Mo no gra fi ja se v svo ji za sno vi pos veča pred vsem raz pro stra nje no sti te ras na raz ličnih ob močjih.
V pr vem delu se bra lec sez na ni s te ra si ra ni mi po kra ji na mi po sve tu ter nji ho vo rabo glede na družbeni
raz voj in pre vla du jočo rabo kul tur nih rast lin na teh ob močjih. V Evro pi so te ra si ra ne po kra ji ne po go -
ste pred vsem na ob močju Sre do zem lja in Alp, pred stav lje na pa so tudi ob močja za hod ne, sred nje in
vzhod ne Evro pe. Osred nji del mo no gra fi je je pos večen te ra si ra nim po kra ji nam v Slo ve ni ji, kjer je bil
oprav ljen tudi večji del ra zi skav. Ana li ze so za je ma le kar ti ra nje te ra si ra nih ob močij, ob de la vo po dat -
kov s po močjo geo graf skih in for ma cij skih si ste mov, ana li zi ra ne so bile mor fo loške last no sti obravna va nih
ob močij, raba tal ter sta rejši zem lje vi di iz bra nih ob močij. Sklop pos večen slo ven skim te ra si ra nim pokraji -
nam se prične s pre gle dom nji ho ve po jav no sti, pri čemer upo rab nik izve, da je s te ra sa mi preob li ko va ne ga
1,71 % slo ven ske ga ozem lja. Naj večji de lež jih je v sre do zem skih po kra ji nah in si cer 8,96 %, naj več v me -
zo re gi ji Go riška brda (26,0 %). Naj več te ras v Slo ve ni ji se po jav lja na nad mor skih višinah med 200 in
300 m, na flišnih pod la gi, zmer no nag nje nih po bočjih (na klon med 15,1 in 30,0 %), z južno eks po zicijo,
naj večji de lež pa jih je na me njen trav ni kom in pašni kom. V po sa mez nih sklo pih so na začetku predstavlje -
ne os nov ne značil no sti po kra ji ne, nato pa de leži in raz pro stra nje nost te ra si ra nih po kra jin v me zo re gi jah.
Po drob ne je so bili preučeni vzorčni pri me ri te ra si ra nih po kra jin iz raz ličnih po kra jin in si cer v oko -
li ci na se lij Kr kavče, Merče, Dečja vas, Ve li ka Sle vi ca, Rut, Smo le va, Ru di ne in Je ru za lem. Z upo ra bo
Li dar skih po dat kov so bile iz de la ne na tančne me trične ana li ze, obe nem pa so bile s pri mer ja vo družbe -
nih in na rav nih de jav ni kov ter zgo do vin ske ga raz vo ja opre de lje ne vse značil no sti te ra si ra nih po kra jin,
ki v slo ven skem pro sto ru še po se bej iz sto pa jo.
Bra lec se v sklep nem delu spoz na še z na rav ni mi nek me tij ski mi te ra sa mi ter antro po ge ni mi nek -
me tij ski mi te ra sa mi in te ra si ra ni mi ob jek ti. Do je ma nje sled njih je lah ko po go sto sub jek tiv no, zato je
v pri hod no sti tre ba na me ni ti več po zor no sti raz me ji tvi te ras kot funk cij skih kme tij skih zem ljišč in te -
ra sa sti mi ob li ka mi, ki se po jav ljajo v po kra ji ni.
Mo no gra fi ja že na prvi po gled opo zo ri nase z dru gačnim for ma tom, no tra njost pa po leg opi sov
v po sa mez nih po glav jih kra si iz jem no pe stro sli kov no gra di vo tako priz na nih fo to graf skih us tvar jal -
cev kot naj boljših splet nih fo to gra fij ter tudi pokra jin skih fo to gra fij, ki so jih us tva ri li av tor ji pri te ren skih
ra zi ska vah. Po seb no pers pek ti vo po da jo le tal ske fo to gra fi je Ma tevža Le narčiča in te mat ski zem lje vi -
di, ki do pol nju je jo stro kov no be se di lo. V ko li kor te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja jo ti sočletja člo ve ko vih
pri za de vanj, da bi si za go to vil čim boljša ob de lo val na zem ljišča, je pričujoča mo no gra fi ja ena iz med
mno gih sa dov ko lek tiv ne ga dela inšti tu ta, ki je zrast la na sončni stra ni »se dem de se te ob de lo val ne te -
ra se«.
Jure Tičar
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat:
Oko lju pri jaz no ve de nje
Geo ri tem 26
Ljub lja na 2015: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 132 stra ni,
ISBN 978-961-254-814-8
»Nobenegasmislanima,daposvojihnajboljšihmočehskrbimzaokolje,četeganepočnejotudidrugi«.
Go to vo ste se tudi vi – četu di nad pov prečno okolj sko oza veščeni bral ci – že kdaj uje li v zan ko ko lek -
tiv ne okolj ske apa ti je. Kako to pre prečiti in do seči, da se bo člo vek do svo je ga oko lja ob našal bolj od go vor no
in pri jaz no?
Od go vo re na to vprašanje po nu ja mo no gra fi ja z na slo vom Okoljuprijaznovedenje av to ri ce Ka ta -
ri ne Po laj nar Hor vat, de set ti soče dok to rand ke Uni ver ze v Ljub lja ni (!) in znans tve ne so de lav ke na
Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU. Mo no gra fi ja je na sta la na pod la gi av to ričine dok -
tor ske di ser ta ci je in v šes tih vse bin skih po glav jih na 132 stra neh obrav na va vlo go so cial nih de jav ni kov
142
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016
pri raz vo ju okolj ske oza veščeno sti ter spre mi nja nju okolj ske ga vedênja. S tem se lo te va izred no ak tual -
ne in pe reče prob le ma ti ke člo ve ko ve ga od no sa do oko lja. Člo vek ga na mreč s svo jim ma te rial no zah tev nim
načinom živ lje nja čeda lje bolj te me lji to preob li ku je in de gra di ra.
Delo iz ha ja iz pod me ne, da so ključni de jav ni ki pri obre me nje va nju oko lja člo ve ko va mi sel nost,
oza veščenost in nje go vo ve de nje. Av to ri ca je ob li ko va la la sten ra zi sko val ni mo del oko lju pri jaz ne ga ve -
de nja, ki te me lji na Aj ze no vi teo ri ji načrto va ne ga ve de nja in Ster no vi teo ri ji vred not, pre pričanj in norm.
Soočila je raz lične de jav ni ke okolj ske ga ve de nja in jih ana lizira la s kom bi na ci jo oseb ne ga in splet nega
an ke ti ra nja med pre bi val ci Ljub lja ne. Ob tem je z iz bra ni mi me to da mi so cial ne ga vpli va nja (na gra je -
va njem, in for mi ra njem, opom ni ki in pi sno za ve zo) skušala spre me ni ti okolj sko ve de nje an ke ti ran cev.
Vse ka kor zelo ple me nit cilj!
Ugo to vi tve so za ni mi ve in od pi ra jo šte vil ne iz točnice za na dalj nje ra zi sko va nje. Ra zi ska va je po -
nov no po tr di la dejs tvo, da ljud je na de kla ra tiv ni rav ni izražamo vi so ko stop njo okolj ske oza veščeno sti,
de jan sko pa se do oko lja ve de mo pre cej manj pri jaz no. Razi ska va je na da lje raz kri la, da ljud je gle de
okolj ske ga ve de nja še zda leč niso ho mo ge na ce lo ta, am pak se med se boj po memb no raz li ku je mo (ločimo
lah ko med »ak tiv ni mi«, »varčnimi«, »de kla ra tiv ni mi«, »ne de jav ni mi« in »brez brižnimi« – spod budno
je, da je slednjih naj manj). Po memb ne raz li ke so se po ka za le tudi v ude ja nja nju po sa mez nih vrst oko -
lju pri jaz nih ve denj; pre bi val ci Ljub lja ne so naj bolj brez brižni pri rav na nju z vodo, pre cej bolj pa so
pri prav lje ni ločeno zbi ra ti od pad ke. Po memb na in raz ve se lji va je ugo to vi tev, da so se me to de so cial -
ne ga vpli va nja iz ka za le kot us pešne, kar še po se bej ve lja za us mer je no in for mi ra nje in izo braževa nje.
Ude leženci v ra zi ska vi, iz po stav lje ni tem vpli vom, so na mreč v ve li ki meri po zi tiv no spre me ni li svo je
ob našanje in odnos do va ro va nja oko lja.
Delo od li ku je jo ce lo vit pri stop ter širo ko in po glob lje no poz na va nje obrav na va ne prob le ma ti ke. Mo -
no gra fi ja je pre gled no ure je na, ber lji va in ra zum lji va tudi stro kov no manj pod ko va nim bral cem. Knji gi
daje po seb no do da no vred nost in močno spo ročil nost tri de set pri vlačnih, na zor nih in du ho vi tih ilu -
stra cij Mar ja na Pečarja, kjer je člo vek upo dob ljen kot ovca. Iz bi ra živa li je lo gična in sli ko vi to po na zar ja
143
Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost
 
 
 
 
 
GEORITEM 26
KATARINA POLAJNAR HORVAT
OKOLJU PRIJAZNO
VEDENJE
 
144
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016
člo ve kov od nos do oko lja; šte vil ne ra zi ska ve na mreč ugo tav lja jo, da se ljud je ob našamo ne kri tično, pri
svo jih sta liščih in de ja njih sle di mo množici, po me na last nih de janj pa se običajno sploh ne za ve da mo.
Na srečo to ni nuj no sla bo; ko po sa mez nik spoz na, da dru gi o do ločeni stva ri mi sli jo dru gače kot on
sam, običajno vsaj malo spre me ni svoje sta lišče – tudi gle de va ro va nja oko lja. S so cial nim vpli va njem
se tako širi jo po zi tiv ni zgle di ter kre pi ko lek tiv na okolj ska oza veščenost.
Stri njam se s pis cem pred go vo ra, psi ho lo gom Mar kom Po ličem, da je pris pe vek knji ge tako teoret -
ski kot prak tičen: na eni stra ni iz boljšuje ra zu me va nje okolj ske oza veščeno sti in ve de nja ter de jav ni kov,
ki na nju vpli va jo, na dru gi stra ni pa pri naša na pot ke za kon kret na rav na nja, ki ohra nja jo zdra vo in ka -
ko vost no živ ljenj sko oko lje. Av to ri ca je svo jo na lo go ned vom no opra vi la, zdaj pa je na po te zi država,
da ta pri stop upo ra bi širše in me to de so cial ne ga vpli va nja uve de v izo braževal ni si stem.
Knji ga je brez plačno do stop na na splet nem na slo vu: http://za loz ba.zrc-sazu.si/si tes/de fault/fi les/
geo ri tem_26-screen1.pdf.
Jernej Ti ran
Nina Rman, Ma tevž No vak (ured ni ka):
70 geo loških za ni mi vo sti Slo ve ni je
Ljub lja na 2016: Geo loški za vod Slo ve ni je, 204 stra ni, ISBN 978-961-6498-46-3
Po ljud ne geo loške pub li ka ci je, ki bi na de bud ne lju bi te lje na ra vo slov ja spod bu ja le k od kri va nju in
spoz na va nju kam nin, mi ne ra lov in fo si lov, so pri nas raz me ro ma red ke. Ne ko li ko sta rejši geo gra fi se
še spom ni mo pri ročnih knjižic Geo loški iz le ti po Slo ve ni ji in Geo loški iz le ti po ljub ljan ski oko li ci, ki
so pred več kot pol sto let ja izšle pri Mla din ski knji gi v ok vi ru zbir ke Mla di geo log. Pri obeh je imel ključno
vlo go An ton Ra movš, ki je dol ga leta geo loško vzga jal tudi ge ne ra ci je štu den tov na Od del ku za geografijo