Stev. 37. V Maribora, dne 10. septembra 1903. Tečaj XXXVII. gfe$t nak teWksk fe. » J»itat-j» \fcsi la y liarfb-ar* f jfdiJjftrjrais m ita f» *e&* k2a K t-JK H * 01 l«tri tata . L— f&s-očnin* » jrJPqa g^WtwtSi** » ti causal S» CùriH, k»naite» S®!* hit». L UM s* jfJHijk <4 *Ap*rt4L katnl ti* j&Mtoff» âraftr» do-ttsč te«ai po-M>ba4 »BrtAiiiEc. Pmiaeznî Usa AoM m r tiskarni in jet gospoda No»ak-u h velikem trgu po 10 h- Rekoplsl »e ne rra» nepla&aal »>i t« sprejemajo. Za oznanila s? pïaècj» od navadno Trstino, te se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 ik, trikrat 35 h. Inserati »e sprejemu}» do kredo opoludjMk List ljudstva y pouk in zabavo. Slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam. Za vse naše zadruge, bodisi posojilnice, kmetijske in druge zadruge, prišla je nova doba in sicer vsled pred kratkim razglašenega revizijskega zakona. Ta zakon določuje, da mora biti vsaka zadruga pregledana in sicer najmanj vsako drugo leto enkrat pr> veščem revizorju. Kdo pošlje revizorja? Revizijski zakon določuje, da pridejo tu v poštev v prvi vrsti oziroma pravzaprav samo le zadružne zveze, ki so pooblaščene, da smejo zvrševati revizijo. SIcer je po zakonu tudi deželnim odborom dovoljeno, da smejo poslati revizorja — a samo le k tistim zadrugam, ki so prejele od dežele podpore; — ker je pa presneto malo slovenskih zadrug na Štajerskem, ki so kedaj sprosile pri našem deželnem odboru kako še tako boro podporico, je popolnoma izključeno, da bi prestopil kdaj kak revizor dežel, odbora — seveda kak zagrizen nemški nacijonalec — prag katere slovenske zadruge. Naše zadruge bodo torej revidirali revizorji zvez to je revizor tiste zveze, koji je katera zadruga član. Največ slovenskih posojilnic in drugih zadrug je že pristopilo h kaki zvezi, one pa, ki še niso, morajo to takoj storiti. To pa radi tega, ker sta okrožni sodaiji v Mariboru in Celju vsem zadrugam svojega okoliša razposlali dopise, s kater mi se zahteva, da zadruge tekom štirih tednov naznanijo, kdo jih bode revidiral. Vsaka zadruga naj na taki dopis odgovori, da jo bode revidirala Listek. Prepozno. Spisal K. L. Solnce se je že davno skrilo za gore in temna noč je pokrila celo okolico. Temni oblaki so se podili pod nebom in od daleč se je slišalo votlo grmenje. Bliski so švigali na severu kakor ognjene kače, tako da je vsakega zona pretresla. Vse je vzdihovalo: »Bog nas varuj hude ure!« Med tem, ko se je približevali huda ura, sedela je pri večerji v veliki kmetski hiši kakih trideset let stara žena Marijana s svojima otrokoma Francetom in Tončko. Prvi je bil kakih pet, druga pa okoli štiri leta stara. Pred njimi je stala skledica s kislim mlekom. Kislo m!eko je priljubljena jed za kmetske l|udi, posebno pa za otroke, zato pa sta tudi Franček in Tončka pridno žajemala. Marijani pa se ni kaj poljubila jed, ker je hitrn odložila žlico ter zamišljeno zrla pred se. Zdaj in zdaj ji jo kanila debela solza na mizo. Ko otroka zapazita solze na materinem licu, udarita oba v glasen jok. Marijana ju je hitro potolažila, ko jima je pokazala navidezno smehljajoče lice. >0 srečna otroka, da še ne znata za zemeljske bridkosti in te- zveza; — samo to se naj odgovori in nič diugega, še imena kake zveze ni treba navesti. Velikanske važnosti za naše posojilnice in druge zidruge je pa vprašanje, h kateri podružni zvezi naj pristopijo, — oziroma če naj ostanejo v zvezi, v kcji so že, ali pa naj prestopijo v dtugo; nekaj slovenskih posojilnic in drugih zadrug je bilo dosedaj ob enem kar v dveh in še več zvezah — take zadruge se bodo morale odločiti za samo eno zvezo, — pri drug>h pa morajo izstopiti. Samo ob sebi je umevno, da morajo biti slovenske posojilnice in druga zadruge le pri kaki slovenski zvezi — in bi vsaka zidruga, ki bi se ne držala tega načela, storila neodpustljiv naroden greh. Nobena slovenska zadruga na sme prezreti, da ima tudi narodno dolžnost; radi tega ne more biti član nemške zveza oziroma štajerske zveze, v keji sedi naš ptujski prijatelj Ornigg in ki si je priskrbela za slovenske zadruge jednega največjih nemškutar-skih kričačev kot revizorja. Naša parola je. Proč od Gradca! — A za katero slovensko zvezo se naj odločijo slovenske posojilnice in druge zadruge? Ljubljanska dnevnika sta obelodanila v tej zadevi več člankov, v kojih je bil kot jedro zslo umesten načrt. Vsaka slovenska pokrajina imej za svoje zadruge svojo zvezo in vse te zveze bi naj imda v Ljubljani svoje — naravno — središče. Ta načrt je tako primeren, da bi se moral na vsak način izpeljati in bi se tudi ravno zdaj lahko izpeljal. Radi tega smo upali, da ga bo voošte-vala »Zveza slovenskih posojilnic« v Celji in žave«, vzdihne Marijana ter se zatopi v daljne spomine iz mladih let. Bila je Marijana hčerka zakonskih Perko. Pa komaj sedemlttio, zapustita oče in mati v skrb sorodnikom ter gresta sreče iskat v Ameriko. Zadnjikrat je še objela svoje ljube stariše, točila ob slovesu bridke solze in od tedaj ni bilo o njih ne duha ne sluha. Pa ona ni pozabila nanje, temveč se jih je po-gostoma spominjala ter prosila Boga, da bi se še kedaj povrnila. Minevala so leta. Marijana je vzrastla iz šibke deklice v močno, zalo in bistroumno dekle. Vsepovsod so jo zaradi njenega lepega vedenja in poštenosti spoštovali. Sladkali so se ji razni zapeljivci, pa ona se ni zmenila zanje. Nekega dne jo zaprosi za roko ledini sin bogatega veleposestnika, Ferdinand Zorko, kateri je bil tudi pošten fint. Pa Marijana mu je odbila prošnjo, rekoč, da je presiro-mašna. Ferdinand ji reče, da so pridne roke in pošteno srce največje bogastvo. Marijana se je vdala in čez nekaj tednov se je vršila vesela svatba. Svojo kmetijo sla Marijana in Ferdinand s pomočjo delavcev skrbno obdelovala in med seboj v najlepši zakonski ljubezni živela v lep vzgled vsem sosedom, zato so ju pa tudi povsod spoštovali. Njuni zakon je Bog blagoslovil s prvorojencem Francetom in se tako preustrojila, da bi postala iz društva ne samo zadruga, kaker so druge zveze, — temveč bi postala zveza spodnje-štajerskih slovenskih posojilnic in drugih zadrug. Ker imamo na Sp. Štajerskem približno 100 slovenskih posojilnic in zadrug, vsaj toliko se jih še pa mora ustanoviti, bi imela zveza dosti dela in bi tudi v vsakem oziru več koristila kakor zdaj, ko cepi svoje moči na vse slovenske pokrajine, kar povzroča nji nepotrebne potovalne in rev z jske stroške, našim zadrugam pa nič ne koristi. Radi tega [tudi našim zadrugam nič ni preostajalo — druga za drugo so pristopile h »Gospodarski zvez « v Ljubljani. »Zveza slovenskih posojilnic v Calju« ni hotela vpošte-vati naših razmer; n ti toliko se ni preustrojila, da bi postala zadruga. Radi tega se ne sme čuditi, če pristopijo naše slovenske posojilnice in druge zadruge h »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. Kakor znano, je »Gospodarska zveza« v Ljubljani najmočnejša slovenska z veza, ker ima največ članov; je pa tudi najpopolnejša zveza — njene članice imejo poleg revizj} »Centralno blagajno«, poduk, pumoč, list — in to vse skupaj ne stane njenih članic toliko, kakor zahteva celjska zveza samo za revizijo. Ker je pa to stvar samo le pojedinih zadrug, za katero zvezo da se odločijo, jih ne nameravamo s tem člankom prgovarjati za to ali ono zvezo, naš namen je le, dati zadrugam potrebna pojasnila in je pri tem opozoriti, da spads j i slovenske zadruge samo le v slovensko zv*zo in ja naj revidira le revizor kake slovenske zveze. Končno še hčerkico Tončke, ter jima s tem veselje povečal. Zato niso ljudje zastonj trdili: »Pri Zorkovih je res na pol raj!« Pa prišel je hudobec ter zasejal plevel med pšenico. Ko se pripeljeta večkrat Ferdinand in Marijana v mesto, sladkali so se jima iz vseh prodajaln in gostiln z besedami: »Dober dan, gospod, dober dan, gospa! Bi prišli kaj pogledat k nam? Saj ne da bi morali kaj kupiti!« Pa Marijana, ki je hitro spoznala pomen teh prilizljivih besed, je priprosto vselej odgovorila: »Nimava ničesar!« Pa Ferdinandu se je začelo to laskanje dopadati, zato pa je tudi večkrat obiskal jednega al drugega izmed prilizovalcev, kadar ni bilo Marijane zraven. Tako so ga polagoma dobili popolnoma v svoje kremplje, navdušili ga za nemškutarstvo in — luteranstvo. Marijani se je čudno zdelo, da je Ferdi-dinand, poprej vedno ljubeznjiv do nje in otroka, postal naenkrat mrzel. Zla slutnja, da je zašel v mreže teh prilizovalcev, jo je navdajala. Ia v tem se popelaoma prepriča, ko pride nekega večera zelo pijan domov. Drugega dne, ko ga je Marijana prijazno prosila, da naj so varuje pijančevanja, da ne pride ob dobro ime, se je zadri nad njo: »Ti mi nimaš ničesar govoriti!« V Marijani se zbudi gospodinjski ponos ter reče z odločnim pa vendar ljubeznivim moramo omeniti, da Je mnenje, ki je po nekod razširjeno, — da bodo revidirali zadruge državni revizorji, — popolnoma krivo; država sama pričakuje, da bodo povsod zvrševale revizijo zveze, — zato ne nastavi nobenega državnega revizorja; le ta dostavek ima revizijski zakon, da bo pri tistih zadrugah, ki bi ne bile revidirano, določila sodnija revizijo in sicer po revizorju kake zveze ali deželnega odbora itd., kar se pa najbrž ne bo pripetilo pri nobeni slovenski zadrugi. Politični ogled. Deželni zbori bodo začeli delovati ta mesec. Koroški je sklican za 14. t. m, štajerski za 2 1. t. m. in kranjski za 22. t. m. Na Štajertkem se je dogodilo letos Slovencem toliko krivic, da bodo imeli naši poslanci pač dovolj dela, če hočejo spraviti vse gradivo na dan. Vihutega pa se bodo v deželnih zborih obravnavale stvari, ki zadevajo celo državo, kakor nagodba z Ogrsko in pri-državnje vojaških tretjeletnikov v službi do novega leta. Tudi slovenski poslanci ne bodo smeli v tej zadevi molčati. Zanimivo je, da je sklican tudi deželni zbor kranjski, kjer je obstrukcija katoliško-narodnih poslancev onemogočila doslej delovanje napredno-slovensko-nemško zveze. Ali hoče vlada še enkrat poskusiti? Ali se je udala nemško - slovenska liberalna večina? Ali pa je pustila katoliško-narodna stranka obstrukcijo in kapitulirala pred protiljudsko večino ? Bližnja bodočnost nas o tem pouči. Ruski car,"pride dne 30. septembra na Dunaj, da obišče našega cesarja. Ta obisk je velikega pomena, kajti brezivomno se bosta vladarja pogovorila tudi o nadaljnem postopanju v makedonskem vprašanju. Vsi avstrijski Slovani pa pcziravljajo ta obisk tudi zaradi tega, ker pride njihovega cesarja obiskat vladar največje slovanske države, mogočne Rusijp, kjer nam živi na milijone krvnih bratov. Že sedaj pozdravljamo ruskega carja na avstrijskih tleh, kjer Slovani bi jejo tako vroč boj proti svojim nemškim tlačiteljem. Nova zarota srbskih častnikov. Nad 1000 častnikov vseh srbskih garnizij se je zarotilo, da maščuje umor kralja Aleksandra. Zadnje dni so imeli pri umoru neudeleženi častniki večkratne pogovore, kako bi nastopili proti onim 70 častnikom, ki so bili pri umoru udeleženi. Sklenili so zahtevati cd kralja Petra, ki je Sedaj v Nišu, da kaznuje morilce. En del častnikov je zahteval umirovljenje glasom: »Kaj nisem jaz gospodinja?« »Kadar boš kaj dote k hiši prinesla, smeš povdarjati, da si gospodinja in meni kaj očitati! Ne pa ...!« Marijano zaboli srce, kakor bi ji je z nožem ranil. Odide v čumnato in se joče kakor majhen otrok. Pade na kolena pred podobo žalostne Matere božje ter vroče moli za svojega zapeljanega moža. Ko vstane, bilo ji je bolje pri srcu. Sklenila je vse težave in bridkosti voljno prenašati. Ferdinand je postal odslej ves drugačen človek. Delo na polju je zanemarjal ter si najraje naredil pot v mesto. Domov se je vračal vedno pijan kakor čep. Pa ne, da bi samo p jančeval, temveč zaigral je tudi znatne svote denarja. Zato se ni bilo čuditi, da je vkljub Marijaninej skrbi postala kmetija zadolžena. Po gozdih, kjer so rastle visoke smreke in debeli hrasti, pela je neusmiljeno tujčeva sekira. Hlevi, polni najlepše živine, so se polagoma praznili. Vsak dan je bilo pričakovati, da pride nekdaj tako lepa kmetija na boben. * * * Blisk je švignil pod nebom, zraven pa treščilo tako, da se je hiša stresla. Marijana skoči prestrašena raz stol in ctroka sta se tresla kakor šiba na vodi. »Oh, ubogi Fer- zarotnikov, drugi del pa je zahteval, naj se zarotnike kaznuje kot navadne zločince. Častniki so sklenili, ako kralj njihovi zahtevi ne ugodi, izstopiti iz armade, kar bi bilo za Srbijo v sedanjem trenotku jako pogubonosno. Vlada je izvedela za sestanke častnikov ter je v Nišu aretirala 38 častnikov. Kralj Peter išče potov, da bi nezadovoljnost med častniki na miren in dobrohoten način izravnal. V garnizijah je mnogo vrišča. Gotovo je sedaj, da je velika večina častnikov nastopila proti morilcem kralja Aleksandra. Aretacije častnikov se radi tega ne nadaljujejo. Z aretiranci v Nišu se popolnoma soglaša divizijonar Jankovič, zato se z aretiranimi častniki jako obz rno postopa. Nekateri imajo samo hišni zapor. Dopisi. Maribor. (Otvoritev Žigertovega stolpa.) Bilo je prekrasno jutro v dan 6. septembra. Že za rana je hitelo ljudstvo po mestnih ulicah na kolodvor, da se popelje v Ruše, deloma se je odpravljalo na pot proti Sv. Boilenku. Radost in veselje, ki je bilo brati raz obraze izletnikov, je pa tudi v resnici doseglo višek navdušenja, ko si videl zbirati se in prihajati ljudstvo vseh stanov, starosti in spola od več stranij k cerkvi sv. Ariha. Opazil si vdeležnike te slavnosti iz Dunaja, Gradca, Celja, Ptuja, Maribora itd. Največ izletnikov je došlo po novi poti iz Ruš, večje število je došlo tudi iz Račjega, H o č, deloma tudi čez Sv. Bolfenk. Istotako je došlo tudi mnogo radovednega kmetskega ljudstva in vsi ti so se shajali na trati pred gorsko cerkvijo sv. Ariha, koder se je okrepčavalo z gorkimi jedili in pristno pijačo. Smehljajočih ust so si podajali roke stari znaci in prijatelji, ki se že po več desetletij niso videli. Tako se je zbrala množica broječ okoli 700 Ijudij pred cerkvijo. Nismo več čakali dolgo, ko naznanijo zvonovi sv. opravilo. Č gosp. dr. An t. Medved, kot sloveč prid'gir napravil je na poslušalce globok utis, ki so pazno sledili lepim besedam izvrstnega propovednika. Nato je služil sv. mašo, pri kateri je pel izborno pevski zbor Miklošičevo mašo. Cerkveno opravilo je bilo končano^ in vse je že bilo pripravljeno za odhod k »Žgertovem stolpu«, ki je oddaljen kake pol ure od cerkve. Na čelu je korakala godba, svirajoč slovanske koračnice, ki so odmevale po gozdu, ljudstvo pa ji je sledilo v nepregledno dolgi vrsti. Kar se godba ustavi, ljudstvo razvrščeno postane dinand, če je zdaj zunaj!« vzdihovala je Marijana. Kajti Ferdinand je odšel zjutraj v mesto ter se še dosedaj ni vrnil. Najbrža je bil med tem časr.m na potu. Dež se je vlil, kakor bi iz šksf i vliva! in Marijani se je zdelo, kakor bi kdo kozolec odprl. Pa kdo bi šel v tako hudi uri gledat? »Molimo, otroka, da se oče srečno povrnejo! Očenaš ...« Njej sledila sta nežna otročja glasova. Marijana je še pristavila en »Očenaš« in »Č>ščena Marijo« za dober namen, da bi ji Bog dal moč ustavljati se meževi nakani, da bi pristopila z etroma k iuteraaslvu in da bi svoja otroka v pravi katoliški veri odgejila. Nedolžna molitev je drhtela iz otročjih ust, predrla oblake ter se vzdignila pred prestol božji. .. Dež poneha. Otroka se spravita spat ter kmalu zaspita in tudi Marijana se poda k počitku. Dolgo ni mogla spati; pa vendar se zaziblje polagoma v sladek spanec. Ni dolgo spala. Ko se zbudi, bil je dan in svit je obseval posteljo. »Kako pa sem danes tako dolgo spala?« čudi se Marijana ter si mano oči. V tem začne biti ura. Marijana šteje: »Ena, dve — dvanajst. Za božjo voljo, kaj?« .... Šine na oknih popokajo ter se vsipajo na tla. Skozi okno švigne plamen. Marijana prestrašena skoči s postelje. Hoče zakričati, pa beseda ji ne gre iz ust. — bili smo pri stolpu. Očem se je odpirala kakih 37 in visoka iz lesa iztesana stavba, »Žigertov stolp«. Ž i je bilo polno ljudstva na stolpu, ko jame č. g. dr. Anton Medved blagoslavljati novo mogočno stavbo. Po končanih opravilih je isti č. gospod spregovoril par besed, med katerimi se je spominjal nevenljivih zaslug vseh, ki so sodelovali pri tej mogočni zgradbi. Njegov čisti a močni glas je odmeval daleč na okrog. Burni trikratni »živijo« je zaoril po visokem gorovju, ko je g. govornik omenil ime dobrotnika tega stolpa, gospoda Kapuna. Hkrati se je zahvalil še predsedniku »Podravske podružnice slov. plan. dr.«, g. L e s j a k u, ki si je istotako pridobil za današnjo slavnost nevenljivih zaslug. Za tem je nastopil g. L e s j a k, ki se je v laskavih besedah zahvalil za izkazane mu prisrčne ovacije in ob jednem tudi cn izrekel med drugimi poročili »Planinskega društva« srčno zahvalo vsem prisostvujočim, ki se niso ustrašili ne truda ne dolgega pota in počastili danes to slavlje, da se je tako nepričakovano lepo izvršilo. »Ta mogočna stavba nam bodi Slovencem v ponos leta in leta, tujcem pa služi dokaz, da je zeleni Pohor slovenska zemlja — slovenska last!« je končal gospod L e s j a k svoj govor na kar so zagrmeli to-piči in godba zasvirala. — Zares veličasten in nad vse lep je bil ta prizor. Po stolpu je mrgolelo radovednega ljudstva; ta je opazoval proti severu, oni proti jugu, tretji na Koroško itd. Razgled s stolpa je zares prekrasen. Raz njega vidiš pet dežel, namreč: štajersko, kranjsko, ;koroško, hrvaško in ogrsko deželo. Nisem ti v stanu natančno opisati te krasote, rečem ti le, pojdi sam gori, kajti samo na lastne oči se moreš prepričati o istinitosti moje trditve. Ne daleč od stolpa, na prostorni trati, vtaborilo se je ljudstvo v večje in manjše 'skupine. Tam si je privoščilo za lačni želodec ukusnih jestvin iz nahrbtnika, zraven pa zalivalo s pristnim vinom. Godba in petje sta dajala temu obedu lice komerza. Nastopili so še govorniki: g. dr. R o s i n a, ki je navduševal zbrane za slovensko stvar. Čast. gosp. d r. M e d v e d je opetovano napil predsedniku »Podravske podružnice« g. Lesjaku, na kar so ga prisotni vzdignili ter nosili okrog v izraz hvaležnosti in ljubezni. G. L e s j a k se je zahvalil za napitnico ter napil g. dr. Sernecu iz Celja, ki je kot star mož blagovolil posetiti današnjo slavnost na tako visokem vrhu. Motako se je zahvalil gosp. dr. S e r n e c iz Celja ter omenil pomenljive besede, da je on sam Pohorec in da je še kot V naglici zgrabi nekoliko obleke ter zbeži skozi plamen pri vratih na prosto. Za njo se vsuje streha. Ljudje in požarna bramba so bili kmalu na licu požara. — Bil je strašen prizor. Ogenj je divje švigal proti nebu, tramovje je pokalo, strop se vdiral, voda in brizgalnica sik&la v ogenj, ljudstvo kričalo in vmes so se slišali iz hiše mili, na pomoč klicajoči otročji glasovi. Marijana je stala ob požaru mrtvaško bledega obraza. Vila je roke ter milo prosila, da bi rešili otroka. Jokajoče ljudstvo bi ji rado pomagalo, pa ni se več dalo. Strop nad hišo se je vdiral ia iz hiše se zasliši mili glas: »Mati, mati, gorim!« Marijana se od prevelike srčne bolesti zgrudi, pa kmalu zopet vstane. Oči se ji divje zasvetijo. Par urnih korakov, bila je v ognju. Potegnili so jo vso opečeno in nezavestno iz ognja ter jo prenesli k sosedu v posteljo. * * * Nastopilo je krasno jutro. Solnce je uprlo svoje žarke na zemljo in rosa na travi se je svetila v njegovem svitu kakor dragoceni biseri. Sem od mesta po veliki cesti se je pripeljala bogato opravljena kočija. V nji sta sedela prileten gospod in gospa. Bila sta elegantno oblečena in dragoceni prstani so dijak rad obiskoval ta kraj. Po nekaterih Se kratkih napitnicah nas je fotograf spravil razvrščene v meh Skatljico. Kmalu nato smo se pričeli razhajati na vse strani. V mraku smo doSli v RuSe z gore 1300 m. visoke, odkoder smo se srečno pripeljali v mesto nazaj. V trajnem spominu nam pa ostane slavnost otvoritve »Žigertovega stolpa« na slovenskem Pohorju dne 6. septembra 1903. Sv. Jurij ob Ščavnici. (Mladinska veselica). Vse mncgobrojne priprave, ki so se vršile za to veselico, so kazale, da bo v nedeljo, 30. avgusta nekaj lepega, veselega, nekaj veličastnega. Slovenske trobojnice so plapolale visoko v zraku, plapolale nekako zmagovito, slovesno, kot bi hotele reči: »Slovan gre na dan in nasi Jurjevčani ne zaostajajo.« Plapolale so trobojnice slovenske in vabile daleč na okrog, naj pridejo se krepit z vinom domorodnega navdušenja. Jurjevčani so umeli svojo zastavo, umeli so jo, ter prihiteli v velikem Številu na Mundov krasen vrt, ki je hil z lampijoni in cvetjem Se bolj okrasen, kakor ga je ustvarila narava. Dež, ki se je vlil predpoldan, odvrnil nam je sicer mnogo gostov, vendar so še prišli od Male Nedelje, Gornje Radgone, Kapele, Negove, Sv. Antona, zastopnik od Sv. Urbana, od Sv. Križa. In tem kličem z našo mladino vred: »Hvala vam, dragi rojaki in sosedi za obisk, hvala vam, da ste nas počastili s svojo prisotnostjo, kar nas prepričuje, da nas ljubite, da nam bratski pomagate reševati in braniti domovino tujemu navalu.« Ob pol Štirih se dvigne zastor. Gospod predsednik bralnega društva pozdravi navzoče in iz moških grl zadoni dragim gostom in vrlim Jurjevčanom krepek pozdrav, pozdrav prihajajoč iz srca navdušenih pevcev. Takoj na to pa je zadonela mogočna pesem mešanega zbora: »Bodi zdrava domovina ...« Takoj se je videlo, da je to lepo izvežbano petje le mogoče doseči po trudu pevovodje, kakoršen je č. g. Bosina Ivan. Tudi tamburaši, ki so nastopili takoj za tem, so pod njegovim vodstvom igrali prav dobro, da smo se kar čudili, kako je mogoče v tako kratkem času postaviti celi zbor tamburašev skupaj in kmetske mladeniče naučiti tako hitro. Da, iz tega se vidi, kaj se jima svetili na prstih. S smehljajočim obrazom ogledovala sta si okolico. »Odkod neki prihaja ta neprijeten duh po dimu? Saj tu ni nobene tovarne!« vprašal je gospod kočijaža. »Tam le pri oni vasi, kamor se mi pe-Ijamo, moral se je dogoditi požar. Poglejte, kako se še sedaj dviga dim kvišku!« odvrnil je kočijaž. Pripeljejo se v vas, kjer se jim je odprl strašen prizor. Ljudje so ravnokar pogaševali zadnji ogenj med golim razpokanim zidovjem. Zunaj na cesti stal je voz in na njega so naložili troje na pol sežganih trupel. Dvoje je bilo videti otročjih, jedno pa odraslega človeka. Bilo je Ferdinandovo, ki se je v pijanosti vlegel v kozolec. V roki se je še poznal kos smotke. »Čegava so bila ta poslopja in čegava so ta trupla?« vprašal je ginjeno tuji gospod. In vljudni ljudje so mu takoj odgovorili. Starčku so stopile solze v oči in mislil je Se nekaj vprašati. Pa po cesti sem se je zaslišal srebrn glas zvončka. Vsi so hitro pokleknili, potem pa sledili č. gosp. župniku, ki so nesli Marijani zadnjo popotnico. »Kako je kaj z bolnico?« vprašajo častitljivi. »Ravnokar je prišla k zavesti, samo spregovoriti ne more nič.« Duhovnik gredo v hišo in čez dalj časa se zasliši zvonček v znamenje, da bo obhajilo. Ljudstvo s tujim gospodom in gospo se poda v hiš", kjer je v postelji mirno ležala Marijana. Župnik pokažejo ljudstvu Najsvetejše, in slišijo se ihteči glasovi: »Gospod, nisem vreden ...« Marijana ni mogla besedice spregovoriti, le ustnice so se ji gibale in iz oči tekle v potoku solze. doseže človek s požrtvovalnostjo in trudom, vidi se, kake čudeže dela iskrena Ijubav do domovine, nato so sledile pesmi in tambu-ranje; sedaj je pel mešan zbor, zopet na to moški in h koncu smo še slišali ženski zbor. Igrokaz »Sv. Neža«, akoravno se je že pri nas enkrat predstavljala, zadovoljila je ljudstvo prav dobro. Igra je končana. Zastor se zopet dvigne in pred nami stoji naš slav-nosni govornik g. prof. dr. Žmavc, naš domačin, na katerega smo lahko v resnici ponosni. Govoril je blizu tako-le: »Dragi rojaki! Govoriti hočem, kako se naj ravna, da se razširi delovanje bralnega društva na kmetih. Posebno pa so moje besede posvečene vam mladeničem jurjevškim, do katerih še nisem imel prilike govoriti.« Govoril je vneto in prepričevalno ter po domače, da ga je lahko vsak razumel. Vskliknil je: »Mladenič mora dobro znati, da z zavestjo gre naprej.« Rekel je, da bi bilo lahko marsikaj drugače, da bi se domačini bolje poprijeli česar koristnega. »Ljudje ne vedo nič napraviti, si nič pomagati, če se gre za volitve bodisi občinske, okrajni zastop, v deželni in državni zbor. Dandanes je zvito vrejene državne zakone treba vedeti, in to vsaj glavne reči, drugače mu ni mogoče uspešno delovati. Zato pa naj bodo bralna društva, da skrbe za to, da se ljudje, posebno mladina pouče, kolikor toliko o zakonih. Ker pa ni mogoče iti na Dunaj ali kam na visoke šole, se je obrniti na uredništva listov, kakor »Slov. Gospod.« in drugih, da vam je preskrbi. Naši listi bi pa itak morali priobčevati in razlagati nekatere postave ter bi raje opustili prazne fraze, ki nikomur ne koristijo in delajo list nezanimiv. Tudi v ljudskih šolah bi trebalo takega pouka. Župane si pa volite take, ki bodo kaj razumeli, da ne bodo odvisni od vsakega pisača in zato morajo znati zakone. V okviru zakonov, v katerih živite, morate poznati, kakor mora poznati svoj zakon vojak, finančni stražnik itd. Pri nas je pa bore malo zanimanja za gospodarska vprašanja. Po listih se vedno o tem pritožuje in izgovarja, da ni kmetijskih šol, na koncu pa še par besed, da nam vlada pač nič ne da. Seveda, če bomo mi drugih čakali pomoči, ne dobimo nič, ampak poma- Po končanem obhajilu vpraša gospod, ki je že poprej opazoval nesrečnico, kako se piše po stariših. Ia ko sliši, da Perko, približal se je z gospo h postelji ter vprašal: »Marijana, ali me poznaš?« Marijana se je sklonila smehljaje v postelji, stegnila svoji roki in objeli so se. Dolgo so se držali ter točili veselja solze. Ljudstvo, kakor tudi gospod župnik, bili so ginjeni, ne-vedoč, kaj to pomeni. Marijana je začela težko sopsti. Enkrat je še uprla pogled na gospoda in gospo in ni je bilo več .... Mrtvaška sveča je brlela v njeni roki, ob postelj^ sta se pa gospod in gospa britko jokala. Župnik zmolijo molitve za mrtve ter se podajo proti domu. Nekaj časa spremljal jih je tuji gospod, s katerim sta bila v živahnem pogovoru. Ko se ločita, dal je gospod župniku svoto denarja, naj jo porabi za pogreb in maše ponesrečencev. »Udajte se v božjo voljo«, bile so zadnje besede župnikove in ločila sta se. Ko se je menil gospod odpeljati, obdaroval je vse, ki so pomagali gasiti. Ljudstvu se je čudno zdelo, kako more ta nesreča tako segati v srce gospodu, ki ga nihče ni poznal razun jednega starca. Ko pa je temu stisnil bankovec v roko ter mu ta rekel: »Hvala lepa, Perko!« postalo jim je nakrat jasno. Začeli so ga sočutno tolažiti, pa gospod je zamahnil z roko ter sta se z gospo odpeljala nazaj proti mestu. Nekoliko trenutkov potem je zapel zvon žalostno mrtvaško pesem ravno ob tem času, ko sta se gospod in gospa odpeljala z brzo-vlakom v tujino. Kajti nesreče svoje hčere in njenih otrok bi v domačem kraju ne mogla prenašati... gajmo si sami. Posebno gozdarstvo je dandanes glavna reč, posebno za južni Štajer, kjer je pa najbolj zanemarjeno. Dragi! Če bomo gospodarski trdni, če bomo imeli kaj v žepu, bomo imeli trdno podlago in bogati narod ima potem veljavo pred svetom, kakor bogataš pred ljudmi. Na siromaka se nikdo ne ozira. Najhujši naš sovražnik pa je zavist ali nevoščljivost. Marsikdo ve to in ono, kaj je dobro iu koristno, pa noče drugim povedati. Torej, če hočete napredovati, zatirajte zavist in pomagajte drug drugemu, bodite vsi za enega, vsak za vse. — Tujec, ki gre po cesti, spozna kraj in ljudi po tem, v kakem stanu so občinske ceste. Zato je treba tudi skrbeti, da bote imeli dobre ceste, in zato naj vsak nekaj žrtvuje, naj se ne brani, če bi se mu kaj vsekalo, kje kaka meja ali kaj enakega. Kjer so dobre ceste, lahko in radi prihajajo tja kupci in drugi, in s tem se viša blagostanje kraja. Kjer so pa slabe ceste, da bi si človek posebno v mraku ali po noči lahko polomil noge ter izgubil hitro vse zobe, po takih cestah ne hodi nikdo rad in malo-kedaj zaide kak kupec v dotični kraj.« Nato še je nekaj nas veto val mladenič R. Nemec o mlekarstvu in g. prof. dr. Žmavc je dejal: »Za mlekarstvo manjka izobraženih ljudi, ki bi nam znali kaj takega voditi. Zato je propalo vse zadružništvo.ker se je vse slepo ustanavljalo ter zbegalo tako ljudi. Mladeniči, ki hočejo voditi kaj takega, naj se temeljito izobrazijo. Lepo je, če ste vsi združeni, tedaj vas ne morejo nepošteni kupci opehariti in še tabo morebiti spraviti okraj v slabo ime.« Mnogo poučnega in zanimivega še smo slišali, vendar ni mogoče vsega popisati zavoljo premalega prostora. Še nekaj pesmi in glasovi tamburic so zopet zadoneli ter pozdravljali zadnje žarke zahajajočega solnca in ti glasovi slovenske godbe odmevali so tudi v srcu Slovencev, v srcu udeležencev. Kmalu na to je bil glasen smeh med občinstvom in vratovi so se jeli stegovati. Predstavljala se je šaloigra »Zamujeni vlak«. Oj to je bilo smeha! Z »Zamujenim vlakom« je bil oficijelni del veselice končan, in prosta zabava se je začela, da je bilo kaj; tu se je pelo in priznati moram, da je bilo posebno krasno petje gornje-radgonskega moSkega zbora. Bog vas živi! to je naša zahvala, ni sicer velika, a prihaja iz dna bratskega srca. Sv. Urban pri Ptuju. V številki 17. ptujskega lističa napada dobroznani gospodič iz tukajšne župnije na podel način dopisnika »Našega Doma«. Ne vem, ali bi se čudil njegovi veliki modrosti, ali pa smejal njegovi neumnosti. Torej ti dopisunček pišeš, da se niste »Št ercijanci« jezili, ko si je dopisnik »Našega Doma« privoščil šalo o korondičih. To je res, da pametni ljudje ne, ker so spoznali iz dopisa vzvišen namen. Kaj pa ti s svojimi podrepniki? Jeza vas je hotela kir zadušiti! Da pa bi njej dali duška, sopihal je jeden izmed vas v Ptuj, da bi izvedel, kako bi moral tožiti. Pa povedalo se mu je, da to ni nikakšno razžaljenje, temveč le nedolžna šala, in če hoče tožiti, mora prej za dopisnika znati. Pa bistra glavica si je kmalu iztuhtala, kako bo zvedel za dopisnika. Menil se je namreč peljati v Maribor na uredništvo vprašat. Pa »Št-ercov« urednik mu je povedal, da pri uredništvu ne izve ničesar. — Torej jezili se niste, tožiti pa ste mislili!? Ker pa s tožbo ni bilo nič, hoteli ste dati duška svoji germanski jezi v »Št-ercu«, kjer se grozite dopisniku »Naš. Doma« s pretepom. Temu se ni čuditi, saj ima »Št-erc« na vesti, da so njegovi pristaši ubili celo č. g. kapelana v Makolah. Vprašam te, dopisunček, ali bi bilo to častno za te, ko bi tvoji stanovski tovariši zvedeli, kako neumne dopise pišeS v list, ki grdi, kar je narodnega in svetega; zagovarja pa, kar je brezverskega in nemSkutarskega. Ali nisi tudi ti kvasil nekdaj nekaj o nekem bralnem društvu, katero bi bilo potrebno za našo faro. Zakaj pa nisi takrat pristopil, ko se je ustanovilo? Morda je temu tvoja častilakomnost kriva?! Pa povem ti, brigaj se raje za svoje reči, hujskanje in pisanje v ptujsko kroto pa le na miru pusti, sicer znaš še lepše reči o sebi slišati. AU še znaš, pred katero hišo si se ob 10 uri po noči zadri: »Korondiči, še ne spite?« Ali je to častno za te? Pa vedi pregovor: »Kdor ima maslo na glavi, naj se ne podaja na solnce !< Dobroznani Nevesekdo. Iz Gorce v Halozah (Naše žalostne volitvene razmere.) G. urednik! Povsodi na vsej črti zmaguje in napreduje slov. stranka, le samo pri nas nazaduje. Vidi se, da ljudje niti pojma nimajo, kolike vrednosti da so občinske volitve. Krivo je temu najbolj, da se zelo malo zavedajo svoje narodnosti, na drugi strani pa zaspanost. — Dne 3. t. m. bile so razpisane občinske volitve. K volitvi jih je malo prišlo; domačinov le samo pet, od nasprotne strani pa so bili v lepem številu zastc psni, imajoči s seboj še pooblastila. Za odbornike so samo trije izvoljeni, ki stanujejo v občini, ostali pa so vsi izven občine. Vzrok, da je tako malo domačinov prišlo k volitvi je ta, da večina domačih vo-lilcev ni znala, kedaj da j; volitov, dasiravno § 16 občinski red za Štajersko pravi, da se mora imenik o občini razglasiti z oznanili, nabitimi na javnih mestih. Razglašeno je bilo samo enkrat in ¡menik vohlcev je bil na razpolago samo pri županu, kateri stanuje čisto na kraju občine. Z eno besedo, propali smo spet za tri leta, nasprotniki imajo veliko večino, in ti bodo gospodje v naši Gorci. To je vendar sramota za našo občino, da se domačini čisto prezirajo. Čj so ptujski posestniki znali za volitev, zakaj pa se tedaj našim ni naznanilo! To se je zgodilo zaradi tega, da bi naših nihče ne prišel k volitvi. Vem za slučaj, ko je župan z nekim volilcem malo prej govoril, niti zinil ni o volitvi. Saj vemo, kam pes taco moli. Razne stvari. Iz domačih krajer. Osebne vesti. G. dr. Ferdo K y n e j je imenovan okrožnim zdravnikom na Kranjskem. Poročil se je g. Vinko K r u š i č, magistrate uradnik na Dunaju z gospico Marico Pukl iz Marije Encersdoi! pri Dunaju. Mariborske novice. M noli teden je padla postrežkinja Barbara Domiter pri sna-zenju zastorov v prvem nadstropju ležečem stanovanju dr. Neuwirta skozi okno na tla. Zlomila si je roko ter težko poškodovala na hrbtu. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Slikarski pomočnik Miha Strohmayer je padel minuli četrtek raz osem metrov visoki oder. K sreči se ni prehudo poškodoval. — V Mariboru bedo kmalu občinske volitve. — Dne 4. t. m. je umrla gospa Alojzija Holzknecht, gostilničarka na tržaški cesti, v 62. letu svoje starosti. — Minoli teden je ugriznil posest-nikovega sina Bogomira Vauhnik pri Sv. Nikolaju pri Mariboru, stekel pes. Vauhnika so prepeljali v Pasterjevo bolnico na Dunaj. — Minoli četrtek je padel pri popravljanju dravskega mostu tesar Wolfgang iz Ruš z odrom vred, na katerem je stal, v Dravo. Mož je kmalu splezal na oder, na katerem je plaval, dokler ga niso rešili iz vode. — Porotne obravnave v Mariboru. V ponedeljek se je zagovarjala pred porotniki poštna upraviteljica pri sv. Barbari pri Mariboru, Marija Wagner, zaradi zlorabd uradne oblasti in poneverjenja. Kakor je obtoženka sama obstala, je poneverila ta denar na ta način, da ni v poštno-branilni urad vloženega denar ja takoj odposlala. Izgovarjala se je s tem, da je morala skrbeti za tri otroke in za moža, ki ni nič zaslužil. Plače je pa imela borih 36 K na mesec. Izvrstno je zagovarjal obtoženko g. dr. Rosi na. Porotniki so jo spoznali nekrivim ter jo oprostili. — Včeraj, dne 9. t. mes. je bil obsojen 17 letni Martin Medved iz Št. Lovrenca na Dr. polju, ki je, kaker smo že poročali, ukradel v trgovini Vivoda in Prsteca svoto denarja, na eno leto težke ječe. — Po tej obravnavi se je zagovarjal pred porotniki Mat Rodih iz Št. Janža okraj Marenberg zaradi prestopka zoper nravnost. Obsojen jo bil na dve in pol leta težke ječe. Dirka v Mariboru, Pri dirki, ki se je vršila v nedeljo, dne 6. t. m., so dobiii sledeči spodnještajerski konjerejci darila: Pri I. vožnji: drugo darilo Anton Petovar iz Bunčan s kob.lo »Minka«. Pri II. vožnji: četrto darilo Anton Slavič iz Grab z žrebcem »Toni«. Pri III. vožnji: prvo darilo Martin Babič iz Krapja s kobilo »Lunica«, drugo Dominik Koser iz Št. Jurija v Slov. goricah s kobilo »Leda«, tretje Aloji Razlag iz Šitarovc, četrto Marko Slavič iz Ključarovc s kobilo »Čila«, peto Alojz Žagaj iz Gornjega Krapja s kobilo »Nigra«. Pri IV. vožnji: peto darilo Anton Slavič iz Grab z žrebcem »Toni«. Pri V. vožnja: prvo darilo Anton Petovar iz Bunčan s kobilo »Minka«, drugo Anton Siavič iz Grab z žrebcem »Toni«, četrto darilo Dominik Koser iz Št. Jurija v Slov. goricah s kobilo »Leda«, peto darilo Alojz Ra?.l*g iz Š.tarovc s kobilo »Margareta«. Pri VI vožnji je dobil častno darilo Anton Slavič iz Grab z 8 letnim žrebcem »Toni«. Nemška drznost. Neka nemška propalica je pisala nred cesarsko veselico bralnega društva v Št. Lenartu v Slov. goriceh, ki se je vršila dne 6. avgusta, v list spodnještajer-skih nemških in nemškutarskih trgovcev »Marb. Zeitung« te-le izredno nesramne besede: »nemški občinski zastop v Št. Lenartu je ukrenil vse potrebno in ¡e dal policajem povelje se oborožiti, ker se med slovenskimi klerikalci splošno govori, da na veselici ni veselo, ako ne razbijejo par glav!« Pač ni treba omeniti, da se nobenemu Slovencu kaj takega niti sanjalo ni, ne pa da bi se splošno govorilo. To nesramnost o razbijanju glav si je poročevalec nemškutarskih trgovcev izmislil, da bi pred svetom sramotil Slovence in jih označil kot morilce. Kako dolgo se še boste Sbvenci dali tako zasramovati od ljudi, ki jedo vaš kruh? Kako dolgo še boste mirno prenašali najhujša nemška obrekovanja? Ali nimate, slovenski možje, nobenega ponosa več? Umrla je pri o t. Petru v S a v. dol. hčerka g. Ivana Petraka gdč. Pavla Petrak. — V petek, dne 5. t. m. je umrl g. Martin Planker, nadučitelj v Laporji pri Slov. Bistrici. — V Velenju je umrl posestnik in trgovec Miha Tischler v 47. letu. — Umrl je g. Julil Gasteiger, posestnik glažute pri Ribnici. Sv. Trojica v Slov. goricah. Naznanim Vam, gospod urednik, da je tukaj prav ploden kraj za »g itne žabe«. G. Schütz jih vsake štirinajst dni toliko nalovijo, da jih potem prodajajo zraven otrobov, ker ta ži-valica id vedno same otrobe. Zato pač ni čudno, da vsak, kedor to živalico kupi, tudi sam precej otrobnat postane. Schütz so pač kakor rojeni za »kšeft«. Vse kupijo, vse prodajajo, makari tudi »ptujske žabe«. Odjemalci so pa večina vsi tržani razun treh ali štirih hiš v trgu. Pa tudi tisti trojiški »jsgar« ima jedno, menda mu pomaga zajce loviti? Mogoče tudi, da jo ima za »fl nto« ladati ali pa še celo namesto »pücfra«. Tam blizu pokopališča je jeden, kateri ima napis, da je »Viehhandlar«, ta jo pa samo zato redi, da mu pomaga teleta goniti ter lajati namesto psa. Svetoval bi našim zaslepljencem, naj bi si kaj boljšega berila omislili, kakor je ptujski »Štajerc« ali pa »Marburgerca«. Kajti ta dva lista teptata naše najdražje svetinje — vero in narodnost. Ako Vam je kaj za narodno čast in poštenje, svetujem: Proč s slabim berilom! Vse za vero, dom, cesarja!! Ogenj. V Š t. P e t r u pod Sv. gorami je zgorelo v petek, dne 1. t. m. poslopje Mat. Jazbec p. dom. Sokol. Zaradi pomanjkanja vode se ni mogla požarna bramba vspešno vstavljati ognju, zato je popolnoma vse pogorelo. Rešili so samo nekatere premičnine. Šioda je ckoli 16 000 K, medtem ko znaša zavarovalnina komaj četrtino te svote. — Dne 4 t. m okoli 8 ure zvečer vnelo se je v občini Jastrebci gospodarsko poil pje pridnega kmeta Jos. Keren-čiča. Kako je ogenj nastal, se ne ve in se morda ne bo nikoli zvedelo. Ognjegasci iz eno uro oddaljenega Središča pridrdrali so s svojo brizgalnico ter so omejili ogenj. Posestnik ima več glav goveje živine in petero konj, a zg >rela mu je vsa krma. Tudi orožniki so prihiteli iz Središča ter hvalevredno skrbeli za red. Dobro je, da je b b vreme tiho, ker ako bi močno pihal jug, bilo bi več gospodarjev na severni strani v nevarnosti posebno zato, ker nobena občina v okolici nima tako malo vode, kakor Jastrebci. Posestnik je zavarovan, toda za m&lo svoto. Hvala vrlim cgnjegascem in vsem bivšim pomočnikom pri ti grozni nesreči! — V Polj-čanah je zgorel 6. t. m. hlev in skedenj posestnika Aot. Košič. Posestnik ni bil zavarovan, zato trpi mnogo škode. — Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju je zgorela 27. avgusta hiša in gospodarsko poslopje Jož. Draškovič. — V Hodošah je zgorela 1. septem. hiša in gospodarsko poslopje S;m. Zupančič. — liti dan je zgorela koča Simona Herga v Št. Vidu pri Ptuju. — Dne 3*4. m. je zgorelo gospodarsko poslopje s hlevi in kolarnico posestnika Jurija Novak v Bodislavcih. Zažgal je 5 leten fant Požarni brambi iz Cezanjevec se je posrečilo s pomočjo sosedov omejiti ogenj. Tatvina. Minoli teden je ukradel neznan tat čez dan iz zaprtega stanovanja posestnice Jere Fekonja v Zgor. Dupleku hranilno kn,i-ž co mariborske posojilnice za 100 K, denarja v znesku 380 K, 3 pare čevljev in slat.nsko steklenico žganja. Ponesrečil se je v Zgor. dolu pri Št. Jakobu v SI. gor. veleposestnik Jan. Vogrin. Pobiral je lim na hrastu, pri tem se mu je odlomila veja in je padel tako nesrečno na tla, da je kmalu izlihnil svojo dušo. Sv. Urban pri Ptuju. V petek, dne 28. avg. so tukajšni or^žaiki prijeli ter izročili ptujski kaznilnici Fr. Vunk p. d. Petek. Ptujske novice. Zaradi tatvine so za-pili 19ietno Marijo Trsi-la iz Hajdina. Radi goljufiie pa Marijo Forstnerič iz Bukove. Tatvina na železnici. Gr ■ As ^ mms&iiïv&'&'i 358 10—9 V- . ■ , , - •• - . ■.. Jožef Holarič, mizarski mojster v Mariboru Tegetthoiiov trg št. 3 (prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju 376 26—4 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v soli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. Naročila za krajevne razglednice lično in fino izdelane sprejema tiskarna sv. Cirila Oddaja stavbe. Stavba novega šolskega poslopja, obstoječa iz pet učnih sob, stanovanja za nadučitelja in k tem spadajočih prostorov v trgu Bra-slovče, postaja Polzela-Braslovče, odda se potom ustmene zniževalne dražbe. Dražba se bode vršila clne 24. septembra t. 1. ob 10. uri dop, v obstoječem šolskem poslopju v Braslovčah. Stavba se bode oddala le enemu generalnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 47.811 K 06 v. Stavbeni operat, obstoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev, razpoložen je v pisarni krajnega šol. sveta v Braslovčah in pri okraj. šol. svetu v Celju (okraj, glavarstvo) v upogled. Vsak licitant mora pred začetkom dražbe položiti varščino 10% izklicne cene t. j. 4780 K. Krajni šolski svet Braslovče, dne 30. avg. 1903. Jožef Omladie, načelnik. Zahvala. Za izkazano mnogobro.ino sočutje povodom smrti našega ljubega, nepozabnega soproga oziroma očeta Martina Planker izrekamo najprisrčnejšo zahvalo, da so prihiteli izkazat zadnjo čast dragemu rajnemu, prečastiti duhovščini posebno veleč. gosp. duhovn. svetovalcu in dekanu Ant. Hajšeku, nadalje g. dr. Janku Beljaku, slav. učiteljstvu za krasen venec in petje ter vsem drugim znancem in prijateljem in župljanom. 469 V Laporju, dne 7. sept. 1903. Žalujoči ostali. jI Vsaka beseda stane 2 v. Najmanj» objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka boseda | stane 2 v. Večkr. objava I po dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništva se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Peska ali sodra iz apnenega kamna kdor želi, ga lahko dobi pri gospej Ri-tonia v Poličanah. 337 10—10 Novozidana hiša, dva vrta za zelenjavo, studenec z dobro vodo in stav-bišče, 5 stanovanj, prodajalna z mešanim blagom, 5 minut iz mesta, se po ceni proda. Vpraša se v Novi vasi št. 151. 393 4—5 Enonadstropna hiša, v lepi legi, za trgovino, ali pa za penzijoniate pri pravna, z lepim vrtom, se zavoljo odpo-tovanja po ceni proda v Studenicah pri Mariboru, blizu cerkve sv. Jožeia. Vpraša se pri upravništvu._400 (6) Hiša s 5 stanovanji, studencem in lepim vrtom, se proda. Več se izve pri lastniku v Studencih pri Mariboru št. 113. 442 3-3 Nova, enonadstropna hiša na vogolu z 9 stanovanji, v modernem slogu zidana, z dvema verandama, pred hišo lep vrt, studenec itd. se takoj proda v Studencih pri Maribora št. 140 za 34.000 kron. 421 6—5 Novozidana hiša s tremi sobami, z eno kuhinjo, blizu farne cerkve, za vpo-kojence primerna, se proda. Lep razgled, sadni in zelenjadni vrt, 3 orale njiv, hlev za konja, krave in prašiče, vse zidano in z opeko krito. Natančneje se izve pri dedičih pokojnega Jožefa Vaupotič pri Sv. Juriju ob Sčavnici.__ 444 3—3 Nova hiša, v švicarskem slogu, 12 let davka prosta, v bližini Maribora, z vrtom, dvoriščem, kletjo, perilnico, blizu gozda, čez 500 gld. najemnine, se po ceni in pod ugod. pogoji proda. Naslov pove uredn. 446 3—3 Dobro obiskovana gostilna in pekarija se proda ali da v najem. Več pove lastnik Janez Lah, gostilničar na Pilštanju. 451 3—2 Malo posestvo v celjski okolici s hišo, gospodarskim poslopjem, dvevti vinogradi, hosto in tremi njivami, se proda. Poizvedbe pri g. M. Neumuller v Celju, vila Vekoslava. 448 3—2 80 litrov slivovice, liter po 70 kr. proda Jožef Horvatuš, Podgorje pošta Pišece. 462 2-2 Enonadstropna hiša, 12 let davka prosta, s prodajalno, najemnine na leto 700 gld., se proda za 8000 gld. v Studencih pri Mariboru, Schoschteritschgasse št. 165. Izplača se 4000 gld. 456 3-2 Dve novo zidani vili, vsaka s 5 sobami, s prodajalnicama in vsaka z letno najemnino 370 gld. se proda za 4500 gld. na Ptujski cesti blizu Tržaške ceste. ;lz-plačati je 2000 gld. 457 3—2 | poslati na ravnateljstvo gozdarskega zavoda do 20. sept» 1903. Sprejemni pogoji so: v zavod vstopivši morajo dopolniti 16. leto ter dovršiti 5. razred tudržavne gimnazije a!i realke z zadostnim vspehom. Izjemoma more štajerski deželni odbor dovoliti vsprejem takim prosilcem, ki so dovršili 4. razred gimnazije ali realke s pohvalnim vspehom in imeli v računstvu in naravoslovju kakor v nemščini povoljni vspeh ter nakažejo dokazilo enoletnega praktičnega znanja po državno izpra-šanem gozdarskem izkušencu. Pravica za enoletnega prostovoljca.. Šolnine plačajo sinovi gozdarjev, ki so avstrijski državljani in od avstrijskih alpskih dožel 40 K; vsi drugi pa letno 120 K. Na vprašanja daje zavod pojasnila. Gradec, 21. maja 1903. Od štaj. dežel, odbora. KvXv.v" te mm Trgovina z železnmo Celju, Graška cesta priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, IKe žefeznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strr ">v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebijev, vijakov in zakcv, hišne in kuhinjsko posode tehtnic, sesaike, merit in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega riruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorja), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmeta. BSp- Tomaževa žlindra, najbolj»« umetao gnojilo. ""SP8 Bogata izfcer vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. ii Wm H i! /.•'.vvV.v .'.'.'•V.*.'* mM ?>.:ífíí: pifi WM1 Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v ka m notisku, Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. d* Udftjatilj ia laioinik kat. tíak. drojtvo. Olcovoral »rednik: Ferdo Leskovar. Današnji list ima „Kas Dom" kot prilogo! Ti »k tiskam* »». Cirila.