Nova pot
Žrtve, ki so padle v svobodilni borbi, so oni dragoceni temelj ki je vzidan v našo bratsko zgradbo, v novo federativno Jugoslavijo
Cena 2 din, mesečno 8 din
r
Leto I. - Štev. 17
Vestnih Osvobodilne fronte celjskega okrožja. Izhaja vsak petek
Celje 9. novembra 1945
Tov. Kidrič:
„GLASOVALI BOMO ZA SVOBODNO REPUBLIKO SLOVENIJO V ZVEZNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI!" _
Odlomki iz govora predsednika narodne vlade Slo veni je,Tita velikem predvolivnem manifestacijskem zborovanju v Ljubljani
Pri teh volitvah gre za to, da nočemo nikoli več starega, nikoli več stare Jugoslavije, ki ni bila sposobna obvarovati ljudstva pred imperialistica]m inozemstvom, ki svojim narodom ni bila resnična domovina, ki svojim narodom ni nudila resnične enakopravnosti, ampak jih je zatirala. Gre za to, da nočemo nikoli več Jugoslavije brez demokracije, Jugoslavije fašističnih in kraljevskih diktatur, Jugoslavije socialnega izkoriščanja tistega brezobzirnega naj-brutalnejšega izkoriščanja, kar si ga je mogoče misliti...
V narodno osvobodilno borbo pred štirimi leti niso šli, tudi niso v njej žrtvovali, prelivali svoje krvi in izgubljali svojih življenj stari protiljudski oblastniki, v narodno osvobodilno borbo niso šli krvosesi, niso šli izkoriščevalci ljudskega znoja. Vsi ti so šli na drugo stran, šli so k okupatorju. V narodno osvobodilno borbo je šlo naše ljudstvo, ki je prelivalo svojo kri, ki je darovalo svoje žrtve, ki je izgubljalo svoja življenja. Zato je iz te borbe zrasla nova Jugoslavija. Ne taka, kakršno bi si želeli propadli protiljudski oblastniki, kakršno bi si želela dinastija, kakršno bi si želeli generali in višji oficirji, ki so armado razrušili in državo izdali. Zrasla je Jugoslavija takšna, kakršno si želi naše ljudstvo ...
Nova Jugoslavija ne bo nikoli dopustila reakcionarnim krogom doma, da bi izdajali naše nacionalne in državne interese kateremu koli tujemu imperia-listu. To je Jugoslavija, ki ni več mačeha za svoje narode, ampak je postala resnična domovina svojih narodov, zakaj njeni narodi so enakopravni. To je Jugoslavija, v kateri niso več mogoče fašistične in kraljevske diktature, kajti v njej vlada ljudska demokracija ...
Za to novo Jugoslavijo in proti stari razpadli Jugoslaviji bomo odločali 11. novembra. Sedanje volitve niso, kakor so bile svoje čase, ko so se prepirale med seboj posamezne stranke. To so volitve, ki jih smatra ljudstvo za svoj bistveni in usodni korak, kakor je smatralo ljudstvo za svoj bistveni in usodni korak odločitev, ko je šlo v narodno osvobodilno borbo. Te volitve so nadaljevanje naše odločitve v narodno osvobodilni borbi, volitve, ki naj izrečejo, da mora ustava, sprejeta v Ustavodajni skupščini, potrditi vse, kar so si pridobili naši narodi, kar si je priborilo naše ljudstvo ...
ODGOVOR REAKCIJI
Mnogo opravka imamo z ekonomskimi povojnimi težavami. Prav te težave skušajo razni reakcionarni prišepeto-valci izkoristiti. Pokazati skušajo na ljudsko oblast in na ljudstvo samo, češ, da ljudska oblast, da ljudstvo ni sposobno odpraviti teh ekonomskih težav. Te težave, pravijo, so rezultati ljudske oblasti, rezultat dejstva, da je prišlo ljudstvo na oblast.
Na ta »argument je treba, kot je poudaril. tovariš predsednik, odgovoriti tole: prvič, katera država, razen Sov-
jetske zveze, je danes v Evropi, kjer bi imelo ljudstvo sedaj po vojni tudi v gospodarskem oziru tak položaj, kot ga
ima pri nas. Naj gredo ti reakcionarni prišepetovalci v katero koli sosedno državo, v katero koli državo na zahodu in naj pogledajo dejanski položaj delovnega ljudstva, dejanski ekonomski položaj, red in organizacijo in naj potem odgovore, ali je pri nas slabše ali tam.
Drugič je treba opozoriti: te težave niso rezultat takšne ali drugačne oblasti, te težave so rezultat vojnega raz-| rušenja in te težave so posledica sodelovanja domače reakcije z okupatorjem. Domača reakcija ni sodelovala samo politično, ampak je pomagala tudi ekonomsko uničevati našo deželo. Ista pro-tiljudska, protinacionalna reakcija, ki je prej podpirala okupatorja in z njim sodelovala, ki mu je pomagala gospodarsko uničevati in rušiti našo deželo, bi hotela danes ekonomske težave naprtiti nam.
Mi nismo nikoli trdili, da se bosta čez noč cedila mleko in med. Ze takoj, ko smo prišli v osvobojeno Ljubljano in ko so se ljubljanske množice zbrale okrog Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, smo poudarili, da bo še ogromno težav, da se bomo morali še boriti z veliko požrtvovalnostjo. Niti enkrat ni en govornik v tej volilni kampanji dajal obljub, da bo ekonomskim težavam jutri kraj. Teh obljub tudi danes ne dajemo. Nasprotno, mi od ljudstva, ker gre za ljudstvo, zahtevamo še nadaljnjo požrtvovalnost. Mi dajemo le obljubo: povojne težave, ki jih premagujemo danes, bodo premagane zares v korist ljudstva in ne tako, kakor po prvi svetovni vojni, ko je bila takoimenovana gospodarska konsolidacija storjena v korist protiljudskih magnatov in proti-ljudskih oblastnikov ...
Da preprečimo ta manever opozicije in njeno dejansko borbo proti svobodni odločitvi naših ljudskih množic, je naše vodstvo predlagalo predsedstvu Začasne narodne skupščine »skrinjico brez liste«. S tem je bil zadan odločilen udarec protidemokratičnemu, hinavskemu manevru opozicije, ki je po eni strani proglašala abstinenco, po drugi strani pa bi pričela vpiti doma in v inozemstvu, da naše volitve niso bile svobodne.
Jasna stvar — skrinjica brez liste
Nosilec liste Ljudske fronte tov. maršal TITO
je skrinjica tistih, ki tega, kar je v Jugoslaviji novega, nočejo. To je skrinjica tistih, ki hočejo staro Jugoslavijo, Jugoslavijo nacionalne neenakopravnosti in zatiranja, Jugoslavijo kraljevskih in fašističnih diktatur, Jugoslavijo vpreženo v voz inozemskih sovražnikov našega ljudstva in naših narodov, skrinjica tistih, ki hočejo kraljevsko tiranijo in socialno izkoriščanje. Vsi tisti, ki hočejo tako Jugoslavijo, naj vržejo svoje kroglice v to skrinjico brez liste.
Mi pa, ki hočemo novo Jugoslavijo, Jugoslavijo, kakršna je zrasla iz naše narodno osvobodilne borbe, kakršna se je porodila iz krvi naših najboljših sinov in hčera, mi bomo vrgli svoje kroglice v skrinjico Ljudske fronte, v Titovo skrinjico. Dne 11. novembra bomo glasovali za vse to, za- čemer je naš narod težil stoletja, glasovali bomo za vse to, za kar smo se pred štirimi leti podali v krvavo oboroženo borbo, glasovali bomo za svobodno republiko Slovenijo v zvezni ljudski republiki Jugoslaviji.
Naš kmet voli za staro pravdo
Ko bo zgodovina pisala o junaški borbi jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita, prav gotovo ne bo pozabila omeniti deleža, ki smo ga doprinesli za osvoboditev svoje domovine mi savinjski, pohorski in kozjanski kmetje. Zavedali smo se, da se borimo za nekaj novega, za nekaj veličastnega — za novo Titovo Jugoslavijo. Vedeli smo, da se borimo obenem tudi za svoje kmečke koristi, za svoje domove in
svojo z znojem prepojeno zemljo — za staro pravdo. Naši kmečki sinovi in hčere so dajali svoja življenja v trdni veri, da s priborjeno svobodo ustvarijo blagostanje in srečo tudi svojemu kmečkemu domu.
Za vedno smo se osvobodili jarma okupatorja in domačih izdajalcev. Nikoli več ne bomo dopustili, da bi se povrnila protiljudska, žandarska, vele-
posestniško-bankirska, čaršijska stara Jugoslavija.
Z našo krvjo smo plačali našo svobodo. Zaman se zaletavajo v zid nove Titove Jugoslavije razni voditelji starih, protiljudskih in skorumpiranih režimov. Oni so bili krivi, da je bil naš kmet zadolžen, da so ga banke in oderuhi neusmiljeno poganjali na boben. Prenesli so vsa davčna bremena na rame kmeta in osiromašili kmečke množice, da so imeli poceni delovno silo za svoje tovarne in veleposestva. Zaprli so kmetu pot do izobrazbe ter jo omogočili zgolj bogatinom.
Iz lastnih sil smo si mesto stare pro-tiljudske oblasti biričev, eksekutorjev, žandarjev, sreskih načelnikov in občinskih tajnikov zgradili svojo, res ljudsko oblast. Sami volimo in kontroliramo organe naše oblasti. Vsak čas lahko od-pokličemo, če zapazimo, da smo volili nevrednega nove oblasti, izvoljenega predsednika, tajnika, narodnega miličnika, ljudskega tožilca ali sodnika. Organi naše ljudske oblasti niso odgovorni za svoje delo samo navzgor, temveč prav tako neposredno ljudstvu preko Zbora volivcev.
Uresničen je stoletni sen naših malih kmetov, poljedelskih delavcev, vini-čarjev in gozdnih delavcev — agrarna reforma. Zemlja bo dokončno last tistega, ki jo obdeluje. Zemljo špekulantov in veleposestnikov dobe brezplačno v privatno lastnino naši agrarni interesenti, ki so zemlje res potrebni. Te dni izide zakon o agrarni reformi, ki ga bo izdala Narodna vlada Slovenije, ki vsebuje podrobne določbe o agrarni reformi pri nas.
Naša najbolj skeleča rana v stari Jugoslaviji so bili kmečki dolgovi, ki so z zakonom predsedstva Začasne narodne skupščine končno likvidirani. Vsi dolgovi do zneska 5000 din starih jugoslovanskih dinarjev. Vsem kmetom-delav-cem, ki so sodelovali v narodno osvobodilnem boju ali pa so izgubili življenje kot žrtve fašističnega terorja, so črtani dolgovi ne glede na znesek. Vloge malih vlagateljev, ki so s svojimi krvavimi žulji prištedili malenkost za stara leta, so zaščitene in bodo po zakonu Predsedstva začasne narodne sku-ščine po ugodnem ključu izplačane. Nikoli več torej ne bo več naš kmet suženj vsemogočnih bankirjev.
V narodno osvobodilni borbi se je boril ramo ob rami za naše pravice delavec. Ta v borbi skovana enotnost delavcev in kmetov je jamstvo srečnejše bodočnosti slovenskega naroda in osnova moči Osvobodilne fronte.
Kljub požrtvovalnemu obnovitvenemu delu je še precejšen del naše domovine požgan in porušen. Skupno z delavci bomo z brezprimerno požrtvovalnostjo izbrisali sledove okupatorskega terorja. Z naporom vseh sil bomo zgradili pri nas vzgledno kmetijstvo, spremenili tudi zunanji izgled naših vasi širom prekrasne domovine, razvili cvetoče ljudsko zadružništvo, organizirali vso potrebno pomoč starim ljudem na vasi s pomočjo socialnega zavarovanja ter izbrisali razliko med hribovsko in dolinsko vasjo, med mestom in vasjo.
Ni dvoma, da bomo šli vsi 11. novembra na volišče, kjer hočemo pobiti še zadnje ostanke fašizma. Svoj glas bomo oddali za kandidate Ljudske fronte ter glasovali za vse pridobitve narodno osvobodilne borbe ter za uresničenje naše stare pravde.
Ljudska fronta - čuvar svobode in neodvisnosti Jugoslavije
ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE
.Proglas agrarnih interesentov Slovenije, izdan na prvem skupnem sestanku zastopnikov agrarnih interesentov in članov Narodne vlade Slovenije!
Iz velikega osvobodilnega boja narodov Jugoslavije zrasla ljudska oblast je pristopila h končni izvedbi agrarne reforme. Stoleten boj za Staro pravdo je izbojevan v prid malih kmetov, poljedelskih delavcev in virtičarjev. Osvobodilna fronta uresničuje staro, zatiranim kmečkim množicam drago geslo: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje.«
Agrarna reforma bo dokončno stria gospodarsko moč najbolj mračnih sil reakcije, narodne izdaje in tuje nadob-lasti — uničila bo fevdalno in kapitalistično veleposest ter pripomogla k vsestranskemu napredku najbolj zatiranih, zapostavljenih in izžemanih plasti slovenskega naroda. V stari Jugoslaviji je bilo od
202 največjih veleposestnikov v »dravski banovini«
109 takih, ki so bili tuji državljani, po večini nemški in italijanski. Te številke jasno kažejo, kako so bila ta velepose-stva ob podpori starih jugoslovanskih režimov legla hitlerjevske špijonaže, propagande in nasilnega potujčevanja.
Ta 202 veleposestnika sta imela eno osmino celokupne površine Slovenije.
V	stari Jugoslaviji je bila agrarna reforma samo pesek v oči delovnim množicam, saj je na oblasti sedela združena veleposestniško-bankirska čaršijska klika. Po skoraj četrt stoletja »izvajanja« agrarne reforme je bila končno razlaščena ena osmina gozdov omenjenih 202 veleposestnikov in nekaj malega več orne zemlje.
Skupno 11 gozdnih veleposestnikov je ohranilo kot »supermaksimum« —
32.000 ha gozdov,
23,000 ha pa so odstopili proti odškodnini protiljudski državi, kar je še bolj poslabšalo položaj agrarnih interesentov.
Vsega 15 največjih cerkveno-fevdal-nih veleposestev je bilo izvzetih od agrarne reforme in je obdržalo 37.000 ha gozdov in obdelovalne zemlje.
Med prvimi zakoni, ki jih je sprejela nova Jugoslavija na zasedanju Začasne narodne skupščine, je zakon o agrarni reformi. Ta zakon uresničuje načelo: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Zakon določa razlastitev veleposestev brez odškodnine. Te dni izide še podrobnejši federalni zakon o agrarni reformi, ki bo vseboval podrobne določbe glede agrarne reforme v Sloveniji.
Tovariši agrarni interesenti! Delo izvedbe agrarne reforme je delo nas samih. Pristopajte takoj k izvajanju agrarne reforme v okviru zakona o agrarni reformi!
Ustanavljajte na področju posameznih krajeynih Narodnih odborov Odbore agrarnih interesentov! Ti odbori naj v sporazumu z organi oblasti sestavljajo spiske o zemlji, ki bo razlaščena, in spiske ljudi, ki naj dobijo zemljo. — Zemljo, ki po zveznem zakonu nedvoumno spada pod agrarno reformo, takoj delite!
V	krajih, kjer ni agrarne zemlje, a so agrarni interesenti, izvršite popis ljudi, ki rabijo zemljo, ker bodo prišli v po-štev za kolonizacijo. V Vojvodini je prostora za 3000 slovenskih družin, v Sloveniji pa bo možno kolonizirati okrog 1000 družin, od tega 700 na Kočevskem. Zemlja za teh 700 družin na Kočevskem je že obdelana.
Pozivamo agrarne interesente, da temeljito prouče zvezni zakon o agrarni reformi in da se brezpogojno drže njegovih določb pri pripravi in izvedbi agrarne reforme. Proučite in pogovorite se o fračrtu federalnega zakona o agrarni reformi in pošljite na kmetijsko ministrstvo svoje predloge. Odbijte laži in
klevete protiljudske reakcije, ki v korist veleposestnikov govori o tem, kako naj bi bil zakon o agrarni reformi naperjen proti delovnemu kmetu in vaškemu obrtniku. Delovni kmet, delavec in obrtnik bodo najboljša pomoč agrarnim interesentom v njihovi borbi za uničenje fevdalno-veleposestniške izdajalske in petokolonaške kaste na naši zemlji, za uničenje raznih špekulantov z zemljo ter gospode, ki jim je bila zemlja za luksuz.
Zavarujte veleposestva, ki bodo prišla pod agrarno reformo, pred roparskim izkoriščanjem s strani dosedanjih lastnikov, ki bi še v zadnjem trenutku hoteli ogoljufati ljudstvo za njegovo Staro pravdo!
V sporazumu z organi oblasti preprečujte tako roparsko izkoriščanje!
Sporazumno z organi oblasti uredite povsod stare pravice okoliškega revnega prebivalstva glede drv, stelje v ve-legozdovih itd.
Prijavljajte najvišjim organom kontrolne oblasti — Odborom za prošnje in pritožbe pri predsedstvu SNOS-a in Kontrolni komisiji pri Predsedstvu vlade primere sabotaže izvajanja agrarne reforme, pa naj bi prišla ta sabotaža od koder koli.
Agrarni interesenti! 11. novembra bodo volitve v Ustavodajno skupščino. Na teh volitvah bomo odločali tudi o naši Stari pravdi, o zemlji.
Kdor noče agrarne reforme, kdor hoče nazaj v staro Jugoslavijo, kdor hoče
nazaj veleposestniško bankirsko gospodo in njeno protiljudsko oblast žandar-jev in sreskih načelnikov, ta bo 11. novembra ostal doma ali pa glasoval za skrinjico brez liste.
Kdor pa hoče novo demokratično federativno Titovo republiko Jugoslavijo in v njej — republiko Slovenijo, kdor hoče našo Staro pravdo, ta bo glasoval za kandidata Ljudske fronte in Osvobodilne fronte!
Agrarni interesenti! Glasujmo za Ljudsko fronto, glasujmo za Staro pravdo, za republiko, za Tita!
Naj živi Ljudska fronta, ki uresničuje Staro pravdo!
Naj živi demokratična federativna republika Jugoslavija!
Naj živi naš. veliki voditelj maršal Tito!
Ljubljana. 3. novembra 1945.
Agrarni interesenti Celjskega okrožja
Vezočnik Franc, posestnik, Ljubno -Gornji grad; Zalesnik Ivan, posestnik, Gornji grad; Ermenc Ivan, posestnik, Ljubno — Gornji grad; Ermenc Jože, splavar, Ljubno - Gornji grad; Celcer Franc, mali posestnik, Ljubno - Gornji grad; Fibelšek Ivan, delavec, Slovenske Konjice; Leskovar Franc, čevljar, Slov. Konjice; Pirš Jože, kurjač, Loče - Slov. Konjice; Golečman Karel, delavec, Oplotnica - Slov. Konjice; Mitja - Jo-ško Fišer, ekonom, za okraj Celje-me-sto; Toman Ivan, mali kmet, Čret, Ce-lje-mesto; Kafol Franc, referent NO, Celje; Zidarič Jože, kurjač, Rajhenburg
Razen iz celjskega so proglas podpisali še agrarni interesenti mariborskega in novomeškega okrožja.
Žene, nikoli več fašizma*
glasujmo za listo LJUDSKE FRONTE!
Kot borka, kot aktivistka si je naša slovenska žena v toku narodno osvobodilne borbe priborila enakopravnost. Marsikateri partizan se bo s hvaležnostjo spominjal dobre mamice, ki je dala tudi poslednji košček kruha, samo da bi mu pomagala, da bi se lažje boril proti mrzkemu okupatorju.
V celjskih zaporih, v Mauthausenu, Auschwitzu in drugih lagerjih so v mukah in od gladu umirala naša najzaved-nejša slovenska dekleta in žene.
Rdeči plakati so oznanjali, da so padle pod gestapovskimi. krogi j ami poleg svojih mož, fantov, bratov in sinov tudi slovenske matere in dekleta..
niki ljudske oblasti je zelo mnogo žen.
Naša slovenska žena se tudi sedaj zaveda, da mora pomagati pri delu za obnovo prav tako kot je pomagala v borbi za izgon okupatorja. Povsod so med udarniki dela tudi naše žene.
Tovariš Tito je mnogokrat povdarjal veliko vlogo žene v narodno osvobodilni borbi. Tudi sedaj jih je pozival: »Obračam se na vas, jugoslovanske žene, enakopravne članice skupnosti, na vas, ki ste si pridobile svoje pravice v boju. Obračam se na vas in zahtevam od vas, da posvetite vso svojo pozornost in vso svojo moč v prvi vrsti vprašanju okrepitve naše oblasti!«
ŽEjNE,
volimo za srečno bodočnost naših otrok!
Kot borke, bolničarke in aktivistke so darovale življenja na oltar naše ljubljene slovenske zemlje. Darovale so življenja za svoje pravice — za enakopravnost.
Ob osvoboditvi jim je dala nova Titova Jugoslavija vse to, za kar so se borile. Odprla jim je pot v vse poklice in šole. Me žene imamo tudi v naši Narodni vladi svojo predstavnico — ministra tov. Vido Tomšičevo.
Ze pri prvih volitvah je imela naša žena aktivno in pasivno volivno pravico, katero je tudi v polni meri izkoristila. Med našimi novimi predstav-
Dne 11. novembra bodo naše žene uveljavile svojo voljo, ko bodo prvič volile najvišji organ tiste oblasti, ki bo po naših željah in potrebah postavljala zakone ter jih razvijala še naprej — ljudstvu v korist. Z volitvami v Ustavodajno skupščino se bomo odložile za mir med narodi. 11. novembra bomo volile kandidate Ljudske fronte, ki bodo jamsto materam, da bodo rodile otroke, ki jim ne bo že v zibelki sojeno, da bodo njihove roke morale nositi puške!
Zene dokažimo 11. novembra svetu, da smo ^vredne velikih žrtev naše narodno osvobodilne borbe!
delouti,
11. xl na volišče!
Delavski razred je dal v teku dvajsetletne borbe proti izkoriščevalcem in diktaturi za demokratične pravice in svoboščine vsega delovnega ljudstva ogromne žrtve in pretrpel najtežje udaree reakcije.
V	stari Jugoslaviji je ostal delavski razred z »Obznano« iz leta 1920, z zakonom o zaščiti države leta 1921 popolnoma brezpraven. Izpostavljen je bil najtežjemu izrabljanju in preganjanju ter ni imel pravice zborovanja, govora ter ni bil socialno in zdravstveno zaščiten. Stara protinarodna oblast, ki je bila v ro-. kah kralja, je bila aparat za zatiranje širokih ljudskih slojev.
V	osvobodilni vojni je delavski razred na čelu s Komunistično Partijo odigral vlogo avantgarde in borbe proti fašističnim zavojevalcem. Najboljši sinovi delavskega razreda so se borili v prvih vrstah junaške osvobodilne vojske, katere vojaški in politični voditelji stoje tudi danes na braniku pridobitev osvobodilne borbe, na braniku demokratične in federativne Jugoslavije.
Lidija Šentjurc, profesor, član IOOF, kandidat v Dom narodov
V novi demokratični in federativni Jugoslaviji uživa delavski razred vse socialne in politične pravice. Z vsemi delovnimi plastmi našega ljudstva sodeluje pri upravljanju države preko nove oblike organizacije oblasti, preko narodnih odborov. Delavski razred ima pravico svobodnega sindikalnega združevanja. Z zakonskimi odredbami je zaščiten pred vsako somovoljo in nesramnim izkoriščanjem. Demokratična in federativna Jugoslavija nudi delavskemu razredu možnost vsestranskega razvoja in napredka, možnost, da sam sebi zagotovi življenje dostojnega človeka. V izgradnji svoje dežele ustvarja delavski razred svoje boljše novo življenje.
Naša nova, ljudska država temelji na trdni zvezi delavcev, kmetov in delovne inteligence. Samo trdna skupnost delavskega razreda, kmetov in narodne inteligence — Ljudska fronta — je pogoj napredka in izgradnje novega boljšega življenja vsega delovnega ljudstva.
Delavci in nameščenci, ki bodo na volitvah 11. novembra glasovali za Ljudsko ronto, bodo glasovali za veliko delo svojih najboljših sinov, za svobodno skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov. Glasovali bodo proti monarhiji za republiko. Glasovali bodo za uničenje ostankov fašizma, proti črnoborzijancem, vojnim dobičkarjem ter vsem tistim, ki so bogateli s krvjo in znojem delovnega ljudstva. 11. novembra bodo glasovale sestre, matere in žene delavcev za pravice, ki so bile izvojevane, za srečnejše in boljše življenje. Mladi delavci bodo skupno z mladimi kmeti in intelektualci v trdnem enotnem gibanju celokupne mladine glasovali za novo domovino napredka in kulture.
Vsi bomo volili listo Ljudske fronte, katere nosilec je delavec — naš nad vse ljubljeni maršal TitoE
Državnim uslužbencem
celjskega okrožja
Državni uslužbenci smo bili v stari Jugoslaviji sužnji vsakokratnega režima. Vsake volitve v stari Jugoslaviji so bile za nas novo ponižanje, novo nasilje. Nikoli ne bomo pozabili, kako smo prej morali pred volitvami romati skozi pisarne ravnateljev, načelnikov in šefov, kjer so nas z grožnjami silili, da moramo oddati svoj glas za režimsko listo, da volimo na več krajih, da volimo namesto umrlih ter da vršimo razne druge falzifi-kate. S tem so nas izrabljali kot sredstvo, s katerim so se zop.erstavljali ljudstvu, ki je odkrito stremelo za svobodo. Zahtevali so od nas, da služimo režimu — ne ljudstvu. Pri napredovanjih niso upoštevali sposobnost, strokovno izobrazbo in delo — za napredovanje so bili potrebni hlapčevstvo, vdanost monarhiji ia režimu, protekcija in podkupovanje.
Spominjamo se, da so nekatere položaje naravnost prodajali.
Da bi nas protiljudski režimi v stari Jugoslaviji laže izrabljali, nam je bila odvzeta pravica svobodnega združevanja. V kolikor smo imeli poklicne organizacije, so te po večini ustanavljali in vodili režimski uradniki, tako da so bile vse prej kot zaščitnice gospodarskih in političnih pravic in koristi državnih uslužbencev.
Naš gmotni položaj je bil brezupen. Povprečna plača državnih uslužbencev je, če se izvzame tenka plast z režimom povezanih visokih uradnikov, znašala manj kot 1000 dinarjev. Dolgovi državnih
Zveze ni danes na svetu nobene države, v kateri bi državni uslužbenci uživali večje politične pravice in večjo svobodo kot v novi Jugoslaviji. Danes prirejamo svobodno svoje politične konference in zborovanja, brez prisotnosti orožnikov in policije in brez strahu pred svojimi predstojniki. Skupno z ostalim delovnim ljudstvom glasujemo, moremo voliti in biti izvoljeni. Svobodno se organiziramo v svobodne sindikate. Imamo svoj svobodni sindikalni tisk, v katerem razpravljamo o vprašanjih, ki nas zanimajo.
Videli smo, da je bila ena izmed prvih skrbi naše Narodne vlade, da uredi gmotni položaj državnih uslužbencev. Naše današnje plače so večje kot kdaj koli v stari Jugoslaviji. Če še za enkrat te plače ne morejo zadostiti vsem potrebam državnih uslužbencev, tega ni kriva ljudska oblast, temveč splošni gospodarski in finančni položaj države, vojni bogataši, črnoborzijanci in špekulanti, ki ovirajo napore naše oblasti, ki stremi za ureditvijo gospodarstva in obnove države. Zavedamo se, da naša ljudska oblast ne more čez noč obnoviti in nadomestiti vse tisto, kar so okupatorji in domači izdajalci štiri leta ropali in uničevali. Čeprav je bila naša država v vojni najtežje prizadeta, je vendar prva v Evropi pri delu za obnovo, zgraditev in zadovoljitev temeljnih potreb širokih ljudskih množic.
Naša usoda je povezana z Ljudsko fronto. Danes, ko se ves naš narod z
Mladina hoče odločati za srečno bodočnost
Tov. polkovnik Stante Peter je govoril
na predvolilnem sestanku mladine.
Tudi mladina se zaveda važnosti nedeljskih volitev, zato se nanje prav posebno pripravlja. Vsi, ki že imajo volilno pravico, pojdejo na volišča. Vendar jim to ni dovolj. S svojimi manjšimi tovariši in tovarišicami pomagajo povsod. Krasijo volišča, postavljajo mlaje, razobešajo transparente, pišejo parole, lepijo letake; skratka: vsi so prijeli za delo.
V četrtek zvečer pa so si vzeli nekaj časa, saj je bila zadeva silno važna in zanimiva. V Mladinskem domu v Gaberju so sklicali predvolilni sestanek mladine. Zlasti jih je zanimalo, kaj jim bo povedal stari celjski znanec in borec tov. polkovnik Stante Peter-Skala. Tudi tov. Niko in Sergej od Glavnega odbora
ZMS bosta poleg. Ze precej časa pred napovedano uro so se zbrali pred vhodom. Prepevali so partizanske, pesmi, vmes pa so se pogovarjali, kako se pripravljajo na volitve z delom.
Sekretarka ZMS na Sp. Hudinji je silno ponosna, ko pove, da sta mladinki Pepca Gros in Kohne Elza, ki sta stari komaj po 15 let, sami nabrali po hišah 30 kg starega gumija. Skamen Anica, ki ji je komaj 12 let, pa je sama nabrala 400 din za volilni fond.
»Pri nas na Ostrožnem so pa 4 mladinke spletle 53 m vencev, ostali pa tudi pridno pomagajo.«
»V Čretu smo za Vse svete okrasili 30
Tov. Josip Vidmar, nosilec Federalne liste Osvobodilne fronte za Dom narodov
da boste imeli boljše življenje. Ali naj se povrnejo stari časi, v katerih mladina ni imela nobene pravice, kjer je bila mladina zatirana, kjer je bila mladina izpostavljena največjim izkoriščanjem, Danes gQ vam odprta vrata za vaš razvoj, danes lahko aktivno sodelujete v javnem življenju!
11.novembra, to je dan volitev, ko se bodo jugoslovanski narodi odločili in enkrat za vselej onemogočili, da se vrne staro. 11. november je zgodovinski dan, ko bomo s kroglicami potrdili vso našo borbo, ter se bomo oddolžili vsem našim žrtvam, potrdili program OF.
Prav te dni9 ko bodo jugoslovanski narodi volili svoje zastopnike za konstituanto, mora imeti vsak rodoljub pred očmi tiste dni v preteklosti, tiste črne dni aprila 1941. leta, ko seje naša dežela v največji nevarnosti znašla zapuščena od tistih, ki sojo takrat vodili
TITO
uslužbencev pri bankah in veletrgovinah so dosegali stotine milijonov dinarjev.
Najborbenejši del iz naših vrst, ki je že pred vojno sodeloval v borbi ljudstva, je tudi ob okupaciji stopil na stran ljudstva v narodno osvobodilni borbi. Številne so žrtve, ki so jih naši tovariši položili na oltar narodno-osvobodilne borbe.
Mi nismo več brezpravni aparati, kakršne je hotela stara Jugoslavija. Danes smo se kot sestavni del delovnega ljudstva vključili v Ljudsko fronto in vodimo neusmiljeno borbo proti ostankom fašizma za boljšo bodočnost.
V novi demokratični federativni Jugoslaviji smo državni uslužbenci pridobili vse tisto, česar doslej še nikoli nismo imeli. Zavedamo se, da razen Sovjetske
Okrajni odbor OF Bela Krajina je napovedal vsem okrajem v Sloveniji tekmovanje za čim večjo udeležbo pri volitvah s sledečim poživom:
»Naša zmagovita borba proti okupatorju nam je omogočila, da svobodno in na resnično demokratičen način prvič v zgodovini volimo ter odločamo o svoji usodi. Bela Krajina je bila prva slovenska pokrajina, ki je bila osvobojena. V Beli Krajini smo si tudi najprej zgradili novo ljudsko demokratično oblast in smo že zgodaj okusili dobrine te oblasti. Zaradi tega se še prav posebno zavedamo pomembnosti volitev 11. novembra in zmage liste Ljudske fronte z maršalom Titom na čelu. Zato napovedujemo volivno tekmo vsem okrajem v Sloveniji, in sicer: L v volivni udeležbi; 2. v času izvedbe volitev.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
vsemi svojimi silami trudi, da obnovi opustošeno in izropano državo, da obnovi industrijo in gospodarstvo sploh, imamo mi državni uslužbenci nujno nalogo, da storimo vse, kar je v naši moči, da omogočimo pravilno poslovanje državnega aparata, da spremenimo državne urade v prave ljudske ustanove, iz katerih mora izginiti birokratizem in vse njegove škodljive posledice.
Ljudska fronta je iz nas napravila novega človeka — nikdar več stare Jugoslavije! Tovariš Tito je porok za napredek in mirno graditev boljšega in lepšega življenja. Zato bomo 11. novembra volili vsi le listo Ljudske fronte, katere nosilec je naš narodni heroj in ljubljeni maršal Tito!
V imenu vseh okrajev celjskega o-krožja toplo pozdravljamo in sprejemamo poziv okrajnega odbora OF Bela Krajina, ter mu zatrjujemo, da bomo zastavili vse sile za kar najveličastnejšo zmago naše resnične ljudske demokracije. 11. november mora biti najveličastnejša zmaga svobode, bratstva in edinstva naših narodov. Z geslom »Za Tita, za ljudsko demokratično oblast, za socialne pravice in za srečno bodočnost naših otrok« na tekmovanje!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrožni odbor OF Celje.
S TITOM ókiirbw
v vojni zmaga -s TITOM v miru napredek in blagostanje!
partizanskih grobov, za spominsko ploščo pa smo nabrale 1100 din.«
»Pri nas na Ložnici smo zasipali protitankovske jarke, prava udarnika pa sta pri nas Pukl Vito in Žagar Franc.«
»Tudi v Medlogu se lahko postavimo. Strmškova Angela je najbolj iznajdljiva v agitaciji in najbolj spretna v pletenju vencev.«
Pripovedujejo si, kako lepijo letake, kako pazijo, da jih kdo ne potrga. Vsak bi se rad postavil.
Stopijo v dvorano. Tov. Rok pozdravi navzoče in tov. polkovnika in pove, kako smo veseli, da je v naši sredi.
Burno pozdravljen se dvigne tov. polkovnik. Njegov obraz je miren in odločen, ko govori mladini:
»Vesel sem, da vam v zadnjih dneh pred volitvami spregovorim nekaj besed kot predstavnik Jugoslovanske armade. Prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov ima mladina po štiriletni borbi proti okupatorju, zbrana širom cele Jugoslavije v predvolilni kampanji, volilno pravico, mladina, ki je skozi štiri leta največ žrtvovala. Na kosteh mladine, to lahko mirno trdimo, so se gradili temelji nove demokratične in federativne Jugoslavije. V narodno osvobodilni borbi, ki so jo vodili jugoslovanski narodi; je bila mladina tista, ki je nesebično žrtvovala svoja življenja za osvobojenje, ne samo osvobojenje jugoslovanske zemlje, cele Evrope, če hočemo, celega sveta. Jugoslovanska mladina je kompaktno stopila v naše odrede, bataljone, brigade in divizije. Vse žrtve, ki smo jih imeli vsa 4 leta, je zavestno prenašala. In če se je mladina borila skozi 4 leta proti fašizmu in domačim izdajalcem, potem ima naša mladina ne samo pravico, ampak dolžnost, da odloči o bodoči izgraditvi Jugoslavije. Tisti tovariši, ki so žrtvovali svoja življenja, katerih kosti trohnijo v gozdovih širom Jugoslavije, zahtevajo,
I Mladina mu je pa navdušeno pritrjevala in ga prekinjala z medvzkliki. Tov. Sergej je povedal, da v nedeljo volimo napredek in boljše življenje, ali pa stare protiljudske režime. Kar se pa našega volilnega programa tiče, je citiral Kardeljev izrek: »Mi obljubljamo 6 mesecev napornega dela za mlado republiko.« Sam pa je končal s trditvijo, da je le delo garant za našo bodočnost.
Tov. Niko je pozval mladino k čim večji disciplini in prikazal, kako važna je smotrenost pri delu.
Tov. Rok je zaključil sestanek s tem, da je še enkrat opozoril, kako naj mladina pomaga pri volitvah, kako naj krasi, kako naj zaktivizira še poslednje omahljivce in kako naj organizira prihode volilcev, skrbi za kurirsko službo. Razni odbori so si v tem pogledu napovedali tekmovanje, tako n.pr. Sp. Hu-dinja, Zg. Hudinja, III. četrt proti IV. četrti.
Prečitali so še resolucijo celjske mladine IOOF, ki glasi:
»Vam, predstavništvu slovenskega ljudstva, pošilja mladina mesta Celja iz svojega predvolilnega zborovanja dne 8. 11. 1945 plamteče pozdrave. 11. novembra na zgodovinski dan jugoslovanskega ljudstva bomo enotno in strnjenih vrst prikorakali na volišča, kjer bomo z gumijastimi kroglicami potrdili isto, za kar smo se borili s svinčenimi.
Celjska mladina ve, da je njeno mesto v Osvobodilni fronti, zato bo volila le njo, zato bo volila maršala Tita.«
Pojoč so se razšli na svoje domove.
Med našo mladino veje duh prostovoljnega sodelovanja, spoznanje važnosti volitev, povezanost z Osvobodilno fronto. Mladina naj nam bo vzgled pri nedeljskih volitvah. Odločiti hoče za svojo srečno bodočnost. Stori tudi ti svojo dolžnost in ji pomagaj pri njenih stremljenjih!
Bela Krajina napovedala okrajem našega okrožja volilno tekmovanje
Celje pred volitvami
Jesenske megle in sivo nebo ne motijo vzdušja, ki leži nad ljudmi in nad mestom, razpoloženja, ki bo jutri doseglo svoj vrhunec.
Vsaka hiša nosi pečat jutrišnjega dne. Tam, ker so še pred nedavnim viseli rdeči plakati, ki so oznanjali mučeniško smrt talcev, se danes svetijo svobodne besede svobodnega ljudstva in lik našega delavca, kmeta, naše žene in mladine, ki stoje trdno v fronti nbve Jugoslavije. Pisani letaki, transparenti, zastave, slike naših kandidatov, parole in proglasi poživijo sliko mesta. Tiskarne, delavnice in tovarne so z udarniškim delom omogočile okrasitev mesta. Mladina pa je z navdušenjem poiskala vsak prazni kotiček na zidovih, nobena hiša ne sme ostati brez letaka, parole!
Pred postajo, na balkonu Mestne hranilnice sta pritrjeni veliki sliki maršala
Tita in generalisima Stalina v okviru naših in sovjetskih zastav. Zgradbi okrožnega in okrajnega odbora s slikama tov. Kardelja in ministra Leskoška sta v znamenju svečanega razpoloženja. Pri vhodu v mesto, preko ulic, po balkonih in preko pročelij vise transparenti s parolami, ki jih vsak Slovenec, vsak Jugoslovan nosi v srcu.
Med ljudmi vlada neka nevidna povezanost. Nihče»ti ni tuj in neznan, saj nam vsem stoji pred očmi isto: jutri bomo pokazali vsemu svetu, da smo Titovi! Okrašeno mesto je samo zunanji izraz tega, kar je vse naše ljudstvo zajelo od prvega dne narodno-osvobodilne borbe. Jutri, ko bodo slovenske žene, mladina, vse slovensko delovno ljudstvo glasovalo za listo Ljudske fronte, bo dokončno potrjena zmaga jugoslovanskih narodov nad reakcionarnim imperializmom.
Navodila za volivce
pri volitvah v Ustavodajno skupščino 11. novembra 1945
Skica volivnega prostora
I. Miza s skrinjicami za Zvezno skupščino:
a)	skrinjica okrajnega kandidata oz. namestnika na listi Ljudske fronte;
b)	skrinjica brez liste.
1
Vhod
Miza z* volilni dbor in predstavnike list

. h
-I I-
Vhod
II. Miza s skrinjicama za Skupščino narodov:
a)	skrinjica za federalno kandidatno listo OF,
b)	skrinjica brez liste.
Kaj mora volivec vedeti, da bo 11. novembra pravilno volil
V nedeljo 11. novembra bodo volitve v ustavodajno skupščino, ki sestoji iz dveh domov: Zvezne skupščine in Skupščine narodov. Volitve v obe zbornici bodo istočasno in v istem prostoru. Zato bosta na vsakem volišču dve skupini skrinjic, prva za volitve v Zvezno skupščino, druga pa za volitve v Skupščino narodov. Vsaka skupina skrinjic bo na posebni mizi.
Da bo glasovanje potekalo hitreje, si zapomni sledeče:
Volivec pristopi k mizi, za katero sedijo člani volivnega odbora, glasno in razločno pove svoje ime in priimek ter poklic, v večjih krajih pa tudi svoje stanovanje. Predsednik volivnega odbora nato ugotovi volivčevo identiteto. Zato je potrebno, da ima vsak volivec pri sebi dokument, s katerim se mora izkazati.
Ko se ugotovi, ali je dotični vpisan v volivni imenik, predsednik volivnega odbora na kratko objasni način glasovanja in mu izroči kroglico za volitve
v Zvezno skupščino. Volivec sprejme kroglico v dlan desne roke, roko stisne v pest in nato pristopi k mizi, kjer so skrinjice kandidatov za Zvezno skup- j ščino in s tako stisnjeno pestjo seže v vsako skrinjico, tudi v Skrinjico brez liste. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, kateremu namerava oddati svoj glas. Na vsaki skrinjici bo pritrjena tiskovina z imenom kandi-. data, za katerega zbira glasove posamezna skrinjica.
Ko potegne volivec roko iz poslednje skrinjice, pokaže pred vsemi, da ima prazni roki v znak, da je glasoval. Nato dobi od predsednika volivnega odbora drugo kroglico za volitve v Skupščino narodov in na zgoraj opisani način glasuje za to skupščino. Na mizi, kjer se voli za Skupščino narodov, bosta povsod dve skrinjici: prva je skrinjica, ki zbira glasove za Federalno listo OF, druga pa je skrinjica brez liste. Ko volivec opravi tudi to glasovanje, spet pokaže roki v znak, da nima več kroglice in nato zapusti volišče.
Volivec kroglice ne sme premestiti iz ene roke v drugo, niti je ne sme odnesti s seboj.
Vsak volivec mora priti na volišče osebno, če hoče izvršiti svojo volivno pravico. Volitev po zastopniku ali s pooblastilom je nedopustna.
Volivec, ki nima desne roke, voli na zgoraj opisani način z levo roko. Volivec, ki nima nobene roke, ali pa je na obe roki hrom, sme pripeljati s seboj na volišče osebo, ki glasuje namesto njega. Slepec glasuje sam, izbere pa si osebo, kateri zaupa, da mu pojasni, za koga zbirajo glasove posamezne skrinjice.
Praviloma voli lahko vsakdo na volišču, na katerem je vpisan v volivni imenik. Izjema velja za naslednje osebe:
1.	Državni in privatni nameščenci, ki so bili službeno premeščeni po 24. septembru in v svojem novem kraju zaposlitve niso vpisani v imenik.
2.	Železničarji, ki na dan volitev opravljajo službo izven svojega bivališča.
3.	Osebe, zaposlene pri delu volivnih odborov in komisij, če bodo zaradi tega na dan volitev izven kraja, kjer so vpisane v volivni imenik.
Vsi ti si morajo preskrbeti potrdila o vpisu v volilni imenik, ki jih izda okraj- j ; na komisija za v olivne imenike tistega i okraja, v čigar področje spada kraj, j : kjer je dotični vpisan v volivni imenik.
S tem potrdilom, ki ga okrajna komisija izda na podlagi uradnega potrdila o preselitvi, oziroma o opravljanju službe izven domačega kraja, bo volivec lahko glasoval v tistem kraju, kjer se bo mudil na dan volitev.
Na dan volitev opusti vsakršno popivanje, ampak zaradi čuta dolžnosti, da z vso vestnostjo in dostojno izvršiš svojo volivno pravico.
Kdor zlonamerno krši zakonitost volivnega postopka kdor na kakršen koli način namenoma krši tajnost glasovanja, kdor kakor koli ovira delo volivnega odbora ali se pri glasovanju nedostojno obnaša, se kaznuje po določilih čl. 83. in 84 zakona o volitvah z denarno kaznijo ali odvzemom prostosti.
Kje bom volil
11. novembra ?
Celje-mesto
I.	kvart: Kidričeva ul., Titov trg, Ko-lenčeva, Vrvarska, Kocenova, Savinjska (vzhodni del), Gubčeva, Kovaška, Nabrežje svobode, Slomškov trg (sever in vzhod), Stanetova (vzhodni del do Tomšičevega trga in do Cankarjeve ul.).
Volišče I: Ljubljanska kreditna banka
Volišče II: Tomšičev trg št. 1-1.
II.	kvart: Aškerčeva, Stanetova (od Cankarjeve do rudarske šole), Cankarjeva (severni del), Stanetova ulica do Kocbekove (severni del), Miklošičeva (od Stanetove do Ključavničarske), Levstikova (južni del), Mariborska cesta od rudarske šole do Savinjske železnice).
Volišče I: Vodnikova 2 (Ljudska po-sojiinica)
Volišče II: Aškerčeva ul. 2 (Rebevšek)
Volišče III: Stanetova ul. 16 (Premik)
III.	kvart: Ipavčeva, Frankopanova, Zrinjskega, Jenkova, Oblakova, Kržiš-
nikova, Gregorčičeva, Šlandrov trg, Kocbekova ul. (zapadni del), Ključavničarska, Levstikova, zapadni del, severni del Kersnikove od Oblakove ulice do Savinjske železnice, Gledališka ulica, Trg mučenikov, Jetniška ulica, Ive Vra-njekove ul., Prešernova, severni del, Ljubljanska cesta, severni del od Prešernove do Stritarjevega dvora, Drapši-nova ulica od Frankopanove do Savinjske železnice.
Volišče I: Kocbekova 1
Volišče II: Vodnikova 1 (Obrtni dom)
Volišče III: Zrinjskega (Osnovna šola)
IV.	kvart: Zidanškova, Ozka, Zagata, Sodnijska ulica, Na okopih, Trg svobode, Jurčičeva, Vegova, Prešernova, južni del, Tomšičev trg, zapadni del, Slomškov trg, jugozapadni del, Ljubljanska c., južni del, od Prešernove do Rakuna.
Volišče I: Tomšičev trg 12
Volišče II: Trg svobode (Dom Ljudske prosvete)
Volišče III: Ljubljanska c. (Kino Dom)
Gaberje: Tovarniška ul., Cinkarniška, Delavska, Leskoškova, Kovinarska ul., Križna pot, Mariborska c. od Savinjske železnice do Zidanška, Cesta v Bukov-žlak, južni del, Pokopališka, južni del od pokopališča do Mariborske ceste.
Volišče I: Mariborska c. 12 (Svetek)
Volišče II: Mladinski dom, pritličje.
Volišče III: Mariborska c. 64 (Gasilski dom)
Volišče IV: Mariborska 21 (Gostilna Permozer).
Dolgo polje: Stritarjeva, Tkalska ul., Kersnikova, Ipavčeva do Savinjske železnice, Drapšinova od Sav. železnice do Dečkove ceste, Veselova, Dečkova c, od Ipavčeve ulice do vojnih barak.
Volišče: Miško Kranjčeva ul., lokal Krajevnega NO.
Naši kandidati
Minister tov. Leskošek nosilec okrožne kandidatne liste
Tov. Franc Svetek, podpr. gl. odb. ESZDNJ, nosilec kandidatne liste za okraj Šmarje
Podpolkovnik, tov. Kovačič Ivan-Efenka, kand. v Zvezno skupščino za okr. Konjice
Tov. Miha Marinko, rudar, član AVNOJ-a, kandidat okrožne liste v Zvezno skupščino za volilni okraj Trbovlje
Preko Osvobodilne fronte so si žene izvojevale enakopravnost!
Trboveljska volišča
Trbovlje I: Retje — Loke Volišče I: gostilna Kramar Volišče II: gostilna Drev Trbovlje II: Loka — Retje Volišče I: gostilna Zavrašek Volišče II: gostilna Sitar Trbovlje III: Loke, Retje, Bauer kol. Žabja vas, Dobrna Volišče I: Kantina Dobrna Volišče II: Čakalnica Guida Trbovlje IV: Loke, Petelinova vas, Kurja vas Volišče II: Polaj Volišče II: gostilna Jež Trbovlje V: Dom in vrt Loke
Volišče: gostilna Vidmar Trbovlje VI: Loke, Sp. Terezija Volišče I: gostilna Podbregar Volišče II: gostilna Dolinšek
Trbovlje VII: Loke, Terezija, Posetje Volišče I: gostilna Rotar Volišče II: gostilna Kepa Trbovlje VIII: Trbovlje, Ojstro, Loke
Volišče: gostilna Fric Trbovlje IX: Loke, Njiva, Delavski dom
Volišče I: gostilna Volaj Volišče II: Sokolski dom Trbovlje X: Loke, od pošte do Trbovelj
Volišče I: gostilna Kolbezen Volišče II: gostilna Božič Trbovlje XI: Trbovlje trg Volišče I: Stara občina Volišče II: gostilna Špamc Trbovlje XII: Retje, Za Savo, Sv. Urh Volišče: gostilna Kokalj
Vsi slovenski kulturni delavci
za Osvobodilno fronto
Kulturni delavci vseh kulturnih smeri in svetovnih nazorov so podpisali svoj volivni proglas in s tem ponovno manifestirali svojo pripadnost Osvobodilni fronti. Prvič v zgodovini slovenskega naroda stoji slovenski kulturni delavec enoten, ramo ob rami z delavcem in kmetom, v skupni volivni borbi za boljšo bodočnost, za ljudsko demokracijo in republiko. To je pomemben dokaz enotnosti slovenskega naroda, dokaz velike kulturno-politične višine Osvobodilne fronte, ki bo 11. novembra ponovno pred vsem svetom izpričala, da je Osvobodilna fronta in slovenski narod eno in isto.
Pri teh volitvah bo zmagala Ljudska fronta Jugoslavije in njen slovenski del, Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Toda zmaga ni vprašanje. Gre za potrditev gibanja, ki je sprožilo osvobodilni boj,, ga vodilo in naposled dovedlo do slavne zmage in osvoboditve. Gre za potrdilo miselnosti, v imenu katere so najboljši sinovi slovenskega naroda v najtežjem trenutku naše zgodovine segli po orožju, v imenu katere so se štiri leta junaško borili in umirali.
Gre za potrditev gibanja in miselnosti, ki sta nam prinesla red in resnično ljudsko demokracijo in ki nam i edina jamčita, da bomo Slovenci po ti-
Ali
bi ljudstvo ustvarilo, kar ustvarja, če bi ne bilo prepričano, da je svobodno v tem ustvarjalnem delu?
Edvard Kardelj
HM* mr>mm
Tov. Kardelj, podpredsednik Zvezne vlade
SLOVENCI!
Volitve, ki so pred nami, niso običajna politična igra, pri kateri naj se določi razmerje moči med strankami, temveč pomenijo usodno odločitev v bodočem življenju Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov v zvezni državi Jugoslaviji.
Delavec in kmet9
dva brata v borbi
•
za svobodo, dva brata pri obnovi in izgradnji države
sočletnem trpljenju in zatiranju v bližnji bodočnosti zaživeli srečnejše življenje na vsem ozemlju, kjer se govori slovenski jezik.
Tiho potrditev je dolžan izreči Osvobodilni fronti sleherni Slovenec, ki priznava veličino in dragocenost naših žrtev in ki mu je pri srcu blagor in napredek slovenskega naroda. Volitve, ki so pred nami, naj bodo potrditev vsega slovenskega naroda Osvobodilni fronti. Izrecimo se zanjo vsi do zadnjega, kajti nikdar nam ni bila enotnost naroda po-trebnejša, kakor nam je danes, v dneh obnove in boja za naše zahodne meje!
Mi, kulturni delavci, smo preverjeni, da Osvobodilna fronta ne pomeni samo blagostanja, demokracije in svobode, temveč predstavlja tudi jamstvo za kulturni razmah, za sprostitev vseh duhovnih sil našega naroda. Izrekamo se zanjo in pozivamo vse Slovence, naj ^e pri teh volitvah izreko zanjo polnoštevilno, s trdnostjo zrelega naroda:
Slavnostna akademija ob priliki obletnice Oktobrske revolucije
Na dan obletnice Oktobrske revolucije je bila v Celjskem domu slavnostna. akademija. Gledališka dvorana je bila nabito polna, kot še nikdar prej. Polnoštevilna je bila udeležba meščanov in vojakov, da prisostvujejo akademiji, manifestirajo svojo ljubezen in vdanost sovjetskim narodom in Oktobrski revoluciji iter se spominjajo neumrljivega vodje Lenina. Akademija se je začela s sovjetsko himno, nakar je govoril v imenu vojske kapetan tov. Dušan Vitas. V svojem govoru je poudaril ogromni pomen Oktobrske revolucije v zgodovini vsega človeštva. V oktobru se je pričela ustvarjati socialistična država, ki je v tej vojni rešila celokupno človeštvo propada, terorja in fašizma. Ko je govornik podajal kratek zgodovinski pregled od leta 1917. do 1921., je poudariil, da je ravno skovano bratstvo sovjetskih narodov doprineslo k temu, da so se premostile vse ogromne težave. Oktobrska revolucija je ustvarila iz slabe, kapitalistične korumpirane carske Rusije, močno socialistično državo delavca, kmeta in poštenega inteligenta. Ta država, država svobode, pravice in enakopravnosti je ' bila edina, kateri je uspelo zajeziti in razbiti fašistični val. Dogodki v oktobru 1917. so imeli velik vpliv na vse
ostale evropske države. Kakor pri nas, tako vidimo tudi v drugih državah uspehe tega vpliva. V svojem nadalj-nem govoru o borbi s fašizmom je govornik podčrtal vlogo pomoči, katero je nudila Sovjetska zveza vsem zasužnjenim državam. Govoreč o materialni in moralni pomoči, ki jo je dala Sovjetska zveza, je tov. Vitas posebej osvetlil, da je v tej naši skupni borbi skovano bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije in narodov Sovjetske zveze nerazrušljivo. Ob koncu svojega govora je tov. Vitas pozval vse navzoče, da se pokloni ju spominu neumrljivega vodje tov. Lenina, da pozdravijo tov. Stalina in nepramagljivo Rdečo armado.
V imenu Okrožnega odbora OF Celje je govoril tov. Hribar. Oba govornika so navzoči viharno pozdravljali. Za tem je sledil pester spored, ki je žel mnogo priznanja. Najbolj so ugajali »Zvoki z Volge«, ki jih je izvajal mestni orkester ter zborne pesmi delavskega pevskega društva »Svoboda«, ki ga je vodil tov. Gobec R.
Ob koncu so bile -prečrtane brzojavke, poslane Vrhovnemu poveljniku Rdeče armade generalisimu Stalinu, predsedniku Vrhovnega Sovjeta Kalininu in bratskim narodom Sovjetske zveze.
Dj.
Bratskim narodom Sovjetske zveze!
Ko proslavljate 28. obletnico velike Oktobrske revolucije, se Vas toplo spominjamo in praznujemo z Vami največji praznik bratske Sovjetske zveze, ki j è prinesel vsem narodom svobodo in boljše življenje. Vaš praznik je tudi praznik narodov Jugoslavije.
Iskreno Vam častitamo ter pošiljamo bratske pozdrave. Obljubljamo Vam, da bomo še vnaprej gojili in utrjevali vez, ki je bila sklenjena v borbi proti fašizmu.
Pozdravljamo Vašega voditelja tov. generalisima Stalina in Vašo slavno Rdečo armado, ki je prinesla tudi nam svobodo.
Navdušeno Vam kličemo:
Naj živi zmaga velike Oktobrske revolucije!
Naj živi mogočna Rdeča armada — rešiteljica zasužnjenih narodov in ponos Sovjetske zveze!
Mladina Celja na proslavi 28 obletnice velike Oktobrske revolucije!
Tovarišu generalisimu Stalinu, voditelju Sovjetske zveze!
Za Vaš praznik 28. obletnice Oktobrske revolucije pošilja Vam, dragi tov. generalisim Stalin, vrem narodom bratske Sovjetske zveze in slavni Rdeči armadi, ljudstvo Celja plamteče pozdrave in iskrene čestitke. Praznik Sovjetske zveze je tudi praznik nas vseh, zato Vam danes vsem obljubljamo, da bomo trdno vez, ki smo jo sklenili v
skupni borbi proti skupnemu sovražniku, še bolje utrjevali.
Živel tov. generalisim Stalin!
Živela zmaga Rdeče armade !
Živela z zmago ovenčana Rdeča armada!
Prebivalci Celja na proslavi 28. obletnice
Pozdravni brzojavki generalisimu Stalinu in Molotovu
Predsednik ministrskega sveta maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je poslal ob priliki 28-letnice Oktobrske revolucije naslednjo brzojavko predsedniku Sveta ljudskih komisarjev ZSSR, generalisimu Sovjetske zveze, J. V. Stalinu, Moskva - Kremelj:
Dovolite, da izročim vam in preko vas vsem narodom Sovjetske zveze, v imenu narodov in vlade demokratične federativne Jugoslavije in v svojem imenu najtoplejše pozdrave in želje ob priliki 28-letnice velike Oktobrske socialistične revolucije. Narodi nove Jugoslavije skupno s sovjetskimi narodi z veseljem pričakujejo ta veliki dan. Naši narodi čutijo do velike Sovjetske zveze in njene nepremagljive Rdeče armade - otroka Oktobrske revolucije, ki je na čelu svobodoljubnih narodov uničila fašizem in zagotovila narodom sveta svoboden obstoj in razvoj, neomejeno hvaležnost in priznanje. Z uspehi Oktobrske revolucije se ponašajo ne samo sovjetski državljani, temveč tudi vse napredno človeštvo, a posebno jugoslovanski narodi. Naj živi večno prijateljstvo med
slovanskimi narodi! Naj uspeva močna Sovjetska zveza, zvesti čuvar miru na svetu!
Predsednik vlade demokratične federativne Jugoslavije,
JOSIP BROZ TITO *
Ljudskemu komisarju za zunanje zadeve ZSSR V. M. Molotovu, Moskva:
V imenu vlade demokratične federativne Jugoslavije in v svojem imenu dovolite, da izročim vam in vaši vladi ob priliki 28-letnice velike Oktobrske socialistične revolucije plamteč pozdrav in najboljše želje. Narodi demokratične federativne Jugoslavije pričakujejo ta veliki praznik rojstva sovjetske oblasti in Sovjetske zveze z velikim veseljem in občutki hvaležnosti do narodov vaše močne socialistične države in njenega genialnega voditelja, generalisima Stalina.
Z globokim spoštovanjem, predsednik vlade demokratične federativne Jugoslavije in namestnik ministra za zunanje zadeve, maršal Jugoslavije,
JOSIP BROZ TITO
Življenje v prestolnici Sovjetske zveze
Moskva, prestolnica ZSSR, je ogromno politično, kulturno in industrijsko središče; poosebljenje je politične, vojne in gospodarske moči Sovjetske zveze, kakor tudi bratskega sodelovanja sovjetskih narodov. Moskva — to je središče nove družbe, kovačnica marksistič-no-leninistične znanosti. V Moskvi je živel, delal genialni mislec, ustanovitelj Boljševiške partije in ustvaritelj sovjetske države V. I. Lenin. V Moskvi živi in dela organizator zmag socializma, modri vodja narodov ZSSR in veliki vojskovodja generalisim J. V. Stalin, ki nadaljuje veliko Leninovo delo. Tu je bila izdelana in sprejeta velika Stalinova ustava, tu Partija Lenina, Stalina sklicuje svoje kongrese. Tu so zasedanja Vrhovnega Sovjeta ZSSR.
Moskva — to je nezrušljiva trdnjava borbe proti fašizmu. V Moskvi je veliki Stalin pisal zgodovinska povelja, ki so označevala zmagoslavno pot Rdeče armade in klicala napredne narode v borbo proti fašizmu. Ognjemeti moskovskih salv so razsvetljevali pot k zmagi pravične stvari.
Z Moskvo so z najmočnejšimi vezmi ljubezni zvezani najboljši duhovi človeštva in demokratični narodi, ki so na bojišču razbili fašizem in se zdaj bore za končno iztrebljenje fašizma iz družbe. V tej posvečeni borbi je bila Moskva in ostane zastava mobilizacije vseh naprednih sil.
Moskva — to je milijonsko mesto (nad 4 milijone, ob začetku revolucije izpod 2 milijona) s širokimi tlakovanimi ulicami, številnimi velikimi tovarnami, centralami, lepimi poslopji ustanov in podjetij, s stanovanjskimi hišami, domovi kulture, znanstvenimi zavodi, šolami, parki, gledališči, krasnimi mostovi in z zgodovinskimi spomeniki.
Med stotinami tovarn, ki so bile sezidane v Moskvi v dobi sovjetske oblasti, so tudi takšni velikani, kakršna je avtomobilska tovarna, ki nosi ime Stalina, dalje elektrotovarna, tovarna krogličnih ležajev, imenovana po Kagano-viču, in mnoge druge. Leta 1939 je proizvodnja težke industrije v Moskvi bila dyajsetkrat večja kakor leta 1913. Med petletkami je bila v Moskvi zgrajena podzemska železnica, najboljša na svetu, dalje 11 velikih mostov, nad 500 velikanskih stanovanjskih hiš, ki zavzemajo nad 2 milijona' kvadratnih metrov. Po obsegu se je Moskva povečala od 28.5 tisoč ha na 60 tisoč ha.
Leta 1939 je obiskovalo šole v Moskvi 608.000 otrok, medtem ko jih je leta 1913 samo 122.000. V Moskvi je 58 velikih muzejev, ki imajo milijone obiskovalcev (leta 1938 je bilo 7,703.000 obiskovalcev).
V Moskvi se združuje 11 železniških prog, ki mnoge segajo tisoče kilometrov daleč. S preureditvijo pomorskega sistema in z zgraditvijo prekopa Volga— Don bo Moskva postala pristanišče petih morij.
Vse, kar se zdaj godi v Moskvi, je zgodovinsko pomembno ter velikanskega življenjskega pomena. V naslednjih vrsticah je kratka kronika produkcijske delavnosti in kulturnega življenja moskovskih meščanov.
Današnja Moskva
Zvezna državna knjižnica, imenovana po Leninu, v Moskvi ima 8 čitalniških dvoran. Na dan je zaposleno tam nad 3000 ljudi različnih poklicev — profesorjev, učiteljev, inženirjev, pedagogov, znanstvenih sodelavcev, dijakov, učencev.
*
V Moskvi je 13 medicinskih šol mestnega zdravstvenega oddelka, ki vzgajajo bolničarke, zdravniške-in porodniške pripravnike, zobne tehnike. Začeli so se sprejemni izpiti. Število učencev, ki želijo vstopiti v te šole, je zelo visoko. Zobotehniška šola lahko sprejme 60 učencev, izpit jih pa polaga 800. V šolo za zdravniške pripravnike bi rado vstopilo 750 prosilcev, prostora je pa samo za SO dijakov.
*
Na moskovskih trgih je bilo poleti sezidanih 13 pavilijonov za kolhozno trgovino, 21 postaj za izdajanje mesa in mleka in 28 hladilnic. Zadnje čase se je zelo povečal uvoz gob. Moskovski prebivalci pokupijo na dan na trgu okrog dve toni raznih gob. Avgusta je
bilo uvoženo v Moskvo 50 ton gob. - *
Moskovska vseučilišča in tehnike štejejo 170.000 dijakov z 72 instituti. Tehnik je 52, glasbenih, pedagoških in
umetniških šol pa -33.
*
Ladje, ki vozijo po prekopu'Moskva-Volga, so prepeljale v tej sezoni nad 2.5 milijona potnikov. Promet na progah Moskva-Gorki, Kalinin-Kasvazin in na. mnogih drugih, je stalen.
Izdajateljski načrt državnega literarnega založniškega podjetja za 1. 1945 je samo sestavni del velikega triletnega načrta. Letos nadaljuje 47. odsek ruske literature izdajanje vseh zbranih del Leva Tolstoja, Čehova, Gorkega, Maja-kovskega in začeli bodo izdajati nova dela A. L. Tolstoja, Veresajeva, Gonča-
i
rova, Belinskega, Nekrtfsova in Turge-njeva. Samo v dobi treh let morajo izdati po načrtu 16 celotnih zbranih del. Omeniti je treba široko razpredeno delo, da zberejo pisma Čehova. Doslej so zbrali nad 5000 pisem; izmed njih 200, ki doslej še niso bila znana. Vsa ta pisma bodo objavljena v zbranih delih čehova. Nadalje imajo v načrtu izdajo 23 knjig Puškina, Saltikova-Ščedrina, Herzena, Dobroljubova, Černiševskega, Ostrovskega, Pisemskega, Korolenka, Uspenskega in drugih. Najprej bodo začeli izdajati serijo knjig pod naslovom »Knjižnica ruskih romanov«, ki se sestoji iz 55 romanov, opremljenih z izčrpnimi zgodovinskimi literarnimi pripombami, in sicer del Gončarova, Dostojevskega, Gorkega in drugih. Serijo »Knjižnica ruske poezije« sestavlja 50 knjig z deli Puškina, Lermontova, Feta, K olj cova, Aputina, Meja, Poležajeva, Pleščejeva, A. Grigoroviča, Bloka, Bu-nina, Majakovskega, Ahmatova, Dem-jana Bednega in drugih. Razen tega bodo izdali zbornike ruske folklore. Med tujimi deli morajo iziti po načrtu v letih 1945-47 zbrana dela Dickensa, Anatola Francea, Zolaja, Balzaca (celotna
»Človeška komedija«), Walterja Scotta, Shakespeareja, Flauberta, Welsa, Mau-pasanta, Galsworthyja, Ibsena, Heine-
ja, Byrona in drugih.
*
V bližnji bodočnosti bodo postavili na raznih trgih in drevoredih Moskve spomenike znamenitim možem ruske zgodovine, literature in umetnosti. Znana. sovjetska kiparja, narodna umetnika ZSSR Merkurov in Tomski sta začela izdelovati spomenik velikega ruskega vojskovodje Kutuzova. Razen tega bodo postavili spomenike sobojevnikom Ku-ttizova. Na prihodnji zvezni razstavi bo razstavljeno kamnito poprsje Majakovskega, delo kiparja Čajkova. Izdelani so načrti za spomenik Čehova v Moskvi'. Kiparja Kepinov in Manujlov izdelujeta načrt spomenika Gribojedovu. Manujlov izdeluje tudi skupaj z Motilovim
načrt spomenika A. L. Tolstoju.
*
Kako napreduje delo za polaganje plinovoda Saratov-Moskva? O obsegu tega dela nam nudijo vsaj približno sliko naslednje številke: na dan izkopljejo 8 do 10 km'jarka in izolirajo 8 km cevi.
Vsak dan položijo 8—10 km plinovoda. * »
Omrežje moskovske podzemske železnice izpopolnjujejo. Ze se kažejo konture novih monumentalnih postaj. Naglo napreduje delo pri novi krožni progi. Krožna proga obdaja središče Moskve. Poteka vzdolž južne in vzhodne strani mesta in je dolga 19.3 km. Na tej progi zidajo 12 postaj. Promet na krožni prc;'i je preračunan na 34 parov vlakov na uro in vsak vlak ima po 8
vagonov. Ko bo najživahnejši promet, bodo vlaki vozili v presledku 1.3 4 minute. Največja hitrost vlakov znaša 650.70 km na uro. Računajoč čas postajanja na postajah, vlak prevozi krožno progo v 30 minutah.
*
Prva tovarna potiskanega blaga je ena največjih tekstilnih podjetij Moskve. Njeno blago je zelo priljubljeno mod prebivalstvom. Zadnje čase je tovarna začela izdelovati nove tkanine. Glavni inženir Bacin je povedal: »Ustavili smo izdelovanje grobih robcev, nebeljenega platna itd. Začeli smo izdelovati šifon, satin in druge tanke tkanine. V avgustu in septembru je bilo število strojev podvojeno. Do konca leta bomo izdelali 5 milijonov metra sukna, okrog 13 milijonov metrov drugih tkanin, posebno trpežnih ter barvastih.«
*
Moskovska juvelirska tovarna trusta »Rusko drago kamenje« vsak mesec izdela: za 1,300.000 rubljev vrednosti izdelkov. Začeli so tudi izdelovati de-mantno orodje, po večini demantne nože za rezanje stekla. Tovarna izdela zdaj po tisoč kosov demantnega orodja.
Proslava v Žalca
Na predvečer obletnice Oktobrske revolucije so se prebivalci Žalca strnili v slavnostno povorko in korakali po ulicah, navdušeno vzklikajoč bratski Sovjetski zvezi, Rdeči armadi in gene-ralisimu Stalinu. V Domu ljudske prosvete se je nato vršila svečana proslava 28. obletnice zmage delovnega ljudstva nad carskim imperializmom.
Akademijo je otvoril šolski upravitelj tov. Maks Pive. Predstavnik Jugoslovanske armade pa je govoril o pomenu Oktobrske revolucije za našo narodno osvobodilno borbo. Oba govornika je množica prekinjala z burnim vzklikanjem. Sledile so recitacijske pevske in koncertne točke, ki so zelo uspešno zaključile slavnostni večer.
Tedenske politične vesti
Ustanovitev politične visoke šole v Pragi. Predsednik češkoslovaške republike Beneš je podpisal ukaz o ustanovitvi visoke politične šole za novinarje, politične delavce in gospodarstvenike.
Sklenitev trgovinskega sporazuma med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V
češkoslovaškem ministrstvu za zunanje zadeve v Pragi je bil pretekli teden podpisan trgovinski sporazum o izmenjavi blaga med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Naša trgovinska delegacija, ki je vodila ta pogajanja, se je medtem vrnila v Beograd. Češkoslovaška bo dobavljala Jugoslaviji važne surovine za industrijo in tudi nekatere stroje, Jugoslavija pa bo izvažala v Češkoslovaško rudo, suhe slive, vino in marmelado.
Najnovejši izid občinskih volitev v Britaniji. V Londonu je laburistična stranka v 28 občinah zmagovalka. Končni izid v 154 podeželskih mestih od 360: laburistična stranka je dobila 1948 odborniških mest namesto 960, kolikor jih je imela prej. Konservativci so obdržali 1023 mest od 2003, kolikor so jih imeli prej. Konservativci so ohranili svoje moči le v obmorskih kopališčih, kjer so razkošne vile.
Razstava fotografij o življenju v Sovjetski zvezi. V Londonu so odprli razstavo fotografij, ki prikazujejo življenje v Sovjetski zvezi, pod imenom »Prijateljstvo ljudstev ZSSR«.
Bardossy obsojen na smrt. Budimpe-štanski radio je objavil, da je bil bivši madžarski ministrski predsednik Lasz-lo Bardossy zaradi veleizdaje obsojen na smrt na vešalih.
Društvo pregnanih Slovencev
sklicuje za petek 9. novembra ob 18. v Obrtnem domu (nasproti Mestnega gledališča) svoje
prvo javno zborovanje
izgnancev in vseh, ki so kakor koli morali zapustiti svoj dom za časa pretekle vojne.
Ker so na dnevnem redu zelo aktualne zadeve in da se temeljito razpravlja o predstoječih volitvah, vabimo vse tovariše in tovarišice iz Celja in okolice, da se javnega zborovanja sigurno udeleže.
Sovjetski znanstvenik odkril obrambno sredstvo
proti atomski bombi
Agencija Reuter je objavila poročilo, da so Rusi odkrili obrambno sredstvo proti atomski bombi. Poročilo pravi, da je ruski znanstvenik prof. Kapica odkril postopek, po katerem je s pomočjo žarkov iz daljave mogoče povzročiti eksplozijo atomske bombe. Pri preiz-
kušnji svojega postopka se mu je posrečilo povzročiti eksplozijo atomske bombe iz daljave 15 km. Mislijo, da bo po nadaljnjem izboljšanju metode mogoče uničiti bombo iz daljave 50 do 120 km.
Za večno prijateljstvo in zavezništvo med > JUGOSLAVIJO in SOVJETSKO ZVEZO •
Te volitve so izraz naše odločne volje, da hočemo Jugoslavijo, kakršna je zrastla v narodno - osvobodilni borbi, najusodnejši borbi jugoslovanskih narodov, kakršna je zrastla pod vodstvonm največjega jugoslovanskega sina, tovariša TITA	Bwis Kidriž
UuUutHf kt&rted
Izven Ljudske fronte ni demokracije
katov. Ta delavnost ni bila mala napram drugim sekcijam FD. Kljub prvim povojnim težkočam nam je bilo iz težkega stanja mogoče zasilno urediti kočo v savinjskem gorskem masivu ter improvizirati zasilno kočo v mozirskih planinah, kjer je vse požgano.
Pri tem lahko s ponosom gledamo na udarniško delo v Solčavi, ki smo ga uspeli izvesti tudi le s pomočjo sindikatov. Predstavniki vseh vodilnih fizkul-turnih društev so sklenili sklicati v bližnji bodočnosti sestanek, na katerem se bodo podrobno porazgovorili o vseh važnih vprašanjih. Upamo, da bo ta sestanek rodil obilo uspeha in da se bo pla-ninarstvo v okrilju fizkulturnih društev razmaknilo do take širine kakor je to za našo svobodno demokratično federativno Jugoslavijo zaželjeno.
Napret A.
in plačanjem enkratne članarine. Le tako bomo koristili razvoju telesne kulture, jo razširili v vse narodne plasti ter ji dali izraz enotnosti. Razumljivo je, da imajo pravico do volitev v odbor FOS-a po demokratičnih načelih vsa fizkulturna društva Slovenije.
Pri tem je značilno, da so se oglasili ljudje, ki trmasto žele, da bi se plani-narstvo odločilo iz fizkulturnih društev in se povrnilo v staro SPD. Odkod izvirajo te težnje in kdo jih podpira? Množice naših fizkulturnikov gotovo ne. Ti so soglasno za najtesnejše in najbolj povezano sodelovanje vseh panog fizkul-ture. Saj ga ni delavca, ki ne bi želel imeti pravico udeležiti se v okviru svojega društva izleta v naše planine ali oddiha v gorah. Pravtako ga ni navdušenega planinca, ki se ne bi želel okoristiti z raznimi higiensko-zdravstvenimi pridobitvami tekmovalcev. Čemu nas pa potem dolži mala nekdanja vodilna skupina iz starega SPD »sektaštva«, ko hočemo ravno zdravega povojnega razvoja? Odgovor bi se mogel najti kot že tolikokrat v značaju subjektivnosti. Ne smemo pozabiti, da je bilo nekdaj SPD domala v ravni nekake dobronoseče go-stilničarske družbe, četudi ga moramo planinci priznati kot nekdanjega planinskega činitelja.
Fizkulturniki Kranja, Jesenic, Kamnika, Celja in Maribora želimo vsi enotna fizkulturna društva in tesno sodelovanje s sindikati, kar bi nam omogočal baš velik razmah. Saj ravno mi Celjani moramo priznati, da nam je bilo naše delo doslej omogočeno samo s podporo sindi-
Ljubitelji zimskega sporta in smučarji tekmovalci!
F. D. Olimp vabi vse smučarje na svoje gimnastične vežbe, ki bodo vsako sredo ob 19. v telovadnici Doma fizkul-ture (Sokolski dom v Gaberju), kot predpriprava na novo sezono.
Vsakomur so na razpolago tudi najmodernejše naprave za suhe kopeli (Sauna), prhe, in višinsko sonce in to vsak petek, soboto in nedeljo od 14. do 20. na igrišču FD Olimpa.
Kdor želi uživat krasote zimskega športa že v tej sezoni, naj se odzove vabilu FD Olimpa.
dGfüsuima
Korupcija se je že začela
»Hvala Bogu, da sem te dobil! Kaj pa je prav za prav z vašimi zadrugami?«
Kar v eni sapi je bruhnilo iz njega. Poznava se še iz partizanskih časov, zato sem verjel iskrenosti njegove zaskrbljenosti.
»Slabo jo režete v Celju. Smo že na stari poti. Ravno zdajle mi je pripovedovala neka ženska, da se deli po zadrugah mast, pa ne za vse. Le za privi-legirance.«
In začela sva kleti oba. Korupcija, vražja korupcija! Zdaj naj se pa začne po zadrugah! Takoj sva šla od prodajal-nice do prodajalnice, kako stoji z mast-jo-
Vsepovsod so trdili, da jo imajo samo za težke delavce, katerim jo dele na nakaznice. Da bi pa kdo vedel za kakršne koli privilegirance, ni nihče priznal. Nasprotno, nameščenci so dokazovali s sto in sto primeri, da obrekovanje ne drži.
S tovarišem sva poiskala žensko, ki je trdila, da so privilegiranci že zopet pod soncem.
Kdaj naj bi se zgodilo z ono mastjo, v kateri poslovalnici, kdo jo je dobil?
»Saj bi bilo res prav, da oblast poseže vmes, seveda, da, to nas vodi v propast. Pa ko bi vedeli, koliko je še narobe!«
Da bi ona vedela oni primer z mast-jo?
»Tega ravno ne, pa je itak znano že več takih primerov, a ne samo pri masti. Samo malo povprašajte!«
Za boga, ženska, saj to je ravno! Povej, kdo je kaj zakrivil, pa bomo popravili in krivca prijeli! Ce pa ne veš, ne kdo je bil, ne kaj in kje je naredil, potem pa molči! Drugače si ne moremo misliti o tebi drugega, kot da si v službi tistih ljudi, ki naš narod samo begajo in načrtno ustvarjajo nezadovoljstvo!
Pevsko - recitacijska tekma v Mariboru
Narodno gledališče v Mariboru priredi s sodelovanjem Glasbene šole in ' prosvetnega odseka mariborskega okrožja dne 25. novembra pevsko-recitacij-sko tekmo. Na to tekmo vabimo vse, kateri čutijo zmožnost in imajo veselje do petja in do dramske umetnosti.
Posebno opozarjamo zborovodje in vodje dramskih odsekov, da pripravijo pevce, odnosno igralce, kateri bi po svojih zmožnostih prišli v poštev za to tekmo. Vsak pevec naj pripravi tri samospeve ali arije, isto vsak recitator tri pesmi odnosno odlomke iz kakšnega dramskega dela.
Namen te prireditve je, da se izmed sodelujočih izberejo najboljši pevci in igralci, kateri bi po strokovnem šolanju tvorili bodoči poklicni pevsko-igral-ski naraščaj.
S to tekmo bo omogočeno nadarjenim iz najširših krogov, da se posvetijo gledališki umetnosti, bodisi kot pevci, igralci ali režiserji.
Vse one, ki bodo pri tej tekmi sodelovali, opozarjamo, da naj ne smatrajo te tekme kot nekakšen koncert, ki zahteva dovršeno prednašanje. Edini na-namen te prireditve je, da pokažejo , svoj glasovni material, odnosno igralsko sposobnost.
Zato prosimo tovariše zborovodje in vse one, ki bodo pripravljali pevce in recitatorje, naj pustijo, kar se tiče interpretacije čim več svobode, ker le na ta način bodo lahko pokazali svoj naravni talent. Pri izbiri pesmi ni treba iskati težkih in kompliciranih samospevov, temveč naj pevci pojo rajši preproste narodne pesmi. Kar se tiče arij, iste niso obvezne, omenjene so le v toliko, da bodo pevci vedeli, da jih lahko uporabijo, če slučajno poznajo katero. Ker pa bo takšen slučaj pri podeželskih pevcih bolj redek, zato naj se slednji poslužijo v ta namen rajši narodnih pesmi.
Prijave za tekmo sprejema prof. Miloš Brišnik na Glasbeni šoli v Mariboru. V prijavi naj vsak udeleženec navede ime in priimek, pesmi, s katerimi bo tekmoval, in rojstne podatke.
Koledarček za teto 1946
Te dni je izšel koledarček za 1. 1946, ki ga je izdal Krajevni medstrokovni svet v Celju. To ni samo koledarček v običajnem pomenu besede, ampak je majhen zbornik, ki obravnava važna
Za nami gre naš rod..
Pot nas vodi v dolino Savinje. Megla se počasi dviga in vidi se ažurna modrina neba. Krasen topel jesenski dan. Zrak je kristalno čist. Ne moremo se nagledati prirodnih lepot, katere nas obkrožajo od vseh strani. Na naši levici šumi in se vije brhka planinska reka Savinja, mestoma plitva, mestoma globoka, in se preliva v tisoč barvah — lomeč sončne žarke. Samo planinska reka more biti tako lepa. Divja, večno mlada, večno sveža, neukrotljiva hiti skozi dolino in tvori večkrat slapove. Ta njena lepota in neukrotljivost nas stalno spominja na borbo, katero so tu vodili naši partizanski odredi. Ta borba, polna goreče predanosti, samopožrtvovalnosti in doseženi uspehi se nenavadno strinjajo s celotno okolišno naravo. Težko ločimo pogled od reke. Na desnici se dvigajo planine, na katerih vrhovih leži sneg: ob vznožju bujne, zelene, proti vrhu gole, resne in kamenite, le tu in tam raste kako drevesce. Zopet se popolnoma podzavestno spominjamo naših minulih dni. Kolikokrat je bila prekoračena vsaka steza, vsak jarek in vsak jez teh planin?
vprašanja današnjega časa. Tako imate v njem kratko zgoščeno zgodovino Osvobodilne fronte, opis njenih predhodnikov v času kmečkih uporov, razprave o naših narodnih odborih, o šolstvu, o vzgoji mladine, tako duševni kakor telesni, o delavski in nameščen-ski organizaciji, o zadružništvu, pa še nasvete za primer bolezni in nezgode.
Naslovna stran nam naznači leto 1946 kot leto obnove, kot ham je bilo leto 1945 leto zmage. In res služi izdaja tega koledarčka temu namenu. Slika na ovitku nam kaže zasilen dom, kakršnih so že več postavili celjski delavci in nameščenci tistim, ki so zaradi vojnih dogodkov izgubili streho. Tudi z izdelavo in prodajo tega ličnega koledarčka hoče celjsko delavstvo olajšati bedo in pomanjkanje v opustošenih krajih. Cena koledarčku je 10 din, znesek, ki ga pač zmore vsakdo, ki ima količkaj čuta dolžnosti in odgovornosti napram žrtvam fašističnega divjanja.
TELESNA KULTURA
Ali naf razcepimo naša Kzkulturna društva?
Po osvoboditvi je bil podan sklep, da bodo vsa fizkulturna društva v Sloveniji včlenjena v enotno društvo z glavnim odborom FOS v Ljubljani (Fizkulturni odbor Slovenije). Na tej bazi je mogoče zajeti vse športne interesente istega kraja v enem samem društvu porazdeljenem v posamezne panoge in sekcije. Kot takšna sekcija je vključen v FD naravno tudi planinski šport, kajti le tako je mogoče razviti slovensko planinarstvo. Vključitev planinarstva v ostalo telesno vzgojo je našlo pri naših športnikih naj-hvaležnejši odziv. Saj vemo, da je med mnogimi tekmovalci, nogometaši in lah-ko-atletičarji tudi velik odstotek prijateljev planin in smuka. Če je nekoč v času razcepljenosti športnih društev želel revnejši športnik sodelovati s pridom v vseh teh panogah, je moral imeti več izkaznice, je moral biti plačnik večkratnih članarin, kar iz gmotnih ozirov ni bilo vselej lahko.
Danes v času smotrnega vodstva in posplošenja vseh športnih panog je želeti, da se združijo vsa fizkulturna društva nesebično okrog FOS-a, kjer bo mogoče vsakemu članu sodelovati v vseh sekcijah z imetjem ene same izkaznice
Ranjene, vendar neutrudljive noge naših borcev so hodile tam, kamor še morda ni stopila človeška noga. Ideja voditeljev borbe jih je vodila naprej in naprej iz zmage v zmago in padle so vse utrdbe in zapreke. Te planine, ti ponosni orjaki so priklonili svoje glave pred našimi borci, še več, te planine so sprejele v svoje okrilje neustrašene sinove in jih branile pred krutim in zlobnim osvajalcem.
Pot nas vodi naprej, ena pokrajina se vrsti za drugo, naše oči ne morejo zajeti vse te lepote. Tu čuti človek resnični dih narave — pot je stalna vijuga. Začasni leseni mostovi nas vodijo večkrat čez Savinjo, katera šumi pod nami. Tudi ti leseni mostovi nas spominjajo nazaj. Minirani in razstreljeni od naših borcev, so bili nepremostljiv jez za okupatorja in planinska reka Savinja, kakor da je čutila z nami, nam je nanosila pomožnih mostov. Naša borba je bila težka, a pravična — narava priznava samo pravičnost.
Pot nas pripelje do vhoda v Logarsko dolino. Po celem nizu vasi in naselij do-spemo v Solčavo. Pred nami se odkriva v svoji lepoti podlost in zverstvo faši-
stičnih zločincev. Vas, ki leži v krasni dolini, je popolnoma porušena in požga-na. Žalostno izgledajo ruševine nekdaj lepih hiš. Tu si je okupator ohladil ves svoj gnev nad mirnimi prebivalci. Na vse strani same ruševine in pogorišča! A opaža se vsestransko življenje in neumorno udarniško delo ljudstva. Poleg ruševin se dvigajo in rastejo iz tal nove hiše, ljubki planinski domovi. Trpeče prebivalstvo ni klonilo, zaveda se svoje borbe in zmage. Spominjamo se besed partizanske pesmi:
»Kjer so sedaj ruševine in pogorišča — bomo gradili nove vasi in mesta . ..«
Na grobovih fašistov in izdajalcev pa bo zaorila ponosna in vesela pesem: »Mi smo mlada vojska Titova, z nami | gre ves naš rod ...«
Dela se neutrudljivo, požrtvovalno in predano. In res vzklije nova vas — to ni edina — širom vse naše svobodne in prelepe domovine gradijo marljive roke našega ljudstva porušene domove in ustvarjajo novo življenje.
Ganljivo je videti na zidovih razdejanih hiš z neveščo roko napisane parole, parole, ki govorijo o brezmejni ljubezni do maršala Tita, do vojske in do Osvo-
bodilne fronte. Semkaj bi bilo treba pripeljati ono gospodo iz inozemstva, ki kleveta proti ljudski vladi, da jim dado ti ljudje, ki so toliko pretrpeli, primeren odgovor. Razgovarjamo z ljudmi — povsod veseli obrazi. Prekinili smo jih pri delu. Razžarjeni in oznojeni nam pričajo o svojem vnetem delu za obnovo. S kolikšno ljubeznijo opisujejo ti ljudje borbo s fašisti, katero so vodili partizani — njih sinovi, njih ponos! — Ti preprosti, iskreni in skromni ljudje vedo, zakaj so se borili, vedo, s kolikšno muko in kolikimi žrtvami smo dosegli končno zmago. Prav ti bodo znali braniti pridobitve svoje borbe in bodo dali odgovor vsem reakcionarjem 11. novembra.
Vračamo se. Ljudje in narava so zapustili v naših srcih globok vtis. Vse dokler se pot ne izgubi za prvim ovinkom, vidimo roke, ki nam mahajo v slovo. Podzavestno nam prihaja na ustnice pesem: »Hej, zavihajmo rokave znojne, izgradili bomo novega človeka ..«
Ustvarja se nov človek — ponosen, svoboden, nezlomljiv in prekaljen v borbi, ki ne bo nikdar klecnil in zaostal v svojem razvoju. Takšen človek bo znal braniti svoje krvavo pridobljene pravice.
Dj.
Fašisti izzivajo svobodoljubne tržaške množice
Po prvi svetovni vojni se je na predvečer 4. novembra začelo za ljudstvo Julijske Krajine — slovensko in italijansko — nepopisno trpljenje pod fašističnim bičem. Zato so si fašisti tudi letos zbrali ta dan za dan krvavih pro-vokacij, obletnico italijanskega imperialističnega vdora po prvi svetovni vojni v Trst, obletnico prihoda prve italijanske križarke v neitalijansko luko.
Zloglasni Francesco Giunta, Florentiner je po prvi svetovni vojni s svojimi pretepači vred postavil v Trstu šotore in pričel s korobači, -z ricinovim oljem in bencinom širiti fašistično »kul-uro« po naši deželi.
Sedaj, po težki štiriletni osvobodilni oorbi, ki so jo skupno bojevali proti-
"istični Slovenci in Italijani v Slovenskem Primorju in Trstu, sedaj je 'ašizem še enkrat dvignil svoje krvave
emplje, da bi jih znova zasadil v slovansko telo.
S prozornim poudarjanjem italijan-stva v imperialističnem smislu je.to pot fašizem s tujo podporo izrazil željo po ponovnem zatiranju svobodoljubnega ljudstva
Za nemire v Trstu je bilo z vednostjo zavezniške vojaške uprave importiranih np stotine fašistov iz-severne Italije Predstavniki Mestnega osvobodilnega sveta so se že prejšnji dan oglasili pri zavezniški vojaški upravi in jo informirali o alarmantnih vesteh, ki krožijo po mestu, da bo reakcija skušala v bodočih dneh izvesti protiljudske manifestacije. Predstavniki so sporočili polkovniku Bowmanu, da te vesti povzročajo veliko napetost in vznemirjenje med širokimi ljudskimi množicami, ter da se širijo govorice, da skuša reakcija zbrati v Trstu elemente iz starih provinc, posebno iz Benetk in Padove, da bi se priključili jboroženim skupinam in po zgledu ta-koimenovanih »Squadre di nazione« ^trahovali ljudstvo. Ljudske množice matrajo koncentracijo reakcionarnih in protiljudskih sil v Trstu za odkrito provokacijo, ker jih vodijo fašistični zločinci in vsi tisti odgovorni elementi fašističnega režima, ki jih zaradi sedanjih predpisov ni mogoče izročiti porotnemu sodišču, ter se tako izogibajo pravični sodbi. Delavci so poslali številne delegacije k mestnemu osvobodilnemu svetu, da bi posredoval pri zavezniški vojaški upravi, naj take pro-vokacije prepreči. Mestni osvobodilni svet je opozoril zastopnike zavezniške vojaške uprave na posledice, ki bi jih znale te provokacije povzročiti. Polkovnik Bowman je sprejel izjave delegatov Mestnega osvobodilnega sveta na znanje.
Prvi incidenti in pretepi.
Cez noč so prelepili in potresli ulice Trsta fašistični »izletniki« s pozivi na italijanske manifestacije, potresli so pa tudi italijanske in angloameriške zastavice. Tržaški pometači pa so zjutraj ulice skrbno očistili.
Ob 10 dopoldne so skupine provoka-torjev pričele izzivati protifašistične manifestante, še preden so se mase vsule na trg Unita. Tako je prišlo do prvih incidentov in pretepov. Pred cerkvijo sv. Justa je skupina fašističnih študentov napadla tri tržaške proti-fašistke in eno ranila s kamnom v glavo. Ljudske množice, zbrane ob ulicah, so ogorčeno protestirale proti vzklikom šovinističnega značaja.
Med kordoni in ob aktivni zaščiti zavezniške policije je uspelo italijanskim šovinistom, da so vkorakali na trg. Njihovim šovinističnim parolam so ljudske množice odgovarjale s petjem revolucionarnih pesmi, z vzklikanjem maršalu
Titu in generalisimu Stalinu in vedno močneje zahtevale, da se preneha s fašističnim izzivanjem.
Fašisti so korakali v povorki pod zaščito.
V tem je prikorakala na trg povorka svobodoljubnih manifestantov z jugoslovansko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo in se prerinila pred občinsko palačo. Fašisti so pričeli zmerjati s šovinističnimi psovkami »sciavi«. Policija pa ni nastopila proti izzivačem ljudskih množic, temveč se je zagnala v tovariša, ki je nosil delavsko zastavo ter ga z lesenim pendrekom podrla na tla, mu strgala zastavo in ga aretirala skupaj z drugim tovarišem, ki je branil zastavo. Opogumljene bande fašistov so viharno hujskale policiste proti svobodoljubnim delavskim množicam ter s smehom in psovkami odobravale stopnjevano brutalno početje policistov. Policija je nato uspela z uporabo sile izriniti protifašistične manifestante s trga v stranske ulice, proti morju in tako omogočila fašističnim »izletnikom« iz Benetk in Padove nadaljevanje izzivanj. Policija je neusmiljeno udrihala s pendreki po glavah svobodoljubnih tržaških ljudskih množic, ki so se upirale ter vlekla mlade, starce in ženske v kamione ter jih odpeljala.
Posebno je razburila svobodoljubne množice prisotnost znanih fašistov, ki so se pojavili pod varstvom novoustanovljene policije (v kateri je tudi mnogo znanih fašistov) Stanteta iz Nabre-zine, Viezzolija in Pittaca.
Pod zaščito policije so v senci nabitih brzostrelk fašistični »manifestanti« zapustili trg Unita in krenili proti Goldoni, kjer je bila zbrana velika skupina svobodoljubnih Tržačanov z rdečimi zvezdami in dostojanstveno vzklikala Jugoslaviji, Titu in velikim zaveznikom. Policija je napravila fašistom prostor ter protifašistično množico brutalno izrinila v smer proti Sv. Jakobu.
Pred redakcijo lista »Lavoratore« so
policisti napadli dve ženi, ki sta ogorčeno vpili na fašiste v povorki.
Po večini netržaški fašisti so krenili pod zaščito policije, ki je s pendreki odganjala protifašistične množice tudi v ulico Garducci in zaplenila pri tem italijansko zastavo z rdečo zvezdo ... Fašisti so se ustavili pred Pokrajinskim narodno osvobodilnim odborom, kjer so z najbolj prostaškimi psovkami kričali proti slovanstvu in proti Slovencem. Poživinjeni fašisti so skušali vdreti v poslopje Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora. Prva je vstopila v poslopje zopet policija, ki je v očitno pomirjenje fašistov napravila preiskavo. Povorka fašističnih izzivačev se je nato ustavila v ulici Ghega, kjer so po njihovem mnenju Nemci naredili prav, da so tamkaj obesili 51 svobodoljubnih talcev. Med žvižganjem ljudskih množic, ki jih policija vendarle spet ni mogla pregnati s pločnika, je šla povorka fašistov pri pošti mimo avtobusa iz Gorice, kjer je policija zopet »intervenirala«. V avtobusu je policija s pendreki pobila človeka, ki ga je osumila, da je vzklikal in protestiral proti fašističnim manifestantom. Policija je aretirala 120 manifestantov iz vrst protifašističnega tabora.
Ljudske množice Trsta so pokazale ponovno vsemu svetu svojo enotnost in predanost osvobodilni stvari.
Po razpustu povorke so se ob preračunanem izzivanju uvoženih fašistov zgodili incidenti, pri katerih je bilo 22 ljudi težje ranjenih, več sto poškodovanih.
Poročajo nam o tragični žrtvi faši-„ stičnih provokatorjev. Ubit je bil Bel-tramin Emilio, bolničar vojaške bolnišnice v Trstu, ki se je pred tremi meseci vrnil iz koncentracijskega taborišča v Nemčiji.
V času, ko Trst pod novo upravo zaveznikov enodušno kriči po delu, kruhu, po svobodi, po resnični demokraciji — v tem času so prihrumeli v Trst transporti fašističnih izzivalcev in si drznili napadati množice svobodoljubnih Tržačanov. Obžalujemo, da je tekla kri in so padle žrtve — krivda in odgovornost je jasno ugotovljena.
Kaj je novega ?
Obnova jugoslovanske republikanske
stranke. Minister za notranje zadeve pri Zvezni vladi je na podlagi predloženega programa in pravilnika odobril obnovo dela Jugoslovanske republikanske demokratične stranke s pravico delovanja na področju demokratične federativne Jugoslavije.
Konferenca mladine Julijske Krajine. V Trstu se je 1. novembra vršila konferenca mladine Julijske Krajine z namenom, da izvrši priprave za kongres protifašistične mladine Julijske Krajine. Na konferenci so govorili zastopniki Slovansko - italijanske protifašistične zveze in zastopniki mladine. Predlagana je bila združitev vseh protifašističnih mladinskih orgnizacij v enotno pokrajinsko organizacijo, v Zvezo antifaši-■etične mladine Julijske Krajine. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki obsega sklepe, sprejete na zborovanju in je bila poslana brzojavka svetovnemu mladinskemu kongresu v London.
Angleški parlamentarci na obisku v Jugoslaviji. V Beograd je prispela z letalom skupina angleških parlamentarcev v spremstvu nekaterih predstavnikov velikih listov. V Jugoslaviji se bodo zadržali krajši čas.
Razstava narodno osvobodilne borbe Jugoslavije v Bolgariji. V mestu Ter-niku je bila otvorjena razstava narodno osvobodilne borbe Jugoslavije od le ta 1941. do 1945. Otvoritvi razstave je prisostvoval opolnomočeni minister demokratične federativne Jugoslavije v Sofiji Kovačevič. Razstavo je otvoril minister za informacije in umetnosti Dimo Kazasov. Prisotni so bili še mnogi drugi visoki gostje.
Ljudska univerza v Mariboru. S predavanjem tov. Eržena o pohodu XIV. divizije na Štajersko je mariborska univerza pričela s svojim delom. Predavanje je otvoril predsednik Ljudske univerze prof. Stupan. Predavatelj je opisal ustanovitev slavne štirinajste, njen znani pohod na Štajersko 1944. 1., njene borbe in smrt pesnika Kajuha.
ßfisttßdffltsätfi
Izvedba agrarne reforme v celjskem okrožja
Malo je tako rodovitnih krajev v Sloveniji kot je Spodnja Savinjska dolina. Bogata polja in sadovnjaki jo krasijo, delo našega slovenskega kmeta. Skrbno obdelani vinogradi pričajo o marljivosti naših viničarjev na Kozjanskem in v okolici Slov. Konjic. Posekani predeli Pohorja, Mozirskih planin, Raduhe in Menine kažejo, kje je delala krepka roka slovenskega drvarja. Vsa zemlja je prepojena s potom slovenskega delovnega človeka.. Ni pedi, kjer si ne bi z delom služil svoj vsakdanji kruh..
Stara Jugoslavija ni imela razumevanja za kmečko ljudstvo. S krivičnimi davki je gospodarsko uničevala malega človeka. Kmet je moral prodajati pridelke pod ceno, trgovec in tovarnar v mestih pa sta se bogatila. Drugo za drugim so prihajala kmečka posestva na boben. Nemci so s prigoljufanimi dinarji kradli slovensko zemljo in organizirali peto kolono. Ko pa so krivice dosegle višek in jih kmečko ljudstvo ni moglo več prenašati, so začeli govoriti o agrarni reformi. Ta agrarna reforma je ostala le list papirja, izvedla se ni nikoli.
Po porazu stare Jugoslavije se je trpljenje kmetov še povečalo. Nemci so sistematično uničevali vse, kar je bjlo le količkaj slovenskega. Zlasti brezobzirni .so bili v nekaterih predelih, n. pr. v Po-savju. Kmetje, ki jim je ostalo na izbiro dvoje, ali borba ali smrt, so odhajali v
partizane in se' borili za svoje pravice. Izbojevali so si novo Jugoslavijo, svojo ljudsko oblast, pravo demokracijo. Takoj po osvoboditvi je začasna ustavodajna skupščina izdala zakon o agrarni reformi. Ta zakon velja za celo Jugoslavijo. Slovenija in ostale federalne edi-nice morajo pa še postaviti dodatna določila k temu zakonu, nakar bo dobil polno veljavo.
Dasi federalnega zakona še ni, se zakon o agrarni reformi deloma že izvaja. Številnim nemškim posestnikom so bila posestva zaplenjena, med njimi Windisch-graetzovo, Bergerjevo, Rakuševo in druga. Ta zemljišča bodo ostala deloma državna last, deloma bodo izročena privatnikom. V državno posest bodo prišla predvsem tista posestva oziroma vele-posestva, ki tvorijo zaključeno gospodarsko celoto in ki so važna za ves slovenski narod. Na takih posestvih se bodo organizirale kmetijske šole, semenogoj-nice, plemenske postaje in slično. V bližini mest in trgov bodo ostala v državni lasti posestva, ki se jih bo lahko uporabilo kbt stavbne parcele. Prav tako morajo ostati nedeljive razne socialne ustanove, pod federalno edinico ali pa pod zvezno vlado. Veleposestvo Žovnek je pwedvidentf za hmeljarsko šolo. Ministrstvo za kmetijstvo si pridrži veleposest-va v Št. Petru v Savinjski dolini, bivše Posekovo v Ločah, Windischgraetzovo v
Slov. Konjicah, Wartbergovo v Šmart-nem ob Paki, Herbersteinovo ▼ Velenju in druga. Uporabilo jih bo v kulturne in znanstvene svrhe.
Vendar bodo tudi zaokrožena velepo-sestva razdeljena med kmete, zlasti tam, kjer je mnogo kočarjev in revnih kmetov in kjer ni neobhodno potrebno, da se tam osnuje državno vzorno posestvo, lila. Prav tako bodo podeljena kmetovalcem vsa manjša posestva in vele-posestva, ki niso zaokrožena. — Zemlje pa ne bodo dobili samo kmetje, ampak tudi delavci. V zakonu je še posebej po-vdarjeno, da se smejo iz državnega zemljiškega sklada dodeljevati določene parcele in na parcele razdeljeni kompleksi obdelovane zemlje za vrtnarsko izkoriščanje skupinam nekmetovalcev, to je skupinam delavcev in nameščencem raznih podjetij, ustanov in uradov. Toda ena družina ne sme dobiti več kot dva ara.
Tako so naša ljudska oblastva dosegla v šestih mesecih več kot pa so dosegle vse vlade v stari Jugoslaviji v dvajsetih letih. Z naglimi koraki ;se bližamo cilju, uresničenju tistega, za kar smo se toliko časa borili. Zemljo naj dobi tisti, ki jo obdeluje! Zemljo naj dobi kmet, vse slovensko ljudstvo. Ljudska oblast pa bo odvzela zemljo vsem špekulantom, ki so si jo pridobili s tem, da so odirali slovenskega kmeta. Vsi pošteni Slovenci se zavedajo, da bo agrarna reforma pravično in hitro izvedena le tedaj, ako jo bo izvedla naša ljudska oblastva. Zato bodo vsi kmetje 11. novembra oddali svoje glasove za Ljudsko fronto. 11. november bo dan velke 'zmage kmečkega* človeka, dan obračuna z ostanki fevdalizma po vsej Sloveniji.
ZADRUŽNIKI!
Ko ljudske množice izjavljajo svojo voljo do demokracije, republike in pridobitev narodno osvobodilnega boja, razglašamo sklepe številnih zadružnih zborovanj vsemu delovnemu ljudstvu:
1.	Naš zadružni pokret sloni na gospodarski politiki Ljudske fronte.
2.	Nadaljnji razmah zadružnega sektorja v našem narodnem gospodarstvu vidimo le v popolni zmagi Ljudske fronte.
Zadružništvo je bilo v bivši Jugosla-slaviji izrabljeno v strankarske namene. Reakcija ga je vključila v svoj kapitalistični sistem in mu dala izrazit pečat dobička hlepečih podjetij. Neredko so vodili zadruge špekulanti, katere
fosftodatske vesti
Odločba o cenah lesu
Zvezni minister za gozdarstvo je izdal odločbo o cenah rezanemu tehničnemu lesu, furnirjem, vezanim ploščam in parketnim deskam za ozemlje vse države. Odločba je objavljena v Uradnem listu DFJ z dne 26. oktobra t. 1. Cene, ki so s to odločbo predpisane za rezani les iglavcev veljajo v predpisani višini na ozemlju Hrvaške. Na ozemlju Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije se za rezani jelov in smrekov gradbeni les priznavajo zaradi težjih pogojev iz voza za 15 odst. višje cene. Za ozemlj' Slovenije pa se cene za rezani gradbeni les iglavcev izjemno znižajo za 10 i stotkov zaradi ugodnejših pogojev dela in izvoza.
Novi predpisi prinašajo glede sorti-menta nekoliko spremenjene baze, v splošnem pa se bistveno ne spremenijo sedaj veljavne cene, kajti že doslej so bile cene v Sloveniji nižje. Pomemben napredek pa je brez dvoma dosežen v tem, da odslej razlike v cenah med posameznimi federalnimi enotami ne bodo mogle presegati 25 odst., medtem ko so doslej obstojale razlike do 50 in celo do 100 odstotkov.
Obnova živinoreje v
celjskem okrožju
Od vseh kmetijskih panog je zaradi okupatorjevega gospodarjenja pretrpela živinoreja največjo škodo. Zmanjšalo se je število živali in padla je kakovost. Polno, četudi trdo resnico, nam povedo številke, ki so sicer neme, vendar za onega, ki jih zna brati, povedo vse. Takoj po osvoboditvi so bili zbrani podatki o stanju našega kmetijstva. Iz njih razberemo, da je v času popisa bilo v naših hlevih preko 20.000 glav goved in okoli 40.000 prašičev manj kot v rednih predvojnih časih. Se večjo škodo je utrpela perutnina in ovce. Blizu 200.000 kokoši in ostale perutnine ter preko 15.000 ovac je bilo v celjskem okrožju v rednih časih več kot sedaj.
Najbolj so bili prizadeti kraji, kjer je tujec in njegov domači pomagač najbolj divjal. Minila bodo leta in leta, preden se bodo zacelile rane v Zg. Savinjski dolini, v izseljeniškem delu Trboveljskega okraja, okoli Kozjega, Planine, na južnem delu Pohorja in drugod. Trume izseljencev so pri povratku v svojo osvobojeno domovino našle svoje domove oropane, hleve pa prazne.
so zadrugam vsilile reakcionarne klike in so ti želi sadove dela svojih zadružnikov.
Danes je zadružništvo v rokah kmeta in delavca, danes rešuje zadružništvo socialne probleme Sir« k?k ljudskih množic, danes je zadri>s*"?4vo močno orožje pri zgraditvi novesra gospodarskega reda in obnovitvi naše domovine.
Današnje zadružništvo je pridobitev narodno osvobodil"" borbe, katere čuvar je Ljudska fronta.
Zato voli kandidate Ljudske fronte.
OKROŽNI n " m ATIVNI ZADRUŽNI ODF"" V CELJU
Naša ka oblast si je bila takoj spočetka v svp^ti kaj pomeni kmetu živina. Kmet brez živine je na slabšem kot delavec brez orodja. Orodje ali stroj je mogoče popraviti ali na novo izdelati, prireja živine pa traja dolgo vrsto let Živina in to predvsem goveja, nudi kmetu vprego za obdelovanje njiv in za najrazličnejše vožnje iz gozda in polja, družini nudi tečno hrano, ki je obenem nadomestek za maščobo. Kakšno vlogo pa igra v kmečkem gospodarstvu hlevski gnoj, je težko z nekaj besedami povedati. Povdarimo naj samo to staro resnico, da mora imeti kmetovalec živino že zaradi pridobivanja domačega gnoja. Hlevskega gnoja trajno ni mogoče nadomestiti z nobenim industrijsko pridelanim gnojilom Goveja živina poleg vsega tega daje prirastek na živi teži. — Prodaja vola ali teleta je dostikrat kmetov edini up, da bo imel nekaj za odprodajo.
Ze iz prednjega j è delno razvidno, katere osnovne smernice so vodile in še vodijo ljudske organe, ki vodijo obnavljanje živinoreje
Truba je dati izseljenim, po vojni najbolj prizadetim družinam s številnimi otroci vsaj po eno molzno kravo. Preskrbeti borcem, pogorelcem, izseljencem ali drugače prizadetim, bodisi vprežno ali plemensko živino.
Kot ena najvažnejših ali manj vidnih nalog za čimprejšnjo obnovo in kakovostno izboljšanje je tudi preskrba z dobrimi plemenjaki.
S široko zasnovanimi akcijami okrožja, s pomočjo denarnih podpor Ministrstva za kmetijstvo in brezobrestnega posojila, je bilo doslej razdeljenih med najpotrebnejše preko 500 glav goveje živine in to molznih krav, plemenskih junic in telet ter voličev za vprego. Poleg tega je bilo odkupljenih s pomočjo javnih prispevkov in dodeljeno posameznim rejcem preko 40 plemenskih bikov, nekaj plemenskih žrebcev in merjascev.
Vsak razumen kmetovalec prav dobro ve, kako težko je ob pomanjkanju sredstev s samo prirejo napolniti prazen hlev. Vendar pa ima naš kmet danes trdno oporo v svoji lastni ljudski oblasti, ki mu gre in mu bo šla pri vseh njegovih težavah pri obnovi in zboljšanju živinoreje z vsemi mogočimi sredstvi na roko.
Poziv zavarovancemJ
Zavarovanci, ki so bili za časa okupacije iz Gorenjske, Štajerske in Prekmurja zavarovani pri »Südmark«, »Ostmark« ali pri kateri drugi okupatorski zavarovalnici, naj prijavijo škodo, ki jih je zadela, a jim ni bila poravnana, čeprav bi spadala pod zavarovalno pogodbo in ni bila vojnega značaja, najkasneje do 30. novembra 1945. — Prijaviti morajo škodo, če so bili zavarovani že pred okupacijo, dotični prvotni svoji zavarovalnici, odnosno če je Dila ta podržavljena, Državnemu zavarovalnemu zavodu v Ljubljani, če pa so se zavarovali šele med okupacijo pri okupatorski zavarovalnici na novo, pa za elementarna zavarovanja tov. Bratošu Ivanu, delegatu Min. fin NVS pri bivši zavarovalnici »Südmark« v Mariboru, Kneza Koclja ul. 17, in za življenjska zavarovanja tov. Leskovar-ju Ferdu, delegatu Min. fin. NVS pri bivši zavarovalnici »Ostmark« v Mariboru, Aleksandrova 47. — Pod škodo v gornjem smislu je razumeti pri elementarnem zavarovanju dejansko nastalo škodo na zavarovanem predmetu (n. pr. požar hiše itd.), pri življenjskem zavarovanju pa nastop zavarovalnega primera (n. p. smrt, doživetje določene starosti itd.).
Ing. R. J.
= industrijskim podjetjem Slovenije Industrijska banka Jugoslavije d. d. podružnica Ljubljana, obvešča vsa industrijska podjetja, da jim odslej ni treba več računati 2 odst. dodatek na fakturni znesek v korist »Izredne uprave za preskrbo«.
= Nov železniški most na progi Ze- j niča—Jajce. Takoj po osvoboditvi Dolj-nega Vakufa so na ostankih porušenega železniškega mostu preko Vrbasa zgradili začasni leseni most, ki pa ni ustrezal prometnim zahtevam. Zato so pričeli graditi nov železniški most, ki je bil te dni dograjen in izročen prometu.
Reden civilni letalski promet Beograd — Praga. V ponedeljek 5. novembra je bil otvorjen na progi Beograd—Praga civilni potniški promet z letali. Prvi avion je odletel iz Prage 5. novembra ob 9 zjutraj in pristal na zemunskem letališču ob 12.30. Drugo letalo (jugoslovansko) je odletelo iz Zemuna v četrtek 8. novembra ob 9. uri zjutraj in se vrnilo iz Prage 9. novembra ob 9. uri zjutraj.
Spremembe v prometa potniških vlakov
na progi Rogatec—Grobelno—Celje
Od ponedeljka 5. novembra dalje vozi na progi Rogatec—Celje vlak z odhodom iz Rogatca ob 8.10 in s prihodom v Celje ob 9.47 in s povratkom iz Celja ob 12.24 in s prihodom v Rogatec ob 13.40. Zato pa izostane dosedanji vlak z odhodom iz Rogatca ob 11.03 in prihodom v Celje ob 12.49 ter povratkom iz Celja ob 14.35 in s prihodom v Rogatec ob 17.14 in od Rogatca do Rogaške Slatine vlak z odhodom iz Rogatca ob 7.03 in s prihodom v Rogaško Slatino ob 7.14.
Vzpostavitve rednihj
avtobosnih zvez
S 6. t. m. bo vzpostavljena redna avtobusna proga Maribor — Sv. Lenart v Slov. goricah po naslednjem voznem redu:
9.00, 13.45 in 18.00 odhod iz Mani; ra, Glavni trg, in prihodom ob *? 13.15, 16.45;
9.45, 14.30, 18.45 prihod v Sv Lenart v Slovenskih goricah in odhod ob 7,00, 12.30 in 16.00.
Sprememba uredbe o mezdah in plačah
Ministrski svet demokratične tederativ-ne Jugoslavije je izdal odločbo o spremembi nekaterih členov uredbe o ureditvi mezd in plač delavcem in nameščencem v državnih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah.
S to odločbo, ki je objavljena v Uradnem listu DFJ z dne 16. t. m., se ukine sistem treh draginj skih razredov in se uvede poleg I. draginjskega razreda le še draginj-ski razred za vse ostale kraje.
Odločba spreminja besedilo prvega odstavka čl. 2 uredbe, ki navaja urne mezde za delavce nad 18 let starosti. Lestvica mezd je v toliko spremenjena, da odpadeta drugi in tretji draginjski razred. V enakem smislu se spremeni čl. 5., ki določa urne mezde za vajence v obrtnih delavnicah in industrijskih podjetjih, kjer prav tako odpadeta 2. in 3. draginjski razred.
V čl. 8., kjer so določene mesečne plače nameščencev, odpade v skladu z gornjimi spremembami drugi odstavek, po katerem so bile doslej v 2. in 3. draginjskem razredu plače za 15 odnosno 30 odstotkov nižje. Končno so v členu 11., ki predpisuje mesečne plače učencev v trgovinskih in zadružnih obratih, enako črtane postavke za 2. in 3. draginjski razred.
Po spremenjenem besedilu člena 17. veljajo mezde in plače, navedene v čl. 2., 5., 8. in 11. za delavce, nameščence in vajence v krajih I. draginjskega razreda, v vseh ostalih krajih pa so za 10 odstotkov nižje. Tako bomo imeli odslej le dva draginj ska razreda, pri čemer pa je razlika med prvim draginjskim razredom in ostalimi kraji zmanjšana za 10 odstotkov.
Razvrstitev krajev v draginjske razrede izvede zvezno ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z zveznim ministrstvom za finance, in sicer po predlogih federalnih vlad. Te predloge izdelajo federalne vlade, ko zaslišijo mhenje federalnih odborov enotnih sindikatov delavcev in nameščencev, in sicer na podlagi indeksov življenjskih stroškov v posameznih krajih, ki jih dostavijo federalni statistični uradi. Vsa krajevna oblastva morajo izvesti normiranje cen življenjskih potrebščin na svojih področjih, na podlagi katerih sestavijo federalni statistični uradi indekse cen življenjskih stroškov. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu DFJ, torej od 16. t. m.
FIZKULTURA
V zadnji številki je pomotoma izostala objava rezultata derby nogometne tekme FD Olimp : FD Celje, ki se glasi 3 : 4 (2 : 1).
FD CELJE
Pravila FD Celja so gotova in se bo v najkrajšem času vršil občni zbor društva. Čas in kraj bosta pravočasno objavljena.
PLESNE VAJE FD CELJA
ki se vrše vsako soboto v telovadnici mestne osnovne šole so radi volitev preložene na torek 13. novembra 1945' ob 20. uri istotam. — Vabljeni!
Cuvajmo krvavo pridobljeno bratstvo in enotnost, cuvajmo pridobitve narodno osvobodilnega boja, zavarujmo mirno izgradnjo naše dežele in demokratične pravice našim narodom, - glasujmo za tisto Ljudske irontel
Novi učitelji
Ministrstvo prosvete NVS je z dekretom nastavilo kot učiteljske pripravnike IX. položajne skupine naslednje tovariše in tovarišice:
Gačnik Marija — Celje, I. dekliška Kronovšek Alojzij — Celje, I. deška Korže Ana — Celje, II. dekliška Zelinka Božena — Celje, II. deška Bonač Marija — Drami j e Cvenk Herta — Dr ami j e Cizelj Valburga — Zagorje-Šmarje Ferme Marija — Dobrna Geršak Angela — Ljubečna Gorjanc Gabrijela — Kalobje Gorišek Marija — Sv. Lovrenc Herič Ana — Slivnica Hercog Vladimira — Ponikva Hrastnik Angela — Nova cerkev Jager Antonija — Dobje Kolar Rozalija — Frankolovo Kovač Stanislava — Dramlje
Lebič Mihaela — Lokavec
f
Lisjak Miroslava — Laško Merslavič Marija — Dobje Milanez Ivan — Šmartno v Rož. dol. Milanez Josipina — Ljubečna Novak Stanislava — Sv. Jurij ob T. Otorepec Avgusta — Gomilsko Pahole Marija — Sv. Jurij ob Tab. Pibrovc Dora — Blagovna Pišek Marija — Teharje Skočir Lizika — Vojnik Stritar Frančiška — Sv. Rupert Volferl Marija — Sv. Peter na M. s. Sušnik Nada — Sv. Miklavž Štor Štefanija — Frankolovo Türk Marija — Sv. Katarina-Trbov. Ulaga Genovefa — Sv. Jurij ob j. ž. Završnik Ljudmila — Vransko Zorn Viljem — Griže Brunet Angela — Ljubno Železnik Nikolaja — Henina Zeleznik Zdenka — Jurklošter Pešec Milo — Mozirje "^Pogačar Marija — Donačka gora Prodnik Marija — Radmirje Pur Olga — Nova Štifta Rojnik Ivana — Rečica Šerbak Ivana — Radmirje Širca Slava — Gorica Sostar Amalija — Ravne Šramel Pavel — Solčava Tašič Zofija — Št. Ilj pri Slovenjgr. Urh Frančiška — Šmihel Virjent Zora — Luče Žagar Ana — Rečica v Sav. dolini štiglic Ljudmila — Rečica Cetina Hilda — Črešnjice Drča Marija — Kebelj Drmol Jožefa — Konjice Drobnič Dana — Sv. Kunigunda France Zora — Loče Horvat Stanislava — Loče Kolšek Ivana — Oplotnica Korber Frančiška — Prihova Krajnc Sonja — Prihova Lenardič Slava — Vitanje Lekše Marija — Rakovec Malis Antonija — Stranice Mithaus Pavla — Špitalič Novak Ana — Tepanje Ocvirk Ljudmila — Vitanje Kreol Milena — Ziče Oset Božena — Sv. Kunigunda Cepin Marija — Pilštanj Cop Božena — Sv. Križ Drobež Ana — Pristava Drobne Slava — Sv. Ema Glonar Ivan — Šmarje pri Jelšah Hren Vojteh — Prevorje Jazbec Kristina — Buče Kantušer Jelica — Sladka gora Kosmos Elf rida — Sv. Florijan Kreže Miroslava — Sv. Rok Križaj Marija — Zibika Mirt Martin — Kozje Mraz Ana — Kostrivnica Paradižnik Stanislava — Sv. Štefan Rajh Marija — Sv. Lenart Rupelj Marija — Šmarje Seničar Ruža — Sv. Florijan Senica Ljudmila — Sv. Vid Skobe Alojzija — Šmarje Šetinc Vida — Sladka gora Turnšek Ema — Sv. Peter na M. s.
Vltavsky Marija — Zibika Vreže Jožefa — Šmarje pri Jelšah Založnik Ana — Rogatec Vogrinc Jožef — Polje Benčina Emilija — Podplat Böhm Dana — Sv. Andraž-Velenje Bogovič Marija — Šmartno-Slovenjg. Bošnak Dana — Škale Božič Antonija — Št. Ilj-Slovenjgr. Cerkovnik Rudolf — Sv. Andraž Cilenšek Vida — Škale Cokan Fortunat — Plešivec Cvikl Bogomir — Velenje Dobnik Vera — Velenje Jovan Anton — Bele vode Kozovinc Rudolf — Skorno Pejovnik Stanislav — Sv. Pavel-Preb. Prislan Ljudmila — Št. "Ilj - Velenje Brilej Jože —• Loka pri Zid. mostu Bušič Milena — Dobovec Čepuš Drago — Hrastnik Drnovšek Jože — Hrastnik Gr obi j ar Jelena — Kolovrat Kaluža Justina — Sv. Lenart-Laško Košič Štefanija — Sv. Jurij - Kum Kovačič Terezija — Zagorje Okorn Leopoldina — Trbovlje Podlogar Vera — Hrastnik Pokorn Alojzij — Trbovlje Ranzinger Jožefa — Zagorje Skvarča Marija — Znojile Strgašek Ana — Dol-Hrastnik Zaje Jože — Kolovrat Kosmos Elfride — Sv. Florijan Hrastelj Marta — Žusem Kaluža Justina — Sv. Lenart-Laško Friškovič Neža — Gomilsko Kreol Marija — Št. Lampert Mahor Ana — Resnik Žagar Martin — Sv. Jurij - Kum Žepek Marija — Sv. Jedert Znideršič Vida — Zidani most Zorko Janez — Zagorje Žitnik Danijela — Stoprce V najkrajšem času bo izdanih še okrog 40 dekretov.
Ali si izpolnil
PRISTOPNO IZJAVO ZA OSVOBODILNO FRONTO
7
Državna gimnazija v Celju obvešča da se bodo pričeli razredni izpiti za zamudnike, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let, dne 13. novembra t. 1. Kdor še ni oddal spričevala iz šolskega leta 1940-41 in spričevala o zadnjem dovršenem razredu, naj ga prinese s seboj. Ravnateljstvo.
Poziv zavarovancem na Gorenjskem in Štajerskem
Zavarovanci, ki so bili za časa okupacije Gorenjske, Štajerske in Prek-murja zavarovani pri zavarovalnicah »Südmark«, »Ostmark« ali pri kateri drugi okupatorski zavarovalnici, naj najkasneje do 30. novembra t. 1. prijavijo škodo, ki jih je zadela, a jim ni bila poravnana, čeprav bi spadala pod zavarovalno pogodbo in ni bila vojnega značaja.
Če so bili zavarovani že pred okupacijo, morajo škodo prijaviti prvotni svoji zavarovalnici odnosno če je bila ta podržavljena, Državnemu zavarovalnemu zavodu v Ljubljani; če pa so se šele med okupacijo na novo zavarovali pri okupatorski zavarovalnici, tedaj morajo škodo prijaviti za elementarna zavarovanja tov. Bratošu Ivanu, delegatu ministrstva financ pri bivši zavarovalnici »Südmark« v Mariboru, Kneza Koclja ulica 17, za življenjska zavarovanja pa tov. Leskovarju Ferdu, delegatu ministrstva financ pri bivši zava-
rovalnici »Ostmark« v Mariboru, Aleksandrova 47.
Pod škodo v zgornjem smislu je razumeti pri elementarnem zavarovanju dejansko nastalo škodo na zavarovanem predmetu (n. pr, požar hiše itd.), pri. življenskem zavarovanju pa nastop zavarovalnega primera.( n. pr. smrt, doživetje določene starosti itd.) .
Delegata ministrstva za finance pri »Südmarki «in »Ostmarki«
VSEM INKASANTOM »OSTMARKE«, zav. d. d. na Dunaju
Vsi inkasanti »Ostmarke«, zav. d. d. na Dunaju, ki so vršili inkaso na zasedenem ozemlju (Štajerska, Kranjska in Koroška), se pozivajo, da v smislu odredbe Ministrstva za finance NVS, bančno zav. oddelek, z dne 30. 10. 1945 št. 990-V-1945, pošljejo takoj neoddane inkasirane zneske s seznamom na naslov: Leskovar Ferdo, delegat »Ostmarke«, zav. dr. Maribor, Aleksandrova cesta 47.
Uredba o klanju prašičev in oddaji slanine
Minister za trgovino in preskrbo NVS je 2. t. m. na podlagi 1. in 2. člena odločbe zveznega ministra za trgovino in preskrbo od 17. 9. 1945 (Ur. 1. DFJ, št. 688-73) o ureditvi živinskih trgov in o obvezni predaji klavne živine predpisal v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo naslednjo uredbo o klanju prašičev in oddaji maščob (IV 6014-1).
Prašiče za zakol smejo klati samo rejci prašičev, in sicer kmečki rejci prašičev, mali rejci prašičev, zavodi in drugi rejci prašičev. Kmečki rejci so vsi lastniki, zakupniki in uživalci posestev, ki jih obdelujejo sami ali pa z najeto delovno silo in ki obsegajo vsaj pol hektarja obdelane površine. Mali rejci so tisti, ki rede enega ali več prašičev, pa nimajo več kakor pol hektarja lastne ali najete zemlje, ali vobče nimajo zemlje.
Kmečki rejci ali mali rejci prašičev smejo zaklati vse prašiče, ki so jih zredili, morajo pa oddati Nabavljalnemu zavodu Slovenije (Navod) v tej uredbi predpisano količino sveže slanine. Za vsak zakol prašiča si morajo rejci prašičev izposlovati dovoljenje pristojnega okrajnega narodnega odbora. Prošnje se vlagajo pri krajevnih narodnih odborih.
Delna oddaja slanine.
Kmečki rejci ali mali rejci prašičev morajo oddati Navodu ali od njega pooblaščenim zbiralcem naslednje količine sveže slanine:
Pri zakolu prvega prašiča ne oddajo slanine gospodarstva, ki imajo štiri ali več družinskih članov; če ima gospodarstvo 3 družinske člane, odda 6 kg slanine, če ima 2 družinska člana 10 kg, če pa obstoji iz ene osebe, mora oddati 20 kg slanine.
Pri zakolu drugega prašiča ne oddajo slanine gospodarstva, ki imajo 8 ali več družinskih članov; če ima gospodarsvo 7 družinskih članov, odda 5 kg slanine, pri 6 članih 10 kg, pri 5 članih 15 kg, pri 4 članih 20 kg, pri 3 članih 25 kg, pri dveh članih 30 kg, če pa obstoji iz ene osebe, mora oddati 35 kg slanine.
Pri zakolu tretjega prašiča ne oddajo slanine gospodarstva, ki imajo 12 ali več družinskih članov; če ima gospodarstvo 11 družinskih članov, odda 4 kg slanine, pri 10 družinskih članih 8 kg, pri 9 družinskih članih 12 kg, pri 8 družinskih članih 16 kg, pri 7 družinskih članih 20 kg, pri 6 družinskih članih 24 kg, pri družinskih članih 28 kg, pri 4 družinskih članih 32 kg, pri 3 družinskih članih 36 kg, če pa ima gospodarstvo manj kakor 3 družinske člane, mora oddati 40 kg slanine.
Pri zakolu četrtega prašiča ne oddajo slanine gospodarstva, ki imajo 16 ali več družinskih članov; če ima gospodarstvo 15 družinskih članov, odda 3 kg slanine, pri 14 članih 6 kg, pri 13 članih 9 kg, pri 12 članih 12 kg, pri 11 članih 15 kg, pri 10 članih 18 kg, pri 9 članih 21 kg, pri 8 članih 24 kg, pri 7 članih 27 kg, pri 6 članih 30 kg, pri 5 članih 33 kg, pri 4 članih 36 kg, pri 3 članih 39 kg, če pa ima gospodarstvo manj kakor tri družinske člane, mora oddati 40 kg slanine.
Gospodarstva z enim ali dvema družinskima članoma, ki zakoljejo več kakor dva prašiča in ostala gospodarstva, ki zakoljejo več kakor 4 prašiče, morajo od vsakega nadaljnjega zaklanega prašiča oddati po 40 kg slanine.
Med družinske člane se štejejo tudi hlapci in dekle ter vse druge osebe, ki žive
z rejcem prašičev v skupnem gospodinjstvu. Uredbi je priložena tablica o količinah sveže slanine, ki jo oddajo rejci, če zakoljejo več prašičev.
Mali rejci morajo oddati dve tretjini gori navedenih količin sveže slanine.
Bolnišnice, sanatoriji, dobrodelne ustanove, zavetišča, verske družbe in konvikti, ki rede prašiče, smejo obdržati po enega prašiča za vsakih 6 oseb, upoštevajoč pri tem stalno osobje in povprečno število so-oskrbovancev, ostale prašiče pa morajo oddati Navodu.	~
Pridobitna podjetja, ki rede prašiče v trgovske namene, obdrže za svoje uslužbence enako količino slanine kakor kmečki rejci prašičev. Ce zakoljejo 5 ali več prašičev, morajo oddati Navodu petega in vse nadaljnje prašiče.
Prašiči, zaklani od 1. oktobra dalje, se štejejo v število prašičev po gori navedenih predpisih.
Odkupne cene za prašiče in slanino.
Odkupne cene prašičev za zakol so za 1 kg žive teže naslednje:
I. prašiči nad 150 kg: polnomastni 28 din, polmastni 26 din; II. prašiči od 130 do 150 kg: polnomastni 26 din, polmastni 24 din; III. prašiči od 100 do 130 kg: polnomastni 24 din, polmastni 22 din; IV. prašiči pod 100 kg: polmastni 21 din, mršavi 20 din.
Odkupna cena za 1 kg sveže prvovrstne slanine znaša 50 din, za 1 kg drugovrstne sveže slanine pa 45 din.
Za odkup prašičev je pooblaščen Navod tudi v primerih, kadar hočejo rejci prodati prašiče, ki so jih po določilih te uredbe upravičeni zaklati za sebe.
Za prašiče za zakol se smatrajo vsi prašiči, težki nad 60 kg, ki niso določeni za nadaljnjo rejo in so kot taki prijavljeni krajevnemu narodnemu odboru.
Oddaja kož in nakup usnjenega blaga
Rejci morajo izročiti vse kože zaklanih prašičev zbiralnici za kože — Državnemu podjetju za promet s kožami in tekstilija-mi (Koteks), ki jih plača po uradno določeni ceni. Zbiralnica za kože izda rejcu potrdilo, v katerem navede njegovo ime, priimek, naslov, številko osebne izkaznice ter količino in ceno prodanih kož. Potrdilo izroči rejec prašičev pristojnemu okrajnemu narodnemu odboru, kjer prejme nakazilo za nakup usnjenega blaga v vrednosti 30 odstotkov od prodanih kož.
Za vsakega zaklanega prašiča izda pristojni krajevni narodni odbor rejcu nakazilo za 5 kg soli. ■
Vsi tisti, ki zakoljejo prašiče po določilih te uredbe, ne dobe za dobo enega leta zase in za člane družine živilskih nakaznic za maščobo in meso. Ob večjih praznikih pa vendar dobe ono količino govejega mesa, kakor jo dobe drugi potrošniki v njegovem kraju.
Kršilci te uredbe bodo kaznovani po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23. 4. 1945. Prašiči, prodani v nasprotju s predpisi te uredbe ali prašiči, ki bi jih hoteli rejci prikriti, bodo zaplenjeni.
Določbe člena 1. uredbe ministrstva, za trgovino in preskrbo NVS o prepovedi klanja prašičev in o zakolu v sili goveje živine ter prašičev z dne 22. 10. 1945 so s tem razveljavljene.
Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu.