SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedielja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 226. V Ljubljani, v sredo 3. oktobra 1894. Letnik XXII, Iz delegacij. Iz Budimpešte 2. oktobra. Oboroženi mir. Včeraj je poleg Kaftana spregovoril tudi Mlado-čeh Pacak. Dokazoval je, da je vsega oboroženega miru kriva tripelalijanca. Sklenila seje le v prid Nemčije, ob času, ko se je Nemcem bilo bati francoskega maščevanja in odnošaji mej Nemčijo in Rusijo niso bili najbolji. Ko bi Avstrija se ne bila zavezala z Nemčijo, bi bila v prijateljstvu z Rusijo in Francijo in bi se jej ne bilo nikogar bati, ker mir bi bil zagotovljen. Dr. Pacak je potem omenjal, kako čudno je Nemčija postopala zastran sklepanja trgovskih pogodb z Rusijo, da je Avstrijo oškodovala. Na to je še omenil bosensko in rumunsko vprašanje. V vsem pa ni nič posebno novega povedal. Naposled je pa prišel še na češko državno pravo. Kainokyjevo pojasnilo. Minister Kalnokj je rekel, da posebnega on nima povedati, ker je imel že dvakrat priložnost, vnanjo politiko pojasnjevati. Proti trodržavni zvezi v današnji seji niso Mladočehi tudi naveli nobenega pravega novega argumenta. Torej tudi njemu ui do^ti odgovarjati. Pač so se navajale nekatere zgodo-dovinske podrobnosti in se je marsikaj trdilo, kar se z resnico ne vjema. Zastran Srbije je minister razložil, da je povod premembi v Srbiji čisto notranji. Avstrija se ni nič mešala v srbske notranje razmere iu se tudi mešati ne misli. Zeli le, da nastane stalnost v ta-mošnjih razmerah. Avstrija želi, da se Srbija in Bolgarija razvijati na podlagi berolinske pogodbe. Prevrati v Srbiji niso taki, da bi se bilo bati, da bi kaj vplivali na našo državo in se tudi ni bali, da bi se motil red v Srbiji. Na marsikaj bi obširneje odgovarjal, ko bi imel upanje, da prepriča Mladočehe o dobroti svoje po- litike. Mladočehi iz narodnih ali notranje-političnih ozirov obsojajo vse, kar stori skupna vlada. Nad polovico mladočeških govorov se je pečalo s stvarmi, o katerih on ne more odgovarjati, tistih ministrov pa ni v delegaciji, ki bi mogli o tem odgovarjati. On v interesu moči države le želi, da bi tudi vladal notranji mir in sloga. Bolgariji je Avstrija naklonjena in jfej rada kaj koristi. Minister želi, da bi se tamošnje državno-pravne razmere kmalu vredile. Ne vč pa, če mu bode moč kaj k temu pripffmoči. Poročevalčeve opazke. Za ministrom je še poročevalec Suess imel končno besedo. Njemu se zdi, da Mladočehi niso dosledni, ker so v Avstriji za občno volilno pravico, ali so proti Nemčiji, kjer je občna volilna pravica, in za Rusijo, kjer vlada absolutizem. Najdražja politika bi pa bila taka, kakoršno je priporočal Kaftan, da bi Avstrija ne bila v nobeni zvezi. On je prepričan, da Mladočehi sami ne vedo, kaj bi postavili namesto trodržavne zveze. Uradniške razmere ministerstva vnanjih stvarij. Delegat Ludvvig je poprašal nekatere stvari, ki se tičejo uradnikov. Minister mu je odgovoril, da so razmere zastran napredovanja v službi jako slabe. Pri drugih ministerstvih je v tem oziru bolje. Ne daje se v ministerstvu nobenemu prednost, jedino zmožnejši hitreje avanzujejo. Zastran nedeljskega počitka se še ni tožilo, sicer bode pa on v tem oziru skušal, kar mu bode moč. On obžaluje, da zlasti po leti ni nedeljskega počitka, ko je več uradnikov na dopustu in morajo zatorej drugi bolj svoje moči napeti. Češčina pri konzulatih. Delegat Brzorad se je pritoževal, da je mej konzulskimi uradniki premalo Cehov, kakor Slovanov sploh. Tako bi bilo potrebno, da bi uradniki pri konzulatih v nemških pristaniščih znali češki, ker se vedno Cehi selijo v Ameriko. Tudi v Rusiji in Ame- riki se pogrešajo Cehi pri konzulatih. V orijentalski akademiji se slovanski jeziki zanemarjajo. Temu delegatu se zdi, da se konzuli preveč pečajo s politiko in trgovske stvari zanemarjajo. Minister mu je odgovoril, da se v orijentalski akademiji uči toliko jezikov, kakor v malokaterem zavodu, mej drugim tudi slovanski. Zahtevati se pa ne more, da vsak uradnik mora vse jezike znati. Cehi se nikjer ne prezirajo. Kar jih je bilo v orijentalski akademiji, so vsi v službah. Minister pa ne more za to, če v to šolo Cehi po redkem prihajajo. Kjer je potreba slovanskih uradnikov, bode on gledal, da se nastavijo. Tako se bode že v Hamburgu nastavil kak Ceh. Na to se je odobril ves proračun ministerstva vnanjih zadev. V sredo pride na vrsto skupno finančno ministerstvo in mornarica. Razprava o budgetu vnanjih stvarij v ogerski delegaciji je bila danes. Bila je bolj kratka nego v avstrijski, kar ni prav prave opozicije. Poročevalec je priporočal, da se izreče grofu Kalnokyju zaupanje, ker tako spretno vodi vnanjo politiko in zlasti ker je obljubil, da se bode oziral tudi na ogerske koristi. S tem je poročevalec nekoliko namignil na rumunsko vprašanje. Delegat Flucher je pa naglašal pomen miru. Potem je pa govoril o pomenu pogodbe 1867. leta. Pravil je, koliko je ta pogodba pripomogla k večji moči države. Govornik je pač tukaj mislil le na moč Mažarov. Sicer je pa on z vnanjo politiko zadovoljen. Grof Albert A p p o n j i je pa zavzel nekako polovičarsko stališče, za budget pravi pa bode glasoval, za zaupanje ministru vnanjih stvarij pa ne. Sedanji mir se mu zdi piškav. Trodržavna zveza nima zadostne veljave, ker je Rusija lahko vzlic tej zvezi pridobila si večji vpliv v Bolgariji. Sicer se pa on ne izreče naravnost proti trodržavni zvezi, temveč mu je še po volji, da je ta zveza podlaga vnanje politike. Budget se je potem vsprejel v generalni in podrobni debati. LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XLI. Pisal pa sem tako: »Slišim, da se ne počutite dobro, kar me jako boli. Prav rad bi bil pri Vas ter Vam opravljal vse dolžnosti prijateljstva. Upam, da je bilo Vaše slabo zdravje edini uzrok Vašega molčanja zadnje tri dni. Morda Vas vendar ni razžalilo moje pismo od predvčerajšnjega dne? Pisal sem je, zagotavljam Vas, brez najmanjše slabohotnosti in samo iz namena, da bi Vas spravil na druge resnejše predmete, katere bi razmotrivali. Ako Vam pisanje dene slabo, poročile mi vsaj natanjko, kako da so počutite: jaz Vam bodem vsak dan kaj malega pisal v Vaše razvedrenjo in da ne botc pozabili, da Vam hočem le dobro«. Nikdar nc bi bil pričakoval pisma, kakoršno mi je odpisal. Začel je tako: »Odpovem ti prijateljstvo ; ako ti ne veš, kaj bi počel z mojim, ne vem jaz, kaj mi je početi s tvojim; jaz nisem človek, ki se enkrat zapojen, povrne. Ker veš, da sem bolan, zaletel si se zopet hinavsko v me, z upanjem, da je oslabila bolezen moj um in me prisilila, da poslušam tvoje pridige . . .« In tako je šlo naprej, silno me psuvaje rogal se mi je, norčeval se iz vsega, kar sem mu bil pisal o veri in nravnosti, trdil, da bo vedno enak, živ in mrtev, t. j. največji sovražnik in največji zaničevalec vseh filozofij, ki se razlikujejo od njegove. Bil sem presenečen! »No lepo spreobračam!« rekel sem žalosten in prestrašen. Bog mi je priča, da so bili moji nameni čisti! Ne, teh psovk nisem zaslužil! pa potrpimo, ena zmota več! Naj jo tudi on skusi, ko si domišljuje razžaljenja in jih noče odpustiti! Več kot sem storil, storiti nisem dolžan. Vendar se je za nekaj dnij polegla moja ne-volja in mislil sem, da je bilo morda ono razjarjeno pismo plod notranje razburjenosti. Morda se ga vže sramuje, mislil sem si, a je preponosen, da bi spoznal svojo krivdo. Ali bi ne bilo lepo, sedaj, ko je imel dovolj časa premisliti se, ako mu pišem še enkrat? Mnogo premagovanja me je stalo, predno sem daroval toliko samoljubavi. Kdor se ponižuje brez podlih namenov, ne poniža se, akoprav ga zavrne neopravičeno zasmehovanje. Prejel sem v odgovor pismo, ki je sicer bilo manj osorno, a ne manj psuvajoče. Nepotolažljivi mi je pisel, da občuduje evangeljsko mojo mirnost. »Sedaj torej pričniva zopet«, nadaljeval je, »svoje dopisovanje ; pa govoriva naravnost. Midva se ne ljubiva. Dopisovala si bova, da zabavlja, vsak samega sebe, pišoč, kar mu ravno pride na misli. Vi svoje serafične domišljije, jaz pa svoja bogo-kletstva; Vi svoje sanje o veljavi moža in žene, jaz pa odkrito povest o svojih mesenih užitkih ; jaz zaupanjem, da spreobrnem Vas, in vi da spreobrnete mene. Odpišite mi, ako vam ugaja moj predlog.« Odgovoril sem: »Vaš predlog ni predlog, ampak zasmehovanje. Skušal sem, pokazati vam svoje dobre namene z Vami. Zakaj več me vest. ne sili, želim pa Vam vse dobro na tem in onem svvtu. Tako sem končal tajno ono občevanje s človekom, ki je bil morda — kdo ve? — bolj užaljen vsled svoje nesreče in bolj nor vsled obupanja, kakor pa zloben. (Dalje slsdi.) 1 C Pred otvorjenjem delegacij se je napovedal hud vihar proti ministru vnanjih stvarij. Stvar se je pa mirno izšla. Le v odseku se je slišalo nekoliko ugovarjanja. Vidi se, da se Mažari prav ne upajo pokazati svoji brezozirnosti, boje se , da se stvari zanje neugodno ne zasučejo. Pomorski proračun. Pri razpravi o pomorskem proračunu je Bolgar želel vedeti, koliko je Avstrijcev in koliko Ogrov v mornarski akademiji. Linijsko ladijni poročnik L£szlo mu je precej pojasnil, da se je lani bilo oglasilo 71 gojence?. Od teh eo jih 25 precej zavrnili, ker njih prošnje niso bile v redu, od drugih 46 so jih vzeli 32 in 14 pa zavrnili. Vsprejeli so 25 Avstrijcev in sedem Ogrov. Zavrnili pa sedem Avstrijcev in pet Ogrov. Drugo leto se bodo izkazi predložili, kakor jih delegat želi. Na to se pomorski budget vsprejel in seja zaključila. Nadvojvoda Leopold Salvator v Zagrebu. Iz Zagreba, 2. oktobra. Z Dunaja se je priobčila vesela novica, da se bode nastanil v Zagrebu nadvojvoda Leopold Salvator, ki je bival dozdaj v Lvovu kot četnik tamošnje posadke. Ves hrvatski narod je pozdravil z velikim veseljem to novico, kajti s tem se je izpolnila davna želja njegova, da prebiva namreč en član cesarske in kraljevske hiše v središču Hrvatske. Hrvatskemu narodu pristoji pa tudi ta čast, da ima v svoji sredini člana cesarske hiše, saj je znano v zgodovini njegovi, kako iskreno je bil vedno privržen cesarski rodovini in koliko se je žrtvoval za obstanek in sijaj njen v raznih zgodah, posebno v poslednjih 300 letib. To odlikovauje bilo bi ob enem za hrvatski narod neka nagrada za vernost in zvestobo njegovo. Vrh tega pa ima ta dogodjaj še drugi pomen. Hrvatski narod je v Avstro-Ogerskej politično popolnoma sa-mostalen narod, ki zasluži, da se vzame nanj obzir vsaj v onej meri, ki se je do zdaj izkazoval narodom z manjo politično neodvisnostjo. Pa tudi položaj hrvatskih dežel je za vzdržanje avstro-ogerske monarhije na jugu od velike važnosti. Hrvatska je most, čez kateri se more edino srečno prestopiti v sosedne zemlje na Balkanu. Hrvatski narod more biti edini posrednik pri reševanju iztočnega vprašanja v za-padnej polovici balkanskega polnotoka. Gotovo je, da so v vsem tem na merodavnem mestu dobro podu-čeni vkljub protivnim nakanam hrvatskih sosedov, in bržkone želi presvitli cesar in kralj, da stanuje v Zsgrebu, kot središču hrvatskega naroda en član cesarske rodovine. Na ta način bode tudi več priložnosti, da se merodavni krogi še bolj upoznajo s hrvat skimi odnošaji, ter se tako pospeši zedinjenje vseh hrvatskih dežel. Nadvojvoda Leopold Salvator prišel je te dni v Zagreb ter se nastanil v palači barona Vranicana. Bismarck in Poljaki. Odkar je Bismarck v pokoju, pruska vlada ne pritiska toliko Poljakov, kakor se je to godilo za Bismarkovega vladanja. Njegovo geslo je bilo: Proti katoliški duhovščini in plemstvu, dobro vedoč, da sta ta dva stanu med pruskimi Poljaki glavna opora v krutem boju za narodni obstanek. Neusmiljeno je bivši nemški kancelar tiral Poljake čez mejo, presajal jih na nemška tla ter si od svojih mamelukov izposloval 100 milijonov, da zatre poljski živelj ob ruski meji. Moti pa se, kedor misli, da so bili Bismarcku merodajni le narodni interesi nemške države ; ne, kajti idejal njegov je bil nemška država z narodno, to je, protestantsko cerkvijo Zatreti je hotel vsaj v pruski kraljevini katoliško ime, zato kulturni boj, zato nečuveno preganjanje in preseljevanje katoliških Poljakov, zato »romanje nemških šovinistov k proroku v Varzin". Bismarck je poosebljena nemška ideja, on je živa narodna vest, katero muči zavest, da je potihnil kulturni boj. Dasi se sicer ne strinjamo z načeli BVorwiirtsau, vendar je pisal resnico trdeč: »Zatiranje poznanj-skih nemških romarjev v Varzin obstaja v tem, da ne morejo zatirali Poljakov, kakor se je to vršilo za slave Bismarckove. Največja smešnost je, če kedo trdi, da morejo ali hočejo Poljaki zatreti Nemce v vzhodnih pokrajinah". Nemški romarji pa se niso posebno navdušeni vrnili od svojega proroka. Knez je najprvo tožil o svojih telesnih boleznih, češ, da je le Se razvalina, V političnem oziru je grajal omahljivo prusko po- litiko od 1. 1815, odkar imajo poljski plemenitaši veljavno besedo na pruskem dvoru. Knez Bismarck je zaklical: .Nemčija mora žrtvovati zadnjega moža in zadnjo marko ia obrambo vzhodne meje . . . Preje bi mogli pogrešati Alzacijo, kakor vzhodne mejo, toda obojega ne pustimo". In če Nemčija hoče oboje obdržati in v ta namen žrtvovati vse francoske milijarde ter oborožiti staro in mlado, s tem ne dokaže, da je opravičeno zatiranje Poljakov, ki pri vsaki priliki gred6 s prusko vlado. Bismar-ckova politika proti Poljakom je nemški državi več škodila, nego koristila, zato pa sedanja vlada ne poskuša že izrabljenih sredstev. Bismarck naglaša vedno in povsod ljubezen do nemške države, toda posredno vsaj proglaša »sovraštvo do tujcev", zatiranje nenemških narodov, katere sta zvijača in meč priklopila Prusiji. »Moč nad pravico", to je bilo in je njegovo geslo; sreča za Evropo, da je konec njegovi slavi in veljavi. Bismarkovo časopisje je več dnij v dolgih člankih skušalo dokazati svojega malika trditev, da poljska duhovščina in plemstvo nočeta ukloniti tilnika. Tako so pisali, da so nadškof poznanjsko-gdanski vozi s štirimi konji, kar pomeni v očeh pruskih germanov, da hoče nadškof igrati vlogo namestnika poljskemu kralju. Poleg tega nadškof prijazno občuje z državnimi oblastvi, kar je proti državnim koristim, ker tako vpliva na višja oblastva, daje jim svete ter širi poljsko idejo, ki teži po samostojnosti in združenju poljskega naroda. Ko bi nadškof manj prijazno občeval z oblastvi, razupili bi ga še za radikalnejšega Poljaka. Drugi dokaz. Da ne bi žalil Poljakov, je zapo-vedajoči general pl. Seeckt prepovedal udeležbo vojaške godbe „pri romanju" k Bismarcku, in to celo z dovoljenjem cesarjevim. Vladni predsednik Himly je iz ozira na Poljake uradnikom prepovedal udeležbo. Konečno so se pritoževali, da niso v pravem času dobili posebnega vlaka. Grofu K., pri katerem je nedavno bival saksonski princ Jurij kot nadzornik poznanjskega vojnega kora, očitajo, da na svojem gradu ni razobesil nemške zastave. Najbolj pa je razburil živce pruskih pangerma-nov pl. Koscielski, član pruske gospodske zbornice, s svojim govorom na lvovski razstavi. On je baje rekel, da Poljska še ni razdeljena, četudi jo dele na zemljevidih mejne črte. Poljski narod kot tak je jednega srca, jedne krvi. Deli poljskega organizma čutijo to jedinstvo ter se medsebojno podpirajo; eni se uče od drugih. Pruski Poljaki se uče od galiških dela za javni blagor, zbiranja političnih močij in previdnosti, da molče in govore o pravem času. Če je pl. Koscielski v resnici tako govoril, potem ni čudno, da je Bismarck tako rohnil proti poljskemu plemstvu, katero še ni pozabilo lepših časov poljske države. Mož je v dunajski »N. Fr. Pr." sicer popravljal svoje besede, toda Bismarckovi listi so navzlic temu kričali o skrivni zaroti. Nemškemu cesarju je prišlo na uho in v svojem govoru v Torunu je naravnost izrekel, da je Torun od po-četka nemško mesto in ga veseli, če nemško ostane. »Poljaki pa naj si zapomnijo, da smejo na mojo milost le tedaj računati, ako se brezpogojno čutijo pruske državljane". Te cesarjeve besedo so nekoliko pomirile Bismarckove pristaše, ki smatrajo Poljake kot vsiljence in državljane druge vrste. Da, pruski in ruski Poljaki morajo zavidati svoje sorojake v Galiciji I A Politični pregled. V Ljubljani, 8. oktobra. Skacelova zadeva. Odgovor vojnega ministra zastran Skacelove zadeve je vzbudil močno nevoljo mej konservativci na Tirolskem. Konservativni časopisi jako ostro pišejo. Po njih mnenju se je vojni minister tako rekoč izrazil, da ga to ne briga, če je Skacel ravnal po določbah katoliške cerkve ali ne, on ga predstavi, pa nima nikdo ničesa o tem govoriti. Vojni minister je s tem rušil organične določbe za vojaški vi-karjat, katere je vojno ministerstvo samo izdalo, ko je prestavil kurata Skacela proti volji vojaškega škofa. Tudi mu ne bode nobeden verjel, da to prestavljenje ni kazen. Katoliški časopisi pišejo, da bodo že Tirolei našli priložnost, da dajo pravi odgovor. — Nam se pa dozdeva, da so konservativci v delegaciji malo preveč prizanesljivi. Če minister tako govori, mu vendar konservativci ne morejo izrekati zaupanja. Hu80V »pomenih v Pragi. Društvo za postavljanje Husovega spomenika v Pragi je imelo nedavno občni zbor. Iz društvenega poročila je raz- vidno, da je nabralo le 80.000 gld., spomenik bode pa stal 6e čez 100.000 gld. Trije največji češki umetniki niso hoteli vstopiti v komisijo za Husov spomenik. Izgovarjali so se, da nimajo časa in da so bolehni. Najbrž je pa še kak drugi uzrok. Društvo je izvolilo profesorja Tilšerja za predsednika, ker je prejšnji predsednik umrl. Poročilo društva tudi toži, da se prebivalstvo več dosti ne zanima za stvar. Iz vsega je vidno, da navdušenje za Husa na Češkem pojema, kakor pojema mladočeški vpliv sploh. Večina češkega prebivalstva pa tako ni nikdar odobravala Husovega proslavljanja, vse je bilo le umetno prirejeno. Proticerkvene predloge. Danes se aačne v gospodski zbornici ogerski debata o proticerkve-nih predlogah. Borba bode zopet huda, kajti konservativci so dobro porabili čas ob parlamentarnih počitnicah. Vlada pa seveda tudi ni držala križem rok. Prav gotovi zmage uiso liberalci, posebuo ker so se jeli tudi mej protestanti pojavljati pomisliki proti cerkveni politiki sedanje ogerske vlade. Spoznavati so jeli, da bi naposled dobiček imeli jedino židje. Seveda prevelicega upauja na ogersko gospodsko ni staviti, kajti v njej je preveč omahljivcev. Katoliška stranka je pa še premalo organizovana, da bi mogla prevzeti vlado, ako bi palo sedanje ministerstvo. Kakšae težave so v tac h slučajih na Ogerskem, videli smo, ko je hotel hrvatski ban sestaviti novo ogersko vlado. Govori se pa, da se na najvišjih mestih na Dunaju še veliki pomisliki proti ogerski cerkveni politiki. Volilna pravica Franca Košuta. Franc Košut ima v Gzegledu na Ogerskem nekaj zemljišča. Mestno oblastvo ga je zatorej vpisalo mej volilce. Po tej pot' so ga mislili spraviti v državni zbor. Stvar pa ne pojde gladko. Pisar okrajnega sodišča Szas je vložil ugovor proti uvrščenju Franca Košuta mej volilce. Pisar pa tega ni storil iz lastnega nagiba. Poklicali so ga bili poprej v Budimpešto. Svoji reklamaciji je pisar priložil dva važna akta. Iz prvega v Rimu napravljenega akta je razvidno, da je Košut na podlagi nekega posebnega zakona dobil italijansko državljanstvo. Iz druzega akta, katerega je pa napravil veliki župan, je pa vidno, da Košut ni avstrijski državljan. Mestni glavar Aranyi je pa poklical k sebi župana Mol-narja, in mu razložil, da Košut ne spada mej volilce. Mej Košutovimi privrženci je sedaj velika jeza na vse, ki so kaj pripomogli, da Košut še ne pride v državni zbor. Francija. Pred zadnjo nedeljo so v l udski hiši pariški civilno krstili petnajst sinov socijalistov in atejistov. Pri tem krstu je bilo več občinskih svetnikov. Znanih socialističnih poslancev Morica Huguesa in Marcela Senbata, pa ni bilo pri tej slavnosti, kakor sta bila poprej navadna. Krščeval je nadepolne dečke neki Matzel v imenu svobode, jednakosti in bratstva, ki ima zavladati mej vsemi narodi, v imenu teh vzvišenih načel v državljane. Potem so zapisali krščence v zapisnik socialističnih in atejističnih državljanov. Po dovršenem krstu je pa bila veselica. Ta komedija kaže, kam pripelje pot, katero so tudi sedaj nastopili na Ogerskem. Tudi v Franciji so začeli s civilnim zakonom, pa so že prišli do civilnega krsta in popolne brezbožnosti. Do tega pride dosledno tudi na Ogerskem, ako se javno mnenje za časa ne upre liberalni politiki. Upati hočemo, da še pride o pravem času spozuanje. Zdravje ruskega carja je brez dvojbe že precej slabo. Poročila p/iznavajo, da moči ruskemu vladarju vedno bolj pešajo. Dognano je, da car boleha na obistih. Zdravniki trdijo, da sedaj še ni nobene nevarnosti in zlasti upajo, da se carju zboljša zdravje, ko odpotuje na Krim. Vpliv carjeve bolezni se je pa že močno čutil po nekaterih evropskih borzah. Cena rublju je začela padati. Rusko finančno ministerstvo je že bilo v precejšnjih skrbeh, kako da vzdrži kurz. Židovski kapitalisti očevidno hočejo tudi slabo zdravje ruskega carja uporabiti sebi v korist, da bi osleparili nekaj kristijanov. Nadejamo se pa, da se jim ne posreči. Rusija bode že našla kacih sredstev, da se obvaruje škode. Dom „ Katoliške družbe". Ko je .Katoliška družba za Kranjsko" počet-kom letošnjega leta praznovala svojo 251etnico, sprožili so nekateri njeuih odbornikov misel, da bi si družba kupila lasten dom. Akoravno je bilo v pričetku marsikaj pomislikov in skoraj ni bilo pričakovati, da družba v kratkem dobi lastno hišo, vendar so ugodne razmere tako nanesle, da se je ta ideja nepričakovano hitro vresničila. — Družbin odbor je dobil ponudbo, da pod jako ugodnimi pogoji kupi za društvene namene zelo primerno hišo na Turjaškem trgu št. 1. Troški s prepisom bodo znašali okoli 28 tisoč goldinarjev. Kopna pogodba se je z lastnikom sklenila in z dnem 1. novembra t. 1. se preseli katoliška družba in z njo vred tudi slovensko katoliško delavsko društvo v nove prostore. Hiša se bode pa s časom priredila tudi še za druge v resolucijah 1. katoliškega shoda izražene namene vzlasti za dijake gimnazijce in pripravnike, dokler se zanje ne osnujejo stalni zavodi. Za nakup doma so do sedaj darovali p. n. gg. mil. prošt dr. Ant. Jarc 2000 gld.; dekan Miha Tavčar 200 gld.; Ignacij Salehar 100 gld. v vrednostnih papirjih; Janez Oblak, kaplan, 50 gld.; Franjo Marešič 30 gld.; Janez Tavčar 30 gld.; Josip Ožura, župan, 5 gld.; Ivau Wolf 2 gld.: Eok Merčun 5 gld.; Ant. Jamnik 3 gld.; Miha Koželj 5 gld.; Fran Kepec 7 gld.; Martin Poč 5 gld.; Štefan Rihar 1 g!d. 70 kr.; dr. Josip Lesar 10 gld.; Neimenovan po M. Mraku 5 gld.; Franc Nachtigal 5 gld.; Franc Wohinc 5 gld.; kanonik Matija Jeriha 5 gld.; Frančišek Povše 5 gld.; Franc Schweiger 5 gld.; Franc Boncelj 3 gld.; Janez Dogan 10 gld. Brezobrestnega posojila so podarili p. n. gg.: Ant. Zupančič 1000 gld.; Ant. Kržič 1000 gld.; And. Kalau 1000 gld.; dr. Fr. Lampe 100 gld.; dr. Jan. Janežič 100 gld.; kan. Luka Jerau 100 gld.; Josip Pichler 100 gld. Nadaljne darove in brezobrestna posojila sprejema družbin predsednik mil. g. prošt dr. Anton Jarc. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. oktobra. (Okrožnica biskupa Strossmayrja) Djakovski biskup Strossmajr je izdal krasuo okrožnico o rožnem vencu, s katerim naj se po odredbi Leona XIII. posvečuje mesec oktober Kraljici svetega rožnega venca. V tej okrožnici govori Strossmayr tudi o civilnem zakonu, . katerega sedaj vsiljujejo židovski liberalci na Ogerskem. Z vso odločnostjo zavrača biskup ta židovsko-liberalni napad na dogme katoliške cerkve, ki „dira očevidno u biče, u srce, u sviest, u vjeru i u cieli život našega naroda; on je otcov, kuga i pošast, od koje da nas milost božja oslobodi. Utecimo se u tu svrhu Majki božjoj i molimo ju osobito nastajučim mjesecom oktobiom, da taj bič od nas odvrati". (Slovensko gledališče.) Sinoči se je pela znana romautiška opera K. M. \Vebrova : „Carostrelec", ki je v vsakem oziru jako primerna za naše gledališče, katero je bilo skoraj razprodano do zadnjega prostora. Prvič je nastopila gospa Inemannova v nežni vlogi mlade Auke ter popolnem zadovoljila občinstvo s petjem in igro. Ta nova moč je razumna in vrla pevka, le glas je malo slab, osobito v družbi gospice Leščinske, katero je občinstvo vsprejelo z burnim ploskanjem. G. Vašiček je v ■obeh svojih vlogah ugajal popolnem « premišljeno igro in krasnim svojim glasom. G. B e n e š je letos v isti vlogi mnogo bolj ugajal, le v igri včasih pozabi na naravnejše kretanje. Pevski zbor je pri nastopu malo omahoval, sicer pa se je dobro držal. S prvo pevsko predstavo sme biti ^Dramatično društvo" popolnoma zadovoljno. (Od sv. Katariue.) Že dva zvonova, če tudi ne posebno velika, srednji in mali, smo dobili to leto od ljubljanskega zvonarja, tako, daje zvoneuje prav •čisto ubrano. Oba zvonova nam je pripeljel med-vodski g. župan na lepo okrašenem vozu s čilimi konjički. Vsa čast vrlim faranom, ki so prostovoljno darovali potrebni denar za zvonove, osobito pa poštenemu ključarju Jakobu Sušniku, ki se je največ trudil in tudi največ žrtvoval za napravo novih zvonov. — Povrni Bog! (Tatovi v cerkvi.) IzSmartnapodSmarno goro: Neznani tatovi vlomili so v noči med 1. in 2. oktobrom v farno cerkev v Smartnem pod Šmarno Goro. K sreči so jih zapazili in so morali oduesti pete, ne da bi bili naredili kaj posebne škode. (Iz Horjula.) V naši župniji praznovali smo pretečeno nedeljo (30. pr. m.) dve slavnosti, koji se redkokdaj slavite isti dan. S privoljenjem visokoča-stitega knezoškofijstva posvetili so naš mnogozaslu-ženi gospod župnik Fr. Dolinar novo pokopališče na Samatoriei. Popoludne zbralo se je kljub deževnemu vremenu mnogo Horjulcev in okoličanov pred gostilno Janeza Cepon-a k veselici kmetijske podružnice. Gospod župnik je v šaljivem govoru vabil navzoče, naj se udeležb srečkanja v korist novi sušilnici. Na to je poučeval tajnik kmetijske družbe, gospod Pire, prisotne, kako se naj oprimejo živinoreje in sadjereje. Dokazoval jim je, da je to jedini pripomoček kranjskim poljedelcem v sedanjem njihovem položaju. Vestno poslušalo je zbrano občinstvo vzorni pouk g. tajnika; g. župnik zahvalil se je gospodu tajniku na izkazanej prijaznosti, da je došel v Horjul in tako naudušil z izvrstnim nagovorom zbrane poslušalce za domačo kmetijsko podružnico. Govoru sledila je razdelitev mnogovrstnih dobitkov, 70 na številu. (Peskušnje za učiteljsko vsposobljenost) pričele se bodo letos dne 5. novembra. Kedor se hoče vde-ležiti te skušnje, izroči naj svojo prošnjo do 28. okt. načelniku izpraševalne komisije za splošno ljudske in meščanske šole v Ljubljani. (Odlikovanje.) Na svetovni razstavi v Ant-w e r p e n - u bila je tukajšna tvrdka Albert Sama s s a za razstavljeno bronasto cerkveno opravo odlikovana s častno diplomo. (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Od 1. do 30ega septembra letos pričeli so izvrševati v Ljubljani: Dr. Karol Tiiller v Gospodskih ulicah štev. 4, advokaturo; Anton Jenko v Kurji vasi štev. 4, strugarski obrt; Valentin Zontar, Tržaška cesta 19, mala trgovina z opojnimi pijačami; dr. Viktor Supan, Selenburgove ulice št. 4, advokaturo; Fran Remškar, sv. Jakoba nabrežje 19, starinarski obrt; Hugon Wanek, sv. Petra cesta 57, krznarstvo ; Marija Coriari, Vodnikove ulice 4, žensko krojaštvo ; Fran Princ sv. Petra cesta 11, pekarski obrt; Aua Schvveiger, Gospodske ulice 5, branjarijo; Karol Reknagel. Florijanske ulice 39, trgovino z mešanim blagom ; Leopoldina Mauser v Gradišču 9, branjerijo; Ivana Prek v Stepanjivasi 26, branjerijo; Ignacij Sare v Kolezijski ulici 6, malo trgovino z zeljem; dr. Danilo Majaron na Križevniškem trgu štev. 7, advokaturo; Josip Tavželj v Florijanski ulici 33, gostilničarski obrt; Matija Trebar, sv. Jakoba trg 6, črevljarski obrt; Anton Mikuž v Kolodvorski ulici 3, malo trgovino z deželnimi pridelki; Fran Balleg v Selenburgovih ulicah 6, urarski obrt; Anton Kož&r v Fiorijaoskih ulicah 14, prodajo lončene in porcelanaste posode; Ludovik Grotschl na Mestnem trgu 11, trgovino z drobnarijo. (Novi kanal) s Tržaške, po Rimski, Emonski iz Oojzovi cesti navzdol izkopan in dovršen je te dni od sv. Jakoba mostu do obližja Emonske ceste. Kanal bode pri ugodnem vremenu v dveh mesecih dodelan. (Novo prejektovane ceste) ki se bodo v bližnji bodočnosti gradile v Ljubljani: z nove Tržaške ceste v Igriške ulice, iz Streliških ulic proti bram-bovski vojašnici, cesta z ravnote ob Gruberjevem kanalu do mestne klavnice; reguliranje cest za vojaškim oskrbovališčem ter z Dunajske ceste k Kolizeji, in slednjič iz Selenburgovih ulic do muzeja na novo Tržaško cesto.) (Cvetoča jablana.) Piše se nam: Pisali ste v svojem listu, da nekje sedaj v jeseni neka hruška cvete, nič čudnega to. Na župniškem vrtu v Ce-povanu ima jabolka prav lep sad in zraven sadja vže cel poldrugi mesec tudi — cvetje. (Zdravje r Ljubljani.) Od 23. do 29. septembra je bilo v Ljubljani 24 živorojenih, 1 mrtvo rojen in 16 jih je pa v tem času umrlo. 1 je umrl za davico, 4 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 2 vsled oslabelosti, 1 vsled nezgode, 4 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so bili 4 tujci in 7 iz zavodov. Zbolela sta 2 za davico. (Cecilijanski shod.) V Cepovanu 29. septembra. Minuli četrtek dne 27. sept. imeli smo v Cepovanu vže v „Slovencu" napovedani „Cecilijanski shod". Radi zaprek se ni moglo do zadnjega izdati sporeda, zato mnogi na shod niso došli, ker niso gotovo vedeli, ali bode shod ali ne. Kljub temu došlo je več gospodov, kot smo pričakovali. Iz Gorice došla sta čč. gg. J. Baje, društveni predsednik, in dr. J. Pavlica, špiritual v centralnem semenišči. Ob 10. uri imeli smo mrtvaško opravilo po rajnem velč. g. A. Harmelu. Pevci čepovanski peli so koralni „requiem". Čudno 1 Pri zadnjem BCecilijanskem shodu" v Tolminu 1. 1892. je ravno ranjki dekan priporočal koralni „rfquiemB in glejte, koj pri prvem shodu cecilijanskem se je pel — njemu. Po slovesni sv. maši imtli smo v šoli posvetovanje gledi uapredka »Cecilijanskega društva za goriško nad-škofijo". Sklenili smo praznovati slovesno god svete Cecilije v Gorici. Veleč. gosp. Ivan Kokošar, župnik šebreljski, obljubil je do tedaj za tisek prirediti svojo „ Pevsko šolo" ; za tem stavili so še nekateri predlogi g. predsedniku, na koje je obljubil se po možnosti ozirati. Pri tem posvetovanju je g. predsednik tudi prav lepo proslavil spomin r. komen-skega dekana A. Harmela ki je bil svojega časa duša našemu društvu. Ko se je domači župni upravitelj vsem čč. gg. in posebno g. predsedniku zahvalil, da so si izbrali Cepovan za svoj jesenski shod, se je posvetovanje zaključilo. Sledilo je za tem skupno kosilo v prijazni Kafolovi gostilni, pri kateri so nas domači, čepovanski pevci razveseljevali s svojim lepim petjem. (Vozni red) državnih iu južne železnice je za zimo nespremenjeu. (Cikus Henry.) Včerajšnje dobrodelne predstave na korist vdovi po ponesrečenem ognjegascu Fr. Indolfu udeležilo se je prav mnogo občinstva; cirkus je bil razprodan. Kot vselej izboruo izvršene točke vspo" reda vzbuja'e so splošno odobravanje. S prireditvijo te dobrodelne predstave stekel si je g. ravnatelj toplo zahvalo uboge vdove. — Danes ima benefico priljubljeni neumni Avgust, jutri pa je neprekljicljivo zadnja predstava. Telegrami. Vojska mej Kitajci in Japonci. Shanghai, 2. oktobra. General Jung, ki je bil poprej poveljnik v Port Arthuru, je imenovan generalisimusom pjengjanškega voja, ki je sedaj v Manchviji. Cesarica-mati Junga močno podpira. Tokohama, 2. oktobra. Ko so Japonci zmagali pri Pjengjangu, so šli na sever proti Anču-u. Prvi oddelek je nadalje prodrl do Kong-Oina in Ku-Sienga. Tretja in peta divizija sta v Pjengjangu ostali, kjer je glavni štab. Da bi bili pri Anču-u Japonci tepeni, še tukaj ni nič znano. Shanghai, 2. oktobra. V Pekingu se kaže vedno večje sovraštvo proti tujcem. Oblastva imajo težavo, da ohranijo red. Mero-dajne osebe v Pekingu se boje, da Japonci vzamejo mesto, če bodo dalje prodirali. Kitajski vojaki niso zadovoljili s sedanjo vlado in niso zvesti. Tien-Tsin, 2. oktobra. Po došlih poročilih so videli dne 28. septembra kitajsko brodovje deset milj od Hvan-Haig-Vana, ki je 200 milj oddaljen od Pekinga. Večina kitajskih vojakov se je tja poslala, da prepreči izkrcanje Japoncev. 5000 Japoncev je baje prišlo v Possietski zaliv ob ruski meji. Dnnaj, 2. oktobra. V štirih bukovinskih političnih okrajih so 4 zboleli za kolero, 2 pa umrla, v 28 političnih okrajih jih je pa 81 zbolelo in 35 umrlo. Praga, 2. oktobra. Umrl je član gospodske zbornice grof Rudolf Chotek. Kraljevec, 3. oktobra. Potovanje vzhod-njih Prusov k Bismarcku v Varzin se je odložilo na drugo leto. Dotični odbor pa bode dalje posloval. Budimpešta, 2. oktobra. Ob polu treh v Gradec odšli vlak je v veliki megli pri postaji Raab zadel v tovorni vlak. Več voz je poškodovanih, človek pa nobeden. Sredeo, 8. oktobra- „Agence Balcanique" oporeka govorico o spomenici, katero bi bil neki odposlal knez Ferdinand sprva po posredovanju princesinjc Klementine in vojvodo koburškega, končno pa po ruskem carjeviču carju Aleksandru. Pariz, 3. oktobra. Grof Hoyos je prišel semkaj in zopet prevzel posle veleposlaništva. Veleposlanik "VVolkenstein je za nekaj časa semkaj prišel. Novi York, 3. oktobra. Po poročilu iz Karakasa je v Valencii 150 oseb vsled hudega vrtinca zgubilo življenje. Škode je vihar napravil kacih 400.000 dolarjev. 60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri Be s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Opozar-amo naše častite čitatelje, da je žrebanje dne 16. oktobra. Tujci. 1. oktobra. Pri Slonu: Glaser, Miiller, Henkel, Weinlich, Tilsch z Dunaja. — Nemec iz Št. Jurja. — Pekel iz Trsta. — Vrhov-iek iz Komende. — Mesarovič iz Mitrovioe. — Habernek iz Brna. — Peternel z Rake. — Pfeifer iz Sarajeva. — Deutsoh iz Budimpešte. — Riger iz Karlovea. — Geiser iz Ljubna. Pri Maliču: Fronk , Adamy, Miiller, Glas, Zeiler, Mullner, Schuldes, Hoch, z Dunaja. — Kette s Češkega. — Diimpf iz Budejevic. — Ernst iz Maribora. — Riisler iz Pe-čuha. — Pamer iz Trsta. — Weiss iz Pardubiee. — 8chwab iz Postojine. — Jaklič iz Kočevja. — Dobžran iz Trstenika. — Vesteneek iz Novega Mesta. — Pohorsky iz Linca. — Krivošič iz Kostanjiee. — Dojmi z Visa. Pri Juinem kolodvoru : Prelepee, Ozmee iz Ljutomera. — Lausch z Dunaja. — Križaj iz Prema. — Dadich iz Spljeta. — Hruza iz Gradišča. Pri avstrijskem čaru: Kopač iz Kamnika.— Jelušič iz Sinja. — Volen iz Kopra. — Vilman iz Kolovrata. — Mrak iz Naklega. Tržne cene v Ljubljani dne 3. oktobra. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl.jkr. Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gT|kr. Vremensko sporočilo. a c« O Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomere po Celzija 2 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. i. zveč. 739 0 739-9 740-0 6-6 14-0 11-2 si. szap. si. vzh. n jasno oblačno n 1-80 dež Srednia temperatura 10 6 za 3-2° pod normalom. Izbris tvrdke Izbrisana je pri o. kr. dei, kot trg. sodišču v Ljubljani tvrdka „Wilhelm Sattner", trgovec v Ljubljani. Vpis tvrdek. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je pri firmi: »Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejenim jamstvom" v zadružnem registru vpis namestnikov ravnateljstva, in sicer: Rajkota Samsa, o. kr. zemljeknjižnega vodje v Ljubljani; Franceta Petriča, trgovea v Ljubljani; Antona Preskerja, krojača v Ljubljani, in dr. Jan. Kreka, stolnega kapelana v Ljubljani, izvršil. Dalje se je izvršil v zadružnem registru vpis tvrdke: »Hranilnica in posojilnica v Trnovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga ima svoj sedež v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Zadruga temelji na pismenih pravilih z dne 11. septembra 1894 in ima namen, razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru zboljSati ter v to svrho a) prejemati denar (hranilne vloge) na obresti, b) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in e) dajati posojila. — Načelstvo te posojilnice obstoji iz načelnika in iz petih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: Frane Benigar iz Trnovega št. 64, načelnik; Alojzij Rudolf, duhovnik iz Trnovega; Ivan Beniger iz Trnovega št. 51; Jos. Valenčič iz Podstanjška št. 18; Josip Vičio iz Zarešice št. 11; Josip Zidar iz Tupolca š'. 46. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod tvrdko, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena. Daroyi, nabrani za napravo dijaške kuhinje v Novem Mestu: (Dalje) Mat. Jeriha, kanonik, 5 gld.; Andrej Cesenj 2 gld.; Martin Poljak 2 gld.; M. Barlič 5 gld.; Pavlin, kapi., 5 gld.; Anton Jarc 5 gld.; Primož Peterlin 45 gld.; Iv. Tomažič 5 gld.; K. Lapajne 1 gld., I. Dolinar 4 gld.; N. N. 5 gld.; Šolski sluga nabral od dobrotnikov 107 gld.; Pr. Kastelic jun. 16 gld. 50 kr.; P. Piacentiui 1 gld.; Ivan Krajec 14 gld.; Fr. Cešarek 2 gld.; Jos. Laznik 5 gld.; Jos. Škofic 2 gld.; Alb. Ilovski 5 gld; gospodje profesorji Fon, Fajdiga, Novak, Petelin, Jeraj a 2 gld. 10 gld.; Fr. Kotnik 5 gld.; Josip Prosenc 10 gld.; dr. Papež 10 gld.; I. Velkaverh, nadpo-ročnik 20 gld.; Fr. Carman 2 gld-; I. Zavrl, učitelj, 2 gld. 50 kr.; V. Globočnik, notar, 3 gld.; darovalci iz Hreuovic 10 gld. 50 kr.; Juro Hrašovec, adv., 2 gld.; Rajčevič, kapi., 1 gld.; Fr. Gustin 3 gld.; Ivan Bizjan 5 gld.; Ivan Bartel, profesor, 4 gld. ; Ivan Polanec, profesor, 2 gld.; ueime- novan duhoven 5 gld.; I. Ključevšek, žup., 3 gld. Gruden, v pok. davkar, 3 gld.; J. Virant, župn., 5 gld.; K. Gestrin, svetnik, 10 gld.; Rad. Silvester 1 gld.; Neimenovan 5 gld.; V. Skul, žup., 2 gld.; Neime-; novan duh., 10 gld.; Julija RudežlOgld. ; Josipina Dollazzi 3 gld.; J.Rozman, kan., 5 gld.; Fr. Brulec, žup., 5 gld.; M. Gembrečič, prof., 5 gld.; A. Zupančič, prof., 10 gld.; Jurij Rozman, župnik 2 gld.; A. Kulovic, topliški zdravnik 5 gld. ; W. Gandini, sodnik 5 gld., m. g. prošt P. Urh 25 gld., Alojzij Stare, župnik 5 gld., J. Komljanec, profesor 5 gld, Josip Javornik, trgovec 10 gld., Aug. Kune, trgovec 5 gld., Fr. Bukovec, župnik 10 gld., Jos. Grašič, župnik 5 gld., Josip Žagar, kaplan 5 gld. Ivan Ple-vanič 5 gld., Neimenovan duhoven 5 gld., Jos. Zurc, gostilničar 5 gld. ; Neimenovan duhoven 1 gld., P. Wartol, župnik v pok. 5 gld., Prostoslav Doleneo 5 gld., J. Vesel, dekan 10 gld., dr. J Svetina 5 gld., Venedig Vilibald 5 gld., Luka Svetec, notar 5 gld., Janko Krsnik, notar 5 gld., dr. Iv. Pekolj 5 gld., dr. Štefan Kraut 2 gld., Ignacij Kline, davkar 1 gld.; A. Kalan 5 gld, A. Cebašek, prelat 5 gld.. A. Hočevar, župnik 7 gld., Iv. Tomažič, župnik 2 gld., F. Erker, kapelan 3 gld., Jakšič, župnik 24 gld., J. Vintar , kapelan 10 gld., Jos. Krese 2 gld., J. Lovšin 1 gld., Viktor Steska 2 gld., Jak. Stariba, drtkan 15 gld., župn. Miba Zupan 15 gld., kanonik Urbas 5. gld., kapi. K. Dornik 5 gld. ; Neimenovan duhoven 20 gld., R. Frank, kan. 20 gld., J. Markelj, ravnatelj 3 gld., Ana Dular 2 gld., Hel. Vocasek 1 gld.. P. J. Koprivec 2 gld , Fr. Marešič 10 gld., Avg. Šinkovec 5 gld., J. Žvan 2 gld., M. Malenšek 5 gld., gospa Fr. Pogačar 2 gld , Jak. Gruden, žup. vpok. 5 gld., Mih. Bulovec 5 gld., J. Nagode 20 gld., Fr. Kadunc. žup. 5 gld., Maks Brunner 3 gld. Mil. g. prošt P. Urh polletni donesek 25 kron. — Vozili so doslej brezplačno: R. Dolenc, J. Kovač, A. Kos, Jos. "VVindischer, Jos. Zurc. Bog vsegainogočni povrni stoterno vsem blagim dobrotnikom z dušnimi in telesnimi darovi! Bog ohrani naši potrebni mladini še dalje velikodušne podpornike! Dr. Marinko. W Predzadnji teden. '60.000,10.000, S.000 * v gotovini le z 10% odbitka._ Levovske srečke a 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 309 3 na Dunaju, Wollzelle 10. 418 26 V četrtek nepreklicno poslednja predstava. Cirkus Henry sloveča umetno jahalna družba v Ljubljani, poleg; Lattermannovega drevoreda. Danes v sredo dne 3. oktobra 1894 velika gala-beneflc-predstava za priljubljenega komikarja trapastega Avgusta (Mr. Alfreda Barkcr-ja). Trapasti Avgust (Mr. Barker) kot telovadec na drogu v konkurenci z Mr. Bimbo lz Londona, ogromno vrtenje na nosu. Z it <1 nj i pot: velika pantomlma po motivih jednako imenovane opere, parodistična z velikim baletom, pojavljanjem duhov in strahov, briljantnim umetnim ognjem, aranževal jo je g ravnatelj Henry, in izvaja jo v dveh oddelkih vsa družba s sodelovanjem baletnega zbora. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester. l^lUIIUtK. g© ssyL@g® s pravim zlatom krasno pozlačenih 1 nagrobnih križevl [HJ jftr ima 516 6-2 J Jutri v četrtek dne 4. oktobra nepreklicno poslednja predstava. 524 1 Albin Ahčin Si v Gledaliških ulicah blizu frančiškanske cerkve. f" Oenilnilti s podobami se brezplačno razpošiljajo. f^jj I_> u ii a j s It a t> o r ss a« Dne 3. oktobra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4 200 kron Ogerska zlata renta 4 °/o...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... Loadon vlsta.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... . 98 gld. 95 kr . 99 n — . 123 45 . 97 n 95 . 121 65 . 96 35 . 1034 — 60 n . 124 05 . 60 95 . 12 18 9 87 25 n 89 Dne 2. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke 4% Prijoritetue obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 75 155 56 196 50 96 50 141 50 127 50 107 11 — 67 n 50 98 60 2Ž0 — 162 50 128 — 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................69 „ 50 „ St. GenOis srečke, 40 gld. ...... 71 n 50 \Valdsteinove srečke, 20 gld......50 " 60 Ljubljanske srečke..................24 „ 50 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 168 „ 75 "„ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl.st.v_ 3410 „ 60 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 490 „ •— „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 „ 20 „ Dunajskih lokal, železnic deluiška družba . 75 „ - „ Montanska družba avstr. plan.....86 „ 25 „ Trboveljska premoRarska družba, 70 gld. . 174 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ 25 „