DVOBARVNI ROLAND V TISKARNI LJUBLJANA
Izreden
delavski
svet
Strojni park v Tiskami LjubJjana stari. Z obslojeomi tiskarskimi stroji je biio deiavcem že silno težko konkuri-rati na Jzredno zafatevnem tiskarskem trgu, zato so v srednjero6nem pbuiu 1982-1985 predvideli nakup eno-barvnega in dvobarvnega tiskarskega stroja RoUnd in nakup Dominanta. Žal pa so se jim z novimi predpisi zaprie pnv vse možnosti uroza.
Lani spomladi pa so dobili informadjo o v Zagrebu razstavljenem dvobarvnem Roiandu. Kolegijski poslovo-dni organ je takoj pregledal možnosti nabave, saj je znano, da za sejemske eksponate veljajo milejši devizni režimi kot sicer. Stroj je irnel vrednost 320.000 DM. Kako se odločiti? Čakati ni bilo mogoče, dogovoriti se je bilo potrebno - da ali ne. Zadnjo besedo je imel delavski svel.
Delavski svet pa mi imel enostavne naloge, odločitev je btla ob vseh znanih pokazateljih izredno težka, pred-vsem ob dejstvu, da znašajo letne anuitete za investidjo nove stavbe 2 stari milijardi. To pa niso mačje solze za samo 160 članski delovni kolektiv. Nakup Rulanda bi lahko povzročil izredno težko finančno stanje v letu 1984. zaradi možne nesolventnosti celo 80 odstotne osebne dohodke.
Delavski svet se je moral torej odločiti, strokovne službe so ob vsem tem stanju nagibale bolj za ne kot za ja.
»Delavci sanii so strokovne službe praktično postavili ob zid. Odločili so se - in to soglasno - za nakup stroja. To je bil zares enkraten in neponovljiv delavski svet.
vreden vsega spoštovanja in pohvale,« sta pripovedovala direktor Tiskame Ljubljana Albin Pfeifer in vodja sploš-ne, pravne in kadrovske službe Anton Golob.
Ctelavci so gledali torej naprej, videli so svojo perspek-tivo in sicer z zavestjo, da je zanjo včasih potrebno tudi kaj žrtvovati. Zavedali so se, da bo brez nakupa tega stroja Tiskama Ljubljana ostala še nekaj let brez možno-sti obnove strojnega parka, zavedali so se, da bo situadja mnogo hujša, če odpovejo stari stroji, novega pa ne bo. Zato so se odločili - stroj Roland bomo kupili!
In so tudi ga. Sredi januarja je že začel z delom. Dela pa zaenkrat ne manjka in verjetno ga tudi ne bo. Stroj je namreč tako kvaliteten, da bodo z njegoviini izdelki
lahko konkurirali na svetovnem trgu. Letos se jim obeta izvoz v vrednosti dveh stahh milijard v Iialijo, Avstrijo, Bolgarijo pa tudi v Švico. Pri tem gre za neposreden izvoz. Veliko pa je tudi planiranega posrednega izvoza preko Gorenja, IMP, SCT, Iskre,...
Skratka, verjamemo lahko, da so delavci Tiskame Ljubljana, ki letos načrtujejo 41 starih milijard brutto proizvoda, z nakupom stroja storilidobro poslovno geslo in da njihovi lzdelki zaradi slabe kvalitete papirja nikoli več ne bodo vrnjeni iz tujine. Resda kvaliteta papirja ni v njihovi pristojnosti, jim pa bo pravgotovo zagoiovljena z dobrim dohodkovnim povezovanjem, ki ga gojijo.
NINA COŽ