SLOVENSKE VESTNIK CELOVEC TOREK 25. APR!L 1989 Letnik XLIV. Štev.31 (2454) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šii. 1000 din P. b. b. Heute mit Gemeindeportrat Gaiiizien Die heutige Ausgabe des ..Slovenski vestnik" erhalten gemeinsam mit dem Gemeindeportrat Gaiiizien alle Haushalte der Gemeinde. Gespra-che, Berichte, Tatsachen und Zusammenfassun-gen sind in slovvenischer und deutscher Sprache abgefaRt. Aus dem Inhalt: O Die Volksschule in Gaiiizien wird umgebaut (Seite 5) # Gesprache mit Bur-germeister Josef Wutte, Vizeburgermeister Gun-ther Kuss und Gemeinderat Jože Urank (Seiten 6, 7) # Zahlen, Daten, Tatsachen aus Gegenvvart und Vergangeheit (Seite 6) * VVieviele Arbeitslo-se gibt es in Gaiiizien, wohin wird gependelt? (Seite 8). Opazovalka v Evropskem svetu? O možnostih vključevanja narodnostnih skupnosti v Delovno skupnost Alpe-Jadran so med drugim razpravljali vodilni uradniki in predsedniki komisije delovne skupnosti na seji v Padenghe su) Garda v Italiji. Na dnevnem redu pa so bile tudi razprave o želji Delovne skupnosti Alpe-Jadran, da bi skupaj z ARGE Alp in Cotrao dobila status aktivne opazovalke v Evropskem svetu. Govorili so o tesnejšem sodelovanju v vprašanjih varstva okolja, gospodarstva in prometa. Pripravili so prihodnjo sejo in izdelali programske smernice za delo Delovne skupnosti Alpe-Jadran v letih 1989/90. Koroško sta zastopala vodja deželnega urada dr. Ralf Unkart in dvorni svetnik dr. Josef Lau-segger. Maja je čas za prijave... „Ves srednji vek je bil dvojezičen. Danes je dvojezična več kot polovica prebivalstva sveta. Večjezičnosti politično sploh ne bi bilo treba podpi rati, saj se sama razvija. I.c preprečevati bije, prosim, nc smeli", pravi berlinski profesor Bernd Kiehlhofer v razgovoru, ki ga objavljamo na 3. strani. PREBERITE 2 Klavdij Braini o bodočnosti hranilnice v ES 3 Komentar dr. Teodorja Domeja: Kako naprej v šolski komisiji? 4 Heute im Slovenski vestnik 5-9 Občinski portret Galicija - Gemeindeportrat Gaiiizien 10 Vestnikov roman in koledar prireditev 11 Panomia'89-kutturno pismo iz Murske sobote 12 Pet golov Hanserja v tekmi proti Magdalenu v ign za deželnega gtavarja Prekinitev seje deželnega zbora v petek in s tem za nedoločen čas odložena izvolitev novega koroškega deželnega glavarja je zaenkrat ustavila Haiderja na poti k zasedbi mesta deželnega glavarja. Vzrok za prekinitev seje je bil brez dvoma udar znotraj ljudske stranke s posledico, da je skupini, ki ni popolnoma podpirala Haiderjevo linijo predsednika Scheucherja, uspelo, da je !e-tega zavrnila kot bodočega člana koroške deželne vlade; za kandidata za koroškega deželnega glavarja pa je postavila dr. Kristopha Zer-natta (slika). Z imenovanjem Zernatta seveda nevarnost izvolitve Haiderja še ni dokončno odstranjena, vsi opazovalci koroške politične scene in drame znotraj OVP pa oce- njujejo Haiderjeve možnosti za manjše kot pred spremembami v ljudski stranki. Medtem sc je zunanji pritisk na Koroško in posebej na deželno vodstvo OVP še stopnjeval. Generalni tajnik socialistov dr. Josef Cap je ljudski stranki za primer izvolitve Haiderja s pomočjo koroške OVP resno zagrozil z novimi državnozborskimi volitvami, bivši predsednik OVP na zvezni ravni dr. Josef Taus pa je v nedeljo preko televizije koroško ljudsko stranko svaril pred pod- poro izvolitve Haiderja, ker bi to imelo negativne posledice za Avstrijo tako na zunanjepolitičnem kot tudi na gospodarskem področju. Za Avstrijo bi bil ..deželni glavar z nacionalističnem touchom" problematičen, je dejal Taus, ki je izrazil potrebo po večjem vplivu zvezne OVP na njeno „koroško filialo". H koroški situaciji je zavzel stališče tudi predstavnik Zelene-alternative v avstrijskem parlamentu Voggenhu-ber. Dejal je, da bo preloži-(z/aZ/c na 2. s/rum) Radio Koroška: prijateijsko srečanje v Žeiezni Kapii Koroška radijska hiša ORF je minuli konec tedna skupno s kapelško občino priredila „Dneve srečanja v Železni Kapli". Oddaje v slovenščini in nemščini so predstavile življenje v tej občini iz raznih vidikov, mnogo je bilo pove- danega o zgodovini kraja, o razvojnih možnostih pa tudi o težavah, ki tarejo prebivalstvo predvsem zaradi negotove prihodnosti tovarne Obir na Rebrci. Kulturni višek pa je bila prireditev ..Dober večer, prijatelji - Guten Abend, Freunde", ki so jo posneli v hotelu Obir, in pri kateri so sodelovali domači zbori, med njimi tudi MePZ „Zarja" (na sliki). Več o srečanjih v Železni Kapli bomo poročali v naslednji številki. sMta; Mohar VESTNIKOV VEČER v gostitni Ženk), Podkanja vas, v petek, 28. 4. ob 20.00 ..Vestnikov večer" je ugodna priložnost, da se s člani uredništva pomenite o poročanju Slovenskega vestnika in razpravljate o občinskem portretu Galicija. Vsi občani prisrčno vabljeni. LESERABEND im Gasthaus Ženki in Wi!denstein am Freitag, den 28.4. um 20.00 Nutzen Sie die Gelegenheit, sagen Sie am Leserabend den Redakteuren des Slovenski vestnik Ihte Meinung zum ..Gemeindeportrat Gaiiizien" und diskutieren Sie mit uns andere aktuelle Fra-gen. Občinski portret GAL!C!JA GALL!Z!EN Gemeindeportrat Galicija je upravno središče občine, ki jo danes na straneh 5 do 9 predstavljamo s pogovori s politiki, podatki, številkami in oglasi. Zematto - nova neznanka TR!BUNA BRALCEV P.n. SLOVENSKI VESTNIK Tarviserstr. 16 9020 KLAGENFURT/CELOVEc Še enkrat o tv-odd^ji „Dober dan, Koroška" Bremenijo deio dunajskih študentov le finančne težave? /Vn občucr/; zboru /Č.S33 n H DMun/u mej šfuJcuU toAruf prcv/nJovn/H ž/vnbuH, 3tVHruH M SHmoAr/Uč/u/ rnzprHVH. PreJ-.scJu/cH A/ubn .Sorju JVuHc /e p .svojem poročJu poJn/n prec/-ZMo /a objcAbv/ro occuo Je/a oJbormAov /a č/aaop A/ubn ppre-U'A/eo; po.s/opaea; obJobju. /.efu aArep je /u/ro s/eJ/7o - po .S*mo//cjevem poJp/su za /očepaa/e - /efo preaag/e po/J/čue &vao/';7;zac//'e /a /ra.s/raepe. Gospod doktor Vospernik ima torej čudne občutke zaradi moje kritike ORF-a in molčečih slov. kor. narodnopolitičnih funkcionarjev. Naj ga pomirim: seveda vem, kaj je t. i. personifikacija, t. i. metaforično izražanje, a pri kamnu najine spotike ne gre za to, temveč za uporabno psihologijo v naših narodnopolitičnih prizadevanjih, za iskrenost ali pokrito rihto. Gospod Vospernik prav gotovo ne bo našel v mojih delih primera „Dober dan, Koroška" -razen v duhu ironije ali sarkazma - vse dokler bo ta dežela dovoljevala, da se nekaznovano skruni moja slovenska materina beseda (npr. podiranje zakonito postavljenih dvojezičnih krajevnih tabel), jo poniževala in razveljavljala (gl. ločevanje otrok v koroških ljudskih šolah) in ji odrekala enakopravnost z nemško v javnem življenju. Ker pa gospod Vospernik govori o več primerih metaforike v mojih delih, ne navede pa nobenega, naj to storim sam in s tem razveljavim njegov nepremišljeni očitek, da sem naiven in dlakocepski: „... Und ich muB mir heutzu-tage in meinem Heimat-land Karnten die Begriffs-verschleierungen und -vervvir-rungen anhoren, die sich wohl in keiner anderen Sprache dieser Welt so verlaBlich bodenstandig anruchig bilden lassen wie eben in der deutschen: 'Heimatliebe', 'Heimattreue', 'Heimatdienst', 'gefallen fur Volk und Vaterland' - nicht etwa fur den VVahnsinn Adolf Hitlers und dessen Hen-kersknechte - oder 'WIR ALLE SIND KARNTNER - welch epoc-hale wissenschaftliche Entdek-kung! Besagt sie vielleicht etwas anderes als: 'WIR ALLE HABEN NASEN UND OHREN'... Und so weiterund sofort... 'Deutschland uber alles' damals... 'Karnten uber alles heute...' Und 'ES GIBT KEIN SLOVVENISCH KARNTEN... (Von meinem Verhaltnis zu den beiden Sprachen Slovvenisch und Deutsch, Ein Karntner Hei-matbuch, EV, 1986, strani 145-147) Prav ima gospod dvorni svetnik Vospernik s trditvijo, da so okusi lahko različni, vendar važnejše je to. da so različni tudi naši interesi * dvisno od teh pa naša stališča m naši cilji v tej deželi. Če si izumitelji tega nečed- nega ovinkarjenja - zaradi sovražnega razpoloženja do nas Slovencev v deželi - iz same strahopezdljivosti ne upajo z imenom poklicati tistih, ki jim je oddaja namenjena, je to začetek našega narodnega konca. Potemtakem neki dan tudi gimnazije za Slovčnce ne bomo več potrebovali. Kaj je dvorni svetnik pozabil, da so nam v sodnijskem procesu očitali, da je strup? Ne zato, ker je gimnazija, ampak zato, ker je slovenska. In vendar se celo biki počasi navadijo na rdečo ruto. Škoda, da se gospodu Vosperniku ni prikradel v srce (kot ..nadvse primerna metafora") vsaj „Dober dan, Korotan!" Tisti Korotan, ki gaje nosil ponosni Oton Župančič v srcu z našim knežjim kamnom vred, dostojno in zvesto do smrti, in ga ni hotel iz njega izpustiti. Kakor tudi bojeviti Ivan Cankar ne, ki je namesto v sosvet rajnke cesarskokraljeve mačehe Avstrije šel raje v zapor na ljubljanski grad. Vsaj za sedem dni. Kaj čemo s to ..Koroško"? Kdor ne mara poslušati slovenskih besed, temu se fučka, ali se mu nasmehne napovedovalka z „Dober dan, Koroška" ali pa z „Dober dan, Slovenci". Za narodne omahljivce pa je nagovor s ..Slovenci" že sam po sebi spodbuden, če bojo oddaje informativno zanimive, kritične . Naj bomo - manj ko nas bo -čedalje huje zamaknjeni v svoj koroški popek, v svojo zanikrno provincionalno malost! Naj se naposled sami spravimo kakor piščanci v svoj koroški kurnik -navzlic nepretrganemu širo-koustnemu deklariranju skupnega slovenskega kulturnega prostora - tudi in predvsem v Celovškem zvonu? Koroške nam ni nikoli še nihče oporekal, slovensko identiteto pa nam nasprotniki izmikajo na vseh koncih in krajih. In še to: ni res, da se koroški Slovenci „od pamtiveka" (=kar ljudje pomnijo) borimo za priznanje enakopravnosti v deželi. Eni se res borijo, drugi pa se medtem držijo ob strani in skrbno prežijo kakor pajki na muhe, da se bojo, ko pride urica,znjihovo borbo okoristili. Takšni so ljudje, ne samo zunaj v širnem svetu, ampak tudi na Koroškem. In tu še prav posebno v tem obdobju naše klavrne popustljivosti, našega brezupnega samoponi-ževanja. Janko Messner Dejstvo je namreč, da je večina članstva zatem kmalu izgubila zanimanje za aktuaino dogajanje v manjšinski poiitiki, tako da ktub tudi ni bit več iniciativen na tem področju, pač pa so se siie v glavnem osredotočile na interne zadeve in prireditve. Predsednica je pri tem izpostavila klubsko komemoracijo v spominskem letu (sodelovali so pevci MPZ „Rož" in zvezni kancler dr. Vranit-zky) ter diskusijski večer o ljubljanskem sojenju in družbenopolitičnih spremembah v Sloveniji (Igor Bavčar). Hkrati je klub okrepil stike z ZSMS ter sodelovanje z ostalimi manjšinskimi mladinskimi organizacijami. Poseben klubski uredniški kolektiv je ustvaril temelje za nov mladinski list - PUNT, spet druga skupina klubašev pa samostojno vodi začetni tečaj slovenskega jezika za nemško govoreče interesente na Dunaju (teh je kar 15!). Delo KSŠS/D, tako je mogoče zaokrožiti poročilo Sonje Wutte, je bilo vsekakor boljše kot je splošno vzdušje med dunajskimi študenti. Povod za slabo vzdušje je predvsem finančna zagata študentske organizacije, h kateri v veliki meri 'prispevata, ZSO in NSKS. S kako skromnimi sredstvi - in še ta so zelo neredna - razpolaga klub, je poročala blagajničarka Janja Štern: Klub je imel v letu 1988 izdatke v višini 187.700 šilingov. Dve tretjini znašajo stalni stroški, pokriti pa je bilo treba tudi še nekaj primanjkljaja iz prejšnjega delovnega obdobja, in tako za financiranje klubskih dejavnosti ni ostalo skoraj nič. Brez denarja, je dejala Janja Štern, pa lahko klubaši o zanimivem in privlačnem programu le sanjajo. Težišča nadaljnje razprave so bila: problem vzdrževanja sedanjih klubskih prostorov, sosvet, kako ukrepati, če Haider postane deželni glavar. ZSO je na občnem zboru zastopal tajnik dr. Marjan Sturm, ki je med drugim opozoril na nevarna ozadja Haiderjeve politike ter pokritiziral trenutno neiniciativnost slovenskih študentov. Marjan Pipp, predsednik občnega zbora, je hkrati zastopal tudi NSKS. Za novega predsednika je bil izvoljen Andrej Leben iz Pliberka. Odbor pa sestavljajo: Milan Piko (podpredsednik), Sonja Wutte in Janja Štern (tajnici), Miro Pasterk (blagajnik), Rudi Urban (medijski referent), Marica Kušej (kulturna referentka), Rudi Vouk, Saša Schlapper, Gašpar Ogris-Martič, Toni Samonig, Milan Mikel, Peter Krištof (razširjeni odbor), Stanko Gregorič, Franc Smrtnik in Janez Rehsmann. Zernatto -neznanka v igri za dezeinega g!a varja fnuJu/jcvH/ije s /. 37rwJ) tev izvolitve koroškega deželnega glavarja privedla do nadaljnjega ..mešetarjenja za stolčke in pozicije na Koroškem". Menil tudi, da bi bilo najbolje, če se bi SPO stopila v opozicijo. Toda do tega z veliko verjetnostjo ne bo prišlo. Šef SPO in deželni glavar dr. Ambrozy je namreč takoj po prekinitvi seje deželnega zbora izjavil, da njegova stranka kot najmočnejša vztraja na zahtevi po deželnemu glavarju, da pa se je tudi pripravljena pogajati z ljudsko stranko na čelu z dr. ^fsčemo vodit/nega/no sode!avca/sode!avko za opravtjanje organizacijskega deta Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti. Nudimo w stimulativno plačo po dogovoru w možnost nadaljnjega izobraževanja w možnost napredovanja w zanimivo delovno področje Nastop siužbe takoj po končanem razpisu. Ponudbe pošljite do 30. aprila pod šifro „Perspek-tivna služba" na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraSe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Interesenti/ke naj ob prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Vsi/e prijavljeni/e kandidati/ke bodo povabljeni/e na osebni razgovor. O bodočnost) hranilnic v ES K/jub J/reAJvum v zvez/ z vstopom /(n/Zje v Evrop.sAo sAup-oo.s7 se v /ru//j/ oa hnočoeor področju Jo Jones o/ n/č .sprenre-o//o. Do .sprememb po bo pr/.s/o oojpozoeje /eM /992 ob ob zočefAu /. /993, Ao bo ES zn/e/o ce/ofoo evrop.sAo frž/.sče. K/jub temu, Jo 30 ou bnočoem področju oupoveduoe n;ožno.s7/ .širjenju, bodo te zu s/oveo.sAe brundo/ce /o po.sojJmce gotovo omejene. Medtem, ko bo npr. tuja bančna ustanova lahko kjerkoli odprla svojo enoto, bo poslovanje slovenkih posojilnic slej ko prej omejeno, ker veljajo za občinske bančne ustanove. Čeprav leto 1992 za slovenske zadružnike na Tržaškem in Goriškem ni povezano s prevelikimi upi, gredo Slovenci z zaupanjem tej letnici naproti.Vsaj pred- sednik openske posojilnice Klavdij Braini, ki je na povabilo Zveze slovenskih zadrug v Celovcu predaval o delovanju slovenskih hranilnic in posojilnic v preteklosti in o njihovi bodočnosti v Evropski skupnosti , je ob koncu menil, da slovenski zadružniki v Italiji lahko z zaupanjem gledajo v bodočnost. Svoj optimizem opira predvsem na izkušnje s svojimi člani in strankami, ki bančne ustanove nikdar niso pustih na cedilu, četudi je zašla v krizo. Nasprotno! Izrazih soji še večje zaupanje. Kakor je dejal Klavdij Braini, so med člani in strankami na eni in uslužbenci na drugi strani še vedno osebni prijateljski odnosi. Osebni odnosi in zaupanje v bančno ustanovo pa bodo še odločilnejšega pomena, ko bodo odpirali svoje poslovalnice denarni zavodi Evropske skupnosti. Klavdij Braini meni, da lahko nastanejo problemi v zvezi z integracijo v ES predvsem na področju knjigovodstva in nadzorovanja poslovanja. V Italiji veljajo določila nacionalne banke, ki se bistveno razlikujejo od poslov ES, je dejal Braini, vendar se kaže postopno prilagajanje. Zernattom. Ta pa je že včeraj začel pogajanja z Haiderjevo FPO „s ciljem ustoličiti nesocialističnega deželnega glavarja na Koroškem". Na vprašanje, kaj razume pod tem, je dejal, da se sicer zaveda, da je OVP šele tretja sila na Koroškem, da pa to ne izključuje deželnega glavarja, ki se ne bo imenoval Haider". Na konstituitivni seji deželnega zbora v petek so izvolili vse tri predsednike deželnega zbora. Prvi predsednik je postal dr. Josef Koschat (SPO), druga Kriemhield Trattnig, znana po prispevku v ..Grenzlandjahrbuch", tretji predsednik pa Adam Unterrieder (SPO). Zasedli so tudi pododbore ter izvolili njihove predsednike. r*)ri ministrstvu za pouk, umetnost in šport je bila ob začetku šolskega leta 1988/89 ustanovljena posebna komisija za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem z namenom, da bi opazovala in spremljala realizacijo manjšinskega šolskega zakona iz leta 1988. Septembra je komisija dobila svoj poslovnik. Njegova vsebina je bila dogovorjena med ministrstvom in obema osrednjima organizacijama KOMENTAR dr. TEODORJA DOMEJA cirani ravnatelji na osnovi odredbe deželne vlade, ki po mnenju slovenskih organizacij krši osnovna določila manjšinskega šolskega zakona, del svojih ur prepusti dodatnim učiteljem, ki nimajo kvalifikacije za dvojezično poučevanje. Članom komisije je treba omogočiti delo tam, kjer je prišlo do sprememb - torej v šolah. V prvi vrsti pa naj bi se jim omogočili neovirani KAKO MAPBEJ y SOLSKF KOM/S/J/? Slovencev na Koroškem. Glede na vsebino poslovnika sta slovenski osrednji organizaciji - kljub negativnemu ali vsaj kritičnemu odnosu do vsebine novega šolskega zakona - pristali na sodelovanje v šolski komisiji, vendar se je konkretno delo v njej zataknilo že na samem začetku. Šolska komisija deluje (ali bolje rečeno, ne deluje) pod negativnim vplivom narodnopolitičnega položaja na Koroškem in dnevne politike. Svojo drugo in doslej tudi zadnjo sejo je imela novembra 1988. Po tem so koroške deželnozborske stranke blokirale delo komisije z zahtevo po imenovanju dodatnih članov, ki naj bi jih predlagale te stranke. Kot zunanji povod za dolgo prekinitev njenega dela pa so služile volitve v koroški deželni zbor, sedaj pa najbrž strankarskopoli-tična negotovost po marčnih volitvah. Trenutno je celo nejasno, kakšen bo v prihodnje sestav komisije in kakšen odnos bosta imeti do nje obe slovenski osrednji organizaciji. Ministrstvo za pouk, kulturo in šport ima nalogo, da ustvari osnovne pogoje, da se bo delo komisije lahko nadaljevalo. Z obema osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem mora rešiti vprašanje zastopnikov koroških strank, ki jih je ministrstvo brez dogovora z zastopniki koroških Slovencev vključilo v komisijo. Dogovor je potreben zato, ker je ministrstvo z razširitvijo komisije spremenilo bistven del prvotnega dogovora. Slovenski zastopniki skupno s predstavnikoma avstrijske rektorske konference in celovške univerze pri novem številu namreč nimajo več ene tretjine članov. Sploh pa je sedaj komisija postala v prvi vrsti političen gremij, ki naj očitno ovira strokovno delo v prid znosne šolske ureditve na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Vmes pa je že nastala tako rekoč nepopravljiva zamuda in škoda, ker se šolsko leto že nagiba h koncu in ni izgle-dov, da bi dobili vseobsežno oceno dejanskega položaja v razredih in šolah. Člani komisije-še posebej tisti, ki sta jih delegirali obe osrednji organizaciji - niso imeli možnosti, da bi opravljali svoje delo v smislu poslovnika te komisije. Morda so tudi v dunajskem ministrstvu za šolstvo prisiljeni k mnenju, da vsako opazovanje in raziskovanje novih učnih pogojev v južnokoro-ških šolah razburja duhove in moti politično klimo v deželi. Če pa komisija ne more opravljati svojega dela v smislu parlamentarnega sklepa in poslovnika, potem nima legitimacije za nadaljnji obstoj. Slovenski osrednji organizaciji ne moreta imeti interes, da šolska komisija služi le kot neke vrste kulisa, ki naj prikriva položaj v ljudskih šolah na narodnostno mešanem ozemlju. Če naj bo komisija resen organ, mora nujno in nemudoma razpravljati in potem tudi sprejeti kratko, srednje in dolgoročen delovni načrt. Na osnovi tega načrta naj ministrstvo razpiše, odobri in financira znanstvene projekte. Vse od leta 1945 dalje nimamo nobene znanstvene raziskave dvojezičnega pouka in pouka slovenščine. Že to kaže, da šolske oblasti in politika ne želijo resne razprave o dvojezičnem šolstvu. V sedanjem trenutku pa je posebej potrebna resna znanstvena obravnava sledečih področij: 1. poučevanje z dvema učiteljema 2. delo v didaktičnih delavnicah 3. še v tekočem šolskem letu je treba do podrobnosti raziskati vse primere, kjer so morali dvojezično kvalifi- razgovori z razrednimi in dodatnimi učitelji. Ena bistvenih nalog na Koroškem je izboljšanje splošne didaktične situacije dvojezičnega pouka. K temu pa ne šteje le organizacija šolstva, učni načrt, izobraževanje učiteljev itd., temveč tudi splošno razpoloženje med ljudmi do slovenščine in dvojezične vzgoje ter šolskega pouka v obeh deželnih jezikih. Tudi za to področje' bi morala šolska komisija izdelati načrt. Nadaljevati bi morala delo strokovne komisije, ki je pri ministrstvu za šolstvo delovala do jeseni leta 1987. ..Vmesno poročilo" te komisije bi tudi v sedanjem trenutku lahko služilo kot osnova za izboljšanje šolskega položaja na Koroškem. V tem smislu naj bi šolska komisija zahtevala in podprla uresničevanje sporazumno dogovorjenih in sprejetih sklepov iz vmesnega poročila strokovne komisije. V ta okvir ukrepov za izboljšanje splošne didaktične situacije sodi tudi pravična ureditev službenega prava za učitelje. Predvidena oblika noveli-zacije zakona o službenem pravu za deželne učitelje zapostavlja tiste učitelje, ki so si pridobili kvalifikacijo za dvojezični pouk, in jih tudi finančno oškoduje. Zato naj tudi komisija za zadeve manjšinskega šolstva predlaga, da se dvojezična kvalifikacija prizna kot pogoj za prehod v plačilno skupino L 2a 2, prav tako kot dodatna izobrazba in izpit za področje ..predšol-ske vzgoje" in ..živega tujega jezika". Prvi pogoj za konstruktiven začetek dela v šolski komisiji pa je takojšen sklic seje. ,,O jugoslovanskih odpravah na najvišje gore sveta" v torek, 25.4. 1989, 19.30 v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4, Celovec Slovenski vestnik dvakrat tedensko! PANORAMA ./nžnoZ/ro/sArn r^vt)n ,,EE-.Sn J//ro/cr ///n.s7r/cr/c /g rnc.sccn moren oZ;ov//o razgovor z 5er///;xT/m pro/asor-/em /?ern Jon? K/eT/To/et/em, AT a a znn/m/v (ver/?;no .s/mrenj noč/n ovreJno/Z/ poraba jez/Tov. Po////čno zaar-aava je preJv.se/n njegovo oceno fo/s/ze /zo//z/Te aa Tožnem T/ro/sPem. Zweisprachigkeit FF: g/e .s/nJ ongezrezen,