ŠTEVILKA LETO Lil, 21. AVGUST 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Na voljo več milijonov evrov za razpise v gozdarstvu in kmetijstvu Manj nočitev v planinah in gorah zaradi novega koronavirusa NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 12 STRAN115 in 21 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Miha Brodnik zmagal na natečaju velemojstra elektronske glasbe Maja Mihalinec zmaguje in se poslavlja od samskega stanu MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi C Ime meseca Zgornje Savinjske doline BrLiki in bralke tedniku Savinjske novice ste izbrali ime meseca julija v Zgornji Savinjski dolini. To ji' Bojan Golob. V/. Nazarij, ki k* "J policije prejel medaljo poinvfliyttlnosc. Skupaj v, desetimi obianifnpolicistom i<: 12.februarja požrtvovalno pomagal re^iii življenje otroku, ki je fcdrsnil s sedeinirt na Krvavcu. Prav trn je bil tisti, fd ]e zadnji držal 12-letnika prihllJno descl metrov n.Jii iliniii. dokler niso pod njimi razprostrli mreie, s pomočjo katere so otroka uspehu ujeli pri padcu. V času vnf.nje si je izmenično snel rokavici, saj z njima ni imel dobrega oprijema, 'L desnico je držal olnoka in muz feviio odmaknil bnndo, i!.i ju lahko / boljSim oprljemom ■¿.i zapestje drial v /i aku. lii.i ati je il.s tak način ^ telesom varava! de klico pred morebiimm padcem v globino. Med pravočasno prispelimi glasovnicami iz zadnjega kroga | ■ IhI žreb rtaktonjfcti FŠtlJki Gor ti i K, Kokarje ki prejme praktično nagrado. Nagrajenka prevzame nagrado v tajništvu Saii mjskih novic v Mozirju naj kasneje do petka, 4. septembra '¿020. Ž iit^.jrJjjKMinjdLliii r- lpiviWl nkl lft, SMO C«j( Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v izobraževalne programe za Šolsko leto 2020/21: • Zdravstvena nega iSSI, štiriletni program); • Zdravstvena nega (PTI, 3+2); • Bolničar - negovaiec (SPI, triletni program); • Kozmetični tehnik (SSl, štiriletni program). in tečaje: • Zobozdravstveni asistent/ zobozdravstvena asistentka (samo NPK); • Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka; • Maser/maserka; • Pediker/pedikerka; • V iza ž ist/u i za ž istka; • Martiker/mamkerka. Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Vpis v izobraževalne programe bomo izvajali od 26. 8. do 16. 9. 2020, oziroma do zapolnitve prostih mest. Vpis v tečaje in delavnice pa poteka skozi vse teto. FAKULTETA ZA ENERGETIKO M-i Ha - uelfnja Dodatne informacije: 03 428 69 00, 03 428 69 10 info@szsce.si www.sz5ce.si 2 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Iz vsebine: Tretja stran Mojo deželo - lepo in gostoljubno Za priznanje se med izletniškimi kraji poteguje Ljubno ob Savinji.....................................6 Predlog novele provil v cestnem prometu Po novem bomo lahko kljub rdeči luči zavijali desno.............................................8 SŠGZ Kar pet inovacij nagrajenih z zlatom.................9 Norovovorstveno zvezo Smrekovec Nastanek zveze »zakrivili« motokrosisti.......10 Diomontno moturontko Martini Lenko rezultat mature potrditev, da se v življenju da doseči vse...................... . 17 Motjož Ugovšek Izdeluje številne živalske vrste v obliki lesenih skulptur............... ........ 19 Boni rešujejo slovensko turistično sezono, o ne povsod V času spomladanske epidemije novega koronavirusa so poznavalci turizma kar tekmovali, kdo bo izstopal z bolj katastrofalno napovedjo letošnje sezone. Po uvedbi turističnih bonov so se napovedi nekoliko izboljšale, nihče pa si ni drznil napovedati, da bodo nekatere turistične destinacije letos doživele celo rekorden obisk. Podatki Turistično gostinske zbornice Slovenije kažejo na zelo različno zasedenost posameznih destinacij. Najbolj so z obiskom zadovoljni na Obali, kjer so kapacitete praktično polne, sledijo termalne destinacije in alpski kraji, največji izpad v primerjavi z lanskim letom pa je v mestih in igral-niških destinacijah. Daleč največ bonov je bilo doslej izkoriščenih na območju Občine Piran, na drugem mestu je Kranjska Gora, na tretjem pa Bohinj. V občini Piran smo Slovenci do 9. avgusta unovčili skoraj petino vseh doslej unovčenih turističnih bonov, največ kajpak v Portorožu, kjer je največ stacionarnih kapacitet. »Če bi nam kdo spomladi povedal, da nas čakata tak julij in avgust, bi seveda takoj podpisali,« pravi Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Nihče si pred začetkom turistične sezone namreč ni upal niti v sanjah letošnje sezone primerjati z rekordno lansko. »Julija smo dosegli več prenočitev v primerjavi z lanskim letom: gostov je bilo dva odstotka več, nočitev pa en odstotek,« je povedala Šuligojeva. Da so sezono na Obali z boni rešili domači gostje, ugotavlja tudi Mate Matjaž, lastnik portoroškega hotela Tomi, sicer sorodstveno povezan z Mozirjem: »Namesto da bi bila sezona polomija, je sezona uspeha. Če bi me nekdo vprašal, podpišem tudi naslednje leto za tako zasedenost.« Čeprav nekateri gostinci pravijo, da smo Slovenci slabi potrošniki, Matjaž nima takšnega občutka. Pravi, da so nekateri ponudniki dvignili cene in s tem morda odgnali kakšnega gosta, ne glede na to pa so sezono rešili domači turisti. Če je bilo v Portorožu do lani v povprečju 80 odstotkov gostov iz tujine, je letos prav toliko domačih gostov. Portoroški turistični delavci sedaj razmišljajo, kako jih pripraviti do tega, da se prihodnje leto vrnejo. Na turističnih kmetijah in kmetijah z nastanitvijo je bilo v omenjenem obdobju unovčenih več kot 15 tisoč bonov. Na lestvici kmetij z največjim številom unovčenih bonov med prvimi petnajstimi najdemo tri zgornjesavinjske: na tretjem mestu je Vršnik--Govc (Robanov Kot), na dvanajstem mestu Lenar (Logarska Dolina) in na štirinajstem Korošec (Lju-bija). Manj so z letošnjim obiskom zadovoljni v planinskih kočah, več o tem pa v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 34, 21. avgust 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 34,21. avgust 2020 3 Tema tedna, Anketa SE BO KORIŠČENJE BONOV PODALJŠALO V PRIHODNJE LETO? V Zgornji Savinjski dolini izkoristili okoli 10 tisoč turističnih bonov Poletna turistična sezona se počasi izteka. Podatki turističnih delavcev kažejo, da se črnoglede napovedi o vsaj 50-odstotnem izpadu glede na lansko rekordno sezo- 1.157.000 evrov so dobili zgornjesavinjski ponudniki turističnih nastanitev preko turističnih bonov. no uresničujejo. Prizadeti turistični panogi pomagajo turistični boni, ki smo jih prejeli vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Po zadnjih podatkih finančne uprave je bilo do 9. avgusta v celoti ali delno unovčenih le 17 odstotkov bonov, zato se že pojavljajo pobude za podaljšanje možnosti njihovega kori- V zgornjesavinjskih občinah je bilo največ turističnih bonov unovčenih v občini Solčava, kar preko tri tisoč. (Foto: Igor Solar) ščenja. Do sedaj je bilo največ bonov unovčenih na Obali in v gorah, v Zgornji Savinjski dolini jih je bilo unovčenih nekaj manj kot 10 tisoč. UNOVČENIH ZGOLJ 14 ODSTOTKOV VREDNOSTI BONOV Po podatkih Fursa so do 9. avgusta upravičenci deloma ali v celoti unovčili 361.232 turističnih bonov. Skupna unovčena vrednost znaša 49,71 milijona evrov. Upravičencev do bonov je dva milijona, njihova skupna vrednost pa znaša slabih 360 milijonov. Do zadnje Fursove preverbe smo Slovenci do 9. avgusta porabili 13,9 odstotka skupne vrednosti bonov, kar je pod pričakovanji. V turistični panogi se sicer nadejajo, da se bo njihova poraba nadaljevala jeseni, ampak zagotovo ne v takšni višini kot v poletnem času. JE ROK ZA KORIŠČENJE BONOV PREKRATEK? V Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZ) predlagajo, da se rok za njihovo koriščenje podaljša do naslednje jeseni, vsekakor pa najmanj do konca zimskih šol- C> Naša anketa Kakšna je turistična sezona v naši dolini? Nina Plesnik, Hotel Plesnik, Logarska Dolina V Hotelu Plesnik in depandansi Vila Palenk sprejemamo turistične vavčerje. Povpraševanje po bivanju pri nas je s strani slovenskih gostov v primerjavi s preteklimi leti izjemno v porastu. Od zadnje tretjine junija do sredine avgusta predstavljajo turistični vavčerji nekaj več kot 38 odstotkov skupnega prometa. Sicer smo v letošnjem letu gostili 70 odstotkov slovenskih gostov, kar je 40 odstotkov več v primerjavi s preteklim letom. Letošnja bivanja so bistveno krajša, okrog dve nočitvi, in osredotočena predvsem na vikend bivanja in počitnice. Za prihodnje mesece do konca leta sprejemamo povpraševanja in rezervacije. Marjana Vršnik, Penzion Govc - Vršnik, Robanov Kot V začetku leta smo se bali, da bo turistična sezona letos slaba, saj smo imeli zaprto vse do junija. Sedaj smo veseli, da se nam obisk gostov v primerjavi s preteklimi leti ni spremenil. Spremenila se je le struktura gostov. Prevladujejo namreč Slovenci, le deset odstotkov je tujcev. Ker smo imeli precej odpovedi tujcev, je bilo veliko več dela z dogovarjanjem in rezervacijami. Tudi za jesen se gostje že najavljajo. Veseli smo uvedbe turističnih bonov. Večina gostov jih izkoristi v celoti, nekateri pa tudi po delih. Urška Reberčnik, Apartmaji in wellness center Korošec, Ljubija Turistična sezona je zelo dobra, saj smo julij in avgust zasedeni praktično stoodstotno. Turistične bone sprejemamo, tako da je približno kar 95 odstotkov slovenskih gostov, ki plačajo z njimi. Nekaj imamo rezervacij še z Nizozemske, Španije, Nemčije. Veliko je bilo odpovedi iz tujine, iz držav, ki so na rdečem seznamu. V normalnih sezonah imamo 80 odstotkov tujcev in 20 odstotkov Slovencev, letos pa je ravno obratno. Povpraševanje je veliko, tako da se sedaj že polnijo kapacitete za jesen in zimo. Izplačila s strani države so trenutno še redna, večjih težav z unovče-njem bonov nimamo. Sonja Strgar, Društvo za promocijo in trženje turizma v Lučah Turistični ponudniki z nastanitvami smo veseli in podpiramo dobro odločitev države za uvedbo turističnih bonov. Slednji bodo zelo pomagali, da ne bi bilo odpuščanj ali celo zapiranj obratov. V naši občini so trenutno vse nastanitve skoraj polno zasedene z domačimi gosti, tujcev je zelo malo. A turizem niso le nastanitve, sem sodi tudi dodatna ponudba, ki jo gostje iščejo in potrebujejo, da se imajo na oddihu lepo. Zato bi bilo dobro, če bi uvedli bone še na kakšnem drugem področju. Za končno oceno, kako uspešna bo letošnja sezona, je prezgodaj, saj ne vemo, kaj nas še čaka v jeseni. Pripravila Marija Šukalo, fotodokumentacija anketirancev 4 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Tema tedna, Aktualno Le 13,9 odstotka skupne vrednosti bonov smo Slovenci porabili do 9. avgusta. skih počitnic. Pomoč pri spodbujanju turizma bi bilo treba nameniti tudi destinacijam, ki so aktualne v zimskem času, predvsem smučišča imajo za sabo že eno slabo sezono. V TGZ opažajo tudi, da gostje na bone zunaj nastanitve ne zapravijo dovolj, da bi nadomestili izpadle dohodke tudi gostincem, igralništvu, prevoznikom. Zato si turistični delavci želijo še dodatnih ukrepov za pomoč slovenskemu turizmu. NAJRAJE NA MORJE IN V GORE Jasno je torej, da je ukrep uved- be bonov sicer pomagal določenim turističnim ponudnikom, vendar so razlike med destinacijami zelo velike. Kot kažejo podatki, je na Kranjska Gora. Slovenci smo tudi ljubitelji term, največ obiskovalcev med zdraviliškimi občinami so imele Brežice, dober obisk so za- Stanje unovčenih turističnih bonov pri ponudnikih po zgornjesavinjskih občinah na dan 9. 8. 2020 Občina Število unovčenih bonov Vsota unovčenih bonov (v EUR) GORNJI GRAD 139 15.371,72 LJUBNO 1.290 171.399,13 LUČE 1.026 112.454,51 MOZIRJE 1.532 192.551,65 NAZARJE 124 14.720,16 REČICA OB SAVINJI 2.120 213.284,10 SOLČAVA 3.145 437.630,90 bilo največ unovčenih na slovenski obali, predvsem v Piranu, zelo lep obisk je bil zabeležen tudi v gorah. Največ obiskovalcev je imela obči- Vir: FURS beležile tudi nam bližje Zreče in Laško. Največji upad turistične dejavnosti so sicer beležile mestne de-stinacije. V SOLČAVI UNOVČENIH PREKO TRI TISOČ BONOV Zgornja Savinjska dolina spada med destinacije, ki privlačijo ljubitelje narave, planin in s tem povezanih aktivnih počitnic. V naši dolini je bilo do 9. avgusta unovčenih 9.376 turističnih bonov. Počitnikar-ji so s tem zgornjesavinjskim ponudnikom turističnih nastanitev prinesli skupaj okoli 1.157000 evrov. Največ bonov je bilo unovčenih v občini Solčava, kar preko tri tisoč. Na drugem mestu je občina Rečica ob Savinji, kjer so presegli število dva tisoč unovčenih bonov, nekaj preko tisoč pa so jih imele občine Mozirje, Ljubno in Luče. Precej manj zanimivi za koristnike bonov sta se, vsaj za sedaj, izkazali občini Gornji Grad in Nazarje, kjer je bilo unovčenih le nekaj več kot sto bonov. Tatiana Golob MANJ NOČITEV V PLANINAH IN GORAH ZARADI NOVEGA KORONAVIRUSA Obisk Slovencev je večji, unovčenih le 1,6 odstotka bonov Tudi v Koči na Loki pod Raduho imajo manj tujih gostov. (Foto: Barbara Gradič Oset) Ukrepi sprejeti zaradi epidemije novega koronavirusa so zelo vplivali tudi na planinsko poletno sezono. Oskrbniki koč ocenjujejo, da je število prenočitev manjše kar za 25 odstotkov. Glede na ugotovitve Fursa, da je bil velik procent turističnih bonov izkoriščen prav v gorah, je mogoče sklepati, da je njihova uvedba kljub temu pripomogla k delni rešitvi planinske turistične sezone. LETOS V PLANINAH OPAZNO MANJ TUJCEV Pričakovano je bilo, da bodo največji upad obiska beležile visokogorske koče. Temu je po razmišljanjih poznavalcev gorniških razmer delno krivo tudi to, da so v preteklih letih glavnino nočitev naredili tujci, teh pa je letos vsaj pol manj. Struktura gostov je po podatkih številnih oskrbnikov povsem drugačna. Večino gostov na kočah je Slovencev, ponekod tudi 95 odstotkov. Posledica tega je tudi to, da so bolje obiskane koče v sredogorju, kamor so se številni Slovenci odpravili koristiti svoje turistične bone. Bone so do sedaj v največji meri koristili v planinskih kočah, ki so dostopne z vozili. Kot je za portal Stakrog povedala Mojca Kramar Kokalj z Ljubne-ga ob Savinji, ki je že leta oskrbnica koče na planini Loka pod Raduho, imajo tudi oni letos manj tujih gostov, je pa zaradi koriščenja turističnih bonov več slovenskih. Precej izmed teh je novih gostov pri njih. Mogoče pa jih dobra izkušnja privabi še ob kakšni drugi priložnosti. NOČITVE V KOČAH LE V SKLADU Z ZAŠČITNIMI UKREPI Po podatkih Fursa je bilo do 9. avgusta v planinskih kočah unovčenih 1.833 bonov. To je le 1,6 odstotka vseh bonov, sicer pa so dobitniki le-teh do tega datuma unovčili slabih 14 odstotkov bonov. Oskrbnike koč pri njihovi ponudbi prenočišč še dodatno omejuje ukrep, ki ga je izdal NIJZ, in določa, da lahko v eni sobi spita dve osebi oziroma več ljudi, ki so iz istega gospodinjstva ali če več ljudi potuje skupaj. Torej skupina prijateljev na skupnem pohodu ali skupina na društvenem izletu. Posledično je veliko manj razpoložljivih nočitvenih kapacitet. Vrh vsega smo Slovenci doma blizu gora in se lahko hitro odločimo, da se v primeru slabšega vremena v planine sploh ne podamo. Sicer oskrbniki in tudi obiskovalci ne poročajo o kakšnih zapletih pri koriščenju bonov. Oskrbniki, ki navadno svojih koč nimajo opremljenih z razno tehnologijo, opozarjajo svoje goste, naj imajo s seboj fotokopijo osebnega dokumenta. V kolikor je koristnik bona druga oseba kot upravičenec bona, je potrebno s seboj imeti še izpolnjeno izjavo o prenosu bona. Tudi do 95 odstotkov gostov na kočah je Slovencev. Od letošnjega julija dalje pa je mogoče v določenih kočah rezervirati nočitev preko spleta. Planinska zveza se je priključila prilagojenemu rezervacijskemu sistemu za planinske koče, ki ga že nekaj let uporabljajo v planinskih kočah v Alpah. Tatiana Golob Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 5 Aktualno, Organizacije ZAČETEK AKCIJE MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Za priznanje se med izletniškimi kraji poteguje Ljubno ob Savinji Letos poteka že 29. akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, vasi, krajev, glampingov, hostlov, tematskih po- SLOVENSKI KRAJI IN MESTA IZ LETA V LETO BOLJ UREJENI »Atmosfero kraja se da začutiti tudi, če v njem ne srečaš nikogar« se glasi slogan letošnje akcije. Izboru so se pridružile tudi sloven- Ljubno ob Savinji se poteguje za laskavi naslov v kategoriji najlepših in najgostoljubnejših izletniških krajev. ti ter mestnih, trških in vaških jeder se je pričelo 1. avgusta, trajalo pa bo do sredine septembra. V preteklih letih so se kraji Zgornje Savinjske doline že uvrstili med prejemnike prestižnih priznanj, letos pa se v kategoriji najlepših in najgostoljubnejših izletniških krajev za laskavi naslov poteguje Ljubno ob Savinji. 3. RAZVOJNA OS Gradbeno dovoljenje za odsek Gaberke je pravnomočno Na podaljšan razpis, ki ga je objavil Dars za prva gradbena dela na severnem delu tretje razvojne osi na priključku Gaberke, je prispelo pet ponudb. Najcenejšo, ki znaša 8,47 milijona evrov, je oddal konzorcij Kolektor, CGP in VOC Celje. ZA STA so na Darsu povedali, da so izvedeli, da je gradbeno dovoljenje za dela pri Gaberkah postalo pravnomočno. Pojasnili so, da bodo zdaj izvedli pregled prejetih ponudb za prva dela na severnem delu tretje razvojne osi, čemur bo sledila priprava sklepa o oddaji del izvajalcu. LJUBNO - ZIBELKA FLOSARSTVA IN ŽENSKIH SMUČARSKIH SKOKOV Kot pravijo v ljubenskem turistično informacijskem centru, želijo kraj predstaviti kot središče hribovitega zaledja in zibelko flosar-stva ter ženskih smučarskih skokov. Za sodelovanje so se odločili zaradi vse večje prepoznavnosti kot turistično zanimivega kraja, z majhnimi koraki pa želijo dvigati zavest o pomenu in perspektivah turizma. LANI MED PREJEMNIKI PRIZNANJ MOZIRJE IN LUČE Zmagovalce natečaja bodo razglasili na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo potekali v Laškem med 12. in 14. oktobrom. Med lanskoletnimi dobitniki priznanj sta bila tudi Mozirje in Luče. Mozirje je prejelo priznanje za 3. mesto med najbolj urejenimi manjšimi mesti, med najbolj urejene in gostoljubne izletniške kraje v Sloveniji pa so se z 2. mestom uvrstile Luče. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik PREPREČEVANJE ŠIRJENJA NOVEGA KORONAVIRUSA V torek nov primer okužbe v v« v • I v« • rečiski občini ske vojašnice, Petrol pa bo v okviru natečaja ocenjeval svoje bencinske servise. Komisija na terenu ocenjuje različne kategorije, od dostopnosti kraja, prometne in horti-kulturne ureditve, turistične, športne in kulturne objekte ter trajno-stno naravnanost in gostoljubnost, hkrati pa ponosno dodajajo, da je Slovenija iz leta v leto bolj urejena. NAJDRAŽJA PONUDBA Za projekt na lokaciji priključka Gaberke, to je odseka hitre ceste na relaciji Velenje-Slovenj Gradec, so se poleg omenjenega konzorcija prijavili še drugi. Najdražjo ponudbo v višini 12,15 milijona evrov je oddal konzorcij ICOP, CVP, Nivo Eko in Prohaus. Sledijo ponudbe Strabaga in njegove ljubljanske podružnice, konzorcija Granol, Markomark Nival in Hering, Pomgrada in GGD ter Kolek-torja, CGP in VOC Celje. Marija Lebar V Sloveniji je bilo do nedelje potrjenih 2.429 okužb z novim koro-navirusom, umrlo je skupaj 129 bolnikov s covidom-19. Potrjeno je bilo aktivnih 248 primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se je zdravilo 19 ljudi, na intenzivni negi trije. V naši dolini je bil v torek en nov primer okužbe v rečiški občini. Kako bo potekal pouk za šolarje in dijake v Sloveniji, bo odvisno od števila novih okužb. DOPUSTOVANJE NA HRVAŠKEM ODSVETOVANO Zdravstveni minister Tomaž Gantar je pozval ljudi, ki se vračajo s Hrvaške, naj nekaj dni, če le imajo možnost, ostanejo izolirani, da ne bi ob morebitni okužbi virus nenadzorovano širili naprej. Se posebej to mora veljati za zdravstvene delavce in vse, ki delajo v domovih za starejše občane. Dopusto-vanje na Hrvaškem od zdaj naprej odsvetuje. KAKO JE V AVSTRIJI IN ITALIJI? Ob vrnitvi iz Hrvaške morajo vsi, ki želijo prečkati avstrijsko mejo, od ponedeljka, 17. avgusta, mejnim organom predložiti negativen test na koronavirus, ki ni starejši od 72 ur. Na Dunaju so organizirali brezplačno testiranje za prebivalce, ki se v teh dneh vračajo z dopusta. V Italiji so zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom od ponedeljka zaprte diskoteke in nočni klubi na prostem, na javnih mestih pa bo od 18. do 6. ure obvezna uporaba zaščitnih mask. Med drugim morajo vsi, ki v Italijo pridejo s Hrvaške, Grčije, Malte in Španije, imeti potrdilo o negativnem testu na koronavirus, opravljenem v največ 72 urah pred vrnitvijo oziroma morajo opraviti testiranje v 48 urah po prihodu v Italijo, do testiranja pa morajo ostati v obvezni sa-moizolaciji. Štefka Sem 21 MILIJONOV OKUŽENIH V SVETU V svetu je bilo v sredo za novim koronavirusom okuženih že 22 milijonov ljudi, s covidom-19 pa je umrlo več kot 785.000 ljudi. Največ okuženih imajo ZDA, Brazilija in Indija, kjer so v zadnjem tednu potrdili več kot 100.000 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Strokovnjaki ocenjujejo, da je dejansko število okuženih še precej višje zaradi majhnega števila testiranj. 6 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Gospodarstvo, Iz občin MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Na voljo več milijonov evrov za razpise v gozdarstvu kmetijstvu V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 je kmetijsko ministrstvo nedavno objavilo več razpisov nepovratnih sredstev za letošnje leto. Med drugim sta objavljena razpisa za nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter za naložbe v ureditev gozdne infrastrukture. Za oba razpisa vlada zanimanje tudi med lastniki zgornjesavinjskih gozdov. OSEM MILIJONOV ZA NOVO MEHANIZACIJO IN OPREMO Cilj razpisa je uvesti učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spravilo lesa, doseči intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, profesionalizacijo dela v gozdovih, zmanjšanje števila delovnih OBČINA NAZARJE nesreč pri delu v gozdu ter ustvariti nova delovna mesta. Razpisanih je osem milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega za fizične osebe pet in za pravne osebe tri milijone evrov. VIŠINA PODPORE IN ROKI Za izvedbo naložbe lahko dobijo upravičenci 40 odstotkov upravičenih stroškov, najnižji znesek javne podpore znaša tisoč evrov na vlogo. Prijave na razpis v elektronski obliki so mogoče od 17. avgusta in vse do vključno 17. septembra 2020. DENAR ZA GOZDNO INFRASTRUKTURO Od 10. avgusta dalje je mogoče dajati vloge na javni raz- Zaključena dela na mostu v Potoku Po prenovi je most v Potoku varnejši za uporabo in lepšega videza. (Foto: Igor Solar) Od konca julija je veljala na vzdrževalec kategoriziranih ob- cesti v Potoku popolna zapora prometa, saj so potekala dela na prenovi tamkajšnjega dotrajanega mostu. Ta most je edina povezava preko Drete na tem območju, v času del je bil omogočen obvoz po javni poti Pusto Polje-Potok-vodohran. Naročnica sanacije mostu je bila Občina Nazarje, izvajalec pa podjetje VOC Celje, ki je redni pis ministrstva za naložbe v ureditev gozdne infrastrukture. Za ta namen je razpisanih 6,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Cilj javnega razpisa je povečanje odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami, zmanjšanje stroškov spravila lesa in s tem omogočiti učinkovitejše trajnostno gospodarjenje z gozdovi. SREDSTVA DO POLOVICE UPRAVIČENIH STROŠKOV Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najmanjši znesek javne podpore znaša 500 evrov na eno vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014-2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500 tisoč evrov javne podpore. Razpis je odprt od 10. avgusta do vključno 12. oktobra 2020. OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE ZANIMANJE ZA RAZPISA JE PRECEJŠNJE Kmetijsko ministrstvo in Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja sta že v začetku leta pričela z javnimi predstavitvami obeh razpisov, ki sta bila načrtovana za mesec maj, vendar je načrte podrla epidemija novega koronavirusa. Kot je povedal Tomaž Gerl z na-zarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so bili zainteresirani lastniki gozdov pravočasno in ustrezno obveščeni. Na enoti so prav zdaj sredi največjih aktivnosti glede razpisa za mehanizacijo in opremo, kjer pomagajo lastnikom tudi pri pripravi in vnosu elektronskih vlog. Aktivnosti glede razpisa za gozdne prometnice potekajo v skladu s predhodno sprejetimi načrti, za oba razpisa pa je veliko zanimanje. Marija Lebar Štirje prejemniki grbov in več županovih priznanj činskih cest v občini. Sanacija je zdaj zaključena in promet na tem delu ponovno omogočen. Kot so povedali na občini, so bila dela precej obsežna, saj je bilo poleg povoznega lesenega dela potrebno odstraniti še nosilni del ter z brušenjem in barvanjem sanirati nosilne traverze. Za projekt je občina namenila dobrih 20 tisoč evrov. Marija Lebar Na zadnji seji nazarskega občinskega sveta so svetniki obravnavali tudi predloge za letošnje občinske nagrajence. Na javni razpis prispele predloge je predhodno obravnavala že komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade ter pripravila predlog prejemnikov občinskih priznanj. Svetniki so predlog komisije potrdili. OBČINSKA PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM Zlati grb Občine Nazarje za leto 2020 gre Francu Podrižniku za zasluge pri delu v čebelarstvu. Bil je aktiven tudi na drugih področjih v krajevni skupnosti in občini. Prav tako prejme zlati grb podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki letos obeležuje svojo petdesetletnico in je vpeto tudi v lokalno dogajanje. Srebrni grb dobi Urban Goltnik za dosežke na svetovnih igrah specialne olim-pijade v Abu Dabiju leta 2019. Melita Mikek je prejemnica bronastega grba. Kot vzgojiteljica in vodja vrtca v Smartnem ob Dreti in kot krajanka je ogromno prispevala k mnogim kulturnim in ostalim prireditvam v kraju in na ta način med seboj povezovala različne generacije. PRIZNANJA ŽUPANA Tudi letos bodo podeljena županova priznanja. Med njimi so nekateri posamezniki, ki so se še posebej izkazali v pomoči drugim v času najnujnejših potreb ob koronak-rizi. Kdaj in kako bodo podeljena ta visoka priznanja, še ni mogoče reči. Ni še namreč znano, ali bo mogoče pripraviti slavnostno občinsko sejo na dan občinskega praznika 18. septembra. Marija Lebar Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 7 Cestni promet PREDLOG NOVELE PRAVIL V CESTNEM PROMETU Po novem bomo lahko kljub rdeči luči zavijali desno Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog novele zakona o pravilih v cestnem prometu. Jeseni naj bi poslanci državnega zbora končno uzakonili vožnjo z lahkimi motornimi vozili v cestnem prometu, kamor sodijo električni skiro-ji, električne rolke, segwayi in drugo. Novo bo tudi pravilo o zavijanju desno, ki bo dovoljeno tudi ob rdeči luči na semaforju. ZAVIJANJE V DESNO OB RDEČI LUČI OMOGOČENO Z DODATNIM PROMETNIM ZNAKOM Z dopolnitvijo člena se bo določil pomen rdeče luči na semaforju, ki mu je dodan prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči. Novo pravilo bo tako dopuščalo, da voznik ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan prometni znak za vožnjo desno, lahko zavija desno, vendar le, če je smer prosta. LAHKA MOTORNA VOZILA S KRMILOM Novela zakona o cestnih predpisih za lahka motorna vozila določa, da se z njimi lahko vozimo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer kolesarska steza ni urejena, je dovoljena vožnja ob desnem robu vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje 50 kilometrov na uro. To pravilo izloča vsa prevozna sredstva, ki nimajo krmila, torej bo vožnja z rolkami in hoverboardi po cestah prepovedana. ELEKTRIČNI SKIROJI LE ZA STAREJŠE OD 14 LET Z zakonom o voznikih bo določeno, da lahka motorna vozila v cestnem prometu vozi le oseba, starejša od 14 let. Uporaba zaščitne kolesarske čelade bo obvezna do polnoletnosti za voznike in potnike Janez Marolt, AMZS inštruktor varne vožnje: »Spremembe prometne zakonodaje so pogoste, poleg pravil so v prometu stalnica tudi spremembe na področju infrastrukture in tehnologije v vozilih. Problem, ki ga AMZS inštruktorji varne vožnje opažamo v praksi, je, da vozniki s temi spremembami marsikdaj niso dovolj seznanjeni. Voznik opravi vozniški izpit in pridobi vozniško dovoljenje, če seveda nima nikakršnih zdravstvenih omejitev, praktično do konca življenja. V času njegove vozniške kariere se dogajajo spremembe na področju prometnih predpisov, infrastrukture in tehnologije, mnogi vozniki pa se z njimi ne seznanjajo, četudi so vsakodnevno v prometu. Predstavljajmo si zdravnika, da se po končanem študiju in specializaciji do zaključka opravljanja zdravniškega poklica ne bi več izobraževal. V AMZS vseskozi skrbimo za obveščenost in izobraževanje naših članov prek Motorevije, spletne strani in drugih kanalov obveščanja, kot so družbena omrežja. Seveda so zelo priporočljivi tudi programi varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, saj na njih udeležence seznanimo s ključnimi novostmi in kako naj jih uporabljajo pri svoji vožnji. Poleg izobraževanja voznikov bi izpostavil tudi pomen strpnosti, kar je ob uvajanju novosti še toliko pomembneje. Morda nekateri udeleženci v prometu z vsemi novimi zakonodajnimi rešitvami ne bodo takoj seznanjeni ali se ob njihovi uporabi ne bodo počutili varno in suvereno. Zato bodimo tolerantni do morebitnih napak drugih in jim tudi na ta način pomagajmo, da bodo novitete lažje in hitreje usvojili. MŠ na kolesu ter tudi na lahkem motornem vozilu. OMEJITVE PRI ALKOHOLIZIRANOSTI Vozniki koles, mopedov, lahkih električnih vozil po predlogu novele ne bodo smeli voziti, če bodo ob kontroli alkoholiziranosti imeli 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več (0,24 miligrama alkohola ali več v litru izdihanega zraka). Ob nižji koncentraciji pa ne bodo smeli kazati motenj v vedenju. Ob morebitnem prekršku se jim ne izrečejo kazenske točke. ŠE ENKRAT VIŠJA KAZEN ZA TELEFONIRANJE MED VOŽNJO Novela zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo oziroma za druge motnje, ki bi vozniku zmanjševale slušno ali vidno zaznavanje, ali zmožnost obvladovanja vozila. Za voznike, ki ne potrebujejo vozniškega izpita, se bo kazen dvignila s 40 na 120 evrov, vozniki motornih vozil pa bodo namesto s 120 kaznovani z 250 evri in tremi kazenskimi točkami. Kot piše v noveli, voznik ne sme »uporabljati opreme ali naprav, gledati televizije, telefonirati, uživati hrane, se ličiti, reševati križanke, brati knjig in časopisov, izpolnjevati različnih obrazcev, uporabljati prenosnih računalnikov, pisati SMS-/MMS-sporočil ...« SKUPNI PROMETNI PROSTOR Zakonska novela uvaja tako imenovani skupni prometni prostor, v katerem ni jasne delitve cestišča in pločnika. Na določenem Katarina Debeljak, učiteljica v šoli vožnje: »Novela zakona o zavijanju v desno pri rdeči luči z dodatnim prometnim znakom je v obdelavi že leto in pol. Če bo sprejet, bo takšno zavijanje verjetno le v križiščih, ki niso zelo prometna. Lahka motorna vozila na kolesarskih stezah in kolesarskem voznem pasu so bolj varna. Vemo pa, da so te ozke in marsikje potrebne obnove in bo potrebno veliko previdnosti.« MŠ (Foto: MS) območju tako ne bo talnih označb, robnikov in prometnih znakov, ki bi prostor posebej razdelili za pešce in kolesarje. »Namesto označb, ki določajo, kje lahko pelje motorizirano vozilo, kje kolesar in kje lahko hodi pešec, imajo vsi prosto izbiro, kako se bodo gibali,« še piše v predlogu. Največja dovoljena hitrost v skupnem prometnem prostoru bo 20 kilometrov na uro oziroma tudi 30, če bo to določeno s predpisanim prometnim znakom. VEČJA POOBLASTILA REDARJEM Skupni prometni prostor bodo nadzorovali občinski redarji. Predlog jih pooblašča tudi za nadzor vožnje z lahkimi motornimi vozili in kolesi, nadzor uporabe zaščitne čelade in prepovedanih naprav ali opreme. Hitrosti bodo še vedno merili le s samodejnimi napravami, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika. PREDLAGA SE UZAKONITEV ODGOVORNOSTI VOZNIKA VOZILA Po predlogu naj bi se uzakonila domnevna odgovornost lastnika oziroma imetnika uporabe vozila za storjeni prekršek, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška zoper varnost cestnega prometa. Predlog spremembe tudi določa, da se v takem primeru lastniku vozila za prekršek izreče le predpisana globa, kazenske točke pa ne. Franci Kotnik 8 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Gospodarstvo, Organizacije SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Kar pet inovacij nagrajenih z zlatom Strokovna komisija za inovacije pri Savinjsko--šaleški gospodarski zbornici (SŠGZ) je nedavno objavila nekatere zaključne podatke iz letošnjega razpisa. Ta je bil 21. po vrsti, partnerji projekta pa so Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Javna agencija Spirit Slovenija. NA RAZPIS PRISPELO 14 PRIJAV Predlagatelji so lahko prijavili inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oziroma prvič uporabljena v proizvodnem ali poslovnem procesu v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. marca 2020. Zaradi epidemije je bil prvotni rok za prijave na razpis podaljšan, do 12. junija pa so prejeli 14 prijav inovacijskih projektov s strani enajstih različnih prijaviteljev. RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV PRIZNANJ 10. SEPTEMBRA Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor SŠGZ, je ocenila vseh 14 inovacijskih projektov in dodelila pet zlatih, dve srebrni in sedem bronastih priznanj. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo v četrtek, 10. septembra. Na nacionalno ocenjevanje se uvrstijo tri najbolje ocenjene inovacije. Podelitev nacionalnih priznanj je predvidena v mesecu novembru. ZGORNJESAVINJSKI INOVATORJI SPET MED PRIJAVLJENIMI Na razpis so se lahko prijavile gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji in druge organizacijske oblike z območja SŠGZ. Kot že leta doslej so v pestrem naboru inovacij sodelovali tudi inovatorji iz naše doline. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je tokrat prispevalo tri prijavljene predloge, po eno inovacijo pa sta prijavila družba Podkrižnik in samostojni raziskovalec Srečko Pisnik. PESTER RAZPON PODROČIJ Družba HTZ IP je prijavila dve inovaciji. S po enim projektom so sodelovale skupine inovatorjev iz podjetij Autotech Velenje, Gorenje Orodjarna, Evergreen Velenje, Komunala Velenje, Plastika Skaza, Premogovnik in SAŠA inkubator. Na razpis prispele inovacije so pokrivale široko področje; osem od teh je bilo produktnih, pet procesnih in ena družbena inovacija. Marija Lebar OD UPORA DO SVOBODE Pohod po mejnikih NOB tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino Letos je 75 let od konca druge svetovne vojne, od osvoboditve in zmage nad okupatorjem. Ob tej obletnici je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pripravila pohod mimo ključnih mejnikov iz NOB, poimenovali so ga Od upora do svobode. Skupina pohodnikov, ki sta jo vodila generalni sekretar ZZB NOB Slovenije Aljaž Verhovnik in zgodovinar ter član predsedstva ZZB NOB Slovenije dr. Martin Premk, je uspešno opravila štiridnevni, 130 kilometrov dolg pohod, pohodniki pa so se ustavili tudi v Zgornji Savinjski dolini. VEČ POSTANKOV V NAŠIH KRAJIH Udeleženci pohoda so prvi od štirih dni za- Na Ljubnem so pohodnike ob spomeniku sprejeli člani krajevne organizacije ZZB NOB. Jože Rakun je prisotne nagovoril pri spomeniku padlim v Gornjem Gradu. ključili na Menini planini, kjer so pripravili krajši program in prespali. Naslednje jutro so se podali proti Gornjemu Gradu, kjer so jih pri spomeniku padlim v NOB pričakali člani gor-njegrajske krajevne organizacije združenja. Nagovoril jih je tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Jože Rakun. Pohodniki so pot nadaljevali do Ljubnega ob Savinji, kjer so se ob spomeniku padlim srečali s člani krajevne organizacije. Le-ti so pripravili krajši program z nagovorom. Pohodniki so z Ljubnega pot nadaljevali na Smrekovec in naprej do Topolšice, kjer je bila leta 1945 podpisana kapitulacija nemških sil. Štefka Sem, foto: arhiv ZZB NOB Slovenije Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 9 p Organizacije 15 LET DELOVANJA NARAVOVARSTVENE ZVEZE SMREKOVEC Nastanek zveze »zakrivili« motokrosisti Naravovarstvena zveza Smre-kovec združuje društva, ki se zavzemajo za varstvo narave in traj-nostni razvoj na širšem območju Smrekovškega pogorja. Zveza letos praznuje 15-letnico svojega de- lovanja. Ob obletnici so pripravili program dela za leto 2020. Poudarek je na ozaveščanju, vzgoji in izobraževanju mladih ter občanov, na osnovnih šolah, v vseh občinah na območju Smrekovškega pogorja. V ta namen bodo izdali letak Umno nabiralništvo. PLANIRAJO VSAKOLETNI POHOD Skupna naloga občin je financiranje planinskega zemljevida Smrekovško pogorje. Konec septembra bo tradicionalni pohod na Smrekovec kot skupno srečanje društev vključenih v zvezo. VODIJO JIH SKUPNI CILJI Zveza danes združuje društva, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj na širšem območju Smrekovca, na območju občin Črna na Koroškem, Ljubno in Šoštanj. Vse deležnike vodijo spoštovanje naravnih vrednot, sledenje nadaljnji rasti in razvoju naravovarstvene kulture ter predvsem pozitivna promocija Smrekovškega pogorja. NADALJEVANJE NARAVOVARSTVENIH PRIZADEVANJ Ustanovitev zveze leta 2005 je nadaljevanje naravovarstvenih pri- C> Predsednik Jože Melanšek: »Razkorak med uveljavljeno zakonodajo, izvedbenimi nalogami in ukrepi je prevelik.« (Foto: arhiv zveze) Jože Melanšek, predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec: »Posebno pozornost posvečamo sodelovanju pri vzgoji in izobraževanju učencev na osnovnih šolah v Črni na Koroškem, Ljubnem ob Savinji, Šoštanju in Mestni občini Velenje s projektom naravovarstvenega značaja, pod geslom Ohranimo Smreko-vec. Pri izvedbi vseh teh aktivnosti prostovoljno sodelujemo člani društev, vključeni v NZ Smrekovec, vodniki planinske vzgoje, varuhi gorske narave, gozdarji, gobarji, lovci in drugi organizatorji naravovarstvenih aktivnosti. S tem hočemo utrditi potrebo po (Foto: arhiv Martina Škoberneta) delovanju zveze, katere začetek izhaja iz šolskega leta 2003/2004, ko so šoštanjski planinski delavci vodili izlet s Slemena na Smrekovec za otroke šoštanjskega vrtca. Na ozki, planinski poti so jih presenetili »divji« mo-tokrosisti. V zadnjem času nastopajo tudi težave, zaradi različnih gledanj in vrednotenja - pojmovanja varstva narave ter vrednotenja civilne družbe - društev. Čeprav nas občine podpirajo v polni meri, je odzivnost države prepočasna ali zelo mala. Razkorak med uveljavljeno zakonodajo, izvedbenimi nalogami in ukrepi pa je prevelik. V ta namen smo si zadali nalogo, da moramo vse bolj razmišljati, kakšna je vloga in kakšne so naloge NZ Smrekovec v okolju Smrekovškega pogorja, kjer smo samo del sodelujočih pri razvijanju naravovarstvenih nalog in ozaveščanja.« Marijan Denša, predsednik nadzornega odbora Savinjsko gozdarskega društva Nazarje: »Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje je ustanovni član Naravovarstvene zveze Smrekovec in se vanjo ves čas aktivno vključuje na številnih področjih. Sodelujemo predvsem pri reševanju strokovnih vprašanj in problemov, zlasti na področju gozdnega prostora in varstva narave, oblikovanju življenjskega prostora divjega petelina in drugih ogroženih ter zavarovanih vrst, pri pripravi in izvedbi naravovarstvenih vodenj in oblikovanju strokovnih stališč zveze. Bili smo pobudniki za izvedbo sedaj že tradicionalnega Dneva Smrekovca. V zvezi sodelujemo po osnovnih načelih slovenskega gozdarstva: trajnost, sonaravnost in večnamenskost. Pomen zveze za ohranjanje Smrekovškega pogorja je izreden in nenadomestljiv. V času svojega obstoja in delovanja je izvedla številne uspešne projekte in druge akcije, ki so pripomogle k informiranju in ozaveščanju o pomenu Smrekovca kot posebnega bisera Slovenije. Za uspešno delo je zveza prejela tudi najvišje priznanje PZS za delo na področju varstva gorske narave, diplomo dr. Angele Piskernik. To zvezi uspeva predvsem zato, ker so vanjo vključena lokalna, z naravo povezana društva in njeno delovanje podpirajo občine z vseh strani Smrekovca. Zveza torej zares združuje in povezuje lokalno prebivalstvo, tudi lastnike zemljišč, zainteresirano javnost in odločevalce. V zadnjem obdobju se posveča predvsem vzgoji in ozaveščanju osnovnošolske mladine in pretiranemu nabiralništvu. Kljub vztrajnemu in uspešnemu delu zveze je ogroženost pogorja velika. Nemir in erozijo povzročajo brezobzirne vožnje z vozili na motorni pogon za zabavo, pozimi so to motorne sani, poleti štirikolesniki, motorji in terenska vozila, ki se jim pridružujejo gorski kolesarji. Naravo in njene procese ogroža prekomerno in neprimerno nabiranje gozdnih sadežev, od gob preko borovnic, brusnic do zelišč, ter odmetavanje odpadkov nevestnih obiskovalcev. Zato se bo zveza v prihodnje morala aktivnejše povezovati z lastniki zemljišč in organizatorji turistične in rekreativne dejavnosti na območju pogorja ter zahtevati od pristojnih institucij ustrezno ukrepanje, zlasti nadzor.« 10 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Organizacije, Iz občin zadevanj, ki jih je leto prej pričela projektna skupina civilne družbe za ohranitev Smrekovca. Zelja je spodbuditi lokalna društva in lokalno prebivalstvo k aktivni udeležbi pri snovanju trajnostnega razvoja in s tem k ohranitvi naravne dediščine. Kar 358 rastlinskih vrst je evidentiranih na pobočju Smrekovca, med njimi je kar 26 ogroženih vrst. OPRAVILI ŠTEVILNE AKTIVNOSTI Od ustanovitve zveze dalje so bile opravljene številne aktivnosti do opozarjanj na kulturno vedenje v planinskem svetu, v boju za uveljavljanje zakonskih predpisov in njihovo izvajanje v skupno korist. Organizirali so več čistilnih akcij in čiščenje zarašče-nosti travnikov - pašnikov. Posebno pozornost posvečajo sodelovanju pri vzgoji in izobraže- SPODNJE KRAŠE V zvezi ozaveščajo, vzgajajo in izobražujejo mlade ter ostale občane. (Foto: arhiv zveze) bočji poteka tektonska prelomna cona, ki loči afriško in evropsko tektonsko ploščo. Tudi zaradi tega je pogorje botanična posebnost. Na njem je evidentiranih kar 358 rastlinskih vrst, med njimi je kar 26 ogroženih vrst. Ta rastlinski svet nudi življenjski prostor redkim živalim in je dom ogroženim živalskim vrstam. Tu živijo gozdni jereb, divji petelin in ru-ševec. Vse tri vrste za svoj obstoj potrebujejo podrastje in mir. Tod domuje planinski zajec, občasno se pojavljajo divja mačka, ris in rjavi medved. Roman Mežnar vanju učencev na osnovnih šolah v Črni na Koroškem, Ljubnem ob Savinji, Šoštanju in Mestni občini Velenje. BOTANIČNA POSEBNOST Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji in je vključeno v Naturo 2000. Narava Smrekovca je spoznana kot vrednota evropskega pomena. Pod severnimi po- Po utrditvi brežin je cesta varnejša Med vzdrževalnimi deli na cestni infrastrukturi, za katere je država letos namenila sredstva, je bila tudi utrditev dela regionalne ceste Nazarje-Gornji Grad v Spodnjih Krašah. Tamkajšnjo brežino je spodjedala Dreta in jo ob vsakem večjem deževju odnašala. PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO OB DRETI Po prenovi bo šola za učence • I •• «v in zaposlene prijaznejša Zdaj je cesta na tem delu za uporabnike varnejša, saj sta obojestranska podporna zidova na novo utrjena, urejeni so tudi propus-ti, ki so bili na tem mestu. Dela je izvajalo koncesionarsko podjetje VOC Celje, vrednost projekta je bila ocenjena na okoli 16 tisoč evrov. Marija Lebar Nekateri sanitarni elementi so že nameščeni. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) V času šolskih počitnic poteka- ključena v času poletnih počitnic. Obojestranska podporna zidova regionalne ceste v Spodnjih Krašah sta na novo utrjena. (Foto: Igor Solar) jo v prostorih podružnične šole v Smartnem ob Dreti prenovitvena dela. Gre za prenovo šolskih sanitarij in izvedbo toplotne črpalke z razvodom vodovodnih inštalacij. NA RAZPIS PRISPELE TRI PONUDBE Občina Nazarje je za omenjena dela objavila javni razpis in k oddaji ponudb povabila sedem izvajalcev. Do sredine julija, ko se je iztekel rok, so ponudbe oddali trije. Skladno z merili razpisa so dela oddali podjetju Gradbeništvo Vodeja iz Letuša, katerega ponudba je bila najugodnejša. Za projekt bo občina iz proračuna namenila okoli 45 tisoč evrov skupaj z DDV-jem. Dela bodo za- TOPLA VODA IN PRENOVLJENE SANITARIJE V skladu s projektom bo izvajalec uredil štiri nove prostore sanitarij, in sicer po dve v pritličju in v prvem nadstropju. V sanitarijah bodo znižali previsoke strope in položili keramiko. Doslej oskrba s toplo vodo ni bila urejena, zato bodo uredili tudi toplotno črpalko za stalno zagotovitev tople vode in razvod vode po sanitarijah in učilnicah. Potem ko je občina lani uredila pri šoli novo greznico, bodo letošnja dela še bistveno bolj pripomogla k boljšemu videzu in zlasti funkcionalnosti zgradbe. Marija Lebar Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 11 Kultura, Iz občin, Čestitke, Oglasi MIHA BRODNIK S SKLADBO STEREOPOETICA Zmagal na natečaju velemojstra elektronske glasbe Miha Brodnik iz Mozirja je s skladbo Stereopoetica zmagal na natečaju pionirja in velemojstra elektronske glasbe Jean-Michela Jarra. Naredil je najboljši remiks njegove pesmi EoN in bil izbran izmed tristo glasbenikov iz vsega sveta. 48-SEKUNDNI REMIKS MOJSTROVEGA DELA Svetovno priznanega mojstra elektronske glasbe je Brodnik, po poklicu gradbenik in ljubitelj biljarda, prepričal z 48-sekundno skladbo, remiksom Jarrovega dela EoN. Brodnik je svoje doživljanje mojstrove stvaritve poimenoval Stereopoetica, kot se imenuje tudi njegov glasbeni projekt v sodelovanju z vsestransko umetnico Glorja-no Veber. ŽELJA PO USTVARJANJU ELEKTRONSKE GLASBE ŽE IZ OTROŠKIH LET Brodnikovi glasbeni začetki segajo v osnovno šolo, ko se je učil igranja klaviatur, ravno Jarrova skladba Oxygene pa je takrat v njem porodila željo po ustvarjanju elektronske glasbe. »Zelja je bila res močna, čisto me je okupirala. Oče mi je pri petnajstih letih kupil prvo profesionalno klaviaturo in bil sem prepričan, da je ukvarjanje z glasbo moje poslanstvo. Ze od samega začetka sem rad eksperimentiral in komponiral, a sem se hkrati zavedal, da bi potreboval veliko boljšo opremo, založbo in studio, ti, da imaš talent, znanje in tisto, kar je v glasbi težko definirati -nekaj svojega, drugačnega, s čimer daš svoji glasbi pečat,« je ponosno dodal. Miha Brodnik je zmagal na natečaju velemojstra elektronske glasbe Jean-Michel Jarra, izbran je bil izmed tristotih glasbenikov iz vsega sveta. (Foto: osebni arhiv) če bi želel ustvarjati na najvišjem profesionalnem nivoju, zato je vse skupaj ostalo zgolj hobi,« je Brodnik obudil spomine na svoje začetke v svetu elektronske glasbe. NAGRADA POTRDITEV, DA JE NA PRAVI POTI »Jean-Michel Jarre je genij in perfekcionist z neomejeno ustvarjalno energijo, znanjem in vizijo,« je dejal o svojem vzorniku. »Nagrada takšnega ustvarjalca je vsekakor potrditev, da si na pravi po- Priznanje mu je zagotovo velika spodbuda za naprej in hkrati postavi morebitna negativna mnenja v čisto poseben okvir in perspektivo, saj je pohvala glasbenika, ki je pro- dal več kot 80 milijonov plošč in je Guinnessov rekorder s kar 3,5 miljo-na ljudi na enem izmed svojih spek-takularnih gigantskih koncertov, nekaj neprecenljivega. Za nagrado za zmago na natečaju se bo v živo srečal s svojim glabenim idolom. PREPLET POEZIJE IN ELEKTRONSKE GLASBE Pred leti je Brodnik srečal pesnico in vsestransko umetnico Glorja-no Veber in ji predstavil svoje glasbene stvaritve. Tudi Vebrova je že leta razmišljala o glasbenem studiu, ki bi ga uporabljala za snemanje poezije, združene z glasbenimi aranžmaji. »Iskala je nekaj drugačnega in ko je slišala mojo glasbo, je nastala ideja o skupnem projektu, ki bi združeval poezijo in elektronsko glasbo,« je nastanek Stereopoetice opisal nagrajeni Mozirjan in dodal, da bo album vsekakor nekaj svežega, poleg tega pa bo nosil močno družbeno sporočilo. Barbara Rozoničnik OBČINA NAZARJE Za male komunalne čistilne naprave 15 tisoč evrov Po rebalansu, ki ga je v juliju sprejel občinski svet, je Občina Nazarje objavila še en razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) za leto 2020. Prvi razpis v višini 7500 evrov je občina objavila spomladi. Izkazalo se je, da je zanimanje občanov precejšnje in denar je bil v skladu s pogoji tudi razdeljen. RAZPIS ODPRT DO 7. SEPTEMBRA Ker so se za nakup in vgradnjo MKČN zanimali še nekateri obča- ni, je občina v začetku avgusta objavila še en razpis za sofinanciranje, prav tako v višini 7.500 evrov. Sredstva se dodeljujejo le za območja občine, na katerih ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. Višina sofinanciranja ne sme presegati 50 odstotkov vrednosti izgradnje MKČN oziroma 1.500 evrov za eno stanovanjsko enoto. Razpis, ki je objavljen tudi na občinski spletni strani, bo odprt do 7. septembra 2020. Marija Lebar 12 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Zgodovina in narodopisje Zgodovinar Ignac Orožen in Zgornja Savinjska dolina PETER WEISS Iz Zgornje Savinjske doline je izšlo kar nekaj pomembnih ustvarjalcev, ki so se izkazali z znanjem in dosežki, kdaj tudi življenjskimi. Njihovo delo je dobro poznati zaradi nas samih, saj nismo prvi in sploh ne edini na tem koščku sveta, pa tudi zaradi vseh drugih, s katerimi nas v skupnost povezujejo današnji časi, in tistih, ki nas bodo nasledili. K nam so od drugod prišli tudi posamezniki, ki so se posvetili proučevanju naših krajev in njihove veličastne zgodovine. ZAKAJ GA IMAMO ZA ENEGA OD SVOJIH Tak je bil duhovnik in cerkveni zgodovinar Ignac Orožen, ki je zbiral vire o zgodovini cerkev v mariborski škofiji (in torej tudi v naši dolini) in jih v nemščini in latinščini objavil, s tem Pred 160 leti je bil dobro desetletje tudi župnik v Mozirju in zaradi mnogih zaslug za dolino ga lahko imamo za enega od svojih, za Zgornjesavinjčana. pa je utemeljil nadaljnje zgodovinske, umetno-stnozgodovinske in krajepisne raziskave. Pred 160 leti je bil dobro desetletje tudi župnik v Mozirju in zaradi mnogih zaslug za dolino ga lahko imamo za enega od svojih, za Zgornjesavinj-čana. POKLICNA POT, KI JE TUDI ŽIVLJENJSKA Rojen je bil 30. januarja 1819 v Laškem v trgovski družini, šolal pa se je najprej v rojstnem kraju in potem v Celju, Gradcu in Celovcu. Leta 1842 je bil posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan v Žalcu in Celju, v letih 1854-1865 župnik v Mozirju, nato nadžupnik v Rogaški Slatini, od leta 1867 do smrti 13. aprila 1900 pa je v mariborski škofiji opravljal zelo visoke cerkvene funkcije: bil je kanonik (škofov svetovalec) in nazadnje prošt (predstojnik kanonikov). V zadnjih treh desetletjih življenja je bil tudi ravnatelj semenišča, bogoslovni predavatelj cerkvene umetnosti in od leta 1883 do smrti še vodja škofijske pisarne. Pri Orožnu so ti položaji, funkcije in zadolžitve sicer odlični, veliko pomembnejše pa je to, kar je na svojo pobudo naredil za poznavanje zgodovine krajev in župnij na Štajerskem. PREDVSEM (CERKVENI) ZGODOVINAR Ze v zgodnjih študijskih letih se je Orožen zapisal zgodovinopisju. Potem ko je jeseni leta 1854 prišel v Mozirje za župnika, je izšla njegova, kot jo je naslovil, Celska kronika, v slovenščini napisana zgodovina Celja in najbližje okolice, v tistem času zelo brano delo. Mnoge starorimske Ignac Orožen spomenike z napisi so pod njegovim vodstvom vzidali v stene župnijske cerkve v Celju. OBSEŽNO O GORNJEGRAJSKI DEKANIJI Leta 1868 je začel intenzivno obdelovati zgodovino dekanij mariborske (lavantinske) škofije; do leta 1893, ko mu je opešal vid, jih je v osmih nemško pisanih zvezkih predstavil 14, polovico vseh. Ravno drugi zvezek z Gornjim Gradom in gradivom, ki se nanaša na zgodovino Zgornje Savinjske doline, je izjemno obse- Pri Orožnu so položaji, funkcije in zadolžitve sicer odlični, veliko pomembnejše pa je to, kar je na svojo pobudo naredil za poznavanje zgodovine krajev in župnij na Štajerskem. žen in ga sestavljata dva dela. Prvi (izšel je leta 1876) vsebuje kroniko benediktinskega samostana v Gornjem Gradu za leta 1140-1473 in seznam podložniških dajatev temu samostanu (urbar) iz leta 1426, drugi (izšel je leta 1877) pa kronike posameznih župnij gornjegrajske de-kanije. ŽUPNIK V MOZIRJU V LETIH 1854-1865 V Mozirju je Orožen v letih 1858-1861 pozidal podružnico svetega Nikolaja v Ljubiji, leta 1857 prizidal zakristijo podružnici na Brezju in ji 1860 oskrbel nove orgle, leta 1864 pa je nabavil klopi za podružnico na Lepi Njivi in dal cerkev tlakovati. Orožen je potek teh del dobro dokumentiral in predvsem pri cerkvi v Ljubiji, ki je veliko pomenila našim prednikom splavarjem, se dobro vidi, kako hitro in učinkovito je sodelo- Brez Orožnove objave bi bilo štiristo let staro pisno pričevanje o (zgornjesavinjskem) želodcu najbrž še vedno zakopano kje v kakem arhivu, mi vsi pa bi bili brez tega siro-mašnejši. val z mozirskimi župljani. Med bivanjem v Mozirju je začel delati tudi izpiske iz cerkvenih dokumentov v nekdanjem gornjegrajskem arhivu, ki se jih je največ tikalo predvsem Zgornje Savinjske doline. PRED 400 LETI PRVI ZAPIS O ZGORNJESAVINJSKEM ŽELODCU Po zaslugi Orožnove objave dokumenta iz nekdanjega gornjegrajskega arhiva tudi vemo, kaj je takoj po novem letu 1620 dobil iz Gornjega Grada ljubljanski škof Tomaž Hren v Gradec v Avstriji: »Tudi se v. Furstovi Gnadi posleio od letod koline, 12 ardezih klobass, 6 Schabelnau, 4 Jetternize, 5 karuauiz, 2 Herbta inu en She-lodez«, v današnji slovenščini: »Od todle pošiljamo vaši knežji milosti tudi koline: 12 rdečih klobas, 6 šugeljnov (debelih klobas?), 4 je-trnice, 5 krvavic, 2 hrbta in želodec.« Brez Orožnove objave bi bilo štiristo let staro pisno pričevanje o (zgornjesavinjskem) želodcu najbrž še vedno zakopano kje v kakem arhivu, mi vsi pa bi bili brez tega siromašnejši. To na videz niso velike stvari, za samozavest pa so lahko izjemne. SPOZNANJA IZ PRETEKLOSTI ZA POTEŠITEV DANAŠNJE RADOVEDNOSTI Orožnovo ogromno objavljeno gradivo je na razpolago, le v roke ga moramo vzeti, si ga prebrati (zato ga prevajamo v slovenščino) ter spoznanja iz preteklega časa uporabiti za potešitev radovednosti na področju (cerkvene) zgodovine in zgodovinskih spomenikov, večinoma cerkvenih. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 13 Ljudje in dogodki POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Virus okrnil program in obisk Eden izmed vsakoletnih razstavnih vrhuncev v Mozirskem gaju je tradicionalna poletna razstava cvetja z bogatim spremljevalnim programom, ki poteka v dnevih okoli prazničnega 15. avgusta. Zaradi covida-19 je letos spremljevalni program v večini odpadel, posledično je bilo manjše reklamiranje dogodka in sam obisk. RAZSTAVA V BISTVENO ZMANJŠANEM OBSEGU V času lanske razstave so se obiskovalcem ob eksotičnih živalih, ki jih v park vsako leto pripeljejo člani društva Bio exo iz Ljubljane, prvič predstavili plemeniti lipicanci z mladimi jahači Pedagoško raziskovalnega centra za konjerejo Krumperk. Čudoviti dnevi so takrat v park privabili preko 10.000 obiskovalcev. Okoli 2.000 obiskovalcev je prišlo v Gaj ta praznični vikend. Sestre Lamprečnik so z ljubezenskimi melodijami potrkale na marsikatero srce. Upravljavci parka na čelu z Darkom Beletom so pred časom zaprosili na NIJZ za dovoljenje za organizacijo podobnega dogodka tudi letos, a so dobili negativno mnenje. Težko bi namreč zadostili vsem pogojem, ki jih zahtevajo trenutni predpisi za varovanje zdravja oziroma prepre- Obiskovalci razstave so se s pomočjo strokovnjakov seznanjali s pogoji za gojitev želv. čevanje širjenja novega koronavirusa. Bele se je zato odločil, da razstavo cvetja vseeno organizirajo, a pač v bistveno zmanjšanem obsegu spremljevalnega programa. Torej brez konjev in eksotičnih živali. ZA DOBRO VOLJO SKRBELE SESTRE LAMPREČNIK Praznični vikend je bil kljub vsemu precej živ. Gaj je obiskalo okoli 2.000 obiskovalcev, ki so lahko uživali ob cvetočih gredicah, mirni naravi in ptičjem petju. Za dobro voljo so skrbele sestre Lamprečnik, ki so zaigrale in zapele v poročnem paviljonu. Zimzelene melodije, polne ljubezni so ustavljale korake mimoidočih in povzročile marsikateri globoki pogled zaljubljenih parov. Svojevrstna zanimivost je bila tudi spoznavanje želv. V park so jih pripeljali člani Društva za želve Slovenije. Zainteresirani so dobili informacije o teh prijaznih živalicah, ki lahko z leti precej zrastejo in potem premalo poučenim lastnikom povzročajo težave. TEHTANJE BUČ KONEC SEPTEMBRA, TAKRAT O USODI BOŽIČNE BAJKE Na zadnjo septembrsko soboto se bodo v parku tudi letos zbrali pridelovalci buč, z željo, da bo prav njihova posegla po nazivu najtežje. Letošnje poletje je postreglo z obilico dežja in morda na letošnjem, že 10. tehtanju, pade celo državni rekord in bo presežena meja 700 kg. Naslednji mesec bo sprejeta tudi odločitev o usodi letošnje Božične bajke Slovenije. Bele je dejal, da bodo storili vse, da decembrska razstava lučk ne bo odpadla. Zaenkrat razmišljajo o postavitvi mostu preko struge in postavitvi izhoda, da se ne bodo tisti, ki bodo prihajali v park, križali z odhajajočimi. Ob upoštevanju tudi drugih ukrepov bo ogled razstave kot prijeten sprehod skozi park. Benjamin Kanjir Bogato obložene stojnice domačih izdelovalk unikatnega nakita iz različnih materialov so bile dobro obiskane. 14 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Ljudje in dogodki ATLETINJA MAJA MIHALINEC SE POSLAVLJA OD SAMSKEGA STANU Poroko načrtovala že maja, a jo je prestavil na september Najboljša slovenska atletinja lanskega leta Maja Mihalinec se je odločila, da se bo poslovila od samskega stanu. 2e konec maja bi morala dahniti svoj da izbrancu Luki Zidarju, sicer skakalcu v višino, a jima je epidemija novega koronavirusa prekrižala načrte. »Zato sva poroko prestavila in bo sedaj 12. septembra v mojem domačem kraju. Ker sva to načrtovala že maja, imava že veliko pripravljenega, imava pa tudi organizatorko porok, ki nama pomaga. Tako sem se izognila velikemu stresu in lahko normalno treniram,« nam je zaupala Mozirjanka. Za slovo od samskega stanu so Maji prijateljice in sestra Katja, sicer članica OK Sip Šempeter, pripravile družabni večer. Po koncu treninga so jo presenečeno peljale pod Ljubljanski grad, se družile ob bazenu, popeljale so se po Ljubljanici in dekliščino zaključile z večerjo. Marija Šukalo Najhitrejša Slovenka Maja Mihalinec bo dahniti svoj da skakalcu v višino Luki Zidarju. (Foto: arhiv MM) ZANIMIVOSTI NARAVE Eni jih imajo na ramenih, drugi na drevesih TER NAD LJUBNIM OB SAVINJI V majhni zgornjesavinjski vasici so uspeli vzgojiti buče, ki rastejo na drevesu. V majhni zgornjesavinjski vasici, katere imena ne bomo izdali, saj se vaščani bojijo »rabutanja«, so uspeli vzgojiti buče, ki rastejo na drevesu. Inovator, sicer ljubiteljski agronom, ki mu je ta podvig uspel, je za naš časopis ekskluziv-no povedal, da je že od nekdaj slutil, da buče sodijo v družino plezalk, podzvrst obešenk. Sedaj je to hipotezo tudi uspešno dokazal. Kot je še povedal, bo butično letino buč prodal najboljšemu ponudniku. Zanje se že zanimajo v Društvu oljarjev Od višine se zvrti, v Mozirskem gaju pa že tudi resno razmišljajo, da bi na jesenski razstavi buč priredili tekmovanje za najvišje rastočo bučo. Tekst in foto: TG Čebula velikanka Čebuli je tehtnica pokazala več kot kilogram. (Foto: arhiv Marije Atelšek) V Teru nad Ljubnim ob Savinji je zemlja zelo rodovitna. To dokazuje tudi kilogramska čebula. Ta je zrasla iz sadike na vrtu Marije Atelšek. Atelškova navadno spomladi posadi čebulček, a se je tokrat odločila, da malo eksperimentira in v zemljo vtaknila sadiko. Po rezultatu sodeč, bo verjetno na njenem vrtu podtikanje sadik čebule postala stalnica. Kako je končala glava na sliki, sicer ni znano, a je z ozirom na velikost verjetno izboljšala okus kakšnega golaža ali omake. Marija Šukalo Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 15 Oglasi 16 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Ljudje in dogodki DIAMANTNA MATURANTKA MARTINA LENKO IZ PRIMOŽA PRI LJUBNEM Rezultat mature potrditev, da se v življenju da doseči vse Martina Lenko je na poklicni maturi na Gimnaziji Center - Celje v programu predšolske vzgoje uspela osvojiti vse točke. Martina Lenko iz Primoža pri Ljubnem je na poklicni maturi na Gimnaziji Center - Celje v programu predšolske vzgoje uspela osvojiti vse točke in se v zgodovino šole vpisati kot diamantna maturantka. NA TEKMOVANJU IZ SLOVENŠČINE NAJBOLJŠA V DRŽAVI Osnovnošolsko izobraževanje je pričela v ljubenski osnovni šoli, kjer je bila vsa leta odlična učenka. Uspešna je bila tudi na tekmovanjih iz zgodovine in slovenščine, od koder se je vračala s srebrnimi in zlatimi priznanji. Čeprav se je za program predšolske vzgoje odločila v zadnjem trenutku, danes tega ne obžaluje. Pravi, da se je v tem času naučila veliko novega o življenju, sklenila nova prijateljstva. Tudi na gimnaziji ji šolanje ni delalo preglavic in je letnike zaključevala z odliko ter sodelovala na tekmovanjih. V drugem letniku je bila na tekmovanju iz slovenščine celo najboljša v državi v svoji starostni kategoriji. Je tudi dobitnica šolske Prešernovega nagrade. HITRO SE JE PRIVADILA NA DELO NA DALJAVO »Ko sem se začela pripravljati za maturo, se je ravno pričela epidemija koronavirusa in bila sem kar malo zaskrbljena, ali mi bo vse uspelo opraviti tako, da se bom lahko vpisala na željen faks. A sem se hitro privadila dela na daljavo in ohranjala doslednost. Rečem lahko, da mi to ne bi uspelo brez strpnosti in spodbude mojih staršev in fanta, ki so me vseskozi spodbujali in mi stali ob strani,« je povedala Lenko- va, ki ji snov ni delala težav, to je le ponovila. Poleg tega je del mature, četrti predmet, od januarja do marca opravljala v ljubenskem vrtcu in s tremi izpitnimi nastopi otrokom popestrila vsakdan. NAJBOLJ SE JE BALA ANGLEŠČINE Intenzivneje se je na maturo pričela pripravljati v maju, pri tem se je veliko učila s sošolkami in fantom preko videokonferenc, kar ji je učenje znatno olajšalo, skupaj pa so reševali tudi primere matur iz prejšnjih let. Najbolj se je bala angleščine. »Ko se je matura uradno pričela, sem strahove izgubila, saj sem videla, da snov dejansko znam, le zaupati moram vase. Tako mi je, še sedaj ne vem kako, uspelo doseči vseh 23 točk in skupaj z ostalimi devetimi dijaki sem se zapisala v zgodovino šole kot diamantna maturantka. Ta dosežek je zame potrditev, da se da v življenju vse doseči, če imaš zagon, voljo in kanček sreče. Z uspehom na maturi se je razgubil tudi tisti največji strah, da se ne bi uspela uvrstiti na željeno fakulteto.« ČAS PREŽIVI KORISTNO Jeseni bo šolanje nadaljevala na ljubljanski zdravstveni fakulteti, smer babištvo. Do tedaj pa bo prebrala kakšno knjigo ali pogledala film. Sicer prosti čas preživi z družino in fantom. Z njim se poda na kolo ali v hribe. Poprime tudi za delo na domači kmetiji in si izkušnje nabira na počitniškem delu. »Čas rada preživim koristno in zbiram nova doživetja, ki jih dodajam v svoje življenje.« Marija Šukalo, foto: arhiv Martine Lenko SVETA MAŠA OB VELIKEM ŠMARNU NA GOLTEH V Moravi se je zbralo več kot 200 ljudi Na cerkveni praznik veliki šmaren se je to soboto v dolini Morava pri Mozirski koči zbralo za ta čas veliko ljudi. K sveti maši so prišli verniki, planinci, pastirji in naključni gostje na Golteh. Cerkveni obred je opravil farni župnik Aleksander Koren, ki je v nagovoru povzel vrednote krščanstva, simboliko praznika velikega šmarna in ošvrknil »nezdrave« razmere v naši družbi. Nekaj manjša množica kot v letih pred novim koronavirusom se je odgovorno porazdelila na območju travnika pod kapelico, posvečeno pastirskemu življenju. Po opravljenem bogoslužju so se sosedje, znanci, prijatelji in številni gostje, ki so na dopustu v dolini in na Golteh, sprehodili po uhojenih poteh planine. Pastirji so se srečali še na pašnikih, veliko drugih pa se jih je zadržalo pri Mozirski koči, v hotelu Golte ter pri Treh plotih, kjer je bila tokrat okrepčevalnica odprta za goste. Horst Reg- ge iz Ludenscheida v Nemčiji, ki je na dopustu v Zgornji Savinjski dolini s soprogo Marijo Jeraj Regge, je zadovoljen spremljal dogodek in dejal, da je to lep običaj, ki ga doživlja kot del vsakoletnih počitnic v naši lepi deželi. Tekst in foto: Jože Miklavc Nekaj manjša množica kot v letih pred novim koronavirusom se je odgovorno porazdelila na območju travnika pod kapelico. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 17 Kultura NE-FESTIVAL GLEDALIŠČA ZATIRANIH V GORNJEM GRADU Predstave in delavnice v Tratnikovem kozolcu V idiličnem okolju Tratnikovega kozolca v Gornjem Gradu je Kulturno umetniško društvo Transformator v začetku avgusta že 8. leto zaporedoma priredilo mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih. Ne-festival je kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev, ki delujejo po metodah gledališča zatiranih v Sloveniji in tujini, a tudi drugih ljubiteljev družbeno angažiranega gledališča. ANGAŽMA V GESLU DUH ČASA Letošnji ne-festivalski angažma je bil povzet v geslu Duh časa (Zeitgeist). Na spregledane, na trgu V Tratnikovem kozolcu in ob njem se je dogajala večina predstav. V Zeliščarni so se udeleženci srečali s svetom zelišč in si izdelali smrekovo mazilo. Idilično okolje v Gornji Grad vedno privabi veliko udeležencev Ne-festivala. preslišane ali premalo osvetljene problematike so opozarjali preko delavnic, predstav in spremljevalnega programa ter skupaj iskali rešitve za bolj solidarno, humano ter ljudem in okolju prijaznejšo družbeno ureditev. LOKALNO POVEZOVANJE Organizatorji KUD Transformator se že vsa leta povezujejo z lokalno skupnostjo, tokrat sta bili v program delavnic vključeni zeliščarki gornje-grajske Zeliščne vasi. 2e dlje časa aktivno sodelujejo s Centrom starejših Gornji Grad, katerega stanovalci vsakič znova toplo sprejmejo Ne-festival. Pred centrom so zapele članice ženskega pevskega zbora Kombinat. PREDSTAVE IN DELAVNICE Ob večerih so se ob kozolcu odvijale razne predstave, med drugimi Majdina večerna šola, Kaj pa zdaj?, Srčeva dvojka, Dost' je!?, Vrvica, ki je rešila svet in Brez jajc ni omlete. Nekaj predstav so pripravili na Attemsovem trgu v središču Gornjega Grada, delavnic pa pred Tratniko-vo hišo. Štefka Sem, foto: KUD Transformator Za otroke je bilo poskrbljeno z raznimi delavnicami in zabavnimi druženji. 18 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Ljudje in dogodki ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Matjaž Ugovšek izdeluje številne živalske vrste v obliki lesenih skulptur Če živiš obkrožen z gozdovi kot Matjaž Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, ni nič čudnega, če vzljubiš les in njegovo oblikovanje. Matjaž namreč rad z motorno žago iz lesa oblikuje skulpture. Prvo je kot samouk izdelal pri 15-ih letih. Naredil je medveda, lani pa je svoj trud in znanje okronal z zmago na tekmovanju v hitrostnem kiparjenju za pokal flosarja na Flosar-skem balu. Vsaka skulptura, ki jo je izdelal, je bila boljša in vse so unikatne. Matjaž Ugovšek je izdelal tudi panje in panjske končnice za čebelnjak. Domači med in moka iz Brinečevega kmečkega mlina pa bosta kot nalašč za okusne dobrote. PRVI JE BIL MEDVED 2e od otroštva je rad delal z lesom, a se kot bodoči »birt« na domači kmetiji ni odločil za lesarsko srednjo šolo, ampak je končal program za mehanika kmetijskih in delovnih strojev. Ob Pri 15-tih letih je kot samouk izdelal prvo skulpturo. Naredil je medveda. službi in delu na kmetiji za svoje veselje v roke rad poprime motorno žago in izdeluje različne skulpture. Je samouk. Prvi izdelek je bil medved, ki so se mu sčasoma pridružile še orel, konj, ko- zorog, veverica ... Kar nekaj izdelkov krasi okolico doma, marsikateri je kot darilo našel novega lastnika. KLOPCA S KONJI Nekaj posebnega je klopca, ki jo na vsaki strani krasita skulpturi konja. Konji imajo na domačiji Spodnji Jamnik posebno mesto. 2e od nekdaj imajo par konjev in zapravljivčka, s katerim se Matjažev oče Franc rad udeleži kakšne etnološke prireditve ali posebnega dogodka. Na kmetiji imajo ovce, krave dojilje in konje. Dela, če ga vidiš, na kmetiji ne zmanjka in lepo urejen dom ter okolica kažeta, da pri Jamnikovih živijo pridne roke. Staršema pri delu pomagajo vsi, Matjaž in njegove sestre Martina, Katja in Janja, vsak po svojih zmožnostih in močeh. Medved je pogosto narejena lesena skulptura, med drugim je bila tudi Matjaževa prva. PANJI IN PANJSKE KONČNICE Za izdelavo skulptur najraje uporablja hrastov les, ker je trd in se lepo obdeluje. Les je iz domačega gozda, pomembno pa je, da je uležan, da skulptura ne poka. Pred leti jim je viharni veter polomil veliko drevja, podrl strojno lopo in na sploh naredil veliko škode. Nekaj lesa iz nujne sečnje je in bo končalo v raznoraznih skulpturah. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Za čebelnjak je Matjaž izdelal panje in jih poslikal z različnimi motivi. Les je lep, če ga znaš dobro obdelati, je še lepši in Matjaž skrbi, da lepšega lesa v okolico doma in tudi kje drugje ne manjka. Klopca s konjskima glavama je prijetna za počitek po delu. DARILO ZA ROKODELCA IN MOJSTRA Tokratnega rokodelca in mojstra so kot vse do sedaj z domačimi izdelki obdarili v Brinečevem kmečkem mlinu iz Spodnje Rečice. Moka za domač kruh, kekse ali pecivo bo koristno porabila Matjaževa mama, dobri domači keksi pa so razveselili vso družino po nedeljskem kosilu. Štefka Sem, foto: arhiv Matjaža Ugovška Živalskih vrst med Matjaževimi izdelki ne manjka. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 19 Ljudje in dogodki, Oglasi ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboiciu v svoj kolektiv vabimo: DELAVCE V PROIZVODNJI odelo MHONitini Sireni' nhLii UJETEGA PTICA TOŽBA Nikoli končan boj v naravnem okolju Da so ptice v naravi koristne in ne le okras ter dodatek življenjskega sistema, učimo že otroke. Za ozaveščanje o njihovi koristnosti in lepoti skrbijo biologi, ekologi in zlasti ljubitelji ptic -ornitologi in lovci. To po svoje počnejo tudi starši, vzgojitelji in nosilci izobraževalnih procesov. Krmljenje ptic v dolgih in trdih zimah je dokaz, da jih večinsko zelo cenimo. wm SKLADISCNE DELAVCE ¡zaposlitev ali študentsko de: o za dafli čas) Organtzran je avtobusni prevoz "a relacij Hrastnrk-Trbovlje-Prebold ler Vden j e-Šostan j -Letu š- Prebo Id. Oofeio 4 • Več Infcrmae^ o razpisani m pogojih s. lahko cglecate na www.odelo.si PHjavg in inlormacije: E-maii; J^ev^ooi. qj Teksten: (G3f 7i33 4G 47 (03>7D3 45 i® www.piJelo.si K -/nTrn ffv Ptice se kaj hitro ujamejo v zaščitne mreže. PTICE NISO LE NADLOGA ČLOVEKU Ptiči imajo v našem življenjskem prostoru svoje mesto, so lepši del narave in pokazatelj, kako zdravo je še naše okolje. Se pa v boju za »preživetje« dogaja, da se znajdemo na isti njivi, v vinogradu, sadovnjaku ali na vrtu oboji kot »potrošniki« in uživalci darov narave. Tako se ljudje jezimo na vrabce, kose, škorce, drozge, šoje idr., saj posevke, pridelke in sadeže »obirajo« tudi naši pernati prijatelji. V NARAVI JE VSEGA DOVOLJ ZA VSE Ko se vname tekma, kdo bo prej in več obral ter pospravil za svoje nujne prehranske potrebe, so ptice običajno spretnejše, hitrejše. Sadjarji in vrtnarji posežejo po sredstvih za zaščito. Sadje in vinsko trto, na primer, zavarujejo v mreže. Te so velikokrat past za kljunače, ki se kaj lahko ujamejo, v paničnem strahu zadrgnejo in klavrno končajo kot plen kun in mačk ali se celo zadušijo. Da o najbolj srditih in brezsrčnih »bojevnikih« s puškami sploh ne govorimo. Drugače pa je z lovci, ki so v tem smislu zaščitniki, saj imajo v svoji etiki visoko na prvem mestu zaščito in skrb za živali, med njimi tudi za ptičji rod. Tekst in foto: Jože Miklavc 20 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 Šport, Kronika LIGNANO, MONTE CARLO inčeva v šprintu zasedla prvo in peto mesto V ponedeljek je na atletskem mitingu v italijanskem Lignanu v šprintu na 100 metrov slavila Maja Mihalinec. Mozirjanka je bila z rezultatom 11,55 za 11 stotink slabša kot na petkovem šprintu v Monaku, ko si je na diamantni ligi pritekla rezultat sezone 11,46 in osvojila peto mesto. TEKLA NAJHITREJE LETOS »Vesela sem, da sem dobila priložnost za tek na diamantni ligi v Monaku. Izkušnja je bila nekoliko drugačna kot sicer. Organizatorji so dobro poskrbeli za našo varnost, tako da smo se vsi dobro počutili in tudi dobro sprejeli nekatere nove ukrepe za preprečitev širjenja novega koronavirusa. Zelela sem teči najhitreje letos, kar mi je tudi uspelo, s tem pa sem si priborila tudi odlično Maja Mihalinec si je na šprintu v Monaku pritekla rezultat sezone in osvojila peto mesto. mesto v močni mednarodni konkurenci. Kljub številnim težavam v pripravljalnem obdobju sva s trenerjem dobro načrtovala formo, za katero verjamem, da se bo še izboljševala v naslednjih tednih, ko me čaka še nekaj mednarodnih tekmovanj,« je svoj nastop ocenila članica Atletskega društva Mass iz Ljubljane. VESELA ZMAGE V MEDNARODNI KONKURENCI »Nastop v Italiji se mi ni najbolje posrečil, ampak sem vesela zmage v mednarodni konkurenci. Tekla sem tehnično slabše kot v Monaku. Startala sem ponovno solidno, potem pa nikakor nisem prišla v pravi položaj, da bi lahko pridobivala na hitrosti. Na tem bom pozneje delala na treningih. Marija Šukalo, foto: arhiv Mihalinec ČRNA NA KOROŠKEM v Čeplak Pozničeva in Gostečnik premagala K24 Od 7. do 8. avgusta naj bi v Črni na Koroškem potekal Ultratrail K24, a za tekmo organizatorji niso dobili pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato so jo odpovedali. Kljub temu se je veliko število tekačev odpravilo na ustaljeno planinsko turo K24. Med njimi sta bila tudi Mozirjana Bernarda Čeplak Poznič in Marko Gostečnik. POSTALA ČLANA PRESTIŽNEGA KLUBA K24 K24 je ime za najtežji koroški hribovski izziv oziroma pot, ki povezuje pet najpomembnejših koroških vrhov: Olševo, Peco, Raduho, Smreko-vec in Uršljo goro. Pot je dolga 92 km in premaga 5.300 višinskih metrov vzpona in prav toliko spusta. Kdor progo uspe premagati v manj kot 24 urah, postane član prestižnega kluba K24. To sta postala tudi Čeplak Pozničeva in Gostečnik. Vso pot s startom in ciljem v Črni na Koroškem sta premagala v devetnajstih urah in dveh minutah. GOSTEČNIK S PODVIGOM PROSLAVIL JUBILEJ »Veselje in zadovoljstvo na koncu je bilo nepopisno. Prisotne so bile solze sreče, sploh pri meni. Lahko rečem, da sem presenetila samo sebe, kajti res nisem verjela, da to zmorem. Ampak želja je bila očitno res tako močna, da se je poklopilo vse,« ni skrivala zadovoljstva Čep-lak Pozničeva, ki je sicer tipična cestna tekačica. Obenem je hvaležna Gostečniku, ki jo je na poti spremljal in na tovrsten način proslavil svoj 60. rojstni dan. Marija Šukalo Mozirjana Bernarda Čeplak Poznič in Marko Gostečnik sta pot premagala v 19 urah in 2 minutah. (Foto: arhiv Čeplak Poznič) NEURJE V OBČINAH LJUBNO IN GORNJI GRAD Zaradi močnega deževja poplavljene hiše in cesta V petek, 14. avgusta, je v popoldanskih urah močnejše deževje in neurje zajelo tudi občini Ljubno in Gornji Grad. V Gornjem Gradu je poplavilo cesto pri bencinski črpalki v smeri Bočne. Člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva so zavarovali kraj in obvestili policijo ter vzdrževalca ceste. V Bočni je poplavilo prostore treh stanovanjskih hiš, iz katerih so vodo izčrpali gasilci PGD Bočna. Gasilci so v obeh krajih očistili mulj in pesek s ceste. Mulj in pesek, ki ju je nanosilo na občinsko cesto v Radmirju, so očistili tamkajšnji gasilci. ŠS Poplavljena cesta proti Bočni (vir: FB) Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 21 Oglasi Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2020, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v lasti Občine Nazarje -v območju OPPN Bič 1. NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje MŠ 5883822000, ID za DDV:43645151 2. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA: Predmet prodaje je komunalno urejeno stavbno zemljišče, namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo v naselju Šmartno ob Dreti, ki je urejeno z OPPN Bič. Prodajna cena je 28,00 EUR/m2. V ceno je všteta nova komunalna oprema (cesta, kanalizacija, vodovod, - elektro in TK priključek). Zemljiško stanje je urejeno. Prodajajo se naslednja zemljišča - parcele: 1. GP1 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/20 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 761 m2. Izhodiščna cena 21.308,00 EUR. (z besedo: enaindvajset tisoč tristoosem evrov in 00/100). 2. GP2 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/16 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 709 m2. Izhodiščna cena 19.852,00 EUR. (z besedo: devetnajst tisoč osemstodva-inpetdeset evrov in 00/100). 3. GP3 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/6 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 630 m2 in parc. št. 566/17 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 79 m2. Izhodiščna cena 19.852,00 EUR. (z besedo: devetnajst tisoč osemstodva-inpetdeset evrov in 00/100). 4. GP4 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/15 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 728 m2. Izhodiščna cena 20.384,00 EUR. (z besedo: dvajset tisoč tristoštiriinosem-deset evrov in 00/100). 5. GP6 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/11 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 895 m2. Izhodiščna cena 25.060,00 EUR. (z besedo: petindvajset tisoč šestdeset evrov in 00/100). 6. GP7 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/9 k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 639 m2. Izhodiščna cena 17.892,00 EUR. (z besedo: sedemnajst tisoč osemstodvain-devetdeset evrov in 00/100). ugotovila, da je oddal najugodnejšo ponudbo in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika; - Izbrani ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po uspešno opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. V kolikor ponudnik pogodbe ne bo sklenil v predpisanem roku, se bo štelo, da od nakupa odstopa in ima Občina Nazarje pravico zadržati vplačano varščino; - Po plačilu celotne kupnine se bo kupcu nepremičnine izročila v last in posest s pravico vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo; - Plačilo celotne kupnine v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe; - Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi. - Župan lahko postopek prodaje zemljišč ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije. 4. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na podračun EZR Občine Nazarje št. 0128 3010 0018 921, sklic na številko: 0075825-4780001-19. Ponudbe so zavezujoče in morajo vsebovati: - Podatke o ponudniku (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa z nazivom banke (za vračilo varščine) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša (priloga 1); - Ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine - (priloga 2); - Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 14. septembra 2020 do 15.00 ure. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je komisija ne bo upoštevala. - Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno po pošti v ovojnici z označbo »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin« na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: - Potrdilo o plačani varščini, - Fotokopijo potrdila o državljanstvu, - Fotokopijo osebnega dokumenta - fizične osebe, - Overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ki ni starejši od treh mesecev, izjavo o sprejemanju pogojev iz javne ponudbe. 5. DODATNE INFORMACIJE Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Nazarje, tel: 03 839 16 00. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi na navedeni telefon oziroma preko elektronske pošte: obcina@nazarje.si 6. POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA - Komisija bo odpirala prispele ponudbe dne 17 septembra 2020 ob 10.00 uri v prostorih Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Odpiranje ponudb bo javno. - V primeru, da bo prispelo več enakovrednih ponudb za posamezno zemljišče, bo Komisija ponudnike, ki so ponudili enako kupnino, v roku 8 dni pozvala k oddaji nove ponudbe oziroma bo z njimi izvedla pogajanja. - Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za javno zbiranje ponudb. Besedilo javnega razpisa - zbiranja ponudb je objavljeno na spletni strani Občine Nazarje: www.nazarje.si in na oglasni deski na sedežu občine, Savinjska cesta 4, Nazarje. 3. POGOJI PRODAJE: - Nepremičnina se prodaja po načelu »videno - kupljeno«; - Prodajno pogodbo bo pripravila Občina Nazarje; - Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana Komisija Številka: 478-0027/2020 Datum: 17. avgust 2020 Občina Nazarje Matej PEČOVNIK, župan 22 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • KER JO JE STRESLA ELEKTRIKA, SI JE POŠKODOVALA NOGO Golte: 13. avgusta ob 10.40 je na Golteh pohodnico ob stiku z električnim pastirjem stresla elektrika. Pri tem je padla in si poškodovala nogo. Posredovali so gorski reševalci GRS Celje, ki so občanko prenesli do reševalnega vozila zgornjesavinjske nujne medicinske pomoči, s katerim je bila prepeljana v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico. • MOČNO NEURJE Z DEŽJEM Radmirje, Gornji Grad, Bočna: 14. avgusta ob 15.50 je občino Ljubno zajelo neurje z močnim dežjem. Gasilci PGD Radmirje so očistili mulj in pesek z občinske ceste v Radmirju. V gornjegrajski občini je pri bencinski črpalki v Gornjem Gradu poplavilo cesto. Tamkajšnji gasilci so zavarovali kraj. Obveščena je bila policija in vzdrževalec ceste. V Bočni je poplavilo prostore treh stanovanjskih hiš, iz katerih so vodo izčrpali tamkajšnji gasilci in očistili cesto mulja in peska. • VINJEN VOZNIK GROZIL POLICISTOM Gornji Grad: 14. avgusta so policisti na območju Gornjega Grada okoli 22.30 obravnavali voznika, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da ima 1,15 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika, ki je vozil kljub ukrepu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, bežal pred policisti in storil več cestno prometnih prekrškov, sledi ob-dolžilni predlog. Med postopkom se je policistom uprl in jim grozil, zaradi česar so ga pridržali. Za kršitev javnega reda in miru so mu izdali še plačilni nalog. • OTROK ZAPELJAL V POTOK Potok: 15. avgusta so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o padcu otroka v potok, izven naselja Potok. Policisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je otrok med vožnjo s kolesom zaradi nepazljivosti zapeljal izven vozišča in nato padel v potok. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. • IZGUBLJENEGA PLANINCA NAŠLI Korošica: 16. avgusta ob 22. uri se je na območju Korošice izgubil planinec. Posredovali so gorski reševalci GRS Celje in oskrbnik planinskega doma na Korošici, ki so planinca našli nepoškodovanega v bližini doma. Kronika, Zahvale, Oglasi i Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje siprestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. V SPOMIN Milan ZAVRATNIK 5. 5. 1963 - 23. 8. 2019 23. avgusta mineva leto, odkar si se poslovil od nas. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Vsi njegovi Vsako leto na tvoj vrt prihaja pomlad in čaka, da prideš ti. Sede na rožna tla in joče, ker tebe ni. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN 7. avgusta je minilo 30 neutolažljivih let, odkar je za vedno zaspal dragi Toni MIKEK iz Šmihela nad Mozirjem 14. 10. 1972 - 7. 8. 1990 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Vsi domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna >fi MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 ¥ l Aleksander S