------    146    ------
Dopisi.
Iz Kastva 24. aprila. — č. ~ 7. dan t. m. smo volili novega glavarja, vrednega in poštenega gosp. An t. Rubešo, domačega moža, dobro znanega po vsej Kastavščini zarad njegove dobrote. Bog nam ga dolgo živi! Od njega smejo Kastavei pričakovati boljših časov. Ta mož je poln narodnega duha in ves vnet je za vse, kar je narodnega. Upati smemo, da bo postavil konec šopirni talijanščini in tudi nemščini v glavarstvu, in da se več ne bo videlo „Avviso" po Kastavščini, ampak domači slovanski „razglas.u Tako bo narodni jezik dobil mesto, ktero mu po pravici gre. Bog daj srečo!
Iz Celja 27. aprila. — Pomina vreden dogodek imam Vam danes drage „Novice" naznaniti, da ga razglasite svojim bralcem. — Imeli smo predvčerajšnjim in včeraj pri tukajšnji c. k. okrožni sodnii obširno kazensko obravnavo proti 24 Cvetkovčanom ormuž-kega okraja, zatoženim zavoljo hudodelstva ustaje, doprinešenega s tem, da so se po besedah zatožbe dne 4. oktobra 1. 1. gosp. Glaser-u, predstojniku c. k. oblasti za odvezo zemljišč, v izvršbi in izpeljavi neke pravoveljavne razsodbe, ki je zadevala njih in grajščino Meretinsko, po sili zoperstavili. —Branil je zatožence gosp. dr. Srnec, zdaj odvetnik v Kozjem, in branil zares v pravem pomenu besede tako krepko in možato, da si zatoženci pač boljega zagovornika niso mogli niti želeti niti dobiti. Al to je pri izvrstnem tem advokatu že dobro znano in navadno, in ne zavoljo tega omenjamo včerajšnjega dneva, ampak zavoljo tega, ker
je dr. Srnec s svojim branivnim govorom prepričavno dokazal lepoto, liko in izobraženost našega, pri tukajšnjih gosposkah še zmiraj žalibog! zelo zelo zanemarjenega slovenskega jezika, v kterem je branitelj s 5 četrti ure trpečim jasnim in jedrnatim govorom, bistroumno spodbijal zatožbine stavke, in sicer s takim uspehom, da so bili zatoženci od zatožbe zavoljo hudodelstva ustaje rešeni, in le zavoljo javnega pošilja proti poglavarstvenim osebam na kolikor mogoče kratek zapor^ obsojeni. Prvikrat je tedaj od strani zagovornikov včeraj v naši sodniški dvorani zadonela domača beseda, — donela pa je tako čvrsto, da smemo tudi mi popolnoma zadovoljni biti, ker upamo, da so se včeraj tudi nasprotniki naših tako naravnih kakor postavnih narodnih pravic prepričati morali, da jezik naš ni ne siromašen, ne presirov in ne preokoren za rabo v javnem službovanji, ampak da se tako jalovo očitanje le na nje zvrača! — Omeniti pri tej priliki tudi moramo domoljubnega gospoda predsednika pl. Vest-a, ki je sam obravnavo vodil in v hvalevrednem, pravičnem spoznanji, da je zatoženim vse postopanje in vsaki dogodek pri končni obravnavi razumeti treba, skrbel za to, da ^ so zatoženci tudi tožbo in izpovedanje svedokov (prič) od konca do kraja le v svojem jeziku culi. — Slava!
V Čresnicah na Staj. 25. aprila. J. J. F. — Septembra meseca L 1. se je „Novicam" pisalo, da je po prejšnji hudi suši 5 občin konjiškega okraja toča čisto pobila, tako, da je v jeseni lakota nastopila. Nekteri so prodali vse, kar so le od hiše odtrgati mogli, da so se preživili; drugi so šli na bero v Pohorje, in le redki so doma še živeža imeli. *) Okrajni predstojnik je po konjiški komisii žita in denarja poberati dal in tako nektere preživil. Srčna hvala mu! Tudi deželni glavar je blagovolil po deželi denarjev naberati, al le ubogo malo se je nabralo — nekoliko goldinarjev. Visoka vlada in štajerska graška hranilnica ste se prosili pomoči, al brez vspeha. Januarja meseca je bilo že polovico ljudi na beri v Pohorji; tudi župani so od občine do občine po Pohorji za žitom hodili, da bi doma revne ljudi preživili. Velika lakota je vstala, vse je bilo že obupalo, ker so se tudi Pohorci dajati naveličali. „A1 kjer je največa sila, je božja roka najbolj mila!" Konjiški trgovec gosp. Juri Mišak se je ponudil prostovoljno, da hoče imenovane občine se žitom in semenom oskrbeti. In res je bil mož beseda. Stoterim je življenje in zdravje ohranil. V zahvalo ga je občina tolstivrhška za častnega občana izvolila. Očitno zahvalo pa zaslužijo tudi gosp. okrajni predstojnik Zlebir; gosp. Dragotin Jaklič, župnik špitalski, Mihael Zidanšek, župan tolsti-vrhški in Jožef Krajnc, župan bezoviški, kteri so po svoji moči veliko pripomogli k polajšanju revščine.
Iz Kranja 28. apr. * — Drage „Novice!" Vam, ki ste vseskozi podpornice narodnosti naše, potožimo, kar nam glede ravnopravnosti v naših kancelijah zelo srce teži. Naša c. k. okrajna uradnija je menda že popolnoma pozabila okrožnico državnega ministra in ukaz deželnega glavarja. Pošilja namreč čisto slovenskim ljudem nemške pozive. Mi še ne govorimo o slovenskih zapisnikih ali druzih spisih, za ktere niso že tiskani formulari; al da se slovenske tiskanice ne rabijo in se le na nemško stran**) piše trdim Slovencem, to vendar vladi ne more po volji biti. Kdo je tega kriv, ne vemo, vendar na vsak način pričakujemo od gosp. okrajnega predstojnika, da ustavi to početje, kakor tudi od si. deželne vlade, da energično stopi ta-
*) V taki revščini je   žena na Frankolovem   trojčeke   rodila:   tri dekleta.   Pri nas ne pomnimo tacega.                               Pis.
**) Dokaze imamo v rokah.                       •                            Pis.
------  147  ------
čemu ravnanju nasproti. — Okrožnica slavnega knezo-škofijskega konzistorija se tudi nam, kar se tiče nemščine v ljudskih šolah, celo nič prikupila ni. Nobena živa duša ki je izvedena o šolskih rečeh, je ne potrdi. Spisi v Novicah" zastran te okrožnice so pri nas jako dopadli. Gospodje! ki imate moč in oblast v rokah, dajte mladosti pomočkov izobraziti se po najkrajši poti maternega jezika. Tako bodete narod naš potegnili iz sirovosti in lenobo in izkojili narod sebi in drugim na čast; z razlaganjem pa „ich bin, du bist, er ist" v ljudskih šolah tega nikdar ne bodete dosegli. Factaloquuntur! — Temveč pa razveselile so nas volitve Za ljubljanski mestni odbor; bile so pravo mazilo na potrta srca naša, ker ne pričajo nam samo o živahnem političnem življenji glavnega mesta, temuč kažejo nam tudi djansko, kteri možje imajo upljiv do večine ljubljanskih mestjanov. Tista skupščina, ki se je v „Laibacherci" oglasila za „viele Wahler", je pač le fantazirala, da ona zastopa „majoritaten." S posebno radostjo nas pa te vojitve navdajajo tudi še zavoljo tega, ker so nam veselo znamenje, da, kadar pride volitev za deželni zbor, naše glavno mesto ne bode več v zbor poslalo mož, kteri se sramujejo narodnosti svoje, tako, da sinovom svojim učenje slovenskega jezika kratijo. — Ljubljana! le tako naprej! Po deželi te bomo posnemali. — Zadnje „Novice" so se malo zle-gale;*) gosp. dr. Po lak je bil le hudo bolan, a zdaj mu je že bolje; kar pa je „Laibacherca" pisala o njegovem pisarji, pa tudi ni res, — živih pn nas ne po-kopujemo.
Iz Borovnice 25. aprila. — Znano nam je, da so strugo cesarskega grabna zato globokeje iztrebili, da bi se voda v velikih nalivih hitreje odtekala iz ljubljanskega mahu ter se njegova rodovitnost kolikor le mogoče pomnožila. Tudi borovniška občina je storila sklep, naj se iztrebi struga Borovnišice, ktera, če le ko-likanj obilno dežuje, tako naraste, da čez bregove razlivajo se kmalu vso okolico spremeni v jezero in še celo po kantonski cesti dostikrat teče. Poldrugo leto je že minulo, kar je tukajšnji župan omenjeni sklep s spisano vlogo c. kr. kantonski gosposki na Vrhniki podal; al do današnjega dne ni še soseska prejela odloka. Pozneje je župan pri ovi c. kr. uradnii ustmeno prosil, naj bi se omenjena vloga rešila. Odgovorilo se mu je kratko pa odločno: Tega vam ni potreba. Mi nismo sicer prijatelji nepotrebnih pisarij in prav všeč nam je, da se reči obravnavajo ustmeno in hitro kar koli je le mogoče; al o tej za nas ze!6 važni zadevi pa mislimo, da se nam ne more odreči spisan odlok, da moremo še drugam poprašati, ako nam v naše, saj kakor mi mislimo, pravično zahtevanje c. k. kantonska gosposka ne dovoli. Nam je veliko ležeče na tem, da si odvrnemo kmetijstvu našemu zelo škodljive povodnji. Sicer pa tudi mislimo, da imamo pravico do tega. Čemu neki je nova občinska postava, ako občine ne bi imele pravice o svojih domačih zadevah sklepati? — Zimsko strnje, ktero v naši okolici jako lepo stoji, je jelo že klasiti, in sadno drevje je v najlepšem cvetji.
Borovnic a n.
Iz Dola 30. apr. — Željno smo Dolani pričakovali »Južnega Sokola", al zadnji list „Novic" nam je povedal, da pridejo v Dolsko poleg Laz. Moja misel je, da Dol je bolj pripraven in tudi bolj mičen za tako slovesnost kakor Dolsko, posebno *pa priporočam gostil-nico pri drevoredu, kjer je pripraven vrtič za pokola." —Letina nam prav dobro obeta; žito lepo kaže,
*) To neljubo pomoto je neki telegraf prinesel iz Tržiča v Ljubljano;   saj tako se nam je povedala iz sicer zanesljivega vira.
Vred.
ako nam Bog kakošne druge nesreče ne pošlje;   sadno drevje močno cvete.                               Jan. Vodnik.
Iz Ljubljane. C. k. deželna vlada je z odpisom od 19. aprila t. L dovolila, da po predlogu kranjske kmetijske družbe sme prihodnje leto 1867. v Ljubljani biti razstava kmetijskih pridelkov in obrtnijskih in rokodelskih izdelkov, ktera bode zraven kranjskega blaga obsegala tudi šta-jarsko, koroško, primorsko in hrvaško, tedaj vseh Kranji sosednih dežel. SI. vlada v omenjenem dopisu visoko ceni to razstavo v pospeh domačega kmetijstva in obrtnijstva. Brž ko bojo deželni odbor, mestni odbor, kupčijska in obrtnijska zbornica in društvo za denarno pripomoč rokodelcem naznanili družbi kmetijski svoje namestnike, kterih je prosila, se snide razstavni odbor, ki bode voditelj vsega početja. Prva skrb mu bode najti poslopje, za razstavo pripravno.
—   Volitve mestnih odbornik o v so pri kraji. V četrtek, 26. dne t. m., je volil 1. razred; izmed 194 volivcev prišlo jih je volit 117, in brž ob prvi volitvi sta bila s čezpolovičnico glasov voljena gosp. Jožef Plei-weis, trgovec (z 70) in gosp. Anton Frolich, posestnik (z 65 glasovi); nasprotna kandidata gosp. V. Zevnik in gosp. dr. Fr. Zupančič sta dobila le po 48 in 37 glasov. — In tako so po „meščanskem volilnem odboru" v „Novicah" in „Triglavu" priporočeni mest-jani od prvega do zadnjega vsi izvoljeni bili. To je tako ogromna zmaga, da je popolnoma glas zaprla narodnim nasprotnikom, ki sicer radi bobnajo po „Pressi", „Triesterci" itd., zdaj pa so omolknili. — Vredno bi bilo pisati poseben sestavek o tem, al prostora nam manjka; zato le malo besedi. — Med 893 volivci se jih je volitve udeležilo 540, tedaj toliko število, kakoršnega nismo videli v nobenem mestu. Bo li „Laib. Z." še vedno govorila o „Minoritatswahlen"? Tako udeležtvo sijajno kaže, da Ljubljančanje spoznavajo važnost volitev in da se zavedajo ustavnega prava. Drugo častno znamenje pa je to, da so v parlamentarnem življenji že popolnoma izurjeni, — da po nepotrebnem ne raztresajo glasov po svoji osebni misli, ampak da se ravnajo po nasvetu tistih mož, kterim zaupajo. To moramo na hvalo reči obojni stranki. Da pa je bil izid nam nasprotne stranke tako grozno žalosten, kaže očitno, kdo ima zaupanje v mestu: ali Ljubljančanom znana narodna skupščina mestjanov, ki se sestavlja o tacih prilikah vselej iz mestnih odbornikov, ali pa tej nasprotna neznana stranka, ki se vsako leto iz druzih svetnikov sestavlja kakor ravno kane? Ni tedaj čuda, da je nesrečen tak, ki ga ta stranka priporoča! Z vsega tega bi se mogel marsikdo koristni nauk posneti, da je celo bosa tista marnja, ktera blodi o „einer kleinen, aber nihrigen Partei" — gibali so se tudi ali na komando ali brez komande od zora do mraka premnogi iz nasprotnega tabora, tako, da so se pretrgati hotli, al — ves njih tek in dir bil je brez vspeha: zaupanja ni bilo.   Ljubljana je srce slovenske Kranje!
—    Srečka nje kranjskih obligacij za zemljiščino odvezo je bilo v pondeljek kmali pri kraji. Deveta številka, ki jo je beli fantič iz srečkavnega kolesa potegnil, bila je številka (1140. Lit. a) kneza K. Auersperga se zneskom od 209.780 gld., ki je tedaj še za 144.530 gold. presegla znesek od 70.000 gld., ki se ima v tem srečkanji izplačati.
—   Bivši c. kr. deželni poglavar kranjski gospod baron Schloissnigg je prejel po sklepu Njih Veličanstva slavni red železne krone 2. vrste.
—   Svetli knezoškof ljubljanski so predsedstvo v konzistorii, kadar obravnava šolske zadeve, za stalno izročili prečastitemu general-vikarju in stolnemu proštu gosp. Antonu Kosu.
-----    148   ------
—  C. kr. državno ministerstvo je gosp. Jurija Kozina imenovalo  za   pravega  učitelja na ljubljanski
visi realki.
—   27. dne t. m. je odbor, ki oskrbuje družbo ka-toliškik rokodelskih pomočnikov, imel svojo letno skupščino. Prečastiti njen ravnatelj gosp. profesor dr. Vončina je poročal o stanu te družbe, ktera kot pohlevna vijolica cvete že 11 let in dela na blagor rokodelstvu. Rekel je ocenjen — tako moremo gospod dr. Vončina po pravici imenovati — da, če tudi se družba ni razširila preteklo leto, vendar tudi ni šla rakove poti. Družbenikov (rokodelskih pomočnikov) štela je 51, med kterimi je bilo 31 domačih , 20 tujih. 81 jih je prišlo lani v Ljubljano, pa niso dela našli, tedaj so jo morali zopet zapustiti. Toliko popotnikov brez dela še poprej nobeno leto ni bilo, — novo znamenje, kako rokodelstvo peša! V daljem govoru je gosp. ravnatelj pohvalil obnašanje družbenikov, pa se zahvalil gospodom: Konšeku, M. Močniku, Frid. Križnarju, Jan. Tomazinu in Perme-tu, ki so se marljivo udeležvali učenja, pa tudi gosp. mojstrom, ki so kod odborniki skrbno delali na prid družtvu. Tudi finančni stan je dober, ker družba ima že nekoliko premoženja, in kakor je na blagor mesta povsod delavni gospod Jožef Šventner iz računa dokazal, je po odbitih letnih stroških ostalo konec leta 49 gold. gotovine iz letnih dohodkov. Poročilo ravnateljevega namestnika gosp. prof. A. Lesarja, ki je oskrboval hranilnico družbenikov, je kazalo, da so vložili lansko leto 353 gold., izplačalo se jim je 184 gold., in da tudi ta hranilnica ima že lep zaklad. Po pomenkih o nekterih družinskih zadevah, kterih so se udeležili g. Fr. Drašler, Šventner, dr. Vončina, dr. Bleiweis itd., je bil namesti gosp. prof. Lesarja, ki je zavoljo res velike preobložbe z mnogimi drugimi opravili prosil odpusta, gosp. Jan. Tomazin, kaplan pri sv. Jakobu, izvoljen za predsednikovega namestnika, ki je rad prevzel to mesto. Seja se je končala se srčno za-hvalnico, ki so jo pričujoči izrekli neutrudljivemu voditelju družtva gosp. prof. Vončini. — V nedeljo na večer so družinski rokodelci s pohvalo dali v reduti dve glediščini igri s petjem.
—  Kozlerjeva pivarnica med Ljubljano in Šiško se hitro zida, pa je tudi delavcev, da vse mrgoli. Zidarska mojstra Treo in Faleschini vodita stavbe, ki bojo objemale 7500 kvadr. sežnjev v okrogu.
—  Veličanski slovenski kor dr. B. Ipavca ,,Kdo je mar" so 28. aprila tudi v Pa n Če v i peli. Vrlemu pevovodjuLžičafju gre čast, da se slovenskimi pesmami seznanja tudi naše južne brate.
—   Ravnokar je iz Prage prišel 5. list Grbčeve „Lire Sionske", ki obsega „Darček Marii", „Smarnica", „sv. maša", „Križ. teden", „Nebohod Jez.", ,,Binkošti" in „Cešena si Marija." — Kdor si še želi naročiti „Liro", more dobiti še vse dozdanje liste.
—   Navadne „sokolske" vaje so počemši od 1. maja t. 1. vsak pondeljek in četrtek zvečer od Y2 8. do 9.; vaje za predsokole pa so vsako sredo.
—  Vaje čitalniškega pevskega zbora so od 1. maja vsak torek in petek. Pevska šola je vsako sredo in saboto. Ob nedeljah in praznikih so vaje v samospevih.