba španska vas, sami niso nikoli hodili v glasbeno šolo, a si želijo, da bi tovrstno znanje osvojili njihovi otroci. Verjetno se je v teh dneh pokazalo, kdo od njih to počne z veseljem, kdo pa hodi k pouku zato, ker so si pač straši to zaželeli. Eni so brez večjegapriganjanja pridno vadili, drugi so to počeli z muko. Morda je prevladal občutek, da pri glasbeni šoli ne gre »tako zares« in da tudi nekaj tednov lenarjenja ne bo imelo hujših posledic. Verjetno res ne, obiskovanje glasbene šole je nenazadnje neobvezna prostočasna dejavnost, kjer lahko odnehaš, če ne gre. A učenje glasbila ima veliko pozitivnih učinkov na otroke, zato je prav, da z zaprtjem šol ni povsem ugasnilo. Četudi na daljavo in z vrsto težav ter omejitev. V ponedeljek se je v glasbene šole spet vrnilo življenje. Delovanje po novem seveda ne more biti povsem enako kot prej zaradi vseh mogočih in nemogočih priporočil, ki jih morajo izvajati tudi v glasbenih šolah. A pomembno je, da so otroci spet lahko v stiku z učitelji. Ponovno se je pokazalo, da nobena tehnologija ne more nadomestiti učenja in igranja v živo. Le na vsakotedenskih urah ima lahko prenos znanja prave rezultate, na srečanjih se vidi, ali je učenec vadil, ali je dobre volje ali je moda utrujen in je treba uro malo drugače zastaviti. Napačen prijem, držo, zvok - vse to je mogoče takoj popraviti, z dotikom otroku nazorno pokazati, kaj je prav, ali mu z zaigranim delom skladbe predstaviti, kaj se pričakuje od njega. Tisti, ki so hodili v glasbeno šolo, vedo, da je pomembno tudi to, da se učitelj in otrok »zaštekata«, da morda pred uro in po njej poklepetata, da nista vse le »dril« in rutina. In kot sicer pri otrocih so tudi v glasbenih šolah pomembna druženja z vrstniki, ki se srečujejo pri urah teorije, na orkestrskih vajah... V novih razmerah oddaljenosti, mask in razkuževanja je omejitev toliko, da bo težko ohranjati povezanost in bližino, druženje in pristne odnose, vse tisto, kar so v glasbenih šolah sestavni deli poučevanja. Ob sterilnosti, ki se širi povsod okrog nas, in ob vedno večjih razdaljah med nami v dejanskem in prenesenem smislu so logična tudi vprašanja, ki si jih o svoji vlogi v prihodnje zastavljajo učitelji. Bodo še kdaj lahko delali tako, kot so pred meseci? In če ne, kakšna je sploh še njihova vloga? je bilo nemogoče ukvarjati s pomembnimi elementi, kot sta dinamika in ritem. V primerih, ko je šlo za večglasje, ni bilo mogoče slišati vseh tonov,« ugotavlja. Tudi pri delu s posnetki so bile pomanjkljivosti, saj z otroki ni bilo mogoče sodelovati v času izvajanja skladbe. »V tem primeru je od mlajših učencev skoraj nemogoče pričakovati, da bodo ob pisnih napotkih sposobni sami popravljati izvedbo.« V ponedeljek je tudi sam začel ponovno učiti v prostorih glasbene šole ob upoštevanju ključnih zaščitnih ukrepov, kot so razkuževanje rok, nošenje mask in ohranjanje razdalje. »Zelo lepo je spet zaigrati z učenci v živo. Vsi, tako učenci kot učitelji, smo se veselili in komaj čakali, da se spet vidimo!« 14 KRONIKA Cesta Prebold-Trbovlje izrabljena za poligon in ogrožanje ostalih Cesta večnega divjanja in »polaganja ovinkov« Maja se je na Celjskem zgodilo 51 prometnih nesreč, v šestnajstih so bili udeleženi motoristi, mopedisti in kolesarji. Kar 12 voznikov je nesreče tudi povzročilo. Huje so se poškodovali štirje kolesarji, lažje se jih je poškodovalo 5. Med poškodovanimi je bil tudi motorist. Od začetka maja do konca preteklega tedna so policisti poostreno nadzorovali promet in med 279 ustavljenimi vozniki motorjev in koles ugotovili skoraj 50 kršitev motoristov. Dva voznika sta vozila celo pod vplivom alkohola. 90 kršitev so storili kolesarji. Trije so kolesarili močno pijani, prav tako pri treh je obstajal sum, da so vozili pod vplivom drog. Epidemija v zadnjih dveh mesecih je nekoliko zmanjšala število udeležencev v prometu, a je »izstrelila« kršitelje, saj se je število kršitev povišalo. Zaradi epidemije tudi ni bilo pravega prehoda v motoristično sezono. Na cestah se je tako naenkrat pojavilo ogromno motoristov, ki določene cestne odseke uporabljajo tudi za divjo vožnjo, »polaganje ovinkov« in preizkus svojih sposobnosti. Ena takšnih cest je cesta Prebold-Marija Reka-Trbovlje. V samo petih minutah smo bili na tej cesti priča najmanj desetim ogrožanjem varnosti zaradi prehitre vožnje motoristov in napačnega prehitevanja. SIMONA SOLINIC Ta cesta je že vrsto let znana po tovrstnih dejanjih. Med motoristi, ki to cesto izkoriščajo za svojo prehitro vožnjo, niso samo slovenski vozniki, ampak tudi tuji. Ti po spletu ali socialnih omrežjih iščejo ravno takšne cestne »proge« in serpentinaste ceste, ki so jim za vožnjo privlačne. Rešitve išče tudi lokalna skupnost Tako pravi tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. S problematiko nevarne vožnje motoristov je lokalna skupnost že več let seznanjena, tudi zato, ker se občani obračajo na občino. »Policija opravlja nadzor hitrosti in vožnje na tej cesti, toda ni samo hitrost tista, ki je problematična, ampak tudi hrup. Gre za neznosen hrup, na katerega nas opozarjajo stanovalci in lastniki počitniških hišic na tem območju. Ce človek sam ne sliši tega hrupa, skoraj ne more verjeti, da je res. Problem, ki ga še opažamo, je tudi v dolini, kjer motoristi vozijo skozi naselje, saj je tam tudi igrišče, to cesto pa uporabljajo pogosto tudi kolesarji,« pravi Debelak. Tragične motoristične nesreče na tej cesti sicer v zadnjih letih ni bilo, vendar so Najpogostejša kršitev kolesarjev je tudi vožnja po pločnikih. Foto: Andraž Purg - GrupA pogoste nesreče s telesnimi poškodbami. Vse niso niti prijavljene, če motorist pri vožnji pade in se ne poškoduje zelo hudo. »Iščemo rešitve, kako bi to omilili, a ne samo s poostrenim nadzorom, ampak tudi s cestnimi ovirami.« »Poligoni so drugje!« Da je cesta Prebold-Trbo-vlje resnično zelo specifična, pravi tudi prometni inšpektor Edi Baumkirher s Policijske uprave Celje. »Motoristi jo izrabljajo za poligon, kar nikakor ni dobro. Poligoni so drugje, na njih so drugačne okoliščine kot na cesti, ki jo uporabljajo tudi drugi. Ta cesta ima precejšen klanec, ogromno ovinkov in strmin ter prepadov. Urejeni so dodatne ograje, fizične ter zvočne lamele in dodatni prometni znaki. Delno je zaleglo, a ne povsem. Glede na to, da je na tej cesti tudi ogromno kolesarjev, je to še bolj nevarno.« Policija je v preteklih letih sodelovala tudi z lokalno skupnostjo, direkcijo za ceste in preboldskim motoklubom, ki svoje člane prav tako osve-šča o splošni varnosti in tudi o previdni vožnji ravno na tej cesti. Zadnja leta je sicer nesreč manj, a če so, so zelo hude s trajnimi posledicami za poškodovanega motorista. V Preboldu urejajo kroži-šče, tudi z namenom, da bi nekoliko umirili promet. V naselju jim bo to verjetno uspelo, malo težje bo to na serpentinasti cesti, ki od Prebolda vodi proti Podmeji in na drugo stran v Trbovlje. Toda niso samo problem motoristi. Pohodniki na Mrzlico so pogosto priča tudi divjim vožnjam motokrosistov, ki po zakonodaji na gozdnih poteh nimajo kaj početi. Epidemija ustavila priprave Na celjski policiji pravijo, da se v prometu ravno pri motoristih pozna, da so bili zaradi epidemije prekinjeni vsi preventivne dejavnosti, usposabljanja, osveščanje o pripravi vozil na vožnjo, treningi varne vožnje na poli- Prehitevanje čez polno črto, celo v ovinku. Pred vozilom na fotografiji sta motorista prehitela tudi naš avtomobil. Prav tako v ovinku. Če bi analizirali, koliko motoristov se je v petih minutah peljalo mimo nas na cesti Prebold-Trbovlje, bi težko rekli, da jih je večina vozila po predpisih. Prometna varnost motoristov se je v zadnjih letih nekoliko izboljšala. Če je bilo še pred desetletjem v Sloveniji letno mrtvih kar 50 motoristov, je zdaj povprečna številka umrlih motoristov v prometu 20. Toda vsaka smrtna žrtev je odveč. Ob tem je treba poudariti, da na policiji večkrat opozarjajo, da pa je kljub manjšemu številu smrtnih nesreč opaziti hujše telesne posledice nesreč. vedno več. Ce smo bili še pred leti kritični do države in lokalnih skupnosti, ker je manjkalo namenskih površin za kolesa, lahko zdaj ugotovimo, da so država in občine pospešile gradnjo kolesarskih poti in stez. Še vedno je velik del območij nepokrit s kolesarskimi povezavami, a kljub temu je to področje prometa danes boljše kot pred leti. Na drugi strani v zadnjih mesecih opažamo kršitve kolesarjev, ki tam, kjer ni kolesarskih stez, uporabljajo najbolj obremenjene državne in lokalne ceste. To je sicer dovoljeno, vendar je lahko smrtno nevarno ob vedenju, da je več tovornih vozil. Zato bi bilo dobro, če bi kolesarji namesto teh glavnih cest, kjer ni kolesarskih stez, uporabljali stranske ceste, ki so manj obremenjene,« dodaja Baumkirher. Med standardnimi prekrški je tudi vožnja po pločnikih. Sogovornik še omenja, da so policisti v času epidemije, ko je bilo več skupnega družinskega kolesarjenja, opazili prav tako več kršitev, kjer so starejši neprevidni. »S starši kolesarijo otroci, ki morda še nimajo ustreznega znanja o vožnji koles. Z otroškimi kolesi nato kolesarijo po glavnih cestah, kar je nedopustno, saj otroci še nimajo toliko izkušenj. Opažamo tudi vožnjo otrok, starši so sicer poleg, vendar otroci vozijo po kolesarskih stezah preblizu robnika. Dogajalo se je že, da je otrok nenadoma zapeljal čez robnik in padel neposredno pred avtomobil, ki je pripeljal mimo. Pri teh stvareh morajo starši tudi logično razmišljati, nujno poskrbeti za varnost otrok in z njimi kolesariti tam, kjer so bolj umirjene poti,« še zaključuje Baumkirher. Tudi motokrosisti so pogosto na območju Podmeje, dela ob cesti Prebold-Trbovlje. Toda v gozdu ali na gozdnih poteh, kjer jih je mogoče videti, nimajo kaj iskati, saj je vožnja z motorji v naravnem okolju zakonsko prepovedana. gonih in kondicijske vožnje. »S sproščanjem ukrepov se motoristi in kolesarji ponovno masovno pojavljajo na cestah. V tem času smo na žalost beležili izredno poslabšanje varnosti motoristov. V enem dnevu, bila je sobota, so se zgodile tri nesreče, v katerih so bili trije motoristi življenjsko ogroženi. Nesreče so torej preživeli, a z zelo hudimi posledicami. Na drugi strani je pozitivno, da je bilo zaradi situacije v prometu manj pešcev, ki so prav tako ranljivi udeleženci v prometu, a tudi tu se je čez noč stanje spremenilo, saj so del izobraževanj ponovno omogočili, zaradi česar je v prometu več mladih. Soočeni smo s trenutkom, ko je na cestah naenkrat več prometa,« dodaja Baumkirher. Noben motorist ne bi smel sesti na motor brez preverjanja svojega znanja, brez preverjanja tehnične brezhibnosti motorja in brez dobre psihofizične pripravljenosti. Tudi banalne kršitve kolesarjev Poleg motoristov so trenutno bolj izpostavljeni kolesarji. »Z veseljem ugotavljamo, da je kolesarjev KRONIKA 15 V šotoru za gojenje konoplje, ki so ga policisti zasegli 26-letniku iz Mozirja. Vložena obtožnica v primeru TEŠ 6 Specializirano državno tožilstvo RS je pred petimi dnevi na Okrožno sodišče v Celje vložilo obtožnico v zadevi Teš 6. Obtoženih je dvanajst slovenskih in tujih fizičnih oseb in ena slovenska in ena tuja pravna oseba. Gre za skupno 24 kaznivih dejanj, in sicer kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter pomoči k navedenima kaznivima dejanjema. »Gre za izjemno obsežno zadevo, saj ima obtožnica 1332 strani, tožilstvo pa je k obtožnici priložilo še 45 prilog. Celoten spis (brez zdaj vloženih prilog) tako obsega več kot 70 tisoč listov, večina je tiskanih obojestransko, torej je dejansko število strani še enkrat večje,« so sporočili iz Okrožnega sodišča v Celju. Sodišče je odredilo prevod obtožnice v nemški in francoski jezik, nakar bo sledilo vročanje obtožnice s pravnim poukom o pravici do vložitve ugovora zoper obtožnico. »Čeprav smo se na sodišču obravnavanja te obsežne in zahtevne zadeve lotili takoj, z vso resnostjo in po svojih najboljših zmožnostih, pa je že zdaj mogoče napovedati, da bo reševanje tega primera zagotovo terjalo določen čas,« še dodajajo na sodišču. Tožilstvo osumljenim očita kazniva dejanja zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja pri več kot 250 milijonov evrov vrednem oškodovanju pri gradnji projekta Teš 6. Njegova cena je po prvotnih načrtih znašala 650 milijonov evrov, a se je projekt v poznejših letih zaradi slabega vodenja podražil za več kot enkrat - na končnih 1,41 milijarde evrov. Kriminalisti so v tej zadevi konec leta 2010 začeli zbiranje obvestil, prve hišne preiskave so opravili junija 2012. Po dobrih dveh letih, oktobra 2014, so na specializirano državno tožilstvo vložili ovadbo. Zasegli so mu več prestižnih vozil Celjski kriminalisti so v obsežni preiskavi, ki je trajala več kot leto, ovadili tri moške, stare od 24 do 27 let, ki imajo na vesti več primerov kaznivih dejanj proizvodnje in preprodaje prepovedanih drog. Preiskovalni sodnik jih je že zaslišal in za vse odredil pripor. Osumljenci naj bi storili deset tovrstnih kaznivih dejanj. V past so se ujeli tudi zato, ker so preiskovalci pri delu uporabljali prikrite preiskovalne ukrepe. Trojica prijetih naj bi sodelovala v hudodelski združbi in organizirala nakup, hrambo, prevoz in prodajo večjih količin prepovedane droge. Vsi trije osumljeni so slovenski državljani in so doma na območju naše regije. V zaključni akciji so sodelovali pripadniki posebne policijske enote. Kriminalisti so opravili tri hišne preiskave. V njih so zasegli 24 tisoč tabletk ekstazija, kilogram kokaina, kilogram am-fetaminov in več kot kilogram konoplje. Ob tem so zasegli tudi različne pripomočke, ki so namenjeni razpečevanju prepovedanih drog. Eden od osumljenih je še posebej izstopal, zato so pri njem v hišni preiskavi zasegli del premoženja, vrednega sto tisoč evrov. Razlog za zaseg je bil sum, da je ta del premoženja nezakonitega izvora. V finančni preiskavi je bilo ugotovljeno očitno nesorazmerje med obsegom premoženja in dohodki osumljenca. Med drugim so mu zasegli tri prestižne avtomobile in tri dražje motorje ter zunanji masažni bazen. Pri njem so našli tudi več tisoč evrov gotovine. Žalski policisti pa so v drugi preiskavi na območju Mozirja v hišni preiskavi na naslovu 26-letnega moškega našli prostora za gojenje konoplje. Šlo Poleg drog so enemu od članov zasegli več vrednejših vozil. je za dva šotora, ki sta namenjena notranjemu gojenju te rastline in sta bila opremljena z vsemi pripomočki za goje- nje. Poleg tega so mu zasegli več kot 20 sadik konoplje, približno 200 gramov posušenih vršičkov ter dve digitalni tehtnici. 26-letnika bodo kazensko ovadili. SŠol Foto: PUC Zvezali so ju in okradli Celjski kriminalisti iščejo neznance, ki so v noči na torek okradli lastnika stanovanjske hiše na Frankolo-vem. To so storili tako, da so ju zvezali in tako pridobili čas, da so lahko preiskali vse prostore. Neznanci so v hišo vstopili na silo, medtem ko sta lastnika spala. Lastnika so zbudili in ju zvezali. Ukradli so več gotovine in zlatnine ter nekaj drugih stvari. Ob odhodu so ukradli še osebno vozilo, s katerim so se odpeljali s kraja dejanja. Več podrobnosti bo znanih po končani preiskavi. Zmotilo ju je parkiranje Minuli konec tedna je neznanec vlomil v osebno vozilo v Pongracu. Poleg tega, da je povzročil škodo z vlomom, je iz avtomobila ukradel nekaj denarja. V Celju v Opekarniški ulici je moški na parkiranem osebnem avtomobilu poškodoval stranski ogledali, sprednjo luč in masko vozila. To je storil, ker naj bi ga zmotil način, na katerega je bil avtomobil parkiran. Po dejanju je s kraja odpeljal. Na podlagi zbranih obvestil so ga policisti kmalu izsledili. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Nesramen je bil tudi neznanec, ki je v Velenju v bližini tamkajšnjega jezera na enem od avtomobilov brez razloga prebodel prednjo pnevmatiko. Podoben dogodek se je zgodil na območju Laškega. 70-letni občan je na traktorju, s katerim je drug voznik ustavil na avtobusni postaji, da bi dal prednost vozilom, ki so vozila za njim, razbil steklo na vratih. 70-letnika je ujezilo, ker je voznik s traktorjem ustavil na avtobusnem postajališču. Oropali so jo trije neznanci Pred dnevi je na policijo poklicala ženska, ki naj bi jo oropali v parku na Gledališkem trgu v Celju. Po njenih besedah se je to zgodilo v večernih urah, ko je v parku sedela na klopci in naj bi jo napadli trije moški. Pri tem naj bi ji ukradli nahrbtnik, v katerem je imela denarnico z gotovino in dokumenti. Občanko je eden od njih pri ropu tudi lažje poškodoval. Z ukradenim nahrbtnikom so pobegnili. Policija jih še ni izsledila. Sicer pa so policisti te dni pridržali občana, ki se je močno pijan s kolesom pripeljal do manjše skupine občanov v Celju in jih začel žaliti ter napadati. Policiji naj bi se nato tudi zlagal, da so napadli njega in ne obratno. Ker je javni red in mir kršil še naprej in tudi grozil, čeprav so na kraj prispeli policisti, so ga le-ti pridržali do streznitve. Kršitelju so zaradi kršenja javnega reda in miru izdali plačilni nalog. Prav tako v Celju so plačilni nalog izdali občanu, ki je v nočnih urah razgrajal in zvonil na vratih več stanovalcev stanovanjskega bloka. Kazen je dobila tudi ženska, ker je naznanila lažen prekršek. Plačilni nalog si je zaslužil tudi moški iz Laškega, ker se je nesramno vedel do sostanovalca in ga pri tem celo udaril. V Mozirju so policisti kaznovali moškega, ker je v trgovini žalil varnostnika. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Sveže ribe iz morja na krožnik Ribarnica pri Kei Šentjur je ena redkih pravih domačih ribarnic. Ponuja morske in sladkovodne ribe, školjke, škampe, hobotnice, osliče... Po naročilu tudi ribe za bolj zahtevne goste. Prav tako ponuja delikatesni program domačih izdelkov z Ugljana - od tune, morskih solat, bakalarja, slanih filetov inčunov... Prav tako lahko dobimo olivno olje. Bogata ponudba rib v Ribarnicipri Kei Šentjur Geslo Ribarnice pri Kei Šentjur je, da strankam ne prodajo tistega, česar ne bi jedli tudi sami. Pomembna se jim zdi skrb za svežino. Dostavo morskih rib imajo tri- do štirikrat tedensko, sladkovodne ribe pa dobivajo vsak dan. Prodajajo zelo kakovostno zamrznjene ribe, škampe, hobotnice, osliče, saj so izdelki zamrznjeni že na ladji. Damjan Lupše, lastnik Ribarnice pri Kei Šentjur, ki se z distribucijo rib ukvarja že več kot dvaindvajset let, dostavlja ribe številnim gostilnam, restavracijam po Sloveniji, a tudi v Avstriji. Pred nekaj leti se je odločil, da bo odprl tudi domačo ribarnico, v kateri bi kupci dobili vse, kar si želijo. Zato v njegovi ribarnici najdemo tudi ribjo knjižnico, v kateri so nasveti za pripravo, čiščenje rib ... Sicer pa vam ribe v Ribarnici pri Kei Šenjur res zelo natančno očistijo, kot bi jih očistili zase. Pri nakupu rib moramo biti pozorni tudi na oznake, opozarja Damjan Lupše. Na oznaki morajo biti navedeni naslednji podatki: vrsta ribe z latinskim imenom, način proizvodnje - ali gre za ulov ali gojeno ribo - ribolovno območje, v katerem je bila riba ulovljena in ribolovno orodje (npr. vlečna mreža). Cene v domači ribarnici v Šentjurju so vsem dostopne, gre za res visoko kakovost rib, ki prihajajo iz Jadranskega morja, a tudi iz drugih morij, kjer gre tudi za visoko kakovost, saj ribe pripeljejo z letalskim prevozom in je tako zagotovljena njihova svežina. Ribe naj bi jedli enkrat do dvakrat tedensko, a se ljudje včasih bojijo njihove pri prave. Damjan Lupše pravi, naj se tega ljudje ne bojijo, saj lahko vse nasvete dobijo pri njih. Lahko pečejo v pečici, da ne bo vonja v stanovanju. Sicer pa ribe lahko pripravijo tudi na žaru, v ponvi, frigane, surove, kuhane, s testeninami... Naj bo torej te dni na jedilniku nekaj ribjega. Na Faceboo-kovi strani Ribarnica - ribarnica boste dobili še kakšno informacijo več, sicer pa lahko kadarkoli pokličete Damjana Lupšeta na telefonsko številko 041-755-179 in se dogovorite, kakšne ribe želite. Tudi domače olivno olje lahko dobite v Ribarnici pri Kei Šenjur. Pridelovalci јЦЛ visokokakovostnegc • paradižnika na grozdih, brez uporabe kemičnih pesticidov. Knjižnica s številnimi podatki o pripravi rib, delikatesna ponudba domačih ribjih jedi z Ugljana in bogata ponudba različnih rib, školjk . • Brez uporabe pesticidov ■ GREDE TEŠANOVCI d.o.o., Tešanovci lc, 9226 Moravske Toplice, Slovenija, tel. številka: 041 942 818 gsm: 041 703 373 Marko Hrovatsp, Dobrlša vas 41a, 2alec RIBOGOJNICA ZMM Џајепје in ptadaja dtadk&uadnih Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domačo ribogojnico! 1 Bras1ovče23,3314 Braslovče E naslov: kzbraslovce.kpj.i4iol.net Kme+ijsUa zadruga BeaslovČe z,o.o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev Brez skritih stroškov KgffilZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI Taxi Do 24obrokov L T: 03 70312 40 J ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Vodja proizvodnje (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 25. 5. 2020. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Čistilka (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo, doslednost, prijaznost, vestnost in pripadnost delodajalcu. Oseba naj bo urejena, zaupanja vredna, natančna in zanesljiva, Ponujamo vam zaposlitev za krajši delovni čas, 4 ure dnevno, zaposlitev za določen čas, možnost zaposlitve za kandidate s statusom invalida. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Razvojni inženir / konstrukter (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo izrazito razvojno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, osredotočenost na rešitve, visoko motiviranost, osredotočenost, natančnost, visoko ali univerzitetno izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, kandidati z delovnimi izkušnjami v proizvodnih podjetjih na področju razvoja izdelkov imajo prednost, obvladovanje programskih orodij, kot so AutoCAD, Solidworks ... Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamične- ga dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Prebold) Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost, poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višja raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj leto delovnih izkušenj na področju prodaje, prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami, pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Lakirničar, upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve, kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega laki- ranja imajo prednost, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Zaposlitev je za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www. trgotur.si. Manipulant v proizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis del pin nalog: opravlja interni transport med fazo tiskanja, izsekovanja, obtrgovanja, lepljenja in skladišča, opravlja transport blaga z viličarjem ali ostalimi transportnimi pripomočki (prerazpo-reja, nalaga, razlaga ...), prevzema blago in ga razporeja na za to dolo- čena mesta, sprejme liste zalog in kontrolira zalogo, če ni pravilna, obvesti nadrejenega, delovno mesto je primerno tudi za kandidate z invalidskim staležem ali s posebnimi omejitvami. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec CNC-strojev (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Kontrojor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si. Tri desetletja velenjskega Trgotura Sooblikovanje trga dela Podjetje Trgotur iz Velenja že dolga leta sooblikuje trg dela ter sodeluje pri oblikovanju dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih. Trgotur skrbi kot zunanja kadrovska služba - skupaj s svojimi delovnopravnimi strokovnjaki - za več kot tristo naročnikov zlasti na Štajerskem in Koroškem. Gre za podjetje, ki praznuje ta mesec 30 let delovanja. Nastalo je v obdobju, ko se je spreminjala družbena ureditev, ob njej se je pojavljala ter se krepila potreba po drugačnem delu kadrovskih služb. Vzpostaviti jo je bilo treba tudi v nekaterih manjših podjetjih, pri samostojnih podjetnikih ter še zlasti pri obrtnikih. Za kadrovsko področje so bili največkrat zadolženi kar družinski člani in to med svojim administrativnim delom. To je bilo nujno, ni pa bilo vedno tudi najbolj pravilno in najbolj ustrezno, omenjajo v Trgoturu. Štefanija in Ivan Kadliček sta tako ustanovila maja 1990 Trgotur. Podjetje je vzpostavilo izvedbo zunanje kadrovske službe podjetij kot prvo v državi. Velike spremembe Slovenija se je takrat pospešeno spreminjala in na kadrovskem področju so začeli veljati nova pravila in smernice. »Potrebe po ureditvi kadrovske dejavnosti so presegale zgolj administrativne zadolžitve, hkrati so od delodajalcev zahtevale, da so sledili novim zakonom samostojne Slovenije,« se spominjajo v Trgoturu. Ustanoviteljica Trgotura in dolgoletna direktorica Štefanija Kadliček Pred petimi leti je prevzel vodenje družinskega podjetja sin Matej Kadliček. Začelo se je z vzpostavljanjem kadrovske baze, razumevanjem zakonodaje in izvajanjem določenih postopkov na zakonit način znotraj dejavnosti. Ena glavnih dejavnosti je bilo zastopanje delodajalcev v postopkih z delovnimi inšpekcijami. »Številni uspešno končani primeri so bili pomembna potrditev, da delodajalci to zares potrebujejo,« so ugotovili v Trgoturu. »Tudi razumevanje skrbi za zaposlene se je premaknilo iz organiziranosti navzven - kjer je za delavski razred poskrbela država - v dejavno delovanje navznoter, ko je postala skrb za zaposlene notranja ureditev vsakega zaposlovalca,« se spominjajo v Trgoturu prelomnega obdobja. Tudi obrtniki so postali skrbniki svojih zaposlenih, saj so ugotovili, da bo večje zadovoljstvo zaposlenih vplivalo na njihovo večjo delovno učinkovitost. »S pomo- čjo Trgotura so nekateri prvič prisluhnili svojim najboljšim delavcem ter uvedli stimulativno nagrajevanje in bonitete. Prav tako so znali v delovnem procesu učinkovito ukrepati tako v primeru dobrih kot tudi slabih izkušenj,« omenja podjetje. Vsemogoči kliki Ustanoviteljica Trgotura ter njegova dolgoletna direktorica Štefanija Kadliček se spo- minja, da je bilo včasih veliko več neposrednega obiskovanja ustanov, ročnega potrjevanja in opisovanja na roke. Danes je to nadomestilo vsega nekaj klikov. Na trgu dela je bilo ves čas nujno sodelovanje z javnimi ustanovami, inšpektorji za delo, s sodišči in z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, torej z dejavniki na trgu dela. »Danes redno sodelujemo tudi s konzu- larnimi predstavništvi, smo člani Gospodarske zbornice Slovenije ter Združenja delodajalcev Slovenije. Prav tako smo dejavni v združenju za kakovost, smo člani obrtne zbornice, sodelujemo z varnostnimi inženirji in podobno,« je povedala Kadličkova. Današnji Trgotur kadrovsko dejavnost in delovno pravo soustvarja. »Dejavno se vključujemo v snovanje zakonov in predlagamo rešitve, ki so v praksi pri delodajalcih tako rekoč že živijo,« je še dodala. Pred petimi leti je Štefanijo Kadliček nasledil njen sin Matej Kadliček. Trgotur je znanje dopolnil s strateškim zaposlovanjem strokovnjakov - ekonomistov, kadrovskih strokovnjakov, pravnikov, ki imajo posebno znanje na delovno-pravnem področju, psihologa ter strokovnjakinj za metode nagrajevanja in obračun plač. »Kadrovska služba ima danes v vsakem podjetju povezovalno funkcijo in predstavlja širino dela na več ravneh, seveda v prvi vrsti zaposlenih z delodajalci. Prav tako ne smemo spregledati povezovanja z oddelkom obračuna plač oziroma računovodstva, vodstvom, strategijo razvoja zaposlenih, varnostnimi ukrepi ter ustanovami na višji ravni,« poudarja direktor Matej Ka-dliček. »Digitalizacija nam bo v bodoče služila predvsem za to, da bomo lahko administrativne zadeve opravljali še hitreje in učinkoviteje, več časa pa namenili razvoju kadra in strokovnemu delu,« omenja Kadliček. Kot zelo pomembno omenja tudi prepoznavanje zaposlenih, ki vložijo več, kot je treba. »Zato smo se začeli pospešeno ukvarjati tudi z naprednejšim nagrajevanjem zaposlenih,« dodaja. BJ Foto: arhiv Trgotur 18 ŠPORT Odbojkarice Ajda Dedič, Ela Medved, Vita Črnila, Urška Košir, Ema Kranjc, Taja Dvornik, Nežka Fajs, Aneja Kranjc, Nogometašice (v futsalu) Nina Bizjak, Neža Krajner, Zoe Draškovič, Kaja Bedenik, Ema Govedič, Zala Vozelj, Ana Anja Puckmeister, Neja Vidali, Anja Volk, Špela Irman, Nea Napotnik in Tjaša Brglez Majcen, Špela Konda, Deja Adamič, Jona Kunej in Ema Žagar O uspehih srednješolskega športa do prekinitve tekmovanj - Gimnazija Celje - Center Najuspešnejši odbojkarice, nogometašice in plezalec Weiss V prejšnji številki smo izpostavili uspehe športnikov I. gimnazije v Celju, tokrat prostor namenjamo vidnejšim dosežkom dijakinj in dijakov Gimnazije Celje - Center. Večina njih ter ravnatelj Gregor Deleja in športni pedagogi Gregor Barič, Špela Lukič, Špela Sešlar, Marjeta Brežnik, Špela Lužar in Tina Bradeško obžalujejo, da jim je bila zaradi epidemije odvzeta možnost, da bi se spomladi izkazali na državnih prvenstvih. DEAN ŠUSTER Gibanje in zdrav način življenja sta vsako leto bolj zasidrana na Gimnaziji Celje - Center (GCC). Dijakom omogočajo in ponujajo številne možnosti s tega področja, veliko njihovih dijakov s statusom perspektivnega in vrhunskega športnika dokazuje, da je usklajevanje odličnih dosežkov v šoli in športu mogoče, če sta le volja in pripravljenost za sodelovanje. Bronasto priznanje četrtič zapovrstjo Dobri pogoji za delo in podpora vodstva šole omogočajo raznoliko in modernejšo ponudbo športnih programov, ob čemer tudi ESS-projekt Mladi za mlade Zavoda Republike Slovenije za šport Planica omogoča, da mlada diplomantka Fakultete za šport Lina Rednak na Gimnaziji Celje - Center skrbi za kakovostno brezplačno ponudbo programov za dejavno preživljanje prostega časa. Za bogat športni utrip in številne dosežke na športnih tekmovanjih je Gimnazija Celje - Center že četrto leto zapored prejela bronasto priznanje za najbolj športno slovensko srednjo šolo, lani pa je dobila tudi posebno nagrado za najboljšo športno fotografijo. Odlične vadbene površine Športne površine šole med šolskim letom le redko samevajo, saj dijaki vedo, da so jim ves čas dostopne, in si tako s športom krajšajo čas med prostimi urami, odmori, pred poukom in po njem. Velikokrat s pomočjo športa preženejo stiske, si razbistrijo misli in se polni energije vrnejo k pouku. Športna dvorana je pogosto prizorišče številnih šolskih in drugih športnih tekmovanj na področni, državni in mednarodni ravni (rokomet, košarka, nogomet, karate). V njej ima sedež Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje. Športno obarvani so tudi popoldnevi na Gimnaziji Celje - Center, saj so ponosni gostitelji številnih rekreativnih društev, ki domujejo v stari telovadnici in plesni dvorani, zunanje športno igrišče pa ponuja številne možnosti za rekreacijo prebivalcem mestnih četrti Dolgo polje in Center. Plesalci niso branili naslova Letos so na Gimnaziji Celje -Center še posebej ponosni na odbojkarsko ekipo dijakinj in nogometno ekipo dijakinj. Obe ekipi sta se uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva. Obe tekmovanji sta bili na GCC. Največji uspeh v tem šolskem letu je dosegal Jan Weiss, dijak 2.a-razreda, ki je na šolskem državnem tekmovanju v plezanju osvojil prvo mesto. V tem »enostavnodrugačnem« zaključku letošnjega šolskega leta se žal niso mogli udeležiti nekaterih tekmovanj (atletika, ples, plavanje, šah, smučanje, deskanje, odbojka na mivki, kros), na katere so se dijaki pripravljali celotno leto. Tako žal njihovi plesalci letos niso imeli priložnosti potrditi lanskega naslova državnih prvakov, na državnem finalu pa zaradi epidemije ni mogla nastopiti ekipa dijakov v igri košarke 3x3. Letos so nagradili kar 25 dijakov, ki so vsa štiri leta izobraževanja v šoli bili vedno pripravljeni pomagati šolskim ekipam ali nastopiti kot posamezniki in zastopati svojo šolo na šolskih športnih tekmovanjih. To so Lana Šantelj, Maruša Kajzba, Pika Her-lah, Eva Gorenšek, Maj Jeršin, Maj Mravlak, Katarina Stepišnik, Deja Adamič, Matjaž Korenjak, Filip Eisenkoler, Lea Zupanc, Maks Rajglj, Urh Moličnik, Ajda Dedič, Lovro Laporšek, Martin Cestnik, Ana Stenovec, Hana Urankar, Matic Omladič, Natalija Dvoršek, Ema Žagar, Ana Guček, Lara Str-garšek, Tim Cokan in Miha Boršič, nagrajen je bil tudi dijak 2. letnika Jan Weiss. Pedagogi pogrešajo osebni stik Šport ima zelo pomembno mesto tudi v ponudbi obšolskih dejavnosti, ki jih na tem področju najbolj celovito zaokrožuje program Mepi - mednarodno priznanje za mlade, ki že šesto leto povezuje njihove sedanje in nekdanje dijake pri učenju pomembnih spretnosti in veščin ter ekipnem delu. Izpostaviti velja tudi to, da s partnerji s Finske kandidirajo za i Da je hodil na »pedagoško«, se bo najbrž še dolgo govorilo za rokometaša Tima Cokana, ki je letos zablestel v dresu Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov. nov evropski projekt (Erasmus+, strateška partnerstva) Students on the Move in Europe, ki v ospredje postavlja zdrav življenjski slog in rekreacijo. V času pandemije so bili tudi na področju športa prisiljeni začeti razmišljati drugače. Z delom na daljavo so spodbujali dijake k športnim dejavnostim. Z veseljem ugotavljajo, da so pri tem zelo uspešni, saj je veliko dijakom in učiteljem gibanje postalo del dnevne rutine, za katero jim je prej zmanjkovalo časa. Je pa tudi res, da vsi profesorji športne vzgoje pogrešajo osebni stik z dijaki, pa tudi sproščene in športa polne ure v telovadnicah in na zunanjih površinah. Foto: GCC Plezalec Jan Weiss je zmagal na šolskem državnem tekmovanju. ŠPORT 19 Odbojkarice Sip Šempetra so osvojile tretje mesto v državnem prvenstvu Predsednik Sebastjan Cilenšek bo postal direktor Tudi odbojkarska tekmovanja so bila zaradi epidemije predčasno končana, vodstvo odbojkaric Sip Šempetra pa ni sedelo križem rok. Poskrbelo je za dve odmevni okrepitvi, podaljšalo je pogodbo s trenerjem članic in pripravilo vse potrebno za menjavo na predsedniškem položaju, do katere bo prišlo na skupščini kluba. DEAN ŠUSTER Dolgoletni predsednik Odbojkarskega kluba Šempeter, ki združuje tako člansko moštvo kot žensko ekipo je 38-letni Sebastjan Cilenšek. Na čelu moškega kluba je že desetletje, ženskega pa vodi šest let. Ste pričakovali, da bo vaša ekipa osvojila tretje mesto v prvi državni ligi in ponovila svoj največji dosedanji uspeh iz leta 2012? Pred začetkom sezone smo vsekakor želeli mešati štrene klubom v vrhu slovenske odbojke. Nova Gorica, Nova KBM Maribor in Calcit Volley imajo zagotovo veliko višje proračune od nas. Ob koncu je do izraza prišlo trdo delo deklet, trenerjev in vseh ostalih članov kluba. Zasluženo smo osvojili tretje mesto, na kar smo zelo ponosni. Čemu še pripisujete dejstvo, da je bila vaša ekipa nedvomno uspešna v domači konkurenci? Dekleta so celotno sezono držala skupaj kot eno. Med sezono smo se okrepili, na igrišče se je vrnila Petra Vrhov-nik. Nedvomno je bila dodana vrednost ekipe. Določene tekme so bile dejansko odigrane na visoki ravni. V svoji dvorani smo premagali Novo KBM Maribor ter dvakrat Novo Gorico z rezultatom 3:2. Končni izkupiček je rezultat dela vseh v klubu. Vemo, da je o marsičem resnici na ljubo sedaj težko in prezgodaj govoriti. Pa vendarle: bodo vaša dekleta nagrajena z nastopom v evropskem pokalu v naslednji sezoni? Vsekakor vsi v klubu želimo nagraditi dekleta z vključitvijo v evropsko tekmovanje. To smo storili že v pretekli sezoni, potem ko je bila naša ekipa četrta v državnem prvenstvu. Res pa je, da je sedaj preuranjeno o tem govoriti. Evropska odbojkarska zveza je prestavila rok prijave. Prej je bil do 15. maja, po novem se bo treba odločiti do 1. avgusta. Ste še predsednik šempetr-skega odbojkarskega kluba oziroma kako dolgo boste še na tem položaju? Pri nas so se spremembe obetale v mesecu marcu. Uvideli so namreč, da sem v zadnjih šestih letih zelo obremenjen z delom. Zato bo predsedniški položaj prevzel Boštjan Pražnikar, ki bo skušal s sodelavci zagotoviti zadostna finančna sredstva. Kdaj se bo to zgodilo, še ne vemo. Glede na dogajanje, lahko predvidevam, da bomo skupščino kluba izpeljali v naslednjem mesecu. Boštjan Pražnikar je eden izmed šestih članov upravnega odbora ženskega kluba. Je direktor podjetja Iskra AMS in Iskra ESV. Kot član upravnega odbora je bil zelo aktiven pri pridobivanju finančnih sredstev za naš klub. Je oče treh hčera, ki trenirajo v našem klubu, tako da je v delo društva vpet že precej let. Nekaj bi rad izpostavil. Nihče ne ve prav gotovo, kaj se bo dogajalo v gospodarstvu v naslednjem obdobju in kaj bo s športom. Nam pa je generalni pokrovitelj Sip že potrdil pogodbo tudi za naslednjo sezono. Zato smo lahko zdaj mirni. Upam, da bomo sezono, ki je pred nami, odigrali v celoti. A o tem nima smisla razglabljati, saj ne vemo prav Odbojkarice Sip Šempetra s strokovnim vodstvom le na klopi, a so pomagale na treningih pri skupinski vadbi. Vse skupaj je bil plod desetletnega dela trenerja Bena Božiča in njegovega pomočnika Simona Božiča ter statistika Uroša Vidalija. Dekleta so bila odlično pripravljena, prvič v zgodovini nam je uspelo preskočiti uvodno oviro v evropskem tekmovanju. Izločili smo slovaški Pezinok. V naslednji sezoni bi nam lahko uspel še en korak več. Iz Združenih držav Amerike, kjer je študirala, se je vrnila korekto-rica Nika Marković, slovenska reprezentantka. Nina Kotnik je sprejemalka, ki se nam bo pridružila po dveh sezonah igranja za Calcit. Želimo si, da bi vse dosedanje igralke ostale v našem klubu. Pogovarjamo se tako z Jernejo Lakovšek kot tudi z Anastazijo Žnidar, Anjo Mazej, Nino Praunseis in ostalimi. Vsa dekleta so izrazila željo, da ostanejo razen Petre Vrhovnik, ki je zaključila igralsko kariero. Zahvaljujem se ji za tri leta, ki jih je z igranjem posvetila našemu klubu. Trener Beno Božič bo še vsaj eno sezono trener vaših članic. Kaj pa vi, katero vlogo boste prevzeli? Postal bom direktor kluba. Prevzel bom organizacijo vseh del v društvu. Moje delo se ne bo spremenilo, kaj šele zmanjšalo. Dejstvo pa je, da bom razbremenjen urejanja finančnih sredstev. Foto: arhiv Novega tednika, OK Šempeter Sebastjan Cilenšek, dolgoletni predsednik šempetrskega kluba gotovo, kaj bo čez 14 dni, kaj pa šele čez tri mesece. Katere igralke so bile nosilke igre v zadnji sezoni, do katerih sprememb bo prišlo v ekipi? Glavna igralka je prav gotovo podajalka Mojca Božič. Nekdanja reprezentantka Slovenije je motor ekipe. Nobene od ostalih igralk ne bom izpostavil, namreč prav vse so bile zaslužne za velik uspeh, tudi tiste, ki so med tekmami sede- Dario Vizinger je na vrhu lestvice strelcev 1. SNL z 18 goli. Z osmimi asistencami zaostaja le za soigralcem Mitjo Lotričem. Tekma Celje - Rudar v petek, 5. junija V ponedeljek so bili dovoljeni skupni treningi nogometnim prvoligašem, dan pozneje je Nogometna zveza Slovenije določila datume tekem. Tekmovanje v 1. SNL se bo nadaljevalo 5. junija. Prva tekma 26. kroga se bo začela ob 19.00 (Aluminij - Mura). Dve uri kasneje bo sledil lokalni derbi med Celjani in Velenjčani. Prvoligaški klubi so pred prekinitvijo odigrali 25 od 36 krogov. Vodi Olimpija s 50 točkami pred Celjem in Aluminijem (po 45), Mariborom (43), Muro (38), Taborom (29), Bravom (28), Triglavom (27), Domžalami (26) in velenjskim Rudarjem (10). DŠ Foto: SHERPA MALI OGLASI/INFORMACIJE ; KSSEHR Na podlagi 35. člena Zakona o Zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 21. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Uradni vestnik MO Velenje, št. 18/2006, Uradni list RS, št. 47/2006 in št. 53/2006) in 12. člena Statuta Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Svet zavoda KSSENA objavlja javni natečaj za imenovanje DIREKTORJA! ZAVODA ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba naravoslovne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, znanje slovenskega jezika, znanje vsaj enega svetovnega jezika, vodstvene sposobnosti. Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti ob drugih dokazilih tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. NALOGE DIREKTORJA: zastopa in predstavlja zavod, načrtuje, organizira in vodi strokovno delo ter poslovanje zavoda in odgovarja za zakonitost in strokovnost dela, sodeluje pri delu strokovnega sveta in sveta zavoda brez pravice odločanja, nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, predlaga svetu sprejem strateškega načrta, sprejema letni program dela in finančni načrt, sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, sprejema kadrovski načrt, sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, sprejema druge akte zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet zavoda, sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda, skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda, oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev, - skrbi za promocijo zavoda, - krbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami, - določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost, - izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti, - odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo, - imenuje namestnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili, - sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, - zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi, - poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda, - pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda, - izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda in izvaja sprejete kratkoročne in dolgoročne programe ustanovitelja, - skrbi za dobro gospodarjenje s sredstvi, - opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda. Za aktivno znanje slovenskega jezika kot enega izmed svetovnih jezikov se šteje, če je oseba v razpisu zahtevano izobrazbo dosegla na slovenski šoli ali končala vsaj slovensko štiriletno srednjo šolo. Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, potrebno znanje slovenščine dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje, da visoko raven znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za slovensko gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno šolo. Pogoj aktivnega znanja drugega svetovnega jezika se šteje za izpolnjenega, če je kandidat pridobil potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika (angleščina/nemščina) ali če se je kandidat šolal v tujem jeziku (pridobil stopnjo izobrazbe - osnovno, srednjo, do- ali podiplomsko v državi, v kateri je to materni jezik) ali je dosegel VII. stopnjo izobrazbe v okviru študija enega izmed svetovnih jezikov ali je 6 mesecev ali več opravljal dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku ali je uspešno opravil izpit iz tujega jezika na dodiplomskem študiju. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj in od tega vsaj 3 leta na vodilnem delovnem mestu. Zaželeno je, da imajo kandidati, ki se bodo na razpis prijavili izveden najmanj en projekt v vlogi vodje projekta/koordinatorja na programu Obzorje 2020 (H2020), IEE (Intelligent energy Europe), Interreg in/ali na programih teritorialnega sodelovanja (Cilj3) ali drugih programih, ki jih (sofinancira EK, ter da kandidati priložijo vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje 4 let v skladu z evropskimi energetskimi smernicami, programi Evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2020-2024 ter okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in LIFE program (2021-2027). Kandidat mora k prijavi priložiti: življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje; izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morajo biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; opis zahtevanih delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje zahtevanih pogojev in vodstvene sposobnosti (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela); - izjavo/dokazilo o aktivnem znanju enega svetovnega jezika; - dokazilo o delovni dobi - izpis o obdobjih zavarovanja, - potrdilo/ izjavo kandidata o nekaznovanosti, - izjavo kandidata, da za namen razpisnega postopka dovoljuje Svetu Zavoda KSSENA, ki objavlja razpis, pridobitev potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, - izjavo kandidata, kjer s podpisom jamči za verodostojnost podatkov in listin. Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa po pridobitvi soglasja ustanoviteljev zavoda. Mandat direktorja traja štiri leta. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku osmih (8) dni po izdaji odločbe o izbiri. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »Razpis za direktorja Javnega zavoda, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško - Zavod KSSENA, NE ODPIRAJ!« v petnajstih (15) dneh po objavi javnega razpisa na Zavodu za zaposlovanje, spletnih straneh Zavoda KSSENA in tedniku Novi tednik, na naslov: Svet javnega Zavoda KSSENA, Titov trg 1, Velenje. Oseba, pristojna za posredovanje informacij v zvezi z javnim razpisom je Nedisa Trumić, 03-8961-520, Zavod KSSENA. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Predsednik Sveta zavoda KSSENA Dr. Adnan GLOTIĆ Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 VOZILA PRODAM RENAULT senic 1,6 16V authentique con-fort, letnik november 2006, prevoženih 206.500 km, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 222-889, po 12. uri. 407 STROJI PRODAM DVOBRAZDNI plug Imt, 12 col in nakladalko Sip, 19 m3, prodam. Telefon 031 799-476, 5871-556. 388 ZELO dobro ohranjen motokultivator Goldoni Joker, 10 KM, pogon dizel, prodam. Telefon 031 838-499,031 890-183 in (03) 5414-185, do 19. ure. 400 NAHRBTNO motorno škropilnico in škropilnico na samokolnici ugodno prodam. Telefon 031 263-162. 401 KOSILNICO Bcs, širina 127 cm, motor Lombardini dizel, nizka kolesa, odlično ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 315-771. 408 GORSKO nakladalko tip Pionir zelo ugodno prodam. Telefon 041 518-421. 411 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV m m jä ЖЕШТЕП www.reporter.si PRODAM DOBRO ohranjeno posteljo z jogijem, 140 x 200 cm, z letvenim dnom, prodam. Telefon 031 889-826. 389 ŠTEDILNIK, steklokeramičen, star 4 leta, nerabljen, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 238-511. 392 AFERA iRANGATE Rado Pezdir razkriva ozadje škandaloznega epiloga afere oprana milijarda v NLB POLiTiKA Zakaj Janez Janša grozi z odstopom, bomo jeseni šli na predčasne volitve? TAJNA SLUŽBA Kako je Janez Stušek postal direktor Sove in katere sledi je pustil za sabo intervju Milan Rogelj: Če bi vprašali ravnatelje, bi nazaj v šolo poslali vse otroke ODLIČNO ohranjen likalni stroj Miele B 890 ugodno prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Telefon 041 750-260. 395 PODARIM SPALNICO podarimo. Telefon 041 871-246. 396 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n Ш CINKARNA www.cinkarna.si MALI OGLASI / INFORMEACIJE 21 V ožjem družinskem krogu si na zadnjo pot v večnost odšla, rešila se zemeljskega trpljenja, ostala je praznina vstajenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, tete in svakinje MARIJE GAJSEK Kovačeve Marice iz Šentvida pri Grobelnem se iskrenozahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, da so sev teh težkih časihpoklonilinjenemu spominu. ne posebejhvala vsem x ki ste jo obiskal i na d omu v času bolez ni. Hvaln so sed i Z de nki Piko in Silvi Gajsek za pomoč pri nngi. Hvala celotnemu kolektivu Zolravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, še posebej zdravnicama dr. Blnnki Jog in dr. Aurori Nassib. Hvala patrnnvžnim sestrama MarjeÜsi, Maji in Marjani ter sečtri TanjiKrižan. Hnalo Oddkku za abdominalno kirurgijo Si BCelj e. Hvala za pisna iv ustna sožalja ter darova ao cvetje, sveče in svete mobe. Hvala gospodu župniku Janezu Neratu za opravljen cerkveni obred, hvala pagrebni službiGekott. Hvala vsem, ki ste bili z mislimi pri njej, čeprav n danih razmerah niste mogli Oiti prisktni prinjenem zadnjem slnvesu. Žalujoči: vsi njeni HPS Celo življenje jv skrb in trpljenje .., V SPOMIN Mineva enajsto leto, kar nas je zapustila IVANKA KRAJNC iz Tovstega (8. 6. 1933 - 25. 5. 2009) Hvala vsem, ki ob grnbu pokojne postojite z lepo mislijo. Vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in prababice KATARIN E ŽERJAV rojene Lesjak iz Šmarjete pri Celju LI. 11. 1927 - 8. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tu di osebju Splonne bolnišnice Celje, gospodu župniku in pogrebni službi Raj. Ža lujaai: vsi njeni 't .. Po jdem, ko pride moj maj Pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! ZAHVALA Svojo življenj sko pot je sklenil dragb mož, oče, dedek, brat, stric in svak MILAN KAČIČNIK iz Okrogarjeve ulice v Celju (16. 9. 1939 - 8. 5. 2020) Isknena hvala vnem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. ■Vsi njegovi MEDTEDNOM SAMRA 21.00 W14 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bovihnr, v naših arah je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi ljubega življenjskega sopotnika, atija, dedija, tasta, dragega sina, brata, svaka in strica ROMANA ŠTORA iz Kompol nad Štora mi (8. 4. 1970 - 8. 5. 2020) se iskrenozahvaljujemo vsnm sorodnikom,sosenom,prija-teljrm, znancem, aošolcem in sodelavcem, ld ste ga v Vako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsam za izražena pisma in ustna sožalja, topee stisla roke, prijazno izreaeno toplo beseOo in denarno pamoč. Hvala duhovniku gospodu Hermanu za oprnvljrno ponrebno slovesnost in sveto mašo.Hvala govornici Ireoči za ganljive besede slovesa, pevcem skupine Eros,trobentaču in pogrebni olužbi Žalujka. Posebej hvala Tanji Žaler in Mojci Kramer. Hvala članom MK Opoka z Binčem na čelu in MC Savinja Celje za zadnjo vožnjo Romanu v slovo. Hvala prijatelju Francu Knezu - Cuhatu za pogostitev motoristov/.in podjetju Opoka. Vsnm in vsakemu posebej še enkraO hvala. Njegova Janja, sinova Andraž in Tadej z Inea, vnukinja Min, ati in mamica ter vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi. Tiho teče našega življenja raka, tiho telrsošna lspega spomjna, umre srce, a ostann bolečina v sesu dragega in večneaa spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka, tasta in strica JOŽE TA MOZETICA z Lopate 14. 5. 1946 - 12. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter podarjeno donacijo Splošnibolnišnici Celje. Posebna hvala je namenjena zdravstvenemu osebju in gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen obred ter poslovilne besede. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih jezastal, a nare apomin bo večno ostal! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prab abice, sestre, tete in bBire STANISLAVE PODGO RSEK iz Jarmovca 15 pri Dramljah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli ustno, telefonsko ali pisno cožalje ter iarovali cvetjei sveče in za svete maše. Hvala gospo du župniku Niku Kranjcu za cerkveni obred. Hvala zdravnici Esteri za pomoč v času bolezni, Zali in Saši za glasbeno spremljavo prievetimaši in pogrebnislužbi Žalujka za njihove usluge. Vsem vame ki ste nam kakorkoli pomagali in nas tolažili, hvala! Žalujoči: ksi njeni, ki j o bomo pogrešalL KOKOŠI nesnice jarkise, rjave, črne in griha-ste barve, |ited nesnostjo, prodamo, pri-leljemo nk d oni. Telefon 070 545-48kp lISCA simentalca, težOera 210 kg in telilko limuzin, telko 200 kg, prodam. Telefon Ml 509-687. 3S6 čČIŠČENI piščanci, Zomača rrja, zakol po 10. juniju o zliramo raročila. Telefon 031 548-913. 390 dRAiOsimentalčo, brejo. oesecerin pol, letnik 2O13, pro1Cm. lelefon031 iS6-I22. 094 SRAVO simentalko, brejo (tretje telel, dobra mlekarima, prodam za 1.150 EUR. Aelefon Oil n27-60i. 397 OELICO sirnekalko, staro 20 mesecev, težb Č00kg,piodamzr8b0 EUOkelefoa 0S9 В08°332. no2 PAŠNO telico, ls, o 9,. meeecu brejostl, tet oa je od zelo dobre imdznice, prodam. Telefon 031 692-582. 405 BIKCA simentalca, starega 10 dni, je zelo lep, pEodam. Telefon 070 250-441. з 75 KRAbO s svežim mlroom ali pripuščeno, obe tarni, proRam ali menjam za 14 dni stare telice. Telefon 051 702-170. p BIKA limuzin, starega 1 leto, eko reja, vajen paše, prodam. Telefon 041 520-588.410 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + kDV. Teleion 041 653,286. Š 60 PITANE kraae in telice zn sakol, po širši Štajerski, kupim. Plačjlo takoj + dsvek. Telefon 040 647i223j p OSTALO PRODAM SUHA lauOova drva na paleti dolžine 25,33 in 50 cm, z dostavo, prodnm. Telefon 041 212-132. p ALUMINIJASTA platišča, velikpst 235-551, prodam. Telefon 031 739Ü90. 387 OO.6 951 95.5 looo radio cel laer Vednb? ac irrma?je PRAŠIČA, težkega 150 kg, možno tudi samo polovico, in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 041 663-137. 404 JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, bomo prodajali od 25. maja naprej. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenslse piščeece za dopitanje. V prodaji visoko kvalitetna bmito za piščanre in kokoši. Farma noje pri Šem^tru, telefon (03) 700-1446. p 49-letni moški, podjetnik, vegetarijanec, z lepim nasmehom, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko družbo. Telefon 031 207-203. p Poroke Žalec Poročila sta se: Ana Marija ZADEL iz Celja in Uroš GOLEŠ iz Levca. Velenje Poročila sta se: Kristina TEŽAK in Uroš ROP, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Milan KAČIČNIK iz Celja, 81 let, Marijana JAVER-ŠEK iz Celja, 98 let, Kata PILIH iz Celja, 94 let, Franc TERŽAN iz Celja, 79 let, Bogomir ORTER iz Preboldat 77 M, Vida ARNŠEK iz Žalca, 85 let, Jasna DRGAJ-NER iz Celja, 54 let, Ivan GRIVIĆ iz Celja, 72 let, Stanislav JAGER iz Prebolda, 90 let, Pavla ŠKULJ iz Gornjega Grada, 73 let, Jožef MOZETIČ iz Celja, 74 let. Šentjur Umrla sta: Branko HRUŠO-VAR iz Podgrada, 66 let, Jožefa DROBNAK iz Ostrožnega pri Ponikvi, 81 let. Žalec Umrla sta: Sonja ŠTOK s Polzele, 58 let, Silvo PRAUNSEIS z Velike Pirešice, 66 let. Velenje Umrli so: Nikola HIŽAR iz Velenja, 85 let, Miran PLAZNIK iz Šoštanja, 66 let. 22 OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronovirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati, nekatere znova delujejo. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, s spremljajočimi servisnimi informacijami. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - nastanitve (hoteli) - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže itn) - športno-rekreacijske (preverite na spletu pri ponudnikih) - kinematografi - kulturne ustanove (gledališča) USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: - nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja - vse trgovine in trgovski centri - javni potniški promet - lekarne - bencinski servisi - banke - pošte - dostavne službe - trafike in kioski za prodajo časopisov in revij - tehnični pregledi - frizerske, kozmetične, pedikerske - gostinski lokali - kulturne ustanove (knjižnice, muzeji, galerije) - storitve iger na srečo - vrtci in šole (prva triada in maturanti) Zdravstvene ustanove Splošna bolnišnica Celje in zdravstveni domovi zaradi sproščanja ukrepov delujejo po ustaljenem načinu kot pred epidemijo. Kakšni varnostni ukrepi in morebitne omejitve pri tem veljajo, bolnišnica in posamezni zdravstveni domovi objavljajo na svojih spletnih straneh. Lekarne delujejo po ustaljenem odpiralnem času kot pred epidemijo razen nasle- dnjih lekarn v katerih ostaja spremenjen delovni čas: Lekarna Center: izdaja na recept: pon-sob 8.00- 20.00, oddelek brez recepta: pon-pet 8.00- 18.00, sob 8.00- 12.00, dežurna služba: pon-sob 20.00- 22.00, ned in praz 8.00 - 22.00 Lekarna Gregorčičeva: pon-pet 7.00- 16.00, sob 7.0014.00 Lekarna Laško: do 23.5.: pon-pet 8.00- 18.00, sob 8.00- 12.00, od 25. do 30.5.: pon-pet 8.00- 16.00, sob 8.00- 12.00 Lekarna Radeče: pon-pet 8.00- 19.00, sob 8.00- 12.00 Lekarna Cizej Laško: do 23.5.: pon-pet 8.00- 16.00, sob 8.00- 12.00, od 25. do 30.5.: pon-pet 8.00- 18.00, sob 8.00- 12.00 SIMBIO Zaradi gradbenih del bo oviran dostop do Zbirnega centra Bukovžlak od 20. maja 2020 do 20. junija 2020. Zato v družbi Simbio prosijo vse uporabnike storitev, da v času del uporabljajo zbirna centra v sosednjih občinah, to sta ZC Vojnik v poslovni coni Arclin in ZC Žalec v poslovni coni v Vrbju. V kolikor to res nikakor ni mogoče, svetujejo, da zaradi predvidene daljše čakalne vrste dovoz odpadkov na Zbirni center Bukovžlak opravijo med tednom v popoldanskem času, to je od 15. do 20. ure. V sklopu del bodo v celoti preplastili cestišče v dolžini 100 metrov na odseku od uvoza do male plinske elektrarne, preko vhodne kontrole do zbirnega centra. Odpiralni časi ZC Žalec - od ponedeljka do petka 10.00-18.00, sobota 7.00-13.00 ZC Vojnik - torek 15.0019.00, četrtek 14.00-19.00, sobota 7.00-13.00 Ponovno odprtje poslovnih prostorov V skladu s sproščanjem ukrepov iz družbe Simbio sporočajo, da so od ponedeljka, 18. maja 2020, njihovi poslovni prostori tako na Teharski cesti kot v Bukovžlaku ponovno odprti za uporabnike storitev in poslovne stranke. Ker nevarnost širjenja virusa še vedno obstaja, pa je v njihovih notranjih prostorih obvezno ohranjati medoseb-no razdaljo, skrbeti za higieno rok in uporabljati maske. novi tednik Vedw t IMeiAOj/ radio celie Vedno 2 Delovanje upravnih enot in pravosodja Upravno poslovanje bo še naprej po sistemu naročanja strank (kadar je to le mogoče oz. kadar je upravno storitev mogoče izvesti brez prisotnosti stranke). Še vedno velja usmeritev, da stranke vloge upravni enoti posredujejo bodisi po klasični ali po elektronski poti (portal eUprava). Gibanje strank v prostorih upravnih enot je nadzorovano, stranke se obravnava posamično, med njimi se vzdržuje primerna razdalja. Tako pri strankah kot pri uradnikih je v primeru nujne obravnave več strank naenkrat (npr. ustna obravnava, izvajanje tehničnega pregleda objekta, urejanje GERK, sklepanje zakonske zveze ...) potrebna uporaba zaščitnih mask. Veljavnost vozniških dovoljenj, ki so potekle v času od 18. marca 2020 do 17. maja Energetika Celje Upravna stavba v Smre-karjevi ulici 1 v Celju je zaprta. V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke: Zemeljski plin 041 633 453 Daljinsko ogrevanje 051 230 771 Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ener-getika-ce.si. Vodovod in kanalizacija JP VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba podjetja na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tremerjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti info@vo-ka-celje.si. 2020, je podaljšana do 30. junija 2020. Prav tako je do tega datuma podaljšana veljavnost izkaznic o vozniških kvalifikacijah. Vsa sodišča lahko od 5. 5. 2020 opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja tudi v zadevah, ki ne štejejo kot nujne. Sodišča lahko našteta dejanja opravljajo na način, s katerim je zagotovljeno varovanje zdravja in življenja ljudi ter preprečeno širjenje virusne okužbe, in v skladu s pogoji, določenimi v tej odredbi in v drugih ukrepih, ki jih na podlagi te odredbe določi predsednik Vrhovnega sodišča. Telefonske številke in elektronski naslovi so dostopni na spletnih podstraneh sodišč. Vstop v notarsko pisarno je dovoljen ob predhodni najavi, zato je potrebno, da se stranka za obisk v notarski pisarni predhodno najavi po telefonu ali z notarsko pisarno komunicira prek elektronske pošte. Zbiranje ljudi na javnih krajih Z 18. majem je začel veljati Odlok o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih. Odlok dopušča zbiranja do 50 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri organiziranem zbiranju ljudi (npr. javne prireditve) mora organizator zagotoviti ukrepe NIJZ in tudi poskrbeti, da bodo ljudje te ukrepe spoštovali. Še vedno pa so začasno prepovedana zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih, pri katerih ni mogoče preprečiti minimalnih stikov med ljudmi ter zagotoviti izvajanje ukrepov NIJZ (na primer zbiranja, na katerih se predvaja živa ali mehanska glasba za ples, pri katerih ljudje aktivno sodelujejo in zaradi narave zbiranja ni mogoče zagotoviti zadostne razdalje med ljudmi, na primer veselice, koncerti, na katerih ljudje Psihosocialna pomoč Psihosocialna pomoč je na voljo v Zdravstvenem domu Celje: psihologinja Maruša Naglič je dosegljiva od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure, po telefonu 051 636 192 in elektronski pošti marusa. naglic@zd-celje.si; za starše, otroke in mladostnike: Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Celje, T: 03 543 4323 ali e.pošta: cdzom@zd--celje.si, vsak delovni dan, od 7.30 do 14.30; Psihosocialno pomoč nudi tudi Javni zavod Socio: psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček je dosegljiva po telefonu 031 350 344, in sicer vsak delovni dan, med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Dnevni center Slovenskega združenja za duševno zdravje - Šent Celeia Celje je do nadaljnjega zaprt, oba zaposlena (svetovalka Nives Kodela in mentor Željko Zule) pa sta vsak delovni dan dosegljiva po telefonu in elektronski pošti. Pomoč v obliki pogovora je za ljudi v stiski na voljo med 9. in 13. uro po telefonu (03) 428 88 91 in elektronski pošti: nives. kodela@dc.sent.si, zeljko. zule@dc.sent.si. Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 5. 19.00 Gimnazija Celje Center Maske odprtje 16. pregledne e-študijske razstave likovnih izdelkov dijakov umetniške gimnazije likovne smeri tokrat na daljavo na Facebook profilu in YouTube kanalu GCC aktivno sodelujejo s plesom, organizirana zbiranja, na katerih zaradi narave zbiranja ali programa ni mogoče zagotoviti in spoštovati predpisanih navodil in priporočil). TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 21. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 22. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 23. maj 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 24. maj 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 25. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 26. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 27. maj 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE 23 Dragi zvesti naročniki in bralci Novega tednika, Znan pregovor pravi, da tisti, ki bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo. Naši zvesti bralci zagotovo živite več življenj. Obveščeni ste o dogajanju v naši regiji, cenite kakovostno novinarsko vsebino, številne nasvete, zgodbe. Radi se zabavate, prejemate darila, nakupujete ugodneje. Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne vsebine. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre novinarske vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate. Cenjeni poslovni partnerji, Hvala, da tudi v teh kriznih časih prepoznavate vrednost regionalnega л^иви^^и medija, ki se s ponosom ponaša, da je prvi v regiji. Hvala vam, da nas podpirate pri našem delu in da nam še naprej zaupate. Skupaj pišemo nezamenljivo in edinstveno zgodbo. i pSTli Ekipa Novega tednika in Radia Celje - , V Muzeju novejše zgodovine Celje si lahko vsak dan v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019. Odpiralni čas: tor-pet 10.00- 18.00, sob 9.00-13.00, ned 14.00-18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prila- Stari grad Celje Odpiralni čas: vse dni v tednu od 10. do 20. ure Na gradu je odprto vse razen VR in AR doživetja. Progama Žive zgodovine zaenkrat ne izvajajo. Ob tem velja opozorilo, da je na gradu lahko istočasno največ 100 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 100, bodo morali naslednji na obisk počakati. Na gradu bosta gojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do oktobra 2020) Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika. Odpiralni čas: tor-ned 10.0018.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, medsebojna razdalja). Od junija bodo spet javna vodenja. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin do nadaljnjega dva informatorja v odpiralnem času, saj je potreben tudi nadzor gibanja obiskovalcev in upoštevanje ukrepov. Center sodobnih umetnosti Celje Trenutno ni nobene razstave. Od 12. junija bo na ogled razstava z deli iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti. LIKOVNI SALON CELJE Odpiralni čas: od torka do sobote med 11. in 18. uro, v nedeljo in ponedeljek je galerija zaprta Trenutno na ogled razstava Esz-ter Katalin: I Hold You and You Hold Me Galerija Račka je trenutno zaprta, odprli jo bodo 20. junija na Poletno muzejsko noč s samostojno razstavo vizualne umetnice in performerke Olje Grubić. Celjski dom Dvorane Celjskega doma so zaenkrat zaprte. TIC v centru mesta G »D ST Odprt je od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure ter v soboto od 10. do 13. ure. Oba objekta bosta vrata odprla v petek. Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10. do 17. ure. Drevesna hiša bo odprta od srede do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14. do 19. ure. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Gledališče Celje Virtualni ogledi predstav. Povezave do predstav bodo na spletno stran in družbena omrežja dodajali postopoma, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, kjer imate naloženo aplikacijo Youtube. Koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj: Branislav Nušić: Žalujoča družina Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš Gerhart Hauptmann: Rose Bernd Avtorski projekt: Učene ženske po motivih Molierovih učenih žensk Jakob in Wilhelm Grimm: Sne-guljčica Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev Michele Riml: Dokler naju seks ne loči; zaradi avtorskih pravic bo dostop mogoč samo do 25. maja. Bela Pinter: Naše skrivnosti Matjaž Zupančič: Shoking shopping Emanuele Aldrovandi: Alarmi! Zgornji trg Šentjur (stavba TIC) Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00 ure. Stalne zbirke Muzej zakladi Rifnika ( arheološki muzej z preko 600 najdbami iz bližnjega arh. najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev), Muzej južne železnice se nahaja na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru tel. 051-311-074 Galerija Zgornji trg Šentjur Slikarska retrospektivna razstava Moja pot, avtor: Dragan Podovac Ogled razstave je možen vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro, do 15. junija. Po predhodni najavi je zagotovljeno javno vodstvo avtorja razstave, telefon:(03) 749 25 23, 041 660 091 Galerija Velenje Razstava izjemne kiparke Metke Kavčič z naslovom Simulakrum tradicije, ki je na ogled vse do 13. junija. Odpiralni čas: pon-pet 10.0017.00, sob 10.00- 13.00 Ostale enote Festivala Velenje ostajajo za obiskovalce zaenkrat zaprte. Mestni kino Metropol je začasno zaprt. Filmski program v dvorani je prekinjen do preklica. Pridružite se jim na njihovi Facebook strani https:// www.facebook.com/mestni. kino.metropol/ novi tednik Vedno г илеиој/ lio cel Vedno г iMeiAOj/ Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Ko seme pade na plodna tla Kdo ji bo povedal za prazno gumo? Foto: Andraž Purg - GrupA MkOV^ ZI Di Tednikove iizgodbe Št. 21/ Leto 75 / Celje, 21. maj 2020 Obudili so tradicijo poslikave panjskih končnic -™ Janja Videc, modna oblikovalka str. 28-29 Pisana učilnica na prostem str. 34-35 str. 32-33 Zgodbe naših prednikov so navdih 26 INTERVJU Pogovor z Marjanom Fabjanom o življenju športnikov med epidemijo in po njej Dva meseca imel pred očmi trenutek, ko so se razšli Leta 2004 v Atenah Urška Žolnir, leta 2008 v Pekingu Lucija Polavder, leta 2012 v Londonu Urška Žolnir ter leta 2018 v Riu Tina Trstenjak in Ana Velenšek. To so dobitnice olimpijskih medalj pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana. In kaj bomo zapisali za leto 2020? Da je bil prekinjen izjemen niz članic celjskega kluba Z'dežele Sankaku. Toda ne zaradi neuspešnih nastopov - slabe pripravljenosti, poškodb, sodniške nenaklonjenosti - temveč zaradi preložitve olimpijskih iger v Tokiu na naslednje leto. DEJAN SUSTER Prvič olimpiada ne bo štiriletna, ampak petletna - če bo vse po sreči. Kaj se bo do tedaj spremenilo, kaj čaka športnike v naslednjem obdobju? Nihče ne ve natančnega odgovora, nekaj misli nam je vseeno zaupal Marjan Fabjan, ki sodi med najboljše judoistične trenerje na svetu. Ta samonikli, trmasti in neomajni trener neštetokrat zgolj vključi zdravo kmečko pamet, ki se ji tu in tam priklonijo tudi tvorci zadnjih znanstvenih izsledkov. Mnogi bi ga radi kopirali, a se ga enostavno ne da. Tokrat smo potrebovali kar nekaj časa, da smo prišli v stik z njim. Potem je pogovor minil brez težav. Telovadnico svojega centra Budokan ste zaprli v petek, trinajstega (marca). Ste res iskali ključe? Drži. Namreč telovadnica je bila vselej odklenjena. Vas je kaj stisnilo pri srcu, ko v trenutku vaših številnih judoističnih otrok ni bilo več, ko je v prostorih zazevala praznina? Dva meseca sem imel pred očmi trenutek, ko smo se razšli. Tekmovalci in tekmovalke so stali v vrsti. Dejal sem jim, da je vadbe konec, ne za vedno, a da ne vem, za kako dolgo. Občutek je bil grozen. Vsi so bili žalostni. Vračal sem se v telovadnico in sem želel nekaj spremeniti. Odločil sem se, da jo bomo prebelili. Zdaj vse kaže, da se bo vse vrnilo v ustaljene tirnice. Bilo me je strah, da bo vse skupaj trajalo leto, morda dve. Tiščala me je negotovost, kajti o sovražniku, ki nas je napadel, nisem vedel nič. Kaj ste najprej storili in kako ste komunicirali s svojimi tekmovalkami in tekmovalci? Nisem jim dal prav veliko navodil. Sčasoma sem uvidel, da staromodne naloge ne rodijo sadov. Svetoval sem jim, naj vadijo po svojih zmožnostih. Eni živijo v blokih, drugi na kmetijah. Bistveno je bilo, da so bili dejavni. Iskali so vaje po internetu, toda to ni rešitev. Če nimaš dvorane in blazine in če ne vidiš pred seboj cilja, je vse zastonj. A nič zato. Nič nismo izgubili, nič zaostali, kajti za vse je bilo enako po celotnem svetu. No, nekateri so se skrivali. Na Kosovu so ves čas trenirali. Mi nismo izzivali usode. Nekateri izkušeni nogometaši so povedali, da dolg premor, večmesečni, manj škoduje tehnično zelo dobro podkovanim igralcem. Bo premor bolj škodoval vašim tekmovalkam ali njihovim tekmicam? Mislim, da vsem enako. Pripravili se bomo, posledice prekinitve vadbe pa se bodo pojavile nenadoma, nepričakovano. V določenem obdobju borbe ali tekme se bo prikradla napaka. Dvomesečnega premora se popolnoma ne da nadoknaditi. Kaj ste se tedaj dogovorili s trenerji? Tri ali štiri dni smo razpravljali. Zaključek je bil preprost. Virus je nevaren, v dvorani se ne smemo družiti, da ne bomo okužili drug drugega. Držati se je treba navodil, še posebej poslušati tistega, ki je na vrhu in jih izdaja. Ob vsem tem je treba uporabljati še svojo zdravo pamet. Epidemije v Sloveniji ni več. Kaj boste storili? Do tekmovanj je še veliko časa, začela naj bi se jeseni. Zanima me predvsem nekaj. Tekmovalci so bili tako rekoč v hišnem priporu, zdaj so svobodni. Imajo nepopisno željo po gibanju, po treniranju. A sledilo bo poletje in nihče jim ne bo mogel preprečiti odhoda na morje. To bo pomenilo nov premor, ki bo dodatno vplival na pripravljenost. Zelo natančni bomo morali biti pri programiranju treningov, kajti nevarnost za poškodbe je velika. Sam se vsekakor ne bom prenaglil. Moji varovanke in varovanci bodo najprej vadili v gozdu. Počasi bom stopnjeval napore. »Dva meseca sem imel pred očmi trenutek, ko smo se razšli. Tekmovalci in tekmovalke so stali v vrsti. Dejal sem jim, da je vadbe konec, ne za vedno, a da ne vem, , za kako dolgo. Občutek je bil grozen. Vsi so bili žalostni.« Marjana Fabjana, ki je 3. maja dopolnil 62 let, se je že pred časom prijel naziv guru slovenskega juda. O svoji judo šoli je začel razmišljati ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je vrnil iz Avstrije. Leta 1990 je ustanovil judo sekcijo TVD Partizan 19. september - Ostrožno. Fabjanov sosed je mladim entuziastom odstopil skoraj porušeno hišo, kasneje pa so vadili v Gasilskem domu Lopata. Kmalu tudi ta lokacija ni bila več primerna. Sledila je vadba v hiši Antloga na Ostrožnem, ki je bila prostorsko najbolj primerna glede na prejšnje lokacije. V Fabjanu je še naprej tlela želja po lastni telovadnici. Leta 1992 je na Lopati 12, tam, kjer se je rodil in kjer živi še danes, zrasla stavba, ki jo je poimenoval Budokan Fabjan. Nastal je hram judoistk in judoistov svetovnega formata. Društvo je dobilo ime Judo klub Sankaku, kar v japonščini pomeni trikotnik in simbolizira tri stvari, ki so bile pri ustanovitvi ključnega pomena, sekcije Griže, Kristan Vrh in Galicija. Fabi, kakor ga vsi kličejo, je vzgojil šampionke in šampione. Njegove varovanke so osvojile pet olimpijskih medalj. Leta 2009 so bile evropske klubske prvakinje. INTERVJU 27 »Zelo natančni bomo morali biti pri programiranju treningov, kajti nevarnost za poškodbe je velika. Sam se vsekakor ne bom prenaglil. Moji varovanke in varovanci bodo najprej vadili v gozdu. Počasi bom stopnjeval napore.« Ali bo ta čas lahko tudi koristen? Bo prinesel nekaj spoznanj? Vsekakor. Uvideli smo, kako nas obremenjuje birokracija. Ukvarjamo se z odvečno administracijo. Ritem življenja nas je silno gnal. Zdaj se nam zdi, da imamo dovolj časa za vse. Porajajo se nove ideje. Tudi kresale se bodo med seboj. Mnogi so uvideli, da lahko nekatere stvari počnejo drugače. Sredi marca ste bili v mnogih medijih, ki so želeli slišati vaše mnenje. Potem ste bili nedosegljivi. Vam je bilo vsega dovolj, je tudi vas kriza zadela? Da, me je. Verjel sem, da je nevarnost velika. V tem trenutku ne verjamem več niti polovici stvarem. Kaj za športnike pomeni prestavitev olimpijskih iger in drugih velikih tekmovanj? Za vse vrhunske športnike je bila to velika katastrofa. Torej brez olepšav, velika katastrofa. Garali so, v projekte so bile vključene celotne družine, mnogi so vlagali tudi lasten denar. Za njimi je bilo ogromno potovanj, ob njih so stale strokovne ekipe s trenerji, z zdravniki, s fizioterapevti. Zaradi želje po uspehu so si nekateri zatiskali oči in zanikali, da so bolni. Prehladov nihče niti ni omenjal. Z mislimi so že bili pred ciljno črto. Tudi pri vas? Forma Tine Trstenjak se je že vzpenjala. Tudi pri Ani Velenšek je šlo navzgor. Vse je kazalo, športniki moramo biti skromni. Podjetja pustimo na miru, zdaj se komaj držijo na nogah. Boste kmalu okrevali? Prej ali slej. Obdobja razočaranj in napetosti sicer še ni konec. Če se ozrem v svoj klub, mi je jasno, da se nekaj tekmovalcev ne bo vrnilo v vrhunski judo. Prenehali bodo. Sanje nekaterih so se razblinile, ciljev pa se ne da spreminjati iz dneva v dan. Kako bi glede trpežnosti primerjali svoje nekdanje in sedanje šampionke? Bi Urška, Lucija in Petra lažje šle skozi težave kot Ana, Tina in Klara? Prepričan sem, da bi Lucija in Urška lažje prebrodili težave. Prizadelo bi ju, a bi rekli: »Ajde, punce, gremo!« Tega zdaj, žal, ni več. Časi so drugačni, to mi je povsem jasno. In kmalu bom ponovno primoran v ospredje potisniti nove, mlajše tekmovalke. Za eno olimpiado se še čutim sposobnega. Tokijske olimpijske igre bodo posebne tudi s stališča, da bo napisanih skoraj dvakrat več zgodb. Mnogi so letos godni za medalje, v naslednjem letu pa bodo morda poškodovani ali slabše pripravljeni. Spet nekateri trenutno niso v ospredju, leta 2021 pa bodo. Se strinjate? Seveda. Do naslednjega leta bo precej novih imen. Glede Tine je tako. Imela je odličen položaj na svetovni lestvici, ki pa ga bo lahko izgubila. Zato se bo morala še naprej truditi za čim boljše mesto. Tako kot je bilo, nikoli več ne bo. »Nič nismo izgubili, nič zaostali, kajti za vse je bilo enako po celotnem svetu. No, nekateri so se skrivali. Na Kosovu so ves čas trenirali. Mi nismo izzivali usode.« da bo na olimpijskih igrah tako, kot smo načrtovali. Zdaj vse skupaj nič ne pomeni. Kakšno je nasploh stanje v klubu, kjer imate močnega glavnega pokrovitelja? Sedemdeset odstotkov sponzorjev je brez pojasnila prekinilo sodelovanje. Ko nam ničesar niso več nakazali, nisem posredoval, kajti popolnoma jih razumem. Upam, da se bodo kdaj vrnili k nam. A stvar je takšna: če ne delaš, potem tudi ne jej. Zakaj bi mi, ki smo sedeli doma, prejemali denar? Gospodarstvo mora okrevati, Na uspehih ni nikoli zaspal. Še vedno vabi mlade, da bi jih vzgajal. Marjan Fabjan je bil državni prvak v v treh državah, Jugoslaviji, Avstriji in Sloveniji. Na mladinskem evropskem prvenstvu leta 1978 je osvojil bronasto medaljo. Leta 2003 je prejel Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek pri razvoju juda v Sloveniji. Leta 2012 je dobil še Bloudkovo nagrado. »Pripravili se bomo, posledice prekinitve vadbe pa se bodo pojavile nenadoma, nepričakovano. V določenem obdobju borbe ali tekme se bo prikradla napaka. Dvomesečnega premora se popolnoma ne da nadoknaditi.« Klubi v večini moštvenih športov - upravičeno - tarnajo. Pri vas tukaj na Lopati vse skupaj deluje, kot da ni bilo nobenega stresa. Stres je bil in še kakšen. A smo stresov vajeni. Sam se ničesar ne bojim. Tukaj sem postavil prvi kamen. In sem vztrajal od začetka do danes. Če bo treba, bom začel ponovno. Temelj kluba so moji trenerji. Menim, da sem jih dobro vzgojil. So pogoj za dobro delo s podmladkom. So bili vaši trenerji na »čakanju«? Ne, pripravljali so načrte in so bili zato plačani tako kot prej. Imeli smo nekaj rezerv. Ste bili v stiku z nekdanjim predsednikom Judo zveze Slovenije Bogdanom Ga-brovcem, ki je zdaj predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije? Ne. Ni bilo razloga. Če bi mi dal kakšen napotek, bi ga sprejel. Največ stikov sem imel s sekretarjem zveze Francem Očkom. Potem se pojavil Bojan Tokić, dolga leta prvi lopar slovenskega namiznega tenisa, ki se je morda v Delu nerodno izrazil. Če na kratko povzamemo: njegova selektorica je kdaj pa kdaj prispevala iz svojega žepa, Marjan Fabjan pa ne. Ste vi razumeli, kaj je hotel povedati? Še vedno menim, da ni nič slabega mislil, ampak so njegove besede nekako obrnili. Predvsem je bil naslov članka zelo bombastičen. Ni mi bilo jasno, čemu je vse skupaj namenjeno. V svoji karieri sem vzgojil 28 »Tokićev«. Glede denarja je pa takole. Pri meni je živelo 22 judoistk in judoistov. Brezplačno. Hrano so lahko jemali iz hladilnika. Se pogovarjam z lastnikom najmočnejšega judo kluba na svetu? Bil je, zdaj ni več. Je pa še med vodilnimi. Nekaj klubov se bo kmalu postavilo na noge. Zagotovo delajo vrhunsko, trenutno pa nimam vpogleda, kako. Sovražnika je treba imeti čim bližje. Ste se pred dvema mesecema soočili z doslej najhujšim sovražnikom? Da, ker sem bil nemočen. Potem sem odkril, da sem bil od vseh še najbolj pripravljen na nenavadne razmere. Soočil sem se z njimi in jih začel reševati. Kaj bi počeli zdaj, če ne bi bilo epidemije? Priprave za evropsko prvenstvo v Pragi bi bile v zaključni fazi, pomembno tudi zaradi uvrstitve na svetovni lestvici. Živčnost bi se že stopnjevala. Moje zdravje bi že bilo načeto, kar je že v navadi pred olimpijskimi igrami. Septembra se bodo začele tekme svetovnega pokala, evropsko prvenstvo bo novembra. In še vaši napotki mladim športnikom v tem čudnem obdobju? Naj nikoli ne odnehajo, naj ne rečejo, da ne morejo. Ko jim je najtežje, je priložnost za ustvarjanje vrhunskega rezultata. V tistem trenutku ne smejo popustiti. Še marsikaj jih bo doletelo, prikrajšani bodo tudi za užitke ob morju ali kje drugje. A tudi to ceno je treba plačati. Foto: SHERPA Prostor, v katerem so se kovale olimpijske medalje ter številna odličja s svetovnih in evropskih prvenstev, bo tekmovalce pričakal prenovljen. Okoli centra je na voljo veliko naprav za vadbo. »Ritem življenja nas je silno gnal. Zdaj se nam zdi, da imamo dovolj časa za vse. Porajajo se nove ideje. Tudi kresale se bodo med seboj. Mnogi so uvideli, da lahko nekatere stvari počnejo drugače.« »A stvar je takšna: če ne delaš, potem tudi ne jej. Zakaj bi mi, ki smo sedeli doma, prejemali denar? Gospodarstvo mora okrevati, športniki moramo biti skromni.« »Prepričan sem, da bi Lucija in Urška lažje prebrodili težave. Prizadelo bi ju, a bi rekli: >Ajde, punce, gremo!< Tega zdaj, žal, ni več. Časi so drugačni, to mi je povsem jasno.« Lopata 12 slovi tudi po angleškem avtobusu. Leta 2012 je Urška Žolnir osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo za Sankaku. Pred štirimi leti je njen uspeh ponovila Tina Trstenjak. 28 MODNA ZGODBA Janja Videc, vedno bolj prodorna modna oblikovalka šentjurskih korenin Sodobne čarovnice nosijo njena oblačila Janja Videc, mlada modna oblikovalka, je otroštvo preživljala na šentjurskem podeželju, obdana z naravo. Zagotovo je tudi to vplivalo na njene usmeritve pri oblikovanju oblačil. Zagovarja namreč trajnostni pristop, kakovostne materiale in skrb za okolje. »Starša sta bila že od nekdaj ekološko usmerjena,« pravi sogovornica, ki je svoji družini, ki je sicer znana po sirarstvu, hvaležna predvsem za to, da jo je vedno podpirala pri njenih željah in odločitvah, ki so odstopale od običajnih. TATJANA CVIRN »Če me ne bi podpirali, pri 15 letih ne bi šla v Ljubljano na šolanje,« pravi od nekdaj ustvarjalna sogovornica, ki je kot osnovnošol-ka v Hruševcu sodelovala pri likovnih krožkih in na eni od ekskurzij »odkrila« Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Takoj je vedela, da želi tja. Na novo okolje se je hitro navadila, saj je v Ljubljani srečala sorodne duše. Šolanje je nato nadaljevala na naravoslovnotehniški fakulteti, po študiju ostala v prestolnici ter se lotila ustvarjanja lastne blagovne znamke. Pravi, da si ni točno predstavljala, kaj vse to pomeni, in je vmes že skoraj odnehala, a so se stvari začele premikati v želeno smer. Danes jo mnogi poznajo po minimalističnem pristopu, brezčasnih oblačilih, ki jih lahko nosi vsaka ženska ne glede na leta, in po tem, da vsaka njena kolekcija pripoveduje zgodbo. V dneh pred karanteno se je intenzivno pripravljala na letošnjo predstavitev na Ljubljanskem tednu mode, a tokrat ni šlo po načrtih. Kolekcijo Utopia, ki je nastala v tem nenavadnem času, je zato pred kratkim predstavila na spletni modni reviji. Tokrat je bila model kar njena sestra, ki je Janjine kreacije predstavila v naravi, na travniku ob robu gozda. Ste se tokrat prvič srečali s spletno modno revijo in zakaj ste se odločili zanjo? Splet okoliščin je mnoge prisilil, da smo morali razmišljati izven okvirov. Razmere so me ujele pred zaključevanjem kolekcije. Ta je bila konceptualno zastavljena. Imela sem skice, izbor materialov, veliko krojev, ki jih vedno sama narišem, sem že imela pripravljenih. Za predstavitev na tednu mode naredim limi članicami zadruge Zoofa imamo trgovino v Ljubljani in smo jo ponovno odprle pred dnevi. Obisk je že lep. Kako izvajate karanteno za oblačila? Ko sem izvedela, da bomo morale to izvajati, sem bila v šoku. A sem ugotovila, da ni tako grozno. Potem ko stranka poskusi oblačila, jih damo v poseben prostor in naslednji dan jih prelikamo s parnim likalnikom. Še vedno je dovolj oblačil v trgovini in ni hudo. Zadruga, v okviru katere ima trgovino več oblikovalk, verjetno olajša predstavitev in prodajo? Približno deset žensk in en moški smo združeni v Zoofi. Mlademu oblikovalcu ni lahko odpirati svojega prostora tako z vidika stroškov kot vsakodnevnega dela v trgovini. Zadruga je super rešitev, ker si delimo stroške in vsaka od nas ima neka znanja, ki jih prispeva k zadrugi, vsaka je zadolžena za določena dela, od urejanja izložbe, objav na spletu ... Delujemo super, smo kot velika družina Ste neke vrste čarovniško sestrstvo? Tako se namreč imenuje tudi vaša zanimiva kolekcija Witches sisterhood, namenjena sodobnim čarovnicam, »vnukinjam tistih, ki jih niso uspeli zažgati na grmadi«, kot sporoča napis na majici. Po tej kolekciji ste postali bolj prepoznavni. Nimam občutka, da me ljudje poznajo. Zagotovo pa je ta kolekcija res najbolj prepoznavna in odzivi glede zgodbe, ki je povezana z njo, so res lepi. Ko sem jo ustvarila, se mi je zdela nekoliko provokativna in nisem vedela, da se bo toliko žensk poistovetilo s to zgodbo. Očitno potrebujemo tudi nekaj takšnega. Mogoče se ženskam zdi pomembno sporočilo, da smo sposobne marsičesa, da morda tudi same sebe premalo cenimo, da ima vsaka v sebi moč, ki jo lahko razvije, če o sebi razmišlja? Ste hoteli spodbuditi pri ženskah vse to in morda še kaj? Veliko sporočil je v tej kolekciji, tudi omenjena so zelo pomembna. Ena od vej feminizma je zelo naperjena proti moškim, a v resnici ženske velikokrat druga drugi bolj škodimo. Že v času preganjanja čarov-n i c »Ni se mi zdelo tako grozno preživeti te karantene, na začetku mi je kar ustrezala, saj rada berem in hodim v naravo. Bala pa sem se, kaj se bo zgodilo v poslovnem smislu. A na koncu sem že komaj čakala, da se bom spet srečala z ljudmi.« drugačen izbor oblačil, tudi kakšen takšen kos, ki ni prodajen, a zaokroži celo zgodbo. Zaradi karantene sem začela razmišljati prodajno in sem prilagodila kolekcijo ter spremenila cel koncept. Lahko bi takrat vse spustila iz rok in odnehala. A sem čutila, da bi bilo vseeno fino ustvarjati in prispevati k dvigu optimizma, da bi bile stranke vesele novih kosov, ko bo teh razmer konec. Zato sem se usmerila v lahkotno poletno zgodbo, ker se mi zdi, da vsi potrebujemo nekaj lepega, preprostega, da nas popelje v drug svet. Potrebujemo torej nekaj pozitivnega za dvig optimizma. Kako preživljate te čase, ki so za vas, ki ste na trgu, odvisni od lastnega dela in prodaje, še težji? Ko nekaj ustvarjaš, je dohodek že sicer nepredvidljiv, odvisen si od strank. V takšnih razmerah, ko smo morali zapreti trgovino in so stroški ostali, me je kar skrbelo. Začela sem razmišljati, kaj lahko naredim, in usmerila sem se v spletno trgovino in to mi je pomagalo preživeti. Splet se je v teh časih izkazal za dobrodošlega. Boste tudi v prihodnje razvijali ta del predstavitve svoje ponudbe? Zagotovo bom v prihodnje temu namenila večji poudarek, saj je bil odziv zelo lep. Poleg tega ne vemo, kakšni bodo časi v prihodnje, zato je smiselno graditi še to trgovino. Z osta- so ženske pogosto obtožile drugo žensko. S tega vidika se mi zdi pomembno, da držimo skupaj, ne glede na to, kako katera živi, in da si dovolimo, da smo, kar smo, da se podpiramo. Četudi nam katera ženska ni všeč, se trudimo, da skušamo razumeti, kaj nam sporoča, ne da jo obsojamo. Zgodbe so danes pomembne pri prodaji in promociji na različnih področjih, zagotovo tudi na področju mode. Je težko najti posebno zgodbo, kot je čarovniška? Nikoli nisem delala zgodbe, ker bi se mi zdelo, da s tem prodajam izdelke. Zdaj ko se bolj učim o marketingu, vidim, da je to res pomembno. Zelo rada se poglabljam v stvari že na splošno in logično je bilo, da tako delujem tudi pri svojem delu. Čarovnice niso prišle kot nek navdih za oblikovanje, ampak me je ta tematika od nekdaj zanimala, veliko sem brala in raziskovala. Pred časom sem ugotovila, da sta bila moja pradedka zdravilca in da je eden celo zdravil z modrasi. V zgodbi te kolekcije je tako tudi šamanska tradicija zdravljenja naših prednikov. Kaj se zgodi, če zmanjka idej? Moram reči, da se že več let ni zgodilo, da ne bi imela navdiha. Poznam občutek, kako je, če ga nimaš. Med študijem sem se preveč zapletala v neke miselne koncepte in nisem znala tega prenesti v neko obliko. Na Danskem, kjer sem bila na študijski izmenjavi, se mi je ta blokada sprostila in zdaj je idej še preveč. Zakaj ste za študijsko izmenjavo izbrali ravno Dansko, ki na prvi pogled nima veliko z modnim dogajanjem? Poznamo najbolj komercialne modne prestolnice, kot so Pariz, London, Milano, a v resnici je modni svet širši. Skandinavija je močna v minimalističnem dizajnu in ne le pri oblikovanju oblačil, ampak na splošno pri notranjem oblikovanju, kjer so njeni oblikovalci prepoznavni in cenjeni v svetovnem merilu. Minimalizem mi je bil vedno všeč, všeč mi je bilo, da Danci namenjajo velik poudarek zgodbi, konceptu kolekcije. Odločitvi so botrovale tudi pozitivne izkušnje drugih študentov s fakultete. V kolikšni meri pri nas sledimo modnim smernicam? Se vam zdi, da iščemo predvsem udobna oblačila za dobro počutje ali izbiramo glede na ceno in kupujemo najcenejše kose oblačil, s čimer podpiramo hitro modo, za katero vemo, kakšne posledice ima v svetu? Zdi se, da so vaši kosi oblačil za povprečne Slovenke težko dostopni. Mislim, da predstava, da so oblikoval- Modna oblikovalka Janja Videc (Foto: Anže Frantar) MODNA ZGODBA 29 ski kosi nedostopni, v večini primerov ne drži. Moj najbolj dostopen kos je čarovniška majčka, ki stane 47 evrov, kar je dvakrat toliko kot majica v trgovini s hitro modo, kjer obstaja milijon enakih majic slabe kakovosti, po možnosti jih je izdelal otrok. Ob vsem tem se mi moja majica sploh ne zdi nedostopna. Če nekdo kupuje pri oblikovalcu, gre za bolj oseben stik, ve, kdo je to oblačilo naredil, in oblikovalec ga lahko prilagodi njegovi postavi ter oblačilo tako lahko nosi dolgo časa. S tem, kako so ljudje oblečeni, se ne ukvarjam posebej. Opazim pa kakšno oblačilo, ki mi je res všeč. Na splošno velja, da smo vedno bolj ozaveščeni glede hitre mode, ki so je mnogi siti. Ne obsojam nikogar, ki kupuje takšne izdelke, a na voljo so tudi drugačne možnosti. Ste imeli težave pri iskanju šivilj, ki znajo zašiti oblačila po vaših zamislih? Vemo, da smo imeli v Sloveniji zelo močno tekstilno industrijo, a vprašanje je, koliko je še ostalo mojstric, ki obvladajo ta posel. Res smo imeli dobro tekstilno industrijo, a vodilni niso razumeli, da se mora dizajn posodabljati. Zamenjala sem nekaj šivilj. Zadnje čase sodelujem z dvema manjšima proizvodnjama. Ena od teh je Lanabe iz Celja, ki izdeluje spodnje perilo, in s tem podjetjem lepo sodelujem. Tam nastajajo majčke, medtem ko mi ostale kose šivajo v Ljubljani. S šiviljami se že poznamo, vedo, kaj želim, jaz pa jim zaupam. Ste zahtevna šefica? Sem zelo zahtevna, ko gre za natančnost izdelave, in včasih delajo kakšno stvar dvakrat. Je težko razvijati svojo blagovno znamko, jo promovirati, se ob tem še ves čas izobraževati? Ko sem začela, si nisem predstavljala, kaj vse to zajema. Sproti sem se učila, hotela vmes že odnehati, a takrat se je začelo največ dogajati. Zdaj mi pri marketingu pomaga partner Anže Frantar in je lažje. Kje vas ljudje najbolj pogosto odkrijejo? Zoofa je bila glavna točka, kjer so me ljudje odkrili in postali moje stalne stranke, enako velja za stranke iz tujine. Družabna omrežja so prav tako pomembna za promocijo, zadnje čase se je temu pridružila še spletna trgovina. Imate kakšne konkretne načrte za prihodnje ali se prepuščate dogajanju, ki ga je v teh razmerah težko načrtovati? Se bom kar prepustila. Nimam daljnosežnih načrtov in jih niti v času pred korono nisem imela. To, da lahko živim od svojega ustvarjanja, mi je dovolj, ne želim si velikega posla, ker vem, kaj to prinaša. Sem radovedna, želim še dodatno študirati, zanimata me psihologija in psihoterapija. Na živce mi gre, ko me kdo sprašuje, kako je s prodorom v tujino. Če bi hotela uspeti v neki modni prestolnici, bi že v začetku sprejela popolnoma drugačne poslovne odločitve. Veliko kosov pošiljam na tuje, to ni nobena težava, če delaš v Sloveniji. Imamo veliko dobrih oblikovalcev na vseh področjih. Le premalo znamo ceniti, kar je našega. 30 REPORTAŽA V Pivovarni Laško Union obudili tradicijo poslikave panjskih končnic Čebelice, nove »zaposlene« za medeno pivo Pivovarna Laško Union (PLU) je v ponedeljek v okviru uresničevanja svoje trajnostne strategije Varimo boljši svet in pred svetovnim dnevom čebel namenu predala čebelnjak na območju svoje proizvodne enote v Laškem. Gre za projekt, ki je nastal v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in čebelarsko družino Šolar iz Laškega, ki bo skrbela za novo pridobitev. Med, proizveden v panjih tega čebelnjaka, bo osnova za pripravo posebne polnitve medenega piva. ROBERT GORJANC »Pravzaprav so se nam čebelice pridružile kot nove sodelavke, več kot 350 tisoč jih je in to so zdaj naše prijateljice. Neizmerno smo veseli, da lahko s pomočjo lokalne skupnosti, v sodelovanju z družino Šolar in s Čebelarsko zvezo Slovenije skrbimo za naše čebelice, ki so svoj dom našle v tem čebelnjaku, in da seveda tudi na ta način skrbimo za trajnostni razvoj,« je bila slikovita Tanja Subotič Levanič, direktorica korpora-tivnih odnosov v PLU. Dan odprtja čebelnjaka, ki ima preprosto ime Laški čebelnjak, seveda ni naključje: v PLU so dogodek pripravili v ponedeljek, pred včerajšnjim svetovnim dnevom čebel, in tako tudi na simboličen način želeli pokazati, kako so čebele pomembne za človeka in naravo, saj je opraševanje tisto, ki zagotavlja kar tretjino svetovne pridelave hrane. Družina Šolar, ki bo skrbela za čebelnjak v laški pivovarni: Z leve Darja Šolar, nosilka poslovne dejavnosti družinskega podjetja, njen mož Gregor Šolar in Franc Šolar. Na fotografiji manjka njegova žena Tatjana Šolar, ki prav tako deluje v družinskem podjetju. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je prepričan, da svetovni dan čebel pripomore k večjemu zavedanju o pomenu trajno-stnega razvoja: »Zavedati se moramo posledic podnebnih sprememb, intenzivnega kmetijstva in pretirane rabe pesticidov. Če bo nekoč okolje tako onesnaženo, da ne bodo mogle preživeti čebele, potem tudi ljudje ne bomo mogli preživeti. Velikokrat je predvsem od politike slišati veliko sladkih besed kot med, uresničevanje pa je bolj v smislu pikov čebel. Takšen projekt, kot si ga je zamislila PLU, je res prava pot.« Dodal je še, da čebele brez pomoči čebelarjev ne morejo preživeti. Da se bodo na območju pivovarne dobro počutile, je zagotovilo ugledna laška čebelarska družina, ki bo vestno skrbela zanje in za čebelnjak. Predsednik slovenskih čebelarjev se veseli skupnih projektov s pivovarno, kot je na primer medeno pivo. Želja čebelarske zveze je ustvariti še brezalkoholno pijačo z medom, tudi v skrbi za otroke. »Z velikim veseljem in ponosom smo sprejeli povabilo, da bi skrbeli za čebele in trudili se bomo, da bodo zdrave in da bo tudi dober pridelek. Veseli nas, da se je PLU vključila v trajnostni razvoj podeželja in vsega, kar je povezano z naravo, in da si je zastavila tako ambiciozen projekt, kot je varjenje medenega piva. Pivovarna je sicer že v prejšnjih časih dajala velik pomen čebelarstvu v regiji in predvsem v Laškem, Heineken zdaj nadaljuje to tradicijo z novimi idejami in prijemi,« je povedal Franc Šolar, že kar legenda laških čebelarjev, ki je še vedno zelo vpet v delo družinskega podjetja Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar, v katerem posle sicer vodi snaha Darja. Slikovit razvoj Pivovarne Laško na panjskih končnicah Sledeč bogati zgodovini laškega pivovarstva, ki bo kmalu štelo že dvesto let, je ob odprtju čebelnjaka PLU tudi obudila tradicijo poslikave panjskih končnic, ki so slovenska posebnost. K soustvarjanju nove ljudske umetnosti so povabili vrhunski linariko je imenitnem voritvenem dogodku ki pivovar poskrbel rhunski ch RE, doma Marko Pavftik, lastnik restavracije Pavus na gradu Tabor v Laškem. Kot specialist za simbiozo hrane in piva je spet navdušil s slastnimi prigrizki ... Ж: 1 REPORTAŽA 31 Zgodba razvoja Pivovarne Laško na panjskih končnicah Predstavljamo poslikave, ki jih je za čebelnjak v laški pivovarni pripravilo pet ilustratorjev. Vsak je tudi predstavil svojo poslikavo in pojasnil, kaj je z njo želel sporočiti. ODPRTJE PIVOVARNE LAŠKO 1835 »Prva panjska končnim razkrije odprtje pivovarne z dvoma plvovarjoma v ospredju irr z zvedavimi sosedi pred vrati v ozadju. Pod stropom so po ceveh pretaka pivo, v stogu panjskih končnic pa jo obroba okrašena z vilicami hmelja In čebelami, broz kalorlh no bi bilo medenega piva Druga končnica Ima pridih tradicije s starinskimi dekoracijami in vlnjeto Laškega. Vrata pivovarno so odprta, pred njimi pa plvovar dami razlaga o pivu. Ponovno se pojavijo čebelico In hmelj. Na zdravje!. obiranje hmelja v savinjski dolini .Pri Izdelavi panjskih končnic sem poskušal ohranjati tradicijo In so zgledovati po preteklosti, tako pri Izbiri, kot pri načinu upodabljanja motivov Vedno pa v svoje ilustracijo vnašam sodobnost, prikrojim Jih z osebno interpretacijo določenih podrobnosti in dodajanjem manjših motivov, ki za tradicionalna dola niso značilni - varjenje piva h v tradicionalno oblačilo pivovarja sem odela kar zlatoroga samega. V vlogo nadzornic pa sem umestila čebelice In -glavo, njihove družine, matico. V ozadju se prepletajo barvo Laškega-cvetu hmoija, ki ga uporabljam tudi v dolajllh. dodam tudi evolovo. brez katerih bi bile delo čebelic onemogočeno. Sestkotnlke uporabljam v simboliki cohoiic, tet tudi zato. ker Je ta najmočnejši llik, kol Je močna lud! zgodba in tradicija laškega piva Kaj se lahko zgodi, ko komunicirata /lalorog in čebela? Nova. močna in tradicionalna zgodba.- druženje ob laškem pivu •Najboljša druženja ob pivu se začnejo z globokimi pogovori, končajo pa z divjim rajanjem. Na svojih ilustracijah sem prikazal oboje. Panjske končnice sem poslikal v svojem slogu, hkrati pa še vedno želel ostati zvost tradiciji, ■ varimo boljši svet -Vodilo Pivovarne Laško .Varimo boljši svet. razumem kol poziv k odgovornemu ravnanju, skrbi, Če danes za nekaj (pojskrbimo. Jutri obrodi sadove in nam tahfco omogoči kakovostno okolje za življenje In delovanje. To misel sem skušal ilustrirali v Tabulatlvnom zaporedju dveh kadrov, ki postaneta temelj panjskima končnicama - Maja Mežan, vodja blagovne znamke Laško (v sredini), je predstavila projekt poslikave panjskih končnic in pet ilustratorjev, ki so sodelovali pri projektu. pet slovenskih ilustratorjev, ki so s svojimi stvaritvami na panjskih končnicah razvili zgodbo Pivovarne Laško od ustanovitve leta 1825 do danes. »Blagovna znamka Laško je vedno bila in bo ponosna na svojo skoraj dvestoletno tradicijo varjenja piva. Tako daleč seže še ena lokalno močna tradicija, poslikava panjskih končnic. V družbi PLU smo se odločili, da obudimo to tradicijo in jo preslikamo v sodobni čas,« je povedala Maja Mežan, vodja blagovne znamke Laško. V PLU bodo na svojih družbenih omrežjih, na FB in Instagramu, izvedli natečaj za »naj poslikano panjsko končnico« petih ilustratorjev. Zmagovalna, tista, ki bo prejela največ glasov, bo krasila etiketo medenega piva. Tega bodo v PLU zvarili iz medu, ki ga bodo pridelale čebele v Laško čebelnjaku. »Za začetek načrtujemo, da bomo naredili posebno polnitev medenega piva, ki bo ob dobri letini, če se bodo čebelice dobro privadile, če bo veliko medu, na voljo konec leta,« je še napovedala Maja Mežan. Foto: SHERPA Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, se je na odprtju čebelnjaka postavljal s prav posebno masko, »v stilu« bi lahko rekli. ШП7Г muzej novejiezgodovinelcelje < Herman Lisjak vas prijazno vabi na ogled nove interaktivne gostujoče razstave iz avstrijskega Celovca VEČ KOT BARVE. www.muzej-nz-ce.si 32 REPORTAŽA Na sprehod po muzeju na prostem v Rogatcu Tudi v težkih časih so zgodbe naših prednikov navdih Šmitova in viničarska hiša, gospodarsko poslopje, kovačnica in kozolec, čebelnjak, vodnjak in še mnogo drugega sestavlja izjemno stavbarsko dediščino osrednještajerskega območja in predvsem Obsote-lja. Največji slovenski muzej na prostem je najbolj prepoznaven znak občine Rogatec. Leta 1997 je bil nominiran za evropski muzej leta, razglasili so ga tudi za spomenik državnega pomena. SAŠKA T. OCVIRK Za slikovitim trškim jedrom Rogatca se pod zavetjem Donačke gore skriva prav posebna vasica. Korak čez mostiček pomeni tudi korak v nek drug in drugačen čas. Preden nas je ohromila korona, je bilo med idiličnimi stavbami različnih namenov mogoče občutiti, kako so živeli naši predniki. Zaposleni iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec so pripravili zanimiv program različnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle. Obiskovalci so lahko v krušni peči v črni kuhinji spekli svoj kruhek, se preizkusili v pletenju iz ličja in šibja, ročnem tkanju, spoznali delo kovačev in kamnosekov ter se naučili starih spretnostih, za katere smo večinoma pozabili, da so kdaj obstajale. Muzej je svojevrstno srce kraja, na katerega so domačini upravičeno ponosni. Zaposleni so v času karantene razmišljali predvsem o tem, kako bodo čar muzeja za obiskovalce ohranili tudi v novih razmerah. »Pripravili smo vsa potrebna zaščitna sredstva in priredili pot ogledov. Tiskan vodnik, ki ga obiskovalci dobijo ob vhodu in odnesejo domov, jih vodi po natančno določeni poti. Seveda veljajo pravila o razkuževanju rok, obvezni uporabi maske v zaprtih prostorih in ohranjanju razdalje, a zaradi gibanja v naravi ima naš muzej zagotovo v teh časih veliko prednost pri obiskovalcih,« pove Nives Brezovnik. Najprej je bila pesnikova hiša Vse se je začelo v začetku 80. let. Muzej v Rogatcu je bil eden od štirih spomeniškovar-stvenih projektov, ki naj bi v različnih slovenskih pokrajinah predstavljali in ohranjali slovensko ljudsko stavbarstvo v njegovem avtentičnem okolju. Najprej so si domačini prizadevali ohraniti rojstno hišo pesnika Jožeta Šmita. V okviru prej omenjenega državnega projekta je ta pobuda z leti prerasla v največji muzej na prostem v Sloveniji. »Pri tem velja omeniti predvsem strokovno podporo celjskega zavoda za spomeniško varstvo in odgovornega konservatorja dr. Vita Hazlerja ter zanese-njaško delo članov Društva za ureditev muzeja na prostem Rogatec in njegovega predsednika Franca Žerdonerja. Slednji je za svoje delo na področju etnologije leta 1996 prejel tudi Murkovo priznanje,« pove Brezovnikova. Muzejska zbirka na prostem ohranja zgodbe Obso-telja, južno od Donačke gore in Boča, iz časa od preloma 18. do sredine 20. stoletja. Ob križišču cest proti Majšperku in Ptuju danes stojijo izvirni objekti srednještajerske kmetije subpanonskega tipa ter rekonstrukcije obrtniških ter gospodarskih objektov. Stanovanjsko hišo so v muzej prenesli leta 1983. Kasneje so ji dodali še gospodarsko poslopje oziroma »štalo«, dvojni vezani kozolec toplar, svinjak oziroma »štalunci« in vodnjak oziroma »štepih« na čapljo. Kasneje so zbirko dopolnili še z rekonstrukcijo čebelnjaka, viničarske hiše, brajd, kovačije in »lodna«, podeželske trgovine iz 30. let. V kamnarski »bajti« si je mogoče ogledati stalno razstavo o svojevrstni kamnoseški obrti. Še danes so znani brusni kamni iz Loga pri Rogatcu. Kar na 13 arih se razprostirajo tudi ekološki zeliščni vrtovi z več kot 60 različnimi vrstami zelišč. Po modno torbico iz ličja V desetletjih so zaposleni v muzeju opravili izjemno delo. Kot pravi Brezovnikova, so odkrito ponosni na vse posameznike, ki so uspeli muzej zgraditi in ohraniti izjemno narodno dediščino. »Vendar zgolj vzdrževanje obnovljene dediščine še zdaleč ni dovolj, da bi jo lahko tudi ohranili. Vsaka dediščina skriva v sebi številne čudovite, včasih tudi srhljive zgodbe. Poiskali smo jih v strokovni literaturi in z raziskavami na terenu. Zgodbe dediščine - rokodelstvo, šege, navade - so rdeča nit in osnovni >material<, s katerim smo napolnili štiri samostojne programske oblike.« Glede na to, ali pridemo v najavljeni skupini ali kot posamezni obiskovalci, lahko v muzejski delavnici oblikujemo svoj izdelek in ga odnesemo domov. Lahko pa le sedemo na pručko ob noge staremu rokodelcu ter uživamo v prikazu mojstrskega dela, šeg in navad. Učne rokodelske delavnice in proizvodno obrtna dejavnost v okviru Rokodelskega centra Rogatec imajo tudi izjemen pomen pri praktičnem ohranjanju veščin in znanj ročnega tkanja, pletar-stva, lončarstva, steklarstva, kamnoseštva in oblikovanja tekstilij. »Na ta način lahko obiskovalci zgodbe odkrivajo z vsemi čutili, doživljajo lastno izkušnjo dediščine v skladu s svojimi željami, potrebami in pričakovanji. Današnji sodobni človek želi biti v dogajanje vključen, želi atrakcijo in akcijo. Ponosni smo, ko vidimo, da ljudje odhajajo polni doživetij od nas in se vračajo ali nas zaradi njihovih priporočil obiščejo novi gostje.« Ni kruha čez lastno »žuliko« Muzej na prostem Rogatec je kot učilnica na prostem, ki obiskovalcem vseh starosti približa kulturno dediščino in izročilo prednikov. Starejšim predstavlja nostalgijo, mlajšim nudi možnost, da vstopijo v življenje nekoč. To je snovalcem muzeja uspelo tudi s pomočjo domačinov, njihovih zgodb in ročnih spretnosti. »V mislih imam pletarko, gospo Terezijo Klemenčič, ki nam je prinesla v muzej več kot 70 let staro šolsko torbico iz ličja. Tako smo odkrivali zanimive zgodbe. Naučila nas je tehnike pletenja in danes imamo v rokodelskem centru kot mojstrico pletenja iz ličja že njeno učenko gospo Vido An- REPORTAŽA 33 Številne sejemske in etnografske prireditve so se v muzeju vrstile vse poletje. »Trenutno je največji izziv, kako naše delavnice izvesti v skladu z vsemi zaščitnimi ukrepi. Od marca do konca junija je za nas vrhunec sezone, ko so nas sicer obiskovale šolske skupine iz vse Slovenije. Zdaj iščemo nove možnosti vsaj za nekatere delavnice.« tolinc. Na naši tradicionalni etnografski prireditvi Likofu na taberhi sodelujejo starejši in mlajši domačini in tudi upokojenci iz Obsotelja in s Kozjanskega pri mlačvi žita, košnji in drugih opravilih ter prikazih, kar nam zelo veliko pomeni,« je ponosna Brezov-nikova. Ko je pred 23 leti muzej prevzela v upravljanje Občina Rogatec, so se zavedali, da sta za njegov dolgoročni obstoj - tako v ekonomskem kot duhovnem smislu - nujna interpretacija oziroma pripovedovanje zgodb, ki nam jih sporoča dediščina. Z zasnovo doživljajskih prikazov in delavnic lahko te zgodbe pripovedujejo obiskovalci. Program so poimenovali Okusimo dediščino in je kot inovativni kulturnoturistični program prejel priznanje Slovenske turistične organizacije bronasti sejalec 2010. Dobrodošli tudi po nizozemsko Gostje prihajajo iz vseh koncev sveta. Iz Francije, Avstrije, Nemčije, Italije, Španije, Rusije, Amerike, Avstralije, Rusije, Ukrajine, Izraela, Kuvajta, Kazahsta-na, z Danske, iz Anglije in od drugod. V poletnem času vsako leto več Nizozemcev obišče Rogatec in prav zanje so lani prevedli vodnik tudi v nizozemščino. »Seveda smo zelo veseli domačih obiskovalcev. Zadnja leta zelo dobro sodelujemo z bližnjima zdraviliščema, s Podčetrtkom in Rogaško Slatino. Lani je vozil od maja do septembra zdraviliške goste iz Rogaške Slatine v Muzej na prostem Rogatec cestni vlak rogačan, in sicer s postankom v podjetju Kozmetika Afrodita in pri Pomo-ni, turizmu na podeželju.« Zavod je velik del prihodkov tako ustvaril v tržni dejavnosti. Če bo epidemija še glo- blje zarezala v turistično in gospodarsko dejavnost, bo lahko upravljavec s podporo lokalne skupnosti skrbel le za nujna vzdrževalna dela in ohranitev zbirke. Po najbolj pesimističnem scenariju bi to pomenilo zaprtje muzeja in ustavitev vseh dejavnosti. Zaposleni v zavodu so že zdaj naredili vse, da se to ne bi zgodilo. Delavnic in prikazov trenutno ni, muzej pa je kljub temu na široko odprl svoja vrata. »Verjamemo, da bomo kljub določenim spremembam, ki so in bodo tudi po krizi ostale, znali izkoristiti svoje prednosti. To so okolje, vsebine ter poslanstvo in delo, ki smo ga začrtali in ga uspešno izvajali v vseh letih do zdaj,« zaključi sogovornica. Foto: Andraž Purg -GrupA (arhiv NT) Pomemben del muzejskih zgodb je tudi domača kulinarika. Lani je muzej na prostem in dvorec Strmol obiskalo 20.787 obiskovalcev, od tega je bilo v delavnice vključenih 5.482 udeležencev. Na vrhuncu sezone za delovanje muzeja skrbi sedem zaposlenih. Muzejska trgovina Lodn tudi v koronskih časih ponuja pristne domače izdelke. (foto: arhiv muzeja) Zeliščarstvo je pomemben del muzejske identite. 34 URBANA HORTIKULTURA " i*; - V-;;' штЛ^ШФ^ V* ШфТ: Џ > a; Sgrfe«? ■ -i -v"" Vrt z bogato zgodovino v Medlogu Pisana učilnica na prostem »Prvi načrt šolskega parka je nastal pred 48 leti,« o najlepši celjski učilnici, to je parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, pripoveduje direktorica šole Štefanija Kos Zidar. Ta načrt je nastal v soavtorstvu več učiteljev stroke. Vendar danes vrt ni več takšen, kot je bil narisan takrat. »Zaradi občasnih močnih poplav in suš nabor rastlin, ki rastejo v našem parku, sproti dopolnjujemo. Dele parka je zaradi naravnih pogojev treba včasih povsem na novo urediti, ker jih kakšna ujma enostavno odnese.« MARJETKA R. LESJAK Prva in najstarejša šola v zgodovini slovenske hortikulture, ki je dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter je pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru, dijakom ponuja »nekaj Direktorica šole Štefanija Kos Zidar, v ozadju metasekvoja več«. Park, ki je velik 4,5 hektarja, se ponaša z rožnim vrtom, ki ob našem obisku še ni cvetel, s kolek-cijskim nasadom trajnic, z zbirko kaktej in sočnic ter vodnim objektom, s čebelnjakom z medonosnimi rastlinami, z zeliščnim in kmečkim vrtom, s slovenskim in švicarskim vrtom, z več hoteli za žuželke, nasadom špargljev in s primeri okrasnih zasaditev ter z učno potjo za slepe, slabovidne in videče. »Šola izhaja iz dediščine nekoč mogočnega Kvaternikovega posestva, ki ima svoje korenine na koncu 18. stoletja. To posestvo je slovelo v času avstrijskega cesarstva s številnimi vrtninami in okrasnimi rastlinami, saj obstajajo dokumenti, da je oskrbovalo tako dunajski dvor in tudi širšo celjsko okolico,« o koreninah območja, kjer je danes šola, pripoveduje direktorica. Ob nacionalizaciji Kvaternikovega posestva, vrtnarije Zelenko in Stiegerjeve vile leta 1946 je na tem mestu nastala prva Vrtnarska šola Slovenije v Me-dlogu pri Celju. Po znanje na plano Dijaki in študentje, ki obiskujejo to šolo, imajo to srečo, da niso ves čas zaprti med štirimi stenami. Večji del svojih praktičnih znanj osvajajo prav v vrtu. In kot se celo leto spreminja narava, tako se spreminjajo tudi rastline, zasajene v tem parku, ki potrebujejo različno oskrbo in nego. Prav tako imajo dijaki možnost dejavnega sodelovanja pri horti-kulturnih storitvah, kjer pod vod- stvom učitelja prevzamejo delo tudi izven šole. Gre za projektiranje vrtov, urejanje okolja in vzdrževanje zasaditev, notranje in zunanje dekoracije, izdelavo cvetličnih vezav. »Takšna izvedba praktičnega dela pouka omogoča dijakom pristno izkušnjo, ki je zelo pomembna za kasnejše samostojno opravljanje poklica,« o delu dijakov pravi direktorica, ki izjemno ceni delo, ki ga njeni dijaki opravijo v šolskem vrtu. Prav to pomlad, ko so dijaki zaradi epidemije ostali doma, zelo pogreša njihove pridne prste v šolskem vrtu. »Ker narava ne čaka in je rastline treba pognojiti, opleti, grede očistiti, smo namesto dijakov za vsa ta opravila poskrbeli delavci šole,« pravi direktorica, ki tudi sama brez besed poprime za delo v nasadih in izpuli kakšen plevel. Od visoke do lepo pokošene trave Tudi sama je bila dijakinja in ka sneje učiteljica te ugledne vrtnarske šole in se spominja, da je bila podoba tega vrta takrat povsem drugačna: »Takrat je bila tukaj tako visoka trata, kot jo imajo kmetje na polju v maju tik pred košnjo. Spomnim se, da sem kot mlada učiteljica stopila do ravnateljice, gospe Cmokove, in ji predlagala, da bi travo pokosili. Takratna ravnateljica kot živinorejka nekako ni razumela mojega predloga, ki je bil bolj hortikulturno usmerjen. Že takrat smo imeli delavci šole namreč strokovne ekskurzije po Evropi in na Brione in sem vedela, kako naj bi izgledal lepo urejen park.« Kasneje se ji je pri tej pobudi pridružil sedanji direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket in končno so travo vendarle pokosili. Od leta 1987 je skrb za lepo pokošeno trato zelo pomembna. Rastline v šolskem parku so označene, dijaki, študentje in obiskovalci se lahko naučijo slovenskih in botaničnih imen. »K nam prihajajo številni obiskovalci in vedno se lahko pohvalimo, da je naš park ena najlepših učilnic na prostem. Dijaki in študentje se največ naučijo prav takrat, ko imajo pristno izkušnjo stika z rastlinami.« Štefanija Kos Zidar, ki je direktorica od leta 2013, pravi, da je izjemno pomembno, da se šola odpira navzven in da svoje delo predstavlja tudi širši skupnosti. Zato ima še veliko idej, kako ponuditi nove vsebine na način, da bo čim bolj izstopal prav park. Med drugim v sodelovanju s celjskim javnim skladom za kulturne dejavnosti načrtujejo izvedbo likovnih delavnic, odlično bi bilo mogoče izrabiti tudi Vilo Kristino kot atelje, ki bi imel izhod v šolski park. »Možnosti je ogromno,« zaključi direktorica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, za katero se zdi, da tudi glede parka skriva v rokavu še kar nekaj adutov. Foto: Andraž Purg - GrupA URBANA HORTIKULTURA 35 36 POTOPIS Štirje dnevi, dve celini Istanbul, mesto sultanov in potepuških mačk Nikoli nisem verjel tistim, ki trdijo, da se zbiranje kovancev splača. A sem predlani njihove trditve vzel kot izziv in leto dni zbiral »dvojke«. Res se je nabralo ravno prav denarja, da sem si lahko privoščil krajše potovanje. Izbira ni bila lahka, saj me je tako kot najbrž večino ljudi vleklo na vse strani. Želel sem spoznati nekaj novega, novo kulturo, nekaj, kar je drugačno od tipično evropejskega, a vendar blizu. Odločil sem se za mesto, ki v sebi nosi bogato zgodovino in kjer se stikata vzhod in zahod, Evropa in Azija. Mesto je v svoji zgodovini dobilo številna imena - Bizanc, Konstantinopel, Istanbul in Carigrad. Meni najljubše ime je Istanbul. Obiskal sem ga septembra lani. »Istanbul ti že ob prvem obisku zleze II V • V I • v pod kožo in želiš si, da bi se vanj nenehno vračal.« FILIP ZULE Prihod na novo istanbulsko letališče je dal slutiti, da smo prispeli v državo velikih številk. Že takrat, čeprav je letališče šele komaj začelo delovati, so vsak dan zabeležili več kot 3.600 pristankov in vzletov letal. Letališče sicer še vedno ni končano, kako veliko bo takrat, med drugim priča podatek, da bo v mestu, ki ga gradijo v njegovi bližini, živelo več sto tisoč zaposlenih na letališču in njihovih družin. Po skoraj uri vožnje smo prispeli v Istanbul, ki je tako kot Rim zgrajen na sedmih gričih, v njem pa živi več kot 15 milijonov ljudi. Naš hotel je bil v četrti Laleli v središču mesta. Gre za predel, kjer so ulice polne trgovin z oblačili, ki so namenjena gro-sistični prodaji. Vsaka ulica je namenjena za točno določena oblačila ali za točno določeno starost. Trgovin z oblačili za otroke do petega leta je na primer ogromno. V trgovine, mimo katerih smo se sprehajali vsak dan, nismo vstopali, saj oblek niti ne bi mogli kupiti. No, lahko bi jih, a le, če bi jih kupili sto ali več. Ko smo se namestili v hotelu, smo se odpravili na prva raziskovanja tega velikega mesta. Prvi postanek je bila bližnja trafika, saj je bilo treba kupiti vozovnice za tramvaj in metro, ki sta bila naši glavni prevozni sredstvi vse dni bivanja v Istan-bulu. Na hitro smo si privoščili še prvo istanbulsko malico, s sezamom posute okrogle kruhke, ki se imenujejo simit. Po kratkem sprehodu smo prišli do Sulejmanove mošeje, kjer se je ravno začela popoldanska molitev. Pred mošejo smo lahko opazili vrsto umivalnikov, kjer si moški, namenjeni k molitvi, po tradiciji umijejo obraz in roke. V mošejo v času molitve nismo smeli vstopiti, zato smo si ogledali vrtove, zunanjost grobnice sultana Sulej-mana Veličastnega in njegove žene Hürrem ter z bližnjega obzidja uživali ob razgledu na strehe starodavnega mesta. Molitev se je končala, verniki so odšli in lahko smo stopili v notranjost mošeje. Načrte zanjo je napravil Sulejmanov arhitekt Mimar Sinan, ki je izrisal načrte za več kot 400 mošej, njegova grobnica pa je nedaleč od Sulejmanove. Naslednji cilj ogledov je bil trg Taksim, do katerega smo prišli z metrojem. Hodnike podzemne postaje krasijo po- slikane keramične ploščice, ki upodabljajo pomembne mejnike Istanbula. Trg Taksim in ulica istiklal Caddesi ali Ulica neodvisnosti, ki je dolga skoraj kilometer in pol, sta bila vedno bolj polna večernih obiskovalcev. Mladih in starih Turkov, parov, družin, turistov, značilnih muslimanskih oblačil in kratkih krilc ... Reka ljudi, ki nas je posrkala vase, nas je vodila mimo trgovin z oblačili, kavarn, restavracij, pekarn in slaščičarn, ki so s svojimi bogatimi izložbami kar klicale v notranjost. Mimo nas je zapeljal star tramvaj, iz množice se je zaslišala melodija harmonike. Nekdo je preigraval pesem Bella Ciao. Nismo pričakovali, da bomo sredi Istanbula slišali to pesem, vendar smo kasneje izvedeli, da je v Turčiji zelo priljubljena. Po večerji smo sedli na teraso enega od lokalov v stranski ulici, si privoščili pravi turški čaj in »pečeno« kavo, poslušali oddaljen glas harmonike in violine ter opazovali, kako mimo nas hiti turški način življenja. Po približno uri smo se odpravili navzdol po istiklal Cad-desi. Trgovine in gostilne so postajale vedno manjše, bolj boemske, veliko jih je ponujalo ročno narejene izdelke, ustavili smo se tudi pred kavarno Otan-tik Cafe, znano iz nadaljevanke Moja boš, ki je bila tudi v Sloveniji zelo priljubljena. Za enim od ovinkov nas je pričakal niz lesenih hišic. Z velikim presenečenjem smo ugotovili, da so namenjene prosto živečim mačkam. Teh je v Istanbulu približno 750 tisoč, prebivalci, tudi tisti, ki živali ne marajo, jim nastavljajo svežo hrano in vodo ter jim na ulicah postavljajo zatočišča. Islam namreč narekuje skrb za dobrobit vseh živali, kruto ravnanje je greh. Po mačjih hišicah smo naleteli na povsem drugačen prizor - pred nami se je nenadoma pojavil mogočen srednjeveški stolp Galata, ki je eden prepoznavnih znamenitosti Istan-bula. Nanj se nismo povzpeli, temveč smo pot nadaljevali do istoimenskega mostu, s katerega smo lahko opazovali POTOPIS 37 Znameniti turški simit, najboljša malica ob pohajkovanju po mestu. osvetljene mošeje. Na mostu so sedeli starci in lovili ribe, v daljavi so se na valovih Bospor-ja zibale ladje, polne turistov. Dež, vrste in bogastvo nekdanjih sultanov Drugi dan je bil namenjen ogledom glavnih znamenitosti Istanbula. Sprehodili smo se po ulici Divan Yolu, Poti do cesarskega sveta, vse do trga sultana Ahmeda, kjer je včasih stal Konstantinov hipodrom. Čeprav so ostanki takratnega hipodroma danes dva metra pod zemljo, na trgu še vedno stojijo Kačji steber ter Zidani in Tutmozov obelisk. Ogled vseh treh znamenitosti je zmotilo padanje dežja in nenadoma so se okrog nas pojavili prodajalci dežnikov in dežnih plaščev. Cene niso bile visoke, a smo že po nekaj korakih ugotovili, da še kako zelo velja pregovor »malo denarja, malo muzike«. A nas to ni spravilo v slabo voljo in odpravili smo se do palače Topkapi, ki je bila več kot 400 let glavno bivališče osman-skih sultanov, dokler leta 1856 takratni sultan svoje rezidence ni preselil v palačo Dolma-bahge ob Bosporski ožini. Po čakanju v dolgih vrstah in številnih varnostnih pregledih smo stopili v palačo, ki se razteza okoli štirih velikih dvoriščnih vrtov. Takoj smo se namenili v najbolj obiskan del palače, v zakladnico. Zaradi ogromne gneče seveda nismo mogli videti vsega, saj nas je množica potiskala naprej. V zakladnici Otomanske-ga cesarstva smo lahko videli razstavljene dragulje, orožje iz vseh obdobij cesarstva, oklepe sultanov in njihove zlate prestole, ogledali smo si tudi prostor, kjer so razstavljene številne verske relikvije. Ker sta dež in veter lomila dežnike in močila čevlje, smo si med ogledi privoščili kratek odmor za turški jabolčni čaj in sladico, medtem smo opazovali ladje, ki so plule po Bosporski ožini. Nasprotne, azijske strani se zaradi dežja skoraj ni dalo več videti. Oglede smo nadaljevali v nekdanjih kuhinjah. Poleg velikanskih železnih kotlov smo lahko občudovali zbirko porcelana in posod iz različnih obdobij ter se čudili zapisom o letni porabi živil ter receptom jedi, ki so jih v 17. stoletju jedli na sultanovem dvoru. Sledil je ogled, ki smo ga vsi nestrpno čakali. Harema namreč, ki ga sestavlja več kot 400 prostorov in ki se vidno razlikujejo od drugih delov palače, saj so v njih bivali sultan, njegove žene in potomstvo ter konkubine. Že takoj na začetku smo razočarani izvedeli, da priljubljene turške serije Sulej-man Veličastni niso snemali v prostorih harema, temveč v filmskih studiih na obrobju Istanbula. Prostori, po katerih smo se sprehajali, so obloženi z marmorjem in s ploščicami, stene in stropovi so umetelno poslikani, na hodnikih so vsakih nekaj metrov majhni umivalniki. Ob vsej bleščavo-sti nas je presunila velika železna kletka, kamor so zapirali neposlušne konkubine in jih stradali do smrti. V haremu se zaradi številnih soban in majhnih hodnikov zlahka izgubiš, vendar smo kmalu prispeli do najpomembnejše sobe turškega cesarstva. Ko smo vstopili v prestolno sobo, kjer je sultan nekoč sprejemal svoje obiskovalce, se je nasproti nas bohotil velik zlat divan, nad njim je visel velik kristalni lestenec. Polni vtisov o nekdanji veličini Otomanskega cesarstva smo zapustili palačo Topkapi, si vzeli odmor za krajše kosilo, nato nadaljevali ogled Baziliki cisterni. Gre za največjo od stotih cistern, ki jih imajo v Istanbulu. Strop cisterne, v kateri se lahko zbere 80 tisoč kubičnih metrov vode, je podprt s 336 stebri, podzemni prostori so bili uporabljeni kot prizorišče za nekaj scen v filmih Iz Rusije z ljubeznijo in Inferno. V tihem in temačnem prostoru, v katerem začutiš spoštovanje do takratnih arhitektov, se nismo zadržali dolgo. Po dežju smo odšli do Modre mošeje, ki je osrednja istanbulska moše-ja, pred njo se je pri vhodu za turiste vila dolga kolona. Zaradi iznajdljivosti vodičke smo v mošejo prišli v samo nekaj minutah. Kakšen »trik« je uporabila, ne smem povedati. V mošeji se zaradi strašanske gneče nismo zadrževali dolgo, raje smo se odpravili do največje znamenitosti Istanbula - Hagie Sofie oziroma cerkve svete Božje modrosti, ki je dolgo časa veljala za največjo cerkev krščanskega sveta, leta 1453 jo je sultan Mehmed II. spremenil v mošejo. Notranjost cerkve, ki je danes muzej, je okrašena z raznobarvnimi mozaiki in mogočnimi barvnimi kamnitimi stebri, povsod se prepletajo krščanske in muslimanske verske podobe. Dan, poln ogledov in hoje, smo zaključili v lokalni slaščičarni ob pristnem turškem bureku in jogurtu, imenovanem ajran, kasneje pa smo si privoščili še sveže pečen kostanj. Na kosilo v Azijo Najlepša jutra so ob obalah Bo-sporske ožine. Zgodaj zjutraj tretjega dne, ko so trgovine počasi začele odpirati svoja vrata, smo se sprehodili po pokriti Misir Qar^isi, Egipčanski tržnici začimb. Že po nekaj korakih smo zastali ob pogledu na številne stojnice s pisanimi začimbami, s posušenim sadjem in zelenjavo, z oreščki vseh vrst, ratluki vseh okusov in barv, posuti s sladkorjem, pa so kar klicali, naj jih poskusimo. Prijazni prodajalci so nam postregli s čajem iz granatnega jabolka in začeli smo barantati. Za začimbe, ki smo jih kupili, smo kot prvi kupci tega dne dobili poseben popust. Menda. V Istanbulu živi več kot 750 tisoč potepuških mačk. Prebivalci skrbijo zanje tudi tako, da jim na ulicah postavljajo hiške. Po osvežilni jutranji kavi smo se vkrcali na turistično ladjo in začeli uro in pol dolgo plovbo po Bosporski ožini. Medtem ko smo za dopoldansko malico jedli simite, so okoli ladje letali galebi, mi pa smo uživali ob pogledu na številne zgradbe na obali. Peljali smo se pod Bosporskim mostom in mostom sultana Mehmeda, v daljavi smo videli nebotičnike sodobnega Istanbula, na obali se je bohotila palača Dolmabahge, ki v svoji lepoti ni zaostajala od drugih obalnih palač, vrstile so se mošeje in raznobarvne vile istanbul-skih bogatašev, vredne več deset milijonov evrov. Prava paša za oči je bila kamnita trdnjava Rumelihisari, ki so jo leta 1452 zaradi obrambe mesta zgradili v nekaj mesecih. Izkrcali smo se v Üsküdar-ju, ki ga zaradi pogleda na stari del Istanbula na drugi strani preliva uporabljajo za snemanje številnih turških nadaljevank. Sprehodili smo se po lokalni tržnici, kjer so ponujali sveže ribe, sadje in zelenjavo, satovje medu in pekovske izdelke. Čeprav nas je mamil vonj sveže pečenega mesa, smo se odločili, da bomo poskusili lokalno jed balik ekmek, sendvič s skušo. Po kosilu smo se na evropsko stran Istanbula vrnili s podzemno železnico Marmaray, ki je zgrajena pod Bosporskim prelivom. Naša končna postaja je bila nekaj minut hoje od Kapaligar^i, velikega bazarja, ki je z 21 vhodi najstarejši in največji bazar na svetu - deluje že od 15. stoletja. Bazar bi lahko opisali z eno samo besedo: labirint. Čeprav se v prvem trenutku zazdi, da se lahko izgubiš v majhnih uličicah, po katerih se drenja stotine turistov, pot po bazarju ni zapletena. Razdeljen je na različne četrti, kjer prodajajo določene izdelke. V bazarju deluje več kot 4 tisoč trgovin, ima tudi lastno pošto, šolo in mošejo. Barvitost stojnic nas je posrkala vase in naše oči so se pasle na raznobarvni keramiki, usnjenih izdelkih, svetleči sre-brnini, preprogah, oblačilih ... Prodajalci so silili v nas in nas prepričevali, da moramo kupiti njihove stvari. Nekateri so hitro ugotovili, od kod prihajamo in začeli z nami barantati v srbskem jeziku. Zunaj velikega bazarja je manjši, manj turistično oblegan bazar knjig, Sahaflar Qar§isi. Vsekakor je vreden obiska, saj ponuja na tisoče knjig, učbenikov, kaligrafij, zemljevidov in slik. Čeprav je večina knjig v turškem jeziku, so med njimi tudi kakšne v drugih svetovnih jezikih. Tudi na bazarju knjig so kraljevale mačke, ki so lenobno poleža-vale kar na knjižnih policah. V času našega obiska je bilo na bazarju veliko šolarjev, ki so kupovali učbenike, in čeprav se je na prvi pogled zdelo, da so knjige nameščene brez vsakega reda, so prodajalci takoj našli tisto, ki jo je nekdo želel kupiti. Naporni tretji dan smo zaključili s pristnim turškim ke-babom, v slaščičarni, ki smo jo obiskali že prejšnji dan, pa smo poskusili različne turške baklave. Prestolnica sveta Vsega lepega je enkrat konec. Do odhoda na letališče smo imeli kar nekaj ur, saj je letalo odletelo šele pozno popoldne, zato smo zadnje ure v Istanbulu izkoristili za odkrivanje skritih četrti Eyüp, Balzat in Fener, kamor turisti (še) ne zahajajo tako pogosto. Avtobus nas je mimo Valenso-vega akvadukta najprej pripeljal v četrt Eyüp, kjer smo se vkrcali v gondolo in se odpeljali na bližnji hrib. Na njem stoji stara kavarna, kamor je nekoč rad zahajal francoski pesnik Pierre Loti. V kavarni, ki nosi pesnikovo ime, smo si ob pogledu na Istanbul privoščili zadnji turški čaj in kavo. Nazaj smo se odpravili peš, saj je celoten hrib pravzaprav pokopališče, ki je v Istanbu-lu eno bolj spoštovanih. Med sprehodom smo opazili, da muslimani na svoje nagrobnike letnico rojstva napišejo po islamskem koledarju, letnico smrti pa po gregorijanskem. Tudi po pokopaliških zidovih se je sprehajalo veliko mačk. Na hitro smo si ogledali Eyüpsko mošejo in se nato odpravili v bolgarsko pravoslavno cerkev svetega Štefana, ki je v celoti zgrajena iz železa. Zgodba pravi, da so številni bolgarski verniki, ki so v preteklosti bogoslužje najprej opravljali v majhni leseni cerkvi, so želeli pravo, zidano cerkev. Tedanji sultan jim je dovolil gradnjo pod pogojem, da bo cerkev končana v manj kot treh letih. Ker so vedeli, da bi jim gradnja vzela veliko več časa, so Bolgari pri avstrijskem podjetju naročili montažne elemente, ki so jim jih med letoma 1893 do 1895 dostavili z ladjami po Donavi in Črnem morju. Cerkev je bila postavljena v roku, sultan je pihal od besa, Bolgari so bili navdušeni. Zadnji del poti smo sklenili v idiličnih četrtih Fener in Ba-lat, kjer smo se sprehodili po zaspanih ulicah. Bilo je nekaj domačinov, edini turisti smo bili mi. Vsaka stavba je imela fasado drugačne barve, ljudje so se pogovarjali kar z okna na okno, mačke so ležale pred kavarnami, izza vogala je prisopihal star gospod, ki je pred seboj potiskal velik voziček s svežim sadjem in zelenjavo ... Po ozkih uličicah, polnih majhnih trgovin, boemskih lokalov, pekarn in kavarn, smo se sprehodili do grškega patriarhata, ki je v Istanbulu sedež grške pravoslavne cerkve. Zanimive četrti, nobene turistične gneče, vsekakor pa vredne (ponovnega) obiska. Turški nobelovec Orhan Pa-muk je v svojem delu Istanbul: spomini na mesto zapisal: »Če svoje mesto vidim kot lepo in očarljivo, potem mora biti tudi moje življenje tako.« Istanbul je res lep in očarljiv, kar je ugotovil tudi Napoleon, ko je nekoč dejal, da bi mesto moralo biti prestolnica sveta. Foto: osebni arhiv j».- - -t - - - -«si ИШјШШЕР^ - ... . -, --v ... • ГЧ; v". i^ssž • t? v-" H- * ■■■'■■ .' i i •--: v:."* .. ШИ llfe&s^ ^ШШШШс^ 38 ONKRAJ MURE Imenitni baročni salon murskosoboškega gradu Murska Sobota med včeraj, danes in jutri Mesto, ki navdihuje pisatelje Ko se pripelje čez Muro v Prekmurje, je to za pozornega popotnika poseben občutek. Onkraj nje je marsikaj drugače, od narečja in jedi do kulture. Sredi ravninskega dela Prekmurja je njegova prestolnica Murska Sobota. Danes je to sodobno mesto, lepo urejeno, ki lahko ponudi popotniku veliko. Prestolnica pokrajine, ki je res nekaj čisto posebnega. BRANEJERANKO Mogočen vhod v mogočni grad Murska Sobota. V njem je pokrajinski muzej. Murska republika je bila razglašena z balkona Hotela Do-bray. Gre za današnji Hotel Zvezda. Nevsakdanja državna tvorba je obstajala le nekaj dni. V prvi Jugoslaviji je bilo Prekmurje najrevnejša slovenska pokrajina in to tako zelo revna, da so jo imenovali »slovenska Sibirija«. Takratna oblast je tam zaposlovala tiste svoje uslužbence, ki ji politično niso bili po volji. Prav tako je naselila Primorce, ki so bežali pred divjanjem italijanskih fašistov. Z begunci je želela večkulturno Prekmurje čim bolj posloveniti. Dandanes je drugače, saj je najvzhodnejša slovenska pokrajina nekako v modi. In to je prav po zaslugi posebne kulture in pokrajine. V Prekmurje oziroma Mursko Soboto se danes pripeljemo po najdaljšem mostu Slovenije, ki se pne nad Muro. Meri 833 metrov in simbolizira napredek nekdanje zelo revne pokrajine ter njeno boljšo povezanost z ostalimi deli Slovenije. Mesto, ki navdihuje Mesto, ki ga opisujejo pisatelji, je vedno nekaj posebnega. In Murska Sobota je na primer navdihnila Ferija La-inška ter Dušana Šarotarja ... Lainšček opisuje v romanu Ločil bom peno od valov ljudi Murske Sobote med prvo svetovno vojno, iz takratnega obdobja je tudi roman Raza. V njem opisuje vojaka, ki se vrača s fronte in je izgubil spomin. V Prekmurju se je znajdel med vrenjem Murske republike, to je državne tvorbe, ki je obstajala le nekaj dni. Nekdanji učitelj in častnik Vilmoš Tkalec je razglasil republiko, ki so jo navdihovale Leninove ideje, z balkona murskosoboškega Hotela Zvezda. Lainška je navdihnila tudi Murska Sobota v času druge svetovne vojne. V romanu Muriša, ki je prejel nagrado kresnik, so ljudje iz prekmurske prestolnice, ki jih je opisal že med prvo svetovno vojno. Posebno poglavje multikulturne Murske Sobote predstavlja njena judovska preteklost. Del te preteklosti opisuje Dušan Šarotar v svojem romanu Biljard v Dobrayu, ki je postavljen v čas pred konec druge svetovne vojne. Znamenitemu soboškemu Hotelu Zvezda, nekdanjemu avstro--ogrskemu Hotelu Dobray, se bližajo vojaki sovjetske Rdeče armade ... In pred tem usodnim srečanjem igrajo gostje še zadnjo partijo biljarda ... Z Mursko Soboto je povezanih še več slovenskih književnikov. Med njimi so sodobni pesnik in pisatelj Milan Vincetič ter iz starih časov Ja-noš Flisar, Mihael Barla, Juri Cipot, Štefan Žemlič, Jožef Bagari, Števan Kovatš, Tomaž Križan, Janoš Slepec . Med temi so bili skoraj vsi evangeličanski ali katoliški duhovniki, ki so delno pisali v prekmurščini. Ko smo že pri umetnikih in Murski Soboti, naj spomnim vsaj še na dve imeni. Iz Sobote izhajata tudi slikar Jože Horvat Jaki, ki je pozneje živel v Nazarjah, ter Zvitorepčev oče Miki Muster, animator, ilustrator in kipar. Na Trgu zmage Vse poti vodijo v Mursko Soboto in tam na Trg zmage, v mestno središče. Na tem trgu vzbuja posebno pozornost spomenik zmage, ki spominja na sovjetsko osvoboditev mesta in Prekmurja. Spomenik, ki je bil postavljen že avgusta 1945, predstavlja slovenskega partizana in sovjetskega vojaka s topovoma na vsaki strani. »Socrealistični« spomenik nakazuje tudi obzidje Kremlja, na njem sta tudi Leninov portret in peterokraka zvezda. Na spomeniku je dvojezični, najprej ruski in za njim še slovenski napis. Mogočno delo je zasnoval sovjetski vojni inženir Ukrajinec Arončik, plastike sta izdelala slovenska kiparja Zdenko in Boris Kalin. Zanimivo je, da je uspelo temu spomeniku preživeti vse burne čase, tako spor Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, ko je bil spomenik celo že podmi-niran, kot tudi spremembo političnega sistema v Sloveniji. Obeh zveznih držav, Jugoslavije in Sovjetske zveze, danes ni več, spomenik zmage pa zaenkrat kljubuje vsem viharjem zgodovine. Danes je zelo prepoznaven del mestne vedute Murske Sobote. Za spomenikom so zelena pljuča mesta, približno deset hektarjev velik mestni park. V njem so tudi zelo stara mogočna drevesa. Sredi parka je najstarejša mestna stavba, mogočni soboški grad, ki ima korenine v 13. stoletju. V nekdanjem Szaparyjevem gradu je že več kot šest desetletij pomurski pokrajinski muzej, kjer je prikazano kulturno bogastvo pokrajine ob Muri. V muzejskih zbirkah je predstavljena dolga zgodovina tega območja, vse od prazgodovinskega in starorimskega časa, romanike in gotike do obdobja po drugi svetovni vojni. Na nekoč bogato opremljeni so-boški grad še danes spominja njegov baročni salon, ki je bil poslikan pred koncem baroka. Soboški grad je v starih časih služil grofom, v času med obema svetovnima vojnama je postal last občine, med drugo vojno in po njej sta bila v njem sodišče in zapor. Danes sta v gradu poleg muzeja še mladinski klub in poročni prostor. Pred gradom je lep drevored, ki je bil posajen pred drugo svetovno vojno. Na drugi strani drevoreda je evangeličanska cerkev, ki je prav tako del značilne vedute Murske Sobote. Novogotska zgradba, ki jo je zasnoval madžarski arhitekt Gerely, je bila zgraje- Spomenik zmage v središču Murske Sobote je bil postavljen že nekaj mesecev po drugi svetovni vojni. Mesto je osvobodila sovjetska Rdeča armada. ONKRAJ MURE 39 na leta 1909, le nekaj let pred zlomom Avstro-Ogrske. Le nekaj let za evangeličansko, še v Avstro-Ogrski, je bila temeljito prezidana gotska katoliška cerkev sv. Nikolaja, današnja stolna cerkev. Ko je nastala leta 2006 Škofija Murska Sobota, je cerkev postala stolnica. Prvi soboški škof je bil nekdanji Celjan ter nekdanji velenjski kaplan dr. Marjan Turnšek, ki ga je nasledil dr. Peter Štumpf. Tam, kjer je danes stolnica, je bil pred davnimi časi poganski tempelj. Soboški Romi in Judi Murska Sobota je bila od nekdaj večkulturno mesto. Poleg večinskih Slovencev živijo na območju občine Romi ter maloštevilni Judje, ki jih je bilo nekoč bistveno več. V pomurski prestolnici imata tako sedež svet romske skupnosti v Sloveniji ter Zveza Romov Slovenije. Romska Krajevna skupnost Pušča, ki je zunaj mesta, je pred nekaj leti praznovala 100-letnico naselja. V njem živi petsto prebivalcev, ki so Romi. V krajevni skupnosti imajo že več kot pol stoletja otroški vrtec, otroci imajo možnost obiskovanja verouka, krajani so ponosni na romski nogometni klub, njihovo Prostovoljno gasilsko društvo Pušča - menda edino romsko na svetu - je lani prevzelo novo gasilsko vozilo ... V Pušči je na srečo zelo drugače, kot je na Dolenjskem ... Murska Sobota posveča zadnje čase precejšnjo pozornost tudi svoji judovski preteklosti in sedanjosti. V istem času kot evangeličanska cerkev in prezidana katoliška cerkev je bila leta 1908 dokončana sinagoga. Manj kot pol stoletja po dokončanju jo je povojna socialistična oblast podrla. Na tem mestu je bil zgrajen stanovanjski blok, ki ga ljudje imenujejo judovski ali židovski blok. Ob njem je bil pred šestimi leti postavljen kamnit pomnik, ki opozarja na nacistični izgon soboških Judov. Med judovskimi pomniki je prav tako Pozabljeni kovček na soboški železniški postaji, prvi spomenik žrtvam holokavsta na slovenskem ozemlju. Pomnik je v obliki klopi ter zgovornega kovčka ob njej. Na soboške Jude spominja tudi njihovo pokopališče, kjer je ohranjenih nekaj zelo starih nagrob- nih spomenikov. Na pobudo Erike Fürst, prekmurske Ju-dinje, ki je preživela taborišče Auschwitz, je bilo pred petimi leti preurejeno napol pozabljeno judovsko pokopališče. Zadnji pokop je bil leta 1948, nato je pokopališče oblast čez nekaj časa spremenila v spominski park. Na murskosoboške Jude me je pred kratkim spomnila objavljena zgodba Šarike iz Hahnove tiskarske rodbine. Minilo je 75 let od konca njihovega najhujšega trpljenja. Ohranjen je ganljiv posnetek Šarike - uradno Charlotte Hahn - z železniške postaje ob Starnberškem jezeru na Bavarskem. 30. aprila je bila posneta ob vlaku smrti s 1.800 taboriščniki, ki so jih nacisti nameravali pobiti. Naciste so na srečo prehiteli ameriški osvoboditelji. Na ganljivem posnetku je vagon z odprtimi vrati, naložen s trupli taboriščnikov, pred njim stojijo trije ljudje. To so ljubka prekmurska deklica Šarika s trpkim nasmehom, njena taboriščna prijateljica, ki joče, ter ameriški vojak. Od lani spominjajo pred Šarikinim domom v Murski Soboti nanjo ter na njene sorodnike Spotikavčki, po nemško Stolpersteine. Gre za dolgoletni umetniški projekt Nemca Gunterja Demniga s kamni, oblečenimi v medenino, ter zapisanimi osebnimi podatki posameznih žrtev holokavsta. Kamni so vzidani v pločnik pred domovi žrtev nacizma. Gre za največje spominsko obeležje na svetu, ki je na območju več kot dvajsetih držav, ki so trpele zaradi nacistične strahovlade. Postavljenih je že več kot šestdeset tisoč spoti-kavčkov. Foto: Zavod za turizem, šport in kulturo Murska Sobota Čudovito mestno sinagogo je oblast po drugi svetovni vojni porušila. Na judovsko preteklost spominja danes pomnik, ki je postavljen na zemljišču Pomnik Pozabljeni kovček na železniški postaji Murska Sobota. Spominja nekdanjega svetišča. na nacistični izgon mestnih Judov v koncentracijska taborišča. 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA ZAKAJ JE KJE KAJ NAROBE? 1 ------ИЈ^иавг^ки^вА»? MANJKATA MILIJARDI! Ml ES uau mwws». иа мии Miw m кгши (вт u ium M* u nusM ш ц it niraig (B1U KU ШШМјiSšffT;f rt ".i* .-.i* — L— M DMCA LETA! Z USPEH! IN UPANJI ЕтшЕшааићк = — — --- — „ «p PRIZNANJE SWOUPMVUMU - \ш Bi zaupalrkozi, da popazi na vaše zeljel novi tednik 7Ql Zrela ljubezen je kot dobro vino Počastitev jubileja z vpogledom v arhivske izdaje časopisa Letos 75 let Novega tednika Nas časopis letos praznuje častitljiv jubilej, 75 let delovanja. Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Potem je izhajal še pod drugimi imeni, Na delo, Naše delo in dolgo obdobje kot Celjski tednik, zato ga mnogi bralci še vedno naslavljajo s tem imenom. Z današnjim imenom Novi tednik je začel izhajati sredi decembra leta 1968. ROBERT GORJANC Naš časopis je v svoji bogati zgodovini prešel skozi različna obdobja, tudi negotova in burna, menjaval organizacijske oblike delovanja in la- stnike. Vedno je bil zavezan ključnemu cilju, skrbi za celovito, objektivno in verodostojno obveščanje bralcev na Celjskem oziroma v Savinjski regiji. Novi tednik trenutno izhaja enkrat tedensko in novinarsko spremlja dogajanje v 33 občinah Savinjske regije, kar je zelo veliko območje, ki se razteza od meje z Avstrijo in do meje s Hrvaško. Kot radi pravimo v naši hiši, od Rinke do Sotle. Zadnje takšno obdobje, ki je za vodstvo naše medijske hiše in uredništvo pomenilo velik izziv, je bila epidemija koronavirusa, ki je bila pred kratkim preklicana. V minulih več kot dveh mesecih je bilo treba, kljub temu da se je v državi in seveda tudi v naši regiji javno življenje ustavilo, da ni bilo mogoče prirejati najrazličnejših dogodkov in prireditev, novinarskih konferenc, poslovnih srečanj ter konferenc, napolniti 48 strani časopisa. V takšnih okoliščinah se je bilo treba drugače organizirati in še naprej iskati vire ter zanimive ljudi za dobre zgodbe, reportaže, intervjuje, teme ... V počastitev jubileja bomo od te številke in do konca leta na dveh straneh Novega tednika pripravljali prispevke iz naših digitalnih arhivskih izdaj. Poleg tega bomo le- tos v novinarske prispevke o kakšnem odmevnejšem in pomembnejšem aktualnem sedanjem dogajanju ali temi vključevali tudi članke zgodovinskih izdaj Novega tednika (v smislu tako smo o tem poročali nekoč ...). Velik del arhivskih izdaj Novega tednika je že digitaliziran, prenesen v elektronsko obliko v okviru Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) in tudi brezplačno javno dostopen. Digitalni arhivski izvodi Novega tednika so prava zakladnica najrazličnejših informacij in zgodb, ki pri- čajo o duhu nekdanjih časov, načinu življenja, političnih usmeritvah, vrednotah, kako so ljudje delali, se sproščali, zabavali, prinašajo vpogled v to, kakšno je bilo dogajanje na področju športa, kulture, družabnega življenja ... Upamo in verjamemo, da bodo pri marsikateremu bralci ti izleti v zgodovino vzbudili tudi lepe spomine in skomine, nostalgijo, upamo, da tudi čim manj grenkobe. Za tokratni prvi prispevek iz serije zgodovinskih pregledov smo izbrali obeleževanje in praznovanje dneva mladosti. 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 REGIJA POZDRAVI TITU IN PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Vpti« profejuv, v*lik kol Se nikoli du sedaj. je ш nami Dan mirtdfjst» Je mJwdtna c^Lj^ke regije praznovala ve« пк>в« v znamenju del» ш nenehne »XUvnoeti. Proslave so bde v vseh občinah, nekje večje, drugje manjše, vse pn' so teraiale eno ramo »rte jo: predanost domovini, Titu № seinaupnivnj sodalUMični drui-bi Največja pnreditev Je bila kunec preji-njetfu tednu v menim-m parku. kjer se Je pod streho drsAlliW» ubralo nekaj tisoč Na u&ti&novnem Stanku v mladiniкЖ klubu so se mladi domenili za .»bseg I način dela, Inn Gaxvoda z občinske ла« ference ZK Celje pa Je mladim podal ш kaj osnovnih napotkov, Sekretar nove® aktiv.« je poslal Miran Vouk, svečanost џ Je zaključila »Grupa poetica« и rccKaial i krat 4 Omenili b« &e veliko prireditev »t nem parkii, ki Jo Je oi^anusiniJa mamin ^arnirije Celje Ш Vzneseno ob slavnostnih prireditvah in novih pridobitvah Dan mladosti v Novem tedniku leta 1975 V tokratnem pregledu pisanja Novega tednika v zgodovini smo se vrnili v leto 1975 in v našem digitalnem arhivu prebrskali, kako smo takrat pisali o praznovanju dneva mladosti, 25. maja. In sicer smo to pregledali v številkah NT, ki sta izšli 21. in 29. maja. Prav tako smo izbrali še nekaj drugih dogodkov, ki smo jim v takratnem časopisu namenili večjo pozornost. Med drugim je bil takrat v Celju Mednarodni mladinski pevski festival, ki je bil za tiste razmere izjemno velika prireditev. ROBERT GORJANC V Novem tedniku, ki je izšel 29. maja, smo objavili članek, v katerem smo pisali, kako so v posameznih delih Savinjske regije praznovali dan mladosti. Kot je v uvodu članka zapisal Milenko Strašek, je šlo za venec proslav, ki je bil velik kot še nikoli. »Dan mladosti je mladina celjske regije praznovala ves mesec v znamenju dela in nenehne aktivnosti.« Ta novinar je sicer za številko prej obiskal tudi tabor mladinske delovne brigade Kozjansko 75 v Šentvidu pri Planini. Kot je bil običaj za takratni čas, smo objavljali tudi imena in priimke ljudi, ki so na proslavah prejeli prejeli priznanja za delo v mladinskih organizacijah ali na drugih področjih. Za čas okrog dneva mladosti je bilo tudi običajno, da so takrat prisegli mladi vojaki, ki so prišli v Celje služit vojaški rok iz vseh delov takratne Jugoslavije. Prav tako je bil praznik dneva mladosti priročen za slavnostno odpiranje novih gradenj in pridobitev, kot na primer doma teritorialnih enot v Slovenskih Konjicah, kjer so ob tej priložnosti pripravili tudi parado na ulicah mesta, ki se je je udeležilo tri tisoč ljudi. Mladinski pevski festival v Celju Maj je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi čas Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, ki je bil v tistih časih res zelo velika prireditev, ki je v mestu ob Savinji trajala več dni. O tem priča tudi napo-vedna vest, v kateri smo objavili, v katerih krajih regije bodo nastopali zbori iz drugih držav. V tej majski številki Novega tednika, ki jo podrobneje predstavljamo, smo prireditvi namenili dve strani, o njej smo pisali še na drugih straneh (že v številki prej smo obširno napovedali začetek festivala in objavili program festivala ter spremljajočih dogodkov). Poleg tega smo festivalu posvetili tudi naslovnico in kot lahko opazite na njej, je bil eno od koncertnih prizorišč festivala tudi Muzejski trg pred Staro grofijo. Za današnji prenovljen Muzejski trg je prav tako predvideno, da bi spet postane koncertno prizorišče. Zavod Celeia Celje, ki je zdaj organizator te prireditve, bi moral letos znova pripraviti mednarodni mladinski pevski festival, seveda v bistveno manjših okvirih kot nekoč, a ga je zaradi epidemije koronavirusa moral odpovedati. Kolesarjenje okrog Celja: »Vsi na kolo za zdravo telo« Sicer pa smo v tej majski številki NT, ki jo podrobneje predstavljamo, pisali tudi o v tistih časih izjemno priljubljeni rekreativni prireditvi Vsi na kolo za zdravo telo. Tega se je udeležilo veliko navdušenih kolesarjev, ki so o svojih vtisih spregovorili našim novinarjem. Reportažni zapis o tem dogodku je naš legendarni novinar Tone Vrabl pripravil že za številko prej. Tudi to dovolj pove o tem, kako priljubljena je bila ta rekreativna prireditev v tistih časih. mm v Tudi o sebi: menjava na uredniškem mestu V časopisu smo zabeležili zamenjavo na uredniškem mestu. Takratni glavni in odgovorni urednik Novega tednika Jože Volfand (kasneje v svoji bogati poklicni karieri tudi odgovorni urednik osrednjega slovenskega časnika Delo, danes uspešen poslovnež in lastnik podjetja Fit media) je odhajal v drugo službo. Ob slovesu je v nT, ki je izšel 29. maja, temu posvetil tudi svoj uredniški uvodnik na prvi strani, na notranjih straneh pa smo zabeležili še krajšo novico o tem. Z UREDNIKOVE MIZE Auw* pfUpm sadnfikrat »rrtttoe v rubriki ш arednifcor* mUe V ponedeljek bo pretile! metla glavnega in odprtvornega urednika NT I n HC Boja* Volk. Frlloinoet je torej ta tlovotne po*fot4lae betade Vendar velja — v Hvtfanf* mnogokrat prihaja do газроПј, do sknwe in ponornrt tnidenj Zato f« vatnefl* to. kar trao delali, uttvarfali Kar tmo ФпедЦ Viega tega n* W bilo t>r« mu, dragt bralci NT in po-•Moto RC Zalo hmki м mnoga parna Nannte PrMtryc in kritike Za iodetova. nje. H naj bo odttej ie trdne tie. Hvala vtem »odMavcem Premalokrat tmo te dobili. Toda naie »kupno delo j* bito e*«*no tapetno in telim. da tako tudi oitane Pombno t« zaAvalfutem tudt wem uHanointeljicam, tuesUm prijateljem p ob& nah celftkega območja. In to ротаџаН uveljaviti NT In RC kot pomembna regional na mrriJto Jn seveda vtem, ki t(« nam kakorkoli pomagali Val wednifc 42 ŽIVALSKI SVET Kozjanski park bdi nad gnezdiščem čebelarjev na Bizeljskem Med najbolj pisanimi pticami Slovenije Ljubitelji ptic zagotovo poznajo čebelarje, ene najbolj pisanih pernatih letalcev pri nas. Nekateri so že preživeli ure ob njihovem opazovanju v gnezdilni koloniji v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Tam je urejena posebna opazovalnica, kjer je mogoče občudovati pernate lepotce. V minulih dneh so se ptice vrnile s prezimovanja in spet priletele v omenjen peskokop, ki je bil dolgo edino znano mesto njihovega gnezdenja v Sloveniji. Da je opazovanje ptic primerno urejeno in zanje nemoteče, skrbijo zaposleni v Kozjanskem parku. TATJANA CVIRN Biolog v Kozjanskem parku Dušan Klenovšek pravi, da so se letos prvi čebelarji vrnili 24. aprila, opazovali so jih tudi v preletu, med izvajanjem ukrepov varovanja clu-sijevega svišča na Lovrencu pod Lisco. Pred njihovim prihodom so zaposleni parka v peskokopu izvedli dela, ki bodo omogočila obiskovalcem lažje opazovanje in čebelarjem primernejše življenjsko okolje. Prostor med gnezdilno steno in opazovalnico so očistili lesne zarasti in izravnali, da bodo lažje kosili. Vsa dela so izvedli v soglasjih z Zavodom RS za varstvo narave in nadzorniki rudarjenja (Georude- ko). S tem so izboljšali pogoje za prehranjevanje čebelarjev in olajšali pogled iz opazovalnice do gnezdilne stene. Fotoopazovalnica Ker veliko domačih in tujih fotografov vsako leto obišče prostor gnezdenja, je Kozjanski park uredil še prikrit prostor, iz katerega bo možno fotografirati čebelarje. Dostop in uporaba sta omogočena le za fotografiranje. V opazovalnico je treba priti do 6. ure zjutraj in jo zapustiti do 9. ure. Fotografi morajo po elektronski pošti svoj prihod sporočiti nadzorniški službi Kozjanskega parka. Med fotografiranjem ne smejo biti Fotoopazovalnica, ki jo je v peskokopu Župjek uredil Kozjanski park. Njegovi strokovnjaki spremljajo čebelarje v tem peskokopu že od leta 1985. Prostor za opazovanje je opremljen tudi z informativnimi tablami. glasni ali drugače motiti če belarjev. Občina Brežice je silhueto čebelarja uporabila tudi na obcestnih tablah na mejah občine, a ptice mnogi tamkajšnji prebivalci žal sploh ne poznajo. »Uporabo fotoopazovalni-ce in njen vpliv na čebelarje bomo preverjali z videonad-zorom. Naši naravovarstveni nadzorniki bodo opravljali tudi dnevni nadzor. Poleg tega določen nadzor izvajajo tudi lokalni prebivalci. Če bi se izkazalo, da fotografiranje kakorkoli moti dejavnost čebelarjev, ga bomo nemudoma prekinili,« pravi Klenovšek. Sicer je za opazovanje ptic najbolj primeren čas obdobje hranjenja mladičev, zlasti ob vročih in soparnih dneh, ko oba starša prinašata v kljunih hrano. Pri tem je treba imeti primerno maskirno obleko ali šotor. »Prvo pravilo je, da človek s svojo prisotnostjo v bližini gnezdišča ne moti gnezdenja in hranjenja mladičev,« opozarja biolog. Ptice so izbrale tudi Obsotelje Peskokop Župjek ni edino gnezdišče teh čudovitih ptic. Po pripovedovanju domačinov čebelarji gnezdijo tam že od leta 1984. Letno zabeležijo od 20 do 50 parov. »V preteklih letih smo manjšo kolonijo čebelarjev opazili tudi na območju peščenih vinorodnih gričev med Bizeljskem in Pišecami v Dednji vasi, letos tudi na obrobju Pišec,« pravi Klenovšek in dodaja, da namerava Kozjanski park v naslednjih letih na območju peskokopa urediti še večjo mlako z vodnim rastlinjem. »Želimo urediti tudi infocenter - po možnosti v imitaciji čebelarjevega rova oziroma repnice.« Ptice so opazili ljudje še marsikje po Sloveniji, na primer na obrežju reke Reke, ob Muri, na Goričkem, na robu Krakovskega gozda, v gramoznicah Ko se ptice spomladi vrnejo v Slovenijo, si v prvih tednih izkopljejo v stene do dva metra dolge gnezdilne rove. Če so stari gnezdilni rovi še uporabni, se čebelarji naselijo kar v njih. Pogosto začne par kopati več rovov, konča pa samo enega. Konec maja začne valiti 4 do7 jajc. Po približno treh tednih se mladiči izvalijo in treba jih je nenehno hraniti. Konec julija družine z mladiči odletijo proti tropski Afriki, kjer prezimijo. Krško-brežiškega polja, ob Savi pri Ljubljani, v Halozah, vendar v manjših in nestalnih kolonijah. Po ocenah DOPPSA letno gnezdi v Sloveniji od 40 do 150 parov, od tega skoraj tretjina v Obsotelju in skupaj z bližnjim Posavjem več kot polovica. Prvotno so gnezdili le na rečnih brežinah, kar je zaradi urejanja vodotokov postala prava redkost. Tako jim ostanejo le odkopne stene gramoznic ter manjše stene, ki so posledica urejanja krajine (npr. urejanje teras pri vinogradih, nastanku cestnih usekov). Zelo redko si gnezdo uredijo tudi na povsem ravnih golih površinah. Zaradi ogroženosti (pomanjkanje primernih gnezdilnih sten in hrane) je čebelar zavarovan v Sloveniji in celotni EU. Foto: arhiv Kozjanskega parka V soboto dopoldne, 23. maja, bo Kozjanski park pripravil dan odprtih vrat in strokovno vodenje ogleda kolonije čebelarjev v peskokopu Župjek. Za informacije pokličite Dušana Klenovška na telefon 041 593 929. Očiščene površine v peskokopu Peskokop na Bizeljskem z luknjami, ki so jih za gnezda naredili čebelarji. ZA ZDRAVJE 43 Dosoljevanje jedi vodi tudi v bolezni Л Slovenci zaužijemo enkrat več soli od priporočene količine Ali ste vedeli, da odrasli prebivalci Slovenije v To je zaskrbljujoč podatek. V prehrani prebivalcev uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik povprečju še vedno za približno 130 odstotkov Slovenije so največji vir zaužite soli kruh in , tveganja za nastanek kroničnih presegamo še priporočeno dnevno količino soli? krušni izdelki, mesni izdelki, vložena nenalezljivih bolezni in zelenjava, siri ter polpripravljeni in pomeni resno grožnjo za SIMONA ŠOLINIČ pripravljeni izdelki. Čezmerno ^ zdravje ljudi. Človeško telo za normalno delovanje potrebuje izjemno majhno količino natrija, veliko manjšo, kot jo večina populacije dnevno zaužije. Preveč natrija vodi v številne zdravstvene težave, predvsem v težave srčno--žilnega sistema, kot so povišan krvni tlak in srčni infarkt, ter bolezni ledvic. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj dnevni vnos soli pri odraslih ne presega 5 gramov, medtem ko povprečen Slovenec vsakodnevno še vedno zaužije od 11 do 14 gramov soli. Sol je sicer pomembna za naše telo, ker vzdržuje nor- malne celične naloge in deluje na pravilno »pot« hranil po telesu. Ključna je pravilna količina soli, ki jo zaužijemo. Ljudje največkrat sol vnašamo v telo s kuhinjsko soljo, natrijevim kloridom. Malo manj se zavedamo, da sol zaužijemo tudi z drugimi živili. Prehranjevanje izven doma je eden pomembnih dejavnikov čezmernega uživanja soli, saj že posamezne jedi (kot je pica) lahko vsebujejo petkratno količino priporočenega dnevnega vnosa soli. Dostopnost soli tudi na domačih mizah in s tem dosolje- Raziskave so pokazale, da so v prehrani Slovencev med kupljenimi izdelki največji vir zaužite kuhinjske soli kruh in krušno pecivo (žemlje, sirove štručke ali slaniki ...), mesni izdelki, ki so v prehrani Slovencev (pre)pogosto na dnevnem jedilniku (to so salame, suho meso, klobase ali hrenovke ...) in siri ter vložena zelenjava. Kadar je v telesu premalo natrija, prav tako ni dobro, saj lahko pride tudi do določenih težav. Povečane potrebe natrija imajo ljudje ob dolgotrajnih fizičnih obremenitvah. Takrat je torej smiselno izgube natrija ustrezno nadomestiti. vanje obrokov sta prav tako pogosta slovenska navada, ki jo najhitreje lahko opustimo. Torej je prvi korak k zdrave- mu prehranjevanju že to, da na vaši mizi danes ne bo soli. sr Foto: Splet Je himalajska sol res tako zelo primerna? V prehrani strokovnjaki priporočajo le jodirano sol, jod je namreč pomemben element pri preprečevanju težav s ščitnico. Pri himalajski soli gre za to, da je to tako imenovana kamena sol, ki ni jodirana. In če bi uporabljali samo himalajsko sol, bi v telo vnesli premajhno količino joda, pravijo pri nacionalnem projektu Prehrana.si, ki ga podpira tudi Ministrstvo za RS za zdravje. »Nekatere vrste soli, tudi himalajsko sol, se pogosto zmotno predstavlja kot boljše alternative običajni kuhinjski soli, predvsem v povezavi s posebno mineralno sestavo. Tako himalajska sol kot druge vrste soli so sestavljene večinoma iz natrijevega klorida, prisotnih je tudi nekaj drugih mineralov v zelo majhnih količinah. Takšnih mineralov je prav v vseh soleh tako malo, da ob upoštevanju dnevnega vnosa soli nimajo posebnega vpliva na prehranske ali fiziološke lastnosti soli ali na zdravje človeka. Poudariti velja, da so previsoki vnosi prav vseh vrst kuhinjske soli enako škodljivi. Ob tem je treba izpostaviti, da posebne bolj eksotične vrste soli običajno niso jodirane, zato jih smemo uporabljati le občasno za do-soljevanje hrane.« Ljudje pogosto verjamemo določenim stvarem, ki so mar-ketinško zelo dobro podprte. Pri prehrani je pomembno, da ljudje uživajo čim manj predelane prehrane in čim manj vnaprej pripravljene hrane ter da se največkrat odločajo za to, da sami pripravljajo dnevne obroke iz osnovnih sestavin, kot so zelenjava, sadje, žita, mleko, oreščki, meso in jajca. Kajti tako narejena hrana je najbolj polnovredna in najbolj sveža in ne vsebuje toliko dodatkov kot jih vsebujejo predelana živila in vnaprej pripravljena hrana. Povišan krvni tlak je v svetu razlog kar za 50 odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, za 5 gramov previsok vnos soli predstavlja kar 23 odstotkov večje tveganje za srčno kap. Povečano izločanje natrija z urinom kot posledica povečanega uživanja kuhinjske soli je povezano tudi s povečanim izločanjem kalcija z urinom, kar lahko škodi zdravju okostja, še posebej pri bolj občutljivih skupinah. Pri ženskah po menopavzi lahko previsoki vnosi kuhinjske soli zaradi višjega izločanja kalcija pospešijo procese razgradnje kosti in s tem prispevajo k zmanjšanju mineralne gostote kosti, kar predstavlja tveganje za razvoj osteoporo-ze in zlome. V živilih je naravno prisoten natrij pogosto v obratnem sorazmerju z vsebnostjo maščob. Več ga vsebujejo živila živalskega izvora -jajca, ribe ter meso. V sadju, zelenjavi in V • g • I • • v*| žitaricah je v manjših količinah. 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Šmarski podeželski zdravniki Viktor Lorger, dr. med., zdravnik v Šmarju pri Jelšah od leta 1924 do 1964 Viktor Lorger se je rodil 12. novembra 1891 v Šmarju pri Jelšah v preprosti trški družini materi Otiliji in očetu Francu. Po osnovni šoli v Šmarju je gimnazijo obiskoval v Celju, študij je nadalje- (1870-1970) val na medicinski fakulteti v Gradcu. Zaradi prve svetovne vojne je moral študij prekiniti in se pridružiti avstro-ogrski vojski. Leta 1915 je bil ujet in zaprt v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Viktor Lorger se je tudi v vojski izobraževal. Tam je pridobil čin oficirja in ker se je šolal za zdravnika, je lahko v ujetništvu preživel v boljših razmerah kot navaden vojak. V skromnih raz- (5) merah ujetništva, izven urejenih zdravstvenih ustanov, je nudil zdravniško pomoč in z improvizacijami, potrebnimi pri opravljanju tudi zahtevnejših kirurških posegov, pridobil veliko izkušenj. Z zasebno ordinacijo dr. Viktorja Lorgerja je bila povezana tudi reševalna služba, ki so jo ustanovili leta 1946 pri občinskem Rdečem križu. V stavbi, kjer so ime- Zdravstvena ekipa v Šmarju pri Jelšah, ordinacija v Skazovi hiši, 1951. Na fotografiji: od leve proti desni: Avgust Anderluh - zobotehnik, Mara Fink, dr. Viktor Lorger, Olga Završka - zobna asistentka, Amalija Anderluh - zobozdravnica, Tonček Anderluh - zdravnik, Marta Hrašovec - medicinska sestra li Habjanovi in Wagnerjevi nekoč hleve, je bila šmarska policijska postaja, ki je obveščala reševalce o nujnem prevozu bolnikov. Voznik reševalec je čakal na poziv v reševalnem vozilu, ki je bilo parkirano pod lipo ob hiši Vide Lorger, rojstni hiši dr. Viktorja Lorgerja. Kot okrajni sanitetni referent in vztrajen organizator preventivnega dela je dr. Viktor Lorger prirejal številne tečaje o higieni in prvi pomoči ter organiziral potujoče razstave o preventivni medicini. Dr. Viktor Lorger je v Šmarju sodeloval pri Rdečem križu, v številnih društvih in pomagal pri ohranjanju kulturnega utripa ter povezovanja ljudi. Dejaven je bil tudi na političnem področju, od leta 1934 do 1936 je bil predsednik občine Trg Šmarje pri Jelšah in predsednik krajevnega šolskega obora, katerega član je bil več let. Pod njegovim načelstvom je bila leta 1936 ustanovljena vodovodna zadruga z omejeno zavezo, v okviru katere so zgradili zajetje za vodovod v Šmarju pri Jelšah. Z njegovo pobudo je Olepševalno društvo Procvit v Šmarju pri Jelšah leta 1935 zgradilo bazen. Odlikovali so ga trdno medicinsko znanje, izredna delavnost in osebno prizadevanje. Bil je cenjen zdravnik, ljudje so mu zaupali in ga spoštovali. Za svoja prizadevanja, za obsežno in plo-dovito dejavnost je prezidij narodne skupščine FLRJ dr. Viktorja Lorgerja odlikoval z medaljo dela in z redom za zasluge za narod. Zaradi velikih zaslug za slovensko zdravništvo ga je leta 1961 Občni zbor SZD v Celju izvolil za častnega člana. Se nadaljuje ... Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah ALBUM S CELJSKEGA Ponosen ati Stane s hčerkico Stanko Pisalo se je leto 1966. Mlademu paru Silvi in Stanetu se je pred približno letom pridružila hči Stanka. Bil je čas gradnje hiše, obdelovanja njiv, sadovnjaka in vinograda v domači vasici Lokovica pri Šoštanju. Obilica dela ni bila prepreka, da se v vsakem prostem trenutku ne bi stisnili drug k drugemu in se imeli radi. Ta na fotografski film ujet trenutek je nastal na travniku ob naši hiši. Tisti čas je bila še lesena, nato se je sobica za sobico »sestavila« v naš skupen topel domek. Aprila letos je mladenič na fotografiji dopolnil 80 let. Ati, hvaležna sem ti, a tudi »mamčiki« *, »mamiki« ** in sestri Mateji, da je bilo moje otroštvo tako zelo veselo, sproščeno, skratka neizmerno bogato. *mami **stari mami Prispevala: Stanka Ledinek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Ilija Trojanow: Odvečni človek Imaš težave? Ves svet jih ima! Bolgarsko-nemški pisatelj Ilija Trojanow v svojem najnovejšem literarnem delu govori o človekovem dostojanstvu. Prepričan je, da kdor v poznem kapitalizmu ničesar ne »producira« in ničesar ne »konzumira«, je preprosto odveč. Dandanes naj bi bila največja težava človeštva prenaseljenost našega planeta, trdijo mednarodne elite. »A če naj se število ljudi zmanjša, kdo je tisti, ki naj izgine?« se sprašuje Trojanow. Pojem prenaseljenosti se je prvič pojavil v obdobju moderne. Razvoj industrializacije je uničil velik del malih kmetov, cenena delovna sila v mestih pa je omogočila eksplozijo gospodarstva. Območja tretjega sveta so služila za preseljevanje industrijsko razvite družbe, zaradi česar predniki prebivalcev Severne Amerike in Oceanije izhajajo iz evropskih vrst. Prenaseljenost, ki je bila sprva evropski problem, danes povzroča lakoto in druge socialne katastrofe v državah v razvoju. »Afričani (ali Indijci ali Romi) spravijo na svet preveč otrok,« je po mnenju Trojanowa ena bolj oguljenih sodobnih fraz. Prepričan je, da bi množično stradanje zagotovo lahko preprečili. Navaja, da bi lahko vse stradajoče sveta nasitila že živila, ki pristanejo v smeteh v Evropi in Severni Ameriki. Večino bolezni, zaradi katerih otroci tretjega sveta umirajo, bi lahko ozdravili z zdravili, vrednimi nekaj evrov na osebo. V nasprotju s splošnimi domnevami, kot ugotavlja pisatelj, so visoko industrializirane premožne države še vedno najgosteje naseljene. Kot primera navaja Monako, kjer na kvadratnem kilometru živi kar 15.250 prebivalcev, in Nizozemsko, kjer na kvadratnem kilometru živi 488 prebivalcev. Povprečje Evropske unije je 116,8 prebivalca na kvadratni kilometer, Afrike 34,9 in Južne Amerike le 22,4. Zanimivo je, da le redko slišimo opozorila, da so razvite države prenaseljene. »V čem je torej razlika med nami in drugimi? Preprosto: drugih je preveč, nas kar ne more biti zadosti,« razmišlja Trojanow in ob tem še dodaja, da povprečen Nemec, Avstrijec ali Švicar porabi približno petkrat več energije kot povprečen Azijec in približno desetkrat več kot povprečen Afričan. In prav na podlagi ekoloških dejstev, ki upravičujejo nujno zmanjšanje človeške populacije v nekaterih delih sveta, se tovrstne teze razblinijo v nič. Mali kmet iz tretjega sveta s svojimi devetimi otroki živi bistveno bolj trajnostno kot prebivalec katerega od vele- mest na severu. Če bi vladajočim elitam v resnici šlo za ekološke cilje, bi se morale najprej lotiti finančnih mogotcev. Trojanow za primer navaja, da je leta 2005 naj-premožnejši odstotek prebivalcev v ZDA potrošil toliko kot 60 milijonov najrevnejših v državi. Trojanow se v Odvečnem človeku dotakne tudi pojma prekarnost, ki izvira iz latinskega pridevnika precarius, kar med drugim pomeni dovoljen do preklica, negotov, nestanoviten, prehoden. Ugotavlja, da je danes težko opredeliti natančen porast prekariata - nov sociološki iz- raz za družbeni sloj - saj poskušajo odgovorni s številkami, ki pričajo o trgu, in z državnimi statistikami prav te podatke zastreti. Nedvomno ga je vedno več tudi v razvitih evropskih državah, predvsem na račun številnih priseljencev. Pisatelj navaja primere, kako v Grčiji in Španiji izkoriščajo poceni delovno silo v prostranih nasadih zelenjave. Prebivalstvo v razvitem svetu pa v prvi vrsti zanima zgolj napis »bio«, medtem ko mu je za človekove pravice številnih delavcev, ki so pridelali zelenjavo, malo mar. ŠPELA OŽIR O avtorju: Ilija Trojanow (Sofija, 1956) je leta 1971 z družino zapustil komunistično Bolgarijo in sprva zbežal v München. Leto zatem se je preselil v Kenijo, kjer je obiskoval nemško šolo in se vmes šolal tudi v Nemčiji. Po maturi je odpotoval v Pariz, temu pa je sledil (nedokončan) študij etnologije in prava na univerzi v Münchnu, kjer je ustanovil tudi dve založbi, Kyrill & Method ter Marino. Njegov do zdaj najbolj znan roman je Zbiralec svetov iz leta 2006, za katerega je prejel med drugim nagrado leipziškega knjižnega sejma. novi tednik Vedm г штј! AKCIJA 45 DEVETA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja NAJ ilURANl iN NAJ MATURANT Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali, izžrebali dobitnika pametnega telefona podjetja Novate!! »je v vreanosii ^зи evrov. v^tf пгшттни NAJ MATURANTKA IN NAJ MOURANT KUPON Glasujem ZA maturanta/ko številka Podatki o glasovalcu: Ime in priimek: Naslov: E-naslov: Telefon: Ali ste naročnik Novega tednika? G DA Ö NE novi tednik radio celie Pred nami so letošnji finalisti akcije, ki ste jih bralci izbrali vsak mesec od februarja do aprila. Februarja sta zmagala Lana Grešak (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje) in Gašper Gaber (Srednja šola za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje), marca Maša Volavšek (Gimnazija Lava ŠCC) in Davor Završek (Srednja šola za strojništvo mehatroniko in medije ŠCC) in aprila Ana Slomšek in Luka Vovk, oba dijaka Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje. Za zdaj še ni jasno, kakšen bo končni obračun zmagovalcev finala, za katera je bilo predvideno, da se bosta junija na javni prireditvi pomerila za pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Ci-tycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Bralci lahko v vsaki številki s pomočjo kupona glasujete tudi za enega od finalistov. In se sami potegujete za lepo nagrado, pametni telefon podjetja Novatel. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko tudi v finalnem j delu izbranemu kandidatu ali kandidatki dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja Na posameznem kuponu lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Za kandidate finalnega kroga lahko glasujete do torka, 2. junija, do 12. ure. Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 46 RAZVEDRILO *A VOLANOM SE POČUTIM №T BOG. ЈА2ШШ 05l№ »BIUO! Trgovski potnik V novo naselje pride trgovski potnik, ki prodaja specialne sesalnike.Potrka pri prvi hiši in vrata mu odpre mlada, čedna ženska. »Dober dan, gospa. Prodajam najnovejše modele sesalnikov za mokro in suho sesanje. Povem vam, čudežni stroji.« Ženska sploh ni prišla do besede, ko je možak v predsobi že potresel kečap, polil sok, iz vrečke stresel pasji kakec, na vse skupaj zlil jogurt, potem pa vse potresel s kilogramom moke. Ženska se je zgrozila. Trgovski potnik pa jo je pomiril: »Gospa, ne razburjajte se. Če sesalnik ne bo te svinjarije popolnoma očistil, jo bom pojedel.« »Ali naj vam prinesem žlico?« »Zakaj?« »Naselje še gradijo in še vedno nam niso priključili elektrike.« Ko se je sin odločil, da bo malo počistil v svoji sobi. Oven Tehtni ca КШ Če imate od ponedeljka suh kašelj in povišano temperaturo, imate navadno gripo. Maska za kadilce. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dober razlog Žena: »Povej mi dober razlog, zakaj si prišel ob treh zjutraj domov.« Mož: »Natakarica je hotela domov.« Prepozni Klošar na policijski postaji gleda slike iskanih kriminalcev in vpraša dežurnega: »Kdo pa so tile?« Policist: »To so kriminalci, ki jih iščemo.« »Zakaj pa jih niste prijeli takrat, ko ste jih slikali?« Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Tuji jeziki Tone razlaga prijatelju: »Veš, oče mi je vedno govoril, da je v današnjem času pomembno, da obvladaš čim več jezikov. V 25 letih sem se jih naučil pet in sedaj, ko sem se poročil, še do besede ne pridem.« Virus je mutiral. Zdaj si bomo morali umivati še noge. Kako se imenuje človek, ki nima nobenega kredita, redno plačuje račune in živi z ostankom svoje plače do konca meseca? Neznani junak. V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestrašite tudi tiste, za katere bi želeli, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sistematičnost v svojem delovanju. Čakajo vas odločilne urice za poslovno področje, zato zavihajte rokave in se potrudite za svoj uspeh. Vaš vladar v znamenju rib vam bo pomagal, da boste močno izostrili svojo intuicijo. 3\k Rak Lev Devica Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spremenilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za prihodnost. Vpliv retrogradne Venere, vaše vladarice, vam bo pomagal, da boste pridobili neko prednost, na katero ste že v preteklosti nestrpno čakali. Odločitev ne bo najlažja. škorpijon Izkoristite presežek energije tako, da se bolj osredotočite na ljubezensko področje. Imeli boste odlično priložnost dokazati, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot na poslovnem področju. Naredili boste usoden korak in si s tem omogočili uspeh ter spoštovanje. Vaša vladarica je v retrogradnem gibanju, prinaša vam popravke na ljubezenskem in finančnem področju. Z odrezavim vedenjem si lahko nakopljete samo kakšnega sovražnika več in še v slabo voljo lahko spravite sami sebe. Popoldanske urice v tem tednu namenite lepši plati življenja. Ogrelo vam bo srce in tudi dušo, s čimer boste tudi poskrbeli za boljše počutje, saj se vam pojavljajo težave z občutljivim živčnim sistemom. Pred vami je pomembna pot in z njo vezana pomembna odločitev. Dvojčka Držati se morate prvotnega načrta, saj boste sicer nemočni in brez pravega zanosa. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potrebovali, bo prišla nenadoma. Vstop Sonca v vaše znamenje vam bo v odlično oporo in pomoč, polni boste optimizma, vaša komunikacija bo odlična, zato se boste mimogrede lahko dogovarjali tudi za poslovno področje. Uspeh bo viden že kmalu. Strel ec Sprejeti boste morali odločitev zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno je, da razrešite najprej stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Vpliv vašega vladarja v retrogradnem gibanju vam bo v oporo in pomoč, še posebej pri zadevi, ki je vezana na poslovno področje. V tem obdobju boste imeli možnost novega začetka. Kozorog Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima posebne odlike in zasanjano boste gledali v nov dan. Vaša zbranost bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Vpliv retrogradnih planetov bo zavrtel čas nazaj, zato imate odlično priložnost, da popravljate zadeve, ki ne stojijo na pravem mestu Naredili boste korak naprej. V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, kam in kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj si morate zaupati, bolj morate zaupati tudi v svoje sposobnosti, ki se vam kažejo na vsakem koraku, ki ga naredite. Posvetili se boste tudi vplivu preteklosti, saj nekatere zadeve ne dajo miru vaši duši. Vodnar Nikar si na ramena ne nalagajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslovno področje, ampak tudi za ljubezen in za čustva. Vstop vašega vladarja v zračna dvojčka vam je lahko v oporo in pomoč pri komunikaciji. Odlično se boste izkazali pri projektu na poslovnem področju. Kljub temu da boste želeli ostati v ozadju, neopazni in tiho, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno in glasno povedati svoje stališče. V ljubezni zaenkrat ne bo sprememb, ne glede na to, da bo tudi pri vas preteklost trkala na vrata. Soočali se boste z novimi izzivi in hrepeneli po večjih spremembah prav na vseh področjih življenja. Energije vam ne bo primanjkovalo. Ribi z začudenjem boste opazovali nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogoče, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke zase. Tudi v molku je del modrosti. Občasno boste zmedeni, izgubite lahko tudi orientacijo, kam in kako naprej. Vaš vladar je v direktnem gibanju, zato je čas za akcijo. Komunikacija bo odlična. Ponovno se boste zalotili, da delate račune brez krčmar-ja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mirno in preudarno boste povedali svoje mnenje in se pri tem osvobodili blokad, ki so vezane na preteklost. Skušali boste najti kompromis med dvema nasprotnima zadevama. Obeta se vam krajša pot, ki vam bo prinesla velike spremembe. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PRODAJALNA ZA VOJAKE ALI DELAVCE LAVNOSTNA PRIREDITEV Morda bi želeli na palačinke malo svežega ... KrižanKe & ugamKe ODPORNIŠKO GIBANJE (PUBL.) KRATKE, DOKOLEN-SKEHLAČE (POG.) ČUKI: KAVBOJCI ... INDIJANCI ŽENSKA, KI SE RADA LEPOTIČI (EKSPR.) HRVAŠKI GENERAL GOTOVINA Povsod z vami PRISTANIŠKO MESTO NA SZ RUSIJE POSTAJATI VIŠJI KATOLIŠKI SVETNIK PADOVANSKI IGRA S KARTAMI KNJIŽEVNIK KOVIČ BIBLIJSKO IME ZA SIRIJO Z MEZOPOTA-MLIO KOVAČEVA SESTAVINA ... JE VEDNO NUKLEIN- NA PRIMER BOSA SKIH KISLIN ZELNATO STEBLO PRI ZELJU, OHROVTU PRISTANIŠČE (PRIM.) OBDOBJE PALEOZOIKA 20 23 KIT 21 DALMATIN- UBIJALEC SKA VIŠNJA - PROSTOR ZA ŽIVINO 14 MESTNI TERENEC ČRTA (LAT.) INDIJANSKI MALIK 10 PEŠČENA MORSKA OBALA SL. KIPAR (ZDENKO) 22 PRIIMEK BRATOV SKUPINE BEE GEES TOMAŽ ERTL PREBIVALCI DOVJEGA RDEČE KRVNIČKE ČASNIKARSTVO ... JULIJ CESAR TV-VODI-TEUICA PAL TEČE SKOZI NOVO MESTO SNEG NA PODLAGI 16 RASTLINA OSTREGA OKUSA VOŽNJA S SMUČMI OKRAJŠAVA ZA MAREC ANGEL, ZA STOPNJO NIŽJI OD SERAFA ANTIČNO RAČUNALO NRAVO-SLOVEC ANGLEŠKI KRALJ: HENRIK . 18 NA VRAT NA . HIDROELEKTRARNA ZDRAVILNA RASTLINA IZLETNIŠKA TOČKA NA POHORJU 17 24 NEKD. SL. PREMIER CERAR DOBA MEZOZOIKA ZMANJŠANJE HITROSTI NA ČASOVNO ENOTO A. SMOLAR: DALEČJE ZA ... POMLAD EDDIE MURPHY ZADETEK PRI NOGOMETU ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON TV-ZVEZDA ŠUNDOV 19 INDIJSKI PESNIK (RABIN-DRANATH) 2 ANTONIO VIVALDI 12 PO NJEJ TEČE KRI NEBESNO MODRA BARVA AVTOMOBIL- NAVIGA-SKA OZNAKA CIJSKA TUNIZIJE NAPRAVA KRAŠKA PLANOTA V DALMACIJI BORIS OSTAN LEPO VEDENJE, BONTON NARODNA: GOR ČEZ ... NASILNO RAVNANJE (EKSPR.) 15 13 PRIPADNIK ROMOV MAKEDONSKO KOLO NARODNA: MI SE . RADI SUDOKU 414 2 9 3 5 8 6 5 7 7 5 2 8 6 9 7 4 6 5 4 8 6 1 7 2 2 4 SUDOKU105 3 7 6 4 9 3 1 1 2 9 9 8 6 1 7 5 3 3 4 2 5 2 8 4 8 9 1 REŠITEV SUDOKU 413 REŠITEV SUDOKU 104 i 8 3 2 4 7 6 5 9 4 5 6 9 1 3 8 2 7 7 2 9 6 8 5 4 3 1 9 1 4 8 2 6 3 7 5 2 7 8 5 3 4 9 1 6 3 6 5 7 9 1 2 8 4 6 9 1 3 5 8 7 4 2 5 3 7 4 6 2 1 9 8 8 4 2 1 7 9 5 6 3 4 9 3 7 8 6 1 5 2 5 8 6 1 2 9 4 3 7 2 7 1 5 4 3 9 6 8 6 4 8 2 9 1 3 7 5 1 2 5 8 3 7 6 4 9 7 3 9 6 5 4 8 2 1 8 1 2 4 6 5 7 9 3 3 5 4 9 7 8 2 1 6 9 6 7 3 1 2 5 8 4 4 11 8 OBER 3 5 6 7 9 KRANJSKA novi tednik Vedno? г Ш\ЛУј! Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena vrečka NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. maja. Geslo iz številke 20: Pridno nabirajte kondicijo. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, prejmejo: Mihael Zdolšek iz Štor, Sonja Oblak iz Vojnika in Mitja Plevnik iz Podplata. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 INFORMACIJE Poletje 2020 na morju v družbi Novega tednika in Radia Celje in turistične agencije TA-ATP Simonov zaliv Vabljeni - uživajte poletje z nami! Vsi, ki želite letos poleti preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27.6. do 29.8.2020 vas bomo odpeljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15 evrov, pri čemer za naročnike Novega tednika velja nižja cena, 10 evrov. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 12.3. do 27.6.2020 naročili na Novi tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne sobote na morju (od 27.6. do 29.8.2020). v Ce torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Novega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5.9.2020, podarili brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Novega tednika in Radia Celje. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: vsak teden brezplačno prilogo STOP SPORED vse posebne priloge Novega tednika 4 brezplačne oglase v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike druge ugodnosti RESNIČNO SE SPLAČA POSTATI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA! NAROČILNICA ZA novi tednik Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-nas lov: Podpis: Naročnino bom plačeval: Qmesecno Ö na 3 mesece Ö na 6 mesecev Q letno Račun mi pošiljajte na e-naslov: G S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil naročnik. novi tednik radio celie NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Novi tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Pogoji in spletna prijava: http://www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika/. E-pošta: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03-42-25-171.