TEDNIK LETO XL¥. ST. 49 PTUJ, 10. DECEMBRA 1992 CENA 50 TOLARJEV Srečame z izgubo na ptiiiskein gradu Pokrajinski muzej Píuj ima blokiran račun. Plačo — pa še to ne v celoti — so delavci dobili z zamudo. Razstava Srečanje z Jutrovim, zaprli jo bodo 15. decembra, že nekaj mesecev dela sive iase tako vršilcu dolžnosti ravnatelja mu- zeja Borisu Miočinoviču kot tudi občinski vladi. Razstava je "pridelala" (v tem trenutku) 20 milijonov to- larjev izgube, vendar razstava kot investicija še ni končana in z njo bo mogoče še tržiti le- to, dve, morda celo več, če jo bo res kdo kupil — zakupil — vzel v najem ali — kot smo lahko prebrali v torkovem De- lu — Drodal. Boris Miočinovič je repu- bliškemu ministrstvu za kultu- ro res poslal pismo, v katerem predlaga za pokritje izgube razstave več možnosti: akonta- cijo za dejavnost naslednjih mesecev danes (v prihodnjem letu bi se ta denar poračunal tudi skozi renominacijo pro- računa), garancijo ministrstva za najetje dolgoročnega kredi- ta in kot zadnjo možnost — ob soglasju ustanovitelja in ministrstva dolgoročen zakup, najem razstave s strani podjet- ja, ki bi želelo svoje izdelke, svojo dejavnost promovirati z razstavo. Slednje je zadnji izhod in mu morata dati zeleno luč ustanovitelj in ministrst\-o. Je pa ena od poti, po kateri re- šujejo podobne kulturne zaga- te tudi v svetu, kjer se umetni- ne — kulturna dediščina pro- dajajo, dajejo v zakup; skratka z njimi se trži. Razstava Srečanje z Jutro- vim na ptujskem gradu bo pri- hodnji torek zaprla vrata. Pomp, s katerim smo jo odpi- rali, pa bo ostal — pa ne takšen, kot bi si želeli in so ga načrtovali; ostal bo grenak prioukus, da je nismo znali iz- koristiti. In sprenevedanje o tem, kdo je in kdo za izgubo ni odgovoren. Ali smo res poi- skali vse poti, da bi lahko z njo tudi kaj zaslužili, bo ostalo neodgovorjeno v znanih bese- dah: po bitki smo vsi generali. NaV Po sppemembi sporazuma tesnejše sodelovanje Ob koncu tridijievnega zasedanja stalne nekdaj jugoslovan- sko-avstrijske, síídaj slovensko-avstrijske komisije za Dravo, ki je tokrat potekalo v Ptuju, sta v torek, 2. decembra, vodja av- strijske delegacije doktor Erwin Schmidt in slovenske delegaci- je magister Mitja Brecelj na tiskovni konferenci v hotelu Mitra povedala, da so se vodnogospodarski strokovnjaki iz obeh držav tokrat posvetili kompleksnim vprašanjem čistoče reke Drave in njenih pritokov, preučevanju kakovosti vode in napla- vin, vprašanjem hidroenergetske izgradnje, rednega vzdrževan- ja vodotokov ter medsebojnega obveščanja o vseh odprtih vprašanjih s tega področja. i V osnovi so sc dogovorili, da bodo najverjetneje v januariu prihodnje leto v Celovcu revidi- rali dosedanji sporazum, ki je bil leta 1954 sklenjen med Av- strijo in Jugoslavijo. Prilagodili ga bodo sedanjim potrebam in aktualizirali posamezne sklope vodnogospodarske problemati- ke v korist Slovenije m Avstrije. Sicer pa so sklenili tudi, da se bodo strokovnjaki redno ob- veščali o vplivu elektrarn na Dravi, o stanju akumulacij, o iz- vajanju pogodb o dobavi elek- trične energije, o perspektivah vodnega gospodarstva in vodnih izgradnjah na obeh straneh, o kraških vodnih virih ter o dru- gih zadevah, pomembnih za obe državi. Med drugim smo slišali, da so že pričeli poskusno polnjenje akumulacije nidroelektrarne Go- lica, ki naj bi pričela redno obra- tovati spomlaai prihodnje leto. Gospod Schmidt je povedal, da odhaja iz Ptuja z odličnimi občutki in zelo zadovoljen, kar je dan pred tem povedal tudi našemu predsedniku vlade. Pre- pričan je tudi, da bomo po revi- diranju sporazuma sodelovali še bolje in konkretneje. Meddržavna srečanja vodno- gospodarskih strokovnjakov, ki sodelujejo v omenjeni komisiji, so vsaico leto v drugi deželi. Ta- ko se bodo prihodnje leto sestaH sredi maja nekje v Avstriji. Slišali pa smo tudi, da obstaja podobna ko.misija o sodelovanju na reki Dravi tudi s sosednjo državo Hrvaško, saj so bili njeni pred- stavniki povabljeni na ptujsko srečanje kot opazovalci. _ OM Upnike bodo v kratkem izplačali Kot nam je povedal stečajni upravitelj ptujskega Elektrokovinar- ja Anton Kolenc, se bo postopek stečaja v kratkem končal. Konec novembra je bil glavni razdelilni narok, na njem pa so v celoti po- nlačali terjatve z obrestmi vsem upnikom in nekdanjim zaposlenim. Ce ne bo pritožb bodo po 11.novembru izplačali vse terjatve. Poglavitno delo je torej opravljeno, do konca postopka pa morajo še počakati, kako se bodo stekle nekatere pravde na sodišču. Delav- ce, ki so do konca septembra še pogodbeno delali, so odjavih, nekaj pa naj bi jih zaposlilo podjetje F in B[ Metalic iz lenarške občine, ki je kupilo proizvodne prostore. To je namreč pri nakupu proizvodne opreme in prostorov obljubilo, da bodo bivši aelavci Elektrokovinar- ja imeli prednost pri zaposlovanju. Skladiščne prostore so prodah zasebnemu podjetju Tames, poslovne prostore v Mariboru pa pod- jetju Priva Varnost. Nekdanje imetje Elektrokovinarja je torej v celoti prodano; del nekdanjih zaposlenih zdaj lahko čaka, ali jih bo novi lastnik zaposlil. Zaenkrat direktorica firme Metalic Tanja Fišer o tem še ni hotela dajati izjav. Povedala nam je le, da se pripravljajo na proizvodnjo in da bo lahko kaj več o programih in delovnih mestih povedala y začetku prihodnjega leta. DLZ Kako smo volili Po uradnih rezultatih volil- ne komisije 8. volilne enote je tudi v tej enoti največ gla- sov za predsedniškega kan- didata dobil Milan Kučan — 69,28 odstotka. Poslanec ptujske občine v državnem svetu je postal kandidat Ze- lenih Slovenije in sedanji predsednik ptujske vlade Branko Brumen, med stran- kami pa so se naibolje odre- zali kandidati Liberalno-de- mokratske stranke, Sloven- skih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke. Mandate za neposredno izvolitev v državni zbor so dobili Ludvik Toplak, Gabri- jel Berlič, Ciril Pucko, Franc Horvat in Geza Džuban. Ne- kaj kandidatov s strankar- skih list iz osme volilne eno- te pa je prišlo v državni zbor na osnovi nacionalnih stran- karskih list in ostankov gla- sov, vendar teh podatkov do zaključka redakcije še nismo dobili. VEČ O VOLITVAH iN VOLILNIH REZULTATIH NA STRANI 3._ dlž гжш&ши SMO Skupščina bo 22. decembra v torek se je sestalo predsed- stvo Skupščine občine Ptuj. Do- ločili so dnevni red za sejo zbo- rov, ki bo 22. decembra. Na njej bodo med drugim razpravljali tu- di o odloku o uvedbi obveznic občine Ptuj. Sprejem za kandidata Predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher pripravlja sprejem ža vse kandidate ptujske občine, ki so kandidirali za držav- ni zbor v okviru osme volilne eno- te in za državni svet v sedmi volil- ni enoti. Na njem se bodo dogo- vorih za bodoče aktivnosti. Anketa o samoprispevku v ptujski občini že nekaj časa razmišljajo o uvedbi četrtega ob- činskega samoprispevka. Pobudo zanj je dal vodja ptujske bolnišni- ce dr. Lojze Arko. V skupščini občine in izvršnem svetu pobudo sprejemajo. Odločitev o samopri- spevku pa je v veliki meri odvisna odvisna od mnenj občanov, ki jih bodo pridobili na osnovi ankete. Izvedli jo bodo že v kratkem. Poračun obresti v izpo.stavi republiške uprave za javne prihodke v Ptuju so po- računali obresti. 61 zavezancem so jih vrnili v skupnem znesku 2.509.466,00 tolarjev, opravili pa so tudi 382 pobotov v vrednosti 1.253.916,00 tolarjev. V kratkem bodo poračunali tudi obresti na prometni davek, kjer pa velikih poračunov ne pričakujejo. Gostinci ne izdajajo računov Zadnje kontrole go.stincev v re- giji so pokazale, da lih kar 50 od- stotkov ne izdaja raííunov. Do po- dobnih podatkov je ptujska izpo- stava Republiške uprave za javne prihodke prišla tudi po izvedeni samostojni kontroli s ptujskimi in mariborskimi inšpektorji. Podružnica Ljubljanske banke v Ptuju Ptujčani si že nekaj časa priza- devajo, da bi se tudi "bančno" osamosvoiili. Ljubljanski banki, delniški družbi, so predlagali re- organiazcijo KB Maribor oziroma izločitev poslovne enote. Poslovni svet je ptujski predlog preučil in ugotovil, da bi v sedanjih razmerah lahko v Ptuju ustanovih podružni- co. Ta bo po besedah Branka Brumna imela večje pristojnosti, kot Jih je imela ptujska banka leta 1973, ko se je pripojila mariborski. Ptujčani obiskali Varaždin Petega decembra so v Varaždi- nu praznovali občinski praznik. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher in predsednik izvršnega sveta Branko Brumen. Ob tej priložnosti sta se srečala s predstavniki varaždinskih oblasti in hrvaškega sabora, med kateri- mi je bil tudi dr. Stipe Mesič. Po- govarjali so se o ustanovitvi skup- nosti obmejnih občin Hrvaške in o sodelovanju te skupnosti s po- dobno v Sloveniji, ki ze dela. Danes na Bledu Danes bodo na Bledu podelili priznanja najboljšim v okviru ak- cije Turistične zveze Slovenije Moja dežela urejena in čista. Ptuj je bil letos prvi v kategoriji turi- stičnih krajev. Zdravniško društvo o laparoskopski hoiecistektomiji v jedilnici ptujske bolnišnice se bodo ob trinajstih sestali člani slovenskega zdravniškega društva iz Ormoža in Ptuja. S strokovni- ma prispevkoma bosta sodelovala dr. Djurdja Sokolič in dr. Andjelo Maračič. Govorila bosta o laparo- skopski hoiecistektomiji. Projekt sanacije ptujskega jezera Vodnogospodarski biro iz Ma- ribora bo po sklepu ptujskega izvršnega sveta izdelal raziskoval- no nalogo Sanacija in vilalizacija ptujskega jezera. Cena izdelave jrve etape naloge je okrog 6,5 mi- ijona tolarjev. Del denarja za sa- nacijo ptujskega jezera želi ptuj- ska občina pridobiti tudi iz repu- blike, zato bo projekt prijavila na natečaj ministrstva za znanost in tehnologojijo in ministrstva za urejanje prostora in varstvo okol- ja. Do takrat bodo potrebna sred- stva zagotovili iz oDČinskega pro- računa. Pripravila: MG 2 - DOMA IN PO SVETU 10. DECEMBER 1992 - TEDNIK NEZADOVOUINI NAJEMNiKi POSLOVNIH PROSTOROV V povprečju se skriva marsikaj Skupina ptujskih obrtnikov in zasebnih podjetnikov, ki ima-i jo poslovne prostore v starem mestnem jedru oziroma v coni Ai in B, se je 2. decembra sestala s predsednikom ptujskega] izvršnega sveta Brankom Brumnom, predstavniki Direkcije za ! gospodarsko infrastrukturo in Obrtne zbronice Ptuj, da bi po-: jasnili, zakaj so se v zadnjem času tako občutno povišale na- jemnine za poslovne prostore, kakšna je strategija na tem po-i dročju in kako v trenutnih razmerah pomagati tistim, ki zaradi j upadanja zaslužka obveznosti ne morejo več plačevati. Direkcija in izvršni svet do- kazujeta, da najemnine niso visoke. V starem mestnem je- dru znaša povprečje 5,23 nemške marke v tolarski pro- tivrednosti na kvadratni meter površine ali tretjino cene, ki JO obrtniki in drugi plačujejo za lokale v zasebni lasti. Tudi primerjava s cenami v drugih občinah pokaže podobno stan- je. Do konca leta naj bi pov- prečna cena narasla na deset mark v tolarski protivrednosti po kvadratnem metru. Glede na dogovor v sredo pa se cena vsaj do marca prihodnjega le- ta ne bo povečala. Dogovorili so se, da se bodo o vsen spornih vprašanjih te- meljito pogovorili in tudi od- pravili morebitne napake. Po- samezniki namreč dokazujejo, da jim višina najemnine ni bi- la pravilno izračunana, da jim pri oblikovanju cene niso upoštevali dosedanjih vlaganj in da že sedaj po kvadratnem metru plačujejo več kot deset mark, nekateri pa celo dva- najst in več. Prizadetim obrtnikom in podjetnikom je zato treba pomagati tudi s tem, da jim bodo začasno odložili plačilo najemnine. Že v tem trenutku znaša dolg več kot enajst milijonov tolarjev, od tega jih obrtniki dolgujejo 4,6 milijona ali dve mesečni najemnini. Po šestem juniju 1993, ko poteče enoin- polletni rok za vložitev napo- vedi za vračilo premoženja, naj bi večino lokalov, ki so se- daj v občinski lasti, prodali. Prednost pri nakupu bodo imeli zdajšnji lastnini, s tem da jim bodo kupnino zmanj- šali za dosedanja vlaganja. In- vesticije v poslovne prostore jim upoštevajo že sedaj. Ce si občinska oblast prizadeva za razvoj obrti in podjetništva, mora biti pripravljena tudi po- puščati, ko gre za objektivne probleme, ki jih obrtniki sami ne morejo reševati. Ze to, da so se prizadeti sestali s pred- sednikom izvršnega sveta, ka- že, da bodo sporna vprašanja rešili v zadovoljstvo vseh. Dej- stvo pa je, da bodo tudi pri najemninah v bodoče veljale realne cene oziroma da bo ce- na odvisna od ponudbe in povpraševanja. Tega ne zani- kajo tudi obrtniki in podjetni- ki, poudarjajo pa, da bi plačevali tudi več, če bi jim to dohodek dopuščal. ^ MÜ Na pogovoru fuijemnikov po- slovnih prostorov s predsedni- kom izvršnega sveta, predstav- niki direkcije za gospodarsko infrastrukturo in Obrtne zbor- nice Ptiy so sprejeli sedem sklepov. Do prvega marca 1993. leta se najemnine ne bo- do povišale. Zniiali jih bodo vsem tistim, pri katerih bodo ugotovili, da so bile nepravilno izračunane. Janko Bohak iz Direkcije za gospodarsko in- frastrukturo bo pripravil pre- gled пцјетп1п po posameznih conah in dejavnostih, kar bo osnova za sprejem dopolnil pravilnika, ki ureja vprašanje oblikovanja najemnin. Pravil- nik naj bi uskladili do 28. fr- bruarja prihodnjega leta, tako da bodo dobili instrumentarij za oblikovanje viiine vrednosti točke. Pri pripravi dopolnil bo- do sodelovali tudi predstavniki obrtnikov in podjetnikov. Pre- učili bodo višino najemnin v drugih občinah v Sloveniji v primerjavi s ptujskimi na osnovi osnovnih ekonomskih pokazateljev. Zaradi težkega ekonomskega poloißja je nujna zaščita Ptujčanov in ptujske obrti. Zato je potrebno sprejeti konkretne ukrepe za zmanj- ševanje dajatev, prispevkov in drugih stroškov v prid večjega zaposlovanja in novih investi- cij, za kar je odgovoren občin- ski izvršni svet. Vlaganja na- jemnikov bodo upoštevali pri morebitnem odkupu lokalov in pri določanju najemnin v pri- meru, da se pojavijo upra- vičenci iz zakona o denaciona- lizaciji. BOLKlâltiCA IN PüftSTOVQUNO ZDRAVSTVENO 2А¥АввУШЕ Do prvega januarja bodo pripravljeni v ptujski bolnišnici se podobno kot v drugih zdravstvenih j ustanovah pospešeno pripravljajo na uresničevanje prostovol-1 jnega zdravstvenega zavarovanja, ki prične veljati prvega ja- nuarja prihodnjega leta. Vod[ja bolnišnice dr. Lx)jze Arko je po- vedal, da bodo poskušali narediti vse, da bodo bolnikom lahko; zagotovili višji standard storitev, ki je zajet v paketu NAD-j STANDARD. Gre na primer za bivanje v enoposteljni sobi, s I TV sprejemnikom, dodatno in boljšo postrežbo ter prehrano v; času zdravljenja in podobno. Težav pri uresničevanju tega pa-; keta v praksi ne bi smelo biti. Možno pa je, da bo prišlo do or-| ganizacijskih težav, ko bo nekdo želel imeti svojo medicinskoj sestro, ki bo v času zdravljenja skrbela samo zanj. ] Glede na ekonomski položaj naših občanov pa je bojazen morda odveč. Bolj se je bati te- ga, da se ljudje ne bodo mogli prostovoljno zavarovati in da tudi ne bodo zmogli plačati ra- zlike v ceni oziroma doplačila, če se bodo morali zdraviti v bol- nišnici. Zato se z zavarovalnico pogovarjajo o zavarovanju v ta- kih primerih. Kaže pa, da do te- ga ne bo prišlo. Ne glede na to bodo vsakemu bolniku zagotovili nujno medi- cinsko pomoč, ne da bi najprej pogledali v zdravstveno izkazni- co. Zdravniki se bojijo, da bol- niki zaradi tega, ker se ne bodo dodatno zavarovali, ne bodo prišli pravi čas na zdravljenje. Zato bo potrebno zagotoviti večje sodelovanje zdravstvenih zavodov s socialnovarstvenimi ustanovami, predvsem pa s svoj- ci. V bolnišnico naj bi prišli sa- mo tisti, ki takšno zdravljenje nujno potrebujejo in jih ni mo- goče arugače pozdraviti. Temu primeren nai bi bil tudi obisk specialističnih ambulant. Delavci bolnišnice se bodo prostovoljno zavarovali s popu- stom. Zavarovalnica jim je kot partnerjem ponudila 33-odstot- ni popust. Razmišljajo pa, da bi k temu prispevali še 17 odstot- kov, tako da bi delavci mesečno plačevali le 50 odstotkov zava- rovalne premije. Takšno je tudi priporočilo Svobodnih sindika- tov Slovenije. MG OBMOŽ v Plastdispenzerju tudi sto kooperantov Podjetje Plastdispenzer iz Or- moža je bilo ustanovljeno v začetku 1990 kot naložba v družbo z omejeno odgovorno- stjo s strani domačega družbe- nega podjetja, takratne Tovarne Jože Kerenčič iz Ormoža, ki je v mešano firmo vložila 75 odstot- kov ustanovnega kapitala, 25 odstotkov pa je vloži avstrijski partner HAAS Beteiligungsge- sellschaft, m.b.H, iz Trauna. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja brizganih plastičnih izdelkov, figuric PEZ ter izdela- va orodij za proizvodnjo brizga- nih in pihanih izdelkov iz pla- stičnih mas. "V letu 1992 bomo pri nas iz- delali okoli 16 milijonov figuric PEZ, od tega jih bomo v ZDA izvozili 12 milijonov, 2.200.000 v Avstrijo, razliko pa prodali na domačem, slovenskem trgu," je povedala direktorica Pla'stdi- spenzerja, dipl. oec. Majda Lukner. Trenutno gredo v pro- dajo tako imenovane novoletne in božične, ki so jih izdelali pred dvema mesecema, pripra- vljajo pa že velikonočne. "Mo- da so tudi Kremenčkovi. V podjetju dela trenutno 137 redno zaposlenih ter 21 za do- ločen čas, pač glede na potrebe kupcev. Zaradi izvoza, ki pred- stavlja prek 90 odstotkov proda- je, in nestimulativne cene zaradi neugodnega tečaja uvajajajo čim več dela na domu. Tako imajo mesečno tudi do 100 kooperan- tov iz ormoške, ptujske in ljuto- merske občine, ki na domu opra- vljajo različne vrste montaže. Nekaj pogodb imajo sklenjenih tudi s posameznimi gospodarski- mi in negospodarskimi podjetji. V zvezi s plačilom za opra- vljeno delu se nekateri koope- ranti pritožujejo. O tem pravi direktorica Plastispenzerja Maj- da Lukner: "Plačilo za delo montaže je postavljeno na po- dlagi norm, Ki veljajo v našem podjetju. Imamo več vrst mon- taže in za vsako vrsto so dru- gačni normativi časa, zato tudi različna cena. Ce kooperant na domu pri sestavi figuric PEZ dela enak čas kot naš zaposleni delavec in dosega postavljene normative, lahko dobi mesečno za 20 odstotkov večje izplačilo, kot je zajamčeni osebni doho- dek. Vsaka figura PEZ je sesta- vljena iz treh vrst montaž in za vsako montažo porabi delavec različni čas. Nekaterih lahko delavec mesečno sestavi 25.000 ali celo več, drugih samo 15.000 ali manj. Ob tem poudarjam, da imajo zaposleni v podjetju Pla- stdispenzer v Ormožu izplačila osebnih dohodkov v skladu s kolektivno pogodbo, kar pa ni- ma nobene zveze z izplačilom dela, ki ga delavci opravljajo na domu. Tisti, ki rad in kvalitetno dela, dobi 15 ali 20 tisoč tolar- jev mesečno, pa tudi več in to mu zagotovo izboljša družinski ?roračun. In takšnih je veliko, ovpraševanje po delu je vedno večje, kot je naša ponudba, zato vsem, ki bi želeli, dela ne more- mo dati. Zaradi izredno zahtev- ne kvalitete na zahodnem tržišču bomo v bodoče zadržali le tiste kooperante, ki posel opravljajo kvalitetno." Vida Topolovec mm &QH9StllNE ШШв 06801ЕМШ Doslej 87 ppošeiu za odpis Do 3. decembra je izpostava republiške uprave za javne prihodke v Ptuju vročila 30051 odločb o dohod- nini za prejšnje leto, v teh dneh pa naj bi jih poslali še okrog 7600. Glede na odločbe naj bi dohodnino do- plačalo 16.777 občanov, 9748 občanov pa bo dobilo poštne nakaznice za vračilo. Kot je povedat vodja ptujske izpostave Stanislav Zavec, so do začetka decembra prejeli 87 prošenj za celotni oziroma delni odpis dohodnine zaradi plačilne nesposobnosti občanov. O tem skladno z določili Zakona o dohodnini odloča občinski izvršni svet na osnovi predloga davčne službe. Vse, ki 50 dedi prošnjo za odpis, bodo obiskali na domu, da bi ugotovili dejansko socialno starye. Pri tem jim bo pomagal center za socialno delo. Zneski za odpis se giiljçjo od 250 do tri tisoč tolarjev. Vložili so jih vojaki na služenju v teritorialni obrambi, mali kmetje, matere samohranilke s preživnino ozi- roma brez nje, popolne družine z enim ali dvema brezposelni- ma oziroma z dvema zaposlenima, samski, ki so zaposleni, ti- sti, ki pr^emajo nadomestilo ali pomoč za brezposelnost. Ptujski izvršni svet bo o odpisu dohodnine odločal po 15. decembru. Do takrat bo davčna služba pripravila celovit pre- dlog glede na to, da bodo odločbe o plačilu dohodnine prejeli že vsi občani ptujske občine. Dohodnino je treba plačati v ro- ku 30 dni po prejemu odločbe. V okviru tega roka je možno tudi plačilo v obrokih. Predloga, da bi dohodnino lahko plačali v 60 dneh, vlada za zdaj še m sprejela. Glede na bi- stveno slabše dohodkovne razmere zavezancev v tem letu v primerjavi z letom 1991 bo vlada Republike Slovenije ponov- no preučila možnost, da se zavezancem podaljša rok doplačila dohodnine na 60 dni po prejemu odmerne odločbe oziroma omogočila poravnavo dohodnine tudi v več obrokih brez za- racuixavanja zamudnih obresti. Stanislav Zavec je povedal, da so nekateri občani zaradi odmemih odločb zelo n^evoljtú. V svoji jezi jim jih vračajo, prilagajo dokazila (izvirne račune, položnica za plačila in drugo), kar bi morali obdržati. Če jim dokumente že pošilja- jo, naj bodo to fotokojjije. Poleg tega pritožb ne kolkujejo in podobno. Občani se se ne zavedajo dovolj, da morajo doku- mente, ki so osnova za itveljavljanje olajšav iz 7. člena zakona o dohodnini, hraniti še leto dni po prejemu odmerne odločbe, dokazila o prejetem osebnem dohodku pa celo pet let. MG SREDIŠČE OB ORAVI V Gosadu kljub težavam optimisti v Droginem obratu Gosad v Središču ob Dravi so se pred dvema letoma močno zamajali temelji. Izgubili so velik del svojega nekdanjega tržišča, slovenski trg je za njihove proizvode vloženih vrtnin pre- majhen, na zahod pa brez prej nadelanih poti ne moreš kar tako prodreti, četudi so izdel- ki, ki jih v Gosadu izdelujejo, zelo kvalitetni. "Drogi je vse do sedaj še uspelo reševati problem pa- danja proizvodnje, kar pome- ni, da ni bilo velikih krčenj proizvodnje in odpuščanj de- avcev. A se nam prihodnqst ne kaže v najlepši luči. Ce nam bo uspelo povečati proiz- vodnjo in poisKati nova trži- šča, večjih težav ne bo, dru- gače pa lahko tudi pri nas pri- čakujemo, da bomo morali pričeti krčiti delovno silo," iz- vemo od direktorja Droginega obrata Gosada v Središču ob Dravi, kjer je trenutno zapo- slen 101 delavec, dipl. biologa Antona Prosnika. Pred tremi leti jih je bilo 137; nekaj jih je odšlo v pokoj, drugi pa so spo- razumno prekinili delovno razmerje. Kako bo s sedanjo delovno silo, je v veliki meri odvisno od pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu, ker s sedan- jim programom lahko preživi- jo le okoli 60 zaposlenih. Težave jim povzroča tudi se- zonsko delo, se bolj pa njihov razvoj. Tako so lansko leto uspeli izpeljati le tretjino na- crtane modernizacije proiz- vodnje, v letošnjem letu pa še nič. Posledice se bodo pokaza- le čez dve ali tri leta, ko se zaostajanje modernizacije proizvodnje lahko samo še po- večuje. Z NABAVO SUROVIN NISO IMELI PROBLEMOV "Ker smo zmanjšali proiz- vodnji program, večjih težav Dri nabavi surovin kljub suši v etošnjem poletju ni bilo. Ne- kaj vrtnin smo uvozili iz Hrvaške, problemi pa so na- stali zaradi izredno dolgih transportnih poti in dolgega čakanja na carini, tudi do 4 dni, kar je razlog za slabšo kvaliteto surovin," pove direk- tor Gosada. Že pred leti so se v Gosadu velipotezno lotili programa proizvodnje šampinjonov, pred približno tremi leti pa bukove ostrige. Pri projektu je bila, vsaj f)0 besedah, pripravljena sode- ovati tudi republika. A so takš- nih "pomoči v Gosadu že vaje- ni, zato jih nič več ne preseneti. Program proizvodnje bukove ostrige je pri njih še vedno živ, vendar ga bodo uresničevali v okviru svojih zmožnosti. "Gobe so bile nekoč prehrana revežev, danes je drugače, še vedno pa veljajo kot delikatesni proizvod, ki ima ob tem svojo ce- no, uporaba pa je odvisna od standarda potrošnikov. Kot ve- mo, ta pri nas pada, zato se gobe razen tam, kjer jih ljudje nabere- jo sami, redko pojavljajo na mizi. Od našega programa nismo odstopili, le njegovo uresničitev prestavljamo na prihodnje leto. ker smo, vsaj tako kaže, ostali sami, gre vse pač nekoliko po- časneje," je menil Anton Prosnik. Z gobjim programom bodo lažje prodrli tudi na zahtevno zahodno tržišče, vendar bodo morali največ storiti sami. Spu- stiti bo potrebno tudi ceno, v katero je pri nas vračunano marsikaj, in kot slikovito meni Anton Prosnik, je potrebno proizvod ponuditi tujini, ker sam od sebe ne bo šel na tuje. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Anton Prosnik BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Rušenje preostalega in pokoli v Sarajevu ter vseh dru- gih večjih mestih na intere- snem območju Srbije se neu- smiljeno nadaljujejo. Vse sku- paj otežuje še nedavni inci- dent, ko so z lahkim orožjem zadeli ameriško transportno letalo inje OZN prekinil zrač- no humanitarno pomoč. V po- nedeljek so se na sedežu OZN odločili, da zaenkrat ne bodo vzpostavili zračnega mostu za humanitarno pomoč, ker Veli- ka Britanija m ZDA še raz- mišljajo. Zaprti so tudi vsi ko- lenski dostopi do Sarajeva; lumanitarno pomoč tako do- bivajo le nekatera mesta. Ne- l^aj sta je dobila Mostar in Čapljina, kamor je v ponedel- ek prispel vlak z 250 tonami lumanitarne pomoči. Unpro- for celo napoveduje, da bodo najprej poslali pomoč za Sara- evo po železniških tirih do Viostarja, od tam pa s tovor- njaki. Kljub mrazu, snegu in po- Dolnera pomanjkanju se srditi 30ji po Sarajevu nepretrgoma nadaljujejo. SOMALIJA: V to državo pošilja OZN vojsko iz vsega sveta. Vendar se kljub njeni prisotnosti spopadi med sprti- mi domačimi stranmi nadalju- jejo. V zadnjih spopadih je bi- lo ubitih najmanj 24 ljudi. V prihodnjih dneh naj bi v to obubužano in izčrpano državo prišlo še okoli 30 tisoč ame- riških in 2 tisoč francoskih vo- jakov ter manjše skupine iz Kanade, Italije in Egipta. BANGLADEŠ - INDIJA: V obeh državah so se razplamteli spopadi pripadnikov verskih skupnosti. Po prvih podatkih je bilo v zadnjem spopadu mrtvih 140 ljudi. Do njega je prišlo, ko so hindujski skrajneži napadli muslimansko mošejo v midj- skem mestu Ajodija. Zato so muslimani v ponedeljek demon- strirali v Daki. Demonstranti so jreplezali barikade in podtakni- i ogenj v predstavništvu Air In- dia in indijskem informacijskem centru. Bangladeški premier Begum Kaleda Zia je pozval prebivalce, naj ostanejo mirni, saj je islam vendar religija miru. V številnih mestih so zaradi spopadov uve- dli policijsko uro, policisti pa imajo, ukaz da lahko v primeru novih spopadov na njihove ude- ležence tudi streljajo. Že doslej so policisti v Bombayu v takih spopadih hindujcev in muslima- nov ubili 40, najmanj 200 ljudi pa je bilo ranjenih. K. mirnemu reševanju sporov med hindujci in muslimani so te dni pozvale tudi Velika Britanija in musli- manske države. Vsi od indijske in bangladeške vlade zahtevajo, naj poostrijo nadzor in kaznuje- jo storilce, muslimansko mošejo pa naj skupaj obnovijo. RUSIJA: V soboto je poslan- cem ljudskega kongresa spodle- tel prevrat, po katerem naj bi spodnesli Borisa Jelcina. Ta se- daj slavi zmago in poslance še drži v napetosti s skrivanjem imena o bodočem premieru. Po- slancem je razložil, da imena ne bo podal, dokler kongres ne bo sprejel nekaterih ustavnih spre- memb. Glede na to da je pre- dlogov za ustavne spremembe kar 338, imajo v kongresu še precej dela. Poslanci kongresa so sprejeli še nekaj zanimivih sklepov glede vojaških vprašanj. Sklenili so, da mora Rusija v najkrajšem času skleniti pogod- be z vsemi državami nekdanje SZ, po katerih lahko gredo ru- ski državljani služit vojsko v druge države le kot plačanci in ne več kot vojaški obvezniki. GRČIJA ~ MAKEDONIJA: Grška armada je dobila ukaz o Eovečanju bojne pripravljenosti. Ikaz v generalštabu te vojske opravičujejo z dejstvom, da bi po priznanju Makedonije Sko- pljanci utegnili na grškem oz- melju izvajati teroristične akci- e. O priznanju Makedonije naj 3i namreč danes odločile evrop- ske države na vrhunskem sre- čanju v Edinbourghu. V Makedoniji so ob morebit- nem priznanju bojijo tudi, kaj bodo naredili Albanci, ki zahte- vajo, da se v okviru priznanja države reši tudi pravni status njihove manjšine. Zahtevajo av- tonomijo ali posebni status oz- melja, kjer živijo. dlž TEDNIK ~ DECEMBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Uradni izidi voiltev v Ptuju, Ormožu in LenarM Izidi volitev v osmi volilni enoti, ki obsega severovzhodno Slovenijo brez Maribora, so pravzaprav podobni sloven- skim, nekoliko odmikanja je le v tem, da je razlika med prvimi tremi strankami — Liberalno-demokratsko stranko, Slovenskimi krščanskimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko — manjša kot v republiškem merilu. Pri predsed- niških volitvah je Milana Kučana podprl večji odstotek vo- lilcev kot v celotni Slovenyi. Lokalne interese ptujske občine bo naslednjih pet let v državnem svetu kot neprofe- sionalni poslanec zastopal Branko Brumen. Volilna ude- ležba v volilni enoti je bila razmeroma visoka — 76,40 od- stotka, najslabša paje bila v volilnem okraju 11 — v Halo- zah in na Dravskem polju. Večjih nepravilnosti na voliščih opazovalci ali zaupniki niso opazili. Predsedniške volitve Volilna komisija volilne enote 8, ki ji je predsedovala Elizabeta Šoštarič, je na volit- vah za predsednika republike zabeležila naslednje izzide: Stanislav Buser je dobil 2,14 odstotka glasov, za Darjo Lav- tižar Bebler je glasovalo 0,80 odstotka, za Franceta Tom- šiča 0,53, za Jelka Kacina 6,76, za Alenko Žagar Slana 1,17, za Ivana Bizjaka 18,22, za Milana Kučana 69,28 in za Ljuba Sirca 0,92 odstotka vo- lilcev. Glasovalo je 156.128 volilk in volilcev, neveljavnih paje bilo 3658 glasovnic. Voiitve za državni svet Branko Brumen bo predsta- vljal ptujsko občino Za naše bralce so zanimivi izi- di volitev lokalnih predstavnikov v državni svet 7. volilne enote, ki obsega sedanjo ptujsko občino. Med šestimi Kandidati je največ glasov dobil Branko Brumen, se- danji predsednik ptujske vlade, ki je nastopal kot kandidat Zele- nih Ptuja, njegovo kandidaturo pa so podprli Socialdemokrat- ska, Obrtniško-podjetniška in Socialistična stranka. Izidi voli- tev pa so takšni: 1. Miran Karin, kandidat LDS, 10,45% 2. Jožef Petrovič, kandidat Združene hste, 14,93% 3. Kristina Šamperl-Purg, kandidatka Slovenskih krščan- skih demokratov, 18,58% 4. Branko Toneic, kandidat Demokratske stranxe, 19,16% 5. Vladimir Tumpej, kandi- dat Ljudske stranke, 19,16 % 6. Branko Brumen, kandidat Zelenih Ptuja in Slovenije, 26,08 ORMOŽ, LENART, GORNJA RADGONA IN LJUTOMER Med kandidati osme volilne enote za državni svet se je naj- bolje odrezal Andrej Hrastelj, kandidat Narodnih demokratov. Slovenskih krščanskih demokra- tov. Slovenske ljudske stranke in Slovenske gospodarske stran- ke iz Gorice Radgone. V pri- hodnjih letih bo torej interese teh občin predstavljal prav on. Volilci so svoje glasove podelili takole: Andrej Hrastelj — 26,69%, Ljubo Jakelj - 6,89%, Vinko Klemenčič - 6,77%, Mi- ran Krajne - 16,11%, Jožef Stajnko (Deželna stranka) - 4,88 %, Miroslav Steržaj (Socia- listična stranka Slovenije) — 22,60% in Miha Vodenik (De- mokratska stranka) — 16,05%. SLOVENSKA BISTRICA Volitve 1992 v drugem volilnem okraju sedme volilne enote — v Sloven- ski Bistrici — je od 25.176 vpi- sanih v volilne imenike prišlo na volišče 19.744 občanov ali 78,43 odstotkov. Pri volitvah za predsednika države se je 63,58 odstotkov vo- lilcev odločilo za Milana Ku- čana, 20,23 je oddalo svoje gla- sove Ivanu Bizjaku, 7,27 Jelku Kacinu, 3,77 dr. Stanku Buser- ju, 1,80 dr. Alenki Žagar-Slana, 1,32 dr. Ljubu Sircu, 1,31 Darji Lavtižar-Bebler in 0,71 odstot- kov Francetu Tomšiču. Med strankami za državni zbor je v ospredju z 18,14 od- stotkov glasov LDS (mag. Dra- gan Cernetič); sledijo ji: SKD (dr. Jože Slaček) s 13,17 odstot- ki; SDSS (dr.Jože Pučnik) z 12,49 odstotki; SLS (Irena Maj- cen) z 12,03 odstotki; Združena lista (Branko Vasa) z 11,54 od- stotki; Zeleni Slovenije (dr. Jan- ko Predan) s 7,09 odstotki in SNS (Franc Venišnik) s 5,66 odstotki. Z manjšimi odstotki sledijo druge stranke. Med kandidati za državni svet je dobil največje število glasov dr. Janko Car (5.425 ah 30,35 odstot- kov), sledijo mu Rudolf Vorša (2.869 ali 16,16 odsotkov), Anton Jožef Golčer (3.120 aH 17,00 od- stotkov). Danilo Utenkar (2.008 ali 11,31 odstotkov) in Pavel Blažič (1.335 ali 7,52 odstotkov). Vida Topolovec VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Rezultati za celotno volilno enoto Kot zanimivost glasovanja za strankarske in državljanske liste v državni zbor lahko opozorimo na velik odstotek neveljavnih glasovnic — kar blizu 8 odstot- kov. Lahko, da ta podatek kaže, da so se volilci zmedli ob velikem številu list, lahko pa kaže tudi na to, da jim pozna- vanje strank ali pa njihova teža ne pomeni preveč ali jih celo ne zanimajo. Pri nekaterih nevel- javnih glasovnicah pa je očitno tudi to, da so na njih ljudje izrazili nekaj svojega gneva nad političnimi strankami. Izidi za celotno volilno eno- to pa so (v odstotkih): 1. Slovenski krščanski demokrati - 17,57 2. Republikanska zveza Slovenije - 0,60 3. Demokrati — Demokratska stranka — 4,41 4. Slovensko ekološko gibanje — 0,64 5. Liberalna stranka — 2,07 6. Štajerska demokratska krščan- ska stranka — 1,98 7. Deželna stranka Slovenije — 0,62 8. Slovenska ljudska stranka — 14,52 9. Liberalno demokratska stran- ka Slovenije — 1,79 10. Gibanje za občo demokracijo - 0,28 11. Narodni demokrati in Slo- venska gospodarska stranka — 2,18 12. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — 0,67 13. Stranka neodvisnih —1,26 14. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upo- kojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije - 10,94 15. Lista Franc MAJCEN - 0,58 16. Zeleni Slovenije - 4,55 17. DEMOS - Krambergerjeva združena lista — Domovin^a na- rodna stranka — DONS, Republi- kanska stranka Slovenije — RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS - 1,12 18. Krščanski socialisti — DS Naprej — Svobodna stranka — 1,09 19. LDS - Liberalno - Demo- kratska stranka — 19,41 20. Slovenska nacionalna stranka - 3,25 21. Socialdemokratska stranka Slovenije — 4,44 22. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka — Stranka cen- tra - 1,67 23. Lista Anton BUTOLEN - 0,89 24. Socialistična stranka — 3,46 KAKO SO VOLILI V SLOVENSKIH GORICAH IN PTUJSKEM POLJU 1. Slovenski krščanski demokrati - Ivan VOJSK - 14,16 2. Republikanska zveza Slovenije - RZS Mitja PETRIČ - 0,63 3. Demokrati — Demokratska stranka Ivan LOVIŒNCIC - 4,37 4. Slovensko ekološko gibanje — SEG Jurica ZADRAVEC - 0,49 5. Liberalna stranka — LS Darko VIDOVIČ - 0,91 6. Štajerska demokrat.ska krščan- ska stranka Franc BEZJAK - 4,93 7. Deželna stranka Slovenije Vil- jem DOVECAR - 0,73 8. Slovenska ljudska stranka — SLS Ludvik TOPLAK - 34,55 9. Liberalno demokratska stran- ka Slovenije - LDSS Bojana BAGA- RI - 1,32 10. Gibanje za občo demokracijo - GOD Ibrahim DEDIČ - 0,19 11. Narodni demokrati in Slo- venska gospodarska stranka Anton RAMŠEK - 0,70 12. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Sloveni/e — Združenje "Smer" Slovenije Jožefa KUZMIC - 0,49 13. Stranka neodvisnih Zvonko NOVAK - 2,01 14. Združena Usta:' Delavska stranka, Demokratična stranka upo- kojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije Adolf (Adi) RO- GEU - 3,50 15. Lista Franc MAJCEN - 0,46 16. Zeleni Slovenije Danica ŠEGULA - 2,89 17. DEMOS - Krambergerjeva združena lista — Domovinska na- rodna stranka - DONS, Republi- kanska stranka Slovenije — RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS Sonja KRIŽANIČ - 0,76 18. Krščanski socialisti — DS Naprej, — Svobodna stranka Božidar SERE - 0,83 19. LDS - Liberalno - Demo- kratska stranka Bogomir VAUPO- TIC - 13,51 20. Slovenska nacionalna stranka - SNS Mojca OCVIRK - 3,88 21. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Milan ZVER - 5,88 22. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka — Stranka cen- tra Viktor PRELOG - 1,20 23. Lista Anton BUTOLEN - 0,44 24. Socialistična stranka - SSS Anton VELIKONJA 1,15 GLASOVANJE V MESTU PTUJ_ 1. Slovenski krščanski^ demokrati - SKD Ivan JURKOVIC - 10,02 2. Republikanska zveza Slovenije - RZS Aleš ŠABEDER - 0,63 3. Demokrati — Demokratska stranka Silva CERČEK - 4,52 4. Slovensko ekološko gibanje — SEG Jožef Tomaž MIKLAVEC - 0,29 5.fLiberalna stranka — LS Janez LAH - 1,96 6.fŠtajerska demokratska krščan- ska stranka Milan PLAJNŠEK - 2,67 7. Deželna stranka Slovenije Vil- jem DOVEČAR - 0,29 8. Slovenska ljudska stranka — SLS Alojz KAUCIC - 8,91 9. Liberalno demokratska stran- ka Slovenije - LDSS Janez PO- TOČNIK - 2,02 10. Gibanje za občo demokracijo - GOD Avdo JAHIČ - 0,16 11. Narodni demokrati in Slo- venska gospodarska stranka Jože BEŠVIR - 0,87 12. 2klruženje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — Združenje "Smer" Jožefa KUZMIČ - 0,37 13. Stranka neodvisnih Bogomir MERNIK - 1,25 14. Združena lista: Delavska stranka, Demokratična stranka upo- kojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije Ana OSTRMAN - 13,77 15. Lista Franc MAJCEN - 0,33 16. Zeleni Slovenije Stanko ŽUNEC - 3,90 17. DEMOS - Krambergerjeva združena lista — Domoviniuca na- rodna stranka - DONS, Republi- kanska stranka Slovenije - RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS Jožef ŠPICAR - 0,68 18. Krščanski socialisti - DS Naprej — Svobodna stranka Marje- ta &UNOVEC - 0,33 19. LDS - Liberalno - Demo- kratska stranka Gabrijel BERLIČ - 16,72 20. Slovenska nacionalna stranka - SNS Mojca OCVIRK - 7,02 21. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Miroslav LUCI - 6,84 22. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka — Stranka cen- tra Franc MUZEK - 2,55 23. Lista .A.nton BUTOLEN - 0,91 24. Socialistična stranka Sloveni- je - SSS Alojz ARKO - 2,99 IZIDI VOLITEV V HALOZAH IN NA DRAVSKEM POLJU 1. Slovenski krščanski demokrati - SKD Marijan FUREK - 15,46 2. Republikanska zveza Slovenije - RZS Stanko ZEMUAK - 0,60 3. Demokrati — Deniokratska stranka Marjan GOJKOVIČ - 3,41 4. Slovensko ekološko gibanje — SEG Pavel JEREB - 0,58 5. Liberalna stranka — LS Janez LAH - 2,64 6. Štajerska demokratska krščan- ska stranka Miran URIH - 4,45 7. Deželna stranka Slovenije Vil- jem DOVEČAR - 0,68 8. Slovenska ljudska stranka — SLS Janez VINDIŠ - 17,22 9. Liberalno demokratska stran- ka Slovenije - LDSS Janez PO- TOČNIK - 1,93 10. Gibanje za občo demokracijo - GOD Edvard POTOČNIK - 0,39 11. Narodni demokrati in Slo- venska gospodarska stranka Anton RAMŠEK - 0,71 12. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — Združenje "Smer" Slovenije Vikto- rija BALOŠ - 0,47 13. Stranka neodvisnih Emil KO- RENJAK - 0,99 14. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upo- kojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije Ciril MURKO - 6,09 15. Lista Franc MAJCEN - 0,54 16. Zeleni Slovenije Alojz DRASKOVIC - 3,73 17. DEMOS - Krambergerjeva združena lista — Domovinska na- rodna stranka — DONS, Republi- kanska stranka Slovenije — RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS Ivan PLEČKO - 0,92 18. Krščanski socialisti — DS Naprej — Svobodna stranka Boži- dar SERE - 0,84 19. LDS - Liberalno-Demokrat- ska stranka Milan JAGER - 19,49 20. Slovenska nacionalna stranka - SNS Matjaž ENGEL - 5,15 21. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Milan KRAJNIK - 1,51 22. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka — Stranka cen- tra Jože MILOŠIČ - 2,11 23. Lista Anton BUTOLEN - 8,54 24. Socialistična stranka Sloveni- je - SSS Alojz ARKO - 1,56 ORMOŠKA OBČINA 1. Slovenski krščanski demokrati - SKD Jožef OZMEC - 17,94 2. Republikanska zveza Slovenije - RZS Robert PODHOSTNIK - 0,61 3. Demokrati — Demokratska stranka Bojan SINKO - 4,03 4. Slovensko ekološko gibanje - SEG Jurica ZADRA VEC - 0,79 5. Liberalna stranka — LS Mar- ko SLAVIC - 3,56 7. Deželna stranka Slovenije Vil- jem DOVEČAR - 1,39 8. Slovenska ljudska stranka — SLS Vekoslav KIJMER - 16,13 9. Liberalno demokratska stran- ka Slovenije - LDSS Ciril MAT- KO - 1,21 10. Gibanje za občo demokracijo - GOD Avdo JAHIČ - 0,28 11. Narodni demokrati in Slo- venska gospodarska stranka Jože BEŠVIR - 11,95 12. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — Združenje "Smer" Slovenije Vikto- rija BALOŠ - 0,51 13. Stranka neodvisnih Franc SUNČIČ - 0,79 14. Združena lista: Delavska stranka, Demokratična stranka upo- kojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije Zdravko HLEBEC _ 8 38 15. Lista Franc MAJCEN - 0,38 16. Zeleni Slovenije Ivan KU- KOVEC - 3,38 17. DEMOS - Krambergerjeva združena lista — Domovinska na- rodna stranka — DONS, Republi- kanska stranka Slovenije - RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS Peter FICKO - 0,90 18. Krščanski socialisti - DS Naprej — Svobodna stranka Vesna LEVAČIČ - 0,61 19. LDS - Liberalno - Demo- kratska stranka Branko KUKEC - 15,14 20. Slovenska nacionalna stranka - SNS Vlado ŠVIKART 3,02 21. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Miroslav LUCI - 3,90 22. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka — Stranka cen- tra Štefan SEVER - 3,21 24. Socialistična stranka Slovenije - SSS Miroslav TRAMŠEK - 1.88 LENARŠKA OBČINA 1. Slovenski krščanski demokrati - SKD Jože RAJŠP - 19,47 2. Republikanska zveza Slovenije - RZS Boris ČREPINKO - 0,54 3. Demokrati — Demokratska stranka Milan GUMZAR - 11,95 4. Slovensko ekološko gibanje — SEG MIRAN KAVČIČ - 1,03 5. Liberalna stranka — LS Unčat GROS - 1,33 6. Štajerska demokratska krščan- ska stranka Miran URIH - 3,56 7. Deželna stranka Slovenije Vil- jem DOVEČAR - 0,65 8. Slovenska ljudska stranka — SLS Jože ŠKRLEC - 15,96 9. Liberalno demokratska stran- ka Slovenije - LDSS Matej SUKIČ - 1,40 10. Gibanje za občo demokracijo - GOD Sulejman ZAHIROVOČ - 0,20 11. Narodni demokrati in Slo- venska gospodarska stranka Janez STARIHA - 0,26 12. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije - Združenje "Smer" Slovenije Jožef HORVAT - 0,97 13. Stranka neodvi.snih Marija STANIČ - 1,00 14. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upo- kojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije Marija ŠAUPERL - 8,66 15. Lista Franc MAJCEN - 0,38 16. Zeleni Slovenije Ludvik MATJAŠIČ - 4,48 17. DEMOS — Krambergerjeva združena lista — Domovinska na- rodna stranka — DONS, Republi- kanska stranka Slovenije — RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS Franc ŽAB OTA - 1,66 18. Krščanski socialisti - DS Naprej — Svobodna stranka Fran- oišek SUSMAN - 1,25 19. LDS — Liberalno - Demokrat- ska stranka RJAVEČ Janez 16,21 20. Slovenska nacionalna stranka - SNS Leopoldina Lea RIŽNAR - 3,26 21. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Avgust ZA VER- NIK - 2,85 22. SOPS — Slovenska obrtno podjetniška stranka — Stranka cen- tra Franc GRADIŠNIK - 1,27 24. Socialistična stranka Slove- nije - SSS Leopold HAMERŠAK - 1,29 PRIPRAVILA: DARJA LUKMAN ŽUNEC KAJ SO POČELI V JABLOVCU? Po volitvah se je v našem ured- ništvu oglasil Franc Topolovec, volilec iz Jablovca v podlehniški krajevni skupnosti. Potoiil je, da se volilni odbor na Jablovcu ie od volitev leta 1990 milo rečeno čud- no obnaša do volilcev. Povedal je, da se je na volišču v Jablovcu oglasil v nedeljo dopoldan (okoli 10. ure) in da mu je predsednica volilnega odbora Marija Repine dejala, da ne more več voliti, ker je ie volil, in da so volišče ie za- prli, saj so prišli vsi volilci. Ko jim je povedal, da še ni volil in da morqjo imeti volišče oprto do 19. ure, so ga člani volilnega od- bora pričeli zmerjati, zakqj je prišel tako pozno in kaj si misli, da je. Epiloga zgodbe še ni. Franc Topolovec se je pritožil tudi pri volilni komisiji 11. volilnega okraja. Če njegova zgodba drži, kaže, da nekateri še niso spoznali pravil volitev in da še kar naprej delajo po domače ... O pridelovanju zgodnjega krompirja Društvo podeželske mladine Ptuj bo jutri ob 18. uri or- ganiziralo predavanje o pridelovanju zgodnjih sort krom- pirja. Predavanje bo v gasilskem domu v Dragonji vasi, predavala pa bo magistra Martina Bavec iz Kmetijskega zavoda Maribor. Pozn^e bo v organizaciji omenjega društva še družabno srečanje udeležencev tega izo- braževanja, na katerega vabijo ¿im več pridelovalcev krompirja z 44mio^a Dravskega poya. |g 4 - PO NAŠIH KRAJIH 10. DECEMBER 1992 - TEDMIK OD ^Vpač DO ZlUPEČJE VASI POLENŠAK: Športno igrišče na Polenšaku čaka na lepše čase. Asfaltirali in uredili naj bi ga s pomočjo osnovne šole Domava in krajevnega samoprispevka. Najpozneje do prihodnjega poletja. TEDNIK PTUJ: Člani Smučarskega kluba Ptuj so pripravili 12. tradicional- ni sejem rabljene in nove smučarske opreme. V dvorani Mladika (iai se vedno neogrevani) je sejem v treh dneh obiskalo več kot jOOO ljudi, željnih, da prodajo ali kupijo. V prodajo je bilo oddanih več kot 1000 kosov opreme, več 800 pa jih je menialo lastnika. Po mnenju organizatorja je sejem v popol- nosti uspel, kar daje nove spodbude za še večjo ponudbo. Prav tako je sedem podjetnikov razstavljalo in prodajalo zimsko opremo. Brodarsko društvo Ranca se je predstavilo s svojo dejavnostjo za leto 1993, ko bodo prvič pripravili tečaj za mlade jadralce na vodi in voditelje čolnov, kar je nov vir turistične in športne dejavnosti na ptujskem jezeru. Za obiskovalce so bile na voljo informacije o zimski ponudbi v naših smučaskih središčih. Tudi tokrat je na sejmu deloval Ski servis Pisar, ki je postal že se- stavni del sejma. Organizator se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so sejem omo- gočili s finančnimi prispevki, prav tako tudi vsem 30 članom smučarskega kluba, ki so te dni marljivo delali in bodo sredstva vložila v šolanje novih vaditeljev. ( — anc) Fofo.- KOSi TEDNIK SKORBA: Kot nam je povedal predstojnik ptujske enote Zavoda za zdavstveno varstvo doktor Ciril Korpar, je količina nitratov v podtalnici v skorbskih črpališčih nekoliko upadla. V omrežju so po zadnjih analizah namerili 9,8 miligrama dušika v litru vode, kar je pod s pravilnikom o neoporečnosti pitne vode dovoljeno mejo, ki je 10 miligramov dušika v litru vode. To je razveseljiva novica, sai je v enakem obodobju lani bila vsebnosti dušika nekaj čez 15 miligra- mov na liter. Doktor Ciril Korpar zadnje analize vode komentira kot ohrabrujoče, vendar meni, da ja razlogov za brezskrbnost še premalo. Vendar pa, kot pravi, ob svojih rednih pregledih območij vodovarstvenih virov opaža, da je gnojevke in gnoja na njivah manj kot prejšnja leta. Predvideva, da je to že rezultat izvajanja odloka o zaščiti virov pitne vode, ki ga je ptujska skupščina sprejela decem- bra lani. Zaenkrat lahko vodo iz omrežja brez skrbi pijemo — do analize v prihodnjem tednu. Seveda pa je dolgoročni cilj čim večje znižanje vsebnosti nitratov v vodi ptujskega vodovodnega omrežja. TEDNIK VITOMARCI: V nedeljo so krajani te krajevne skupnosti po- leg republiških volitev opravili tudi volitve predsednika KS in sedmih članov sveta ter treh članov nadzornega odbora. Ude- ležba je bila podobno kot za republiške volitve 76,3-odstotna. Med tremi kandidati za predsednika — Alojzom Fekonjo, Iva- nom Šilcem in Albinom Druzovičera — so za presednika kraja- ni izvolili slednjega. Prejšnjemu vodstvu je mandat potekel že pred leti, novo vodstvo pa bo imelo polne roke dela, saj morajo urediti še veliko cest in poskrbeti za vodna zajetja. Po zadnjih analizah je namreč zajetje krajevnega vodovoda, iz katerega se napaja tudi osnovna šola, oporečno. Tamkajšnja osnovna šola pa je imela minuli konec tedna pro- jektne dni. Običajni pouk so nadomestili z delom v skupinah in so se posvetili predvsem zgodovini kraja in ljudskemu izročilu. Učenci so delali v skupini za ljudske pesmi in plese, spoznavali, kako so se prehranjevali njihovi predniki, z anketo so ugotovili, koliko domačih obrti se je še ohranilo, in naučili so se plesti iz vrbovih šib ter izdelovati leseno orodje. Likovna skupina je ri- sala najstarejše slamnate hiše, skupina novinarjev pa je obiskala stanovalko najstarejše slamnate hiše v Vitomarcih Marijo Hrga. Rezultate tridnevnega dela so predstavili na enourni prireditvi, na katero so prišli tudi starši otrok. Pripravili so tudi razstavo izdelkov kmečke kuhinje, domače obrti in likovnih del ter pri- kaz dela novinarske skupine. Domačini so s šolo lepo sodelova- li, saj brez njih ne bi mogli spoznati zakladnice tradicionalnih običajev in navad. Osnovna šola Mladika je praznovala Dokazali smo, da je lahko tudi v devetdeset let starem poslopju pouk dober, če sta volja in razumevanje, je pou- darila ravnateljica Osnovne šole Mladika Marija Šumandl na petkovi slovesnosti ob dne- vu šole. Šola ima 721 učencev v 28 oddelkih, 210 pa je učen- cev v podružničnih šolah Vito- marci in Trnovska vas. Pred tremi leti so se odločili za tri- mestre, že nekaj časa imajo nivojski pouk, letošnje šolsko leto so pričeli z dvema šport- nima razredoma, učenci šestih razredov so vključeni v pro- jekt prenove pouka matemati- ke. Na šoli poučujejo fakulta- tivno nemščino in angleščino. s polovičnim delovnim časom ao letos zaposlili učitelja računalništva. To je le nekaj iz bogatega pedagoškega dela šole, ki jo je v zadnjih letih obiskalo že 295 učiteljev, saj se zavedajo, da je taka izmen- java mnenj in izkušenj naj- krajša pot do uspešnega dela. 2^1ijo pa še več: želijo si obnovljeno podstrešje, v njem pa prostor za računalniško učilnico, knjižnico, še kakšen razred ... Šola po drugi svetov- ni vojni ni bila nikoli do konca obnovljena in podstrešje je vsa ta leta povsem neizko- riščeno, s tem pa tudi možno- sti za še več dodatnih dejavno- sti, za še prijaznejšo šolo. Slovesnost je pozdravil tudi predsednik ptujske vlade Bran- ko Brumen, predstojnik mari- borske enote ¿avoda za šolstvo šolstvo magister Slavko Sirec in članica izvršnega sveta, odgo- vorna za šolstvo, Kristina Šam- perl Purg. Na petkovi dopoldanski slo- vesnosti so podelili tudi nazive napredovanja učiteljev. Marija Kumer in Alojzija Trop sta do- bili naziv mentor. Slava Šare in Branko Turkuš svetovalec in Ivan Šumandl hkrati naziv men- tor in svetovalec. Jubilejne nagrade za deset in dvajset let dela so prejeli: Maj- da Drumlič, Irena Golob, Maj- da Kramberger, Ivanka Volge- mut, Franci Golob in Vili Veg. V kulturnem programu je na- stopila šansonjerka Vita Maurič Ruič. Na popoldanskem delu slove- snosti so predstavili zaključek tridnevnega projektnega dela, ki so ga poimenovali Ptuj — me- sto muzej vas pričakuje. Učenci so v dneh projektnega dela iz- delali prospekt Ptuja v an- gleščini, se sli gledališča, ugota- vljali onesnaženost zraka po lišajih, kuhali, se ukvarjali z gla- sbo, izdali časopis Mladika, fo- tografirali, raziskovali krompir, šivali lutke, si ogledali razstavo Srečanje z Jutrovim na ptuj- skem gradu, plesali, se posvetili računalnikom, spoznavali turi- stični utrip Ptuja in še kaj. Vse to so preastavili na popoldanski prireclitvi in na razstavi. NaV Osnovna šola Mladika Je praznovala. Foto: OM Ob prazniku so učenci Izdali časopis Mladika NADAMEVANJl №OJEKTA P9HOÌMÌ - SKifi»ili ŽIVUlNJfUCi i»R0ST9fl Jutri zvečer srečanje na Keblju Zbliževanje med ljudmi in krajevnimi skupnostmi, pozna- vanje dela projekta, razvoj po- horskega območja in ohranitev njegove poseljenosti, ohranitev starih običajev, kultura na vasi, zanimanje oblasti za podeželje, kulturna dediščina, višinske kmetije, vrnitev pohorskih vino- gradov, pomoč strokovnjakov pri ohranjanju kmečke arhitek- ture, obnovitev pohorskih žag, posodobitev cest, kmečki izdel- ci in pridelki, lepša bodočnost kmečkega življenja ... so bili glavni poudarki udeležencev jrojekta Pohorje — skupen iiv- jenjski prostor pred dvema ted- noma v Šmartnem na Pohorju. Udeležba je bila velika, prišli so celo lastniki počitniških hišic. Nekateri pa so prišli predvsem zaradi zgodovinarja profesorja dr. Jožeta Koropca, ki zna lju- dem na preprost in vendar učin- kovit način povedati, kjer so nji- hove korenine. Seveda pa niso bili prisotni samo^'^Šmarčani, temveč tudi drugi Pohorci. Dr. Jože Koro- pec jim je za začetek povedal, da je na Slovenskem več kot 18 krajev z imenom Šmartno. Ob tem je še dodal, da bi bilo zani- mivo srečanje prebivalcev teh krajev v Šmartnem na Pohorju, ki ima brez dvoma najlepšo in tudi najvišjo lego. V svojem zgodovinskem predavanju je go- voril o prvih začetkih posamez- nih krajev, pomagal pa si je s krstnimi, poročnimi in mrliški- mi knjigami, ki jih je dobil v župniščih. Tokrat so udeleženci izpol- njevali tudi delovne liste, kjer so odkrivali svoje korenine, opi- sovali naselja, zgradbe, dajali predloge za izboljšanje videza posameznih krajev in še kaj. Zbirali so udi pomembne datu- me, kot se jih ljudje spomnijo, ker ie pri tem projektu važno, od ícoa prihajamo, kakšne so naše korenine in kam gre raz- vojna pot teh območij. Jutri zvečer se bodo ob po- dobnem srečanju zbrali krajani Keblja na Pohorju. Tudi tokrat bo imel dr. Jože Koropec zgo- dovinsko predavanje, tema pa bo Od kod nam in našim krajem imena in priiimki. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Dr. Jože Koropec Malčki v Ljudskem vrtu V Osnovni šoli Ljudski vrt že dober mesec telovadijo predšol- ski otroci. Telovadbo organi- zira TVD Partizan Ptuj, malč- ki pa se dvakrat tedensko sre- čajo v spremstvu staršev. Naj- mlajši je star šele slabi dve le- ti. Sedaj je vpisanih več kot 20 otrok, tako da bodo v kratkem najbrž razdelili malčke v dve skupini, je povedal profesor športne vzgoje Miran Muhič. Tako bi način telovadbe in vr- sto vaj lažje prilagodili zmož- nostim otrok glede na starost. "Otroci telovadijo med igro. Mlajši še ne zdržijo posebno dolgo, že po pol ure postanejo raztreseni. Motivirati jih je potrebno seveda čisto drugače kot šolske otroke. Tudi vaje so drugačne," je razložil Mi- ran Muhič, ki dela s tako ma- jhnimi otroki prvič. McZ TABORNIKI Kvedrov rod se pripravlja na Rodni Vrh Natančno 165 tabornikov — 68 medvedkov in čebelic, 48 goz- dovnikov, 15 popotnikov in 24 grč — združujejo taborniki Kve- drovega rodu, smo izvedeli na njihovem občnem zboru. Dru- gače povedano so to učenci ni^ih in višjih razredov osnovnih šol Ljudski vrt in Breg, srednješolci in tisti, ki so stari več kot 21 let. Vodijo jih načelnik Branko Tonejo in več starešin, med katerimi je Erika Šafranko gotovo srce ptujskih tabornikov, saj ima Kvedrov rod svoj sedež ravno na njenem domu. Ptujski taborniki odhajajo vsako leto na republiški tečaj za vodnike v Bohinju. Tako so tudi letos dobili novega vodnika. Gozdna Šola v Bohinju je tudi sicer izjemno zanimiva za tabor- nike. Tega desetdnevnega ta- borjenja se je letos udeležilo 80 tabornikov, kolikor jih lahko na taborjenje sprejmejo. Sicer pa so se letos vključili v akcijo Čist in zelen Ptuj, udeležili so se ve- selega srečanja v Muti, planina- rili so s planinci in se povzpeli tudi na Triglav, kupili so šotor, dva kotlička in termos posodo. Ti artikli jim bodo služili za še tesnejši stik z naravo. Prihodnje leto nameravajo namreč organi- zirati dneve izletov, kjer bodo odvisni samo od svojih na- hrbtnikov in hrane, nabrane v naravi. Taboriti pa nameravajo ne le poleti v Bohinju, pač pa tudi ob koncih tedna na Rod- nem Vrhu v Halozah. Naslednje leto se bo 11 vodov, ki bodo or- ganizirani v okviru dveh družin, še bolj kot doslej posvečalo tudi varstvu okolja. Na občnem zboru je 18 tabor- nikov prejelo priznanja — drugi in tretji list, prvi, drugi in tretji vozel. Sprejeli so tudi nova pra- vila za svoje delovanje. McZ ŠOLSKI ZVONEC HAM JE ZAUPAL... I*TLJ • Osmošolci Osnovne .iole dr. Ljudevita Pivka so naravo- slovni dan tokrat namenih temi Alkohol, alkoholizem, narkomani- ja. V teh dneh pa sodelujejo na različnih področjih z Osnovno šolo Gustava Šiliha iz Maribora. VELIKA NEDELJA * Minulo sredo so uečnci prisluhnili koncer- tu glasbene skupine PRO MUSICA TIBICIANA, v petek pa so imeli športno srečanje z rokometaši in učitelji gorišniške šole. KOG * Minuli teden so imeli učenci tamkajšnje šole nekoliko drugačen pouk. Zanimali so se za preteklost svojega kraja, svoje delo pa predstavih minuli petek na sklepni prireditvi. ORMOŽ • Učenci 4. razredov so si v ptujskem muzeju ogledali razstavo turkerij in se ob tem vključili v delo delavnic. TEDNIK ~ DECEMBER 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 Piše: Tjaša Mrgole-Jukič ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE 13. POLITEIZEM Tvoja babica in dedek sta se v šoli učila, da je bilo rojstvo zgodovine ob reki, ki popla- vlja, ob Nilu in da je tam žive- lo najstarejše ljudstvo na svetu — Egipčani. Oni naj bi bili prvi, ki so imeli vse to, o čemer sva govorila: mesta, dr- žavo, vladarje, uradnike, sve- čenike, kmete, pisavo in teb- niko ... Komaj pred dobrimi 60 leti ])a so arheologi naleteli na "antastična odkritja. Ko so v puščavi pričeli izkopavati gri- če, so pod njimi našli na kupe razvalin. Presenečeni so ugo- tovili, da so izkopali najsta- rejša mesta na svetu. Mesta so bila zgrajena iz opeke, ta pa se je sčasoma na soncu zdrobi- la. Ostali so samo griči in pod njimi so se skrivale "pokopa- ne" kulture ter čakale, da jih nekdo odkrije. Vidiš, kako se spreminja tu- di zgodovina. Ko nekaj odkri- ješ rečeš: to je najstarejše okostje, mesto ko pa ar- heologi odkrijejo drugo najd- bo, ki je še starejša, se pač re- snica našega znanja spremeni. Si lahko predstavljaš, kakšno presenečenje je za ljudi in znanost kasno odkritje? Ne misli si, da je že vse najdeno in izkopano. Mogoče boš ne- koč ti arheolog in boš izkopal kakšno "pokopano" kulturo ter spremenil vedenje in zgo- dovino. Se ti ne zdi to vzne- mirljivo? Pa greva nazaj k temi. Rekel boš: saj ta ne ve, kaj piše. Naj- prej je napisala, da so se prve kulture razvile ob velikih re- kah, ki poplavljajo, sadaj pa napiše, da so našli najstarejša mesta v puščavi in pesku. Ja, prav imaš. Pa greva lepo po vrsti in kmalu ti oo vse jasno. Tam, kjer se pričenja zgodo- vina, ni bilo samo ene reke, bili sta celo dve: EVFRAT in TIGRIS. Prav zato ta kraj imenujemo Deželo dveh rek oziroma medrečje, kar po gr- ško pomeni MEZOPOTAMI- JA. Ta dežela leži v Aziji. Toda moram ti povedati, da sta ti dve reki zelo muhasti: enkrat poplavljata preveč, dru- gič sploh ne in poleg tega tudi zelo radi spreminjata strugo. Prav ta stalni boj z naravo je bil sad visoko razvite kulture, o kateri bova govorila. Kadar se več plemen združi in ima isti jezik in isto kultu- ro, potem to ni več pleme in tudi ne plemenska zveza, am- pak LJUDSTVO. Prav v Me- zopotamiji so bila prva, naj- starejša ljudstva na svetu: Su- merci, Hetiti, Semiti, Babilon- ci, Asirci... sumergí Iz arheoloških izkopanin so ugotovili, da so bih naj- starejše ljudstvo na svetu SUMERCI. Pa se tukaj mal- ce ustaviva. Prav to ljudstvo je toliko pomembno za zgo- dovino, ker so bili odlični opazovalci narave in neba, znanstveniki, tehniki, trgov- ci. Ko so se priselili v Mezo- potamijo, so s seboj prinesli obilico znanja, ki so ga dru- ga ljudstva sprejela in na osnovi tega znanja gradila svoje kulture. Presenečen boš, ko boš ugotovil, da so znanja Sumercev močno vti- snjena tudi v današnjem življenju in kulturi. Sumerci so nosili oblačila iz volnenega blaga (kauna- kes). Ženske so nosile oble- ke, moški pa, saj ne boste verjeli, nekakšna krila. Že pri plemenih smo srečali poslikave obraza in telesa pri moških in ženskah. Kot pa se v civilizirani družbi spodobi, se v Mezopotamiji razvije dnevno ličenje obra- za (kakor to počenja tvoja mama). Obraz so si popu- drali, poudarili obrvi m oči obrožili s črno barvo. Ličili so se tudi moški. Kot v vsaki družbi, tudi danes, pa se niso ličili vsi prebivalci. V Mezo- potamiji so se ličili le bogati. Sumerke so poleg svojih las nosile bogate črne lasulje. Za moški svet pa je bilo zelo moderno, če so nosili brade. Verjetno so jih zaradi tega druga ljudstva imenovala "črnoglavci". Kot mi danes so tudi oni radi nosili zlat nakit, okrašen z dragimi kamni. Poglej si fotografijo sumer- ske kraljice! Tvoje mnenje? Ta pa bi že bila po tvojem okusu, kanje? Ne samo pred 5000 leti, tudi danes bi zanjo zažvižgali dečki, če bi se spre- hodila po ptujskih ulicah ... Ob Evfratu In TIgrisu je Mezopotamija. Druga visoka kultura je bila ob Nilu, tretja ob reki Ind. Poišči vse tri reke. (Če primerjaš s celim svetom, lahko opaziš, da N11, pa tudi Evfrat In Tigris niso tako da- j leč od Slovenije.) \ Naglavni nakit sumerske kraljice Šub-ad, verjetno najstarejše \ kraljice, kar nam jih je doslej znanih; živela je pre nekako pet ti- ; soč leti. Leonard Wooley je našel nakit v kraljevskih grobovih v ^ Uru. - Katherine Wooley je modelirala glavo po neki ženski lo- banji Iz tiste dobe. I taUBITEUSKA KULrunA Zveza kulturnih organizacij na razpotju V sredo, 2. decembra, je bila prva seja novega predsedstva Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Člani predsedstva so sprejeli program dela za leto 1993, pri tem pa so ugotavljali, da bo prihodnje leto za ZKO v statusnem in organizacijskem smi- slu prelomno. Novi sistem družbenih de- javnosti teži k novi opredelitvi odnosov med državo in civilno družbo in to v največji meri zadeva tudi društva in njihove zveze. Po eni strani pričakuje- jo društva vsaj minimalno po- moč države za svoj obstoj, po drugi strani pa si prizadevajo tudi za samostojnost in neod- visnost. Država še ni opredeli- la svojega interesa za dejavno- sti, ki so zunaj državnih usta- nov, zato je v tem trenutku težko vedeti, do katere mere in kdaj bo v javnem interesu sistemska ali občasna, celovita ali delna materialna podpora iosaraeznim združbam držav- janov. Sedaj so programi, kjer no- silci niso državne ustanove, prepuščeni dobro volji posa- meznih vladnih resorjev in se od občine do občine različno rešujejo (v ptujski občini še dokaj uspešno). Zato bo v na- slednjem letu poglavitna nalo- ga ZKOS prizadevanje za takšne sistemske rešitve, ki bodo trajno zagotavljale fi- nanciranje projektov in pro- gramov ljubiteljske kulture. PROGRAMSKA USMERITEV Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo delovala na petih področjih, pri čemer je na prvem mestu kulturna ustvar- jalnost in poustvarjalnost v smislu kulturno-družabne in kreativno-umetniške dimenzi- je, kulturno izobraževanje, kulturno posredništvo (prire- ditve), sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in na tujem ter za- ložništvo. RAZVOJNE MOŽNOSTI Po mnenju predsedstva ZKOS se v ljubiteljstvu kaže javni interes za naslednje de- javnosti: — dostopnost kulturnih vred- not tudi zunaj večjih urbanih središč, — kulturna vzgoja in izo- braževanje, — omogočanje delovanja mladim, še neuveljavljenim ust- varjalcem in možnost za nove vsebine in oblike ustvarjanja, — smotrno izkoriščanje pro- stega časa in s tem preprečevan- ja družbeno nezaželenih poja- vov. Kljub bodoči predvideni lo- kalni samoupravi bi v sedanjih občinah morali ostati nekak- šni centri kulturno-izobraže- valnega značaja. Na tem po- dročju smo sedaj pred toliko opevano Evropo; mnoge države (Danska, Nizozemska, Velika Britanija, Italija) takš- ne centre imajo, nekatere dru- ge (Avstrija) pa jih uvajajo. Takšno ureditev v ZKOS pričakujejo od zakona o kul- turnih dejavnostih. NOVOSTI Predsedstvo (Podravje za- stopa pred.sednik ptujske ZKO) je imenovalo nove stro- kovne odbore (Darja Koter je v odboru za mladinsko zbo- rovsko petjej), sprejelo pa je tudi nov poslovnik o priznan- jih. Odličja Svobode, ki so vrsto let bila najvišja priznan- ja ZKOS, se bodo morala preimenovati, ker jih sedaj s tem imenom daje država za drugačne dosežke (ZKOS jih ni zaščitila), v bodoče pa bodo tudi številčno omejena. Kot novost so bila sprejeta tudi izhodišča za kategorizaci- o zborovodij glede na izo- brazbo, programsko usmeritev in dosežke. F. Lačen 15« RAZSTAVA ilKOVKIH Dil DESTRNIK Ш2 Slikarsl(o platno tudi mladim V osnovni šoli Destrnik so v petek odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v začetku oktobra v likovni koloniji Destrnik '92. Že petnajst let se zbirajo v tem delu Slovenskih goric likov- niki iz mariborske in ptujske občine, da bi ujeli trenutek, ki z življenjem počasi, a neizogibno izginja. Po zaslugi šole likovno srečanje ostaja; morda je že več kot pet- najst let, ko se je pričelo, pa kaj ko je bilo v vseh teh letih pomem- bneje srečanje organizirati kot pi- sati kroniko in slaviti jubileje. Srečanje preprosto je in okolica Destrnika ie nikoli izčrpan motiv, nikoh do konca prebrana knjiga, nikoli doumeta svetloba in barvna lestvica. IvCtos so na likovnem srečanju sodelovali tudi otroci iz nekaterih osnovnih šol ptujske občine. Za- kaj? Da bi srečanje zares pognalo korenine in kdo drug ga bo nadal- jeval, če ne mladi. Ideja je letos naredila prvi korak, bolj sra- mežljivo in v skromnem številu, pa vendar prišh so, risali, slikali otroci iz osnovnih šol Cirkulane, Domava, Markovci, Juršinci in Destrnik: Mitja Arbeiter, Darja Furek, Petra Slukan, Renata Bez- jak, Tanja Horvat, Tomaž Skok, Peter Cigula, Polonca Nedeljko, Simon Murko, Ines Zelenik, Maja Kos, Milena Janžekovič in Zvez- dana Zelenik. Material za likovna dela učencev so podarili Papirni- ca Alf Ptuj, IJbra Ptuj, Sobosli- karstvo in pleskarstvo Trstenjak Ptuj in Petlja Ptuj. Med odraslimi udeleženci so svoja dela postavili na ogled An- gelca Viher, Jože Foltin, Ervin Kralj, Vladica Hlvič Volk, Branko Pungartnik, Joža Črctnik, Regina Hrastnik, Lojzka Rojko, Andrej Božič, Drago Božičnik, Herbert Gunšek, Stanka Povh, Olga To- mič, Justina Vodišek, Jerica Basle Vivat, Olga Zorko, Nada Zidarič, Sead Beganovič, Franc Sagadin, Tone Tratnik, Tihomila Dobrave, Rozina Šebetič, Jožica Nedeljko in Bruno Ixvačič. NaV Likovna kolonija Destrnik '92 se predstavlja Projektni teden na {(ogovski šoli v času, ko se tudi na podeželju čedalje bo|j zavedamo svojih kore- nin in smo nanje ponosni, so učenci kogovske štirirazrednice podob- no kot na njihovi matični šoli Ivanjkovci — Miklavž le-te raziskali v minulem tednu. Projektno delo so poimenovali Kje so tiste stezice. Razdeljeni v devet projektnih skupin so z mentorji in zunanjimi sodelavci obiskali številne kogov- ske družine: znane pev.ske družine so jim prepevale in ob tem so zbi- rali posnetke starih pesmi, pri dru- gih se zanimali za stare običaje, zopet drugje za stare predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kmetij- stvu in gospodinjstvu. Na eni iz- med kmetij so šolarji celo sodelo- vali pri peki domačega kruha, oblikovali in pekli pa so tudi par- keljne in miklavže. Zbirah so celo podatke o ljudskem zdravilstvu, izdelovali metle in še kaj. Vse, kar so naredili, so sproti do- kumentirali in predstavili na sklepni prireditvi, ki je bila minuli petek v krajevni dvorani na Kogu. Vida Topolovec ШПШШ uamn - nataša коиш 49. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. BAKH/DIONIZ (gr. BAKKHOS, lat. BACCHUS/gr. DIONYSOS) Poleg starih italskih bogov vina Libera in Libere se pod vplivom grškega sveta v rimski državi uvel- javi od konca 5. st. pr. n. št. tudi Bakh oz. Dioniz. O njegovem iz- voru obstajajo različne razlage, po eni od njih ie prišel iz Trakije. Prav tako številni miti različno ra- zlagajo njegovo poreklo, najpogo- steje pa je imenovan kot sin Zeu- sa in Semele (hči tebanskega kral- ja Kadma). Pod vplivom vina, plesa in gla- sbe so se hoteli Bakhovi ča.stilci in častilke (bakhe, menade) v tre- nutkih religiozne vznesenosti poi- stovetiti z bogom. Bučna in razuz- dana praznovanja je senat prepo- vedal leta 186 pr. n. št., vendar Bakhovega čačenja ni mogel za- vreti. Še danes je v rabi izraz ba- kanalije. V rimski Poetovioni sta se od vinskih in vinogradniških bogov najbolj uveljavila Liber in Ubera, vendar tudi Bakh ni neznan. Ka- ko so ga upodabljali, nam kaže medaljon: v eni roki drži palico, ovito z vinsko trto (thyr.sos), v drugi pa pivsko kultno poi>odo (kantharos). Antični medaljon iz Poetovione je danes splošno znan kot zaščitni znak kvalitete slovenskih vin. Reliefna upodobitev Bakha z rimskega medaljona Iz Poeto- vione Je postala danes zaščitni znak slovenskih vin. (Po katalo- gu Stoletja kletarstva na Ptuju.) 6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 10. DECEMBER 1992 - TEDNIK laEPET z IGRALKO MILENO ZUPANČIČI Igralska umetnost je umetnost trenutka Seje še spominjate — krhke, nebogljene, polne ljubezni v te- levizijskem filmu Cvetje v jeseni, pa odločne, samosvoje Žašler- ce na filmu, Ane v gledališču, pa vodnice v Leticiji in luštreku, gledališki predstavi, v kateri smo jo v Р1цји nazadnje videli ... Se je spominjate, Milene Zupančič, igralke, ki smo jo tokrat povabili ha klepet tudi za naš časopis? Milena Zupančič živi v Bo- hinjski Beli in sc vsak dan vozi na delo v Slovensko na- rodno gledališče — Dramo v Ljubljano. • Si kdaj rečete: nc bom več igrala? Milena Zupančič: Gotovo pridejo obdobja, mi jih ime- nujemo krize; ne mislim samo na krizo, ko ne delaš, ampak tudi na krizo, ko misliš, da nočeš več. Ko pride čas in tre- nutek, ko se ti zdi, da si se iz- praznil, ko te začne biti sram ... To so zelo hudi občutki, hu- da obdobja. Nekako pa zdaj že vem, da minejo. Ћ ritem mi je že precej domač. Tkkrat se mi seveda zdi zelo pamet- no ukvarjati se s čim orugim, napolniti akumulatorje. Vržeš se zopet v branje, hodiš na sprehode ... Mislim , da se igralec v takih trenutkih pred- vsem ne sme smiliti samemu sebi in iskati krivde naokrog, v drugih. • Si lahko igralec "pri- vošči", da je na odru slabe volje? Milena Zupančič: Včasih je res težko. Včasih grem na predstavo, pa si želim, da bi teater zgorel, pa si želim, da nekoga ne bi bilo, da publike ne bi bilo ... Tisti trenutek, ko pa stopim na oder, sto- 3im v drug svet, človek poza- bi na sebe — na sebe zaseb- no, na vse svoje tegobe ... BREZ NADARJENOSTI NE GRE • Koliko vam je pomagal pri igri talent, koliko šola in danes po tolikih letih iz- kušnje? Milena Zupančič: Brez ta- lenta se sploh nima smisla začeti ukvarjati s tem, to je osnova. Je pa res, da je samo talent dosti premalo. Šola, znanje, ki ga moraš nenehno dopolnjevati, je tisto, zakaj pri vsaki novi vlogi si v bi- stvu na novo; nič ne znaš, nič ne veš. Izkušnje pa ti poma- gajo, da lažje ustvarjaš in ta ustvarjalni del je mnogo širši. Vendar brez talenta ne gre. • Koliko in ali postane po dvajsetih predstavah vloga rutina ali pa je vsaka pred- stava na nek način dru- gačna? Milena Zupančič: Nikakor ne postane rutina. Dvajseta ali petdeseta predstava je no- vo doživetje, zakaj naša umet- nost je umetnost trenutkov. Mi si ne zidamo spomenikov. Zelo je odvisno od publike, publika je ena bistvenih sesta- vin gledališke predstave, to je neko energetsko polje med publiko in odrom. To je neko valovanje, za katerega ne vem, od kod prihaja in kam odhaja. Ta naboj je lahko zelo različen, odvisen od sestave publike in tudi od igralca. Predstave, ki jo imaš rad, predstave, za katero stojiš, ni težko igrati tudi stokrat. Težje pa je seveda, kadar igraš v predstavi, za katero meniš, da ni to, kar si ti predstavljaš kot dobro predstavo. OB PRAVEM ČASU NA PRAVEM MESTU • Koliko igralci sodelujete ori repertoarju gledališča, v caterem ste zaposleni? Milena Zupančič: Žal, prak- tično nič in to je zelo narobe. • Kaj je usodno za uspeš- no kariero? Milena Zupančič: Tbdi sre- ča. Sreča v tem smislu, da so se v nekaterih trenutkih poja- vile prave vloge, srečno na- ključje, da so mi bile dane pra- ve vloge v pravem trenutku. • Igrate v gledališču, na filmu, na televiziji, to so ra- zlično mediji... Milena Zupančič: So ra- zlični mediji, ampak samo tehnično. V današnjem času mora igralec vse tehnike ob- vladati. Bistvo pa je povsod isto. Iskren igralski pristop, ista igralska intenzivnost. • V gledališču je odziv pu- blike takoj... Milena Zupančič: To je res, zato imam gledališče tu- di najrajši. Je živo, se nekaj dogaja, je res nekaj magične- ga. Pri filmu pa je drugače. Ko je film narejen, je že ne- kaj drugega, se mene več ne tiče. Moram reči, da sem ka- mero kot partnerja, kot ne- kaj, kar z mano sodeluje, začela doživljati dosti pozno, prej je bil to zame mrtev predmet. Pri filmu je strašno oomembna koncentracija, (er te vse naokrog moti, v bistvu vse dela proti igralci in je res izredno pomembna koncentracija. IGRALKA NA SLOVENSKEM ODRU • Ima ženska kot igralka v slovenskem gledališču dovolj priložnosti, če pustiva ob strani film, ki je v Sloveniji v krizi in je tudi prej dajal žen- skam zelo malo priložnosti? Milena Zupančič: V gleda- lišču, misHm, je priložnosti kar dovolj, čeprav ie v dra- matiki nasplon 00 klasike naprej razmerje med ženska- mi in moškimi vlogami kri- vično. Ampak kljub temu mislim, da za ženske vloge v gledališču ni krize. • Ste igralka, ki že lahko izbira vloge ... Milena Zupančič: Malo privilegija že imam, da čisto vsega ne igram oziroma da nisem več med tistimi, kot sem dolga leta bila, da sem na oglasni deski prebrala za- sedbo vloge. Zdaj to zvem že orej, se posvetujem in si lah- co kdaj tudi kaj izberem. • Ljudje vas poznajo, tudi na ulici, v trgovini... Milena Zupančič: To je pravzaprav rezultat mojega dela. To je samo prijetno. Včasih, ko si slabe vofie, bi bil mogoče rad sam, ko te zasačijo v neprijetnem tre- nutku; v bistvu pa mislim, da se vsak igralec mora bati ti- stega trenutka, ko ga ne bo nihče več opazil... Nataša Vodušek Mislim, da za ženske vloge v gledališču nI krize VLADIMIR PUtKO 20 IBT ZAFISAN МОеКШУ PEVSKEMU IBOm IZ KIDRICEWGA Ljudi ne privlači samo petje Kdo bi pomislil, da je preteklo že dve desetletji, kar je; Vladimir Fulko stopil pred moški pevski zbor — takrat: TGA, danes Talum Kidričevo. Verjetno so tudi njemu same-^ mu leta zletela, da še sam ne ve, kdaj. T\idi zato, ker to delaj rad in navsezadnje je za to usposobljen, pravi sam. V začetku, po študiju, je vo- dil sedem zborov in v osmem pel. Petje v Komornem mo- škem pevskem zboru, ki ga je takrat vodil Branko Rajšter, mu je koristilo, včasih je bil tudi korepetitor. Danes tega ne zmore več; poleg dveh šol- skih zborov — glasbo poučuje na Osnovni šoli Ljudski vrt — ima še dva moška pevska zbo- ra: Talum in Grajena. V začetku je bil dokaj strog, a je z leti postal bolj popu- stljiv, saj gre za ljubiteljske pevce in važneje je bilo zbor ohraniti kot doseči kvaliteto na račun pevcev, ki bi morali zapustiti zbor. Prilagajal se je in se še, pravi, saj ni želel in na želi biti tisti, ki bi ¡ukinil" zbor. Z moškim pevskim zborom Talum pa živi že dvajset let. V začetku, ko so v njem peli le delavci tovarne, so s seboj no- sili tudi probleme svojega de- lovnega mesta. Marsičesa ni razumel, zdelo se mu je čud- no, a se je privadil. Zdaj tega ni več, saj so se zboru pri- ključili tudi pevci, ki ne de ajo v tovarni. A je vaja priložnost tudi za klepet o krajevnih no- vicah, o tem, kakšna bo vinska letina, in včasih je preprosto treba pesem prepustiti besedi o življenju. Res je, da bi moral biti bolj strog pri točnosti prihoda na vaje, disciplini na vajah, ven- dar je navsezadnje to le ljubi- teljsko delo. Seveda po vajah ostane občutek, da bi lahko dosegel več, da je premalo iz- koriščen, da bi lahko delali in- tenzivneje. Vendar ljudi ne privlači samo petje, petje v zboru je tudi druženje, tudi pogovor o vsakdanjih skrbeh in dogajanjih. Množičnost zborovskega petja v ptujski občini le zaslu- ga ljudi, ki so znali ljubezen do petja prenesti tudi na mlajše generacija, torej tradi- cija. Zasluge pa ima tudi Zve- za kulturnih organizacij, ki ak- tivno povezuje, vzpodbuja, po- maga, organizira pevske revi- je, srečanja. Res pa je, da če bi nekaj zborov združili, bi lahko dosegli večio kvaliteto, rešili pa tudi problem zboro- vodij, ki jih v občini ni na pre- tek. Vendar ni smisel v tem. Sam nikogar ne zavrne, če- prav je kdaj tudi to moral sto- riti, ker bi petje nekoga, ki res nima posluha, preveč motilo druge pevce. Kadar je naredil avdicijo, je vsaj poskusno vključil tiste, ki so imeli vsaj malo posluha. Kaj ga najbolj žalosti pri njegovem delu? Kadar kakšen pevec pusti zbor na cedilu, ne pride na nastop, še posebej če je to dober pevec. Moški pevski zbor Talum je včasih veliko sodeloval z zbori iz Prage, Leobna, Koroške. Danes je tudi za nastope do- ma sila malo prilcžnosti. Pev- skega tabora v Šentvidu pri Stični se je zbor udeleželi okrog petnajstkrat. Z zborom, ki dela že od leta 1948, je Vla- dimir Pulko v dvajsetih letih naštudiral že več kot 150 pe- smi. Pri izbiri repertoarja upošteva tonski obseg zbora, izbira pa tudi pesmi, ki jih še niso peli drugi zbori v občini, in pesmi, ki njega zanimajo, ki mu dajo dovolj dela. Je zborovodja, ki je z Mo- škim pevskim zborom Talum najdalje. Pravi, da bi to lahko bil trenutek, ko bi lahko sode- lovanje zaključni. Po tolikih letih se marsičemu privadiš, marsičesa ne slišiš več in nav- sezadnje je dobrodošlo tudi za kakovost zbora, da se zboro- vodja menja, meni Vladimir Pulico in dodaja, da vsak zbor potrebuje novo energijo, novo radovednost in s tem pridejo včasih tudi novi pevci. Će pa ne bi vodil zbora, bi mu nekaj manjkalo. In ker veljajo ljudje, ki radi prepeva- jo, za hudi dobre volje, se strinja, da se ob pesmi marsi- katera težava pozabi, slaba volja izgine. Zborovodja mora biti pevcem najprej prijatelj in skozi to avtoriteta. Nataša Vodušek Zborovodja mora biti pevcem najprej prijatelj PREJELI SMO ... Strniške žrtve in predvolilni boj (odgovor na sestavek v Tedniku št. 48, 3. 12. 1992) j G. Žižek, zakaj niste napisali tudi imena stranke, ki je poslcrbe- la za obeležie; to je Slovenska ljudska stranka. Prav gotovo ste pa v oceni precej pretiravali. Že v letu 1990 je naš poslanec g. Medved predlagal na seji skup- ščine, da se na primeren način zaznamuje grobišče žrtvam v Ki- dričevem, vendar Komisija za ra- ziskavo pobojev in IS .skupščine nista nič ukrenila. Zato smo po- novno na seji skupščine dne 1. 10. 1991 sprožili to akcijo, skupščina pa je sprejela sklep, da se ob 1. novembru organizira pomnik in komemoracija. Na žalost je ostalo vse samo pri sklepih. Tudi v le- tošnjem letu se ni nič premaknilo. Zaradi ignorance uradnih orga- nov je upravni odbor sprejel sklep, da bomo organizirali posta- vitev spominskega obeležja in ko- memoracije 29. 10. 1992. Mojster, ki smo mu zaupali izdelavo obe- ležja, ni mogel zaradi bližajočega se 1. novembra izpolniti našega naročila. Obeležje je bilo izdela- no v drugi polovici novembra, ko smo ga tudi postavili. Slavnostnega govornika določi prireditelj, tako je bilo tudi pri nas. Udeleženci komemoracije vam lahko povedo, da tega ni iz- koristil za predvolilno kompanjo. G. Žižek, mislimo, da ste vi s svojim pisanjem bolj prizadeli pieteto žrtev s .svojo bojaznijo o obračanju žrtev. Če se niso obra- čali zaradi nedolžnih umorov, za- molčanja njihove smrti, nekultur- nega pokopa, prekopavanja in prikrivanja njihovih kosti ob grad- nji TGA Kidričevo, se prav goto- vo niso preobračali to nedeljo. Se pa mogoče obrača želodec katere- mu od svojcev zaradi ignorance in vašega pisanja. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA-podružnica Ptuj Z MAGISTROM BOJANOM SINKOM O PROBLEMATIKI INVALIDOV Več za psihosocialno rehaMlitacijo invalidov Magister klinične psihologije Bojan Sinko iz .Ormoža je že tretje leto zaposlen v Univerzitenem zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča LJubljana — delovna enota Maribor, kjer je vodja tima. Pred tem je več let delal kot vodja oddelka za bolezni odvisnosti v or- moški psihiatrični bolnišnici. Mag. Bojan Sinko. Foto: JB Delo z bolniki, ki so odvisni od alkohola in drog, je zelo naporno in izčrpavajoče. Mag. Sinico je želel spremeniti delovno okolje, poleg tega mu je zavod ponudil petletni študij integrativne psiho- terapije (gestalt psihoterapije) pod pokroviteljstom istoimenske- ga nemškega inštituta. Študij je zelo naporen, poteka v štirih jezi- kih. Enkrat letno se v okviru ki- buca (intenzivnega seminarja), ki je v nekem smislu nadgradnja osnovnega znanja iz ge.stalt p.siho- terapije, srečajo terapevti iz cele- ga sveta. V dvanajstin dneh, koli- ÍOT traja seminar, pridobijo in iz- menjujejo izkušnje v povezavi z drugimi. VARSTVO INVALIDOV PRI NAS "V državi Sloveniji je z uve- ljavitvijo večstrankarskega demo- kratičnega sistema nastala čudovi- ta priložnost, da tudi pri nas uvel- javimo sodobno evropsko invalid- sko varstvo. To je tako varstvo, ki je sposobno dajati odgovore ce- lotne družbe na objektivno na- raščajočo invalidno problematiko (do leta 2000 je pričakovati enega invalida na 1,17 aktivnega zapo- slenega prebivalca Slovenije), na vse dosedanje probleme in zablo- de ter razrešiti vse dileme bo- dočega razvoja. Omenjeni koncept obsega tri globalna cilje: neodvisno življenje invalidov, samoorganiziranje in- validov in družbeno organizirano pomoč. Vodilo neodvisnega življenja invalidov je, da ima invalid enake osnovne pravice kot katerikoli drugi državljan iste starosti ne glede na vzrok, specialno obliko ali stopnjo prizadetosti. Neodvisno življenje je za invalide sposobnost sodelovanja v družbi, da lahko delajo, imajo družine in na splošno delijo vse radosti in odgo- vornosti življenja v skupnosti. Ne- odvisno življenje pomeni tudi osa- mosvojitev od izolacije ali od insti- tucije m tudi možnost izbrati, kje in kako živeti ter sprejeti neodvisne in samostojne odločitve. Da bi vse to dosegli, moramo premagati fizične odvisnosti in učinkovito vplivati na stališča javnosti. Če javnost invali- dov ne sprejema kot enakopravnih članov družbe, bodo vedno v slabšem položaju in stalno odvisni od nekoga." Kaj lahko poveste o samo- organiziranju invalidov? "Pri samoorganiziranju invalidov je potrebno izpostaviti tri načela: samozadostnost (da se invalidi lah- ko oprejo na lastne sposobnosti in moči), suverenost ter politične in ekonomske pravice. Pri tem poma- gajo predvsem invalidne organizaci- je in vsa druga interesna združenja invalidov, ki podpirajo, utrjujejo in uveljavljajo delovanje tako, aa lah- ko invalidi zadovoljujejo svoje po- trebe, se družijo s sebi enakimi, se vključujejo v druge osnovne social- ne skupnosti, politično odločanje in izkoriščanje prostega časa." Kaj vsebuje družbena po- moč za invalide? "Za učinkovito reševanje vrste vprašanj pri skrbi za invalide se v vsaki družbi organizirajo specialni programi pomoči, ki jih izvajajo za to določene in stalno linancirane in- stitucije oziroma javne službe. Cilji družbene pomoči za invalide so predvsem preprečevanje invalidno- sti, zdravstveno varstvo invalidov, rehabilitacija, oskrba s tehničnimi pripomočki in pomagali, zavodsko varstvo, denarna in druga nadome- stila, ekonomske olajšave, zaposlo- vanje invalidov ter prostovoljne oblike dela z invalidi." ZAPOSLOVANJE INVALIDOV "Naša delovna enota skrbi za so- cialno in psihološko ter delovno re- habilitacijo invalidov na območju pomurske, podravske in koroške re- gije. V obdobju vse pogostejših stečajev nara.šča tudi število nezapo- slenih invalidov. S pomočjo repu- bliškega zavoda za zaposlovnja in njegovih področnih enot se trudi- mo, da bi dosegli čim večjo socialno in delovno vključevanje invalidov. Javna dela so na primer ena dobrih možnostih, da se to doseže; druga možnost so invalidska podjetja, ki nastajajo v sklopu dosedanjih pod- jetniških gigantov. Družba z eko- nomskimi instrumenti spodbuja za- poslovanje invalidov. S predpoklic- nim in poklicnim uposabljanjem, prilagajanjem na delo in tudi po- klicnimi preusmeritvami dosegamo takšno raven socialnega in delovne- ga vključevanja invalidov, da lahko preprečujemo pasivizacijo, odvi- snost oziroma nesamostojno življen- je, proti čemur se skladno s sodob- nim konceptom invalidskega varstva tudi borimo. Zavodi za zaposlovanje nudijo nekatere ugodnosti, če neltdo zapo- sli invalida. Vsako novo delovno mesto za invalida je sofinancirano z 250 tisoč tolarji. Poleg tega obstaja možnost sofinanciranja prenove de- lovnih mest." Kaj izboljšati na področju invalidne problematike? "V Sloveniji je zadovoljivo po- skrbljeno za medicinsko rehabilita- cijo invalidnih oseb. Več pa bo po- trebno storiti za njihovo enakovred- no psihosocialno rehabiliacijo, kajti samo ta omogoča samostojno in ne- odvisno življenje."' Majda Goznik TEDNIK - DECEMBER 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7 Globovnica oživljena ^ v Lenartu so očistili staro strugo potoka Globovnice, kije zaradi onesnaženosti bil brez življenja. Uredili so prepust, ki omogoča pretok vode iz regulirane v staro strugo potoka. Ozelenili so tudi brezine potoka, tik pred obratovanjem paje čistilna naprava ob Globovni- ci. Kljub temu da je naprava manjša (500 populacijskih ekvivalentov), je za Lenart drago- cena pridobitev. 40 odstotkov sredstev za njeno gradnjo — stala je okrog 20 milijonov tolarjev — so namenili iz občinskega pro- računa, 35 odstotkov iz sklada za demografsko ogrožene, za 25 odstotkov investicije pa so dobili kredit iz republiškega Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Izvajalec del - Vodnogospodarsko podjetje Ptuj — je čistilno na- pravo zgradil v dogovorjenem roku. Naprava bo čistila pred- vsem odplake zasebnih hiš, ki so v neposredni bližine Glo- bovnice. Do sedaj se je kanali- zacija stekala v Globovnico, ki se zliva v akumulacijo Rade- hova in jo je tako močno ona- snaževala. Seveda je čistilna naprava za celotne potrebe Lenarta prešibka, zato bi jo radi gradi- li tudi na Velki, čistila pa bi industrijske vode. Kot nam je povedal Edo Zorko, je le- narška občina ne bo mogla sa- ma zgraditi in pričakujejo po- moč od Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Marija Slodnjak LenarčanI želijo čistilno napravo čimprej predati upravljalcu podjetju NIGRAD KOTIČEK ZA UI»OKOJENOE Zdravstveno zavarovanje ntarsikomu ni jasno Zadnje čase je bil kotiček za upokojence, ki nam ga je odsto- pilo uredništvo Tednika, žal za- Polnjen z drugimi prispevki, reprosto zato, ker se pač nihče izmed upokojencev ne oglasi s kakšnim prispevkom, vrednim objave, čeprav vemo, da se tudi v vrstah upokojencev dogaja kaj zanhnivega. Tokrat žehmo zapisati, da je Mirko Bernhard, predsednik Zveze ptujskih upokojencev, or- ganiziral pogovor oziroma po- svet v zvezi z novo zdravstveno zakonodajo. Ta je bil prejšnji četrtek v Krambergerjevem do- mu v Ptuju, udeležili pa so se ga skoraj vsi predsedniki društev upokojencev v ptujski občini ter nekateri člani iz Ptuja in od drugod. Z novim Zakonom o zdrav- stvenem zavarovanju so udele- žence seznanjali gospoda Krnič- nik in Papež, oba iz ZPIZA v Mariboru, in gospa Maja Star- čevič, predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje, prav tako iz Maribora. Udeleženci so jim zastavljali številna vprašanja v zvezi z novo zdravstveno zako- nodajo ter prejeh odgovore in pojasnila. Med drugim je bilo udeležencem pojasnjeno, da se lahko dodatno zavarujejo tudi svojci upokojencev, ki pa — kar je povsem razumljivo — morajo plačati prispevek, ki bo prve tri mesece prihodnjega leta, ko stopi zakon v veljavo, znašal 780 tolarjev na mesec. Nerešeno je ostalo vprašanje, kako naj se dodatno zavarujejo ljudje, ki nmiajo svojih dohod- kov oziroma imajo kakšno družbeno pomoč, ki ne zadostu- je niti za preživetje, tisti, ki ni- maio kie vzeti denarja, da bi se lahko dodatno zavarovali za pri- mer bolezni, ko potrebujejo zdravniško pomoč, zdravila. V takšnih primerih je pričakovati, da bo nova vlada našla rešitev, kajti družba si res ne more in ne sme dovoliti, da bi ljudje umira- h zato, ker nimajo denarja za zdravniško pomoč. Franjo Hovnik Dnevi ofiliptih vrat ptiûske policfje Na policijski postaji v Ptuju posvečajo vse večjo skrb pre- ventivnim ukrepom na področju zatiranja nezakonitih de- janj in kriminalitete. Tako so poleg rednih aktivnosti v to- rek, 8. decembra, pričeli dneve odprtih vrat, ki bodo trajali do vključno petka, 11. decembra. Kot je povedal komandir policijske postaje Ptuj Milan Čuš, so o akciji seznanili vse osnovne šole in tudi Sred- nješolski center v Ptuju, sicer pa so vabljeni prav vsi občani, ki jih to področje zanima. Prva dva dneva, torej v torek in sredo, so predstavili celovi- to delovanje policije. Občani so si lahko ogledali vse, kar premore policija. Neposredno so si lahko ogledali operativno delo policijske enote, pa tudi vse policijske prostore, tudi prostor za pridržanje. Med drugim so predstavili delo konjeniške enote policije, rav- nanje pirotehnikov v primeru obvestila o nastavljenem di- verzantsko-teroristicnem sred- stvu in delo s službenimi psi. Druga dva dneva, v četrtek in petek, pa želijo javnosti predstaviti predvsem krimina- istično delo in preventivne aktivnosti, zato je na ogled tu- di razstava najrazličnejših va- roval pred tatovi, alarmnih na- prav, raznih zaščitnih sredstev in drugih tehničnih predme- tov, ki preprečujejo kriminal. Ob tem je višji kriminalistični inšpektor Bojan Mažgon iz UNZ Maribor poudaril, da so- dijo ptujski dnevi odprtih vrat policije v okvir obsežnega pro- jekta Ministrstva za notranje zadeve Slovenije, saj žal po- datki kažejo na povečanje kri- minalitete ter najrazličnejših napadov na premoženje ob- čanov. Kriminalist v skupini za pre- ventivo Rudi Nagode pa je do- dal, da so v večini primerov občani premalo — skoraj nič osveščeni o sicer širokih mož- nostih zaščite svojega pre- moženja, saj obstajajo dokaj učinkoviti in ne predragi me- hanski in tehnični pripomočki za zaščito premoženja ter na- jrazličnejše alarmne naprave, ki pa jih občani žal ne upora- bljajo. Tako storilci s krajo pogosto na lahek način priha- jajo do njihovega premoženja, saj jih dragoceni in nezaščite- ni predmeti naravnost vabijo. Na policijski postaji v Ptuju je tako še danes in jutri na ogled razstava najrazličnejših varoval, alarmnih naprav in drugih zaščitnih izdelkov do- mačih in tujih proizvajalcev, kriminalisti pa vam bodo po- nudili tudi kopico podatkov o učinkoviti uporabi. — OM BRALCI SPBASUJEm TEDNIK IŠČE ODGOVOR Obnova Ptuja je nelogična "Prosim, da zapišete v Tedniku kaj o sramoti hiše na Or- moški cesti številka 7. Govori se, da je obnova Ptuja nelo- gična, saj so nekatere hiše v centru obnovili že dvakrat, omenjena hiša paje prava razvalina in v sramoto Ptuju. Ali so stanovalci Ormoške 7 drugega razreda? Ne zaslužijo si te podrtije, saj vendar plačujejo najemnino. Sedaj je v načrtu obnova Prešernove, kdaj bo na vrsti Ormoška 7?" sprašuje zvesti bralec M.K.L. Vprašali smo na Projekto inžiniring, kjer so napravili projekt obnove mestnega jedra, pa tudi na občinsko direkcijo za gospo- darsko infrastrukturo. Povsod smo izvedeli isto: načrt obnove predvideva samo prenovo ožjega mestnega jedra, ki se konča ob magistralni cesti M3. Po tem načrtu torej Ormoška cesta ne bo prišla na vrsto, morebiti bo imela kakšno možnost ob gradnji podvoza, če bo do tega prišlo. Sprotna vzdrževalna dela so bila, kot smo izvedeli, redno opravljena, sedaj se pa kakšnega večje- ga dela tudi zaradi moratorija zaradi denacionalizacije ne mo- rejo lotiti. Pripravüa M. Zupanič V Laporju za, na Črešnjevcu protil Minulo nedeljo so se krajani Laporja in Crešnjcvca ob predsedniških in parlamentar- nih volitvah odločali še o nadaljevanju krajev- nih samoprispevkov. V Laporju sc je rcfercndoma udeležilo 91,2 odstotka volilnih upravičencev, za podaljšanje samoprispevka pa se jih je odločilo Sojz od- stotkov. Nagjveč^^ naloga, ki jih čaka v nasled- njem obdobju je gradnja večnamenske zgrad- be, kjer bo .svoj pro.<>tor dobila tudi pošta. Ne- kaj zbranih sredstev bodo namenili tudi za ob- novo župne cerkve, ki je v žalostnem stanju, in za odpravljanje komunalnih težav. Na Črešnjevcu. kjer bi večji del denarja na- menili dograditvi šolskega objekta, krajevni samoprispevek ni bil izglasovan. \j 8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. DECEMBER 1992 - ALEŠ PiNTERiČ aE PREMAGAL. ŠE ENO OVIRO »Arhitekt bom, da bom lahko pomagal tudi drugim ...« v Kvedrovi 2 v Ptuju je bila 1. decembra krajša slove- snost ob svečanem odprtju dovozne poti. Uredili so jo, da bi olajšali vsakodnevno pot v šolo 14-letnemu invali- du na vozičku Alešu Pinteriču. Naporno premagovanje stopnic je s tem dokončno odpadlo. Humano akcijo, v kateri so sodelovala številna podjetja, zasebniki in nekatere ptujske krajevne skupnosti, je vodila lastnica prodajalne Alf Silva Razlag. Na slovesnosti je med drugim povedala: "Ta objekt je uspeh vseh nas, naše skup- ne volje in prispevka vsakega posameznika, pa naj bo ta v obliki finančne ali materialne podpore. Vsi skupaj smo žele- li na nek način pomagati Alešu in njegovi mami Dragi- ci, da bosta lažje premagovala vsakodnevne napore ob odho- du v šolo in prihodu domov. Ponovno smo dokazali soli- darnost. S tem smo rešili velik problem družine Pinterič, ki ob številnih drugih dodatnih stroških vsaj s tem projektom ni imela nobenih večjih stroškov." Silva Razlag je tudi poveda- la, da se je na izrecno željo Aleševe sošolke Andreje pri- zadevanjem za njegovo ozdra- vitev pridružil tudi predsednik republike Milan Kučan. Tako je zapisal: "Za Aleša Pinte- riča, ki mu je življenje bilo do- slej manj naklonjeno, pa upam, da bodo na Ministrstvu za zdravstvo mogli poskrbeti in mu tako pomagati. Pripo- ročil sem jim prošnjo njegove mame v hitro reševanje ..." Pri Pinteričevih niso izgubili upanja v Alesavo ozdravitev. Želijo si, da bi bil ponovno sa- mostojen, da bi znova stopil na svoje noge. Pri tem sta po- moč obljubila tudi predsednik ptujske vlade Branko Brumen in članica izvršpega sveta za zdravstvo Silva Cerček. Branko Brumen je povedal, da si ptujska občina prizadeva biti prijaznejša do invalidov; v mestu in tudi sicer v občini želijo odstraniti vse arhitek- tonske ovire. Predstavniki di- rekcije za gospodarsko .infra- strukturo in Projekte inženi- ringa so dobili nalogo, da po- pišejo vse arhitektonske ovire in na tej osnovi pripravijo pre- dlog za njihovo reševanje. Pri- zadevali si bodo, da bodo na konkreten način pomagali vsem, ki jih arhitektonske ovi- re utesnjujejo in jim onemo- gočajo enakovredno vključe- vanje v vsakdanje življenje. AJeš Pinterič se je v svojem imenu in v imenu družine s šopkom cvetlic zahvalil po- budnici akcije Silvi Razlag. Povedal je, da bi rad postal ar- hitekt, saj bo tako lahko učin- kovito pomagal vsem, ki jim arhitektonske ovire grenijo življenje. MG Foto: Milena Zupanič Silva Razlag na slovesnosti Aleš z mamo Dragico Dovozna pot - objekt solidarnosti LENARŠKE NOVICE Minister za kmetijstvo v Lenartu Prejšnji petek sta bila v Le- nartu na obisku minister za kmetijstvo mag. Jože Protner in namestnik ministra za planiran- je. Čeprav sta prišla s predsed- nikom republiške vlade dr. Ja- nezom Drnovškom na predvolil- ni shod, smo lahko opazili, da bi morala večkrat obiskati te kra- je. Veliko je težav, ki se ko- pičijo v tej pretežno kmetijski občini. Navzoče je zanimalo, ka- ko sedanja vlada namenja denar iz sklada za demografsko ogro- žene občine. Namestnik mini- stra za planiranje je dejal, da so kriterije podedovali oo prejšnje vlade, po nekaterih podatkih pa bi naj bilo 90 odstotkov pora- bljenih sredstev za gradnjo in- frastrukture in le 10 za kmetij- stvo in gospodarstvo. Seveda le mag. Jože Protner zagotovil, aa ima sedanja vlada že načrtova- no strategijo razvoja kmetijske politike. Poudaril pa je, da bi Slovenija morala čimprej imeti svojo blagovno znamko za pro- dajo sadja v tujini. Janez Kramberger, direktor Splošne kmetijske zadruge v Gornji Radgoni, je opozoril še na drugi problem. Država do- pušča poceni uvoz in predelavo nekvalitetnega mesa iz Češke, Madžarske ter Romunije, sami pa nimajo klavnice oziroma možnosti predelave mesa. Pou- daril je tudi, da ga jezi brez- brižen odnos drževe do vpra- šanj, ki zadevajo kakovost pre- hrane njenih državljanov. Mini- ster za kmetijstvo je obljubil, da bi morali take in podobne pro- bleme čimprej rešiti. Nekateri so tudi menili, da za rešitve takih problemov ne bi bil potreben samo denar, za- doščalo bi že nekaj dobre volje in nekoliko več obiskov ter po- sluha za ljudi. Na vprašanje, kakšno ie bilo mnenje ministrstva za kmetij- stvo ob predvideni gradnji usnjarne v Gočovi, je minister Protner dejal: iNaše ministrstvo e bilo o gradnji obveščeno. Vaše strokovna ooločitev pa je, da na osmih hektarjih prvora- zrednega zemljišča, povrhu še melioriranega, gradnja ni mo- goča. Seveda pa naše mnistrstvo ni pristojno za vse druge stro- kovne oo ločitve." Lenarčani upajo, da bo novim ministrom uspelo najti njihov kraj in pomagati reševati pro- bleme še pred prihodnjimi volit- vami. Zavrh '92 Kulturni forum Maribor, Tu- ristično društvo Lenart in Turi- stično društvo Rudolfa Maistra so prejšnji petek pod pokrovi- teljstvom SO Lenart organizira- li kulturno srečanje Zavrh '92, posvečeno generalu in pesniku iî.udolfu Maistru-Vojanovu. Ob tej priložnosti so najprej odkrili obnovljeno spominsko ploščo jezikoslovcu Oroslavu Cafu v Z,g. Verjanah. Osrednja slove- snost pa ie bila pred spomin- skim obeležjem generala Mai- stra na Zavrhu. Odprli so raz- stavo in na isto temo — o pe- sniškem liku generala Maistra — je potekala tudi okrogla mi- za. Na njej so sodelovali tudi dr. Bruno Hartman, Tone Partljič, Jože Hudales in ljudski pesniki. V bogatem kulturnem .spore- du so sodelovali slovenskogo- riški in podsredški pevci ter ljudski godci; moderatorja pri- reditve sta bila Darinka Čooec in Aleš Arih. Sveta Trojica v Slovenskih goricah Pred časom so .se krajani kra- jevne skupnosti Gradišče v Slo- venskih goricah odločih, da se bo kraj ponovno imenoval Sveta Tro- jica. V petek so postavili table z novim napisom v vse vpadnice kraja. Tajnik krajevne skupnosti Kamilo Kirbiš nam je povedal, da bodo do februarja uredili tudi ulični sistem kraja in hišne table. Zelo hitri pa so bili tudi poštni delavci, saj so takoj po sprejetem odloku zamenjali štampiljke. Pomoč ienarškim kmetom Letošnja suša je najbolj priza- dela živinorejce in nekaterim že primanjkuje krme za živino. Da bi ohranili osnovno čredo, so v občini že razdelih precejšnje ko- ličine koruze in druge krme. Re- gresirali so tudi koruzo, da je bila cena sprejemljivejša. Sedaj so do- bili 800 ton koruze in jo bodo raz- delih kmetom. Kmetje so do 1.de- cembra že sporočili podatke o številu živine na sedeže krajevnih skupnosti. Sejem rabljenih vozil Na prostorih pred hladilnico AGRO Lenart so odprli sejem ra- bljenih vozil in kmetijskih strojev. Sejem vodi zasebno podjetje Pra- ger in je odprt vsako soboto od 8. do 13. ure. Marija Slodnjak Table z novim napisom so dobili za miklavževo. џтми smo Razmišljanje po volitvah Volitve so — hvala bogu — končno za nami. Zdaj se bomo lah- : ko odpočili od vseh številnih predvolilnih norosti in zopet začeh \ normalno delati in živeti. I Ko .sem hstal po zadnjih dveh številkah ptujskega Tednika, mi je î skoraj postalo slabo. Vame so zrli kandidati različnih strank, med i njimi pa mnogi znani obrazi, ki sem jih kot visoke funkcionarje in ] pomembne diretorje gledal na straneh Tednika in še kje dolga leta Erejšnjega komumsticnega režima. Ogromno škode, svinjarij in • rivic so ti ljudje povzročili v našem mestu. Ko so sneli rdeče ma- ¡ .ske, ki so jim pomagale do vrhov oblasti, so si hitro nadeli nove \ preobleke, v katerih znova silijo h koritu. Saj človek ne more ver-, jeti lastnim očem! Nekateri so v prevolilnem času postali tudi zelo pozabljivi. Neki ^ veljak kritizira požrtije v bivšem sistemu, vsi pa vemo, da je na njih i ob vsaki priliki z veseljem sodeloval ali pa jih celo sam prirejal. . Nekatere skrbijo revščina, brezposelnost in lakota. Dobro pa ve-, mo, da .so bili to vsemogočni funkcionarji režima, ki nas je pripel-, jal v takšen katastrofalni položaj. Bogateli so na nepošten način in ' si prisvajali sadove tujega dela. Živeli so res na veliki nogi! Danesi pa bi očitno hoteli enako početi tiho naprej. Z ogorčenjem in prezirom, ki me navdajata do takih dvo- ! ličnežev, pa vendar živim v upanju, da pošteni Ptujčani na minulih ; volitvah tem ljudem niso izkazali zaupanja in da jih niso poslali v I državni parlament, kjer se bo odločalo o važnih zadevah za bo- ; dočnost naše mlade države. j Skrajni čas je, da nas v kulturno in uspešno Evropo peljejo drugi in drugačni, predvsem pa pošteni ljudje. Tisti, ki so neodgovorno ; zapravili vse, kar bi že davno lahko imeli, naj se že enkrat umakne-; jo. Res ni potrebno, da zaradi teh nekdanjih svečenikov komuniz-¡ ma ponovno zdrvimo v prepad in pogubo. Ti ljudje nimajo več kaj ' iskati na vodilnih položajih naših javnih ustanov in podjetij. Kole-i sje v njihovih glavah se še vedno premika po istih tirnicah kot do-, gla leta, ko so zvesto služili dokazano zgrešenim idejam in ciljem,, ki se jim še vedno nismo zmožni odpovedati. \ Res skrajni čas je že, da po teh volitvah tudi v Ptuju pridejo naj vodilna mesta sposobni in mladi strokovnjaki, ki niso obremenj^eni j z zavoženo preteklostjo. A. Planinsck ! AMONtMNt AtKOHOMKi Danes se ne dotakni prvega Icozarcal Alkoholizem je po svoji razširjenosti tretja bolezen v svetu. Da je to bolezen, je po zgledu Svetovne zdravstvene organizaci- je priznala tudi Slovenija. Gre za bolezen, ki povzroča velike zdravstvene, socialne in ekonomske probleme. Zaradi alkoho- lizma enega od družinskih članov je prizadeta vsa družina. V Sloveniji naj bi bilo zaradi alkoholizma tako ali drugače priza- detih okrog štiristo tisoč ljudi. Skupnost anonimnih alkoholi- kov (AA) sestavljajo moški in ženske, ki so uvideli in si priz- naU, da je alkohol postal zanje problem. Pri njih je dobrodošel vsakdo, ki ima iskreno željo, da bi prenehal piti. Ker so vsi člani alkoholiki, gojijo drug do dru- gega čisto posebno razumevan- je, saj so alkoholizem občutili na svojem telesu. Skupnost jhn je pomagala, da so bolezen zau- stavili tako, da živijo brez alko- hola. S tem postanejo pri AA "zdravljeni alkoholiki". Prvi eksperimentalni skupini anonimnih alkoholikov sta v Sloveniji pričeH delati leta 1985 v okviru Centra za mentalno zdravje po srednjeevropskem modelu supervizorja, ki jim po- maga, ne pa vpliva. Anonünni alkohohki delajo anonimno, to je razvidno že iz imena skupno- sti. Anonimnost je pomembna iz več razlogov, zlasti pa je ano- nimnost duhovni temelj vseh izročil skupnosti AA, ki jih ved- no opominja na to, da postavlja- jo načela pred osebnosti. Program "dvanajstih kora- kov" je duhovni program ano- nimnih alkoholikov. Za alkoho- lika, ki želi živeti brez alkohola, ni dovolj, da po prvem kozarcu ne seže. V prvem od dvanajstih korakov piše: "Priznali smo si, da smo pred alkoholom ne- močni in da svojega življenja ni- smo več mogli usmerjati sami." V drugih korakih pa so pripo- ročila, ki so posledica grenkih izkušenj številnih alokonolikov in ki naj bi posamezniku poma- gala živeti trezno življenje in — ozdraveti. Izkušnje AA iz ZDA in Kanade na primer kažejo, da imajo člani skupnosti, ki so trezni od enega do pet let, 86 odstotkov možnosti, da bodo abstinirali tudi v bodoče, člani, ki so trezni več kot pet let, pa kar 92 odstotkov možnosti, da bodo tudi v bodoče živeli brez alkohola. Pri obojih pa je pogoj, da ostanejo v skupnosti. ANONIMNOST NA VSAKEM KORAKU Gospod Vinko, do katerega smo prišli na podlagi časopisne- ga oglasa, nam je povedal, da skupnost AA deluje brez tera- pevtov ali kakršnihkoli strokov- njakov, o članih ne vodijo evi- denc, za udeležbo na srečanjih ni potrebno nobene napotnice, v medsebojnih odnosih ne prizna- vajo nobene hierarhije. Vsakega novodošlega sprejmejo medse kot popolnona enakopravneega, saj se nenehno zavedajo svoje nemoči pred alkoholom, ki je trajna in neozdravljiva. Na srečanjih se nagovarjajo le z imeni, kar pa ne ovira navezo- vanja tesnejših prijateljskih sti- kov v zasebnem življenju. Anonimni alkoholiki na Sta- ničevi 41 v Ljubljani delujejo že tri leta. Člani se sestajajo vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri na Staničevi 41 in vsako sredo na Ljubljanski cesta 34 v Domžalah, prav tako ob 19. uri. Srečanja potekajo ločeno v deh prostorih, v enem alkoholiki, v drugem pa svojci, med katerimi je kar nekaj takih, katerih za- konci še vedno pijejo in se še ni- so odločili za zdravljenje. Ugo- tovili pa so, da takšno druženje potrebujejo predvsem zaradi se- be. Na srečanjih pristno in od- prto razpravljajo o specifičnih problemih, ki jin lahko razume- jo le ljudje, ki so alkoholizem doživeli na svoji koži. Prvi sesta- nek v mesecu je skupen oziroma odprt. Odprtih sestankov se udeležujejo tudi svojci alkohoU- kov, priiatelji, sorodniki in dru- gi, ki jih to zanima. Javnih in- formativnih sestankov pa se lah- ko udeležijo vsi, ki jih delo v skupnosti zanima: zdravniki, te- rapevti, socialni delavci, psiho- logi, duhovniki in drugi. Za pravilno razumevanje de- javnosti skupnosti anonimnih alkoholikov je potrebno pove- dati tudi to, da skupnost ni ni- kakršna socialna služba in ne nudi nobenih prenočišč, nege, obleke, denarja ali zaposlitve. Pomaga edino alkoholiku, da ostane trezen in tako lahko za vse te stvari poskrbi sam. Skup- nost ni medicinska organizacija, ne predpisuje nobenih zdravil in ne nudi psihiatričnih nasvetov. Poleg tega ne vzdržuje bol- nišnic, domov ali sanatorijev, tudi ni versko združenje. Vsak anonimni alkoholik je svoboden in si lahko sam ustvari svoje mnenje o smislu življenja. Skupnost svojih članov ne nadzira, vsakdo se sam odloči o tem, ali bo pil ali ne. Člani AA alkoholiku samo pomagajo spoznati, kako naj si sam poma- ga. Skupnost tudi ne trdi, da je našla eoino rešitev za probleme alkoholizma, prav tako ni giban- je za abstinenco. DEJAVNI TUDI NA DRUGIH PODROČJIH V skupnosti anonimnih alko- holikov se člani ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ki jim po- magajo, da se rešijo iz objema alkohola s spremenjenim nači- nom življenja. Kot je povedal gospod Vinko, jih z zgledom skušajo pritegniti na planinske pohode, teke, na kulturne prire- ditve, k branju dobre literature in k drugim dejavnostim, ki bo- gatijo življenje. Anonimni alkoholiki želijo predvsem pomagati vsem, ki ima- o težave zaradi alkohola. Že ne- caj časa v dnevnem časopisju ob- javljajo številke telefonov, na ka- terih dajejo vse informacije o svo- jem delu oziroma o vsem, kar lju- di zanima v zvezi z alkoholom. Številke so: (061) 451-022, 319- 322, 714-238. Vsak novi član po- meni korak naprej k boljšemu življenju za najmanj tri oziroma štiri državljene, ki so prizadeti za- radi alkoholizma. Pripravila: MG TEDMIK ~ DECEMBER 1992_ OD TU IN TAM - 9 НШ PHBOVOUtm BOJ - I^RIJAZNO SREČANai Svetniški icandidati na obisicu pri Kristini in SKD Ali zaradi vsesplošnega znanstva med Ptnjčani ali zaradi zmernosti čudi Štajercev ali pa - kar bi bilo najbolj hvale vredno — zaradi kulturne ravni, ki jo pač imajo ptujski kandi- dati za državni svet (pa je vsi mogoči kandidati na TV in raz- nih shodih očitno niso premogli), seje predvolilno srečanje, na katerega je Kristina ŠamperI Purg kot edina ženska med kan- didati za državni svet povabila svoje tekmece Mirana Kerina, Jožeta Petroviča, Branka Tonejca, Vladimirja Tumpeja in Branka Brumna, pletlo med prijetnim vodenjem gostiteljice, duhovitimi odgovori kandidatov, njihovimi resnimi razmišljan- ji in kulturnimi točkami. Ni bilo medsebojnih očitanj in napa- dov. Nasprotno, drug drugemu so laskali. Šele s prav prefinje- nim sluhom in branjem med vrsticami bi lahko zaznali nekate- re drobne bodice, ki so švigale sem ter tja. ^ Kandidati v glavnem niso poudarjali pripadnosti stran- kam, saj je bil tudi namen srečanja, vsaj kar se tiče zami- sli Kristine Samperl Purg, po- govoriti se o tem, kako bo iz- voljeni kandidat predstavljal Ptuj in zastopal njegove splošne interese v državnem svetu nestrankarsko. Kandida- ti so z duhovitostmi — predv- sem na svoj račun — izzvali pri gledalcih obilo smeha. Po reakcijah polne dvorane so- deč, sta v dvorani Minoritske- ga samostana tisto sredo, 2.decembra, minili prijetni predvolilni urici. Nekoliko manj zadovoljni pa so bili ne- kateri krščanski demokrati. Kot je ob koncu povedal pred- sednik SKD Ptuja Ivan Jurko- vič, je pričakoval bolj poli- tičen shod in pogovor ^ede na funkcijo državnega sveta ni ustrezno potekal. Kakorkoli že, prisotni so kandidate spoz- nali bolj osebno, spoznali so veščost njihovega govora in razmišljanja. Ali bo to vpliva- lo na odločitev pri volitvah? Gotovo. Mi pa poglejmo — čeprav po volitvah in torej brez političnih napeljevanj — kako so se ta večer pomeiiko- vali potencialni svetniki. MOJA ŽENA PRAVI ... Ker so bile na srečanje po- vabljene soproge in soprog, so gledalci izvedeli tudi nekaj iz družinskega življenja kandida- tov. Gostiteljičmo vprašanje pa je bilo oblikovano tako: Kako doživljajo predvolilni čas vaši zakonci, sosedje, so- delavci? Gospa Tumpejeva: "Vajena sem, da moža ni veliko doma, tako da se sedaj, v predvolilnem času, ni nič spremenilo. Imam tri vnuke in dovolj dela, da mi ni dolgčas." Gospa Brumnova: "Moževa kandidatura je stvar vse družine in želim, da bi bilo vsega čmi prej konec." Gospod Purg: "Nekoč sem bil bob aktiven kot danes, tako da lahko sočutim s soprogo. Ko je ni doma, poskrbim za otroke — trije so, stari od štiri do deset let. Tudi kuhati sem se naučil in imam vedno kaj početi. Sicer pa jrihaja Kristina takoj po sestan- iih domov." Tonejčeve soproge ni bilo, mož pa je povedal, da si žena že žeh konca. Tudi g. Kerin je mnenje svoje soproge zastopal kar sam: "Tega ti pa res ni bilo treba." G. Petrovič pa je pove- dal: "Žena je morala biti vedno doma, skrbeti za otroke in dom. Sedaj vsaj hodi okoli, na prire- ditve." JAZ PA MISLIM... Kako se počutite v predvo- lilnem času, kaj si mislite, ko vidite svoj obraz na panoju? Branko Tonejc je citiral kar svojega sina: "Ati, veš, da ti bodo risali orke, te trgali in metali po tleh?" Sicer pa ga v zadnjem času pozdravljajo tudi tisti, ki jih ne pozna, kar mu ni neprijetno. Jožetu Petroviču tu in tam kdo izrazi podporo ob srečanju, na ulici. Vendar on meni, da jih jemljejo občani preveč zares, precfvsem pa, da od kandidatov preveč pričakujejo. Čisto drugačna se zdi zadeva Branku Brumnu. Kandidiranje jemlje resno, predvohlnih sho- dov pa ni organiziral, da se je tako izognil dodatnim stro- škom, ki bi jih imela njegova stranka. Miran Kerin se je osredotočil na vprašanje o lastnih plakatih in občutju ob tem. Pravzaprav se s svojim plakatom še ni sre- čal, za trenutek pa ga je zagle- dal, ko se je peljal mimo hajdin- ske avtobusne postaje. Slišal je, da so nalepljeni tudi na hlevih, in upal, da na zunanji strani. Vladimir Tumpej ie povedal anekdoto s predvolilnega sho- da. Ko so se že izčrpali in oblju- bili prav vse, ga je nekdo vprašal: 'Ja, kaj pa za gasilce? Mi bi potrebovali avto 'Voli- te nas in tudi avto bomo kupili,' se je šalil Tumpej. KAKO BO IZVOLJENI PREDSTAVLJAL SVOJO OBČINO Resen del pogovora se je su- kal okoli vsebine, ki jo bo izvol- jeni zagovarjal pred državnim parlžunentom, in o načinu uvel- javljanja svojih, torej občinskih interesov (ali interesov okraja, če bo do tega prišlo). Na kakšen načift bi lahko interes Ptuja uspešno promoviral v državi, ni natančno vedel nihče, saj teh iz- kušenj še nihče nima. Vsakdo je na kratko povedal tudi o vizijah svoje stroke oziroma področja, ki ga obvlada. Branko Tonejc meni, da je potrebno v občini najprej uskla- diti delne interese. Najpomem- bneje je, da se upoštevajo stro- kovna mnenja in potrebe občanov. Ti imajo veliko drob- nih težav in tem je potrebno prisluhnid. Jože Petrovič je menil, da se preveč poudarja Ptuj, pozabita pa se na okohco. Občina je veli- ka in njeni problemi specifični. Vsi bi morali imeti enak dostop do zdravnika. Za primerjavo — v Ljubljani ima vsakih 2000 pre- bivalcev zdravnika, pri nas 3000. Že sedaj opažajo zaradi po- slabšanja prehrane in čistoče vse slabše stanje pri zobeh. Od Ljubljane smo vse bolj oddalje- ni, saj niti direktne železniške povezave več ni. Branko Brumen je rekel, da kot predsednik izvršnega sveta v potankosti pozna občinske pro- bleme. Po njegovem moramo preseči vlogo, ki jo ima Ptuj se- daj, ko nas obravnavajo kot predmestje Maribora, in preseči tudi trenutno administrativno vlogo Ptuja. Kot predstavnik Zelenih je opozoril na velike ekološke rane, ki jih imamo na svojem območju. Miran Kerin se je spomnil ministrov, s katerimi se je v zad- njem času pogovarjal, in njiho- vih negativnih izkušenj pri iz- peljevanju načrtov. Sicer pa se je dotaknil tudi za naše okolje neustrezne socialne zakonodaje, ki je pričela pravkar veljati. Vladimir Tumpej dela v kme- tijstvu že 35 let. Naš cilj, meni, so družinske kmetije, ki bodo sposobne samostojno živeti. Naše kmetije so že podjetniške. Res pa je, oa so za vsako delov- no mesto v kmetijstvu potrebne ogromne investicije. Kristina ŠamperI Purg je po- sebno pozornost namenila izo- braževanju. To je za Slovenijo najpomembnejša splošna usme- ritev. Naša kulturna dediščina je velika, je rekla, in truditi se moramo, da bo prinašala tudi dobiček. Sicer pa moramo izko- riščati naravne in druge danosti. M.Zupanič Foto: Langerholc Med posebnostmi te^a $геШ. &nja je bil nastop пеШ пф íanke 1>иф Gunier Spruk¿ ki Je Branka Brumna iak^. ganu, daje umettaci v prvtn^ premoru kar na odru poijuh% roko. Od kandidatov mu cer ni sieäil takrat nihže, to pa je kasneje to ponovi Miran Kerin pri recitator^ freni Mihelič - morda zara- di те in miklavia, ki mu ЈШ je ravno takrat izrodila, pò» daril pa kulturni minister m kronski demokrat Peter Ve- senjak. Namtmje bil dober itiá poteza lepa, da pa 4* pri nag demokracija res razbija, do4ñ kazine tudi to, da s& šibe in miklavte v^udno sprejeli 1шШ tisti, katerih stranke se za to- vrstne praznike ne zmenijo. Srečanje seje nadaljevalo v nekih drugih prostorih samo% stana ob kozarčku vina, kijñ privabit skoraj vse prisotne, kruhu in posušenem sadju. In takrat jim je postalo zai§ da se predvolilni čas hočei no¿es izieka^ Povodov jsel druhnje bo tako za lep če|i; znatno manj. Srečanje kandidatov za državni svet }e v MInorItsko dvorano ргће- gnllo številne Ptujčane. Za umetniške trenutke sta poskrbeli so- pranistka Dunja Gunžer Spruk ob klavirski spremljavi Andreja Jar- ca In Irena MIhellč, ki je Interpretirala Vlllonove pesmi. (Od leve): Kristina ŠamperI Purg, kandidatka SKD, Miran Kerin, samostojni kandidat, Jože Petrovič, i kandidat Združene liste, Branko Brumen, kandidat Zelenih, Branko Tonejc, kandidat Demokratov, \ Vladimir Tumpej, kandidat SLS. ' ÚB ZAKLMàm BAESTAVE SBECAHJE Z JUTROVIM HA PTUJSKEM OBAOU Ptujski muze/ vabi na zaključno slovesnost v torek, 15. decembra, bomo zaprli razstavo Srečanje z Jutro- vim na ptujskem gradu. Odprta je bila osem mesecev. To je dol- ga doba za občasne razstave, pa vendar je osem mesecev minilo hitro za vse, ki smo se posvečali obiskovalcem in skrbeli, da so se na gradu dobro počutili. Dela ni manjkalo, grajske sobane so bile vedno polne, na dvorišču je odmeval otroški živžav in spremne prireditve so doživljale topel sprejem. Ptujski grad je bil zmeraj pril- jubljena izletniška točka in za blejskim gradom najbolj obiska- na muzejska zbirka v Sloveniji. Nikoli pa se v sezoni ni nabralo toliko obiskovalcev kot letos. Do srede, 2. decembra, ko na- staja tale prispevek, je razstavo obiskalo 58.338 ljudi. Izredno se je povečal otroški obisk, saj so otroci skupaj z učitelji in sprem- ljevalci lahko izbirali med ra- zličnimi programi, prilagojenimi njihovi starosti in dojemljivosti. Prav tako smo zadovoljni nad številnostjo strokovnjakov, ki so, nekateri tudi po večkrat, za- hajali na Ptuj. Pestra struktura obiskovalcev je dokaz, da je mo- goče delati razstave, ki z atrak- tivnostjo pritegnejo najširši krog ljudi, z doslednostjo v stro- kovni zasnovi omogočijo izpel- javo različnih pedagoških dejav- nosti, hkrati pa odprejo vrsto novih strokovnih vprašanj. Do- bra razstava torej ne le da odgo- vori na osnovno zastavljeno vprašanje, sočasno mora spraše- vati naprej, biti mora tudi izziv in iztočnica za nadaljnje delo. Če v tem smislu pregledamo, kaj nam je dala razstava Srečanje z jutrovim na ptujskem gradu, bi lahko zaključili nekako takole: Zbirka turkerij je eden od fondov, ki jih hrani ptujski mu- zej. Dolga leta je vznemirjala s svojo nenavadnostjo, ostala pa je nepojasnjena. Zdaj poznamo vzroke za njen nastanek, na- ročnika in njegovo življenjsko zgodbo. Zbirka je dobila točno odrejeno in to zelo visoko me- sto med podobnmi gradivom drugod po Evropi. Vedenje o podobah Orientalk in Oriental- cev je zbirki povečalo vrednost, še posebej dragoceno pa je, da so slike restavrirane m jim je podaljšana življenjska doba. Slik je preprosto preveč, da bi lahko vse razstavili v stalnih zbirkah na gradu. Podobno kot doslej pa bo tudi po zaprtju raz- stave, dobršen del serije na ogled v viteški dvorani, na novo ovrednoten in zato zanimivejši za obiskovalce. PLEMIŠKA KULTURA NA SLOVENSKEM ENAKOVREDEN DEL EVROPSKE Seveda pa ptujskih Oriental- cev ni mogoče obravnavati zgolj v krogu evropskega pojava tur- kerij. Ptujska zbirlca je del ple- miške kulture, kakršna je oila doma tudi na slovenskem delu Štajerske. Kar so plemiške kul- ture tiče, bo počasi potrebno opraviti z nekaterimi predsodki. Tudi na slovenskem delu Štajer- ske so živeh pomembni plemiči, ki so v teh krajih gradili raz- košne dvorce in grajske sobane opremljali z mnogimi dragoce- nostmi ter tudi s tem dokazovali pomembnost svojega stanu in izjemnost svojega položaja. Plemstvo je pomembno soobh- kovalo našo zgodovino in po- trebno mu bo vrniti ugled, saj niso bih zgolj "izkoriščevalci in brezdelneži", kakor nas še ved- no prepričujejo šolski učbeniki. Plemiči, ki so živeli na ozemlju današnje Slovenije, so biH tudi pomembni politiki, sposobno vojaki, visoki cerkveni dostojan- stveniki in bili so veliki podpor- niki umetnosti. S svojo narav- nost elitno izobraženostjo so običajno sami določali vsebino umetniških programov, v kate- rih se skoraj po pravilu na zelo zapleten način srečujeta antična mitologija in družinska zgodovi- na. Plemstvo, ki je živelo na slo- venskem Štajerskem, je bilo enakovreden del vrhnjega druž- benega sloja v habsburški mo- narhiji, zato kaže vse, kar so pu- stili za sabo, meriti s srednjee- vropskhni merili. Ptujska zbirka turkerij je eden od dokazov za pravilnost takšnega ocenjevanja. Širša merila so pri pripravi raz- stave Srečanje z Jutrovim na ptuj- skem gradu narekovala dvoje- zičnost celotnega projekta. Slo- ven.ski obiskovalci niti niso bili pozorni na nemške napise in po- jasnila v razstavišču in na prodaj- nem pultu so skorajda prezrli nemško inačico kataloga. Avstrij- ski gostje in še po.sebej tuji stro- kovnjaki pa so nam bili za dvoje- zičnost izredno hvaležni. Z raz- pravami v slovenskem jeziku vsaj zaenkrat še ne moremo prodreti v tujino in moramo sami poskrbeti za prevode. Nekaj podobnega velja za sesta- vo sodelujočih pri projektu. Ko smo se odločali za pripravo raz- stave o turkerij ah, smo že imeli študijo celovškega zgodovinarja dr. Maximiiiana Grothausa, ki je ptujsko zbirko študiral več let. Pri pisanju tekstov za katalog so se mu potem pridružili še nekateri kolegi z Dunaja in iz Gradca, ta- ko da so v publikaciji enakovred- no zastopani sloven.ski in avstrij- ski strokovnjaki. Pri branju je mo- goče čutiti dve šoli, dva pri.stopa, kar je celoti zgolj v prid, saj bral- cu ponuja večjo širino. Razstava, ki je za osem mese- cev predrugačila podobo ptujske- ga gradu, je podrobno pojasnila nenavadno zbirko slik iz 17. sto- letja z vsem njenim kulturnozgo- dovinskim ozadiem. Hkrati je od- prla nov pogled na plemiško kul- turo, o kateri prav ptuj.ski muzej hrani številne materialne dokaze. Veliko tega gradiva je še nerazi- skanega. Marsikaj se ponuja kot naloga za naslednjo priložnost. Srečanje z Jutrovim je razstava, ki je na široko odmevala. Nekaj odzivov je bilo tudi ogorčenih in neprijaznih. Pa vendar kaže tako obsežno in živahno prireditev skleniti z manjšo slovesnostjo. Slovo sicer ni čisto dokončno. Ve- lik del gradiva se, dopolnjen z no- vimi spoznanji, vrača v stalne zbirke. Kaže tudi, da bomo v na- slednjem letu z izborom z razsta- ve go.stovah v nekaterih drugih muzejih. Očarljive podobe nas bodo torej še zaposlovale. Pa ven- dar bi se 15. decembra radi zahva- lili vsem, ki so pri projektu sode- lovali, in vsem, ki so pripomogli, da smo razstavo lahko pripravili v takšnem obsegu ter osem mesecev na gradu dovolj dostojno spreje- mali goste. Radi bi se .srečali tudi z zvestimi obiskovalci in jih s tem povabili na še mnoga, morda ne- koliko drugačna srečanja. Slavno- stna govornika bosta g. Vojteh Rajher, ptujski župan, in dr. Mat- jaž Kmecl, član Predsedstva Re- publike Slovenije. Oba sta razsta- vo odprla 15. aprila. Po krajši svečanosti ob 17. uri se bodo obi- skovalci lahko še sprehodili po razstavišču, nato pa do ob 19. uri koncert madžarskega ansambla Kecskés. Temperamentni etno- muzikologi študirajo staro turško glasbo, ki se je na Madžarskem Komešala z evropskimi vplivi, favdušili so že ob otvoritvi raz- stave, za njen zaključek pa so pri- pravili nov program. Vabljeni torej na ptujski grad v torek, 15. decembra ob Marjeta Ciglenečki Viteška dvorana na ptujskem gradu Je dobila za čas razstave povsem drug videz. V dvorani Je bilo predstavljeno poglavje Spopad dveh svetov. 10 - OD TU IN TAM 10. DECEMBER 1992 - TEDNIK OD BOLNláKEOA DO KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA Kraj solza in pokopanih upov Ni ga kraja, kjer bi v no- vejši zgodovini preteklo toli- ko solza, kjer bi bilo poko- pano toliko neizpolnjenih upov, kjer bi bilo povzro- čenih toliko krivic in prelite krvi, pa da bi bilo tako malo napisanega, kot je o tabo- rišču v Kidričevem — Strni- šču pri Ptuju. Na poznamo kraja na zemeljski krogli, ki bi se ga še danes sramovalo toliko in tako različnih evropskih držav. Pred 1. svetovno vojno je v Strnišču stal podeželski gra- dič in ob njem je živelo 60 prebivalcev. Nadaljnja zgo- dovina pa je senca evropskih političnih in idejnih zablod iz srede tega stoletja. Sarajevski atentat je povle- kel Avsto-O^rsko in s tem tudi naše kraje v 1. svetovno vojno. Že leta 1915 je Avstri- ja zgradila na tem mestu voj- no bolniško taborišče za 14.147 ležišč. Zgodovinski viri pričajo, da le bilo v tu- kajšnjih vojaških taboriščih po 1915. letu 14.000 do 20.000 duš. Bili so to vojni invalidi, bolni vojaki pre- težno iz slovanskih dežel — Čehi, Slovaki, Poljaki, Hr- vati -med njimi pa tudi Madžari, Nemci in Romuni. TUkaj so bili vojni ujetniki pretežno z ruskih, italijan- skih in balkanskih bojišč. Pridružili so se jim tudi civil- ni begunci, zlasti z bojišč soške fronte in Balkana. 1.300 kužno obolelih je bilo v karanteni. Samo na tem pokopališču je bilo 2.250 grobov. O tem pričajo zlasti državni arhivi na Dunaju. Ob razpadu Avstro-Ogrske v novembru 1918 se je upravno, zdravstveno in teh- nično osebje razbežalo. Ostalo je več sto težkih bol- nikov, pretežno vojnih inva- lidov, in z njimi en sam zdravnik, zaveden Slovenec, dr. Franc Toplak, ki je zanje žrtvoval svoje premoženje. Komaj se je prva svetovna morija končala, se je v Strni- šče kazala že nova žalostna podoba. Ustanovljeno je bilo begunsko taborišče. Sem se je v letu 1919 naselilo 4.600 beguncev — Primorskih Slo- vencev, ki so morali ob itali- janski zasedbi Slovenskega Primorja zapustiti svoje do- move. Med njimi je bilo leta 1919 v taboriščne šole vpisa- nih 919 otrok. Begunci so tu- kaj ustanovili delovne obrate in zadruge, da so se sami preživljali. Že leta 1921 pa so tukaj ustanovili taborišče ruskih vojnih beguncev. V večini so bili oficirji in vojni kadeti, bilo jih je 1300, ki so bežali po oktobrski revoluci- ji iz svoje domovine. Takrat je izbruhnila huda lakota in Španska gripa. Mnogo jih je umrlo, drugI so se razbcžali. OSTALO JE LE POKOPALIŠČE Slovenski trgovec Franc Čuček, ki je po razpustitvi taborišč kupil gospodarske obrate, je ob gospodarski krizi v 30. letih moral opusti- ti vzpodbudno misel o go- spodarskem izkoriščanju pre- ostalih objektov. Na Strnišču je ostalo le 50 prebivalcev, Dretežno starih domačinov, d so si ponovno želeli mirno delo in življenje v medseboj- nem spoštovanju. Od nesreč- nega vojnega in begunskega taborišča je ostalo samo po- kopališče. Po nacistični okupaciji naše dežele so Nemci že leta 1942 zgradili novo prisilno delovno taborišče s 4500 le- žišči za gradnjo tovarne gli- nice in aluminija. V to tabo- rišče so pošiljali vojne ujet- nike iz vseh bojišč v Evropi, da so delali. Sem so pošiljali kaznjence, ko so bih gesta- povski zapori v Mariboru na- polnjeni. Kasneje so sem pošiljali vse zavedne Sloven- ce, ko so jih bila polna nem- ška taborišča. Posebna ka- tegorija so bili t.i. "zaščiten- ci' ; to so bili Slovenci brez pravic. Bili so le predmet "- posebne zaščite" na prisilnem delu. Bilo jih je približno 2000. Skupaj je v prisilnem delovnem taborišču delalo približno 8000 taboriščnikov ter približno 1000 delavcev in uslužbencev. Med njimi so bili predstavniki skoraj vseh evropskih narodov ter ujeti ameriški in angleški piloti. Knjiga pisanih razpoložlji- vih virov se tukaj konča. Ob razpadu nacistične Nemčije je Strnišče dobilo novo, se bolj žalostno podo- bo. Komunistična oblast je tukaj naredila Koncentracy- sko taborišče OZNE, Strni- šče pri Ptuju. Tkborišče je bi- lo polno vojnih ujetnikov, zlasti Nemcev, Madžarov, Italijanov, vojnih beguncev, zlasti iz Hrvaške, Bosne, Srbije in Madžarske, ter voj- nih izdajalcev. Ibkaj so se znašli tudi vsi Slovenci, ki ni- so bili po meri komunistične oblasti. Za obdobje od 9. maja do 5. avgusta 1941 nimamo na raz- polago pisanih mrliških listov. Tudi drugih dokumentov ni na vpogled. Za število se ne ve. Ocenjuje pa se, da je zem- lja pokrila od 1.000 do 10.000 žrtev. Zemlja je pokrila njiho- ve kosti, v njihovih domovih je ostala žalost in praznina. Svoj- ci niso prejeli ne dokumentov niti niso zvedeli za grobove. Ta prostor je bil žrtev vseh možnih v Evropi in svetu poz- nanih taborišč v novejši zgo- dovini: vojnih in bolniških, be- gunskih, prisilnodelovnih in concentracijskih. Kdo je za vse to kriv? Na vojno in bolniško tabo- rišče iz prve svetovne vojne spominja pokopališče tukaj za nami. Dokaz delovnega tabo- rišča med drugo svetovno voj- no je takrat zgrajeni najvišji dimnik v srednji Evropi. Za koncentracijsko taborišče ni- mamo niti grobov niti drugega obeležja. Na večkratno pobudo preži- velih ali svojcev umrlih tabo- riščnikov za postavitev obe- ležja se oblasti niso odzivale. Bojijo se opomnika, ki bi jih spominjal. Eni so se izmikali zaradi lastnega občutka krivde do svojih sobratov ali pripad- nikov drugih narodov, drugi iz oportunizma do prvih. Napuh in hlapčevstvo sta slabosti du- ha. Posledice so enake. dr. Ludvik Toplak (povzeto po govoru ob odkritju spo- menika žrtvam taborišč v Strnišču) Mrtvim v spomin, živim v opomin. Foto: J. Bračič PREJEU SMO - PREJELI SMO - PREJEU SMO - PREJEU SMO Še o črni menjavi deviz v ÌHuju Na ta problem smo javno opozorili že pred mesecem, točneje 3. novembra 1992 v kontaktni oddaji v živo na Ra- diu Ptuj in takrat predlagali javni odgovor na to temo s strani predsednika ptujske vlade g. Branka Brurana; pa se to ni zgodilo. V tem mesecu je pravzaprav največ storila novinarka ga. Darja Lukman Žunec z daljšo kontaktno oddajo na to temo v nočnem radijsícem programu 13. novembra. Odziv nanjo je bil po naši oceni izreden. Ta oddaja in obširnem povzetek v Tedniku 47 pa preprodajalcev seveda nista mogla pregnati, čeprav je bil pristop novinarke načrten in vsestranski, za kar ji gre vse priznanje. Ker torej črna prodaja deviz v Ptuju še vedno živi in večino Ptujčanov to izredno moti, vas želimo seznaniti z našimi ne- koliko konkretnejšimi predlo- gi za rešitev tega problema. Predlogi so oblikovani prev- sera po analizi obeh akcij no- vinarke in po preučitvi obve- stila Republiškega deviznega inšpektorata, posredovanega Radio Tedniku Ptuj 11. no- vembra 1992 ter preučitvi "pro memorie" (zapisek v spomin) za ugotavljanje ele- mentov prekrška nepoo- blaščenega ukvarjanja z men- jalniškim poslovanjem. Slednji je sestavljen s strani istega inšpektorata in je bil kot stro- kovni pripomoček posredovan tudi policajem v Ptuju ter nam ga je njihov komandir g. Mi- lan Čuš prijazno odstopil. Ocenjujemo, da so dejstva na- slednja: — V Ptuju se je pojav črne menjave deviz zelo razbohotil in glede na to, da je to prepo- vedano početje, ki pomeni prekršek po Zakonu o deviz- nem poslovanju, a ga v celi državi preganjajo le 4 devizni inšpektorji, pojava brez aktiv- nega sodelovanja naše policije ne bo mogoče zatrcti. Na to direktno kaže tudi odgovor glavnega republiškega deviz- nega inšpetorja v delu, kjer navaja, da je asistenca policija vedno potrebna. — Ker način obnašanja teh ljudi že posega na področje javnega reda na javnih mestih, bo vsako nadaljnje obotavljan- je pristojnih in odgovornih državnih uradnikov pojav še bolj razširilo. — Predpisani elementi pre- krška so trije: nepooblašče- nost (nobeden od preproda- jalcev nima pooblastila, zato tega ni težko ugotoviti), uk- varjanje (ta element mora biti v postopku čim bolj opisan in podkrepljen z morebitnimi pričaral — vedno vedno sta torej prisotna prodajalec in kupec deviz) in pridobitna de- javnost ( to je sicer težko do- kazati, zadostuje pa ugotovi- tev tečajne razlike, nezaposle- nost preprodajalca ...) — Ptujska policija prav go- tovo ni učinkovita pri pre- prečevanju pojava, saj se pre- cupčevalci pred uniformo zna- jo organizirati. Zaradi navedenega predla- gamo predsedniku ptujske vlade g. Branku Brumnu, ko- mandirju Policijske postaje Ptuj g. Milanu Čušu in glavne- mu republiškemu deviznemu inšpektorju g. Viktorju Vol- čanšku naslednjo trenutno rešitev: ptujska vlada naj ta- koj poskrbi za temeljito pove- zavo in pogostejše sodelovan- je med Deviznim inšpektora- tom v IJubljani in našo poli- cijsko postajo. Kontrole pred banko v Ptuju naj bodo pogo- stejše, pri raznih kontrolah pa unifomirani policaji iz Ptuja ne morejo sodelovati, pač pa naj pokličejo po pomoč sode- lavce iz sosednjih območij. Kontrolni pregledi naj bodo dosledni, predvsem pa je ob- vezno ugotoviti priče pri pre- prodaji m najdene devize odv- zeti (predvem naj bo pouda- rek na kontroli nam vsem zna- nega "šefa" preprodajalcev). Občinski odbor Demokrat- ske stranke v Pttiju bo preko vodstva naše stranke v Lju- bljani predlagal generalno rešitev v parlamentu. Predla- gali bomo spremembo zako- nodaje, ki je sedaj na po- dročju deviznega poslovanja neurejena, z njo pa bi se pri- stojnosti za nadzor na tem področju razširile še na dru- ge organe, npr. na občinsko tržno inšpekcijo, ali pa bi se uvedel učinkovitejši nadzor s strani novih deviznih inšpek- torjev (mislimo predvsem na 10-kratno povišanje prepisa- ne kazni, torej na 5.000 do 100.000 SIT). Ocenjujemo še, da bo stanje bistveno dru- gačno ob predvideni preo- )razbi naših bank. Za občinski odbor Demo- kratske stranke v Ptuju Viktor Pilinger USPELA HUMANITASN AKCMA V TEDNU MiRU Medvedek in barvice za prijatelja brez doma Prvi teden novembra je mednarodna organizacija UNI- CEF proglasila za Teden miru. V tem tednu so Zveza društev prijateljev mladine Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport. Ministrstvo za zdravstvo, socialno varstvo in družino ter Urad za žensko politiko vlade Republike Slovenije izpeljali humanitarno akcijo zbiranja nujno potrebnega materiala pod geslom Medvedek in barvice za prijatelje brez doma. Akcija je imela širok odmev tudi v Ptuju. Kot so nam povedali na Društvu prijateljev mladine Ptuj, so v enotah Vzgojnovarstvenega zavoda, na osnovnih šolah in v Sred- nješolskem centru zbrali presenetljivo veliko igrač in šol- skih potrebščin, pa tudi obleke. Srečanje z otroki v begunskem centru v Ptuju je bilo ob izročitvi zbranega materiala zelo prisrčno, saj so se ga ude- ležili tudi nekateri učenci in se tako prvič srečali s tistimi, za katere so zbirali igrače, šolske potrebščine in še kaj. Pouk v ptujskem centru za begunce se je že pričel; za začetek imajo nekaj šolskih potrebščin, vendar še veliko manjka. Upati je, da tudi v prihodnje ne bomo pozabili nanje. NaV RASTKO PtOHL, l»REDSEDHtK NSS Neodvisni sindikati poznajo lastnilœ diiilhiiiâilasln i ne Na volitvah so prvič aktivno sodelovali tudi Neodvisni sin- dikati Slovenije. O tem je nji- hov predsednik Rastko Plohi povedal: "Delavci dobro vedo, da do sedaj na področju delovnega jrava ni bilo storjeno kdo ve toliko. Brezposelnih je vedno več in standard nam se naprej pada. In ker so Neodvisni sindi- kati dobili ponudbo stranke Ne- odvisnih, da kandidiramo na njihovi listi, smo se za to odločili. Menimo, da bi v parla- mentu lahko pravičneje in lažje reševali gospodarske težave. Pojasniti moram, da s tem člani našega sindikata seveda niso člani stranke Neodvisnih." Eden vaših ciljev je pre- prečevanje ekonomskega kri- minala. "Tako je. Naš sindikat že ne- kaj let opozarja na velike tatvi- ne, ki se dogajajo po podjetjih, na programirane stečaje in dru- ^е nepravilnosti. Za sedaj smo, car se tega tiče, skoraj nemočni. Lahko samo opozarjamo in opozarjamo..." Kakšna pa so stališča Neod- visnih sindikatov do zakona o lastninjenju? "Že v razpravah o osnutku te- ga zakona smo vložiH aman- dmaje, vendar nas verjetno po- slanci niso najbolje razumeli, obstajajo pa še druga ozadja. Seveda smo sedaj prepričani, da zakon, kakršen je bil predsta- vljen, ni popolnoma sprejemljiv, ker pomeni nekakšen poHticni kompromis. To so vladajoče stranke tudi priznale. Model, ki smo ga in ga še po- nujamo, je popolnoma enosta- ven in preverjen, saj temelji na ameriški in japonski gospodar- ski renesansi. Za obe deželi pa dobro vemo, kaj sta storili v zadnjih 20 letih. Sicer pa so so- avtorji našega modela sami re- nomirani strokovnjaki, kot reci- mo akademik Aleksander Bajt in dr. Gojko Stanič. Osnova našega modela je ta- ka: najprej je potrebno demisti- ficirati družbeno lastnino, saj je pri nas to le oblika slovenske nacionalne lastnine, ki se je ves čas po vojni imenovala pač družbena lastnina; to pa nika- kor ni narobe. Lastniki te lastni- ne pa so tudi znani. Lažnivi kljukci trdijo, da ima družbena lastnina neznanega lastnika. Vendar je zlahka dokazljivo na- sprotno. S pravnega stališča so vsi la- stniki znani. Prvi so vsi ra- zlaščenci, drugi so delovni ljud- je, ki so to lastnino 45 let ustvarjali in dograjevali, tretji znani lastnik je država, ki le z denarjem in drugimi sredstvi pomagala pri ustanavljanju pod- jetij, četrti znani lastnik pa so zunanji vlagatelji. Postopek pri razdelitvi lastni- ne je zato zelo enostaven, saj te- melji na principu vloženega pri- spevka posameznih struktur. Certifikati, ki jih ponuja sedan- ja vlada, so za nas brezvredni Dapirji, kajti mi želimo ta- kojšnjo lastninsko pravico. Naš model zagotavlja, da bi se Slo- venija olastninila v dveh letih. Delavci bi tako postali solastni- ki podjetij po vloženem deležu (dolžini delovne dobe itd.), ljudje častnih poklicev, kot so sodniki, policaji in državna ad- ministracija, pa bi dobih svoje lastniške pravice oziroma delni- ce iz tistega deleža, ki ga je vla- gala država. Na tak način bi .se lahko v treh do petih letih slovenska ekonomija stabilizirala in šele takrat bomo laliko resnično pri- čeli tekmovati z Evropo. S tem, ko bodo ljudje postan pravi la- stniki, se bodo pričeli obnašati podjetniško. Nihče ne bo več dopuščal drugemu kraj in mal- verzacij, ljudje pa tudi ne bodo zahtevali večjih plač, kot jih bo njihovo podjetje zmoglo. Ves {)resežek sredstev se bi v prvih etih vlagal v razvoj podjetja. In končno: šele ko bodo resnično znani dejanski lastniki, se lahko pričneta dokapitalizacija podje- tij od zunaj ifi normalno tržno poslovanje. Kakšna pa so vaša stališča do policentričnega razvoja Slovenije? "Ker se slovenska vlada očit- no ne more in ne utegne ukvar- jati z vsemi obrobnimi problemi posameznih slovenskih območij, predlagamo, da se kot vmesna faza med občinskim in državnim parlamentom ustanovi deželni parlament. Konkretno gre za štajerski deželni parlament, s katerim bi Štajerci lahko reše- vali svoje regionalne probleme na svoj način. Temu s edi seve- da tudi davčna reforma. Del de- narja naj bi ostal tam, kjer se ustvarja — torej naj bi ga name- nili za razvoj štajerskega parla- menta, drugi del pa bi lahko na- menili za delovanje državnega aparata. Vsi naši modeli in projekti za- gotovo pomenijo renesanso in razcvet slovenskega gospodar- stva, pa tudi Štajerske!" _ qm Rastko Plohi, predsednik Ne- odvisnih sindikatov Slovenije. Foto: M. Ozmec TEDNIK _Z_1^ DECEMBER 1992 NEKOČ IN DANES - 11 KOZMIČHA EKOtOGiJA {7) Шег ^itVESTEII V00RINEO Odmiranje posameznih ekosistemov v Ptuju z vsakim dnem smo priče vedno večjemu uničenju naše- ga ekosistema. Ponekod v na- ravi odmirajo kar celotne eko- loške enote, kot na primer pragozdovi, gorski^travniki, je- zera, ribniki ipd. Človeštvo se do svojega življenjskega okol- ja še vedno obnaša preveč in- diferentno; kakor da ne bi se- kali veje, na kateri sedimo. V svoje okolje kar naprej odlagamo izredno strupene snovi, kot so npr. svinec, živo srebro, ogljikov monoksid, razni biocidi, radioaktivni od- padki, bencipren, antibiotiki idr. Ti strupi vplivajo na kožo, na dihala; zaužijemo jih s hra- no. Zbirajo in kopičijo se v naravni prehranjevalni verigi in rušijo ekološko ravnovesje. Spreminjajo krajevno podneb- je (zaradi dima se povečuje oblačnost) in uničujejo pokra- jino, saj povzročajo odmiranje različnih rastlinskih in žival- skih vrst. Narava svojih odpadkov ne kopiči, saj ima poseben sistem encimov (mikrobi v tleh in vo- dah), ki odpadke spreminjajo in vračajo v izhodiščne hranil- ne soli. V ekosistemu je pre- delava odpadkov podobna proizvodnji, saj narava celo iz svojih odpadkov proizvaja energijo. To je rezultat evolu- cije živega sveta oz. .selekcij- skega procesa. Človeška druž- ba se obnaša precej drugače, saj naša proizvodnja ni spo- sobna razgraditi vseh odpad- nih snovi in jih spremeniti v energijo. Zato se kopičijo v naravi ter povzročajo njeno in našo smrt. Če hočemo pobliže razumeti, kako je naše okolje prežeto s strupi in kako jih zaužijemo, po- tem se moramo spomniti na pretok energije v naravi, ki po- teka prek prehranjevalne verige in biokemičnega kroženja. Koz- mična energija prihaja v ekosi- stem kot svetlobna energija son- ca, ki potem v kemično vezani obliki organskih snovi oz. hrani prehaja od organizma do orga- nizma. Prehranjevalno verigo tvorijo zemlja — zelene rastline - rastlinojedci — mesojedci 1. reda (hranijo se z rastlinojedci) — mesojedci 2. reda (jedo tudi mesojedce). Kot je razvidno, je vsak člen v verigi soodvisen od drugega. Če človek onesnažuje zemljo oz. prst, bo te strupe v končni fazi sam zaužil. Pri pre- snovi se nato sprosti toplotna energija, ki zapušča ekosistem in je enaka količini svetlobne energije, ki jo je narava vezala v fotosintezi. Organizmi so zgrajeni iz sno- vi, v katerih so ogljik, kisik, vo- dik, fosfor, žveplo, kalcij in dru- gi elementi. Le —ti so v ra- zličnih spojinah v zemlji, vodi in zraku. Brez kroženja teh ele- mentov bi bilo življenje nemo- goče, saj pomenijo ravnotežje med proizvodnjo žive snovi in razkrojevanjem mrtvih organ- skih ostankov. Človek je s polu- cijo in s svojo industrijo porušil ravno to ekološko ravnovesje. Zato so v naravi začeli odmirati posamezni ekosistemi. V Ptuju smo priča odmiranju ribnika v Ljuclskem vrtu. Se Dred dobrimi petnajstimi leti je 5ila voda tam kristalno čista. Skozi njo so se videli debeli kra- pi in druge ribe. Po njeni gladi- ni so plavah labodi in račke. Danes je ta slika povsem dru- gačna. Blato in mulj sta zatem- nila vodo in oznanila tihi pro- pad. Od kod ta sprememba? Ali je posledica splošnega one- snaževanja? Ne. Glavni razlog tiči v tem, da v ribniku ni več to- likšnega pretoka energije, kot je za njegov obstoj nujno. Vemo, da jezero začne odmirati, če iz- gubi svoj pretok vode (npr. Bled). Podobno se je zgodilo s ptujskim ribnikom, ki je ostal pretočen samo teoretično. Ko je komunala opravljala nekatera dela na kanalizacijskem sistemu ob ribniku, je zazidala večii del odtočnega kanala, ki je odvajal vodo iz ribnika. Zdaj voda v njem, niti po obilnem dežju ne naraste do te mere, da bi se je odlil potrebni del v kanal. Tako se na dnu kopičijo odpadne sno- vi, nastale pri presnovi, z njimi pa toplotna energija, ki se sprošča na napačnem mestu in onemogoča potrebno razliko v temperaturi vode. Zaradi omejenih naravnih procesov je v Ptuju že skoraj )ovsem oamrl desni rokav reke Drave v Orešju, ki je že davno izgubil svojo pretočnost. Mulj, blato in smrad, ki so opazni od robovih reke Drave, pričajo o posledicah akumulacijskega je- zera in o odpadkih, ki jih ta re- ka prejema vso pot od izvira do Ptuja. Niti čistilna naprava ni več kos poluciji Drave na ob- močju Ptuja. Človeštvo je že od najstarej- ših časov uporabljalo vode za odstranjevanje odpadnih snovi. Toda takrat so v morja in reke odtekale organske in biološko razkrojijive snovi, danes pa od- lagamo že anorganske in radio- aktivne snovi, ki so za naravo neprebavljive. Zato imamo tudi velike probleme s pitno vodo. V njej kar mrgoli mikroorganiz- mov, ki so škodljivi za naše zdravje. S kloriranjem vode jih resda uničimo, vendar z njimi uničimo tudi mikroorganizme, ki so nam koristni. Tako je pit- na voda sicer pitna, toda praz- na. V primerjavi z gorsko vodo, ki nas odžeja in poživi, nas voda iz pipe samo napihne. Še pred desetimi leti nihče ni hotel ver- jeti, da bo kaj takega sploh mo- goče. Velik problem je tudi one- snaževanje zraka. Odrasel člo- vek vdiha in izdiha okrog 20 m^ zraka na dan, od česar porabi pol m3 kisika. Srednje velik avto pa porabi 400 m^ kisika oziroma toliko, kot bi ga za en dan zado- stovalo 800 ljudem. Pri tem je odločilno še to, da človek in živa bitja pri dihanju izločajo ogljikov dvokis, tehnična sred- stva pa še strupene snovi. Tako npr. industrija na vsak liter izdi- hanega zraka izloči enako ko- ličino strupenih izpuhov in di- ma. Do sedaj se je človek za- našal na naravne čistilce zraka, na gozdove in rasthnski svet. Toda z nekontrohranbn krčen- jem pragozdov in nepremišljeno seko gozdov (spomnimo se sa- mo povojnih let v Sloveniji), smo začeli izgubljati še enega naravnega zaveznika. Povrh smo skozi mesta speljali še mre- žo avtomobilskih cest, v glav- nem na račun drevoredov. Če se bomo hoteli rešiti iz začaranega kroga onesnaževa- nosti, bomo morali spremeniti svoj odnos do našega ekosiste- ma. Pravo bogastvo ne leži v na- kopičenem denarju in potroš- niŠKih materialnih doDrinah, temveč v s^itju med človekom in naravo. Že ameriški pionirji, ki so osvajali divji Zahod, so se zamislili nad lepotami neokrnje- ne narave. Zato sta tudi v ZDA nastala prva narodna parka: Yellowstone leta 1872 in Yose- mite Valley v Kaliformniji leta 1890. Prvi narodni park v Evro- pi so ustanovili Švedi leta 1909. V Sloveniji pa smo leta 1924 za- varovali območje Triglavskih sedmerih jezer in ga poimeno- vah Alpski varstveni park. V Ptuju izredno lep del nara- ve pomeni Ljudski vrt, v kate- rem je bil pred tridesetimi leti ob ribniku tudi živalski vrt. Sko- zi gozd je pred leti vodila trim- ska steza, ki je danes povsem uničena in pozabljena. Športni krik mode, ki ga je s trimskimi oddajami sprožil Mito Trefalt, je že davno za nami. Z njim je zamrlo tudi zanimanje za Ljud- ski vrt in postal je steza za kole- sarje in motoriste. Tu in tam je še mogoče srečati osamljene obiskovalce, ki vodijo svoje pse na sprehod, ali pa kakšne nabi- ralce gob in kostanjev, ki jih je iz leta v leto manj. Na žalost je bila ekologija pri nas preveč izkoriščena v poli- tične namene, javnost pa je naj- večje ekološke probleme že začela doživljati kot fraze. Ven- dar onesnaževanje našega okol- ja ni nekai, kar bo izginilo samo od sebe. Problem je tukaj; z leti bo še naraščal in nobeno zati- skanje oči ne bo pomagalo. Brez odlašanja moramo storiti vse za okrevanje narave, četudi bi pri tem doživljali ekonomski deficit, saj narava lahko prenese le določen obseg uničenja. Če se bo zaradi polucije v nižjih plasteh statosfere nakopičilo preveč toplotne energije (kar se je že začelo dogajati), se bodo pričeli taliti ledeniki in lahko doživimo popolno ekološko ka- taklizmo. Shema čistilne naprave za onesnažene komunalne vode Iz kanali- zacij. PREJELI SMO... Davek na revščino ali doiiodnina? Haloze, idilični kraji za lastnike počitniških hišic, slikarje, pesnike in morda še koga. Toda ali so ti kraji idilični tudi za tamkaj živeče? Vprašam vas, kakšna je to idila, ko ljudje prekopavajo ilovnato zemljo, ki jo deževje spremeni v lepljivo blato in sonce v trenutku spremeni v razpokan lapor ali ilovico. Kruto in težko je življenje na teh hribih in dolinah. Težko je pozimi, ko nikamor ne morejo razen v grabo po vodo. Težko je .spomladi, ko je treba prekopati vsako ped, da bi lahko pričakovali ... Težko je poleti, ko neusmilje- no žge sonce, težko je, ko besnijo nevihte ... Nič manj težko pa ni tudi v jeseni. Veselijo se le le tisti, ki so tja povabljeni — morda v trgatev, na koline ... Toda ti ljudje odidejo. Ostaja pa delo in še eidcrat delo in .skrbi. Skrbi za drva, vodo, skrb za jutri. Ne zanima jih politika, saj od nobene niso imeli kaj prida. Tod ljudi skrbijo žulji na rokah, ali bodo še zmogli težaško delo. Kaj bo potem? Ljudje tam daleč v Halozah so zaslu-bljeni. Zaskrbljeni za- se in za svojo zemljo. Zaskrbljeni zato, ker so od vseh pozabljeni. Zaskrbljeni zato, ker se jih spomnimo le takrat, ko bi jim "podari- li" takšne ali drugačne odpadke, in seveda sedaj, ko jim pošiljamo položnice za dohodnino. Dohodnina iz česa in za kaj? Za vse to, kar se dogaja daleč od njih, daleč v drugem svetu. V svetu računalnikov, dragih avtomobilov, modnih salonov ... V sve- tu, o katerem ti utrujeni ljudje niti ne sanjajo. Njihove sanje in sreča so mnogo bolj grobe in trde od naših. Zakaj? Bo jutri dru- gače? Ne, ne bo drugače. Haloze so obsojene na to, da bodo služile kot idiličen kraj, kjer si lahko vikendarji in turisti spočijejo in se navžijejo lepot in sadov njihovega dela. Žal — ali pa tudi do- bro — bodo Haloze ostale s svojimi težavami in lepotami za vedno takšne, kot so, pa če se nekateri voditelji strank v predvolilnem bo- ju še tako napihujejo! Spomnimo .se tega tudi po vohtvah! M. Menoni kW koncerti res povzročajo nočni nemir Večini v vzhodnem delu Slovenije je znano, da se na Ptuju spet oživlja kulturna in subkulturna dejavnost. Ta povroča v vseh krogih (med 15 in 35 letom) v širši okolici najprej začudenje, šele nato vzpodbuja k ustvarjalnosti tiste posamez- nike in skupine, ki so morda poskušali v času mrtvila v Ptuju premakniti kolo časa naprej. jraje bi jih osebno vprašal, kaj so počenjali v svoji mladosti, koliko so se ozirali na svoje starše, starejše ljudi, ki so ravno tako kot sedaj oni jadikovali in godrnjali nad početjem svojih otrok. Nekaj časa so se nad tem zgražali, ko pa so spoznali, da je to, kar počenjajo, koristno, so se sprijaznili z usodo. Mi vas ne posta- vljamo v podrejen pložaj. Po- skušamo delati le tisto, kar je všeč vsem, ki drugače posedajo ob kozar- cu pijače v lokalih in se o koncertih in različnih zvrstah glasbe lahko sa- mo pogovarjajo in jih komentirajo. Moram poudariti, da je to le ena izmed dejavnosti KJD-a. Morda vam bo še nekoč žal, če boste po- skušali uničiti trud in trdo delo po- sameznikov v Ptuju, ki se trudijo, da bi Ptuj postal TURISTIČNO IN KULTURNO MESTO v Sloveniji. Vidimo se na prihodnjem kon- certu. Vili Muzek FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA S"" 67. nadaljevanje To so vendar borci za svobodo Povezanost med vojaki in ci- vilnim prebivalstvom so med vojno v Nemčiji spodbujali tu- di tako, da so organizirali me- sečne obiske ranjencev v posa- meznih vaseh. V poštev so pri- hajali taki, ki so lahko hodili in so bili tudi disciplinirani pacienti. Med takimi izbranci sem bil v aprilu 1944 tudi sam. V lazaretu v Würtzburgu so v nedeljo zjutraj napolnili z ranjenci tri avtobuse. Odpelja- li smo se v neko precej oddal- eno vas, tam pa so nas razde- ili po enega ali dva na kmečke domačije, kjer smo bi- li tisti dan gostje. Razporejen sem bil k sta- rejšemu kmetu. Po zajtrku mi je razkazal domačijo, hlev, poln živine, in stroje; žena je medtem odšla k maši. Zal mi je bilo, da sem bolj slabo ob- vladal pogovorno nemščino, zlasti za mnoge kmetijske kul- ture nisem vedel pravega izra- za. Zato je več govoril kmet. V prvi svetovni vojni je bil kot nemški vojak posojen Avstrij- cem v bojih proti Srbiji, zato je zelo dobro poznal Balkan. Imel je dva sina, prvi je že pa- del na vzhodni fronti, drugi pa je nekje na tistem "groznem" Balkanu in od njega že nekaj tednov nima nobene vesti. Skrbno pa posluša poročila njihove vrhovne komande o bojih proti banditom, o tisočih ujetih in pobitih "banditih". Bil je vojak in ve, kaj se mora kje dogajati, da lahko ujameš na tisoče nasprotnikov. 'To ni boj proti tolpam, to je prava vojna!" je pribil in dodal, da so to borci za svobodo, ne pa banditi. Želel je tudi slišati moje mnenje, vendar je on iz vsebine sinovih pisem vedel več kot jaz o dogajanjih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zato sem mu samo pritrjeval ali pa molčal. Pomislil sem tu- di, da me preizkuša, vendar je govoril z veliko osebno priza- detostjo, zato o iskrenosti nje- govih besed nisem dvomil. Kmetova žena je po vrnitvi iz cerkve pripravila kosilo, po- tem pa me je spremila v pro- svetno dvorano — mož ni ho- tel zraven — kjer je bila kul- turna prireditev. Pripravili so jo v glavnem šolarji, manjkal за tudi ni propagandni govor, ci ga je imel nek vaški veljak v rjavi uniformi. Ob slovesu je vsak ranjenec dobil od gosti- telja še zavitek z domačim pe- civom. Po vrnitvi v bolniško sobo je navadno vsak vsebino zavitka razdelil med druge zdravljence. Vsakemu udele- žencu so taka srečanja navad- no ostala v lepem spominu. Podobno mišljenje, kot sem ga slišal od tistega kmeta, je imel tudi sostanovalec v bol- niški sobi na gradu Schloss Banz. Pisal se je Petri. Nekoč je bil že podčastnik, potem degrediran v navadnega voja- ka in sedaj je bil že zopet nad- desetnik. Nakaj let je bil v francoski tujski legiji v Alžiru. Ker sem pred vojno slučajno bral zgodbo nekega Slovenca, ki je v noveli Bil sem v tujski legiji podrobno opisoval živ- ljenje v enoti tujih plačancev, sva se o njegovih doživetjih lahko precej podrobno pogo- varjala. Tega Petrija je vsakikrat dvignilo, kadar je v poročilih slišal besedo o boju proti tol- pam. "To niso nobene bande, to so borci za svobodo!ćć je večkrat glasno protestiral. Ko sem mu v avgustu zaupal, da so borci za svobodo že v goz- dovih v moji ožji domovini in da bora zaprosil za dopust, me je vprašal, ali se ne bojim, da me bodo ubili. Na kaj takega nisem nikoli pomislil in se mu oporekal. On pa je govoril iz izkušenj v Alžiru in ve, kaj so tam delali uporni Arabci s ti- stimi, ki so se borili na strani Francozov. Opisoval sem mu Vse dejavnosti, ki bodo potekale v bivšem vojaškem skladišču na Potrčevi cesti, organizira društvo Komuna interesnih dejavnosti (KID) Ptuj s pomočjo pokrovitel- jev. Vsem, ki so kakorkoli pripomo- gli k izvedbi do sedaj tren koncer- tov, se najlepše zalivaljujemo. Naša pot se s tem ne prekinja. Strmo se vzpenjamo, če seveda ne bomo na- leteli na nerazumevanje na ravni občine (do sedaj smo združevali pri- jetno s koristnim — to si želimo tu- di v bodoče), kar lahko povzroči ne- prijetno presenečenje pri vseh, ki so se kar privadili na obiskovanje kon- certov v Ptuju. To nam vliva upanje, da bomo lahko razvili konkretno prizorišče vseh zvrsti kulturnih do- godkov. Nekoliko sem skeptičen v zvezi s stanovalci v bližnjih zgradbah, ki so do sedaj le mirno sedeli ter se tuin- tam na tiho pritoževali svojim sose- dom ali znancem zaradi ' ropota", ki ga potegne za seboj koncert. Na- razmere na Spodnjem Štajer- skem in trdil, da se nimam kaj bati. Vseeno me je svaril, da naj bom previden. Sramota za firerja Kako so nekateri Nemci gle- dali na nas, ki so nas naši oku- patorji na silo vtaknili v svoje uniforme, naj prikazem z dve- ma svojima doživetjema. V Würtzburgu sem stal v dolgi vrsti pred blagajno ene od kinodvoran. Za mano sta stala dva starejša gospoda in polglasno komentirala doga- janje na evropskih bojiščih. Zaznal sem posmeh v njunih komentarjih nemških poročil in nehote obrnil glavo. Neko- liko sta osupnila, zato sera ju porairil, da raislim enako. Za- nimala sta se, kje sem bil na fronti, in pri tem opazila, da nisem pravi Nemec, zato sem postal zanju še bolj zanimiv. Do začetka kinopredstave je bilo še dobrega pol ure, zato smo sedli na klop v bližnjem parku in se pogovarjali. Iz nju- nega pripovedovanja sem zve- del, da sta upokojena profesor- ja. Moj položaj sta pomilovala. Začudilo me je, ko sta modro- vala, da je sramota za fürerja, ker prisiljuje pripadnike drugih narodov, da krvavijo zanj in za nemški narod. Vsak narod se mora za svojo svobodo boriti s svojimi ljudmi, tujci mu svobo- de ne bodo nikoli priborili. Ni- sem si zapomnil vsega, kar sta govorila, postala sta mi simpa- tična. Tiste pol ure le hitro mi- nilo, treba je bilo oditi v dvora- no. Podobnih komentarjev, predvsem med starejšimi ljud- mi, sem slišal še več, zlasti po invaziji v Franciji. Tudi med vojaki so bile pogo- ste kritike "ausiänderjev" (tuj- cev) v nemški vojski, češ da sa- mo zaradi njih nemška vojska doživlja poraze na frontah, ker so izdajalci, paničarji in straho- petci. Vse bi bilo treba vtakniti v delovne bataljone, ne pa v oborožene enote. Med vožnjo na vlaku se je skupina takih raz- gretežev ob neki prilili lotila tu- di mene. Poskušal sem jim poja- snjevati težak položaj mobilizi- rancev s priključenih ozemelj, vendar zaman. Eden je bil pri- pravljen začeti z mano kar tele- sno obračunavati. Ubranil sem se s tem, da sem pokazal, da sem bil ranjen od spredaj in ne v rit — dokaz, da me ni zadela na begu. Od invazije do atentata Bil sem še v lazaretu štiri v Würtzburgu, ko smo tudi v bol- niških sobah 6. julija 1944 z zadržanim dihom poslušali po- sebna poročila o začetku velike- ga zavezniškega izkrcanja na obali Francji. "Če prebijejo atlantski zid, smo izgubljeni, je bilo mnenje večine vojakov. Na- slednji popoldan sem bil v kinu. V tedenskem pregledu še sicer ni bilo posnetkov o invaziji, pač pa so pokazali "zmagoviti" de- sant na Drvar, ki je bil 25. maja. Kamera je od blizu pokazala Ti- tovo uniformo, komentator pa je posmehljivo govoril, da jo je "bandenhauptiing" moral po- brisati tako naglo, da ni utegnil vzeti s seboj uniforme, ki mu jo je poslal Stalin. Poglejte, takšne z zlatom obšite uniforme pošilja Stalin svojim zvestim hlapcem, na ljudi, ki se morajo zanj boje- vati, pa pozablja ... In kamera je pokazala kolone bosih in v cape ovitih ujetnikov. Nekoliko je Nemcem spet zrasel pogum 12. junija, ko so z velikim propagandnim pompom začeli poročati o delovanju skrivnostnega "povračilnega orožja", najprej znane V-1, poz- neje pa še V-2. Kljub temu so zavezniki širili mostišče. V W[r- tzburg je prispel že prvi tran- sport ranjencev z zahodnega bo- jišča. Od sanitetnega častnika, ki je bil tudi med zdravljenci, sem slišal, da je kar 98 odstot- kov ranjenih od bombnih in gra- natnih drobcev, le dva odstotka od krogel. Z vzhodne fronte pa je prihajala navadno polovica ranjenih od krogel. Treba je bilo izprazniti čim več bolniških postelj, zato so nas precejšnje število gibljivih premestili na grad Schloss Banz. Tam sem bil tudi 20. juli- ja 1944, ko je eksplodiral pe- klenski stroj v fiihrerjevem"- Volčjem brlogu". Po radiu so bruhali ogenj in žveplo na izda- jalske oficirje — zaledne podga- ne. Da bi vojake kar najbolj po- nižali, je bil prepovedan tradi- cionalni vojaški pozdrav. Poz- dravljati je bilo treba po naci- stično — z iztegnjeno desnico. Dalje prihodnjič 12 - ZANIMIVOSTI 10. DECEMBER 1992 - TEIIMIK VOLITVE IN PETROVO NAČELO ^ Ameriški znanstvenik dr. Lawrence Peter seje začel zanimati za vzroke nesposobnosti ljudi na položajih na različnih področjih človeške dejavnosti, če so te dejavnosti urejene v hierarhijah. Svoja spoznanja je opisal v knjigi Petrovo načelo, o kateri sem doslej že dvakrat pisal v Tednik. V knjigi je tudi poglavje o politiki, ki je morda v tem obdobju volitev najbolj aktualno. i Svojo vedo o hierarhijah je dr. Peter poimeno- val hierarhiologija, osnova knjige pa je tako ime- novano Petrovo načelo, ki pravi: ' V hierarhiji se vsak nameščenec trudi, da oi bil povišan do nivo- ja svoje nesposobnosti, na katerem obtiči." V preišnjih dveh člankih sem podal nekaj zgle- dov za Petrovo načelo s področja gospodarstva, Šolstva itd., danes pa se bom osreac)točil na ve- ljavnost načela v politiki. Za moto poglavja o po- liti si je dr. Peter izbral misel C', de Beccarije: »Zgodovina človeštva je neskočno morje napak, v katerem le tu in tam najdemo kakšno žalostno re- snico." Dr. Petra je nekoč vprašal eden od njegovih študentov nekako tako: 'Ko študiram o vsem na tem svetu, se sprašujem, ali svetu vladajo bistri ljudje, ki nas vodijo v napredek, ali pa vladajo sla- boumneži? To vprašanje muči mnoge ljudi in klasične družbene vede na to ne znajo odgovoriti. Noben politični teoretik doslej ni uspel preanali- zirati dela vlad oziroma zanesljivo napovedati po- litične prihodnosti. V svojih analizah so enako grešili tako marksistični kot kapitalistični teoreti- ci. Vse politične sisteme pa obremenjuje pretira- no kopičenje osebja. RAZLIČNI RECEPTI V vsaki gospodarski ali poHtični krizi je gotovo le to, da bo mnogo učenih strokovnjakov predpi- salo mnogo različnih rešitev. Proračun se ne uravnovesi. A trdi: "Povečaje davke!" B kriči: "Zmanjšajte davke!" V gospodarstvu zaškripa. C se zavzema: "Z- višajte oorestno mero." D vpije: "Znižajte obre- stno mero!" Zunanji investitorji zgubljajo zaupanje v nacio- nalno valuto. E zahteva zmanjšanje denarja v ob- toku, F zagovarja inflacijo. Na ulici je prišlo do nemirov. G predlaga de- narno pomoč siromašnim, H zahteva, da pridobe na moči bogati. Sosedna država rožlja z orožjem. I bo zavpil borbeno: "Ne dajmo se!" J bo pomirljiv: "Spora- zumimo se." OD KOD TA ZMEŠNJAVA 1. Mnogo strokovnjakov je že doseglo svoj nivo ne- sposobnosti. Njihov nasvet je beda.st in brezvezen. 2. Nekateri od njih imajo dobre ideje, vendar so nesposobni, da bi jih uresmčili. 3. V nobenem primeru se ne dajo niti dobri niti .slabi predlogi uresničiti, ker je državni aparat debela stena medsebojno prepletenih hierarhij, skoz in skoz prenapolnjena z nesposobnostjo. Poglejmo nekoliko samo dve veji državne uprave: zakonodajno oblast, ki predpisuje zakone, in izvršilno oblast, ki jih s pomočjo cele vojske uradništva po- skuša uresničevati. VOLJENA ZAKONODAJNA OBLAST Večino zakonodajnih teles — celo v nedemokra- tičnih državah — so izbrali ljudje na volitvah. Pomi- shli bi, da bodo volilci v svojem interesu prepoznali in izvolih najspo.sobnejše politike, da jih bodo le-ti zastopali v prestolnici. V vsakdanjem življenju je to žal bolj zapleteno. Danes vladajo v politiki posamezne stranke. Politična stranka je največkrat naivno obarvana skupina .somišlje- nikov, kj deluje v smeri jačanja svojih skupnih interesov. Počasi pa prevzemajo vlogo političnih strank razni lobiji (ki jih je toliko, kot je različnih interesov), politične stranke pa so v glavnem aparat za izbiro vohlnih kandi- datov in skrbijo, da bodo ti kandidqati izvoljeni — torej vodijo volitve. STRANKARSKA HIERARHIJA Vsaka politična stranka — to vedo njeni člani — je utrjena hierarhija. Priznati je treba, da večina članov dela prostovoljno, vendar v strarüci obstajajo nivoji "činov" in utrjen sistem napredo- vanja s položaja na položaj. V politični stranki je kot v vojski ali v tovarni potrebna sposobnost na nižjem nivoju za napre- dovanje na višji nivo. Sposoben zbiralec denarja prispevkov lahko napreduje v kandidacijsko ko- misijo. Kljub temu da je dobro prosjačd, lahko slabo presoja ljudi, ali bodo dobri poslanci ali ne, pa lahko podpre nesposobnega kandidata. Celo če večina kandidacijske komisije dobro presoja kandidate, kljub temu lahko izberejo kan- didata ne zato, ker bo dober poslanec, pač pa za- to, ker predpostavljajo, da je sposoben zmagati na volitvah. OD KANDIDATA DO POSLANCA - ZMAGATI NA VOLITVAH Dober govornik se lahko nadeja, da ga bo stranka imenovala za kandidata; ponavadi so naj- boljši govorniki izbrani v parlament. Seveda pa dar govora, lep glas in gibi rok, s katerimi govor- nik očara, zabava in pridobiva poslušalce, niso nujno zagotovilo, da bo ta poslanec trezno raz- mišljal, razborito razpravljal in modro glasoval, ko bo šlo za dobro vsega naroda. Stranka lahko imenuje tudi kandidata, kije naj- bolj fotogeničen. Vendar vtis, ki ga kandidat (olepšan s šminko) posreduje prek plakatov aH malega ekrana ni nobeno jamstvo njegove spo- sobnosti v parlamentu ali na drugem položaju. Mnogo ljudi napreduje od kandidata do poslanca, samo da bi dosegli svoj nivo nesposoonosti, v skladu s Petrovim načelom. NESPOSOBNOST V PARLAMENTU Tudi parlament je hierarhija. Poslanec, ki se iz- kaže za nesposobnega, ne bo več napredoval. Sposoben poslanec je kandidat za napredovanje za člana nekega pomembnega komiteja ali komi- sije, predsednika komisije ali ministra v vladi, kjer bo imel večjo oblast. Na kateremkoH od na- vedenih novih položajev pa se lahko izkaže za na- jobičajnejšega nesposobneža. Tako vidimo, da Petrovo načelo velja za vso za- konodajno oblast. Vsakdo si prizadeva, da se dvi- gne do nivoja svoje nesposobnosti in vsako mesto 30 slej ko prej zasedel nekdo, ki zanj ni sposoben. IZVRŠILNA OBLAST Petrovo načelo velja tudi za organe izvršilne oblasti: vlado, ministrstva, vladne agencije in ura- de na nacionalni in občinski ravni. To so toge hie- rarhije plačanih nameščencev, ki so obvezno pre- natrpane z nesposobneži, ki ne zmorejo opravljati svojih rednih del, ne morejo napredovati, niti jih ni mogoče zamenjati. >?saka vlada — v demokraciji ali diktaturi, v ko- munizmu ali kapitalizmu — oo padla, ko njena hierarhija doseže prevelik koeficient nasičenosti (KN), ki ga računamo takole: j^j^ _ število nesposobnih nameščencev x 100 % število vseh nameščencev Sposobnost hierarhije je obratno sorazmerna s koeficientom nasičenosti. Očitno je, da ne more bi- ti opravljeno nič koristnega, ko KN doseže 100%. Dr. Peter omenja v tem poglavju o politiki tudi razmišljanja o razrednih družbah s stališča Petro- vega načela, vendar to področje v tem trenutku ni tako aktualno, zato sem ga izpustil. Snov se mi je zdela tehtna kot protiutež volilni evforiji, zato sem jo objavil. Treba pa jo je privzeti tudi s ščepcem humorja. Dr. Adolf Žižek, dipl. inž. MOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V PTU4U Zanimive skrivnosti nekdanjih vojaškili skladišč Prostor bivših vojaških skladišč ob Potrčevi cesti v Ptuju je postal za aerheologc spet zanimiv, saj že nekaj časa opravljajo arheološko sondiranje terena. To pome- ni temeljito pripravo za večja arheološka dela oziroma podrobnejšo raziskavo terena pred morebitnimi gradbe- nimi posegi na tem območju. Arheološka dela pri temeljih nekdanjega kapucinskega samosta- na. Foto: M. Ozmec Kot je povedal vodja ar- heološke skupine iz Zavoda za varstvo naravne in kultur- ne dediščine v Mariboru Ivan liišek, so prva odkritja izredno zanimiva, saj gre za ostaline iz najstarejše praz- godovinske plasti, rimskega obdobja in srednjeveške najdbe. Skupino sestavljajo še pre- parator Stanko Gojkovič, štir- je delavci, ki so jih zaposlili v okviru javnih del, ter arheolo- ginja Marija Lubšina-Tušek, kije povedala, da trenutno ra- ziskujejo prostore nekdanjih kapucinskih sakralnih objek- tov — kapucinskega samosta- na in cerkve, ki naj bi bila zgrajena sredi 16. stoletja. Okoli leta 1600 naj bi samo- stan naselili kapucini in ga upravljali vse do jožefinskih reform, ko je bil samostan ukinjen. Že takrat .so ga preu- redili v vojaške objekte s kon- jušnicami. Iz tega obdobja so odkrili zelo lepo keramiko ra- zličnih oblik. Med zidovi, kjer samostan ni bil podkleten, pa so se ohranili rimski in praz- godovinski ostanki. Kot po- sebnost velja omeniti rimski bronast novec, fibulo in zvon- ček, ki po vsej verjetnosti iz- hajajo iz 2. stoletja. — OM Najzanimivejši najdbi: rimski bronasti novec In rimska bro- nasta fibula (sponka) Smeti ¥ gozdovili Lep je jesenski čas in radi malo zavijemo v gozd, kjer opazujemo harmonijo narave in si tako odpoč^emo od dnevnega stresa. Toda kaj, ko nas tako pogosto pretresejo kup! smeti, ki so v kričečem nasprotju z lepoto narave. Če gre človek na sprehod iz Ljudskega vrta v Mestni Vrh, naleti, če le malo po- gleda okoli sebe, na razne reči: plastnične vrečke, raz- ne polomljene predmete, de- le raznih naprav itd. Že sam Ljudski vrt ni ravno zgled čistoče, če pa se spreha- jaš po poti ob potoku malo dalje v gozd, lahko vidiš v nje- govi strugi razne odpadke. Se dalje bi lahko prečkali potok v blizini mesta, kjer je včasih stal brunasti mostiček (nekaj brun še leži v strugi). Na de- snem bregu opazite drevo, do tretjine obeljeno. Sicer si je nekoliko opomoglo, pa vendar človek osupne od takega van- dalizma. Če pa bi zavili iz Ljudskega vrta na pot, ki pelje mimo vrtov, in po pobočju krenili navzgor do makadamske ceste in po njej naprej, bi prišli do roba gozda (od tod je lep po- gled na Ptujsko jezero in grad Bori) in desno ob gozdni stezi bi videli kup smeti, zmetanih v kotanjo in okoli nje. Nekoč je na bližnjem drevesu visela ta- bla z opozorilom, da je v gozd prepovedano metati smeti. Zal te prepovedi ne upošteva- jo. Strinjam se z avtorjem članka "Zakona še ni, imamo pa odlok" (pred štirinajstimi dnevi v Tedniku), da kazni precej učinkovito vplivajo na našo zavest! Vendar pa bi bilo tudi prav, če bi se radio in te- levizija v kratkih, zanimivih in poučnih oddajah zavzemala za osveščanje in poučevanje, da vsi živimo v skupnem domu, ki se lahko ohrani le, če je čist in negovan! M. H. Vandalizam: do tretjine obelje- no drevo PTU4SKÌ KONJIČKARII Zbiratelj vžigalnikov in cigaret Slavko Gojkovič Veselje do zbiranja je dobil že pred 25 leti. Doslej je zbral 450 vžigalnikov in 200 različ- nih vrst polnih cigaretnih za- vojčkov. Najdragocenejši vžigalnik je zanj ročno delo nemškega fi- nomehanika Wellerja. Ima mehanizem vžiga kot dvotakni motor, to je na platine. Precej vžigalnikov je starih več kot 60 let. Prav zanimiv je tudi vžigalnik, ki je sestavljen iz vojaškega nabojnega tulca, vžigalnik iz svečke motorja ter še veliko podobnih zanimivih. Nekateri so kovinski, drugi plastični. Kovinski vžigalniki so ob polnjenju še vedno upo- rabni. Vse zbrane vžigalnike in tu- di zavojčke s cigaretami ima lepo uokvirjene in pritrjene na steno v posebnem prostoru, kjer tudi vadi igranje na orgle, bas kitaro in bobne. Sezida si je prijetno bivališče nasproti Srednješolskega centra. Zavojčki s cigaretami sno najrazličnejših znamk: Jahori- na, Drina, Hercegovina, Dra- va, Zeta in Ibar, pa francoski, italijanski, madžarski, nemški in ruski. Med njimi so drago- cene cigare Havana, Operas in Cuba. Zbira tudi značke, obeske in medalje. Ob prostem času tu- di rezbari in muzicira. Sedaj izdeluje leseno maketo ptuj- skega cerkvenega zvonika. Pravi, da ga zbiranje in mu- ziciranje sprošča, zato želi, da bi tudi drugi zbirali razno- vrstne predmete, saj jim bo ta- ko mineval čas, ki pa bo poz- neje marsikomu poplačan. Rad bi spoznal še kakšnega zbiratelja vžigalnikov in pol- nih cigaretnih zavojčkov, da bi si jih izmenjavala. Ker so ciga- retni zavojčki polni, bo tudi ob pomanjkanju ali prepovedi kajenja lahko na skrivaj vlekel dim. Edi Klasinc i vasi BfBÒ AFORIZMI Smeh je pol zdravja, druga po- lovica je bolezen. • Človek ni nastal iz opice, opi- ca je nastala iz človeka. • Običajno uspeš ne zaradi svoje sposobnosti, ampak zaradi ne- sposobnosti drugih. • Ni večjega siromaštva kot ta- krat, ko se človeku zazdi, da ima premalo. • Boril se je za človeške pravice, sedaj se bori, da jih zadrži! Mesnica je izgubila svoj prvot- ni pomen; sedaj je društvo za zaščito živali. • Pohtika nam je skrojila prete- klost, dala sedanjost, vzela pri- hodnost. V boju za svoj družbeni jwlozaj je pozabil na položaj drugih. Ob rojstvu človeka se vsi vese- lijo - razen njega! • Kristus je iz vode naredil vino, mi pa iz vina delamo vodo. Namesto snega - sonce Staremu pregovoru Katreja sneg veja se je letos v brk po- smejalo sonce. Tako lepega in toplega vremena, kot je bilo letošnje, namreč na Katarini- nih sejmih v Ptuju že dolgo ni- smo imeli. Pa kot kaže, to ni vplivalo na število obiskoval- cev, saj jih je kljub gneči v ne- katerih ulicah bilo manj kot pred leti. Manj pa je bilo tudi prodajal- cev, predvsem z one strani državne meje — iz sosednje Hrvaške. Zato pa je bilo toliko več preprodajalcev ponošenih oblačil, kiča in krame. Za neka- tere je torej posel vendarle cve- tel, vprašanje pa je, kaj resnično dobrega imamo od tega drugi Ptujčani. Razen tistih seveda, ki so se rešili starih cunj, in onih, ki so pobrali tržno pristojbino in za vsemi počistili. Fofo; M. Ozmec TEĐMIK - ^^' DECEMBER 1992 ŠPORT - 13 MAU NOaOMET KMN Poetovío - zmagovalec 7. revialnega pokala v soboto, 5. decembra, se je v izolski dvorani zbralo dvanajst trenut- no najboljših slovenskih malonogometnih ekip, ki so se pomerile za 7. zmagovalca slovenskega pokala. Po sedmih letih obstoja KMN Poeto- vio, ki je vseskozi v samem vrhu v slovenskem prostoru, in skrbno načrtovanem delu MNZ Ptuj je le prišel tudi želeni uspeh. Ne smemo pozabiti, da je bil klub petkrat prvak MNZ Ptuj, na velikih tekmovanjih pa so uvrstit- ve: Škofja Loka '88 — 4. mesto, Celje '89 - 3. mesto, Ptuj '90 - 2. mesto in največji uspeh Izola '92 — 1. mesto. To je izjemen uspeh, saj so v prejšnjih letih vsa večja tekmovanja osvajali klubi iz Ljubljane, Maritîora in Kopra. Tokrat so Ptujčani — ekipa Poetovio, ki sta ji sponzorja trgovsko podjetje SOLID in Bi- stro Žoga — dokazali, da znamo tudi v Ptuju igrati nogomet. S fi- nalno tekmo, ki Je bila v celoti na televiziji, pa so fantje promovirali Ptuj, nogometni klub Drava in sa- mi sebe. Ekipa, ki ima v svoji zbirki 103 pokale, se je v finale prebila takole: Poetovio—Križev- ci 1:1 (6:5), Poetovio-Adrija 3:2, Poetovio —SD Šprajc 5:4, Poeto- vio-Pink Sport 2:2 - 3:3 (7:5). Za ekipo so nastopili Robi Krajne, Ivo Lončarič, Borut Šala- mun, Silvo Kornik, Dušan Ramšek, Robi Vesenjak, Tomi Emeršič, Milan Emeršič, Branko Leben, Emil Šterbal, Ivo Vesen- jak, Robi Mere in vodja ekipe Predi Kmetec. MALI NOGOMET V tretjem, nepopolnem kolu so bih doseženi tile izidi: Video Pan- da—Bife pri Mici 1:1, Vitomarci — Majolka 0:2, Zagi avto—Gumano 0:2, Juršinci —Markovci 0:0. Naslednje kolo bo v soboto, 19. decembra, od 17. do 19. ure v dvo- rani Center. F.K. NOGOMET Prva strojna in metalurška šola Občinsko srednješolsko prven- stvo v malem nogometu je poka- zido, da so najbolje uigrani dijaki Strojne in metalurške sole. V tek- mi za prvo mesto so premagali di- jake Ekonomske šole z rezulta- tom 7:5. Na tretje mesto se je uvrstila Kmetijska in elektro šola, ki je v polfinalu premagala gim- nazijce z rezultatom 6.2. Zmago- valci se bodo pomerili na po- dročnem prvenstvu s prvaki iz Lendave, Murske Sobote in Lju- tomera. McZ ODBOJKA Devet rekreativnih elcip V okviru občinskega programa športno-rekreativnih prireditev sta Športna zveza in Odbojkarski klub Ozon v soboto organizirala rekreativni turnir v odbojki. So- delovalo je približno 90 udeležen- cev, ki so se pomerili v devetih ekipah. Te so se razvrstile tako: zmagala je Evropa ( bivši dijaki Kmetijske in elektro šole) pred Kungoto, Majšperkom, Draženci, Old Boysi, ekipo 3 ab. Domavo, ekipo A2 in dijaki Elektro šole. Naslednji rekreativni turnir bo 27. februarja. McZ MisUnia - Oioii 3:0 (6,14, lO) športna dvorana Mislinja, gle- dalcev 300. Ozon: Gojko^kova, Murkova, Marta Emeršič, God- čeva, Zmičeva, Kocmutova, [/leso- va in Zemunovičeva. V derbiju desetega kola druge državne odbojkarske lige sta se v športni dvorani Mislinja srečala domača ekipa Mislinja (^vodilna v tej ligi) ter petouvrščeni Ozon iz Ptuja. Mislinja je do sedaj brez poraza in ima samo dva izgublje- na seta. Obe ekipi sta se predsta- vili s kakovostno igro, vendar re- zultat, ki ga je dosegel Ozon, ne pove v.sega, kajti domače igralke so imele močno podporo pri sod- nikih. V zadnjem kolu jesenskega de- la tekmovanja se bodo igralke Ozona pomerile v soboto, 12. de- cembra, ob 14. uri s petouvrščeno ekipo Vital iz Ljubljane. KIJUB BORILNIH VEŠČIN PTU4 Ptujčani odlični v Zagorju v nedeljo je v Zagorju ob Savi potekalo 9. odprto prvenstvo v SEMI- KONTAKTU (KICK BOXING). Udeležilo se ga je kar 151 tekmovalcev iz 18 klubov iz Hrvatske, Avstrije in Slovenije. Sodelovali so klubi: Cel- je, Novo mesto, Izola, Ormož, LJubljana (dva kluba), Maribor (trije klubi), Zreče, Dobova, Nova Gorica, Črenšovci, Jastrebarsko, Zagreb, Celovec, Zagorje in Ptuj. Tekmovanje je potekalo skoraj ves dan in je bilo vzorno organizirano. Ptujska reprezentanca je sode- lovala s 16 tekmovalci in osvojila 6 odličij, kar je lep uspeh med ta- ko veliko konkurenco. Rezultati: pionirji do 37 kg — Ptujska prestavnika sta izgubda v četrtfinalu, in sicer Andrej Vindiš z Rozmanom iz Zagorja z 1:5 in Boštjan Brumec z Žugmanom iz Zreč s 4:7; do 47 kg - Sebastian Zinrajh je v četrtfinalu premagal Keleciča ih Jastrebarskega z 2:1, v polfinalu je izgubil s Hedžičem iz Ljubljane z 8:9, v boju za 3. mesto pa je premagal nasprotnika iz Celja in tako osvohl bronasto odličje; do 52 kg — Matjaž Vindiš je v 1. kolu premagal Eržena iz Maribora s 3:2, v polfinalu izgubil z Ravtarjem iz Maribora s 4:5, v boju za tretje mesto tudi ni uspel in je izgubil z Zemljičeni iz Izole. Drugi predstavnik Uroš Šmigoc je v četrtiinalu premagal Rautarja iz Maribora s 4:3, v polfinalu pre- magal Zemljica iz Izole s 7;6, v fi- nalu pa izgubil z Ravtarjem in osvojil srebrno odličje; do 74 kg — ainiša Stojadinovič je izgubil šele v finalu s Hercogom iz Mari- bora z 0:2 in osvojil srebrno odličje. Člani — do 63 kg: Branko Pečar je v 1. kolu premagal Vid- marja iz Nove gorice s 3:0, v četrtfinalu Juho iz Ljubljane s 7:5, v polfinalu Kramen a iz Celja z 8:3 in v finalu pa Ravteria iz Maribora z 2:0 in tako osvojil zla- to odhčje; do 69 kg — v tej kate- goriji je odličje priboril Milan Breg z odličnimi borbami. V pol- finalu je premagal Bucika iz Nove Gorice s 3:1. v finalu pa ni uspel in je izgubil s Kalškom iz Zagorja s 7:8 in osvojil drugo mesto; do 74 kg — Alojz Vidovič in Damir Ha- sanagič sta izgubila v 2. oziroma v 1. kolu; do 79 kg - Danilo Med- ved in Branko Fidler sta oba pre- magala po enega nasprotnika, vendar sta kasneje v četrtfinalu izgubila; do 84 kg — Rado Kai- sersberger je izgubil v 1. kolu. Po izrednih uspehih ptujskega kluba pred leti in po zatišju zadnji dve leti je sedanji uspeh ptujskega kluba zelo dober in po besedah selektorja ptujske ekipe V. Sitarja se ustvarja nova generacija odlič- nih tekmovalcev. Te besede naj bi potrdili na finalu prvenstva Slove- nije v semikontaktu konec decem- bra v Mariboru. VI. Sitar GIMNASTIKA Uspeli tudi v B programu v soboto so se predstavnice GID Ptuj udeležile 22. Maiejevega me- moriale v športni gimnastiki, ki ga je organiziralo Športno društvo Ta- bor Ljubljana. To je bila prva od štirih kvalifilrâcijskih tekem za državno prvenstvo. Ptujčabke so tekmovale v treh kategorgah. Naj- boljši rezultat so dosegle starejše pionirke, ki tekmujejo v B programu — ekipno so bile druge. Priprave na novo sezono so v GID Ptuj začeli avgusta, ko sta se Alenka Bukovič in Manja Ur- bančič udeležih priprav v Rušah. Teden dni sta trenirah pod vod- stvom trenerke iz Slovaške Vjerke Halmove in trenerja iz Ruš Petra Brumna. Žal sta na sobotni tekmi imeli veliko smole na gredi, predvsem pa na parterju. Vzrok za to je, da na Ptuju ni parterja 12 X 12 metrov. Prav zato trenirata posebej akrobatiko in posebej rit- mični del. Na memorialu sta prvič izvajali celo vajo naenkrat, zato sta bili precej zmedeni. Zadovol- jni pa sta lahko predvsem s pre- skokom. Konkurenca je bila zelo velika, nastopile so tudi predstav- nice Hrvaške. Ekipno je bila najboljša Zlelena ama pred Šiško in Novim Zagre- 3om. Najboljša med posamezmca- mi je bila Nikica Pusič, Alenka je osvojila 21., Maja pa 22. mesto. V 2. selekciji — obvezne vaje je nastopila tudi Nataša Kokol in osvojila 32. mesto. To je bilo za osernletnico prvo tekmovanje. Če ne bi bilo smole na gredi, bi bil rezultat veliko boljši. Prijetno so presenetile Karmen Grabar, Mojca Zelenik, Urška Rabuza in Lea Medved, ki so tek- movale tudi v B programu. To je nov program pri GZS in je vme- sna stopnja med množičmm pro- gramom in selekcijami. Pomerile so se s tekmovalkami, ki so včasih tekmovale v selekciji, zdaj pa ne morejo več slediti vrstnicam. Ptujčanke so do lani tekmovale v množičnem programu, zato je nji- hov uspeh toliko večji. Ekipno so jih prehitele le tekmovalke Zele- ne jame iz Ljubljane, tretji je bil Koper. Med posameznicami so prva tri mesta dosegle tekmovalke IZ Zelene jame, Karmen je bila 5., Mojca 6., Urška je osvojila 11., Lea pa 12. mesto. Čez dva tedna bo v Brežicah naslednja kvalifikacijska tekma. Cilj Ptujčank je predvsem iz- boljšati rezultate na posameznih orodjih. Norma za nastop na dr- žavnem prvenstvu je zelo visoka: na dveh tekmovanjih bo potrebno doseči 85 % vseh možnih točk. GID Ptuj se letos ubada z mno- gimi težavami. Največja je prostor za množično vadbo. Ker je dvora- na Center društvu dostopna ko- mai od 18. ure naprej, poteka vadba po množičnem programu na osnovnih šolah. Telovadnice teh šol pa nimajo potrebnega orodja, zato celotnega programa skoraj ni mogoče izvajati. V dvo- rani Center vsak dan od 18. do 20.30 trenirajo selekcije, ob pone- deljkih in četrtkih pa imajo ob 20.30 termin članice rekreativke, ki jih tudi letos vodi Vera Nah- berger. 3_L. ROKOMET Drava - Pomupka 21:16 (13:8) v prvi državni ligi članov so v soboto odigrali srečanja devetega ko- la. Ptujčani so v športni dvorani Center gostili Pomurko iz Bakovcev in jo po dolgem času premagali v prvenstveni tekmi. Z osmimi točkami so sicer še naprej deseti, vendar imajo pred enajsto Pomurko kar šest točk prednosti, za drugim mestom pa štiri zaostanka. Prekmurcem v tem prvenstvu ne gre tako kot v preišnjem, ko so bili zelo visoko in celo udeleženci mednarodnih pokalov. Za na- meček se jim je v začetku poško- doval še levi zunanji igralec Lo- venjak, kar je Dravi sicer olajšalo delo, vendar pa gotovo vplivalo na manjšo zavzetost. Zato so po vodstvu Drave s 3:1 pobudo prev- zeli gostje in vodili do 20. minute. Nato je sledilo obdobje dobre igre domačinov, ki so v nekaj mi- nutah prešli v vodstvo in ga po- višali na pet zadetkov. V začetku drugega polčasa sta vratarja Matjašič in Pintarič ubra- nila zapovrstjo tri sedemmetrov- ke. Domači so to dobro izrabili in povedli kar z 18:10, nato pa odi- grali preveč zadržano in premalo zbrano ter omogočili sicer borbe- nim gostom, da so razliko znižali. Tokrat so Ptujčani zadeli vse ka- zenske strele (osem Hrupič in enega Vugrinec) in zmagali zelo zanesljivo, čeprav z igro ni.so nav- dušili, tega pa jim več kot 500 gle- dalcev zagotovo ni zamerilo. DRAVA: Matjašič, Kramberger, Mikulič, Terbuc, Sabo 3, A. Po- točnjak, N. Potočnjak 2, Vugrinec 4, Sagadin 3, Hrupič 8, Hmjadovič 1, Pintarič. V soboto z Ribnico v desetem kolu, ki bo na spore- du to soboto, bo v Ptuju gostovala ekipa KVM Ribnica, bivši Inles, ki ima enako število točk kot Dra- va. Tekma bo zagotovo bolj ize- načena kot s Pomurko, saj so Rib- ničani v prejšnjem kolu odvzeli točko drugouvrščeni Novi opremi. Tekmo bodo začeli ob 19. uri. Velika Nedelja premagala Ormožane v lokalnem derbiju vzhodne skupine druge lige je Velika Ne- delja z 20:15 (13:10) premagala Ormož Invest in se tako na točko približala vodilnemu Krškemu. To je bilo zadnje jesensko kolo. _____.__________ _____________Lk. KARATE Ш Gorazd Grula - absolutni občinski prvak Na občinskem prvenstvu, ki je bilo 26. novembra v OŠ dr. L. Pivka, se je pomerilo 49 tekmovalcev iz KK Poetovio in iz Karate sekcije Breg. Nastopajoči so se pomerili v sedmih starostnih skupinah v katah in borbah, nekateri pa so se preizkusili kar v obeh disciplinah. Prvak Gorazd Grula (levo) v akciji proti klubskemu kolegu Davori- nu Zorcu. V kategoriji začetnikov (10 tek- movalcev) je zmagal Daniel Pon- grac, drugi je bil Davorin Zoreč, 3. mesto pa si je priborila Elvira Karahasanovič. Med mlajšimi pionirji, kjer je nastopilo največ udeležencev (27), je prvo mesto osvojil Ivan Štopajnik, 2. Neje Forbici in 3. Matic Krajne. Med starejšimi pionirji (4 ude- leženci) je prijetno presenetil Bo- ris Bušljeta, 2. mesto je zasedel Damjan Meglic, tretji pa je bil lanskoletni prvak Igor Surič, ki mu tega dne ni šlo od rok. V kategoriji ženske — kate (4 tekmovalke ) je zmagala Simona Strmšek, druga je bila Diana ali- babič, tretja pa Lidija Cafuta. V borbah za ženske sta se naj- prej spopadli Lidija Cafuta in Si- mona Strmšek in se razšli z ne- rešenim izidom 5:5. V drugi borbi je Diana Alibabič s 4:1 premagala S. Strmšek. Finalno borbo je z di- skvalifikacijo nasprotnice D. Ali- babič dobila Lidija Cafuta in s tem postala nova prvakinja v bor- bah. V repasažni Dorbi je D. Ali- babič znova premagala S. Strmšek z rezultatom 3:0 in tako osvojila 2. mesto. Med člani (7 tekmovalcev) je v katah zmagal Gorazd Grula pred drugouvršcenim Sebastijanom Strmškom in tretjeuvrščenim To- mažem Šijancem. V borbah za člane je nastopilo 12 tekmovalcev; Favorit Borut Tement je na.stopil kljub bolezni, a je izpadel že v II. kolu proti Go- razdu Gruli z rezultatom 4:3. V III. kolu sta se najprej pomerila Janez Cvetko in Sebastijan Strm- šek. Cvetko je zmagal z 2:1. Nato je Grula premagal Strnjika s 4:1. Strmšek je s tem rezultatom zase- del 3. mesto. V finalni borbi je zmagal Grula pred Cvetkom z 2:1. Gorazd je postaj novi abso- lutni prvak v katah in borbah ter dokazal, da je trenutno najboljši v Ptuju. letošnje občinsko prvenstvo je bilo doslej najbolj številno (tudi po udeležbi gledalcev) in najbolj kvalitetno gfede na prikazano tehniko. Vse to zgovorno kaže na- raščanja priljubljenosti klasičnega karateja v ptujski občini. Silvester Vogrinec STRELJANJE Odličen začetek lige za ptujske strelce v prvem kolu državne lige v streljanju s pištolo, ki se je pričela v nedeljo, so bili med člam naju- spešnejši Ptujčani, pri članicah pa so se ptujske strelke ekipno uvrsti- le na tretje mesto za OUmpijo in strelke iz Rečice. Prav tako je za SD Jožeta Lacka pristreljal naj- boljši rezultat Janez Štuhec, Lud- vik Pšajd mlajši je bil tretji, Alojz Trestenjak pa šesti. Najuspešnejša med ptujskimi strelkami je bila Alenka Peteršič. Strelci so povedah, da je bilo streljanja napovedano v Ljubljani že ob 8.uri, zato so imeli Ptujčani s točnim prihodom nemajhne težave. Kljub zgodnjemu odhodu od doma so zaradi dežja in spol- zke ceste na tekmovanje zamudili. Dosegli so sicer dobre uvrstitve, vendar je udeležba za Ljubljani bližje tekmovalce bistveno lažja kot za bolj oddaljene. Najboljši ptuiski strelci se bodo naslednjo nedeljo udeležih druge- ga izbirnega tekmovanja v strel- janju z zračnim orožjem. To so Alojz Trstenjak in Janez Štuhec med člani, Izidor Pulko med mla- dinci, med mladinkami pa Majda Raušl in Mateja Rozman. McZ BOKS Prvi nastop reprezentanca Prejšnji petek je prvič nastopila slovenska reprezentanca, ki jo je sestavil Ptujčan Slavko Doki. V Gradcu se je v prijateljskem dvo- boju pomerila z Avstrijo in tesno izgubila z 9:11. Nastopili so tudi Ptujčani Kerin (neodločeno), Horvat (poraz) in Mere (zmaga). Naslednji na.stop bo prijateljski dvoboj s Hrvaško 19. decembra v Slovenski Bi.strici. 1 1^ JUDO Petek sedmi v Izraelu Na mladinskem evropskem prvenstvu, ki je bilo v Jeruzalemu od 23. do 27. novembra, se je Damjan Petek iz Gorišnice odlično uvrstil v kategoriji do 86 kilogramov, prav tako je bil enako uspešen tudi Slovenjebistričan Peter Vučina v kategoriji do 65 ki- logramov. Tekmovanja seje udcležolo 32 držav. Damjan Petek je v prvem kolu z rezultatom 10:0 premagal Italija- na Carta, v drugem Ciperčana Zeniouja z enakim rezultatom, v tretjem kolu pa izgubil s ka- snejšim viceprvakom, Francozom Lemairom. V popravnih borbah je premagal Grka Sevastidisa in si tako priboril pravico do borbe za bronasto medaljo. Ta mu je sicer ušla, vendar zelo tesno, saj je še 50 sekund pred koncem borbe za tretje mesto vodil 7:0, nato pa — izgubil. Ta nasprotnik, Madžar Biro, je osvojil bron skupaj z Bog- dasarevim iz Skupnosti neodvi- snih držav. V Petkovi kategoriji je zmagal Litvanec Babanaskas. V kategoriji nad 95 kg je nasto- pil tudi drugi slovenski reprezen- tant iz Gorišnice, Miran Plošin- iak, a je žal izgubil že v prvem ko- lu v borbi s poljskim reprezentan- tom. Damjan Petek je mladinec tudi drugo leto, tako da bo imel vse možno.sti odprte še na naslednjem evropskem tekmovanju, ki bo na Nizozem.skem. ^ ipva zniiga Drave v predzadnjem kolu prvenstva v prvi državni ligi so člani Drave gostovali v Mariboru in domači Železničar premagali z 8:6. Zma- gali so Zafošnik, Ixščak, Murko in Mesaric. Gorišnica bo pomem- ben dvoboj z Golovcem v gosteh opravila konec tega tedna. l.k. 14 - NASVETI 10. DECEMBER 1992 - TEDNIK Domača žival kot terapija NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE I[SI OSTALA DRUŠČINA Nadaljevanje iz prejšnje številke Domača žival in ostareli ljud- je—V zadnjih letih se ie kvah- teta življenja pri nas izboljšala, tako da je temu ustrezna tudi višja povprečna življenjska do- ba. Danoanes so starejši ljudje bistveno aktivnejši, kot so bdi nekoč, poleg tega pa znajo čedalj bolje izkoristiti in uživati leta v pokoju. Večina starih ljudi še zmeraj živi v lastnem domu in pogosto- krat živijo sami. Domača žival jim torej pomeni edinega družabnika in prijatelja, kar je še posebej pomembno v da- našnjem času, ko so človeški od- nosi pogostokrat omejeni na medije, kot so telefon, radio, te- levizija, sorodniki pa često živi- jo predaleč za pogoste in redne obiske. Vse to pa vodi do vedno večje osamljenosti posamezni- ka, ki je tako zhačilna za da- našnji poslovni svet. Za starejše ljudi pomeni življenje s psom večjo varnost in hkrati pomaga preprečevati na- stajanje duševnih motenj. Pov- sem preprosto opravilo, kot je hranjenje psa, lahko opomni njegovega lastnika na lastno po- trebo po hrani. Tukaj je še ena prednost, ki jo često spregledamo: star človek, ki ima domačega ljubljenca, bo po- skrbel, da ohrani dom topel, česar verjetno ne bi naredil, če bi živel sam. Pa ne samo to. Celo zelo majhen psiček zahteva vsaj en dnevi sprehod, posledica pa je tu- di fizična kondicija lastnika. Do- mača žival odpira lastniku pov- sem nov svet in mu vzbuja ponov- no željo po življenju. Razuinljivo pa je, da se morajo starejši ljudje odločati za takšne hišne prijatelje, za katere so spo- sobni .skrbeti. Velik pes seveda ne pride v poštev, pač pa že majhna živalca zadošča potrebi za ohrani- tev minimalne fizične kondicije la.stnika: hranjenje ptiča v kletki krepi ramenske mišice, ljubkovan- je in božanje mačke ugodno vpli- va na tiste, ki so priklenjeni na in- validski voziček. Domač ljubljenček lahko pripo- more tudi k lajšanju problemov invalidnosti in betežnosti, saj od- vrača la.stnika od večnega tuhtan- ja o težavah. Sočasno mu nudi razvedrilo, kadar .se ga loti depre- sivnost oziroma ko izgubi ljublje- no osebo. V današnjem času se prednosti domačega ljubljenca za ostarele ljudi čedalje bolj poudarjajo. Prav zaradi tega se iščejo vedno nove možnosti in načini, kako zbližati stare ljudi in domače živali, saj to pomeni boljšo kvaliteto njihovega življenja. Med zadnjo raziskavo so ugotavljali učinke, ki jih je po- vročilo lastništvo papige pri .starih ljudeh, ki živijo sarm. Rezultati .so jokazali, da je bilo zadovolj.stvo astnikov tako veliko, da jim je dalo novo življenjsko .silo. Nave- zanost na papigo je pripomogla tudi k večji odprtosti v odnosih z mlajšimi ljudmi. Skratka, ptiči so se izkazali za mnogo hva- ležnejšega tovariša od enosmerne kominikacije s televizijo. Vse to ponovno dokazuje pomembno vlogo hišne domače živali v poz- nih letih življenja večine ljudi: to- vrstno izboljšanje kvalitete življenia je vidno v dobrem zdrav- ju, stabilnosti in duševnem zado- voljstvu lastnikov. Domače živali in psihiatrga — V eni izmed zadnjih raziskav so ugotavljali tudi učinke domačih živali na duševno motene ljudi (vase zaprte, bolestno egocen- trične in nepriljudne). Zraven bolnice so postavili pesjake, kjer so se bolniki lahko soočili s psi. Bolniki so zanje pokazali veliko zanimanje, .saj so lih prav kmalu začeli hraniti, ljubkovati in šolati. Tako je bila vez med bolnikom in psom vzpostavljena: bolnik je začutil do živali odgovornost, ki mu je sočasno dajala samozavest, mu pomagala v odnosih do drugih ljudi ter mu vzpodbujala pozitiv- nejši odnos do življenja. Običajna vez, ki se vzpostavi med lastniki Esov, se je vzpostavila tudi med olniki: skupna tema jih je zbližala ter jim omogočala pov- sem normalno komuniciranje. Bolniki, ki so bili še posej podjet- ni in aktivni, so bih celo sposobni usmeriti svojo energijo k ustvar- jalnejšemu cilju — izbrali so si najbolj atletske pse in jih nato po- skusili šolati. Eno izmed glavnih spoznanj te raziskave je dejstvo, da je treba uskladiti osebo in žival, najbolje tako, da pustimo človeka, da sam izbere žival, ki dopolnjuje njego- vo osebnost. Najpomembnejši za- ključek te raziskave pa je, da lah- ko marsikdo svoji potrebi, da ljubi in da je ljubljen, zadosti s prepro- sto in naravno terapijo; to je, da vzpostavi vez z domačo živaljo. Živah so do ljudi mnogo manj kri- tične, kot so ljudje med seboj, za- to je brezpogojna ljubezen živali do la.stnika lahko presenetljivo koristna pri bolnikin s težkimi duševnimi motnjami. Domače živali In invalidi — Ljudje, ki so priklenjeni na inva- lidski voziček ali na posteljo, po- gosto ugotavljajo, da jim fizična skrb, ki JO namenjajo svojemu lju- bljenčku, pomaga pri obvladovan- ju svojega položaja. Splošno zna- no je, da že samo božanje živali sprošča in pomirja ter lajša bo- lečine. V bolnišnici Melksham v Wil- tshiru .so pred kratkim opazili za- nimiv primer: štirindvajsedetne- mu mladeniču sta po nesreči delo- vala samo še leva roka in levo oko. Stanje se mu je čedalje bolj slabšalo, kar je bila razumljiva po- sledica njegove depresije. Kot zadnje upanje so mu k postelji pripeljali psa. V nekaj minutah je pes vzpostavil stik z bolnikom, ka- terega odziv je presenetil vse: po nekaj mesecih se je namreč prvič zasmejal. Zdi .se, kot da živali razumejo človekovo nemoč in da se temu primerno tudi odzovejo, kakor da bi želele pomagati, kakor da bi vedele, da morajo biti nežne in prijazne. In prav pristnost njihove vdanosti je največjega pomena za njihovega lastnika. Gibanje za odgovoren odnos do malih živali PROF. iONAO 4ЈШ±ШК0Ч%а Strupeni plodovi jeseni 4. Od junija do decembra je v naših gozdovih veliko plodov, ki jih lahko uživamo surove ali predelane. Užitni, pa tudi stru- peni sadeži so večinoma živo- barvni ter imajo mesnato in sočno osemenje. Nekateri gozd- ni sadeži so tako dobro pozna- ni, da jih posebej ne bom omenjal. Opozoril bi rad na ne- katere strupene rastline. Jeseni dozori namreč marsikaj dobre- ga in sladkega, toda tudi marsi- kaj nevarnega in strupenega. Stari nauk, da se nevarnosti najlaže ubraniš, če jo poznaš, brez dvoma velja pri strupenih rastlinah. 4. NAVADNA BODIKA (Ilex aquifolium) Bodika je grm, ki včasih zra- ste tudi v nizko drevo. Ima bleščeče zimzelene liste, ki so na otip usnjati. Večina listov ima valovit rob s trnatimi zob- ci. Le listi, ki rastejo na dobro osvetljenem vrhu krošnje, imajo gladek, netrnat rob. V Sloveniji najdemo tu in tam po hribovskih gozdovih divje rastočo bodiko. Bolj po- gosto kot v naravi jo videvamo po vrtovih in parkih, saj je za- radi somerne in počasne rasti in zato, ker je zelena tudi po- zimi, priljubljena okrasna ra- stlina. Drevesničarji vzgajajo številne okrasne sorte navad- ne bodike. Plodovi dozorijo jeseni. So živo rdeče okrogle jagode. Ker večina ptic bodikinih plodov ne je, ostanejo čez zi- mo na rastlini in so lep okras. Skorja, listi in plodovi vse- bujejo dva strupa. Če ju oGužijemo, povzročita bru- lanje in drisko, v najhujših primerih preneha biti srce. Zaradi žive barve zbujajo plodovi pozornost otrok in ravno pri njih so poznane za- strupitve s smrtnim izidom. Dejstvo, da so plodovi nepri- jetnega okusa, otrok ne od- Navadna bodika vrne od tega, da jih ne bi nosi- li v usta. Zato je priporočljivo, da bodike ne sadimo po vrto- vih in tistih delih parkov, kjer se zadržujejo majhni otroci. V vrtu v pozni jeseni, ko narava pričenja zimsko mirovanje, je najprimernejši čas za založno gnojenje sadnemu in okrasne- mu drevju, grmičevju in dru- fim trajnicam. Drevnine, na aterih pridelujemo sadje ali pa lepšajo okolje, živijo na istem rastišču daljšo dobo, običajno več desetletij, kar romeni večjo enostransko ra- 30 hranil iz tal kot pri enolet- nicah. V poljedelstvu se eno- stranski rabi hranil in utruje- nosti rodovitnosti tal delno izognemo s kolobarjenjera, v trajnih nasadih pa je to mo- goče le z nadomeščanjem po- rabljenih hranil, čemur pravi- mo gnojenje. Za pravilno gnojenje drevni- nam m trajnicam je potrebno znanje o več naravnih zakonito- stih prehrane in življenja rastHn. Rastlina raste s preosnovo ogljikovega dvokisa v listu, ki ga dobiva iz zraka, ter vode in v njej raztopljene rudninske hrane, ki jo črpajo korenine iz tal. Rudninsko hrano sesta- vljajo bigeni kemični elementi dušik, fosfor, kalij, kalcij, ma- gnezij oziroma njihove spojine ter številni mikroelementi. Najdemo jih v tleh kot ma- tična osnova, nastajajo z raz- padom organske snovi, tiste pa, ki jih primanjkuje, dodaje- mo v obliki organskih in rud- ninskih ali umetnih gnojil. Rudninske snovi v tleh v večini rastlini niso dostopne, koristna hrana postanejo šele, ko jih bakterije predelajo in pripravijo v rastlini dostopno obñko. Bakterije živijo in se množe samo v organskih sno- veh, zato večje organskih sno- vi v tleh, živahnejše je mikro- biološko življenje, uspešnejša je preosnova organskih in rud- ninskih snovi v tleh. Pri gnojenju upoštevamo na- ravno založenost tal z rudnin- skimi snovmi, letno porabo po- sameznih hranil po vrstah in starosti drevnin in založenosti tal s humusom. Manjkajoče hranilo nadomestimo z gnojen- jem, saj sta rast in rodnost sad- ne rastline odvisna od tistega rastnega dejavnika, ki je v po- manjkanju, in ne od tistega, ki ga je odveč. Tla v vrtu morajo biti oskrbljena z dovolj organ- ske snovi, iz katere v zemlji na- stane sprstenina ali humus. Sprstenina vpliva na zrač- nost, vlažnost in toploto zem- lje. Izboljša lahke, preveč pre- pustne in suhe, pa tudi težke in premalo zračne zemlje. Lahkim zemljam poveča spo- sobnost za zadrževanje vlage in vezanje hranilnih snovi, težke zemlje napravi zračn- ejše, toplejše in za vodo bolj prepustne. Organska gnojila hlevski gnoj, kompost, zeleni podor, šota in druge organske snovi so vir hrane koristnim mikroor- ganizmom, deževnikom in drugim živalcam, ki vplivajo na boljšo rodnost zemlje, zato so nenadomestljiva. V tleh, kjer ni sprstenine in mikrobio- loškega življenja, je gnojenje samo z umetnimi gnojüi rastli- nam škodljivo in rastline v tleh brez humusa ne uspevajo. Z organskimi gnojili gnojimo predvsem zato, da bi zemljo ohranili trajno rodovitno. Gnojimo obilno, vsaj 300 kg hlevskega gnoja ali temu ustrezno količino drugega or- ganskega gnojila na 1 ar povr- šine v kolobarju vsako tretje leto. Gnoj razstresemo po vsej površini, saj se korenine pri večini sadnih vrst razstezajo zunaj obsega kolobarja dreve- sne krošnje, in zakopljemo. Gnojenje opravimo v pozni je- seni, preden zemlja zmrzne, da je gnojilo še mogoče zako- pati. Gnoj bo v tleh že pozimi pričel razpadati in se spremin- jati v humus ter bodo že pre- snovljene rudninske snovi spomladi rastlinam na voljo kot hrana. - • - Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 6. in 12. decembra, zaradi plo- dov od 6. do 8. in od 14. do 16. decembra, zaradi korenike in gomoljev od 8. do 10. decem- bra in od 17. do 19. decembra, rastline pa, ki jih sejemo ali sa- dimo zaradi cveta, in zdravilna zelišča od 10. do 12. decembra. Miran Glušič, ing. agr. Gnojenje v Jarku okrog dreves Krvodajalci 24. novembra: Alojz Pihlar, Domava 66/a; Ivan Voršič, Ptuj- ska 2/a, Ormož; Janez Kužner, Lovrenc na Dravskem polju 6; Ivan Pišek, Lovrenc 77/a; Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a; Bruno Skuber, Kraigherjeva 26, Kidričevo; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Oto Fabjan, Mlinska 2/a, Ptuj; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a; Stanko Pal, Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj; Mi- ran Levičnik, Volkmerjeva 22, Ptuj; Mojca Gorjup, Pleterje 15/a; Marjan Kovačec, Apače 64; Janko Moravec, Vičanci 88; Vladimir Ceh, Stojnci 71; Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo; Majda Rimele, Dravska 25, Ptuj; Robert Pšeničnik, Zg. Pristava 23/a; Martin Turk, Vegova 3, Kidričevo; Vlado Gregorec, Pod- gorci 41; Franc Černenšek, Ptujska Gora 90/a; Anton Leskovar, Lovrenc na Dravskem polju 1; Branko Drevenšek, Mihovci 48; Karlo Šuligoj, Apače 59; Stane Horvat, Draženci 54; Ivanka Iva- nuša. Panonska 2, Ptuj; Dušan Menoni, Lovrenc 120; Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a; Jože Galun, Stogovci 14; Ivan Strnad, Koračiće 47. 26. novembra: Branko Polič, Gomilce 1; Albin Petrovič, Vare- ja 6; Branko Forstnerič, Tržeč 14; Janez Bedrač, Zabrebška 96, Ptuj; Štefan Vogrinec, Popovci 17/a; Miran Horvat, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Darko Božičko, Slape 22/a; Janez Muršec Zg. Hajdina 48; Janez Šilak, Slomi 16; Ivan Marciuš, Vinka Žganca 5, Gor. Hr.; Jože Horvat, Ptujska 18, Rače; Anton Petek, Mezgovci 39; Janez Čeh, Krčevina 69; Bojan Petek, Tibolci 34; Janez Golob, Kicar 140/c; Franc Prelog, Muretinci 19; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurberku 59; Borut Šalamun, Nova vas pri Ptuju; Ludvik Hriberšek, Lešnica 46; Jože Gajzer, Lackova 9, Ptuj; Ro- bert Kunštnik, Iva Andriča 24, Ix)vrečan; Dušan Jeza, Rimska ploščad 21, Ptuj; Stanko Munda, Lača ves 60, Kog; Božo Amidič, Kraigherjeva 14, Ptuj; Slavko Intihar, Gerečja vas 9/a; Friderik Štrucl, Njiverce-vas 4; Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj; Srečko Kozel, Vel. Varnica 112; Franc Kump, Senčak 11; Mirko Tikvič, Grajenščak 8; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Stanko Janžekovič, Prerad 40; Danilo Vaupotič, Lancova vas 48/a; Ivan Furman, Zagorci 71; Jože Pa- vlinek, Vičava 47; Vanja Žemljic, Nova vas 27; Ivan Kosec, Moškanjci 118; Albin Strgar, Vintarovci 38; Boris Fekonja, Za- gorci 56; Štefanija Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Stanko Hor- vat, Kicar 140/a; Silvester Kiseljak, Prepolje 21; Zilhad Alukič, Jezdarska 6, Orehova vas; Drago Lukič, Štantetova 24, Maribor; Jože Herjavec,4. julija, Sp. Duplek; Jože Koren, Leskovec 20; Robert Perko, Gerečja vas 40/d; Bojan Bertalanič, K brodu 27, Zrkovci; Stanko Cmrečnjak, Strnišče 1, Kidričevo; Boris Ko- vačič. Na Gorci 84, Maribor; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Željko Tkalec, Ul. 8. februarja 24, Dravograd; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Beno Kepnik, Jamova 17, Mari- bor; Anton Falež, Stari Trg 16, Pragersko. Mladi dopisniki Mladi dopisniki ^ Mladi dopÌSnÌkÌ SPOZNAJMO SVOJ KRAJ Torek, 20. oktobra. Najprej dve uri pouka. Malica. Preo šo- lo že stoji avtobus. Nato odhod. Kam? Na nagradni izlet SPOZNAJ- MO SVOJ KRAJ. Kako da smo že v začetku šol leta šli na nagradni izlet? Prijavili smo se na natečaj Občinske zveze prijateljev mla- dine Ptuj v TEDNU OTROKA. Očistimo torej šolsko igrišče. Četrtek, 15. oktobra - DE- LOVNE AKCIJE učencev višje stopnje. Vse dopoldne je okolica šole en sam živžav. Socfeluje tudi mala šola. Kaj vse počnemo? 8. razredi smo očistili atletsko stezo, prekopali in zravnali pe- skovnika na koncu steze in pred vrtcem. Nekatere deklice so pre- sajale rože iz naše učilnice. Oba razrednika sta bila zadovoljna z našim delom. Miran, 8. a Deklice 6. a smo presajale rože, plele solato in okoli šole pobirale papirčke. Simona, 6.a Dečki 6. razreda so prekopali gredice na enem koncu igrišča, izpulili stare vrtnice in zravnali zemljo. Danilo, 6. a Okrog enih je bilo delo končano. Očiščeno šolsko dvo- rišče in igrišče čaka ocenjevalno komisijo. V petek se že sliši, da smo v tej akciji zmagali. Hura! A kako poiskati v razredni skupnosti pet pridnih, ki se lah- ko udeležijo izleta? Učenci in učenke z razredniki premlevajo predloge in se končno odločijo za tiste najbolj pridne. Izlet je organizirala Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj, zato se moramo za doživetja zahvaliti njim. Turističnemu in- formativnemu centru Ptuj za vstopnino v muzeju, Certusu pa za financiranje prevoza. Najprej smo se zapeljah na grad. Prijazna gospa nas je od- peljala v muzej, nam razdelila iste z nalogami in mi smo po sobah graščakov, grajskih gospa in gospodičen reševali naloge, ob tem pa si predstavljali njiho- vo življenje. Z gradu nas je Certusov šofer odpeljal na Ptujsko Goro. Tam- kajšnji župnik nam je povedal o znani cerkvi kar veliko. Zlasti zanimiva je bila zgodovina. Spet smo se vrnili v mesto, se sprehodili po ulicah, najrajši pa bi jo bili mahnili v toplice, a ni- smo imeli s seboj kopalk, zato smo se z lepimi vtisi odpeljali domov. In kakšne vtise- imamo o na- gradnem izletu? Bilo je poučno in naučili smo se tudi nekaj novega, česar nismo vedeli. Mojca, 8.a Najzanimivejši kraj, ki smo si ga ogledali, je bila zame Ptujska Gora. Vesela sem, da se je vsaj nekje ohranila kulturna dedi- ščina. Tipičen primer je cerkev, ki stoji na vrhu hriba te prelepe vasi. To je le eden od utrinkov z našega res super izleta. Sonja, 8.a Na nagradnem izletu smo se naučili še nekaj dodatne snovi, česar še nsimo vedeli. Izlet je bil zabaven in prijeten. Bojana, 7.b KAJENJE ŠKODUJE Ljudje, ki kadijo, so kadilci. Cigarete škodujejo zdravju. Cigaretni dim je najbolj ško- dljiv za pljuča. Kadilci z di- mom cigaret ogrožajo tudi ne- kadilce. Cigaretni dim je naj- bolj škodljiv za otroke in do- jenčke. Nekateri kadilci kadi- Nagradni izlet mi je bil zelo všč, ker smo šli na Ptujsko Go- ro. Tam sta imela moj dedek in babica gostilno. Simona, 6.a Pripravili: Peter Čuš, Damja- na Galun, Verena Brenholc, 6. a, OŠ Domava UredUa: Terezija Majcenovič o cigare. Nekatere cigare so :>olj močne kot cigareti. V naši družini kadi samo ata. Kajenje je zelo škodljivo, zato jaz nikoli ne bora kadil. Če kadiš, lahko tudi prej um- reš. Jure Planine, 3. a, OS Majšperk Foto: Langerholc štirikrat zlati da v Ptuju v poročni dvorani v Mestni hiši na Mestnem trgu v Ptu- ju so bile v soboto, 28, novembra, in v soboto, 5. decembra,: prisrčne slovesnosti — štiri zlate poroke. Vsem zlatimi ženinom je skupno to, da so bili kmalu po poroki prisilno^ mobilizirani v nemško vojsko in so se, mnogim nevarno-i stim navkljub, srečno vrnili v .svoj družinski krog. Pred pooblaščenca SO Ptuj in matičarko sta v sobo- to, 28. novembra, najprej stopila Janez in Gabriela šuman, kmetovalca iz Go- rišnice 171. Janez se je rodil 1. 9. 1922 v Gorišnici, Gabri- jela, roj. Korpar, pa 26. 3. 1924 v Osiuševcih. Poročila sta se 28. novembra 1942 v Podgorcih. Prevzela sta kme- tijo moževih staršev in vse življenje z ljubeznijo obdelo- vala zemljo, kar opravljata še danes. Vzgojila sta tri svo- je otroke, veselita sc ob še- stih vnukih. Gabrijela pa je skrbela še za tri druge otro- ke, ki starši zanje niso mogli skrbeti. Tudi ti jo danes spoštujejo kot svojo mater. Drugi zlati par prejšnjo so- boto pa sta bila Janez in An- gela Hrga iz Crmlje 5 v KS Trnovska vas. Janez se je rodil 9. decembra 1918 v Bišečkem Vrh, Angela, roj. Mesarec, pa 1. aprila 1923 v Gočovi. Po- ročila sta se 21. novembra 1942 pred državnim organom na Destrniku, cerkveno pa v cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi. Po vojni .se je mlada družina ^preselila na sedanji dom v Črraljo 5. Janez je bil pismonoša, dnevno je pre- pešačil popvrečno 32 km in se rad pohvali, da je v življenju prehodil čez 300 tisoč kilome- trov. Angela je delala doma, . obdelovala zemljo in gospo- dinjila. Vzgojila sta 4 otroke, danes pa se veselita ob 8 vnu- kih in tudi 4 pravnukih. Oba sta še čila in zdrava. V soboto, 5. decembra, sta bila prvi zlati par Maijan in Gabrijela Berlič iz Cufarjeve 23, KS Bratje Reš, Ptuj. Marjan se je rodil 5. decem- bra 1921 v'Ptuju, po poklicu je strojni tehnik, diplomiral je na srednji strojni tehniški šoli. Sodeloval je pri gradnji Tovarne aluminija v Kidri- čevem, pred upokojitvijo pa je bil dolga leta direktor Elektrokovinarja Ptuj. Poleg dela na gospodarskem po- dročju se je v ptujski občini vsa leta po vojni ustvarjalno udejstvoval kot funkcionar v gasilstvu in v raznih športnih organizacijah. Gabrijela, roj. 12. februarja 1922 v Novem Gradu pri Sevnici, je bila po poklicu šivilja, vendar je to cielo opustila in se posvetila predvsem družini, vzgoji obeh sinov. Dolga lega je bi- la tudi voditeljica telovadbe za cicibane v Ptuju. Poročila sta se 3. decembra 1942 v Mariboru. Drugi zlati par sta bila Ja- nez in Helena Krajne iz Zgor- njega Leskovca 6 v Halozah. Janez je bil rojen 15. decem- bra 1919 v Strmcu pri Leskov- cu. Med vojno je bil mobilizi- ran v nemško vojsko, bil v Ru- siji ranjen in se vrnil domov 1944. Do upokojitve je bil hišnik na OŠ Leskovec. Hele- na, z dekliškim priimkom Po- točnik, je bila rojena 15. fe- bruarja 1921 v Zg. Leskovcu. Vse življenje je delala na svoji domačiji. Poročila sta se 6. de- cembra 1942 v Leskovcu. Ime- la sta 4 otroke, veselita se ob 6 vnukih in štirih pravnukih. Zlatim parom tudi naše če- stitke in dobre želje! FF Zlatoporočenca Janez in Gabrijela Šuman. Foto: Laura ZiatI par Janez in Angela Hrga. Foto: Langerhoic Zlatoporočenca Marjan In Gabrijela Berlič s sinovoma pred Me-\ stno hišo. Foto: Langerholc \ Janez in Helena Krajne Foto: Langerholc KULTURNI KRIŽEMKRAŽEM PTUJ * Jutri, 11. decembra, bo v gledališču ob 19.uri i>eto me- dobčinsko srečanje pihalnih orkestrov. Nastopih bodo pihalni orkestri Podlehnik, Talum iCidriČevo, Impol Slovenska Bistrica, Emo Celje, Ormož in Ptuj. PTUJ * V Narodnem domu bo v soboto, 12. decembra, ob 18.30 uri Večer pesmi s Ptujskim nonetom Obrtne zbornice Ptuj. Predprodaja vstopnic na Obrtni zbornici in na kozmetičnem od- delku Blagovnice ter uro pred koncertom. PTUJ * V Mihehčevi galeriji je na ogled razstava lesenih lo- kov Franca Oblaka. PTUJ * Še do 15. decembra si lahko ogledate razstavo Srečan- je z Jutrovim na ptujskem gradu. PTUJ * V galeriji Florijan razstavlja Ptujčan Boris Žohar. PTUJ * V mladinskem oddelku Liudsike in študijske knjižnice je na ogled razstava Iz zakladnice šahovske literature. LENART * V Kulturnem domu bo v petek, 11. decembra, ob 19. uri koncert Komornega zbora PRO ARTE iz Ljubljane. SLOVENSKA BISTRICA * Knjižnica Josipa Vošnjaka in Zve- za kulturnih organizacij pripravljata literarni večer, ki bo jutri, 11. decembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice. Obiskovalci se bo- do srečah z opernim režiserjem in pisateljem Emilom Frelihom, ki je ob svoji 80-letnici izdal novi knjigi: Smeh je poljub brez obljub in Čar indijskega juga. Na prireditvi bodo sodelovali učen- ci Glasbene šole Slovenska Bistrica. ORMOŽ * Jutri zvečer ob 18. uri bo v avli upravnih organov pro dajna likovna razstava Ormožanke Zofke Skorčič. Razstavo bo od- prla Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje. V ku! turnem delu bosta sodelovala Dušanka in Nikolaj Žiičar. ORMOŽ * 19. decembra ob 18. uri bo v župni cerkvi koncert božičnih pesmi. Izvajal jih bo Slovenskogoriški oktet iz Lenarta, ki ga vodi Alojz Peserl. Vstopnine ne bo. Osebna kronika Matični urad Ptuj, obvešča bodoče ženine in neveste, da bodo poroke tudi v soboto, 26. decembra. Rodile so — čestitamo: Darja Vidovič, Hauptmaničeva L Ptuj — Luka; Marija I.ajh, Žabjak 26/b — deklico; Suzana Blažek, Janški Vrh 34 - deklico; Alek- sandra Hojnik-Bezjak, Podvinci 67 — dečka; Anica Munda, Grhn- ci 33 — deklico; Majda Klajnšek, Ptujska Gora 101 — Gašperja; Sonja Gajšek, Majšperk 38 — dečka; Slavica Toplak, Mostje 4 — dečka; Darja Matjašič, Na tra- tah 23, Ptuj - Roka; Jasmina Vi- dovič, Slomškova 9, Ptuj - Petro; Silva Rudolf, Kraigherjeva 14, Ptuj — Nika; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b ~ Marino; Marija Kandrič, Vičanci 14 — dekhco; Ivanka Kukovec, Ul. Ksavra Meška 2, Ormož — Nejca; Marija Tašner, Ločič 14 - Blaža; Marija Masten, Frankovci 41 — Miha; Jožica Cvetko, Krčevina 134 — Mitja; Marjeta Galun, Stogovci 27/a — dečka; Darinka Lisjak, Gradišče 29 - dečka; Brigita Majcen, Prvenci 24 — deklico; Bi- serka Petek, Ivanjkovci 17 — Jer- neja; Alenka Bezjak, Sodinci 29 — deklico; Jožica Žuran, Senešci 41 — Sandro; Marica Bencek, Bednjica 31 — dečka; Milena Lorbek, Goričak 18 — Matjaža. Umrli so: Kristina Kiep, Bistri- ca pri Limbušu 5l/L, ^i^ 1909 - t 29. novembra 1992; Ivana Čeh, Spuhlja 15, ^ 1894 - t 28. no- vembra 1992; Marija Prislan, Vo- dova 7, Ptuj, 1909 - t 28. no- vembra 1992; Franc Jelen, Jurčičeva 7, Sp. Hajdina, 1918 - 27. novembra 1992; Ljudmila Farkaš, Mihovci pri Veliki Nedel- ji 56, * 1935 -t 28. novembra 1992; Anton Kolednik, Pohorje 45, Н= 1927 ~ 29. novembra 1992; Ljudmila Klepej, Žetale 19, ^= 1910 - t 30. novembra 1992; Franc Živič, Kraigherjeva 22, Ptuj, 1935 - t 29. novembra 1992; Stanko Lazar, Mihalovci 21, ^ 1956 - t 2. decembra 1991. Crna kronika 1 avtom v obcestni jarek Po regionalni cesti od Graje- ne proti Ptuju se je v sredo, 3. decembra, okoli poldneva pe- hal z osebnim aytomobilom Darko Volkner iz Žgečeve 4 v Ptuju. Med vožnjo po Maistro- vi ulici je zapeljal na bankino in vozilo se je prevrnilo v ob- cestni jarek. Voznik je bil pri tem hudo ranjen in so ga pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Z, avtom po nasipu in v drevo V soboto, 5. decembra, oko- li 13. ure se je Marko .Tevšnjak iz Krčevine pri Vurberku 159 peljal z osebnim avtom iz Ma- ribora proti domu. Med vož- njo po regionalni cesti pri Zg. Dupleku je avto na mokrem in spolzkem cestišču v ostrem desnem ovinku zaneslo na bankino, od koder je zdrsnil po nasipu in trčil v drevo. Voznik Jevšnjak se je v nezgo- di hudo ranil. lade! na cesti ležečega Med vožnjo po lokalni cesti skozi Podovo je v soboto, 5. decembra, ob 18.30 Vlado Preložnik iz Podove 70 pri hiši št. 34 opazil na cesti ležečega 69-letnega Leopolda Husa iz Podove 19. Kljub zaviranju mu ni uspelo avtomobila pra- vočasno ustaviti in je s spred- njim delom zadel v ležečega. Rus je bil pri tem hudo ranjen in so ga prepeljali v maribor- sko bolnišnico. Okostje človeka staro čez tisoč let Prejšnji četrtek so učenci osnovne šole Središče ob Dra- vi našli človeško okostje. Po videzu sodeč je že dolgo leža- lo v zemlji, zato so o najdbi obvestili delavce Pokrajinske- ga muzeja v Ptuju. Ti so ugo- tovili, da je okostje staro čez tisoč let. Ker je bila najdba na kraju, kjer je nekoč stala an- tična cerkev, domnevajo, da so tam tudi pokopavali umrle. FF