CENA 190 din - Leto XL - št. 68 Kranj, torek, 1. septembra 1987 GLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO SREČNO, PRVOŠOLČKI! Danes se začenja novo šolsko leto; Podobno je vsem začetkom. Starši ?° izpraznili denarnice, učitelji Jtoajo nove učne programe, šolske knjige oziroma učbeniki še niso Natisnjeni. Šolarje to prav malo junima. Danes je njihov dan in naj 1)0 predvsem veselo srečanje s sošolci in učitelji. Prvošolčkom, ki danes prvič stopajo v učilne zidane, S? kličemo: srečno! stran 2 KLAĐUŠKA KURA NE NESE VEČ ZLATIH JAJC stran 5 SPORNOST, IMENOVANA NEUE SLOVVENISCHE KUNST ^'ed, 28. avgusta — Z blejskega gradu se odpira čudovit pogled na jezero in obalo, zato je izlet na srad tako rekoč obvezna pot slehernega blejskega gosta. Bled je letos približno tako obiskan kot an>, saj so julija našteli le 22 prenočitev manj kot julija lani. Poleti na Bledu prevladujejo tuji 8°stje, na prvem mestu so Angleži, na drugem Zahodni Nemci in na tretjem Italijani. Slednjih so ?a Bledu posebej veseli, saj je to znak, da so blejski kuharji dobri. Zanimivo pa je, da je letos prišlo na Bled dosti Izraelcev in Špancev. Foto: Gorazd Šinik Reforma reforme, nič več kot to Danes je šolski prag prestopilo 24 tisoč gorenjskih osnovnošolcev in 8000 srednješolcev oziroma učencev srednjega usmerjenega izobraževanja in njegove reforme reforme. S tem šolskim letom se končuje prenova osnovnega šolstva, začenja pa spreminjanje šolanja s prilagojenim programom. Manj optimizma kaže usmerjeno izobraževanje. Pred nami je reforma reforme, ki je lani zajela družboslovno-jezikovno in naravoslovno-matematično usmeritev, letos pa še vse druge. Strnili so programe in smeri, splošne predmete prenesli tudi v višje letnike in uvedli nivojsko diferenciacijo. To je uvedba dveh težavnostnih ravni z dvema različnima učnima načrtoma. Slednje velja le za smeri, ki imajo dve-, tri- in štiriletno šolanje. Dijak v dve- ali triletni šoli se bo namreč v zahtevnejši program lahko vpisal le s prav dobrim uspehom in dobrimi ocenami iz slovenskega in tujega jezika ter matematike. Na žalost lahko tudi ugotovimo, da bistvenih vsebinskih sprememb ni, pa čeprav dijaki sami že nekaj časa opozarjajo prav na vsebino predmetnikov. Učbeniki ostajajo stari, lahko pa pričakujemo zmedo. Nova reforma bo povzročila zmedo tako med učitelji kot tudi med dijaki in njihovimi starši. Čez nekaj let, ko bo ta generacija na koncu srednjega šolanja, se ponovno uvaja tudi matura, sedaj imenovana diplomski izpit, ki naj bi mladim, ki končujejo šolanje, vendarle dala nekakšen pregled nad doseženim znanjem. Oblika tega izpita še ni dorečena, je pa prav gotovo najpomembnejša. Dijaki namreč ne potrebujejo nikakršne »piflarije« štiriletne snovi, povezane z nočnim učenjem in močno nervozo, temveč priložnost, da pokažejo svojo zrelost s povezovanjem in uporabo različnega znanja in mišljenja. Petra Škofic ^ja komiteja Vitranc Tvegan poseg V strmino Kranjska gora, 28. avgusta — Pod predsedstvom Sta-£eta Dolanca se je na prvi seji sestal novi organizacijski gjfcite pokala Vitranc. Sprejel je poročila o delu starega ^rniteja in o zadnji tekmi za svetovni pokal. Večinoma je I P* razprava uprta v priprave na letošnji tekmi v velesla-0rriu jn siaiomu za svetovni pokal, ki bosta 19. in 20. de-Pjftbra: 19. veleslalom s pričetkoma ob 10. in 13. uri, 20. pa z vožnjama ob 10. uri in ob 12,30. Kranjska gora že skoraj zagotovljene tekme do leta 1990. Kandidatu-a za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju je odložena ^aradi velikih stroškov in prevelikega posega v prostor. £ato daje Kranjska gora podporo Planici, ki morata po p>jančevih besedah skupno prevzeti večje breme razvoja u5'zma v dolini, ki kandidira za svetovno prvenstvo v klanih disciplinah. Komite je v petek sklenil, da se z urejenem naprav za izdelavo umetnega snega na poligonu £e more več odlašati. Denar je zagotovljen in Kranjska ?.°ra tu zaostaja za Pohorjem, ki ima že naprave za pokri-Je Vsega veleslaloma (denar za Kranjsko goro je dala tudi g*UČarska zveza Slovenije, ki se je odločila, da mora biti I n»rejeno letos). Poseg v strmino v Podkorenu naj ocenila0 strokovnjaki, saj je teren strm, prihaja pa tudi je^en z ?A)o nevarnostjo slabega vremena, kar je lahko pri pose-L u u piogi usodno tudi za decembrsko tekmo. Inž. Peter a*ota je menil, da se je strmine na poligonu letos tvega Predsedstvo Slovenije predlaga Poseg v republiško ustavo su 'otevati. O urejevanju poligona bo še poseben razgovor Predstavniki Slovenijaceste Tehnike iz Ljubljane, tako Slede dela kot glede denarja. Več na 2. strani, j Košnjek Ljubljana, 25. avgusta — Predsedstvo Slovenije predlaga, naj slovenska skupščina na prvem popočitniškem zasedanju konec septembra začne postopek za spremembo slovenske ustave. Predlagane so tudi spremembe volilnega sistema. Temeljna načela slovenske ustave po sodbi predsedstva republike ne bi menjali. Menjali bi tisto, kar je slabo ali preživeto. Nove rešitve so predlagane pri družbeni lastnini, pri samoupravnem združevanju dela in sredstev, pri organiziranju združenega dela, v celotnem organiziranju samoupravnih interesnih skupnostih in pri položaju ter uveljavljanju osebnega dela. Predlagane so tudi nekatere dopolnitve družbenopolitičnega sistema, ki teže k večji racionalnosti. Predlagane spremembe v volilnem sistemu so povezane s spremembami ustave, na nekaterih področjih pa novosti težijo k zagotavljanju večje odgovornosti. Novost je tudi predlog, da bi v slovensko ustavo jasno napisali, kako naj Slovenija zagotavlja denar za pomoč manj razvitim v Jugoslaviji. Po sodbi predlagatelja, predsedstva Slovenije, je to lahko le neposredno združevanje denarja brez kakršnihkoli posebnih skladov. J.K. j bodo zimske počitnice? tales je torej prvi šolski dan. Čeprav je res prezgodaj, pa je vendarle za marsikoga po-doi^kno, kdaj bodo počitnice. Gorenjska bo letos v drugem počitniškem časovnem ob-0°ju, počitnice bodo torej trajale od 25. januarja do 8. februarja. P. Š. Če je bera dobra, gobe marsikdo tudi posuši. Kako prav bodo prišle čez nekaj mesecev! — Foto: V. Stanovnik Kranj — Stadion Stanka Mlakarja v Kranju je v soboto gostil 68 atletov in atletinj na tretjem republiškem prvenstvu za veterane. V treh starostnih skupinah je bila udeležba predvsem v moških disciplinah spodbudna. Z nastopi in dobrimi izidi so pokazali, da še vedno niso za staro šaro. Več o republiškem prvenstvu na športni strani. (D.H.) — Foto: G. Šinik DANES ob 12. uri OTVORITEV PRENOVLJENE PRODAJALNE TEKSTIL Kranj, Prešernova ul. 5 metrsko blago — moška in ženska konfekcija — modni dodatki (MMSMEIIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Ustavne spremembe Preveč pod vtisom krize Kranj, 29. avgusta — Čeprav se prava razprava o dopolnitvah zvezne ustave še ni začela, slišimo o sedaj zapisanih osnutkih sprememb več negativnih kot pozitivnih besed, preberemo in slišimo lahko več pesimizma kot optimizma. Dr. Janez Šinkovec zameri osnutkom, da skušajo najti enoten model za prav vse rešitve, to pa je v praktičnih razmerah v Jugoslaviji nemogoče. Zavedati bi si morali, pravi, da imamo v Jugoslaviji najmanj tri stopnje razvoja proizvajalnih sil: elemente predindustrijske družbe, indstrijsko in postin-dustrijsko družbo. Milan Kučan meni, da ustava želi zagotoviti tisto, česar mi v realnem življenju nismo sposobni zagotoviti z realnimi odnosi. Če želimo imeti moderno ustavo, morajo biti temeljna merila federativnost Jugoslavije in suverenost federalnih enot, civilizacijsko-tehnološki proizvodni trendi in narava družbenoekonomskih odnosov. Nekatere rešitve so v konfliktu s prvim, drugim in tretjim. Francka Str-mole-Hlastec pravi, da je napačna diagnoza, zakaj je okrnjena zakonitost, in napačno izhodišče, da bo dosežena večja stopnja spoštovanja ustavnosti, zakonitosti ter enakosti občanov, če bo federacija enako in enotno urejala sodstvo in javno tožilstvo in če bosta imela zvezni javni tožilec in zvezno sodišče več pristojnosti. Dr. Miha Ribarič se sprašuje, če so določbe o konferenci samoupravljalcev sploh ustavne, saj imamo sindikate, zbornico, družbenopolitične organizacije. Ustavno uvajanje konference je priznavanje, da sistem ne omogoča vpliva samoupravljalcev. To je, kljub dobrim namenom, tudi odpiranje vrat za zbor združenega dela v zvezni skupščini, ki za zdaj ni predlagan. Osnutek ustavnih dopolnil je sprejet, vendar nihče ni z njimi popolnoma zadovoljen. Raznih zapovedi in prepovedi kar mrgoli, v besedilu je govor tudi o stvareh, ki v ustavo ne sodijo, ampak so samoumevne obveznosti vsakega državljana oziroma zaposlenega. Dopolnila so gostobesedna, kot da nas le to lahko zavaruje pred raznimi stranpotmi, ne pa naše ravnanje, kot da mora ustava z grožnjo, da bo odpuščen, prisiliti delavca, da bo delal, ne pa motiv, da bo zaslužil, da bo živel in preživel. Dopolnila ustave so res nastajala v krizi, vendar so preveč pod njenim vtisom. Preveč je tudi napovedi, kaj bodo urejevali novi zakoni, predpisi. Če bo to res, bo sprožen nov zakonodajni in birokratski plaz. Tega pa imamo že dovolj in s o pisanja novih in novih aktov že siti. Pišemo nove, ko še starih nismo dodobra prebrali. j Košnjek Septembrske krvodajalske akcije Z dajanjem krvi lahko storite največ, kar lahko stori človek za človeka. Septembra bodo na Gorenjskem naslednje krvodajalske akcije: na Jesenicah 7., 8., 9., 10., 11. in 14., v Tržiču pa 16. in 17. septembra. Prijave sprejemajo občinski odbori RK, v delovnih organizacijah pa aktivisti RK, odgovorni za krvodajalstvo- V. Stanovnik Nov dom za škofjeloške malčke Škofja Loka, 31. avgusta — Danes so škofjeloški malčki dobil nove prostore v bivšem Gradisovem vajeniškem domu v Frankovem naselju, kamor so se preselili iz Podlubnika iz enote Rožle. V. S. Srečanje borcev NOV Kranj — V sredo, 2. septembra, ob 18. uri bo v domu JLA v Kranju tradicionalno srečanje borcev NOV. Vabljeni so vsi borci Pripravljalni odbor posebej vabi na srečanje borcev NOV, katerih domicilne enote so v drugih republikah In pokrajinah. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I.*a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Agrokomercov primer se razpleta Kladuške kure ne nesejo več zlatih jajc Morale pa bi jih, če bi hotel veleopevani Agrokomerc plačati vse nepokrite račune, vse menice brez kritja in če bi hotel do konca pozidati vse gradove v oblakih. Razkriva se tragedija ponosne firme, razen Energoinvesta paradnega konja bosansko-hercegovskega gospodarstva, lokomotiva razvoja. To je tudi udarec konceptu dokaj centralističnega vodenja gospodarstva v republiki s primesmi »hajduške ekonomije«, polom piramide, ki so jo sestavljali vodilni v Agrokomercu, na občini, v republiki in tudi višje. Račune, pa naj bo usoda velikana iz Kladuše kakršnakoli, bodo plačali zaposleni, delavci republike Bosne in Hercegovine, pa tudi vsi drugi, ki živimo v Jugoslaviji. Posledice Agrokomercove neumnosti bodo še veliko globje, predvsem pa negativne za pretok kapitala med republikami in pokrajinama v Jugoslaviji, nova kal nezaupanja. Agrokomercove reklame so hipoma zginile s televizije, radia in časopisov, menda na ukaz neomajnega vladarja Agrokomerca, enega od njegovih tvorcev, čudodelnika na delovnem mestu, generalnega direktorja Fikreta Abdića. Nedvomno je kot najodgovornejši v sozdu kriv za vse zadeve, vendar so bili njegovi javni nastopi zadnje čase tako dvoumni, da je stopnjo njegove Včeraj so se sestali upniki Predlog, da bi 192 milijard dinarjev nepokritih menic spremenili v posojilo, je bil sprejet na sestanku jugoslovanskega trga denarja. Terjatve se prenesejo na sarajevsko banko in s tem na vso republiko Bosno in Hercegovino, to pa ni nič drugega kot kolektivizacija ali podruž-bljanje bankrota. Včeraj se je v Beogradu sestalo nad 60 upnikov Agrokomerca in odločalo, ali so za pretopitev goljufije v triletno komercialno posojilo s 107-odstotnimi obrestmi in vsemi drugimi obveznostmi. Večina bank je za to, ker menijo, da bodo le tako lahko prišle do svojega denarja. Stečaj daje namreč veliko manj možnosti. Ko to pišemo, izida sestanka v Beogradu še ne vemo. Če bodo upniki za posojilo, bodo konec septembra podpisali ustrezne pogodbe. Zakaj ne v stečaj? Agrokomerc je preveč pomembna firma za 13 tisoč zaposlenih, za kruh teh ljudi in njihovih družin, za številne kmete kooperante. Zaupanje v Agrokomerc pri njih je bilo veliko, zato mnogo ljudi iz teh krajev ne more verjeti, da je to res. V tem oziru imajo prav nasprotniki stečaja. V tujini bi se zanj odločili brez premišljevanja, krivce pa brez olajševalnih okolišem kaznovali. SDK šteje menice Služba družbenega knjigovodstva Slovenije zbira podatke o nekritih menicah, šteje, sešteva, ugotavlja. Končne številke še nihče ne pozna, saj vse menice še niso zapadle. Podružnica SDK v Kranju je 24. avgusta ugotovila, da ima za 153 milijonov dinarjev menic, ki so bile poslane v vnovčenje, vendar še niso plačane. Tožilstvu v Kladuši je prijavljenih 17 najbolj odgovornih v delovnih organizacijah Agrokomerca, ki so podpisovali menice brez kritja. Zaprli so tudi »šefa« Agrokomercove interne banke Alijo Aleševića, zaprli pa bi tudi njegovo namestnico Nado Omerdić, vendar je po včerajšnjih vesteh ni v Veliki Kladuši. krivde težko ugotoviti, drži pa, da sodi v druščino direktorjev samodržcev, da je ustvaril okrog sebe poslušni klan in je na odgovorna mesta v kombinatu razporedil bližnje ali daljne sorodnike, če pa tega ne, pa vsaj somišljenike. Zanesljivo svojih načrtov ne bi bil mogel uresničevati brez izdatne pomoči ljudi, ki ne zasedajo tako malo uglednih stolčkov v republiki in zvezi tja do zveznega izvršnega sveta. Vsaj tako vedo povedati v Ljubljanski banki v Ljubljani, ki je pokasirala med 60 jugoslovanskimi bankami največ Agrokomercovih nepokritih menic. Ko so ljubljanski bančniki zaslutili prevaro, so namreč iz Beograda, Sarajeva in Velike Kladuše telefonirali in posredovali, naj vendar sodelovanja ne prekinejo, ker so Agrokomercove težave le trenutne. Vendar se papirnata zgradba Agrokomerca le ni dala več držati pokonci. Sesula se je. O njeni usodi je bilo sedaj že veliko govora: Agrokomerc z Ab-dićem na čelu, republika Bosna in Hercegovina in tudi nekatere jugoslovanske banke, med njimi tudi Ljubljanska, zagovarjajo konsolidacijo Agrokomerca, kar nas bo veljajo najmanj 600 milijard dinarjev, in spremembo dolga v triletno komercialno posojilo, ker bi bančniki le tako lahko prišli do svojega denarja; drugi, najglasnejša je Beograjska banka, pa o posojilu nočejo slišati, tožijo Kladuša-ne in groze, da v BiH ne bodo dale niti pare več! Ko prebiramo novice o Klfl' duši, dobivamo še vedno vtis-da je bila vsaj doslei Jvieosla' vija bolj vznemirjena zarad1 Agrokomerca kot pa Bosna & Hercegovina sama. Kolekt|v Agrokomerca menda niti mal° ni vznemirjen in preplašen z8'' radi tega. Kladuški velika11 mirno gradi naprej superbte' govni center v Sarajevu (sara-jevska občina pravi, da ofla garantira, da bo denarja za gradnjo dovolj), direktor AgrjT komereove interne banke AJ}' ja Aleševič pa se je kljub o»| tni barabiji mirno sprehaja po Kladuši in razlagal svoj verzije o uspeš,vAi njegp^ banke in celotne.kolektiv8' Menda je šele zdaj za njir^ ^ njegovo namestnico Na<* Omerzič zaškrtal ključ zaP°^ Človeku se naježijo lasje, * hkrati s tem zve, da AgroW mere nima denarja za Pr0?.. vodnjo, da sta kladuška in bl. haška banka tako suhi, da fjj bilo denarja za plače in so deblokirali le na plačilni dan posredovanjem sarajevsK banke, da so možje iz Agro* merca prosili za živinsko K mo na up, da je skoraj 13 tis^ zaposlenih v Agrokomercu e krat že s samoprispevkom P magalo svoji firmi iz tezaa! Gorje tistemu, ki se je uprl o črtom klana Abdič in P° v rac ter njihovih somišljenik0 J. Košnjek Rekli so o Agrokomercu METOD KOTAH, predsednik poslovodnega _ l^hobl^AiBsli^ liflfcAlu^ «■»«■• sikntAftoo bdnAtc* aJ^Lb^^vIboIi 9& zgodilo v aferi Agrokomerce, Je nekaj te zanesljivo: v fr gosto venskem bančnem, monetarnem, finančnem in kreditnem sistemu bomo imeli dve obdobji: cas pred Agrok** mercom in po nJem! V Ljubljanski banki hočemo svoj denar nazaj, zato se doslei pof ovarjamo s Sarajevsko goep** dansko banko In republiko Bosno in Hercegovino. No*** mo, da bi finančne vrzeli plačevalo 22 milijonov Jugosi«* vanov. To Je dolžnost združenega dela Bosne in Herceg*' vine, k delu katerega se Je prisilni kredit tudi stekal.« MILAN KUČAN, predsednik predsedstva CK ZKg »Vsaka oblika finančnih in drugih Špekulacij ima posi*d£ ce na domačem in tujem trgu. Zato ljudje upravičeno te vajo, da materialnih posledic te spekulativne prevare 0* bo nosilo vse gospodarstvo, da se ne bodo socializiral««* da bodo krivci za te mahinacije tudi kaznovani.« ___„ Končno tudi o odgovornosti Tudi v republiki Bosni in Hercegovini so se začele razprave O odgovornostih vpletenih v afero z nekritimi menicami. • Partijski organizaciji v Veliki Kladuši in Cazinu sta v soboto in nedeljo razpravljali in sklenili, da je treba ugotoviti stopnjo Idejnopolitične odgovornosti in začeti postopek za razrešitev Fikreta Abdića z dolžnosti glavnega direktorja Agrokomerca. Pred tem so v Kladiši in Cazinu o tem razpravljali le na sejah občinskih konferenc SZDL. • Včeraj se je na razširjeni seji sestalo tudi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Glavna tema: Agrokomerc, Abdič in sodelavci, menice, idejnopolitična in kazenska odgovornost. • Pogosta so tudi vprašanja, kako more biti Abdič še ved"0 .,j svobodi, glede na to, da so se v tej republiki odločili ostro stj>P na prste vsem malopridnežem, ne glede, kje in kdo je. Ne /'jjć kljiv ni bil sekretar bosanskega izvršnega sveta, zato tudi A^, ne bi smel biti. Vendar mu je treba najprej vzeti delegatsko.^ dotakljivost (anuinitcto) in začeti postopke v upravnih in V° p čnih organih. Med prvimi potezami je razrešitev / deloV* mesta direktorja... J\ • Mimo Agrokomerca ne bodo (po vsej verjetnosti) mogl' ^ na prvih popočitniških sejah zvezne skupščine in central'1 komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. J • Agrokomerc je obravnaval tudi zvezni izvršni svet in ^ i. pojasnitev vseh okoliščin špekulacije. Vsi morajo ukrepati ** no z zakonom, vse prijave pa je treba čim prej obravnavati- Janez Bedina, predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske: Z menico priznaš, da nimaš denarja »Članice naše banke so po dosedanjih podatkih (v petek) dobile za 108 milijonov dinarjev Agrokomercovih menic kot pla čilno sredstvo, sama banka pa jt kupila od članic za 225 milijonov dinarjev menic in jih prodala naprej na trnu denarja. Te številke same po sebi ne povedo veliko, ne vemo, kje sedaj te menice so, ali so plačane ali ne. Sorazmerno nizka vsota na menicah tudi kaže, da v drugih predelih države nismo kaj posebno angažirani.« Kakšna je vuša ocena početja Agrokomerca iz Velike Kladuše? »Pridružujem se najostrejšim ocenam, da je to nezakonito dejanje, kraja, da je to dejanje zoper stabilizacijo, proti ukrepom kreditno-monetarrie politike, napad na dobro, gospodarno in po steno delo, na ravnanje vseh, ki zakone in dogovore spoštujejo. To je napad na pravni red.« Kako je moglo do tega sploh priti? »Povsod je treba skrbeti za uresničevanje predpisov. Pravne norme se same od sebe ne izvajajo, treba jih je sankcionirati, njihovo uresničevanje kontrolirati. Zato imamo najrazličnejše organe, vse do organov pregona. V urejeni družbi se ve, do katerih reči je treba biti strožji in do ka ton h milejši. Pri nas pa za to ni vedno pravih meril. Se v gorenjski banki kaj takega ne bi moglo /goditi? »Naš izvršilni odbor in strokovne službe so pri izdajanju ava-lov (garancij) izredno dosledne. Za vsako članico izračunamo, do katere vsote lahko jamčimo.« Večina bank predlaga, naj se dolg spremeni v posojilo »S stališča bančnega denarja je to edin način. Kaj pa naredijo v svetu, če nekdo ne more plačati? Naredijo novo kreditno pogodbo, in to je refinanciranje. Seveda je treba nezmožnost plačila poveda ti vnaprej. Agrokomerc pa tega ni storil m to bi bilo povsod po svetu zrelo za zapor. Vprašanje pa je, če so roki vračanja dolga (18 oziroma 30 mesecev) realni, če jih bo Agrokomerc lahko odplačal, saj nima obratnih sredstev in je prav zaradi tega izdajal nekrite menice. Vendar j ■ posojl lo še vedno boljša rešitev kot stečaj. V tem primeru se ugotovi stečajna masa in se p.imerja z obsegom obveznosti, nato pa do loči vrstni red poplačil, v katerem lahko nekdo dobi več, drugi pa veliko manj. Stečaj je bolj tve gan. Če bo pobuda za posojilo sprejeta, bo narejen vrstni red Ca- poplačil. Dolžnik je po novem & rajevska banka, kar \wmer'uef bo greh plačevala Bosna i" **■ cegovina. Kuj bo |M> Agrokomercu? ^ »Kdor menico izda. I" 1 nima denarja, vendar zagotsVj ^ da ga bo imel, da je denar s ^ blagu na tigu i '■ i mema bi smelo biti debate, ali bo v ^ konskem roku plačano |(j,.c Agrokomercove menice " P* g« na izpitu spoštovani.i prav'J ^, red,i, najhujši napad na "^'^v delajo m poslujejo pošteno. z mto . Vgrokomei c pa bo /an* *sl»-vo spodbudil /apn anje v ^ sp0- vi p. l ienai ne bo krožil. ('"^t,r ilarskim problemom bodo l<'1J.t,() tro dedih politi, m u<"1" j'v j>' ne lupanje bo večje, čep1'1^,,) nepošteno da ■ >■ BIH >ue v Agrokomertov koš.« .„i, .1. Košol' * TOREK. 1. SEPTEMBRA 1987 NOVICE IN DOGODKI Petnajst let Zadružne zveze in Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije Razvito zadružništvo je pogoj za uspešno kmetijstvo stezniki, 28. avgusta — Čeprav ima zadružništvo na Slovenskem že več kot stoletno tradicijo, ima Ustanovitev Zadružne zveze Slovenije pred petnajstimi leti za današnjega kmeta in kmetijstvo velik po-*en, saj doseženi rezultati v teh letih dokazujejo, da je dolgoletno iskanje smeri razvoja kmetijstva našlo pravo pot. .3. STRAN @©ESKSS®ES2IH*AS D . 5C Benedičič iz Studenega F1 Železnikih je eden tistih, ki Im,SC *e Preo< ve^ kot petnajstimi *» borili, da bi kmetu in kme- istvu, k; je vseskozi zaostajalo j splošnim gospodarskim in ■^»zbenim razvojem, priznali 7*sen položaj, ki bi zagotovil j/SPeševanje kmetijstva, sode-ftnje kmetov z zadružnimi . &&nizacijami in s tem izbolj-i*}!* družbenoekonomskega m^ia\a kmetov. 'Konec šestdesetih let so sicer Ve 8e v Sloveniji obstajale, ndar pa so bile mnogokrat v ^Puščene same sebi, združe-le so se s kmetijskimi kombiji in drugimi podjetji, iskale j. dohodek v drugih dejavr.o-i^". s tem pa so izgubljale stik s "teti. Tudi med seboj so bile slabo povezane, to pa je pomenilo tudi majhen vpliv pri oblastnih forumih. Cilj pri pobudah za ustanovitev enotne organizacije slovenskega zadružništva pa je bil predvsem povezovanje vseh kmetijskih panog ter spodbujanje razvoja kmetijstva. Spoznanje, ki smo ga že davno obravnavali, prodira pa šele danes, je, da bi morala biti celotna kmetijska proizvodnja v enih rokah, da zadruga postane poslovno uspešna organizacija, ki bo v tržnih razmerah lahko za svoje člane uveljavila zasluženi dohodek.« Kakšen pomen je imela za vas kmete ustanovitev Zadružne zveze? »Kmetje smo v njenem delovanju videli predvsem možnosti V Sloveniji je 158 organizacij združenih kmetov. V njih je 82 080 kmetov članov ali kooperantov s področja kmetijstva, v gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov pa je 16 424 kmetov lastnikov gozdov. Po zakonu ima pravico, da postane član ali kooperant v organizaciji združenih kmetov vsak, ki je star najmanj petnajst let ter živi in dela na kmečkem gospodarstvu, ne glede na lastništvo zemljišč in drugih sredstev za proizvodnjo. ,za napredek kmetijstva, upanje za pospešeno vlaganje v kmetijstvo, s tem pa tudi za izboljšanje svoje vloge v družbi.« So se vaša pričakovanja v teh letih izpolnila? »Tisti kmetje, ki vsaj malo poznajo delo pri Zadružni zvezi, so kar zadovoljni. Svoje pristojnosti je Zadružna zveza dobro izpolnjevala, kmetje smo preko nje uresničili marsikatero zamisel. Seveda pa bo treba še marsikaj narediti. Na poti, ki si jo je začrtala, bo morala še naprej zastopati interese kmeta in kmetijske proizvodnje. Kmetu bo morala omogočiti takšen zaslužek, da bo v njem videl smisel svojega dela. Danes namreč mladi veliko bolj računajo kot so včasih in vedno manj je takšnih, ki so pripravljeni delati napol zastonj. Ne smem pa pozabiti velikega pomena pospeševalne službe, kajti le strokovno delo, katerega učinki so sicer vidni šele po daljšem času, je garancija za uspešen naprede.« Sami ste sodelovali v številnih odborih pri Zadružni zvezi, bili ste član upravnega odbora, prejeli ste številna odlikovanja, od občinskih do zveznih, v zadnjem času pa ste tudi v nadzornem odboru hranilno-kreditne službe. Kakšno vlogo je v preteklih petnajstih letih odigrala hranilno-kreditna služba kmetijskih in gozdarskih organizacij? »Za kmete ima HKS izredno velik pomen, saj je pomenila ogromen napredek pri modernizaciji naših kmetij. Pod dokaj ugodnimi kreditnimi pogoji je bilo v Sloveniji akreditiranih več kot sto tisoč hlevov, obnovljene so bile kmetije, veliko strojnih lop, kmetje smo kupili vrsto novih strojev, kmetije uredili za kmečki turizem. Zadnji dve leti pa so zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi hranilno-kreditne službe vedno manj pripravljene dajati kredite oziroma jih lahko dajejo le po velikih obrestnih merah. Tega * se kmetje bojimo, saj je nemogoče, da bi sami prihranili na primer za traktor ali drug stroj, ki ogromno stane. Vendar bo v mehanizacijo treba vlagati, saj stroji niso večni in jih bo treba z leti zamenjati. Pri tem pa se bomo seveda morali zanašati na pomoč hranilno-kreditnih služb,« pravi Franc Benedičič. V. Stanovnik Prva seja novega komiteja Vitranc Krmilo v novih rokah Kranjska gora, 28. avgusta — Odlična organizacija tekem, skrb denar, urejevanje prog v Podkorenu in sodelovanje z gospodarstvom, predvsem pa s turizmom v dolini, so glavne naloge no-Vega organizacijskega komiteja Vitranc Kranjska gora. Ej Julija je jeseniška občinska skupščina imenovala organizacijski Komite Vitranc v novi sestavi. Franca Breliha, jeseniškega župana v P^jšnjem mandatu, je na krmilu komiteja nasledil član predsedstva ^HtJ in krajan Gozd Martuljka Stane Dolanc. Sicer pa v komiteju Ostajajo skoraj isti ljudje. V petek se je komite v Kranjski gori sešel n<* prvi seji, izvolil izvršni komite, ki ga vodi Franc Brelih, komisiji za Marketing in finance ter nekatere komisije izvršnega komiteja. . Novi komite prevzema bogato dediščino na eni in velike obvezno-*u na drugi strani. Dediščina je to, da so se kranjskogorske tekme Ustalile v koledarju Mednarodne smučarske zveze in da je Kranjska 8oru med tistimi kraji, kjer tekme »skoraj morajo biti«, obveznosti pa *o predvsem dodelava prog, zagotovitev pogojev za izdelovanje umet-j^ga snega tudi v skrajno neugodnih razmerah ter dokončna zgradi-^v smučarskega poligona v Podkorenu. Novi predsednik komiteja Stane Dolanc je smisel kranjskogorske 'hunske smučanje strnil z besedami, da morata biti Planica in sanjska gora gonilni sili turističnega razvoja doline in da morata po- magati gospodarstvu, predvsem turističnemu, v dolini, poslovati rentabilno, ne pa obratno: računati na podarjeni denar, ki ga v težkem gospodarskem položaju prav posebno veliko ni. V novem komiteju dajejo večjo pozornost financam in marketingu, čeprav so kranjskogorske prireditve poceni (zadnja je stala le 43 milijonov dinarjev in je «pokrita« ), vendar pa vsi komiteju računov še niso poravnali. Nekateri dolžniki so doma, največji pa je Evrovizija, ki stroškov prenosa ne plača zaradi tega, ker je Jugoslovanska radiotelevizija dolžna Evroviziji. Posebnega sestanka vredno je tudi sodelovanje med Kranjskogorci in ljubljansko Televizijo. Gre za plačilo prenosa. Zdaj odstopajo v Kranjski gori RTV Ljubljani prenos brez odškodnine. Največ dela bo na progi v Podkorenu. Tekmovalci jo hvalijo. Schvveingruber, ki je bil pred nedavnim v imenu FIS v Kranjski gori, je predlagal na progi le nekatere manjše popravke. Izboljšati bo treba dostop do smučišča, na samem smučišču pa urediti dodaten izstop, kar pa se ne tiče vrhunske tekmovalne smučarije, ampak rekreativne in lažje tekmovalne. Vendar je tudi brez teh popravkov proga potrjena in tekmovanje v tem pogledu ni problematično. Seveda pa je vprašanje — glede na čas in morebitno slabo vreme — če ni prenevarno sedaj kopati po progi. Lahko bi jo samo dodatno poškodovali in zaradi tega spravili v nevarnost tekmo. Brez odlašanja pa je treba letos narediti vse za kakovostno pripravo umetnega snega. V treh tednih mora biti že marsikaj narejeno, predvsem pa strokovno odločeno, za kakšne posege se letos še splača odločati v Podkorenu. Tudi lani so precej pozno kopali po progi. Presenetilo je deževje, zemlja je drsela in tekma bi bila lahko zaradi tega odpadla... J. Košnjek V T v, h ^askem so minulo sredo potrdili lokacijski J^rhovško elektrarno Wo začeli graditi . !s ^ avtfusta — Končno je odločeno. Vodno elektrarno Vrhovo lWttv' bodo začeli graditi, gradbišče bodo odprli čez mesec dni, \ **^etek l,a bodo morali preložiti na naslednje leto. Cez ne-k* *)omo tort'J v Sloveniji dobili novo elektrarno, ki bo po moči ^3« W elektrarni v Mavčičah, skupna moč njenih treh agregatov niegavatov. I^jfj^dnja elektrarn pri nas napreduje po polževo. Zatika se pri \\J . za gradnjo vodnih elektrarn na Muri, kako težavno je dogo-0 nJe elektrogospodarstev Slovenije ter Bosne in Hercegovine, ii h|.j5?eH minuli torek priložnost slišati v zanimivi televizijski odda j"*! grize inflacija. ^ ln"l() sredo so zanjo naposled prižgali zeleno luč. V laški obči ^sprejeli lokacijski načrt zanjo. Ob tem velja zapisati nekaj bo-**0|ntt ručun zamude, saj so se stvari premaknile šele v zadnjih me •ko je končno posegel v dogajanje republiški izvršni svet. *Ht ^a so imen pomembno besedo ljudje, ki bodo živeli ob ^j),, ttrr>i, saj jih posledice njene gradnje najbolj zadevajo. Toda ali ^'rI V' ^u S(> se morali sami pogovarjati s cestarji, vodarji in drugi k^' uskladitve njihovih načrtov za gradnjo elektrarne, je bilo V^j-a so sami sklicali največje onesnaževalce od Kranja navzdol S?« Zh ^°*>OV()ra o gradnji čistilnih naprav, saj bo čistejša Sa a po Jtv obratovanje elektrarn*'. Seveda je razumljiva njihova želja, % j "meno za izgubljeno dobe čim več novega, toda pri tako veli ?Wtj P°membnih gradnjah, kot je elektrarna, bi morali vendar po ^»^dogovarjanjem, vključiti bi se morali vsi pristojni republiški 2^'te'k' s""sl družbeni interes vendar ne morejo hiti le novi kilo I mveč tudi spremljajoče stvari, posebno čistejša Sava kot po °hratovanje elektrarne. M V. Industrijska proizvodnja manjša za 3,2 odstotka Proizvodnja najbolj upadla pri lesarjih Kranj, 28. avgusta — Po podatkih Zavoda za statistiko Slovenije je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 3,2 odstotka manjša, v Sloveniji se je povečala za 0,8 odstotka. Na Gorenjskem se je povečala le industrijska proizvodnja v radovljiški občini, in sicer za kar 8,5 odstotka, drugod pa se je zmanjšala: v kranjski za 8 odstotkov, v tržiški za 5,8 odstotka, v jeseniški za 2,6 odstotka in v škofjeloški za 2,2 odstotka. Poglejmo še deset industrijskih panog, ki na Gorenjskem predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje. Povečala se je le v štirih: v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 10,8 odstotka, v živilski proizvodnji za 6,2 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 2,6 odstotka in v predelavi kavčuka za 0,2 odstotka. V preostalih šestih panogah pa je upadla, in sicer najbolj v proizvodnji končnih lesnih izdelkov, kjer je upadla kar za 14,7 odstotka, v proizvodnji obutve za 8,2 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 7,7 odstotka, v kovinskopredelovalni dejavnosti za 4,7 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 1,8 odstotka in v črni metalurgiji za 1,1 odstotka. Ljubljana, 28. avgusta — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so odprli 33. mednarodni vinogradniško vinarski sejem, na katerem razstavlja svoje izdelke 476 izdelovalcev vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač in strojne opreme iz 20 držav. Ljubljanski sejem vsako leto zbere ljudi, ki se kakorkoli ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, spremljajo pa ga tudi številne prireditve in posvetovanja. Ocenili so več kot 1.300 vzorcev vin in največ, skoraj 400 priznanj, so dobili jugoslovanski vinarji. V Jugoslaviji pridelamo na leto okoli sedem milijonov hektolitrov vina in se s tem uvrščamo med vodilne vinogradniške dežele na svetu. Nekatera naša vina s kontroliranim geografskim poreklom poznajo širom po svetu. V zadnjih letih gre v izvoz približno 18 odstotkov vina, ki ga pijejo v 40 državah. Še vedno pa moramo svetu dokazovati, da smo dežela grozdja in vina. Tudi ljubljanski sejem igra pri tem pomembno vlogo, saj se ga udeležujejo tudi številni strokovnjaki, ki nam dopovedujejo, da mora postati vino sestavni del hrane, ne pa omama. Foto: Gorazd Šinik Izvoz v sedmih mesecih dohitel lanskega Kranj, 28. avgusta — Izvoz gorenjskega gospodarstva na konvertibilna tržišča je v sedmih mesecih ujel lanskega v tem obdobju, bistveno manjši pa je bil na klirinška tržišča. Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v sedmih mesecih letošnjega leta izvozilo za 84,83 milijarde dinarjev blaga, od tega 74 odstotkov na konvertibilna tržišča. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil celotni izvoz za 13 odstotkov manjši, vendar je na račun bistveno manjšega izvoza na klirinška tržišča v sedmih mesecih ujel lanskega v tem času, saj je 1 odstotek večji. Bistveno manjši kot lani v tem času pa sta še vedno tako celotni kot konvertibilni uvoz; celotni je manjši za 35 odstotkov, konvertibilni za 35 odstotkov. Celotni uvoz je znašal 59,63 milijarde dinarjev, kar 93,4-odstotni delež je imel izdelavni material, oprema le 5,3-odstotni delež in blago za široko potrošnjo 1,3-od-stotnega. Pri bistveno manjšem uvozu je seveda pokritost uvoza z izvozom dobra, v celoti kar 142-odstotna, na konvertibilnem tržišču pa 129-odstotna. Obnovljena Kokrina prodajalna Kranj, 31. avgusta — Danes ob 9. uri so odprli prenovljeno Kokrino prodajalno Tekstil v Prešernovi ulici v Kranju. Prostor so temeljito obnovili in preuredili. V pritličju je naprodaj metrsko blago, v prvem nadstropju, kjer je bila prej Kokrina sejna soba, pa konfekcija in modni dodatki. Trgovska organizacija Kokra Kranj, ki letos praznuje 40-letnico, torej izpolnjuje načrt, po katerem vsako leto odprejo novo ali obnovljeno prodajalno. Prodajalna Tekstil je tudi nova pridobitev pri obnovi starega Kranja. M. V. Telematika dobila 100 milijonov dinarjev posojila Posojilo za prekvalifikacijo delavcev Kranj, 28. avgusta — Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije je za dve leti Iskri Telematiki v Kranju odobril 100 milijonov dinarjev posojila za pokrivanje stroškov prekvalifikacije delavcev. V Telematiki bodo morali zaradi tehnološke preusmeritve proizvodnje prekvalificirati 840 delavcev, od teh 550 v proizvodnji, 260 v kontroli in 80 v planski in tehnološki službi. Več kot polovica jih nima nobene šolske strokovne izobrazbe. Za omenjeni kredit je dala garancijo Temeljna banka Gorenjske, ki je hkrati prevzela garancijo še za 3 milijarde dinarjev premostitvenega kredita do konca novembra, ki naj bi bilo prav tako namenjeno za prekvalifikacijo delavcev, Telematika ga je prav tako naslovila na omenjeni sklad. fM!I^©II2IGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 1 Končana sezona nabiranja borovnic v Davči in Novakih Borovničarski piknik Črni vrh, 30. avgusta — Šesto leto so se na sedaj že tradicionalnem pikniku zbrali nabiralci borovnic iz Davče in Novakov. Piknik, ki ga organizira zaliloška enota škofjeloške kmetijske zadruge, pomeni marsikomu vsaj majhno priznanje za trud pri obiranju borovnic. Hkrati pa je to tudi priložnost, da se srečajo okoliški prebivalci, ki sc zaradi oddaljenosti med kmetijami bolj poredko vidijo. Piknik so pripravili vsako leto drugje in letos so se odločili, da se zberejo pri koči na Črnem vrhu. Privabilo jih je lepo vreme, pa tudi misel, da bo srečanje spet veselo. Na Koprivniku gradijo gasilski dom — Letos spomladi so v krajevni skupnosti Koprivnik začeli graditi nov gasilski dom. Nekaj denarja je posodila Zavarovalna skupnost Triglav, nekaj pa je primaknila radovljiška občinska požarna skupnost. Delali pa so kar Koprivničani sami in so do poletja naredili že prek 2800 prostovoljnih delovnih ur. Pravijo, da bo dom do 6. septembra, ko bodo priredili veselico, že pod streho. Potem bodo nadaljevali z notranjimi deli. V pritličju bodo imeli prostore gasilci, nad njimi pa bo dvorana s prostori za delo organizacij in krajevne skupnosti. Prepričani so, da bo v novem urejenem domu prihodnje leto v krajevni skupnosti zaživela tudi kulturna dejavnost. — A. Ž. Urejanje Mrzlega potoka — Po programu območne vodne skupnosti za Gorenjsko je Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana pred tremi leti začelo urejati potok, ki je na Koprivniku pred pokopališčem vedno poplavljal. Zdaj so hudourničarji dela na tem odseku skoraj že končali in osušene kmetijske površine bodo lastniki spet lahko obdelovali. — A. Ž. Končno asfalt tudi na Gorjušah — Kar nekaj let zapored so prebivalci Koprivnika in Gorjuš v radovljiški občini ponavljali željo in potrebo, da bi dobili asfalt tudi od Koprivnika proti Gorju -šam. Pred dnevi je Cestno podjetje Kranj že asfaltiralo 2700 metrov ceste, zdaj pa je neasfaltiran le še slab kilometer ceste. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Korošec nam je med obiskom povedal, da bodo tudi ta del asfaltirali, in to predvidoma septembra. Hkrati pa se v krajevni skupnosti pripravljajo tudi na asfaltiranje krajevnih cest. V programu imajo tri kilometre in pol takšnih cest, ocenjujejo pa, da bodo asfaltirali vsaj 2,5 kilometra cest. — A. Ž. Prijazen sprejem že na vhodu — Turistično olepševalno društvo Smlednik je na vseh vhodih (cestnih vpadnicah) v krajevno skupnost namestilo lične turistične table z označenimi posebnostmi. Pri svojem delu se namreč držijo izreka, da se po dvoriščih gospodar pozna. Urejenost kraja pa je sestavni del turizma. — A. Z. Po napornem treningu sva se malo zmedla. Zmanjkalo nama je travnika in jo morava ubrati kar skozi križišče Pa še preverila sva, če so konji občutljivi z asfalt. Foto: Gorazd Sinik Največ borovnic v škofjeloški kmetijski zadrugi zberejo pravv zadružni enoti Zalilog, kamor prinašajo borovnice pridni okoliški kmetje, največ pa kmetje iz Davče. Rekorderka med nabiralci borovnic pa je že vsa leta Marica Frelih, saj jih ji ob dobri letini uspe nabrati tudi po več kot dva tisoč petsto kilogramov: »Letos so bili borovničevi grmi zelo polni, borovnice lepe, letina je bila dobra. Ko sem jih nabrala že skoraj dva tisoč kilogramov, pa je bila usodna toča, zato ni bilo nič s tremi tisoči, na katere sem upala pred sezono. Seveda je taka bera borovnic možna le z načrtnim gojenjem. Posevek je treba kositi, ruvati resje, odstranjevati grmovje. Nekateri se sicer jezijo, ker jih odganjamo iz svojega »rajona«, toda borovnice so za nas pač glavni pridelek. Prodajamo jih kmetijski zadrugi, tam pa kot kooperanti dobimo različne ugodnosti, kredi- te. Borovnice nabiram že triin-štirideset let in včasih smo iz njih kuhali borovničevo žganje, kasneje pa smo jih sušili in suhe prodajali v Novakih. Pokojni Anton Rant, Žbontar, je odlično organiziral odkup borovnic, ki še danes dobro poteka. Nabiralci smo zadovoljni, saj je bila letos tudi cena za kilogram borovnic kar dobra.« Od šest do dvajset tisoč kilogramov borovnic odkupijo na leto v zadružni enoti v Zalemlogu. »Bera je precej odvisna od vremena, odkup pa tudi od cene borovnic. Lani cena ni bila tako ugodna, letos pa smo za ki'0' gram borovnic plačali tisoč dve-sto dinarjev. Takih, ki prinese]" na leto nad dvesto kilogramov borovnic, je tukaj okrog trideset. Nekateri jih prinesejo le P° nekaj kilogramov, drugi spet p° par sto. Pri gozdnem gospodar' stvu imajo veliko razumevanj8 za površine, kjer kmetje namen; sko gojijo borovnice. Obiralci čutijo pripadnost naši zadrug1' zato jih oddajajo le nam, čeprav so se za nakup zaniman tudi iz različnih tovarn in zasebnik1-Prav zato vsako leto ob koncu borovničarske sezone priprav1' mo tudi borovničarski piknik/ pravi vodja zadružne enote Zal'' log, Zoran Markelj. Naj zapišemo še, da sezona nabiranja borovnic v Davči traja priblično tri tedne, prve borovni' ce pa so zrele sredi julija. Seveda jih ne nabirajo s prsti, anv pak, kot sami pravijo »s kanj' plom«, s katerim gre veliko ni' treje. Še to so povedali borovni-carji, da se ne bojte priti po borovnice v Davčo, le urejene rajo* ne pustite raje pri miru,saj]e borovnic tudi drugod vedno dovolj, v. Stanovnik Harmonikarji devetnajstič na Pokljuki Pokljuka, 30. avgusta — Lepo vreme in nedeljska prireditev pred hotelom Šport sta na Pokljuko privabila skoraj pet tisoč obiskovalcev. Tekmovanje harmonikarjev je bilo že devetnajsto po vrsti in letos rekordno po udeležbi tekmovalcev. Gledalcev pa je bilo tudi že več. Predsednik organizacijskega odbora Albin Gajda nam je povedal: »Nadvse smo veseli letošnjega zelo lepega vremena. Že dolgo smo si ga želeli. Veseli smo tudi rekordne udeležbe tekmovalcev harmonikarjev. Kar 47 jih je letos prišlo igrat na I - Pokljuko. Najmlajši harmonikar ima samo ** devet let, najstarejši pa je letos Franc Ber-# gant iz Ljubljane, ki je že dopolnil 81 let. Pre-§ senetil nas je velik obisk žensk in mlajših |j tekmovalcev. V tekmovalnem delu je treba zaigrati po eno partizansko in eno narodno pesem, saj je to tekmovanje harmonikarjev, ki naj bi ohranjalo prav ti dve zvrsti pesmi.« i Marjan Lipovšek iz Vojnika: »Star sem 15 let in igram harmoniko že od svojega desetega leta. Navdušil sem se čisto sam in tudi sam se jo učim. Na Pokljuki sem letos prvič. Nisem še nastopil v tekmovalnem delu, pa že vem, da bom drugo leto spet prišel. Tukaj mi je zelo všeč. Do zdaj sem že nastopil na nekaj tekmovanjih, med drugim tudi na svetovnem prvenstvu harmonikarjev v italijanskem Atte-misu.« Breda Horvat iz Nožic pri Radomljah: »Igram na diatonično harmoniko in to že 30 let. Letos sem na Pokljuki drugič, že velikokrat sem nastopala v Avstriji, vsako leto pu grem igrat na slovenske piknike v Švico. Harmoniko igram sama, le sedaj sem se odločila, da bi nekako naredila družinski ansambel. Igrali naj bi moji otroci in... Danes bom zaigrala partizansko Hej, brigade, od narodnih pa Avsenikovo Cveteli so beli kostanji. Ne glede na uvrstitev bom še prišla.« Stane Bertoncelj, obiskovalec iz GodešiČa pri Škofji Loki: »Prvič sem na tem tekmovanju in mi je zelo všeč. Vzdušje je prečudovito. Narava, lepo vreme in glasba, partizanska, narodna. Ce bo zdravje, bom še prišel. Poslušat, ne pa navijat.« jmun^. Malči Stare iz Bohinjske Bistrice: »Prišla sem v organizaciji društva upokojencev. Organiziran imamo celodnevni izlet z ogledom tekmovanja in piknik s svojim zabavnim pro gramom. Na to tekmovanje sem prišla prvič že pred petnajstimi leti. Vmes sem katero spustila zaradi grdega vremena ali zdrav j* . I^tos pa je res lepo. Ja, če bo zdravje, bom še prišla.« G. Š. Foto: Gora/d Šinik Očiščevalna akcija v naravnem rezervatu Bobovek Mladi za ohranitev naravnega okolja Na pobudo kokriške mladine je z najrazličnejšimi akcija' mi oživelo zanimanje za ohranitev naravnega okolja. F.i>° od prvih akcij so nadebudni mladinci pripravili v soboto. To je bila očiščevalnu akcija na področju naravnega rezervata Bobovek. Očistiti je bilo treba najrazličnejše odpadke, saj jih kljub odloku, ki določa zaščito močvirja, tako posumezniki kot delovne organizacije in društva pU»* čajo v zaščiteno območje. Vanj posega Ribiška družina Kranj, saj je vložila V bajer tujerodno vrsto rib, ki je /. oženjem trsnega pasu spremenile, dotedanji ekosistem. Odlok predpisuje lov samo na določenih območjih, ribiči pa tega ne upoštevajo in čolnarijo po celem jezeru, za seboj pa puščajo veliko pla' stičnih in drugih odpadkov. Za precejšnjo onesnaženost pa poskrbijo tudi vaščani Bobovka, ki nimajo urejene kanalizacije, temveč odteka v bajer in ga onesnažuje v območju enega hektarja. V bajer odtekajo tudi fekalije lZ bližnje bivše opekarne, kjer je zdaj konjeniški klub. Kranjska gradbena podjetja pa so v letih od 1074 do 1975 z navozom odpadnega gradbenega materiala spremenil8 zunanji videz in uničila življenjski prostor ogroženim vrstam živali. Očitno je, da se samo mladi zavedajo, da je naravni rezervat ogrožen. Drugi obiskovalci pa gledajo na to naravno zanimivost samo s komercialnega in zabavljaškeg* vidika. Mladina s Kokrice in ekološku skupina iz Kranju /ato organizira od 10. do 14. septembra ekološki tabor, ki D skušal zbrati podatke o obstoječem rastlinstvu in živU stvu ter o stopnjah onesnaženosti vode, zemlje in /.raka-Na taboru bodo prostovoljno delali študentje biološke • sociološke usmeritve. Organizatorji tabora bodo v soboto, 5. septembra, imeli ekološko stojnico na Trgu revolucij \ kjer bodo PrJ" stavili svoje delo in pobude za ohranitev naravnega ok Ija- j) Mat«ć JOREK, 1. SEPTEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN @mmW^X2LAS Ob predstavitvi NSK na ljubljanski televiziji SPORNOST, IMENOVANA NEUE SLOWENISCHE KUNST *"■»• Junija 1983.leta se je skupina Laibach pojavila v TV Tedniku in takrat je voditelj oddaje pozval slovensko ljudstvo k zatrtju te nevar-°sti, te srhljive ideje in opredelitve sredi Ljubljane. Laibach pravijo, da so skozi TV akcijo izkoristili televizijski medij, preskusili repre-•vno moč informacije in okusili užitek samožrtvovanja. »Povzročili smo konfuzijo in pretipali (obrambne) mehanizme masovne pozitive zavesti.« Po večletnem obsojanju sta 24. avgusta 1987. leta Zoran Medved in Igor Vidmar v oddaji Integrali predstavila delovanje gibanja Neue slowenische Kunst (Nova slovenska umetnost) in zadnje nastope v Londonu in Amsterdamu. Oddaja je verjetno ponudila scini precej šokantnih poda-*0v. Razprodane dvorane, do-.re kritike in visoka mesta na letvicah plošč povzročajo pri ludeh nelagodje, še posebej za-j^i dejstva, da je NSK uvršče-a visoko v sodobni evropski Hetnosti. Motljiva in moreča je Poraba imena Laibach in nem-,^ga jezika, čeprav moramo °dati, da je nemščina kombini-ana s slovenščino in se tako tuji Predstavlja po Evropi. In poudarjajo svojo sloven-0st- »Ustvarjalna sposobnost jetnika se identificira z nacio-j?alnim duhom. Vsak umetnik r°si v sebi določene (etične) ka-akteristike, ki so rezultat skupka porekla in sorodnega nači-a življenja skupine ljudi v dalj-zgodovinskem obdobju. Nemogoče si je predstavljati Cer- !*•*• slmrenische Kunst .-r—— skupina IRWIN 2*fl«e R»iCl PILOT, TJjl^dvJk Gledaliite scrter Spina arhitektov GRA- J^iikovalci NOVI KOLEKTIVIZEM ^Pina Neue sWenische ?£»■* k leto 18M za svoje [•^dobila priznanje repu-JF*« konlerenee ZSMS 55*« Ptk». LIHI VSI MRTVI VEČNO SANJAJO RESNICO vantesa in Leonarda kot Rusa, Voltaira in Verdija kot Nemca, Dostojevskega in Wagnerja kot Italijana ali pa Laibach kot Jugoslovane. Vsak umetnik izhaja iz globine svojega naroda, iz temne, podzemne delavnice narodne psihe, in s svojim ustvarjanjem osvetljuje njegove osnovne, tipične odlike, bistvo duha in karakter.« Verjetno je to ena redkih skupin, ki tudi v Evropi ni zatajila slovenskega porekla, ki, nas- protno, poudarja slovenske simbole, kot so kozolec, jelenje rogovje, Triglav... Laibach na svojih nastopih vpliva na publiko zelo nasilno, z agresivnim zvokom, močnimi žarometi, uperjenimi v množico, z velikimi črnimi zastavami in uniformami, ki niso nacistične, temveč lovske, s čimer se teror pojavlja kot terapija in kot družbeni organizacijski princip. Izziva maksimalno kolektivno emocionalnost, ki povzroči discipli- niranost publike in zamračitev razuma, kar privede do stanja, ko publika izgubi sposobnost govorjenja, to pa je princip organizacije družbe. In vsaka družba je totalitaristična in avtoritarna. V njej nastane politizirana umetnost kot posledica vpliva politike in ideologije. »Umetnost in totalitarizem se ne izključujeta. Totalitarni režimi ukinjajo iluzijo revolucionarne umetniške svobode. Laibach kunst je princip zavestnega odrekanja osebnemu okusu, razsojanju, prepričanju,...« NSK deluje po principu kolektivnega dela, kjer so posamezniki podrejeni celoti. Ne govori posameznik, temveč kolektiv, po vzoru industrijske produkcije in totalitarizma. »Lastna izraznost je odpravljena, pojavi se tendenca k neosebnemu.« Če omenimo še retrogardi-zem, se boste verjetno spomnili na veliko prevaro s plakatom. Retro pincip temelji na zgodovinski izkušnji, na zgodovinsko navzoči umetnosti in razmišljanju o pretekli umetnosti, čeprav ne gre za mehanično in pasivno reprodukcijo, temveč reinterpretacijo in poustvarjanje. Uporabljata ga Irwin in NK pa tudi Rdeči pilot. NSK ima torej izdelan izredno močan idejni koncept. Kot pravijo bodo s pametno kulturno obrambno strategijo preprečili politični samomor. Naj sklenemo z besedami, izrečenimi v Integralih: »NSK vznemirja zato, ker imamo na skrivaj vsi radi avtoriteto.« Petra Škofic Torkar: Od tod do Kajmakčalana PO POTI IMAGINACIJE k •. {>l J'8a je zbir svojevrstnih potopisov po jugoslovanskih planinah. n*nski spisi pa so med slovenskimi bralci priljubljeno čtivo in imajo dolgo tradicijo. Ij/^sta knjiga jeseniškega pisca Eda Torkarja Od tod do Kajmakčala-j^thozaložba, 1987) je zbir svojevrstnih potopisov po jugoslovanskih '*'Vel ,miaJ° dolgo tradicijo že od tržaškega botanika Hugendota naprej Planinski spisi so med slovenskimi bralci nasploh priljubljeno '^nk' "k"'1 1800), do znamenitih .luliusa Kugvja, Klementa Juga, 'Vi? ^J1;,kuija, Franceta Avčina, Matjaža Kmecla, Nejca Zaplntnika, Cedilnika—Dena, Vikija Grošlja in drugih. Hvrj. ed omenjene iskalce novih poti v planinah m literaturi se zdaj "'^d 9 *Um ''d() Torkar, le da ga je za razliko od predhodnikov njegovo l4je'jSko »hodoljublje« gnalo od slovenskih vrhov tudi na druge planine \q *j.rSe domovine: na Velebit, Zelengoro, Visočico, Treskavico, Sinjaje-\.' domove, Saro, Mariovo — od koder se vrne spet na izhodišče: v svet %^3A otroštva med Kojco, Poreznom in Črno prstjo, prekrit z blagim rjpm nostalagije po ljudeh in običajih iz preteklih časov. \n ni"''"'(i'" mi.l povemo, da si je pisec poleg planinskih izkušenj v ži-'*P ke* n;i,)ral n'(l' (|i ui;e, saj je kot mornar na ladjah dolge plovbe obplul ta |*.,N sveta, bil je tudi plavžar in mart i nar v jeseniški železarni in še pisec pa nosi v sebi globoko ukoreninjeno težnjo ne samo po od- ''*i$h 'vidnega« sveta, pač pa tudi drugih, »imaginarnih« svetov, meta () ločenih od objektivne stvarnosti. tW*\ni'ga ()d tod do Kajmakčalana ni samo preprost zbir avtorjevih '1% /Učenih delavnikov in praznikov, ne zgolj očarljiva panorama gor-st«HC i^ožev, Pa^ Pa sezi j k'h modrecev o tem. kaj vse manjka človeku, da bi bil lahko zvest ^'Hm i M"l' prvinski nara« 1 •<• imel to srečo, da je kol gOSl V sa- •Umj 1 hribovskih zaselkih in domovanjih in v razgovorih s kmeti, pa-^dj drvarji spoznal ne samo njihov trd boj za \ sakdanji kruh, pač pa r,1M h/ '"'^ je zanj kol pisca veliko bolj pomembno: kaj je človeku za-"^Kli ■ on° za človeka vredno življenje in kaj je samo balast, ki mu za-VJUJ" Pogled, da b. precenil svoj dejanski položaj med ljudmi in stvar- ^i1 ^nJ'ga ()d tod do Kajmakčalana pa je prav tako tudi sinteza člove-Jll^tVovanj in nravi, ki so čist odse\ nedotaknjenega in nepotvorje-\(l)'"avil''i'.;l okolja, \ katerem ti Ijudje živijo. Kdo lorkai ie prav go 1)0 ,z<) |>isee\ potopisne m planinske literature, ki se dosled i*Miw' ■ doživljajskim in literarnim khšejem in |e opisnotl podredil S(jtlKl 1111. (j; 11.. i» 111. Tej svoji iskateljski poti ledi ztrajno. nagonsko in '"sin,, <>• ki vleče L^irn"!'' *' Vleč«' seboj bučno seme, de el krat večje od nje Vleče ga po P^n^!lern usul'tu' čpz vzbokline in vdolbine, po najkrajši poti mimo yHjjc kov, zgorelih vžigalic, cigaretnih ogorkov, odvrženih mareličnih iv'ot)"1 ^pic zmečkanega papirja Z občudovanja vredno vztrajnostjo ?'"0dri'"U' *°čke m kadar ji kljub vsej prizadevnosti tovor obtiči, si za ^•Vw* nni>> da si ogleda teren m nabere moči, potem pa spet vleče, vle- y\* Kum? Odkod? Cemu7 Ne vem. toir, _°m s<" razlikujem od te mravlje? Kukšna je razlika med njeno po i» Nif. ' mtld njenim tovorom in mojim"' *s t> 'U> Vl>* ° mr»vljah. in komaj kaj več o ljudeh Ah si upaš trditi, da lh Nik Ul* sv"l" »»ater. očeta, sestre, brate, žensko, s katero živiš? Nr,() "Wur •>»' poznaš in nihče te ne pozna. Človekovo življenje je sa i 2d^°U)vanje od zibelke do groba. bj^'n-ia"* Vem; nc zanimajo me ne planine ne jezera ne reke in ne hiše q * Pr ^U>' '"Vl'kovo življenje, človekova usoda, zanima me, kako je-mo *0t °z,veti, kako je mogoče ohraniti svoj obraz, kako je mogoče obsta 'kat med serijskimi izdelki...« Zdravko Kecman Vi C objavljeno v banjaluškem (ilasb i4 avgustu 1 »87 Pisna komunikacija z Zoranom _Smiljaničem_ POSKUS NEČESA Zoran Smiljanič, letnik 1961, po poklicu grafični tehnik, je ustvaril nekaj plakatov in stripov, ki so povzročili dokajšnjo kritiko in vznemirjanje političnih struktur. Je osebnost, ki ima svoja načela, med drugim tudi to, da na vprašanja odgovarja pisno in se ne želi fotografirati. Tudi o tem pisnem »pogovoru« meni, da bi bito bolje, ko ga ne bi bilo. Kaj sta do sedaj naredila tvoja glava in roka? Stripi: Spletična in postrešček, Folk aga-inst ročk, Slava vojvodini Kranjski, Balada o treh baletkah in dveh vojakih, Hiša Metoda Trobca, Konformist, Črna mačka, Kje je revolucija, 1945. Plakati: Teden mladih Kranja, Tedna mladih Kranja ne bo!, Večer strganih strun, Koncert Kranj 85, Lutke: Vodnjak življenja, The Dots, Pankrti, Vesele počitnice, Kabaret, Turbo,... zaščitni znaki, priponke, drobnarije. Kakšen pristop uporabljaš pri svojem delu? Od kje ideje za določen plakat oziroma strip, predvsem mislim na vsebino in sporočilo, ki verjetno zahteva poznavanje določene teorije? Če se ne motim, se vprašanje v prvi vrsti nanaša na relacijo inspira-< ja (ideja) ustvarjalec •» umetniški produkt. Če bi hotel ali znal razrešiti njihovo povezanost oz. nastajanje, razvoj, transformacijo enega v drugo, bi rešil polovico problema estetike, discipline, ki se s tem ukvarja že od Aristotelove Poetike naprej. Če bi me vprašala še, kako ta »vsebina« in »sporočilo- potem delujeta na konzumenta umetniškega produkta, bi moral odgovoriti še na preostulo polovico problemu estetike. Zdaj, ko pogledaš na zgodovino estetike, boš videla, da se njeni teoretiki do sedaj še niso strinjali niti okoli najelementarnejših vprašanj, kot so npr. kaj je to umetnost, kaj je njena osnova (lepo!), kateri so kriteriji in atributi zu umetniški produkt, kakšna je njegova struktura, modaliteta itd. Kelaciju, od katere smo pričeli, je rudimentarna za estetiko, istočasno pa tudi njen najtežji in najnedotakljivejši problem. Lahko samo priznam, da sem zaradi tega zelo zudovoljen, ker če bi se nušel nekdo, ki bi bil toliko pameten, da ga reši, bi umetnost postala matematika. Potem bi bilo pa tako dolgčas. Tvoj strip 1945, ki ga je objavljal časopis mariborskih študentov Katedra, govori o vojnih letih, t dedi na to, da nisi vojna generacija, je verjetno zanimivo, da te zanima to obdobje. Verjetno je to posledica črno-be-legu slikanja našega NOlt skozi šolanje. Verjetno. Tvoje delo je bilo že večkrat označeno kot kontruver/.no, zadnji plakat o tednu mladih to ponovno dokazuje. Kuko gledaš na to medijsko popularnost in spoliti/.iranost, ki nastane po objavi določenega dela? Je morda tudi s tem dosežen tvoj namen? Kontraverznost, eksponiranost in politikanstvo so v zadnjem času postule medijske atrakcije, ustvarjalec je »in,« če se poslužuje tovrstnih pomodnih trendov. Tega se zavedam, s tem pa moj namen še ni dosežen. Od tega si namreč obetam finančna sredstva za rešitev perečega stanovanjskega problema prek ra'.pisa stanovanjske skupnosti, obju-vljenegu v prejšnji številki vašega časnika. Koliko je umetnik, ki ustvurja določene stvari tudi za konkretne naročnike, samostojen pri svojem delu? Za umetnike ne vem, todu kot grufični tehnik ne vidim nikukršnih prepričljivih razlogov za to nategnjeno, prežvečeno, patetično vztrajanje na samostojnosti, individualnosti, kreativnosti, novotarijah,... vse to je samo nustifikatorska navlaka okrog poklica, ki je tak kot vsi drugi Naročniku je treba samo tenkočutno prisluhniti, se ozreti na strukturo, ka-mni se produkt plasira, in se zavedati, da si le podaljšan,! roka procesa, ki se je začel še prej. Naloga grafičnega tehnika pa je, da ga vizuelno ustrezno kultivira Prepričan pa sem. da bodo ljudje vedno opazili in prepoznali kvaliteto. Pripravila Petra Škofic KAKO JE POTOVALA PREPOVEDANA LITERATURA IZ LJUBLJANE V KRANJ V DRUGI POLOVICI LETA 1941 Franc Mrak Iz medvojene literature NOG je poznano, kako so železničarji tihotapili iz Ljubljane v Kranj in na Gorenjsko uporniško literaturo OF in KP. Znana so nevarna kurirska pota, po katerih so partizani prenašali literaturo v težkih nahrbtnikih iz Ljubljane prek Toškega čela na Gorenjsko... Redkim pa je verjetno znan dokaj domiseln ter lažji, vendar prav tako nevaren način vsakodnevnega prenašanja ilegalne literature in pošte, ki so jo izmenjavali aktivisti z obeh strani nemško-italijan-ske meje. To izredno pot sta v drugi polovici leta 1941 vzpostavila pod Storžičem težje ranjeni prvoborec Franc Mrak.tedaj na zdravljenju v Ljubljani, in njegov svak Peter Drinovec, s Kokrice pri Kranju, šofer Gorenjskih mlekarn že od leta 1934. Sprva je bil zaposlen v mlekarni v Naklem, med vojno pa v novi mlekarni v Čirčah pri Kranju. Drinovec je vsako jutro ali celo dvakrat na dan vozil mleko s tovornjakom v Ljubljano. Italijani, ki jim je primanjkovalo mleka za preskrbo Ljubljane, so z Nemci imeli pogodbo o vsakodnevni dobavi mleka z Gorenjske. Mleko je Drinovec prevažal z mlekarniškim 8-cilindrskim tovornim avtomobilom znamke ford, ki so ga na Igu predelali za pogon z lesnim plinom. Okrogla peč na oglje, premera 65 cm in višine 1,50 m, in potrebno dovodno in slepo cevjo, nalašč pripravljeno v te namene k napravi za proizvodnjo in dovod plina, so imeli dovolj skrivnega prostora za ilegalno prevaženje pošte, literature in drugega materiala čez mejo. Drinovec je literaturo, namenjeno za Kranj, dobival od neznanega moškega in dveh neznanih žensk med 7. in 8. uro pri mlekarni v Maistrovi ulici, kjer je danes trgovina Chemo. Ob prihodu v Ljubljano je odprl in očistil čistilce plina, kjer je bil dodaten prostor za pošto in literaturo. Literatura, namenjena za Kranj, je bila zavita v primerno velike zavitke in vreče. Prevažanje literature s tovarn jakom je trajalo od druge polovice avgusta do 15. decembra 1941.leta Peter Drinovec Drinovec je literaturo dostavljal okrožnemu sekretarju KPS Kranj Francu Vodopivcu, čevljarju pri Peklenikovih v Kranju na Mohorjevem klancu. Ta pa je prek svojih zaupnikov razpošiljal literaturo po celotnem kranjskem okrožju. Tisk Osvobodilne fronte je Drinovec dostavljal Pavletu Bart-lju, znanemu v Kranju pod imenom Krašovec, ki je s Slavkom Križem odpremljal to gradivo po kranjskem okrožju oziroma so ga pri njem prevzemali zaupniki iz rajnih krajev. Še vedno pa ni znano, katera ljubljanska ilegalna ra-zmnoževalnica (tehnika) ali tiskarna je v omenjenem času po tej poti oskrbovala Gorenjsko z literaturo OF in KP. Nepoznani so tudi ljudje, ki so jo dostavljali v Maistrovo ulico. Kdor bi lahko kakorkoli pomagal dopolniti doslej poznane podatke, prosim, da to sporoči. Ob aretaciji Ivana Strehovca (1919-1942) je prenehal ciklo-stilni tisk v Kranju (pri Škrlje-vih na Primskovem). Ko je Stane Žagar mlajši ugotovil, da je prenehala delovati ta tehnika, je nameraval njeno opremo prenesti na drugo, varnejše mesto in razmnoževati v neposredni bližini Kranja uporniški tisk. France Križnar. Mr-kušev z Okroglega, se je neko nedeljo ob koncu marca 1942. leta na Okroglem sestal s Sta-netom Žagarjem ter še z nekom iz štaba gorenjskih partizanov (verjetno iz Prve grupe odredov, op.MM). Ogledali so si Okrogelsko jamo. Partizanoma je bila duplina všeč in so sklenili, da bodo vanjo čimprej premestili tehniko. Zaradi sovražnikovega napada na Ko-krško četo in z uničenjem 13 mož, ki so se zatekli v to jamo, do preselitve ni prišlo. Ker že dalj časa raziskujem partizanski ilegalni tisk v okrožju Kranj, me zanima, če kdo ve, kdo je bil tretji, nepoznani, pri ogledu Okrogelske jame. Prosim, da svoje pripombe, ki bi pomagale dopolniti te ugotovitve, pošljete na nasiov MARIJAN MASTERL, KAM-NITNIK 1, 64220 ŠKOFJA LOKA. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše razstavljajo svoja dela člani Likovnega društva Kranj. V mali galeriji Mestne hiše razstavlja Izidor Jalovec. V razstavišču Domplana razstavlja Helena Šajn grafike in risbe s tušem, v galeriji Kavka pa kombinirane grafike. V Prešernovi hiši je odprta razstava Slovenski kraji v starih grafičnih upodobitvah. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. V Kosovi graščini je odprta razstava akvarelov in grafik Staneta Žerka. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši razstavlja aka'i. kipar medaljer Stane Dremelj. V avli skupščine občine Radovljica razstavljajo svoja dela likovniki radovljiške občine. TRŽIČ — V Peku razstavlja slike iz slame Ivan Lauseger. V Kur-nikovi hiši razstavljajo tržiški likovniki. Društvo tržiških likovnikov organizira tekmovanje na temo Tržič in okolica. Najboljša dela bodo razstavljena v galeriji Kur-nikove hiše. Zveza kulturnih organizacij Tržič organizira 5. septembra srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske, 6. septembra pa se bodo na šuštarski nedelji predstavili tržiški glasbeniki. SKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu razstavlja Vladimir Klanjšek. Stalne zbirke loškega gradu so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. SORICA — Groharjeva spominska zbirka je odprta vsako nedeljo od 16. do 18. ure. Ogled je možen tudi med tednom. Pri Pintar-ju razstavlja slikar Miro Kačar. KAMNIK V Stolovem Interieru na Duplici razstavlja slikar Jože Ciuha. HI.KI) — V Festivalni dvorani je podaljšana razstava slikarjev Polajnarja, Freliha in Ravnika. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure. (§®SS®SM©IESGLAS 6. STRAN_ Pod vodstvom novega trenerja v boj za obstanek Železniki, 29. avgusta — Ženska rokometna ekipa Alples iz Železnikov ima novega trenerja. To je ekipa z bogato rokometno zgodovino, ki bo v sezoni 1987-88 v slovenski ligi startala z zdesetkano ekipo. To je mlada ekipa, ki se bo pod vodstvom trenerja Staneta Vrbinca skušala v republiški ligi tudi obdržati. Kmalu po osvoboditvi so v Selcih začeli igrati rokomet. Ustanovili so tudi žensko ekipo, naredili igrišče in dekleta so bila sposobna igrati v slovenski ženski rokometni ligi. Bile so prvakinje in kar petkrat so igrale v drugi zvezni ligi z imenom Alples. Tudi za letošnjo sezono, ki se bo začela 12. septembra, so se priprav1 jale. Začele so v začetku avgusta pod taktirko novega trenerja, štirdesetletnega Škofjeločana Staneta Vrbinca. Že v pretekli sezoni, kmalu po nadaljevanju prvenstva v pomladanskem delu, se je začela kriza v ekipi, zaradi katere so se le stežka obdržale v republiški ligi. Od bivše članske ekipe so v novi sezoni ostale le tri članice, druge so še mladinke in celo pionirke. Nosilka igre v Alplesu, Smiljana Olič, želi prestopiti k drugoligašu v Titovo Velenje, kapitanka ekipe, Andreja Mlakar, je nehala tekmovati. Razen teh dveh jih je še pet nehalo tekmovati. Nova ekipa je zato mlada — to so bivše mladinke RK Ratitovec, ki so bile prvakinje mladinske lige center. V tej ekipi so Ločanke in najboljše mladinke iz Železnikov, ki jih trenira in vodi trener Alple-sa Filip Gartner. Ta je še najbolj zaslužen, da se rokomet v Železnikih še drži. V zadnjih letih je nasploh vse manj deklet, ki hočejo igrati rokomet. Vzrok za to so predvsem slabe razmere za trening. Imajo samo zunanp igrišče, telovadnica pa je premajhna. Potrebna bi bila pokrita dvorana. Prav zaradi slabih razmer se ženski rokomet seli v Škofjo Loko, v športno dvorano Poden. Prvo tekmo bodo rokometašice Alplesa igrale v gosteh z novincem v ligi, Šmartnem ob Paki. Trener Stane Vrbinc ima na voljo naslednje igralke: od bivše članske ekipe so ostale le Mateja Šturm, Mateja Kejžar in Tina Lušina. Mlajše so: Pegi Berce, Brigita Jelinič, Darka Kalan, Romana Kavčič, Branka Krmelj, Helena Mezeg, Nada Pohleven, Tadeja Troj ar, Petra Rupar in Eva Penko. SPORT IN REKREACIJA TOREK, 1. SEPTEMBRA 198 Stane Vrbinc Tina Lušina Branka Krmelj Mane Vrbinc, trener: »Začeli smo v začetku avgusta v telovadnici Poden v Škofji Loki. Prvo sezono treniram ekipo Alplesa iz Železnikov, ki sem jo prevzel od trenerja Franca Lušine po nasvetu Toneta Kemprla. Treniramo štirikrat na teden. Skupnih priprav nismo imeli, saj so dekleta vezana na Železnike in Škofjo Tx)ko. Cilj ekipe je obstanek v ligi« Tina Lušina, 17 let, dijakinja četrtega letnika SSPRNMU Kranj: »Začela sem kot pionirka in to bo moja osma sezona. Od članic smo ostale le tri in naš cilj je, da se v ligi obdržimo. Težko bo, a vseeno upamo, da nam bo uspelo pod vodstvom novega trenerja.« Bianka Krmelj, 16 let, dijakinja drugega letnika gimnazije v Kranju: »Z rokometom sem se spoznala v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki, od koder sem prišla v vrsto Alplesa. To je moja sedma sezona. Prepričaua sem, da bomo ostale v ligi. To je želja nas vseh.« * D. Humer Foto: G. Šinik V nedeljo na Ratitovcu Pohod in otvoritev prizidka Železniki, 30. avgusta — Planinsko društvo Železniki praznuje letos 80 letnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili prvo septembrsko nedeljo, ko je že tradicionalno vsako leto pohod na Ratitovec leti bo to v nedeljo, 6. septembra. Ob 11. uri bo pri koči slovesnost ob društveni 80 letnici, združena z otvoritvijo prizidka h koči. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevci in godbeniki iz Železnikov. Ne bo odveč nekaj besed o društvu in gradnji na Ratitovcu. Planinsko društvo Železniki je z nad 700 člani med najštevilnejšimi družbenimi organizacijami v Selški dolini in Železnikih. Razen standardnih dejavnosti, ki so nujne v vsakem društvu, ima železnikarsko društvo obetaven alpinistični odsek, katerega člani plezajo v vedno težjih smereh. Delavna je sekcija planinskih vodnikov. Lani so organizirali in vodili 10 izletov s skupno 542 udeleženci. V osnovni šoli deluje planinski odsek z nad 100 člani. Vsako drugo leto organizirajo planinsko šolo. Društvo ima tudi markacijski odsek pa odsek za varstvo narave in gorsko stražo. Ugotavljajo, da je tudi po zaslugi tega odseka na Ratitovcu in v okolici manj nesnage in manj pohlepa po pla ninskem cvetju. Pred leti je bila s pomočjo društvenega denarja in pokrovitelja Slovenijales trgovine ter prostovoljnega dela na Ratitovcu obnovljena koča, urejena vodovodna .lapeljuva in zgrajena tovorna žičnica. Ker je bilo obiskovalcev vedno več (lani nad deset tisoč), je bilo treba kočo povečati. To uresničujejo 'etos in do nedelje bo prizidek gotov, v njem pa bodo sanitarije, zimska soba, shramba in spalnica ter sanitarije za oskrbniku. Zgrajen bo nov vodni zbiralnik s prostornino 20 kubičnih metrov Grudnja bo vredna nad 20 milijonov dinarjev. Samo prostovoljnih delov nih ur pa je bilo nad 1500. Zeleznikarski planinci imajo torej obilo razlogov za nedeljsko slavje na vrhu Ratitovca. • J. Košnjek Tretje republiško atletsko prvenstvo za veterane Za staro šaro še niso Kranj, 29. avgusta — Družabno in prijetno tretje republiško prvenstvo v atletiki za veteranke in veterane. Vsi so dokazali, da še vedno dobro služijo kraljici športa. Za naslove se je potegovalo osemin-- šestdeset tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi je bilo deset žensk. V soboto so atletski delavci Triglava in Zveza atletskih sodnikov Kranj na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju organizirali tretje republiško atletsko prvenstvo za tri starostne skupine veterank in veteranov. Videli smo naše izvr tne atlete, ki so nastopali v tistih disciplinah, v katerih so bili najboljši. Kopje je metala Celjanka Nataša Urbančič-Bezjak, ki je leta 1974 na evropskem prvenstvu v Rimu na istem stadionu, ki je sedaj prizorišče svetovnega prvenstva, osvojila bronasto odličje. Še vedno ima državni rekord iz leta 1973. Tega leta je v Celju kopje zalučala 62,12 m. Še vedno je prva dama naših metalk kopja. V dobri formi so tudi Zdravko Pečar, Branko Vivod, Stanka Prezelj, Dušan Prezelj, inž. Jože Kopitar, deseterobojec Brodnik in drugi. To so imena atletov, ki so pisali zgodovino slovenske in jugoslovanske atletike. Med njimi smo videli tudi starostnike. Disk in kroglo je metal dvainšestdesetletni dr. Janko Miiller iz Ljubljane, od žensk pa je bila najstarejša udeleženka Helena Žigon z Jezice, saj ji do šestdesetih manjka le ero leto. Tekla je na 400 in 3000 metrov. Pohvala za vse nastopajoče in tudi za organizatorje. Zahvala gre tudi AZ Slovenije, ki je za vse najboljše pripravila kolajne, ter združenemu delu, ki je prispevalo bogate nagrade. Konec novembra bo v Avstraliji letošnje svetovno prvenstvo za veterane. V Kranju so bili tudi udeleženci tega prvenstva iz Slovenije. Nastopili bodo: svetovni prvak med veterani v metu kopja Jože Kopitar, Brodnik, Urbančič-Bezjakova, ki so vsi iz Celja, ter Kranjčana Tone Kaštivnik in Jože Konc. Nataša Urbančič-Bezjak (47 let): »Za republiško veteransko prvenstvo sem se začela pripravljati pozno in to je tudi trening za nastop na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Ponosna sem na osvojeno bronasto kolajno leta 1974 na evropskem prvenstvu v Rimu. Še vedno pa je moj državni rekord v metu kopja, ki sem ga dosegla leta 1973 v domačem Celju. To ni samo tekmovanje, temveč družabno srečanje tistih, ki smo bili v času tekmovalnih let kot družina« Branko Vivod (47 let): »Še vedno sem zvest skoku v višino. Čeprav skoraj že vsi skačejo z novimi odrivi, sem jaz ostal pri starem, in sicjr skačem s telesom naprej. Nekaj let sem imel z 214 cm tudi republiški rekord, ki mi ga je vzel Dušan Prezelj. Sedaj se pripravljam na svetovno prvenstvo v Avstraliji.« D. Humer Foto: G. Šinik Izidi republiškega prvenstva Moški — 100 m — veterani A 1. Ši- munič (Kladivar) 11,82, 2.Peneš 12,73, 3. Pipan (oba Triglav) 13,15; B 1. Korent (Olimpija) 13,08. 2. Konc (Triglav) 13,61; C - 1. Sluga (ŽAK) 14,20, 2. Lampe (Brdo) 14,29, 3. Jošt (Naklo) 14,31; 400 m A — 1. Lazič (Velenje) 54,34, 2. Peneš (Triglav) 55,33, 3. Žerjav (Olimpija) 58,44; B - I. Rant (Kranj 1:05,21, 2. Jošt (Naklo) 1:06,25, 3. Lampe (Brdo) 1:06,99; 1500 m A - Tenašovovič 4:18,12, 2. Lazič (oba Velenje) 4:22,97; 3. Ga-šperlin (Triglav) 4:25,49; B — 1. Žerjav (Olimpija) 4:23,29, 2. Sitar (Mošnje) 4:27,73, 3. Fortuna (Partizan Kranj) 5:02.38; C - 1. Rant (Kranj) 5:21,88, 2. Hrovat (Mošnje) 5:29,58, 3. Lampe (Brdo) 5:40,69; 5000 m A - 1. Škof (Kladivar) 15:38,67, 2. Klemen-čič (Kranj) 16:24,65, 3. Vujasin (ŽAK) 16:24,65; B - 1. Sitar (Mošnje) 16:24,06, 2. Žerjav (Olimpija) 17:15,88, 3. Fortuna (Partizan Kranj) 17:22,88; C - 1. Horvat (UKC) 19:24,06, 2. Jošt (Naklo) 19 : 55,97, 3. Hrovat (Mošnje) 20:07,40; daljina A — Šimunič (Kladivar) 676, 2. Pipan (Triglav) 580, 3. Kepic (Cerklje) 423; B — Pristov 545, 2. Konc (oba Triglav) 528; C - 1. Sluga (ŽAK) 445, 2. Jošt (Naklo) 427, 3. Geč (Podutik) 320; višina A - 1. D. Prezelj (Triglav) 195, 2. Novak (Gorica) 180; B -Vivod (Kladivar) 180; C — 1. Jošt (Naklo) 135, 2. Sluga (ŽAK) 130; krogla A L. Štimec (Slovenska Bistrica) 14,90, 2. Stepinšek (Celje) 13,85, 3. Pečar (Ljubljana) 11,96; B — Vivod (Kladivar) 12,71, 2. Devetak (Gorica) II, 30, 3. Konc (Triglav) 10,98; C -Miiller (Ljubljana)13,66, 2. Sluga (ŽAK) 11,84, 3. Geč (Podutik) 7,53; disk A - 1. Pečar (Trnovo) 44,12, 2. Z. Prezelj 41,70, 3. D. Prezelj (oba Triglav) 37,94; B — 1. Konc (Triglav) 35,90, 2. Kaštivnik (Triglav) 33,72, 3. Devetak (Gorica) 30,70; troboj A — 1. Šimunič (Kladivar) 1.885, 2. Pipan (Kranj) 1.425, 3. Sluga (ŽAK) 1.111; Kopje A - 1. Kepic (Cerklje) 28,74; B - 1. Kaštivnik (Triglav) 45, 46; C — J.Kopitar 52,30, 2. Brodnik (oba Kladivar) 43,16; ženske — 1. Cede (Celje) 14, 94, 2. Gec (Podutik 19,50, 3. Pere 17,30; 400 m — 1. Jerman (Tr- - žič) 1 : 08,00, 2. Žigon 1 : 24,46, 3. Gra-brijan obe (Jezica) 1 : 26,44; 800 m A — Dolenec (Olimpija) 2 :35,53; C -1. Žigon 3 : 10,49, 2. Grabrijan (obe Jezica 3 : 19,55, 3. Geč(Podutik) 3:29,08; 300 m A 1. Jerman (Tržič) Sretanovo slovo Kranj, 30. avgusta — Vaterpolisti Triglava so v nedeljo odšli na enotedensko turnejo na Nizozemsko. Z njimi je tudi igralec Sretan Stanišič, ki se bo poslovil od moštva. Vsako slovo od športa je težko, še posebno, če si v športu od mladosti naprej. To je sedaj doletelo Sreta-na Stamšiča, ki je igral za vaterpolsko moštvo Trigla va sedem sezon in bil kapetan moštva. Sr» tan Stanišič je Koprčan, star sedemindvajset let, profesor telesne vzgoje. Na fakulteti je bila njegova soecializacija vaterpolo. Izdal je tudi skripta o zgodovini vaterpola v svetu. Poslovilno tekmo za Triglav je odigral v nedeljo na srečanju z Biogradom v Kranju. Odslej bo profesor telesne vzgoje v pomorski šoli v Piranu, Torej je Triglav ostal brez kapetana in dobrega igralca, v JLA pa sta odšla še Uroš Čadež in Bojan Grabeč. »Začel sem leta 1969 kot pionir pri vaterpolskem klubu Koper in sem igral do leta 1979. Po odsluženem vojaškem roku sem leta 1981 prišel v moštvo Triglav. V sedmih sezonah je imelo moštvo precej uspeha, saj smo v sezoni 1982-83 igrali tudi v prvi zvezni ligi. Pet sezon sem bil kapetan moštva. Ob tem sem izdal tudi skripta o zgodovini vaterpola v svetu, nameravam pa pripraviti še dve. Odločeno je, da začnem z delom v vaterpolu za celotno Slovenijo. Treba bo narediti še veliko, da bomo kaj dosegli. Pomagal bom vsem slovenskim vaterpolskim klubom. V Portorožu želijo ustanoviti vaterpolski klub, ki naj bi že prihodnjo sezono nastopil v članski slovenski ligi. Pri Triglavu smo si v drugi ligi spet prizadevali, da bi bili prvi, a nismo usj)eli. Po mojem mnenju je bila napaka neuigranost v ekipi in tudi prepozen prihod novega trenerja Mladena Kuštraka ter dveh kakovostnih igralcev, Jambroviča in Druž.eiea.« Od petka do nedelje so bile v Zagrebu kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo. Za dve mesti med prvoligaši so se borili predzadnjeuvrščeno moštvo v prvi li gi Primorje z Reke, prvak druge lige—jug Budva in vzhodne Crvena zvezda, medtem ko je prvak zahodne lige,()patija, udeležbo odpovedal. Pravila /.a kvalifika cije ne dovoljujejo, da bi šlo 2 moštvona kvalifikacije in to je kranjski Triglav! l). Humer Izbrane reprezentance Kranjska gora 31. avgusta — Že jutri bodo na novi progi v Beljaku startale amaterske ekipe na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu. V ekipni vožnji na kro-nometer bodo za Jugoslavijo vozili: Aleš Pagon, Aleš Tajhmaj-ster (oba Sava), Jože Smolo (Krka) in Robi Šebenik (Rog), rezerva je Mico Brkovič (Borac). V dirki posameznikov bodo 5. septembra za Jugoslavijo vozili: Jure Pavlic, Gorazd Penko, Robert Pintarič (vsi Rog), Sandi Papež in Srečko Glivar (oba Krka) ter Marko Polanc (Sava). Vodja naše reprezentance je Franci Hvasti, trener Cvetko Bi-lič iz Pulja, mehanika pa sta Slavko Žagar in Vlado Marn, oba iz kranjske Save. I). II: Kranj 11 : 43,75; C - 1. Žigon 13 : Grabrijan (obe Jezica) 15 : 22,61;«» Ijina - Geč (Podutik) 218; višin«' 1. S. Prezelj (Triglav) 168; disk - ' Urbančič-Bezjak (Kladivar) W* krogla - 1. Kristan 8,60, 2. Dole" (obe Olimpija) 6,95, 3. Geč (Podati* 540; disk - 1. Kristan (OlirnP'J 27,32, 2. Gartnar 23,12, 3. M'sc^ (obe Triglav) 21,50; troboj - 1- ^ (Podutik) 228. Mladi atleti Triglava i uspešni Krmni, 27. avgoata — Jsbilorm saj so tekmovalci Isdevottb K bov sodelovali ne taiUBagf xa atletski pokal Ts»i Mg i,..... — i -1, i n Umi v** prvi mesti (Petermeljeva n» T (I m tka), tri druga 15*0 metrov in Kurmhovs v m diska) in Mri tretjja mostt (Jg, begova na lfJO metrov, f va v skoku v daljino, BsV* metu diska in KarmMova • f5 krogleL Tako pri matih k*jj dekletih is bUa asjajtrojio *j**L bila ludhitre ji« to Triglava 4x1» metrov, dinei pa so v tekmovanj* f**^ Bsenukov dosegli pot (Skmbe na 149 asotrotfi UM Wmjm M« metrov) hi «wnh^*do^FSJ ok^TMsjtova lamlojlh — »g, MmMMs. rmanu v Mariborn. . mor so so uvrstili m osm** Z* brlh resaitotov v 1». Od tekme do tekme Srečo Mrvar zmagal hovsko društvo Tržič je org«' /irulo v počastitev občinski praznika hitropotezni turnir, ^ katerem je igralo 16 šahistov. 11,5 točke je bil najuspesnej.j Srečo Mrvar. Andrej Loc je drugi z 11 točkami, Pavel ijj tretji z 10 točkemi, Franc janc četrti z 9,5 točke in peti v ris Kogoj z 9 točkami. , j J. K**1 Ce1' Maratonski nogomet v . kljah - Preteklo soboto je t»» Cerkljah 12-urna tekma v ' lem nogometu med Cerklja^V^ Šenčurjem. Zmagalo je "1° j» Cerkelj s 94 : 50. Največ g°'°>j-Cerklje so zabili M. l*irC'^rpi gar in R. Racman, za Še" Gorenc, Rode in Jež. — J LTH pokal Godešiča Gode.šič, 24. avgustu začetkom tekmovanj v n"^!^r tnih ligah je Šl) Kondor iz t,(^ šiča priredilo tradicionalni ~ tur, na katerem so razen d.°^jM, čih nogometašev igrali ^\.^.\\t-Polet od Svetega Duha in '>°™i 1.111 je zasluženi. zmagal, s°J^ v finalu premagal /bilje s. pppt tekmi za tietje mesto pa i* (p premagal Kondor z 2 '■ igrišču se je zbralo kar jer gledalcev, svojo nalogo pa s bro opravili tudi sodniki Maraton do Beljaka Kranj, 30.avgusta — Organizacijski odbort Alpe Jadran ^, septembra organiziral kolesarski maraton Ljubljana '*l>'ja y-sfa je letos svetovno prvenstvo za poklicne kolesarje in umatcJ6' ^«1 veniji bo več startnih mest: v Ljubljani na igrišču RSNZ v Ta ^ " v K»\ii« 9. uri, v Krunju pred športno dvorano na Planini ob 10. uri, v rfijlofi* ku pred prodajnim centrom Stol Duplica ob 9. uri, kolesarji i* Loke so bodo maratoncem pridružili v Kranju, Blejci ^°^^ftr na Jesenicah pa bo ob 11-2;> .„« f start ob 11. uri v Begunjah, start je torej Ljubljana Kranj Kranjska goru Trbiž Beljak. Stai'jjtjj 1500 dinarjev. Udeleženci iz Slovenije si bodo obl5. uri og^.% P ning profesionalcev na S P, ob 17. uri pu se bodo lahko p<* progi li ljaliP0' Že devetič juriš na Vršič Kepre/.eiituinje med igrunjem golfa v Kranjski gori, kjei so trenirali — Koto: J. Košnjek Kolesarski klub Rok Franek Slov.m bo !> septembra "n;'l.,4 Sgf deveti juriš na Vršič. Start na 1011 m visok slikoviti prelaz S pentinami bo to soboto ob 9. uri pred hotelom Lok v Kranj* j^jP Vzpon i/. Kranjske gore na Vršič je posvečen stoletnici ^ Qff stva v Sloveniji. Razen kluba Rog Franek Slovan sodelujfJ0 ^ Jjj nizaciji postaja milice in GRS i/. Kranjske goto. časomorilci ggjP strane, domačini iz Kranjske gore in drugi Častni odbor vO< ^r$fi Condradi iz Kompasa. V tem odboru sta tudi predsednik *v prti ištnar in olimpijce iz leta 1930 Franc Gartn* ska gora Jože Boštnar in olimpiji. ve bodo sprejemali še uro pred startom pred hotelom Lt*k- IPREK. 1. SEPTEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI .7. STRAN (^msmSJ^LOLAS Cilka Štucin, kmetica iz Žirovskega vrha Sreča, da so kmečki otroci bolj zdravi od mestnih Žirovski vrh, 29. avgusta — Kljub temu da je položaj današnje kmetice precej boljši od tistega leti, se kmečke žene zavedajo, da bo treba še marsikaj narediti za njihovo socialno varnost. J* tako se bodo mlada dekleta odločala ostati na kmetijah ali pa za moža vzeti kmečkega fanta. veliko vlogo pri tem ima tudi aktiv kmečkih žena, ki v škofjeloški občini že nekaj let uspešno znižuje kmetice. da ^•lka Štucin, ste članica aktiva kmečkih žena v Gore-vasi. Kaj vam pomeni delo v vaši organizaciji? Najprej moram povedati, 1 se do pred nekaj leti sko-aJda nisem mogla udeleževati Uličnih aktivnosti, ker sem majhne otroke, mož je ?°y slabega zdravja, dela na J^tiji pa je bilo vedno veliko. *Tav v aktivu kmečkih žena jja marsikatera kmečka žena aJue vsaj malo možnosti za Prostitev, predvsem pa za to, da km. se nauči kaj novega. Stro-vna predavanja o delu na jI etiJi, uporabi umetnih gno ' Vzgoji lončnic, pomoči pri Porodu živine, uporabi kmetijah strojev in še marsičem so j*nimiva in vredno jih je obilovati. Problem pa je, ker je a našem koncu veliko visoko-80rskih kmetij; zato je udele- žba na takšnih predavanjih, ki jih je največ pozimi, za marsikatero ženo zelo naporna.« Na kuharskih, šiviljskih in podobnih tečajih se vas ponavadi zbere več? »Za te tečaje je res veliko zanimanja, saj izvemo veliko koristnih stvari, zraven pa tudi rade poklepetamo o svojem delu in težavah. Bila sem na kuharskem tečaju, na tečaju za multipraktik, nameravam pa tudi v šiviljski tečaj. Sedaj, ko so otroci starejši, J3 to lažje.« Katere probleme imate kmečke žene? »Mislim, da se je položaj kmečke žene v zadnjih letih precej izboljšal, če omenim le različne kuhinjske pripomočke in kmetijske stroje, pa tudi socialni položaj je s porodniškim dopustom ter starostnim in pokojninsko-invalidskim zavarovanjem boljši. Skrbi pa nas, ker se je prispevek za to zavarovanje tako povečal, da že mnoge razmišljajo o tem, da bi ga prenehale plačevati. Tudi otroški dokladi so večini kmetov ukinjeni, pa tudi bolniška za nego bolnega otroka je še vedno le naša želja. Sreča, da so naši otroci bolj zdravi od mestnih!« Imate hčero in šest sinov. Je sploh kaj prostega časa? »Zelo rada grem na izlete, ki jih organizira aktiv kmečkih žena. Bila sem že na Štajerskem, v Trstu, Lipici, na Koroškem in še marsikje. Seveda pa si počitnic ob morju ali kje drugje sploh ne morem zamisliti. Če nekateri nižinski kmetje gredo od doma za par dni, je že malo možnosti, da jim priskočijo na pomoč sosedje. Na visokogorskih kmetijah, kjer so kmetije oddaljene tudi po pol ure hoda in več, pa je to nemogoče. Tudi izleti postajajo za kmetice vedno večji problem, saj je treba dati vedno več iz lastnega žepa. Pa še ena težava je, na katero ne smemo pohabiti: na našem koncu je narava že onesnažena, luba-dar se je pojavil in kisel dež. Tudi na tem področju bo treba kaj storiti, saj tudi nam kmetom ni vseeno, kakšna bo usoda naše zemlje.« V. Stanovnik Foto: Gorazd Šinik Modna revija v gostilni Praprot avgusta b 1 terasi za gostilno Praprot v ^- 'cevi ulici v Kranju je bila v tek zvečer modna revija. Če-J1 ie bilo nebo skoraj jasno ^erno, je veliko gostov priča-Ja'° naliv. Pa ne iz oblakov, ^.Več iz sosedove vodovodne p', Sosedsko nevoščljivost je ^lril le zdrav razum. 5l °d pokroviteljstvom Radia jj. Ljubljane in v sodelovanju ne, llne Praprot je skupina ma-L6^ in dveh manekenov iz ega kluba Cezare prikazala yjr'Ko zanimivih modelov. To športne opreme Elan iz je predstavila svoja ^ ■■■«" oblačila. Trenirke, pj!ne majice in hlače, kopalni vse v novih, modernih °rtna %, m krojih, so D''e 'eP° 'e*e. Kranjski modni salon Angelike Krznar pa je predstavil prek 20 modelov, od večernih oblek in modernih kompletov do zelo športne in moderne jeans mode, kombinirane z belimi čipkami. Program pa je popestrila tudi pevka Simona VVaiss iz Ljubljane. Predstavila je več svojih popevk, ob tem pa nagrajevala moške s cvetjem, ki ga je dobila kar v dekoracijskih šopkih na terasi. Prijetno vzdušje se je končalo točno tri minute pred večerno deseto uro. Sosedov »šlauf« je spet zagrozil, tokrat bolj zares. Gostje pri robu terase so celo začutili, kako teče po zidu. Na koncu pa smo videli tudi revijo v plavem. Miličnike namreč. Sko da. Pa je bilo fino! GŠ Turistična agencija Mak Majhni, a kvalitetni Radovljica, 28. avgusta — Sredi maja je tudi Radovljica dobila svojo turistično agencijo, na katero se krajani lahko obrnejo, ko iščejo možnosti za izlete, letovanja, zabavo, nakup vozovnic, nasvete. Turistična agencija Mak je razen blejskega Albatrosa edina zasebna agencija take vrste pri nas, že po treh mesecih pa lastnika Tatjana Bremec in Bojan Lcskovar ugotavljata, da ju čaka še veliko dela. Geslo »majhni, a kvalitetni« prav gotovo ni le parola, ampak cilj, ki sta si ga za svoje delo zastavila Tatjana in Bojan. Zamisel o takšni turistični agenciji se je zdela še pred leti nemogoča, danes, ko agencija že posluje, pa je dela na pretek. »Že vsa leta delam v turizmu; pet let sem bila na letališču, nato pri Al-petourju, na koncu pri Kompasu. Ves čas sem si želela svojo turistično agencijo, vendar se mi je zdela želja neuresničljiva. Ko sem izvedela za primer na Bledu, sem začela iskati dovoljenje in po treh mesecih je bilo vse urejeno. Bojan I^eskovar je bil prej komercialist, jaz turisti-čnu delavka. Združila svu izkušnje in ideje, lastnika agencije pa sva oba.« S rim s«' ukvarjata, kaj delata? »Delava vse, kar se tiče turizma in organizacije, začela pa sva s plesom pred hotelom Grajski dvor. Vsake štirinajst dni organizirava ples pred hotelom, različne kulturne prireditve, imeli smo tudi poskus sejma domače obrti. Vsepovsod po Radovljici sva iskala prostor za agencijo, z veliko razumevanja sva ga dobila v hotelu Grajski dvor. Sem hodijo predvsem domačini, domači turisti, pu tudi tujci. Zanimajo se za vse vrste turističnih storitev, predvsem pa so se domačini navadili, da se vodno nekaj doguju Zadnje čase imava dela že veliko, čeprav letos še nisva mogla ponuditi lustnih programov počitnic« SoOMIljCta tudi I drugimi turističnimi agencijami? »Zelo dobro sodelujeva s Kompasom, z Globtourom pa tudi z drugimi, saj prodajava njihove programe. Najin cilj pa je, da bi se več kot drugi ukvarjala z različnimi ekskurzijami za šole, da bi poiskala čim cenejše možnosti, saj danes starši otrokom že težko dajo veliko denarja za izlete. Radovljica med tujimi turisti ni tako znana, ima pa veliko zanimivosti. Zato je najin cilj, du bi v Radovljico privabili več turistov,« pravi Tatjana Bremec. V. Stanovnik Zaradi velikega odziva v tej rubriki se je uredništvo odločilo, da so prispevki lahko dolgi največ trideset tipkanih vrstic. STALIŠČE KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZZB NOV BLED DO ODPRTEGA PISMA JANEZA SVOLJŠKA Odbor krajevne organizacije ZZB NOV Bled je na svoji seji obravnaval odprto pismo Mariji Staretovi v Glasu št. 53 z dne 10. julija 1987 in odločno obsodil takšno poniževalno in z ničimer opravičljivo pisanje o tovarišici Staretovi. Člani odbora KO ZZB NOV Bled menijo, da Janez Svoljšak nima nobene moralne pravice dajati ocene naši članici Mariji Staretovi. prav tako ga nihče ni pooblastil, da daje direktive, kaj in kako naj razpravljajo blejski borci na svoji skupščini. ' Če se pisec odprtega pisma sklicuje na demokracijo, potem bi moral to dopustiti tudi članom naše organizacije. Ne želimo polemizirati s Svoljškom, pač pa mu svetujemo, naj v bodoče natančneje bere poročila s skupščine KO ZZB NOV Bled, česar doslej očitno ni storil. To je razvidno iz njegovega pisanja, saj pripisuje razpravo in stališče KO ZZB NOV Bled naši dopisnici, ki je omenjeno poročilo napisala. Odbor naše organizacije tudi meni, da za borčevsko organizacijo ne bo prav nobene škode, če Janez Svoljšak izstopi iz njenih vrst. Na Bledu, 20. avgusta 1987 Odbor KO ZZB NOV Bled MOJA ZGODBA... ... kako lahko po 14 letih dela, potem ko si si ustvaril družino, dobil stanovanje od podjetja, kjer si takrat delal, potem ko si si skupaj z bivšo ženo ustvaril dom, kako lahko potem postaneš socialni problem. Kaj se ti lahko pripeti, če se ločiš, pa pri starših ni dovolj prostora, da bi se zatekel k njim, ko te bivša žena meče iz stanovanja, potem, ko ji sodišče dodeli dotlej vajino stanovanje. Skupaj ne moreta več živeti, to ne gre, čeprav poskušaš. Vmes je nekdo tretji, ona pa je bila nekoč tvoja žena. Tu je še hčerka, ta potrebuje mir, jeseni bo začela hoditi v šolo, in res ji ni treba živeti v takem okolju, ko ati nori, kadar pride mamica domov. Treba je oditi, najti drugo bivališče in začeti vse znova. Toda kako priti do primernega stanovanja, saj tvoje sedanje podjetje nima stanovanjskega sklada? Tudi bivša žena si prizadeva, da se čim prej odseliš, seveda po svoje. Dedca je treba čimprej spraviti iz stanovanja, pa naj gre kamorkoli. V takem primeru se je menda najboljše obrniti na odbor za solidarnost pri samoupravni stavovanjski skupnosti. Tam vedo, kako se tej stvari streže, saj so vendar odbor za solidarnost. Rešujejo probleme tistih, ki zaidejo tako daleč, da sami tega ne zmorejo več. Njihove probleme rešujejo seveda bolj kot bi jih oni sajni, predvsem pa hitreje. Za to so strokovnjaki, in v primeru, kakršen je moj, ti pač najdejo stanovanje, ki ti bo, tako je najbrž njihovo strokovno mnenje, najbolj po meri. Saj si domačin, v tem mestu si gor rasel. Tukaj si hodil v šolo, tukaj si pred 14 leti prvič oblekel šihtno obleko, ustvaril družino, skratka — to je tvoje mesto. V odboru za solidarnost to vedo, najdejo ti stanovanje »po meri,« pravzaprav ne stanovanje, kar hišico v idiličnem okolju na robu mesta, tam prek Save v Podmežakli. Se nekaj podobnih hišic je tam, ki pa še niso popolnoma zasedene, pa manjši industrijski obrat, ki na vsj srečo ne povzroča nobenega hrupa. Čez cesto pa je že gmajna in sedaj je tam vse tako zeleno. Res prava idila. Ja, tako odbor za solidarnost poskrbi zate, če te bivša žena meče čez prag, pa še participacije ti ni treba plačati. Res lepo. Pravzaprav pa vse skupaj niti ni tako idilično. Tista hišica, ki mi jo je dodelil odbor za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti, ni »ta prava« hišica. Včasih je bila baraka, sedaj pa tudi to ni več. Je navadna podrtija, kakršnih je v okolici še nekaj. To je luknja, ki meri 12 m2, brez vode in elektrike, brez stranišča, z veliko luknjo v steni, verjetno za air condition. Od tu se je pred kratkim izselila neka Fata (tako piše v odločbi). Uboga ženska, le kaj je hudega zagrešila! No, sedaj je rešena, odselila se je. Sedaj je na meni vrsta. Na lastni koži naj bi (seveda, če bom tako nor, da v to privolim) občutil vso solidarnost, ki jo odbor za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti s svojim stanovanjskim skladom tako nesebično in strokovno (v mojem primeru pa še celo kar čez noč in prek vrste) trosi med »brezdomce.« Po strokovni odločitvi odbora za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti naj bi odslej živel v »baraki na robu mesta.« Tuje še nekaj podobnih lukenj, ki verjetno tudi spadajo ti stanovanjski fond odbora za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti in ki tudi najbrž čakajo na stanovalce. Odbor za solidarnost verjetno misli bolj dolgoročno. Samr ugibamo lahko, kaj snujejo. Mogoče želijo tam ustvariti majhno kolonijo ločencev (geto), ki bodo tako vsi zbrani na enem mestu, proč od mestnega hrupa in prahu, kjer življenje človeka tako pomeh-kuži. Tukaj pa se bodo brez vode, elektrike in podobnih civilizacijskih nesmislov kalili bivši zakonski možje. Živeli bodo trdo in zdravo, tako kot so že naši predniki, da bodo lahko dobro delali in služili denar zato, da bo samohranilkam lepše, seveda če koga ne bo prezgodaj pobrala pljučnica ali pa ga zvila revma. Naj živi odbor za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti v mojem rodnem železarskem mestu! Š. D. (naslov v uredništvu) @®ISIlSSS©ISnGLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 objavlja vpis v izobraževanje ob delu: 1. VIP gradbinec I. — skrajšan program — II. zaht. stopnja VIP pleskarstvo — skrajšan program — II. zaht. stopnja Pogoji: uspešno končanih vsaj 6 razredov osnovne šole ali opravljen preizkus znanja o obvladanju prepisanih vsebin znanja 2. VIP gradbinec II. — srednji program — IV. zaht. stopnja VIP slikopleskarstvo — srednji program — IV. zaht. stopnja Pogoji: uspešno končana osnovna šola ali uspešno končan skrajšan program ali uspešno opravljen preizkus znanja o obvladanju pvedpisanih vsebin znanja iz osnovne šole 3. VIP delovodja v gradbeništvu — nadaljevalni program Smer—gradbeni delovodja—V. zaht. stopnja — delovodja zaključnih dejvnosti—V. zaht. stopnja Pogoji: uspešno končan VIP gradbinec II. oz. VIP slikopleskarstvo ali uspešno končana šola z zaključnim izpitom za gradbinca II. slikopleskarja ali uspešno opravljen preizkus znanja, s katerim kandidat dokaže, da obvlada vsebino navedenega programa in pet let delovnih izkušenj v stroki. Prijave za vpis zbiramo do 15. septembra 1987. Predavanja bodo organizirana ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne. Začela se bodo predvidoma oktobra. Stroške šolanja pod točko 3 krije Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije. Druge informacije dobite po telefonu 064/21-162 od 7. do 13. ure oziroma na sedežu šola, Cankarjeva 2. vezenine bled TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE VEZENINE BLED 64260 Bled, Kajuhova 1 razpisuje naslednje prosta dela in naloge: 1. VODJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih področjih — da je družbenopolitično aktiven in da ima ustrezne moral-nopolitične kvalitete Kandidati bodo izbrani za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 18 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija Tovarne čipk, vezenin in konfekcije Bled, Bled, Kajuhova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. (™) metalka METALKA LJUBLJANA TOZD TRIGLAV TRŽlC n.sol.o. Cesta na Loko 2, 64290 Tržič objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. ADMINISTRATIVNO-KOMERCIALNA DELA Pogoji: SSI praviloma ekonomske, splošne ali administrativne smeri, znanje strojepisja, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delovnih mestih, za delo v ZT: obvezno znanje tujega jezika, zaželeni izpolnjeni pogoji DD za delo v ZT, trimesečno poskusno delo 2. VODENJE IZMENE Pogoji: strojni tehnik ali 4 leta delovnih izkušenj ali delovod-ska šola strojne smeri s 5 let delovnih izkušenj, tečaj iz varstva pri delu, trimesečno poskusno delo, dodatno funkcionalno izobraževanje Razpisni rok poteče 8. dan po objavi razpisa. Kandidati naj vloge naslovijo na Metalka TOZD Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič 64290 — kadrovska služba. AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽlC objavlja po sklepu izvršilnega odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Z-750, letnik 1982, v voznem stanju Licitacija bo v sredo, 9. septembra 1987, ob 16. uri na dvorišču sedeža Avto moto društva Tržič, Ulica heroja Bračiča 4. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe. Ogled avtomobila je eno uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu št. 50-045. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD LESNO-INDUSTRIJSKI OBRATI ŠKOFJA LOKA n. sol. o. bo po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 29. junija 1987 in 28. avgusta 1987 prodal na JAVNI LICITACIJI rabljena osnovna srestva: 1. kombi zastava — 850, letnik 1981, nekaramboliran, v voznem stanju, izklicna cena 300.000 din 2. kombi zastava 850, letnik 1981, nekaramboliran, v voznem stanju, izklicna cena 300.000 din 3. osebni avto lada karavan, KR 135-194, letnik 1985, karam-boliran, ni v voznem stanju, izklicna cena 800.000 din Licitacija bo v soboto, 5. septembra 1987, ob 14.30 v prostorih GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Ogled vozil je možen od 14. ure dalje. Davek plačajo kupci od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred pričetkom licitacije plačati 10-odstot-no kavcijo od izklicne cene. ODEJA ŽKo'ia Tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE SPLOŠNIH DEL IN NALOG III - 1 delavec Pogoj: IV. zahtevnostna stopnja tekstilne usmeritve (tekstilni' konfekcionar II) ali šola za KV delavce (šivilja) 2. OPRAVLJANJE SPLOŠNIH DEL IN NALOG I - 1 delavec Pogoj: II. zahtevnostna stopnja (pomočnik tekstilnega konfekcionar j a) 3. LIKANJE IN ADJUSTIRANJE - 1 delavec Pogoj: II. zahtevnostna stopnja (pomočnik tekstilnega kon-fekcionarja 4. PREGLED IN PAKIRANJE IZDELKOV - 1 delavec Pogoj: končana osnovna šola 5. OPRAVLJANJE ZUNANJIH DEL - 1 delavec (moški) Pogoj: končana osnovna šola Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Odeja, tovarna prešitih odej, Kidričeva 80, 64220 Škofja Loka, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. STROKOVNO SLUŽBE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja razpisuje na podlagi 24. člena statuta delovne skupnosti dela in naloge: STROKOVNEGA DELAVCA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Za strokovnega delavca je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo — inž. organizacije dela, pravnik, ekonomist, socialni delavec ali poklic družboslovne smeri I. stopnje — 40 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog — trimesečno poskusno delo — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti občine Radovljica, Radovljica, Kopališka 10, z oznako: »za Komisijo za delovna razmerja«. Informacije dobite po telefonu, štev.: 75-032. Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno v 15 dneh po sprejemu sklepa komisije. Vina iz Goriških brd odlikujeta pristno poreklo in kakovost Tri zlate medalje za briška vina Vina iz Goriških brd so prejela že veliko imenitnih priznanj. Tudi letos so jih na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani, ki je minuli petek spet odprl vrata. Brici so seveda najbolj ponosni na mednarodno priznanje HIŠA KAKOVOSTI, ki so ga prejeli pred petimi leti. Upravičeno so lahko ponosni, saj je to redko priznanje, ki ima izrazito človeško noto. GORIŠKA BRDA DOBROVO Goriška brda — najzahod nejši košček Slovenije — so že stoletja znana po dobrem vinu. Vinogradništvo je že od nekdaj največja ljubezen Bri cev Vselej so cenili dobro, pristno domačo kapljico, ki požene kri po žilah Kakovosti in pristnosti vina so ostali zvesti vse do danda rjšnjih dni, ko je vinogradni štvo v Goriških brdih doživelo razmah, kakršnega ni še nikoli prej. Od 5.200 hektarov povr šin je kar 2 000 hektarov zasa jenih z vinsko trto, pomem- ben pridelek so še češnje in breskve. Velik pomen ima so dobna zadružna vinska klet v Dobrovem, v katero pripelje ob trgatvi grozdje 1 200 za družnikov V skupni kleti ima jo za 165 tisoč hektolitrov zmogljivosti Na vsaki steklenici vina, ki pride iz kleti Kmetijske zadru ge Goriška brda v Dobrovem, boste videli napis kontrolira no poreklo To pomeni, da je vino stisnjeno iz briškega grozdja Briška vina so pri stna, kar je pravzaprav prva stopnica k negovanju kakovo sti Kakovosti, ki je bila že veli kokrat nagrajena. Brici so še vedno najbol) ponosni na mednarodno pri znanje HIŠA KAKOVOSTI, ki so ga prejeli leta 1982 v Bop partu v Zahodni Nemčiji Vin ska klet v Goriških brdih je pri nas prva in še vedno edina, ki se ponaša s tako odličnim pri znanjem Podeljuje ga evrop sko združenje potrošnikov, ki spremlja kakovost ponudbe, pri čemer zasleduje humani stična dejanja, priznanja pa podeljuje tudi posameznikom Visoko priznanje jim je odprlo vrata za ocenjevanje posameznih vin in leta 1986 Na letošnjem ljubljanskem vinskem sejmu so pri pravili tudi licitacijo slovenskih arhivskih vin, na ka teri je sodelovala tudi KZ Goriška brda s tremi sor tami vina: s pinotom iz leta 1967, merlotom iz leta 1964 in tokajem iz leta 1961 Na licitaciji so dosegli trikratno izklicno ceno. so na Dunaju prejeli GRAND PRIX DE VIN, njihov merlot se je uvrstil na prvo mesto, tokaj pa ra tretje mesto, in to v ostri konkurenci francoskih, italijanskih, španskih, nem ških, avstrijskih in švicarskih vin Tam so bili vsi vinarji, ki v Evropi nekaj pomenijo Letos so sodelovali na med narodnem vinarskem sejmu v francoskem Bordeauxu Tam je požel slavo cabernet iz Go riških brd Na letošnjem sej mu v Novem Sadu pa so pre jeli kar dve veliki zlati medalji ter dve zlati in dve srebrni medalji Na ljubljanskem vinogmd ruškem in vinarskem sejmu sodelujejo neprekinjeno že od samega začetka Nekatera briška vina so si prav na lju bljanskem sejmu pridobila ve lik ugled Tako je zlata rebula kar trinajst let zapored pobi rala zlate medalje in jih nabra la več kot dvajset Skoraj vsako leto dobe bri ška vina na ljubljanskem vi narskem sejmu visoka prizna nja. Letos so dali v ocenjeva nje šest vzorcev vin in vsa so bila nagrajena, tri celo z zlati mi medaljami merlot, caber net in tokaj Ljubljanski vinski sejem zbere vsako leto ljudi, ki se kakorkoli ukvarjajo z vinom V zadnjih letih dobivata vse več ji poudarek kakovost vin in vinska kultura Strokovnjaki s tega področja se izjemno tru dijo, da bi tudi pri nas, kakor je denimo v Franciji, vino po stalo sestavni del hrane Tudi letos so pripravili vrsto predavanj, predvsem v smislu m boljšanja kakovosti vin in nj*" gove pravilne porabe Izšla J* dopolnjena izdaja knjige dr Slavice šikovec Za vsakog*r nekaj o vinu V njei je nas* priznana strokovnjakinja °f tem področju natresla tuđ nasvete o pravilnem in zdrfl vem pitju vina Trud, da bi vino postalo s«' stavni del hrane, je briškim vinarjem seveda pisan na koŽ°-sai prav kakovosti in pns,n*j sti vin že od nekdaj namen)*' jo vso pozornost TOREK, 1. SEPTEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA .9. STRAN (g@IMiKyj©IESGLAS ^'Bitriir.n GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, n.sol.o. akofja Loka, Kidričeva c. 75 razpisuje prosta dela in naloge PRODAJALCA v industrijski prodajalni Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: srednja šola za trgovinsko dejavnost (IV. stopnja), 1 do 2 leti delovnih izkušenj — lahko tudi pripravnik Jjtela in naloge objavljamo za nedoločen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Poskusno delo traja 3 mesece. "rijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričema c. 75 kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijave. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Pnreja za delovne organizacije in posameznike tečaje za uporabo najpopularnejših poslovnih programskih paketov pri računalniški obdelavi podatkov: }• UPORABA DOS OPERACIJSKEGA SISTEMA '• do 10. sept., 28. sept. do 1. okt. I BASIC ZA OSEBNE RAČUNALNIKE '■ do 10. sept., 28. sept. do 1. okt. 3- UPORABA PROGRAMSKEGA PAKETA VVORDSTAR '• do 10. sept., 28. sept. do 1. okt. *• UPORABA PROGRAMSKEGA PAKETA DBASE III J4 do 17. sept., 5. do 8. okt. I UPORABA PROGRAMSKEGA PAKETA LOTUS 1-2-3 l4- do 17. sept., 5. do 8. okt. J- UPORABA PROGRAMSKEGA PAKETA AUTOCAD 21- do 24. sept., 12. do 15. okt. ]■ PROGRAMSKI JEZIK TURBO PASCAL 21- do 24. sept., 12. do 15. okt. Za delovne organizacije prire.'^mo tečaje v dopoldanskem času. Tečaji trajajo po 16 izobraževalnih ur. Za zaključene skupine lahko organiziramo tečaje po dogovoru. Delo v tečaju bo potekalo interaktivno na računalnku IBM-i*C. Tečajnikom bo na voljo slovenska predloga predavanj, po opravljenem tečaju pa bodo dobili tudi potrdila o usposoblje-nosti za opravljanje del in nalog na posemeznih programskih Paketih. |j-ena za udeležbo na enem tečaju je za delovne organizacije ^00.000 din, za posameznike pa 100.000 din. Prijavite se lahko telefonično ali pismeno na naslov: Delavska Univerza Tomo Brejc, Staneta Žagarja 1, Kranj, tel: 27-481, kjer lahko dobite tudi vse nadaljnje informacije. Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78) komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Škofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1987 Občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom se podeljujejo naslednja priznanja: *■ VELIKO PLAKETO za dolgoletno, izredno uspešno družbe-nopomemhno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena ali so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju in ugledu občine. ■Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, kt je s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospoda rske m u razvoju. MALO PLAKETO za večletno uspešno družbenopomembno delo, za dosežene uspehe na področju družbenega razvoja samoupravljanja, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, za požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri dru-9ih humanitarnih dejanjih in akcijah, kar je prispevalo k ugledu in napredku občine. • NACMADO za pobude, dejanju ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraja, delovne in druge organizacije oziroma društva. 4 PISMENO PRIZNANJE za zgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti, ali za delo in uspešno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, v občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organi-tacijuh in društvih. odloge za podelitev priznanj lahko posredujejo temeljne sa-°upruvne in druge organizacije, skupnosti, družbenopoliti- Jte organizacije, organi občinske skupščine m občani. ^d/oa/t za priznanja morajo biti pisni m podrobno obrazlo- tdloge zbira komisija za odlikovanja in priznanja Skupšči- * občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, do 10. oktobra 19X7. Cik,)f.i" 1"kil' sPndnji trg 12. 'zOiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. DO INŠTITUT ZORAN RANT, po., Škofja Loka Kidričeva 66 Razpisna komisija za delavce s posebnimi pooblastili objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE EKSPERIMEN-TALNO-PILOTNE PROIZVODNJE — delavec s posebnimi pooblastili — ni reelekcija Pogoji: — VIL stopnja izobrazbe — diplomirani inženir strojništva, smer tehnologija — 5 let delovnih izkušenj — poznavanje proizvodne tehnologije — organizacijske sposobnosti — sposobnost za delo v ljudmi Kandidat bo imenovan za štiriletni mandat s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Inštitut Zoran Rant, p. o., 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66. Sklep o izbiri kandidata bomo izrekli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri. viz jesenice tozd osnovna šola gorenjskega odreda Žirovnica objavlja prosta dela in naloge SVETOVALNEGA DELAVCA - PSIHOLOG, PEDAGOG za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo Začetek del 1. septembra ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe. Kandidati naj vloge z dokumenti o izobrazbi pošljejo v osnovno šolo Gorenjskega odreda Žirovnica komisiji za delovna .azmerja. GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo? Pokličite »IZOLACIJE SERVIS« KMETEC -ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45-352 od 12. do 16. ure. Popravilo opravimo na vašem domu. Že sedaj mislite na hladne zimske dni — oskrbite se s kurjavo! V začetku septembra vam nudimo zelo kakovostne BRIKETE uvoz iz Avstralije • visoka kurilna vrednost • majna vsebnost žvepla • zelo malo pepela • akontacijska cena Naročila in vplačila sprejemajo prodajalne • Kurivo, Naklo • Univerza!, Jesenice • Železnina, Radovljica • Železnina, Bled • Mercator, Tržič 22,44 MJ/kg 5.300 ccal/h 0,3% 1,8% 115.000 din/t tel.:47-000 tel.:81-484 tel.:75-670 tel.:77-359 tel.:50-894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8, ob sredah od 13. do 18. ure. MERKUR kranj OBLAČILA NOVOST OBLAČILA NOVOST OBLAČILA na šuštarski nedelji 6. septembra 1987 znižane cene poletne konfekcije ugodna in pestra ponudba jesenske konfekcije IZREDNO UGODNA PRODAJA OSTANKOV KONFEKCIJSKEGA BLAGA Obiščite naše stojnice blizu cerkve in izkoristite priložnost! OBLAČILA NOVOST OBLAČILA NOVOST OBLAČILA Industrijski kombinat PIJVNIKA Kranj, Savska loka 21 Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. UREJANJE STANOVANJSKIH ZADEV Pogoji: — višja strokovna izobrazba družboslovne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje stanovanjske politike — poznavanje stanovanjske zakonodaje — poznavanje kreditne politike bank — sposobnost komuniciranja — poskusno delo traja 3 mesece Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. sel SAVSKE ELEKTRARNE Ul BLJANA TOZD ELEKTRARNA MOSTE objavlja prosta dela in naloge: SNAŽILKE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: NK delavka brez delovnih izkušenj, vsaj 4 razredi OŠ, 3-mesečno poskusno delo in ustrezna psihofizična sposobnost delavke Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. Stanovanja ni na razpolago. Prošnje Z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica — komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, p.o. Kranj, Ulica XXXI. divizije 7/a Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1 ADMINISTRATORKE ta določen < as s polnim delovnim časom — od 1T> septembra 1987 dalj« (nadom, sranje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoj: končana administrativna šola 2. 2 ČISTI LK /u določen čas s polnim delovnimi časom od 1. septembra 1987 oziroma 28. septembra 1987 dalje (nadomeščanje delavk v času porodniških dopustu) Pogoj: končana osnovna šola Delo v popoldanskem času. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obvoš-reni najkasneje v 10 dneh po poteku razpisa. 9raa OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED 64260 Bled, Grajska 44 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: OBRAČUN OD za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — zaželene delovne izkušnje pri podobnih delih Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 14, Bled. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem prijavnem roku. mmmmmiiGLAS 10. stran OGLASI, OBVESTILA TOREK, 1. SEPTEMBRA 1987 DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1987/88 v naslednjih oblikah: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpisuje v vse razrede osnovne šole. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1987. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem ra/.edu — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi Šolanje je brezplačno. Pouk bo organiziran dvoizmensko, tako da se lahko v šole vključijo tisti, ki delajo v izmenah. V šolskem letu 1987/88 bomo organizirali dopisno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerjenega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah, in sicer: 1. Po srednjih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — oblikovalec kovin — preoblikovalec in spajale«.- — monter in upravljale«: energetskih naprav — finomehanik — strojni mehanik — strojni tehnik V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje traja šolanje tri leta. Za smer strojni tehnik tiaja šolanje štiri leta. 1. Po srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po programih elektro usmeritve: — elektromonter — elektroinštalater — obratovni elektrikar — elektromehanik — mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov Vpisni pogoji za kandidate in čas izobraževanja je isti kot v programih za kovinarje. . . ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so predavanja in konzultacije pri posameznih predmetih. Prav tako je za udeležence izobraževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Gre za racionalizacijo izobraževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben proces. Z izobraževanjem bomo pričeli 1. oktobra 1987. Vsa predvidena predavanja, konzultacije, vaje in praktično delo bo organizirano v Kranju in po potrebi v Ljubljani. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1987. TEHNIŠKA FAKULTETA MARIBOR Na prvi stopnji bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, kemijsko tehnologijo in delno za gradbeništvo. Na drugi stopnji bo organiziran študij v oddelku za elektrotehniko, vabimo pa tudi kandidate za vpis v I. stopnjo strojništva, kemijske tehnologije in gradbeništva. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1987, možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole — rojstni list — življenjepis — potrdilo o zaposlitvi ali potrdilo pristojnega zavoda, če kandidat ni zaposlen — izjavo o plačevanju stroškov študija ali potrdilo delovne organizacije (2 x) EKONOMSKA FAKULTETA IJUBUANA - poslovni oddelek Študij je organiziran na prvi in drugi stopnji. Možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: — originalno spričevalo o končani srednji šoli — izpisek iz rojstne matične knjige i>li poročni list — potrdilo o zaposlitvi — izjavo o kritju stroškov študija ali potrdilo delovne organizacije — 2 fotografiji (4 x 6) TEČAJI TUJIH JEZIKOV nemščina — I., II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija angleščina — L, II., III. in IV. stopnja ter konverzacija italijanščina — I., II., III. in IV. stopnja francoščina — I., II. in III. stopnja NOVO španščina — I. stopnja osvežitveni tečaji (40 ur) angleščine in nemščine Splošne tečaje tujih jezikov organiziramo tudi za delovne organizacije, na željo pa tudi po posebno prilagojenih programih. Tečaji tujih jezikov za otroke Organiziramom začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in angleščine za: — predšolske otroke (5 do 7 let) — šoloobvezne otroke (8 do 12 let) — šoloobvezne otroke (12 do 15 let) Tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in pokrajin. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1987. Izobraževanje v zunajšolskih oblikah — tečaj strojepisja — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj poslovne administracije in korespondence — tečaj knjigovodstva — tečaj vodenja poslovnih knjig — tečaj stenografije — tečaj za vzdrževalce avtomatskih naprav — tečaj skladiščnega posl«>vanja — tečaj varstva pri delu — tečaj za upruvljalce naprav za ogrevanje — tečaj za upravljalce telefonskih central — tečaj za kinooperaterje — tečaj vzdrževanja strojev in naprav — tečaj za upravljalce viličarjev — tečaj za kontrolorje v proizvodnji — tečaj tehniškega risanja — tečaj za snažilke — tečaj za sprevodnike — tečaj varstva pred požari — tečaj za mentorje in inštruktorje za proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju — tečaj za delovodje in skupinovodje v proizvodnji — USO programi za usposabljanje delavcev, ki niso dokončali osnovne šole Prijave sprejemamo do 10. septembra 1987 uko L KO UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA, po. Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. ŠOFER - NABAVNI Pogoji, poklicna šola tehnične stroke, šoferski izpit A, B in C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj 2. ORODJAR Pogoji: poklicna šola za orodjarje. 2 leti delovnih izkušenj 3. VARILEC Pogoji: končana osnovna ali poklicna šola, tečaj za varilca — kvalifikacija 4. KNJIGOVODJA ( račun., komer., administr. del) Pogoji: najmanj srednja ekonomska izobrazba, najmanj 2 leti prakse pri računovodskih in komercialnih delih Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: UKO Kropa, 64245 Kropa, komisija za delovna razmerja. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 K sodelovanju vabimo VEČ RAČUNALNIŠKIH STROKOVNJAKOV Z VIŠJO ALI VISOKO IZOBRAZBO Kandidatom nudimo zanimivo in kreativno delo na področju tehnične AOP ter stimulativne osebne dohodke. Če se zanimate za zaposlitev na tem delovnem področju, pošljite informat'vno prijavo, o vsem drugem pa se bomo dogovorili na razgovoru. Komisija za delovna razmerja pa objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. STROJNIK KOTLA 2. OPERATER III NA PO 3. POMOŽNI OPERATER NA PO 1 delavec več delavcev 1 delavec Pogoji: pod L: elektrikar, ključavničar, strugar ali orodjar — IV. stopnja izobrazbe, zaželen izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: kemijski procesničar, elektrikar, ključavničar, avtome-hanik ali strugar — IV. stopnja izobrazbe in 9 mesecev delovnih izkušenj pod 3.: upravljalec kemijskih strojev in naprav, pomožni orodjar ali pomožni strugar — II. stopnja strokovne izobrazbe in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Vsa dela so 4-izmenska. Za opravljanje objavljenih del zahtevamo tudi uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. 90ZD MERCATOR NT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o, KRANJ, JLA 2 HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO Kranj, Maistrov trg 7 razpisuje imenovanje VODJE HKS za 4 leta Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri — 5 let delovnih izkušenj — drugi, z zakonom in družbenim dogovorom določeni pogoji Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom sprejema Splošno-kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Na kuverti mora biti oznaka »za razpisno komisijo«. VIZ - TOZD DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE vpisuje v naslednje izobraževalne oblike Splošno izobraževanje — osnovna šola za odrasle (šolanje je brezplačno) — tečaje tujih jezikov za odrasle: • začetni in nadaljevalni tečaj nemščine in angleščine • žarel m lee i| 11 a 11 j.t usci ne • začetni tečaj francoščine — tečaje tujih jezikov za predšolske in šoloobvezne otroke: • nemščina In na — tečaj slovenščine za tujce in občane i/, drugih republik — tečaj šivanja in krojenju, začetni in nadaljevalni — tečaj avtogenega treninga — tečaj strojnega pletenja tečaj ročnega pletenja — tečaj kuhanja BlrokoVIM izobraževanje — tečuj strojepisja — tečaj knjigovodstvu za obrtnike — tečaj za skladiščnike — tečaj varstva pri delu — tečaj požarne varnosti — tečaj higienskega minimuma Univerza za tretje življenjsko obdobje — jezikovni krožki: • neniM m,i • .11: • t ram ost ina V i a/pisane izobraževalne oblike vpisujemo vsak dan od »5. do 14 ure, razen ob sobotah Prijavite se lahko tudi po telefonu 81 072. GLAS ČASOPISNO PODJETJE GI AS KRANJ razpisuje prosta dela in naloge LEKTORJA - KOREKTORJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — visoka izobrazba (VII. stopnja) FF — slovenski jezik s književnostjo ali lektorstvo — eno leto delovnih izkušenj v stroki — uspešno opravljeno trimesečeno poskusno delo Posebni pogoji dela: — razdrobljen delovni čas, delo ob nedeljah Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Časopisno podjetje Glas Kranj. Cesta JLA 16. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. AERODROM LJUBLJANA, po. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ZAČETNA DELA REGISTRACIJE IN VODENJE POTNIKOV 2. SPREJEM IN IZDAJA BLAGA V AVIOBLAGOVNEM SKLADIŠČU - SKLADIŠČNIK 3. ČIŠČENJE LETAL Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L: V. stopnja zahtevnosti družboslovne ali prometne smeri in znanje angleškega jezika pod 2.V. stopnja zahtevnosti ekonomske ali komercialne smeri pod 3.: končana osemletka Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljaj0 za delo na letališču in mejnem prehodu. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju P0' gojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Aerodrom Ljubljana, kadrovska služba, 64210 Brnik Aerodrom. Zapustila nas je naša dolgoletna sodelavka SLAVKA ŠTIRN višja knjižničarka Pogreb bo v torek, 1. septembra, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu- Sodelavci Osrednje knjižnice občine Kranj Kranj, 31. avgusta 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena in hčerka LIDIJA PREZELJ roj. Oblak Od nje se bomo poslovili v sredo, 2. septembra, ov 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Milan, mamu, oče in drugo sorodstvo V SPOMIN 3. septembru mineva žulostno leto, ko je nenadoma prenehalo biti plemenito srce nu.šegu ljubljenega PETRA ŠKRJANCA Čas minevu, praznina ostaju. Hvaležni smo vsem« 9 ohranjate spomin nanj in mu na grobu prižiga1 svečke. vsi NJEGOVI Duplje, 1. septembra 1!1N7 TOREK, 1. SEPTEMBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (GLAS frj4U OGLASI tel:27 960 ^°ini KASETAR toshiba RT 7036. . v< nujno prodam Globevnik, Trojar-ieva50, Stražišče Prod 14029 am črno belo TV iskra, ekran 44, **v9aranciji Tel : 39-793, popoldan ---__14085 r°dam malo TV. Dolenc, Zg Bitnje 45 5-----14086 aradi hribovitega terena prodam 10 j^stotkov ceneje hmezadov IZKOPAL-n "ompirja, rabljen samo eno sezo ,° Mirko Ržek, Gorenje brdo 12, Po ™g-tel_: 68-146_14103 rr,o-belo TV gorenje 900, ohranjena, r^am za 6 SM, in KASETAR 55 W, SPflato opremljen, za 25 SM. Tel. jgj33_ _14VI7 kil?*!3"1 STR0J za izdelavo zidakov in ^Kamero sankyo super 8. tel.: ^l^popoldan 14119 ??odno prodam pralni STROJ. Bečič, rankovo 42. Škofja Loka, popoldan frod 14139 ?am barvni TV philips, 42 cm, nov, lr>sko vodenje. Tel : (061) 558-130 14140 sk°dam STROJ »entlarco« industrij-»i|0' uPoraben za pletenino in blago. Ogneva 9, Šenčur_14141 JUgdbenl mat. ^dam dvižna GARAŽNA VRATA, 230 dobro ohranjena. Cena po do- S^UTel : 80-049_ 13807 ^0faj nova dvižna, garažna vrata lip !^ed 'n 175-litrski HLADILNIK gorenje, prJ* ^0 x no cm. Nujno, zelo ugodno °dam. Ogled možen po 17. uri Na lran. Pod plevno 54, Škofja Loka 14101 J^aVpLOTcl CE za kamin, velikost d*80 x 170 cm, z nerjavečimi vrati in i. ae|no^zastekleno okno 130 x 160 cm. »imenc, Tekstilna 7, Kranj lv«nka Ši 14106 > °dam smrekov OPAŽ, prva vrsta. 451^23-928_14109 kovinskih PODBOJEV Sp 14137 pr°dam 7 1^48/a ^gn.opiema ---- ,t°dam 2 JOGIJA. 90 x 190 Ogled po <^Jel.: 26 798 - Jenko_ nov kuhinjski kot, tapeciarn anc Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič ^_____14083 280 litrsko zamrzovalno SKRI ^l^avtoradio Tel : 46 559 14090 /Odam kombnirano PEČ za centralno Rvanje Tel.: 50 149 14114 iJfcdno prodam sedežno GARNITU Marija Smolej, Deteljica 4, Tržič ^__14115 p^eni prodam kotno garnituro in 2 stel)| Čarman, Kebetova 18, Kranj _J_14131 iv tNlCO, 4 stole, mizo in omaro, S^!"1 prodam tel : 24 127 14133 C> j!8™ petdelno OMARO za spalni ^gjgg popoldan, tel : 25 792 14137 l**no prodam ^•m bukova DRVA Tel 68 633 14092 33 cm, šivalni STROJ mirna in hinUILNlK iskra ( 2 plin, 2 elektrika) Oni 'n Pečica nekoriščena Naslov v !^ggdelku _^4096 'C^ električno akustično KITARO n*s i^0rlflin3| Brane Kalan, Frankovo Škofja Loka, tel 62 675 ft^-- _ 14099 W„ * globok otroški VOZlCEK in nn'otroški VOZIČEK Praše 53 14104 8tJ'm 20 do 60 kg težke PRAŠIČKE l><^. Log 9, Škofja Loka 13809 $ sar* 10 tednov stare rjave JARKI ^J^onik, Log 9, Škofja Loka 138K . EL'Nč1or granaste j>0v "^tKE. grahaste, stare . WqPri)daiTi Cena 700 din. Stanoni ft^^ofiaLoka _ 1381 C9a|ani eno |(it(i sti.ro KOKOŠI MI'MII za zakol Strahinj b8, Naklo 14132 3810 7 ted k, 3811 bS*neC * lenimi stebri ali tudi samo •^,riie4nebre kupim Simon Smuk, —55-Tržič, tel 57 016 14130 gjoyaiiJa li trisobno sta dplačilom Tel 13806 S,' najamem d ^ v Kranju, Ml^^—___ ^0|ici T*kle i4ce SODO v Kranju ali 1l4 '»I 27 610, od 8 do 12 ure in " -?°17 uro 14126 jll.j , "osmi umi ANSAMBEL JEVŠEK igra vsak dan na sejmu VINO v Ljubljani! 14143 Izgubljeno Poštenega najditelja smuči, ki sem jih 25. avgusta 1987 zvečer izgubil na Polici, prosim, da jih proti nagradi vrne Grašič, Duplje 12_14087 (l@II^m©ISSGLAS glas za vas m Sgjjjj Prodam VVARTBURG karavan, 1 regi-stracija marec 1981. Milan Zavrnik, Bled, Alpska 19 Takoj prodam dobro, 4 leta staro, rumeno Z 101, garažirano in pregledano. Prevoženih manj kot 40.000 km. Tel.: 22-831_ Prodam Z 128, letnik 1984, registrirano do maja 1988. Tel : 82-350, po 14. uri . _13917 Prodam Z 750, letnik 1977. Tel.: 75-968 _13920 Prodam 126 P, letnik 1985, prevoženih 6500 km. Ogriz, Zg. Bitnje 133/a, pri puškami 13921 Prodam avto BMW, zelo dobro ohranjen Ogled možen v torek, 1. septembra, od 7. do 12. ure Štirnova 15, Kranj _13926 Prodam Z 101 confort, letnik 1981. Ba-tar, Ul Juleta Gabrovška 21 13928 Prodam 101, letnik 1974, registrirana , za 40 SM. Sp. Besnica 67 139*9 Zastavo 101 confort, oktober 1980, prodam Tel: 39-916 13930 Nujno in ugodno prodam GOLc GL, letnik 1981, bencin Metod Zorman, Kr-vavška 9, Vodice 13931 Prodam dobro ohranjeno Z 101, starejši letnik, in pralni stroj gorenje. Petrovič, Tomšičeva 18, Kranj 13932 Z 750, letnik 1984, 39.000 km, prodam. Breg ob Savi 95 13937 126 P ugodno prodam, nevozen. Tel : 22 546 _13939 JUGO 55, letnik 1985, prodam Marjan Fister, Ovsiše 55, Podnart, tel.: 70-227 _13945 Prodam LADO 1500 SL, lotnik 1978 Bairič, Podlubnik 159, tel : 62 443 _13947 Prodam Z 101, izredno dobro, letnik 1978. Pantelič, Predoslje 129 13948 Prodam VVARTBURG limuzino. Tel.: 33 004_13952 Prodam GOLF, letnik 1978 Tel : 46 245 _13954 Prodam Z 101, letnik 1977, za 100 SM Novak, Levstikova 3, Kranj 13956 Prodam belega GOLFA, letnik 1982 Tel : 83-176_13958 Prodam 2 zimski GUMI s platišči sava radial 145 SR 12, eno letno gumo ter par blatnikov, pragov in zadnjih obrob za Z 750 Nande Subic. Gor vas 187, tel : 68 273_13959 Prodam Z 101, letnik 1976 Kranj, tel : 26 636_13964 Prodam JUGO 45A, letnik 1987 Ro pret, Hotemaže 47/a, tel : 4C 352 13967 Prodam MOTOR tomos 14 M, letnik 1983 Tel 74 801_13969 Prodam JUGO 45, letniki985. Markič, Sebenje 49/a, Križe_13973 Prodam R 4, letnik 1977 Praše, tel.: 40-202_13974 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen. Voklo 31, Šenčur 13975 Prodam Z 101, letnik 1978. v dobrem stanju Sp Brnik 25_13976 Prodam Z 101 confort, letnik 1979. Marjan Česnik, Zg Gorje 6 13977 Prodam R 4, letnik 1984 Ivan Podre kar. Begunjska 47. Tržič_13979 Prodam poni expres in otroški športni VOZIČEK Trboje 75_13987 Prodam CITROEN GS club, letnik 1976, cena 90 SM Radivoje Gljvende- kič, C v Rovte 6, Jesenice_13990 Prodam RENAULT L 4, letnik 1978. Pi-panova 33, Šenčur_13992 Prodam Z 101, letnik 1984, 28 000 km, registriran do junija 1988 Tel : 69 889, popoldan 13993 Prodam Z 126 P, letnik 1979 Tel.: 41 040_13994 Ugodno prodam MOSKVIČ, registriran do maja 1988. Tel 82 146 13997 CITROEN GS club. letnik 1978, primer-no ohranjen, prodam Finžgar, Begu nje 128/a_13998 Prodam MOTOR pony ekspress Tel.: 35 868_13999 Prodam Z 101, letnik 1983 december Ogled v petek in soboto Pavlin, Križe H/l 14004 Ugodno prodam tomos AVTOMATIK in APN 6, vse novo, in grundmg KASE TAR Gregorc, Benedičičeva pot 1, tel 27 200 "»009 R 4. letnik 1983, prodam Tel 28 023 _14010 Prodam delno karambohran WART BURG Štefetova 18. Šenčur 14013 Dobro ohranjen KADETT KARAVAN, letnik 1970, prodam Sp Brnik 47, popoldan 14014 Prodam DIANO. letnik 1979, registrira no Tel 78 321 med 19 in 21 uro _14015 Prodam ALFA ROMEO SC 1,3, letnik 1983, poškodovano. Britof 100 14016 Prodam ŠKODO 104 L, letnik 1981, re-gistrirano do julija 1988 Janez Toma ževič, Breznica 64, tel : 80 589 14018 Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do avgusta 1988, in pony express, dobro ohranjen Struževo 75, Kranj 14021 Trodam Z 101, letnik 1977, ohranjena Ogled popoldan ob 18. uri. Cveto Ri-stič. Ravne 17/a, Tržič 14022 Prodam COMMODORE C 64, disk dri-ve 1570, kasetofon, igralno polico, 8 disket datalife, 5 disket basf ter veliko programov in literature. Tel.: 23-647, int. 36 dopoldan ali 50-966 v večernih urah 14026 Prodam OPEL KADETT, letnik 1979. Tel.: 57-138, po 17. uri ali 50-381 14027 Prodam OKVIR, velikost 57 cm, za športno kolo. Tel: 74-280 14033 Prodam CITROEN GS, 86000 km, ga-ražiran, dobro ohranjen, pozimi nevozen, registriran do avgusta 1988. Tel.: 26-709, Kranj 14039 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Franc Ovčar, Jenkova ul. 3, Kranj, tel.: 22-260 _14040 Nujno in ugodno prodam VW 1200, letnik 1973, in JAVO 350, letnik 1979. Hrušica 46/b 14041 Ugodno prodam KOMBI IMV, letnik 1980, celega ali po delih. Tel.: 77-781 _14043 Ugodno prodam Z 101, letnik 1981. Tel: 36-885 14048 GOLF diesel, junij 1985, prodam za 8 Mio ali zamenjam z novejšega z doplačilom. Trček, Kamna gorica 97 _14049 Prodam FIAT" 126, letnik 1979, 35.000 km. Gluhar, Koritno 46, Bled 14054 Prodam Z 750, letnik 1982. Potočnik, Planina 35, Kranj _14055 Nujno prodam Z 750, obnovljena, karoserija letnik 1982. Ogled v petek popoldan. Pester, C. 1. maja 12 14057 Nujno prodam Z 750 L, letnik 1978, obnovljeno. Ogled v soboto. Tel.: 37-312 _14058 R 16 TL, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Lah, Trata 25, Škofja Loka _14060 Prodam tomos APN 7, letnik 1986 (kromiran rezervoar za gorivo in strehe), cena 60 SM Tel: 28-070 14061 Prodam tovorno PRIKOLICO za traktor T.V.Tel.: (061) 52-418_14064 Zelo ugodno prodam ohranjeno Z 101, letnik 1975. Ogled popoldan. Frantar, Pristava 111, Tržič 14070 Prodam MOPED APN 4. Potoče 31 _14072 Prodam GOLF, letnik 1977, obnovljen. Tel.: 25 886_14076 Z 101 prodam po delih (menjalnik, gume, stekla, sedeže...).Debeljak, Stara Loka 131, Škofja loka, tel.: 61-619 _14078 Prodam Z 128, staro 5 mesecev. Tel.: 27 036 14080 Prodam R 4TLS, letnik 1983. Ravne 17, Tržič_14082 Prodam R 4 po delih in R 4, letnik 1976, registriran do avgusta 1988 Hri bar, R. Papeža 32, Kranj 14084 GOLF JX, 9000 km, prodam. Kuster, St. Žagarja 56, Kranj 14088 VW kombi, letnik 1974, ohranjen, pro dam čirče 20, Kranj 14089 Prodam nov sprednji BLATNIK, levi, za mini austin 1000 Tel 42 257 14091 Prodam NSU 1200, letnik 1972, in čr-no belo TV gorenje, staro 3 leta. Tel.: 89-192. oć 15. do 16 ure 14093 Ugodno prodam Z 101, letnik 1930. Hu-dobivnik. C na Brdo 28. tel : 24-068 14094 Prodam zadetega PASSATA caravan Britof 251, tel : 39-325 14095 Prodam GOLF diesel, letnik 1985 Ce-sta v Radovno 7, Mojstrana, tel.: 89-028_14097 Prodam Z 101, letnik 1979-december Tel.: 51-166, Brezje pri Tržiču 65 14098 Prodam LADO 1300 S, letnik 1985, cena 4 Mio. Tel: 47-022_14100 Prodam Z 101, letnik 1978, cena 70 SM. Marjan Remic, Pšenična polica 29, Cerklje_14102 Prodam 126 P, letnik 1978, 65 SM. TeL 82-371_14107 Prodam FORD CAPRI, neregistriran, vozen, cena 50 SM, in 70 m2 TEGULE canadeze, sive. Tel: 24-892 14110 Prodam dobro ohranjen PEUGOT 305 SR, letnik 1979. Voglje 46, Šenčur _14111 Prodam 5 novih aluminjastih PLATIŠČ, malo poškodovan oklep z rezervoarjem za MZ ter mnogo rezervnih delov .za Z 750. Srečo Cof, Sv. Duh 72 14112 Prodam R-4, letnik 1979, po delih. Fer- lic, Križe 68_13583 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Na-sovče 23, Komenda_13584 Prodam Z 101, letnik 1978, sprednji del karamboliran. Fadil Tači, Likozarjeva 25, Kranj_14113 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, registriran do aprila 1988. Tel : 77-985 od 17. ure dalje_14116 Prodam MOSKVIČ, letnik 1978, regi-striran do aprila 1988. Ogled od 15. ure dalje. Dušan Ivanovič, Hrušica 119, Jesenice 14118 Prodam JUGO 45 E. Tel.: (061) 50-933 _14120 PZ 125, letnik 1971, registriran do maja, ugodno prodam. Resman, Ribčev laz 35, tel.: 76-335 14121 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972, re-gistrirano do julija 1988, cena po dogovoru. Inforamcije po 15. uri. Kejžar, Trnje 9, Železniki 14122 R 4 GTL, letnik junij/1985, rdeče barve, prodam. Boštjan Camlek, Trankovo nas. 71, Škofja Loka_14123 Prodam žensko KOLO senior, 10 prestav, in 2 moške kolesi, 10 prestav. Flajnik, tel.:23-778_14124 Prodam Z 101 SC, letnik 1979-decem-ber. Dragic Ljujič, Cesta na Loko 1, Tržič_14127 Prodam Z 101, letnik december 1978, po delih. Tel.: 24-921_14128 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, prevoženih 25.000 km. Kalinškova 41, Kranj (Gorenje) 14129 Prodam Z 750, letnik 1980, dobro ohra-njen, in ZMAJA s padalom. Tel.: 79-959_14134 VW, letnik 1976, registriran julija 1987, v dobrem stanju, prodam za 165 SM. Tel.: 78-384, popoldan_14135 Prodam MOTOR 14 M, star 3 mesece, skupaj s čelado. Čufar, Rudno 16, Železniki, popoldan 14136 Prodam DIANO 6 LC, letnik 1979, po-polnoma kleparsko obnovljeno. Tel.: 33-524, od 16 do 19. ure_14138 Prodam Z 101, letnik 1974. Tel.: 28-455 ___14142 Prodam Z 750, registrirana do marca 1988 za 300.000 din. Mirko Komac, C. 4.julija 11, Tržič_14143 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do avgusta 1988 Tel: 37-893 14144 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega sina, brata strica, bratranca in nečaka HERMANA BOHINCA mi. iz H rastja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili in z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, počastili pokojnikov spomin in ga številno spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, KOGF, tozd Vodovod Kranj, KŽK, tozd Mlekarna, Iskra Telematika, NK Hrastju, govorniku za poslovilne besede, pevcem ter prijateljem in znancem. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Odšla je naša ljuba SLAVKA ŠTIRN roj. Hudovernik Od nje se bomo poslovili v torek, 1. septembra 1987, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. VSI NJENI Kranj, 1. septembra 1987 ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je prerano zapustila naša draga JANKA DRAGOSAVLJEVIČ roj. Prevodnik Od nje smo se poslovili 25. avgusta 1987 na pokopališču Lipica Škofja Loka. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, nam izrazili pisna in osebna sožalja, ji poklonili cvetje in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala PM Novo mesto in bolnici Novo mesto, delovni organizaciji Tetol za darovano cvetje, poslovilne besede in pomoč, LTH, ABC in sošolcem za cvetje. Hvala tudi g. kaplanu za poslovilni obred. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Robert, mami, brat, in drugo sorodstvo Škofja Loka, Žetina, Kranj, Zaprešiči, Srbac ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE PUŠČENIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za vsestransko pomoč, sosedom iz Pre-doselj, dr. Udirju za zdravljenje in patronažni sestri tov. Hočevarjevi za njeno pomoč na domu. Hvala tudi govorniku ob odprtem grobu in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! Suha, Predoslje, Kranj, 21. avgusta 1987 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage FRANCKE ROBIDA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 22. avgusta 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE BERNIK Figlcove mame iz Selc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikoma dr. Resku in dr. Habjanu, g. župniku in pevcem za ganljiv obred ob slovesu ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala. VSI NJENI Selca, 16. avgusta 1987 V SPOMIN JOŽETU SVOLJŠAKU Že leti dve v hladnem grobu, dragi ata, zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražji nam leži. 3. septembra minevata že leti dve, kar si zaprl svoje trudne oči, a spomin na tebe ne zbledi. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi NOVICE IN DOGODKI Tretji triatlon jeklenih od Bohinja do Kredarice Lojze ne dovoli presenečenja Bohinj, 29. avgusta — Človek jeklenih moči je Lojze Oblak iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, ki je zmagal na vseh dosedanjih treh triatlonih jeklenih, letos z neverjetnim časom. Škoda, da sta tekmovali le dve ženski, saj je resna rekreacija tudi pri njih priljubljena, razmisliti pa bi kazalo, če je res smotrno, da je cilj triatlona na Kredarici. Navdušeni triatlonci iz Alpine: Silvo Benedik, Srečko Kavčič in Stane Stanovnik (na desni), zmagovalec med člani in drugi v generalni. malo vode, saj je bila vročina huda, proga pa dolga. Prvič je bil cilj na Kredarici (doslej dvakrat tudi zaradi slabega vremena na Velem polju), vendar je bilo slišati sodbe, da je pot do Kredarice le predolga, da bi bilo smotrno cilj postaviti nižje in bližje, ker že samo vračanje v dolino vzame veliko časa. V soboto so se nekateri res vračali s Kredarice šele. pred uradnim zaključkom triatlona, ki je bil ob sedmih zvečer pred hotelom Kompas v Bohinju. Vsakemu udeležencu so podarili kolajne, najboljšim pa pokale in nagrade. Izredno je bilo tudi vreme. Da bi bilo vsaj približno tako tudi prihodnja leta zadnje avgustovske nedelje, ko je v Bohinju triatlon, je želja organizatorjev in tekmovalcev. Triatlon je samo za jeklene, za trenirane, sposobne napo- raton Franja in vsega skupaj prevozila le okrog 800 kilometrov, v čolnu pa sem bila petkrat po pol ure. Ker imamo doma ravno toliko veliko kmetijo, da je dela čez glavo, se utrjujem tudi s kmečkim delom. Moč v rokah mi daje in vzdržljivost. Triatlon ni napor, če si pripravljen.« Sploh je bilo na triatlonu veliko Žirovcev oziroma jeklenih iz Poljanske doline. Klepetali smo s Silvom Benedikom, Srečkom Kavčičem in Stane-tom Stanovnikom, zmagovalcem med člani in drugim v generalni. Triatlon je pretiravanje, če ne skrbiš za pripravljenost resno in redno. Vsi veliko tečejo na smučeh, pa tudi sicer so neradi pri miru, saj jim je redna vadba pomočnik pri premagovanju naporov vsakdanjega življenja.« Lojze Oblak, najbolj jeklen Slovenec, zmagovalec vseh treh dosedanjih triatlonov. — Foto: J. Košnjek Težko bi našli slabo besedo o sobotnem triatlonu jeklenih v Bohinju, za katerega se je prijavilo rekordnih 88 jekle- Helena Dolenc, doslej dvakrat druga nih, na cilj pa jih je prišlo 83! Organizacija in vzdušje brezhibna, le ena hiba je zbodla: ob progi do Kredarice je bilo pre- Po tekmi morajo čolni in kolesa nazaj na avtomobile Najtrpežnejši med jeklenimi Generalna uvrstitev: 1. Lojze Oblak, 2. Stane Stanovnik, 3. Jože Rogelj, 4. Franc Hafner, 5. Matjaž Globočnik, 6. Miroslav Balatka, 7. Miro Kregar, 8. Srečko Pirman, 9. Tomaž Perše, 10. Silvo Benedik; člani (do 40 let): 1. Stane Stanovnik, 2. Jože Rogelj, 3. Franc Hafner, 4. Matjaž Globočnik, 5. Miroslav Balatka, 6. Miro Kregar, 7. Srečko Pirman, 8. Tomaž Perše, 9. Silvo Benedik, 10. Igor Kogoj; ženske: 1. Anica Ternovšek, 2. Helena Dolenc; veterani (nad 40 let): 1. Lojze Oblak, 2. Peter Pajk, 3. Niko Mesec, 4. Štefan Hvastja, 5. Edo Gregorič, 6. Marjan Baloh, 7. Franc Hriber-nik, 8. Janez Ambrož, 9. Martin Grašič, 10. Srečko Kavčič. Na startni listi je bilo 88 triatloncev. Fogoj za uvrstitev je bil: preveslati Bohinjsko jezero, prikolesariti do Pokljuke in preteči ali prehoditi pot do Kredarice v šestih urah. Pet triatloncev ni prišlo do Kredarice, vseh ostalih 83 pa je prišlo na cilj v določenem okvirnem času; najhitreje Lojze Oblak v fantastičnih treh urah, 32 minutah in šestih sekundah, in najpočasneje Janez Gril v petih urah, 42 minutah in osmih sekundah. rov. Kdor ne izpolnjuje teh pogojev, se nevarno igra z zdravjem. V enem dnevu preveslati Bohinjsko jezero, skočiti s čolna na kolo in pritiskati pedale do Pokljuke, nato pa teči na 2500 metrov visoko Kredarico, je spoštovanja in občudovanja vreden napor. Če prideš prej kot v šestih urah, si jeklen, če pa prideš v manj kot petih ali celo štirih urah, si izreden. Večina triatloncev je res bila izredna. »Drugič sem na triatlonu in drugič sem druga. Anica Trno-všek iz Idrije je bila boljša,« pravi Helena Dolenc iz žarov, druga med ženskami. »Hoja in tek sta moja šibka točka. Veslala sem dobro, po kolesarjenju sem imela pred Ternov-škovo še sedem minut prednosti, pri Vodnikovi sem bila še pred njo, potem pa me je prehitela in na Kredarici je bila 15 minut pred menoj. Sicer pa niti nisem tako veliko trenirala. Vozila sem kolesarski ma- »Vse je šlo v redu,« je bil izredno razpoložen letošnji in skupaj že trikratni zmagovalec Loj/.e Oblak. »Huda je bila konkurenca in daljša proga. Doslej mi ni bilo nikdar treba bežati pred tekmeci, letos pa sem stalno gledal nazaj. Do vrha nisem vedel, kako bo. Nisem tak kot naši nogometaši, ko po doseženem golu mislijo, da je zmaga že njihova. Letos sem več vadil, po kakovosti in količini. Več v breg, več za moč, ker sem slutil, da bomo morali do Kredarice. Želel sem si tretjo zmago in jo dosegel, četrta zmaga? Pri veteranih morda, generalno pa težko. Mlajši so vedno boljši, jaz pa že dosegam limit. 41 let sem star. Glede cilja na Kredarici mislim, da je atraktiv-nejši, višji, vendar tekma predolgo traja. Že tri ure naporov v ravnini je veliko, tu pa moraš še v breg. Prevelika zahtevnost lahko slabo vpliva na množičnost.« j Košnjek NESRECK Nesreča pri Bitnjah Bitnje, 26. avgusta — Na regionalni cesti Kranj-Škofja Loka se je blizu vasi Zgornje Bitnje v sredo zgodila hujša prometna nesreča. Iz smeri Škofje Loke je pripeljal Jože Marti-njak, ki se je nenadoma odločil, da bo z avtomobilom obrnil. V trenutku, ko je ustavil na desni bankini, je iz smeri Kranja pripeljal Roman Pustovrh, ki pa trčenja ni mogel preprečiti. Pusto-vrhov avtomobil je obstal ob ce- sti na travniku, Martinjakov pa se je ustavil šele 26 metrov nižje. Otroka zanetila požar Tržič, 30. avgusta — V soboto sta Sašo Studen in njegov bra tranec Erik Laibacher v kozolcu v okolici Tržiča kadila cigarete. Ko jim je bilo kajenja dovolj, sta začela prižigati vžigalice in jih metati naokoli. Ena je padla na seno in ogenj se je v trenutku razširil na ves kozolec, v katerem sta zgoreli dve toni sena. Požar je poškodoval tudi ostrešje kozolca in drogove. Izgubil ravnotežje Železniki, 26. avgusta — Na gradbišču samopostrežne trgovine ABC Pomurka Ix>ka v Železnikih so delavci SGP Tehnik opravljali gradbena dela. Dela vec Zemir Begič je stal na odru in vrtal v betonske stebre. Ko je nehal vrtati, je izgubil ravnotežje in padel z odra, ki ni imel varovalne ograje. Begič je pri padcu izgubil čelado in dobil hude poškodbe, med drugim tudi pretres možganov, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Konjeniška prireditev na Brdu Nedelja, 6. septembra 1987 ob 14.30 Predprodaja vstopnic KOM PAS JUGOSLAVIJA Naturisti so se srečali v kampu Dragočajna Naturizem je življenje z naravo Dragočajna pri Medvodah, 29. avgusta — Številni znanstveniki in zdravniki, ki so že pred več kot sto leti utemeljevali naturizem, so večkrat doživljali, do so na njihove zamisl1 gledali z zaničevanjem, njihovim prizadevanjem za razmah naturizma pa so se le posmehovali. Naturizem je bil še pred leti vzrok za posmehovanje, danes pa ima vedno več privržencev. Društva naturistov po svetu in tudi v Sloveniji imajo vedno več zvestih članov, vedno več je družin, ki aktivno sodelujejo v društvih, naturistično kopanje pa je obogatilo turistično ponudbo številnih naših letovišč. Slovenski naturisti praznujejo letos dva jubileja — petnajst let je od ustanovitve prvega društva prijateljev Konversade in deset let od organiziranega naturizma v Sloveniji. Med štiri; mi društvi, ki so bila ustanovljena pred desetimi leti, je tudi Društvo naturistov Gorenjske. Vsi jugoslovanski in tudi zamejski predstavniki naturističnih društev so se konec tedna srečali v Dragočajni. Cveto Trelc iz Radovljice: »Še do pred tremi leti o naturizmu nisem razmišljal, navdušil pa nas je ženin brat. P°' sebno starejši sin je predlagal, naj gremo na piknik naturistov. Kasneje sva bila z ženo na občnem zboru, pozimi pa na savnanju in kopanju na Bledu. Začeli smo hoditi na nudistične plaže. Po* membno je, da ločimo nudizem od naturizma, kajti nudizem je le golo sonce; nje in kopanje, naturizem pa pomeni življenje z naravo, skušamo biti naravni. Mislim, da je naturizem pri nas šele na začetku, na vsak način pa ima bodočnost.« Tatjana Pirih iz Tržiča: »O naturizmu lahko rečem le to, da je prima. Z možem sva šla v Konversado na morje, bilo nama je všeč, pa sva se odločila, da se včlaniva v društvo. Mislim, da geslo, ki ga imamo naturisti — nazaj k naravi! — veliko pove.« r Ivica Zelenic iz Valpova pri Osijeku. »Med naturisti sem zato, ker mi je g)' banje všeč, ker mi je všeč sproščeno *»" vljenje v naravi. Vsi smo si med seboj enaki, ne glede na poklic, ne glede na status. Na takšnih taborih, kot je ta teden v Dragočajni, spoznam veliko prl' jateljev iz Jugoslavije, pa tudi iz tujine-Pravzaprav pa: ljudje se rpdimo nag1-Zakaj bi se tega sramovali?« V. Stanovnik Na pomožnem igrišču športnega parka na stadionu Mlakarja so nogometaši Triglava iz Kranja v soboto 00*9 moštvo A. C Gazzero iz Benetk. Za domačine je nastop'^ drugo moštvo. Gostje so bili uspešni, saj so srečanje dobili s : 2. Sodil je samo glavni sodnik Kuznik iz Kranja. Nogotne^. občinski sodniški zvezi se ni zdelo vredno na to tekmo posl* še dveh mejnih sodnikov. (I). H.) — Foto: G. Šinik ŠUŠTARSKA NEDELJA TRŽIČ 6.9.1987