20I3 J"0 O go O o O) Id p* p DOPPS Acrocephalus 156/157 Impresum / Impresum Acrocephalus glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Journal of DOPPS - BirdLife Slovenia ISSN 0351-2851 Lastnik / Owned by: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia), p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Oddaja rokopisov / Manuscript submision: DOPPS - BirdLife Slovenia, p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija e-mail: luka.bozic@dopps.si Glavni urednik / Editor-in-Chief: Luka Božič e-mail: luka.bozic@dopps.si Sourednik / Associate Editor: Dare [ere, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si (Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook) Uredniški odbor / Editorial Board: doc. dr. Damijan Denac (SI) Janez Gregori (SI) dr. Bojidar Ivanov (BG) prof. dr. Franc Janžekovič (SI) dr. Primož Kmecl (SI) dr. Jelena Kralj (HR) prof. dr. Lovrenc Lipej (SI) dr. Gordan Lukač (HR) Tomaž Mihelič (SI) dr. Roger H. Pain (GB) dr. Nikolai V. Petkov (BG) prof. dr. Jenö J. Purger (HU) dr. Peter Sackl (AT) doc. dr. Peter Skoberne (SI) dr. Tomi Trilar (SI) prof. dr. Peter Trontelj (SI) Marko Tucakov (RS) doc. dr. Al Vrezec (SI) Lektor in prevajalec / Language editor and translator: Henrik Ciglič Izhajanje in naročnina: V letniku izidejo 4 številke. Letna naročnina za ustanove je 126,00 EUR, za posameznike 50,00 EUR. Annual publications and membership subscription (abroad): One volume comprises 4 numbers. Annual subscription is 126,00 EUR for institutions and organisations, and 50,00 EUR for individuals. Vaš kontakt za naročnino / Your contact for subscription: DOPPS - BirdLife Slovenia (za Acrocephalus) p.p. 2990 SI-1001 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 1 4265875, fax: +386 1 4251181 e-mail: dopps@dopps.si Poslovni račun: SI56 2440 0905 9588 660 International Girobank: Raiffeisen banka No. SI56 2440 0905 9588 660 Sofinancer / Co-financed by: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije / Slovenian Book Agency Revija je indeksirana / the journal is indexed in: AGRICOLA, AQUATIC SCIENCES AND FISHERIES ABSTRACTS, BIOSIS PREVIEWS, BOSTAO SPA SERIALS, COBIB, DLIB.SI, ORNITHOLOGICAL WORLDWIDE LITERATURE, ORNITHOLOGISCHE SCHRIFTENSCHAU, RAPTOR INFORMATION SYSTEM, ZOOLOGICAL RECORDS Published by: V E R S I ТЛ © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, tabele, grafikoni in skice so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. To velja posebej za razmnoževanje (kopiranje), obdelavo podatkov, prevajanje, shranjevanje na mikrofilme in shranjevanje in obdelavo v elektronskih sistemih. Dovoljeno je kopiranje za osebno rabo v raziskavah in študijah, kritiko in v preglednih delih. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Oblikovanje / Design: Jasna Andrič Prelom / Typesetting: Tadeja Smrtnik, Camera d.o.o. Tisk / Print: Schwarz d.o.o. Naklada / Circulation: 1500 izvodov / copies Partner: BirdLife International Revijo je omogočil: Grand Hotel Union Ilustracija na naslovnici / Front page: vranjek / Shag Phalacrocorax aristotelis risba / drawing: Jurij Mikuletič Ilustracija v uvodniku / Editorial page: veliki škurh / Curlew Numenius arquata risba / drawing: Jurij Mikuletič modra PANTONE 302 Veliki škurh v Sloveniji, danes in nikdar več? Curlew in Slovenia, today and never again? Članek Katarine Denac o velikem škurhu Numenius arquata v tej številki Acrocephalusa razkriva varljivo stanje. Podroben popis v letih 2011 in 2012 na Ljubljanskem barju je pokazal, da je škurhov še celo nekaj več, kot smo menili doslej. Avtorica sicer ocenjuje, da je nekaj večja ocena posledica natančnejše metode in da je populacija v zadnjih letih stabilna. A nad škurhom se zgrinjajo črni oblaki. Veliki škurh za gnezdenje potrebuje ekstenzivne vlažne travnike, teh pa je v Sloveniji vse manj. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da so ekstenzivno gojeni travniki pri nas ogroženi. Samo na Barju se je njihova površina med letoma 1999 in 2011 zmanjšala za 15 km2 (KPLB 2013). Vendar ne gre nič boljše tudi drugim vrstam travnikov. V obdobju 2004-2012 so se na primer različni tipi travniških habitatov na Goričkem zmanjšali za osupljivih 29-50 % (Trčak et al. 2012). Pred našimi očmi travniki izginjajo drug za drugim. Na Barju in na Goričkem jih požirajo koruzne in žitne njive. Na Breginjskem Stolu, na Krasu in še marsikje, tudi ponekod na Goričkem, jih zarašča grmovje, ki postopoma prerašča v gozd. Tisti travniki, ki ostajajo, pa se iz izjemno pestrega življenjskega prostora spreminjajo v intenzivne, močno gnojene in večkrat na leto košene travnike. Včasih tudi dosejevane, malodane že kar prave njive s travo. Takšni travniki dobrih življenjskih razmer travniškim gnezdilkam seveda ne omogočajo. Nasprotno, pogosto učinkujejo kot ekološke pasti za že tako ogrožene vrst ptic. Dramatično slabšanje stanja travnikov seveda ne more biti in ni brez posledic za stanje populacij travniških gnezdilk. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine razkriva, da so populacije travniških vrst v Sloveniji med letoma 2008 in 2013 upadle za skoraj 33 % (Kmecl & Figelj 2013). V petih letih za tretjino! Dve obsežni raziskavi ptic v Kozjanskem parku v letih 1999 in 2010 sta razkrili, da so po enajstih letih travniške ptice v parku dobesedno zdesetkane: populacije so upadle za 91 % (Kmecl et al. 2010). Tudi koscu Crex crex, specialistu ekstenzivnih travnikov, gre slabo. Populacija na slovenskih območjih Natura 2000 upada že daljši čas, od leta 1999 v povprečju za 4,5 % na leto. Na najpomembnejšem območju za kosca v državi, na Ljubljanskem barju, je populacija med letoma 1999 in 2013 upadla za skoraj 60 % (Denac et al. 2013). Skupni imenovalec problemov, ki jih imajo travniške ptice, je neustrezna kmetijska politika. Na eni strani zato, ker ni poiskala učinkovitega mehanizma za preprečitev zaraščanja biodiverzitetno najdragocenejših travnikov. Po drugi strani pa zato, ker s subvencijami kmete usmerja v preoravanje travnikov. Ponujena plačila za njive so pač neprimerno višja kot za travnike. Zato kmetom ne smemo očitati, da ponujena plačila sprejmejo in travnike preorjejo. Živijo pač od sredstev, ki jih z zemljišči prigospodarijo, in ne samo od ljubezni do narave. V sklopu kmetijsko okoljskih ukrepov je država sicer ponudila nekaj ukrepov, ki bi naj zagotavljali ugodne razmere za travniške vrste, a kaj ko so ponujena plačila tako nizka, da so za kmete nezanimiva. Stanje travniških habitatov in populacij travniških ptic v Sloveniji je torej alarmantno. Še bolj pa zbuja skrb, da je stanje slabo tudi znotraj območij Natura 2000, ki so namenjena prav varovanju teh vrst. V skladu s Ptičjo direktivo je slovenska država dolžna zagotavljati ugodno stanje varovanih vrst v Natura-območjih. Pri varovanju travniških ptic pa očitno ni bila uspešna. Ali je problem sploh rešljiv? Tehnično pravzaprav precej enostavno. Kakšne so habitatne zahteve travniških vrst, je bolj ali manj znano, a če poenostavim, sta to ekstenzivno gospodarjenje in pozna košnja. Ker za kmete takšno gospodarjenje ekonomsko ni zanimivo, jih je treba podpreti s subvencijami. Mehanizmi za to so vzpostavljeni in denar je na voljo. Le preusmeriti ga je treba od ravnanj, ki so za travniške vrste uničujoča, k tistim, ki jih ohranjajo. Rešitve so na dlani, a žal le tehnično. V resnici imamo opraviti s klobčičem interesov, težko preglednim in rešljivim gordijskim vozlom. Saj kaj pa bi sploh lahko pričakovali drugega od mehanizma, kjer se režejo in delijo stomilijonske javnofinančne pogače? V divjem prerivanju za čimvečji kos pač kratko potegnejo lastniki ekstenzivnih travnikov, ki so večinoma mali kmetje, brez dobrih zvez s centri moči. Situacija je zapletena do skrajnosti. Za povrh pa je tudi nezakonita: s tem ko je Slovenija vlagala kmetijske subvencije v uničevanje travnikov v območjih Natura 2000 in dopustila, da ji izginjajo travniške gnezdilke, je prekršila pravni red Evropske unije. Škurh je imel doslej srečo. Travniki so množično izginjali vsepovsod, le na tistih nekaj sto hektarih, kjer te ptice gnezdijo, skoraj da ne. A čas se tudi tem izteka. Če ne bomo zelo hitro spremenili uničujočih praks, bo škurh v Sloveniji izumrl. Ali bomo znali klobčič presekati sami, brez pritožbe na Evropsko komisijo in brez sodbe Evropskega sodišča? Upam da, verjamem pa ne. *** The article by Katarina Denac on the Curlew Numenius arquata published in this issue reveals a deceptive state of affairs. A detailed inventory carried out at Ljubljansko barje in 2011 and 2012 showed that the area was inhabited by even more Curlews than believed till now. Although the authoress assesses that the slightly higher estimate stems from a more accurate method and that the population has been stable in the last few years, the Curlew is certainly facing hard times. In order to breed successfully, the Curlew requires extensively farmed wet meadows which, however, are rapidly disappearing in Slovenia. We can say without exaggeration that the extensive farmed meadows are endangered in our country. At the Barje alone, their surface area has shrunk by 15 km2 (KPLB 2013) in the 1999-2011 period. The situation, however, is no less critical for other meadow types as well. In the 2004-2012 period, for example, different meadow habitat types were reduced by astonishing 29-50% in the area of Goričko (Trčak et al. 2012). Meadows are virtually disappearing in front of our very eyes. At Barje and in Goričko, they are being swallowed by cereal fields, while in the areas of Breginjski Stol, the Karst and elsewhere, even in Goričko here and there, they are being overgrown by shrubbery, which is gradually turning into forest. The remaining meadows, on the other hand, are turning from exceptionally diverse habitat into intensive, strongly fertilized and several times per year mown meadows, occasionally even additionally sown and virtually true fields with grass. Such meadows, of course, do not enable good living conditions for grasslands breeders. On the contrary, they often act as ecological traps for the already endangered bird species. The meadows' dramatic deterioration of course cannot be, and is not, without serious consequences for the grassland breeding birds populations. Monitoring of common bird species carried out in order to stipulate the Slovenian index of agricultural landscape birds has revealed that the populations of grassland species in Slovenia decreased by almost 33% in the 2008-2013 period (Kmecl & Figelj 2013). By one third in five years! Two extensive surveys of birds of Kozjansko Park in 1999 and 2010 disclosed that grassland birds were literally decimated in the Park after eleven years, with their populations declining by 91% (Kmecl et al. 2010). The Corncrake Crex crex, this extensively farmed meadow specialist, is in a sorry state as well. Its population in the Slovenian Natura 2000 areas has been decreasing for a fairly long time, from 1999 onwards even by 4.5% on average per year. In the most important area for this species in the country, i.e. at Ljubljansko barje, its population has fallen by almost 60% in the 1999-2013 period (Denac et al. 2013). The common denominator of the problems faced by grassland birds is the inappropriate agricultural policy, on the one hand as it has not been able to find an effective mechanism to prevent overgrowing of the most precious meadows as far as their biodiversity is concerned, and on the other hand because it stimulates farmers with subsidies to plough up their meadows. The payments offered for fields are, of course, incomparably higher than those for meadows. The farmers thus cannot be reproached with accepting the offered payments and ploughing their meadows, for they subsist on money they make with the aid of their land and not only on love for nature. Although certain measures were adopted by the state within the framework of agricultural-environmental policy that should provide suitable conditions for grassland species, the offered payments are so low that they are simply of no interest to farmers. In short, the conservation status of grassland habitats and grassland bird species populations is alarming in Slovenia. Even more worrying, however, is the fact that the conditions are also poor within Natura 2000 areas, which are intended for the very protection of these species. In compliance with the Birds Directive, the Slovenian state is obliged to provide for favourable conservation status of protected species within Natura areas. In any case, it has clearly not been successful as far as protection of grassland bird species is concerned. Is the problem at all solvable? Technically it is, and even in a fairly simple way. What the grasslands species' habitat requirements actually are, is more or less known to us; to put it simply, these are extensive farming and late mowing. But as this kind of management is not economically interesting to farmers, it has to be propped up with subsidies. Mechanisms for it have already been set up and money is available, too, except that it has to be diverted from deeds that are destructive for grassland species to those that sustain them. Solutions are obvious but, unfortunately, only technically. We are in fact dealing with a tangle of interests, a hardly transparent and unsolvable Gordian knot. But what else could have been expected from the mechanism, where millions of Euros worth public financial cakes are being cut and shared? In a wild scuffle for the biggest possible piece, the losers are invariably owners of the extensively farmed meadows, who are mostly small farmers without connections with the centres of power. The situation is complicated to the extreme — and illegal on top of it all. When Slovenia was granting subsidies in destruction of grasslands in Natura 2000 areas and allowing grassland breeders to disappear, it violated the EU legal system. The Curlew has been lucky so far. Meadows have been massively disappearing everywhere, with the exception of those couple of hundred hectares where these birds breed. But the time is running out for them as well. If we do not change the destructive practices very soon, the Curlew will become extinct in Slovenia. Shall we be able to cut the knot by ourselves, without appeal to the European Commission and without the Court's judgment? I hope that we will, but can hardly believe it. Tomaž Jančar Varstveni ornitolog pri DOPPS / Conservation ornithologist at DOPPS - BirdLife Slovenia Literatura / References Denac, K., Božič, L., MiHELič, T., Denac, D., Kmecl, P., Figelj, J. & Bordjan, D. (2013): Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. - DOPPS, Ljubljana. — [http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/Koncno_porocilo_ monitoring_2012-2013_1.pdf] Kmecl, P. & Figelj, J. (2013): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine. Poročilo za leto 2013. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. — DOPPS, Ljubljana. — [http://www.natura2000. gov.si/uploads/tx_library/SIPKK_2013_1.pdf] Kmecl, P., Jančar, T. & MiHELič, T. (2010): Projekt izvedbe popisa ptic v travniških sadovnjakih na območju Kozjanskega regijskega parka v okviru projekta IPA "Od vijeglavke do soka". Končno poročilo. Naročnik: Javni zavod Kozjanski park. — DOPPS, Ljubljana. KPLB (2013): Izguba travniških površin na Ljubljanskem barju. Poster. — Javni zavod Krajinski park Ljubljansko Barje & Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. — [http://www.zrsvn.si/dokumenti/73/2Z2013/Ljubljansko_barje_3412. pdf] Trčak, B., Podgorelec, M., Erjavec, D., Govedič, M. & Šalamun, A. (2012): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010—2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Operativni program Slovenija-Madžarska 2007—2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Projekt "Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje" — "Krajina v harmoniji". — Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. ROOST-SITE CHARACTERISTICS OF THE MEDITERRANEAN SHAG PhalüCTOCOrax aristotelis desmarestii along the Slovenian coast Značilnosti prenočišč sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v slovenskem morju Dejan Bordjan1, Matej Gamser2, Aleksander Kozina3, Jure Novak4 & Mitja Denac5 1 Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com 2 Matej Gamser, Na griču 3, SI—3202 Ljubečna, Slovenija, e—mail: matej.gamser@gmail.com 3 Aleksander Kozina, Jurjevica 61, SI—1310 Ribnica, Slovenija, e—mail: aleksanderkozina@hotmail.com 4 Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI—3310 Žalec, Slovenija, e—mail: jurenovak15@yahoo.com 5 Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI—1315 Velike Lašče, Slovenija e—mail: mitja.denac@gmail.com Several bird species utilize artificial structures for communal roosting. Between 26 May and 28 Jun 2012, the selection of buoys and times of departure by Mediterranean Shags Phalacrocorax aristotelis desmarestii were studied at three communal roosts within shellfish farms in the Bays of Sv. Jernej (Debeli rtič), Strunjan and Piran (Sečovlje). A total of 3,110 buoys were counted and categorized into two groups according to their shape (horizontal and vertical) and colours. The black horizontally floating buoys were of two types (barrel-shaped and oval). The Shags chose to utilize the horizontally floating buoys only, most often black and white in colour. Owing to their poorer stability and smaller standing surface, the vertically floating buoys are clearly unsuitable for them. The highest share of Shags with regard to the number of buoys of separate types was registered on black barrel-shaped buoys. As the percentage of occupied buoys was similar at all roost sites (36—39%), it was deduced that Shags distribute evenly among roosts, regardless of the number of individuals present in the Slovenian sea. At the larger roost at Debeli rtič, the percentage of adult individuals (73.5%) was greater than at Strunjan (42.5%). This could be due to the competition for better places, given that competitively stronger individuals select safer larger roosts. Between 5.42 and 9.00 hrs, 53.3% and 69.1% of Shags departed from the roost sites at Debeli rtič and Strunjan, respectively, with the majority of departures recorded between 7.50 and 8.30 hrs. They left their roosts mostly individually (48.7%) or in pairs (23.3%), at Debeli rtič predominantly in the SW (58.9%) and W (16.9%) directions, and at Strunjan in the NE (42.3%) and N (38.5%) directions. Key words: Mediterranean Shag, Phalacrocorax aristotelis desmarestii, roost-site, buoys, Slovenian coast Ključne besede: sredozemski vranjek, Phalacrocorax aristotelis desmarestii, prenočišče, boje, slovensko morje 1. Introduction Several bird species use communal roost-sites (Newton 1998), either for protection or for information exchange about prey distribution (Ward & Zahavi 2008). When natural roost-sites are in short supply, birds often use artificial ones (Toomer & Clark 1992). Seabirds generally feed on marine organisms and catch most food in the upwelling zones or over continental shelf. Cormorants along with terns and most of the gulls are considered inshore feeders due to the fact that they generally feed within the sight Debeli rtič • SI □ Strunjan Piran Izola Koper Sečovlje • Lucija 0 t« j tki» Figure 1: Study area with locations of roost sites studied (dots) Slika 1: Obravnavano obmo~je s prikazanimi lokacij preno~i{~, vklju~enih v raziskavo (pike) of shore (Oro & MARTfNEZ-ABRaiN 2009). Shag Phalacrocorax aristotelis is a marine species that inhabits coastal waters (Cramp 1998) in most of the Western Palearctic (del Hoyo et al. 1992). Europe constitutes more than 75% of species world population (BirdLife International 2004). Three subspecies are known — P. a. aristotelis from western and northern Europe, P. a. desmarestii from the Mediterranean and the Black Sea, and P. a. riggenbachi from the Atlantic coast of Morocco (del Hoyo et al. 1992). Shags overall population is stable (BirdLife International 2004). On the other hand, the Mediterranean subspecies has small population, numbering around 10,000 pairs (Aguilar & Fernandez 1999) and has witnessed large decline in the past (WAnless et al. 1997). Shag is present in Slovenia throughout the year, but does not breed here (Geister 1995). The nearest known nesting colonies are in Istria and in the Kvarner Archipelago, Croatia (Radović et al. 2005). In the 1980s, the Mediterranean Shag was considered a rare species in Slovenia (Komisija za redkosti 1989 & 1993, Škornik et al. 1990). In the 1990s, however, it was no longer a rare species according to the national Rarities Committee's reports (Sovinc 1993 & 1995). In the 2007-2012 period, from 39 to 312 individuals were counted during the January waterbird census (Božič 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011 & 2012) - a clear increase from the early 1990s, when 0-10 birds were present along the coast (Sovinc 1994). Shags reach peak numbers in summer and autumn (Škornik 2012), when around 11.4% of the entire subspecies and more than half of the Adriatic population is present (Vrezec 2006). In 2004, an estimation of max. 1,500-2,000 individuals was made for the entire Gulf of Trieste (Benussi 2005). In the last few years, their numbers may have even increased, since more than a thousand individuals gather solely in front of Sečovlje saltpans (Škornik 2012). In 2012, 1,485 individuals were counted in the Slovenian part of the Gulf of Trieste (U. KocEpers. comm.). Mediterranean Shags utilize shellfish farms, breakwaters, navigation lights, beached trees and sand or rocky islets for roosts in the Gulf of Trieste (Benussi 2005). Along the Slovenian coast, they most often use shellfish farms and also spur dikes of Sečovlje saltpans (Škornik 2012). Three biggest roosts can all be found on shellfish farms in front of Sečovlje and Strunjan saltpans and at Debeli rtič, where several hundred individuals roost in summer and early autumn (Škornik 2012, B. Rubinić & U. KocE pers. comm.). For efficient conservation of Shags in Slovenia, it is essential to understand their roosting ecology in the Gulf of Trieste. Since data on this topic is essentially missing, our aim was to gather data on (1) the type of buoys Shags use for roosting and (2) on the time of their departures from roost. 2. Study area and methods 2.1. Study area The study was conducted in three bays along the Slovenian coast with known Shag communal roost sites: Sv. Jernej Bay (Debeli rtič roost), Strunjan Bay (Strunjan roost) and Piran Bay (Sečovlje roost). All are situated in the Gulf of Trieste, a closed, shallow sea with max. depth 37.5 m in the northernmost part of the Mediterranean Sea (Figure 1). On all sites, the majority of individuals roost on buoys used for shellfish farming (Škornik 2012, B. Rubinić & U. KocE pers comm.). Roost sites at Debeli rtič and Strunjan are surrounded by land in E and S directions, while the Sečovlje roost faces the open sea only in the NW direction. Buoys are situated close to the coast; 200 m at Strunjan, 400 m at Sečovlje and 220 m at Debeli rtič. At Sečovlje and Debeli rtič, shellfish farms are located on both sides of the national border, but only those on the Slovenian side were included in the study. Buoys Altogether, 3,110 buoys were counted on all three roosts during the study. The highest number of buoys was present at Sečovlje and the lowest at Strunjan. 13 types of buoys, based on colour-shape combination, were detected that were divided into two groups: (1) Table 1: Numbers of different types of buoys, divided into two groups, at separate Mediterranean Shag Phalacrocorax aristotelis desmarestii roosts off Se~ovlje, Debeli rti~ and Strunjan Tabela 1: Število razli~nih tipov boj, razvr{~enih v dve skupini, na preno~i{~ih sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii pri Se~ovljah, Strunjanu in Debelem rti~u Type of buoy / Tip boje Debeli rtič Strunjan Sečovlje All roosts / Vsa prenočišča White oval / Bela ovalna 267 372 639 Black oval / Črna ovalna 91 i3 223 327 Black barrel-shaped / Črna valjasta 34 i65 i99 Green oval / Zelena ovalna 7 7 Yellow oval / Rumena ovalna 66 361 427 Blue oval / Modra ovalna 158 4i i99 Red oval / Rdeča ovalna 527 459 986 Horizontal buoys / Ležeče boje i.ii6 460 i.208 2.784 White oval / Bela ovalna 7 7 i4 Black oval / Črna ovalna 23 5 28 Green oval / Zelena ovalna 4 3 7 Yellow oval / Rumena ovalna 4 2 6 Blue oval / Modra ovalna 7 i 8 Red oval / Rdeča ovalna 93 93 Vertical buoys / Pokončne boje 138 18 170* 326 Total / Skupaj 1.254 478 1.378 3.ii0 * Buoys not categorized according to different types / Boje niso bile razdeljene po različnih tipih horizontal and (2) vertical (Table 1). Both groups are physically the same but are functionally different. Horizontally floating buoys have ropes with shellfish attached on both sides, while vertical buoys have them attached on one side only. Most buoys were oval-shaped, while some of the black horizontal buoys were larger and barrel-like (Figure 2). Horizontal buoys were prevalent at all roosts (89.5%). The difference between the ratio of two main types of buoys at different roosts was significant (Chi-square, /2 = 24.7, df = 2, P < 0.001). 2.2 Methods Shags were counted during the Ornithological Youth Camp between 26 and 28 Jun 2012. Counts were conducted at three communal roosts on shellfish farms along the Slovenian coast (hereinafter referred to as "the roosts") with spotting scopes from the nearest point on the land. At Debeli rtič, Shags were counted in the mornings of 26 and 28 Jun, at Strunjan in the morning of 27 Jun and at Sečovlje in the evening of 27 Jun. Morning counts were carried out between 5.30 and 9.30 hrs, evening counts from 19.00 hrs till dusk. At the Sečovlje roost, only the number of roosting individuals was recorded due to contrary light, while at the other two sites individuals were separated by age Figure 2: Example of two different types of buoys from two groups: black barrel-shaped buoys (horizontally floating buoys, above) and red oval buoys (vertically floating buoys, below) Slika 2: Primer dveh razli~nih tipov boj iz dveh skupin: ~rne valjaste boje (leže~e, zgoraj) in rde~e ovalne boje (pokon~ne, spodaj) (photo / foto: A. Kozina) (adults / immature). Individuals in their 4th calendar year were counted as adults, due to their similarity (Cramp 1998). Number of roosting Shags was recorded for each type of buoys separately. Departure of individuals from roost sites counted in the morning was recorded with one minute accuracy. Chi-square test was used for comparison between occupied and unoccupied buoys and for the buoy occupancy between roosts. To test whether any colour / type of buoys was preferred by Shags, the Cochran-Mantel-Haenszel test was used (Cochran 1954, Mantel & Haentszel 1959). 3. Results 3.1 Number of Shags at roosts Altogether, 1,204 individuals were counted at all three roosts. The highest number was recorded at Sečovlje (530), then at Debeli rtič (493 during the first count and 478 during the second count), and the smallest number at Strunjan (181) (Figure 3). Adults constituted 73.5% of all counted individuals at Debeli rtič, while age classes were represented in almost equal share at Strunjan (Figure 4). The ratio between the number of Shags and buoys was similar between roosts (Sečovlje 0.36, Strunjan 0.38, Debeli rtič 0.39; Chi-square, /2 = 1.1, df = 2, P = 0.58). 600 6001 6 100 DR2 STR Roost / Prenočišče Figure 3: Number of Mediterranean Shags Phalacrocorax aristotelis desmarestii at communal roosts (DR - Debeli rtič 26 Jun 2012, DR2 - Debeli rtič 28 Jun 2012, STR -Strunjan, SE - Sečovlje) Slika 3: Število sredozemskih vranjekov Phalacrocorax aristotelis desmarestii na skupinskih prenočiščih (DR - Debeli rtič 26. 6. 2012, DR2 - Debeli rtič 28. 6. 2012, STR -Strunjan, SE - Sečovlje) □ immature / spolno nezreli ■ adult /odrasli Debeli rtič Strunjan Roost / Prenočišče Figure 4: Age structure of Mediterranean Shags Phalacrocorax aristotelis desmarestii at two communal roosts along the Slovenian coast Slika 4: Starostna struktura sredozemskih vranjekov Phalacrocorax aristotelis desmarestii na dveh skupinskih prenočiščih ob slovenski obali 3.2 Buoy selection Only Shags using horizontal buoys were observed. They showed preference for some types of buoys regardless of roost site (Cochran-Mantel-Haenszel, M2 = 963.3, df = 12, P < 0.001). There was no difference in utilization of the white and black horizontal buoys (Chi-square, /2 = 0.1, df = 1, P = 0.78), but both were used significantly more often that the rest (Chi-square, /2 = 205.5, df = 3, P < 0.001). Overall, the type most often used by Shags was the black barrel-shaped buoy (Figure 5). Moreover, this type harboured higher number of Shags than the number of available buoys. On several buoys, more than one individual was observed. Two Shags were observed on 25 black barrel-shaped and on one white oval-shaped buoys, while three were observed on four barrel-shaped and on one black oval-shaped buoys. 3.3 Departure from roost At Debeli rtič, the first individuals left roost at 5.42 hrs, which is more than an hour after dawn (4.34 hrs). At Strunjan, the first individuals departed even later, at 6.22 hrs. The majority of Shags departed between 7.50 and 8.30 hrs (Figure 6). Till 9.00 hrs, when the count was completed, 53.3% and 69.1% of individuals left Debeli rtič and Strunjan roost, respectively. Most departures concerned single (48.7%) and 1000 g 900 jo 800 0 (Л o 700 600 ■s 500 400 E 300 200 100 White/ Black Black barrel- Yellow/ Blue/ Red/ Bela oval/črna shaped/črna Rumena Modra Rdeča ovalna valjasta Type of horizontal buoys / Tip ležeče boje Figure 5: Occupancy of different types of horizontal buoys by Mediterranean Shags Phalacrocorax aristotelis desmarestii at three roosts (Se~ovlje, Debeli rti~, Strunjan); black columns - No. of buoys, white columns - No. of Shags Slika 5: Zasedenost razli~nih tipov leže~ih boj s sredozemskimi vranjeki Phalacrocorax aristotelis desmarestii na treh preno~iš~ih pri Se~ovljah, Strunjanu in Debelem rti~u; ~rni stolpci - št. boj, beli stolpci - število vranjekov two birds (23.3%). The largest group was comprised of 25 individuals at Debeli rtič and 10 at Strunjan. At the time of the highest frequency of departures, the first individuals were already retuning. Altogether, 52 at Debeli rtič and 11 individuals at Strunjan returned by the time the count was completed. Most of the individuals departed from Debeli rtič in the SW (58.9%) and W (19.6%) directions, and from Strunjan in the NE (42.3%) and N (38.5%) directions. While monitoring departures at Strunjan, 42 individuals, probably departing from the Sečovlje roost, were also observed. All were heading NE. Among these, apart from three groups with six, seven and 15 individuals, all concerned single (46.2%) or two birds (30.8%). 4. Discussion The numbers of Shags counted differed among roosts, but buoy occupancy was similar irrespective of their number. This indicates that Shags distribute evenly among roosts along the Slovenian coast regardless of the number of individuals present here in any given period. On the larger roost at Debeli rtič, a higher percentage of adults was noted than on the smaller roost at Strunjan. Percentage of immature individuals at Sečovlje in 2009 was 80% (Skornik 2012), but this was recorded in late summer when 1st-year individuals are present in higher numbers in the Slovenian coastal waters. Age structure for the Sečovlje roost was not determined in this study, but age structure at the Debeli rtič roost was similar to that in summer at Milje (Muggia) in Italy, where immature individuals represented only 10% of all individuals (Skornik 2012). At the Strunjan roost, the percentage of adult and immature Shags was similar. Since individuals compete for best positions at roost sites (Velando 2000), we assume that more adults, which are stronger competitors, use larger roost, given that it offers more safety (Dimond & Lazarus 1974). Direct intraspecific competition was observed at Strunjan, where an adult chased away an immature Shag from a black barrel-shaped buoy. The same may apply for distribution inside roost where Skornik (2012), for example, found more adults on larger barrel-shaped than on smaller oval buoys at Sečovlje. Vertically floating buoys proved unsuitable as roost sites for Shags. This may be due to lower stability and smaller standing surface for birds. Shags preferred black barrel-shaped buoys that offer most standing space. Multiple use of the same buoy was also noted on this type, proving that this type indeed offers more space. Oval-shaped buoys have concave tops and also probably provide less grip. Buoy colours most frequently used by Shags at roost were black and white. These are also the basic colour of their plumage (Cramp 1998). Since colours are important for birds (Kushlan 1977, Gutzwiller & Marcum 1997) and as the evolution of avian colouration was mostly influenced by the environment a> (a o >3 \ 80 n 70 60 50 40 30 20 10 I Vi I flu A>0oo„aa л o p # 'V° 'SVP jP1 40 i- o. ra ~ SS 30 ao o .£ £ Ж N S 0 m 20 O 10 ft 1996 1999 2002 2006 Census year / Leto popisa Figure 3: Population size of Wood Pigeon Columba palumbus (black columns) and Collared Dove Streptopelia decaocto (white columns) in the suburban environments of El Harrach (Mitidja Plain, Algeria) in the 1996-2006 period Slika 3: Velikost populacij grivarja Columba palumbus (črni stolpci) in turške grlice Streptopelia decaocto (beli stolpci) v predmestnih okoljih El Harracha (nižina Mitidja, Alžirija) v obdobju 1996-2006 Census year / Leto popisa Figure 4: Population growth of Rose-ringed Parakeet Psittacula krameri in Mitidja Plain and surrounding areas of Algiers, based on the counts of individuals on roost-sites Slika 4: Populacijska rast aleksandra Psittacula krameri v Mitidji in sosednjih obmo~jih Alžira, ugotovljena s {tetjem osebkov na preno~i{~ih comparison to the Algerian bird list of 406 species (Isenmann & Moali 2000), our inventory embraces 31% of the country's bird fauna. According to the classifications by Voous (1960) and Blondel et al. (1978), the majority of Mitidja's birds belong to the Palearctic fauna (32 species, 26%), followed by species of European (17 species, 14%) and European-Turkestani (16 species, 13%) origins. Many studies in Algeria and in other North African countries have shown high proportions of bird species linked to the Palearctic biogeographic region (Fellous 1990, Thevenot 1991, Isenmann & Moali 2000, Isenmann et al. 2005, Bendjoudi 2008). In the Mitidja Plain, most species belong to the Mediterranean broad biogeographical category (29%). This agrees with the former Algerian studies by Ledant et al. (1981) for the nationwide avifauna (41%), Bellatreche (1994) for the Kabylie-Babors area (38%) and Bellatreche (1999) for the Babor Mountain (35%), all of which stated that the Algerian avifauna has clear Mediterranean affinities. Only Fellous (1990) found that in the bird fauna of the National Park of Theniet-El-Had in Tellian Atlas Mountains, species of Boreal origins predominate (65%). The occurrence of some species in the Mitidja Plain depends on the presence of intensively cultivated fields of vegetables and cereals. This applies particularly for some granivorous birds, whose numbers are increasing, like Turtle Streptopelia turtur, Laughing S. senegalensis and Collared Doves, Rock Dove Columba livia and Wood Pigeon. Obviously, the same concerns some Fringillidae and Passeridae, like Greenfinch Chloris chloris, Serin Serinus serinus and hybrid sparrows Passer sp. (Bendjoudi 2008). It is noteworthy that the hybrid sparrows and doves are experiencing wide outbreak in several Algerian regions even in hyper-arid environments (Guezoul et al. 2013). Additionally, certain frugivorous species, in particular the Common Bulbul Pycnonotus barbatus and Blackbird Turdus merula, were found in high densities. In contrast, some species that are more susceptible to human impacts breed in smaller numbers; e.g. Nightingale Luscinia megarhynchos, Woodcock Scolopax rusticola, Wryneck Jynx torquilla and Lesser Spotted Woodpecker Dendrocops minor. In general, the dissimilarity between species densities may reflect the decrease of natural and agricultural lands, interspersed by trees, bushes and shrubs, following the expansion of urban and industrial areas in recent years. Like in Morocco, the majority of breeding bird species inhabiting the Plain's cork oak forests are resident breeders (Thevenot 1991). In the Kabylie-Babors (Algeria), the proportion of sedentary species is higher than that of summer migrants (Bellatreche 1994). With 69% out of 214 breeding species, the proportion of resident breeders also dominates in Algeria in general (Isenmann & Moali 2000). Our study further reveals that some partial migrants like the Yellow-legged Gull Larus michahellis and Cattle Egret Bubulcus ibis tend to be resident in the region for a longer period of the year over the last three decades. For example, the Cattle Egret was observed during almost the whole year of 2006, except in July. Its mean numbers were more important in March, August and December (Bendjoudi 2008). Similarly to the Kabylie-Babors region with 20% (Bellatreche 1994), the proportion of summer migrants is rather low in the Mitidja Plain, while in other areas of North Africa summer migrants surpass the numbers of other groups: e.g. in Moutas Cynegetic Reserve near Tlemcen in Western Algeria summer migrants dominate with 39% of all species (Mostefai 1997), with 31% in Tamentit Oasis in the central Sahara (Cherifi 2003), and with 28% in the Iforas-Adrar Massif in northern Mali (Clouet & Goar 2003). The small number of summer migrants in the Mitidja Plain may be due to lack of suitable nest-sites. In addition, the impact of human pressure, urban sprawl and intensive exploitation of farmland is probably among the causes for small number of summer migrant birds, which use Mitidja as a stopover before/after crossing the Sahara Desert. Resident breeders are more abundant as they well adapt to the favourable climatic conditions of the Plain; therein these birds find sufficient food throughout the year (Doumandji & Doumandji-Mitiche 1992, Bendjoudi 2008). 4.2. Recent trends of expanding species Collared Dove and Wood Pigeon The rapid increase of both Columbidae species in our study area coincides with similar trends of these species in several other regions worldwide (Eraud et al. 2007, Barnard & Thuiller 2008, Bonter et al. 2010, Fujisaki et al. 2010). The first observation of Collared Dove in Annaba in Algeria goes back to 1994 (Benyacoub 1998), while in Tunisia the species is present for a longer period (Isenmann et al. 2005). In Morocco, the species is a well-established breeding bird (Bergier et al. 1999). Like in other parts of North Africa, population numbers have grown considerably in the Mitidja Plain. Benyacoub (1998), who investigated the population dynamics of Collared Dove in the northern outskirts of Annaba city (eastern Algeria), highlighted a rapid expansion of the population newly established; nevertheless, he reported that this population growth could not be attributed to the local reproduction but to the migration flow. The species increased in a number of European countries. The increase was most notable along the Mediterranean and in Western Europe (Birdlife International 2004). Wood Pigeons occur everywhere in our study area. However, nearly two decades ago the species was absent in some habitats, while mainly frequenting parks and large gardens. A sudden and large increase of the breeding densities was noted between 2001 and 2002. The population growth is further reflected by large groups of sometimes more than a hundred Wood Pigeons, which could be seen in transition zone between the Algiers littoral and Mitidja Plain. In Egypt, the species still appears to be very rare. Only a single individual was observed in the 1990s (Miles 1998), similarly to a suburban park near El Harrach in the eastern littoral plain of Algiers. In different forests of the Kabylie-Babors area in North Algeria, breeding densities were relatively low, with numbers ranging from 0.02-0.35 pairs/10 ha (Bellatreche 1994). In France, the population increase may be linked to the establishment of resident winter populations - a phenomenon attributed by Julliard & Jiguet (2005) to the increase of cereal crops. However, in SE Austria the same trend was observed when cereal crops have sharply declined; and the establishment of winter populations coincide with milder temperatures and less snow in winter (P. Sackl pers. comm.). The population growth of Wood Pigeon in the study area is probably due to the reduced hunting pressure for more than a decade in Algeria. Also, even if poaching continues, it remains insignificant. The growth may also be related to a change in the species diet. These birds used to feed mainly in the forests of the Atlas Mountains, where all kinds of food were abundant, but since 1990 the violent forest fires occurring each year in the region (Sahar-Meddour et al. 2008) have significantly reduced these food resources. Deprived of a large part of their usual food, the pigeons thus had to concentrate on food resources of adjacent farmlands in the Mitidja Plain. According to personal observations of the species in different seasons and in several habitats (parks, gardens, suburban environments etc.), where it is present together with Turtle, Laughing and Rock Doves, the Collared Dove appears not to face any competition by other Columbidae, neither in winter (by Laughing Dove) nor in summer (by Turtle Dove). This is due to the fact that this highly synanthropic species does not utilise the same feeding habitats as the other two doves, which means that it resorts to eating somewhat different food (Benyacoub 1998, Bendjoudi 2008). Apparently, the invasion and range expansion of this species is closely related to human activities. Among factors influencing its colonization are those related to the size, fragmentation and connectivity between patches of urban areas, as well agricultural practices and weather conditions (Eraud et al. 2007, Fujisaki et al. 2010), which applies for many alien species as well (Blackburn et al. 2008). Rose-ringed Parakeet The occurrence of Rose-ringed Parakeet in the study area is due to 6-8 individuals that escaped from aviaries in the Garden of Hamma (Algiers) between 1988-1990. Free-ranging birds were maintained in Hamma Garden and its immediate vicinity, where the first signs of reproduction were noted a few years following their escape. From 1988-1990, the established pairs remained sedentary in Hamma Garden and its immediate neighbourhoods. After 1990, their offspring moved away from the centre to the periphery of Algiers, while increased population size was noted in various localities within the Algiers region, where the species had already established itself (Metriter pers. comm., Moulai 1997, Bendjoudi et al. 2005A, Fellous et al. 2005, Bendjoudi et al. 2006). The Rose-ringed Parakeet started to expand its range in Algeria when offspring of the already established breeding pairs moved out of Hamma Garden into other localities of the Mitidja Plain (Bendjoudi et al. 2005B). In Morocco, the first record of the species was noted in 1999 near Nador, located 60 km east from the border with Algeria (Bergier et al. 2000). From 1996-2002, the population numbers of Rose-ringed Parakeets in Mitidja Plain amounted to 11%, compared to a total population of 422 individuals in 2006. In Britain, the population was estimated at 1,508 individuals in October 1996, 1,880 individuals in August 1997 (20% increase) and 2,060 individuals in September 1998, i.e. a further 27% increase (Pithon & Dytham 2002). The authors conclude the British population is relatively small and its expansion slow. Despite the low geographical expansion of the Rose-ringed Parakeet in Paris (France) compared to other European cities (Clergeau & Vergnes 2009), the establishment of the species and its current status suggest an expansion and a rapid increase in numbers (Clergeau et al. 2009). Various reasons are under consideration to explain the slow expansion of Rose-ringed Parakeets in unfavourable habitats located outside their natural range. Climatic hazards such as frost and fog are among the main factors that can induce high mortality (Tamara & Arnhem 1996). However, this is not the case when considering the milder temperatures throughout the year in our study area. Thus, we suppose that other mortality factors such as (1) high predation rates by raptors, especially owls, (2) trapping of adults during the breeding season and (3) poaching play a key role in regulating the population size of the Rose-ringed Parakeet around Algiers. The increase of Rose-ringed Parakeets in the Mitidja Plain may derive from favourable climatic conditions due to a significant amount of rainfall in 2003. The 2002 was a year of severe drought, probably the longest for decades in Algeria that lasted eight months from February to October. In contrast, 2003 was exceptionally wet, totalling 736 mm of precipitation spread over a wet period of almost seven months from mid-October to early May the following year. These weather conditions favoured the species through providing better feeding conditions, thus its high reproduction success and low mortality. In fact, the distribution of Algerian Rose-ringed Parakeet is governed mainly by the sub-humid climate with warm to temperate winter. Moreover, these climatic conditions support the development of many fruiting plant species in the Plain. Many tropical fruiting trees, which were introduced in the Garden of Hamma during the colonial period (1860-1962), were eventually dispersed to home gardens throughout the Algiers Sahel and the northern edge of the Mitidja Plain, which has diversified food resources for many birds, including alien species (Bendjoudi et al. 2005B). Considering the faunal and phenological status, the bird community of Mitidja Plain is fairly similar to those in other regions in either Algeria or North Africa. However, during the last decades a rapid population increase has been observed in species established recently in the area. The review of the current distribution and further expansion of expanding bird species, including Collared Dove, Wood Pigeon and Rose-ringed Parakeet, in the Mitidja Plain within a broader geographic context is crucial for understanding environmental factors driving range expansion and population dynamics, which will help to mitigate potential risks they may pose to the environment. Acknowledgements: We thank all volunteer observers (birders) who helped with fieldwork. We particularly acknowledge the assistance of Ahmed Arrougani, Ahmed Gaid, Kamel Hamadi, Ilies Kouider, Omar Guezoul, Moussa Metriter, Salim Lai'b, Kouider Nadjem, Salah Telailia, Louisa Remini, Samira Setbel, Samia Ouarab, Samira Doumandji and Faiza Marniche. We are grateful to Prof. Philippe Clergeau (MNHN Paris, France) for his comments on an earlier version of the manuscript. This study was carried outs within the framework of Franco-Algerian cooperation program "Tassili" No. 08MDU726. Finally, our thanks go also to the two referees and the editor for their relevant comments, which greatly improved the manuscript. 5. Povzetek Pričujoči prispevek obravnava doslej slabo preučevano ptičjo favno nižine Mitidja v severni Alžiriji, s posebnimi poudarki o pojavljanju in širitvi novih in tujerodnih vrst. Neposredna opažanja s podporo progresivnega frekvenčnega vzorčenja (različica metode točkovnega štetja) so raziskovalcem omogočila določiti 125 vrst ptic, kar pomeni 31 % vseh vrst, pojavljajočih se v Alžiriji. Zabeležene vrste pripadajo 14 redovom, 39 družinam in 37 rodovom ptic. Glede na biogeografski izvor je 36 vrst sredozemskih, 32 palearktičnih, 24 holarktičnih, 17 evropskih in 16 evropsko-turkestanskih. Nižino naseljuje 60 gnezdilk-stalnic (48 % vseh zabeleženih vrst), sicer pa je to nižavje tudi selitveno območje za mnoge selivke (poletne in zimske, ki sestavljajo 20 % oz. 14 % vseh vrst) in občasne gostje (12 %). Med novejšimi ekspanzivnimi vrstami (vnešenimi ali avtohtonimi) je bilo s točkovnim kartiranjem opaziti zelo naglo rast populacij turške grlice Streptopelia decaocto in grivarja Columba palumbus. Prva opažanja turške grlice so bila zabeležena leta 1996 v Alžiru, njeno število pa je začelo naglo naraščati po letu 2002 s 5,75 para/10 ha, višek pa doseglo leta 2006 z 31,5 para/10 ha. Enako velja za aleksandra Psittacula krameri, ki je bil preštet neposredno na prenočiščih; širiti se je začel po letu 1996, ko je bil naseljen. Rast populacij preučevanih vrst, posebno aleksandra, gre verjetno pripisati ugodnim vremenskim razmeram, ki vrstam omogočajo boljšo prehrano in zatorej tudi uspešno razmnoževanje. 6. References Barnard, P. & Thuiller, W. (2008): Introduction. Global change and biodiversity: future challenges. - Biological Letters 4 (5): 553-555. Bellatreche, M. (1994): [Ecology and biogeography of forest birds of Babors and Kabylie (Algeria).] PhD thesis. - University of Burgundy, Dijon. (in French) Bellatreche, M. (1999): Biological diversity and conservation: the case of the forest nest-building avifauna of the Kabylie des Babors in Algeria. - Wildlife and Nature 15: 37-48. Bendjoudi, D. (2008): [Study of the avifauna of Mitidja.] PhD thesis. - National Agronomical Institute, El Harrach, Algiers. (in French) Bendjoudi, D., Voisin, J.F., Baziz, B. & Doumandji, S. (2005A): Premieres donnees sur la presence et l'extension de la Perruche ä collier Psittacula krameri (Scopoli) (Aves, Psittacidae) en Algerie. - Ornithologia Algirica 5 (1): 26-35. Bendjoudi, D., Voisin, J.F., Doumandji, S. & Baziz, B. (2005B): Installation de la Perruche ä collier Psittacula krameri (Aves, Psittacidae) dans l'Algerois et premieres donnees sur son ecologie trophique dans cette region. - Alauda 73 (3): 329-334. Bendjoudi, D., Doumandji, S. & Voisin, J.F. (2006): La Perruche ä collier Psittacula krameri, nouvelle espece faisant partie de l'avifaune algerienne. 10th National Days of Ornithology, 6 March 2006. - National Agronomical Institute, El Harrach, Algiers. Benyacoub, S. & Chabi, Y. (2000): Diagnose ecologique de l'avifaune du parc national d'El Kala. - Synthese 7: 1-98. Benyacoub, S. (1998): La Tourterelle turque Streptopelia decaocto en Algerie. - Alauda 66 (3): 251-253. Bergier, P., Franchimont, J. & Thevenot, M. (1999): Implantation et expansion geographique de deux especes de Columbides au Maroc: La Tourterelle turque Streptopelia decaocto et la Tourterelle maillee Streptopelia senegalensis. - Alauda 67 (1): 23-36. Bergier, P., Franchimont, J., Thevenot, M. & la Commission d'homologation marocaine (2000): Les oiseaux rares au Maroc. Rapport de la Commission d'Homologation Marocaine. - Porphyrio 12 (6): 57-69. Bibby, C.J., Burgess, N.D. & Hill, DA. (1992): Bird census techniques. - Academic Press, London. Biggs, R., Simons, H., Bakkenes, M., Scholes, R.J., Eickhout, B., Vuuren, D.V. & Alkemade, R. (2008): Scenarios of biodiversity loss in southern Africa in the 21st century. - Global Environmental Change 18 (2): 296-309. Birdlife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge. Blackburn, T.M. & Jeschke, J.M. (2009): Invasion success and threat status: two sides of a different coin? -Ecography 32 (1): 83-88. Blackburn, T.M., Cassey, P. & Lockwood, J.L. (2008): The island biogeography of exotic bird species. - Global Ecology and Biogeography 17 (2): 246-251. Blondel, J. (1975): L'analyse des peuplements d'oiseaux -elements d'un diagnostic Ecologique: La methode des echantillonnages frequentiels progressifs (E.F.P.). - Revue d'Ecologie (La Terre et la Vie) 29 (4): 533-589. Blondel, J., David, P., Lepart, J. & Romane, F. (1978): L'avifaune du Mont-Ventoux, essai de synthese biogeographique et ecologique. - Revue d'Ecologie (La Terre et la Vie) 32, Suppl.: 111-145. Blondel, J., Ferry, C. & Frochot, B. (1981): Point counts with unlimited distance. - Studies in Avian Biology 6: 414-420. Bonter, D.N., Zuckerberg, B. & Dickinson, J.L. (2010): Invasive birds in a novel landscape: habitat associations and effects on established species. - Ecography 33 (3): 494-502. Brotons, L. & Herrando, S. (2001): Factors affecting bird communities in fragments of secondary pine forests in the north-western Mediterranean basin. - Acta Oecologica 22 (1): 21-31. Cherifi, T. (2003): [Bird diversity of Tamentit oasis (central Sahara).] Oral presentation at 7th ornithological conference, 10 March 2003. - National Agronomical Institute, El Harrach, Algiers. (in French) Clergeau, P. & Vergnes, A. (2009): La Perruche ä collier Psittacula krameri introduite en Ile-de-France: Dispersion et approche des impacts. - Report MNHN-ODBU, Paris. Clergeau, P., Vergnes, A. & Delan que, R. (2009): La Perruche ä collier Psittacula krameri introduite en Ile-de-France: Distribution et regime alimentaire. - Alauda 77 (2): 121-132. Clouet, M. & Goar, J.L. (2003): L'avifaune de l'Adrar Tirharhar / Adrar des Iforas (Mali). - Alauda 71 (4): 469-474. Doumandji, S. & Doumandji-Mitiche, B. (1992): Relations trophiques insects/oiseaux dans un parc du littoral algerois (Algerie). - Alauda 40 (4): 274-275. Eraud, C., Boutin, J.-M., Roux, D. & Faivre, B. (2007): Spatial dynamics of an invasive bird species assessed using robust design occupancy analysis: the case of the Eurasian collared dove (Streptopelia decaocto) in France. -Journal of Biogeography 34 (6): 1077-1086. Farina, A. (1995): Distribution and dynamics of birds in a rural sub-Mediterranean landscape. - Landscape and Urban Planning 31 (1/2/3): 269-280. Fellous, A. (1990): [Contribution to the study of the avifauna of the national park of Theniet-El-Had (W. Tissemsilt).] Engineer dissertation. - National Agronomical Institute, El Harrach, Algiers. (in French) Fellous, A., Moulai, R. & Jacob, J.P. (2005): Introduction et nidification de la Perruche ä collier (Psittacula krameri) en Algerie. - Aves 42 (3): 272-277. Fujisaki, I., Pearlstine, E.V. & Mazzotti, F.J. (2010): The rapid spread of invasive Eurasian Collared Doves Streptopelia decaocto in the continental USA follows human-altered habitats. - Ibis 152 (3): 622-632. Guezoul, O., Chenchouni, H., Sekour, M., Ababsa, L., Souttou, K. & Doumandji, S. (2013): An Avifaunal Survey of Mesic Manmade Ecosystems "Oases" in Algerian Hot-Hyperarid Lands. - Saudi Journal of Biological Sciences 20 (1): 37-43. Hadjiedj, A., Chaline, C., Dubois-Maury, J. & Djedouani, S. (2003): Alger, les nouveaux defis de l'urbanisation. - Ed. University of Sciences and Technology Houari Boumediene, Algiers. Isenmann, P. & Moali, A. (2000): Oiseaux d'Algerie - Birds of Algeria. - French Society of Ornithological Studies, MNHN, Paris. Isenmann, P., Gaultier, Th., El Hilli, A., Azafzaf, H., Dlensi, H. & Smart, M. (2005): Oiseaux de Tunisie - Birds of Tunisia. - French Society of Ornithological Studies, MNHN, Paris. IUCN (2012): The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2012.1 - [www.iucnredlist.org], 4/10/2012. Julliard, R. & Jiguet, F. (2005): Statut de conservation en 2003 des oiseaux communs nicheurs en France selon 15 ans de programme Stoc. - Alauda 73 (4): 345-356. Khuroo, A.A., Reshi, Z.A., Rashid, I. & Dar, G.H. (2011): Towards an integrated research framework and policy agenda on biological invasions in the developing world: A case-study of India. - Environmental Research 111 (7): 999-1006. Ledant, J.-P., Jacob, J.-P., Jacobs, P., Malher, F., Ochando, B. & Roche, J. (1981): Mise ä jour de l'avifaune algerienne. - Le Gerfaut-De-Giervalk 71: 295-398. Lindenmayer, D.B. & Cunningham, R.B. (2011): Longitudinal patterns in bird reporting rates in a threatened ecosystem: Is change regionally consistent? - Biological Conservation 144 (1): 430-440. Mack, R.N., Simberloff, D., Lonsdale, W.M., Evans, H., Clout, M. & Bazzaz, F.A. (2000): Biotic invasions: causes, epidemiology, global consequences, and control. - Ecological Applications 10 (3): 689-710. MacLeod, R., Herzog, S.K., Maccormick, A., Ewing, S.R., Bryce, R. & Evans, K. (2011): Rapid monitoring of species abundance for biodiversity conservation: Consistency and reliability of the MacKinnon lists technique. - Biological Conservation 144 (5): 13741381. Magurran, A.E., Baillie, S.R., Buckland, S.T., Dick, J.M., Elston, D.A., Scott, E.M., Smith, R.I., Somerfield P.J. & Watt, A.D. (2010): Long-term datasets in biodiversity research and monitoring: assessing change in ecological communities through time. - Trends in Ecology and Evolution 25 (10): 574582. Meddour-Sahar, O., Meddour, R. & Derridj, A. (2008): Analyse des feux de forets en Algerie sur le temps long (1876-2007). - Les Notes d'analyse du CIHEAM 39: 11. Miles, J. (1998): Pharaoh's Birds. A guide to ancient and present day birds in Egypt. - The American University in Cairo Press, Cairo. Mostefai, N. (1997): [Test of ecological analysis of the avifauna of Moutas hunting reserve (Tlemcen, Algeria).] Oral presentation at 2nd ornithological conference, 1517 March 1997. - National Agronomical Institute, El Harrach, Algiers. (in French) Moulai, R. (1997): [Composition, structure and dynamics of bird populations of Hamma Garden (Algiers) and essay for estimating populations of Commun starling Sturnus vulgaris (Linnaeus, 1758) (Aves, Sturnidae) in their dormitories.] MSc thesis. - National Agronomical Institute, El Harrach, Algiers. (in French) NOM (2008): [Meteorological records of the National Office of Meteorology.] - Ed. National Office of Meteorology (NOM), Dar El-Beida, Algiers. (in French) Normander, B., Levin, G., Auvinen, A.-P., Bratli, H., Stabbetorp, O., Hedblom, M., Glimskär, A. & Gudmundsson, A.G. (2012): Indicator framework for measuring quantity and quality of biodiversity - Exemplified in the Nordic countries. - Ecological Indicators 13 (1): 104-116. Pithon, J.A. & Dytham, C. (1999): Census of the British population of Ring-necked Parakeet Psittacula krameri by simultaneous roost counts. - Bird Study 46 (1): 112— 115. Pithon, J.A. & Dytham, C. (2002): Distribution and population development of introduced Ring-necked Parakeets Psittacula krameri in Britain between 1983 and 1998. - Bird Study 49 (2): 110-117. Santos, T., Tellerha, J.L. & Carbonell, R. (2002): Bird conservation in fragmented Mediterranean forests of Spain: effects of geographical location, habitat and landscape degradation. - Biological Conservation 105 (1): 113-125. §ekercioglu, ^.H. (2012): Promoting community-based bird monitoring in the tropics: Conservation, research, environmental education, capacity-building, and local incomes. - Biological Conservation 151 (1): 69-73. Selmi, S. (2000): Donnees nouvelles sur les avifaunes des oasis du Sud Tunisien. - Alauda 68 (3): 201-212. Si Bachir, A., Ferrah, F, Barbraud, C., Cereghino, R. & Santoul, F. (2011): The recent expansion of an avian invasive species (the Cattle Egret Ardea ibis) in Algeria. -Journal of Arid Environments 75 (11):1232-1236. Sirami, C., Brotons, L., Burfield, I., Fonderflick, J. & Martin, J.-L. (2008): Is land abandonment having an impact on biodiversity? A meta-analytical approach to bird distribution changes in the north-western Mediterranean. - Biological Conservation 141 (2): 450459. SOH, M.C.K., SODHI, N.S.S., SEOH, R.K.H. & BROOK, B.W. (2002): Nest site selection of the house crow (Corvus splendens), an urban invasive bird species in Singapore and implications for its management. - Landscape and Urban Planning 59 (4): 217—226. Strubbe, D. & Matthysen, E. (2007): Invasive Ring-necked Parakeets Psittacula krameri in Belgium: habitat selection and impact on native birds. — Ecography 30 (4): 578—588. Strubbe, D. & Matthysen, E. (2009): Experimental evidence for nest-site competition between invasive ring-necked parakeets (Psittacula krameri) and native nuthatches (Sitta europaea). — Biological Conservation 142 (8): 1588—1594. Suarez-Seoanea, S., Osborne, P.E. & Baudry, J. (2002): Responses of birds of different biogeographic origins and habitat requirements to agricultural land abandonment in northern Spain. — Biological Conservation 105 (3): 333—344. Tamara, K. & Arnhem, R. (1996): Perruches ä collier (Psittacula krameri) victimes des conditions climatiques en region bruxelloise. — Aves 33: 128—129. Thevenot, M. (1991): Les oiseaux des forets de chene-liege du Maroc. pp. 197—233 In: Villemant, C. & Fraval, A. (eds.): La faune du Chene liege. — Actes Editions Inst. Agro. Vet. Hassan II, Rabat. Voous, K.H. (i960): Atlas of European Birds. — Nelson, Amsterdam, London. Arrived / Prispelo: 21. 5. 2012 Accepted / Sprejeto: 24. 2. 2014 Population of Tengmalm's Owl Aegolius funereus in Kopaonik National Park (central Serbia) Populacija koconogega čuka Aegolius funereus v Narodnem parku Kopaonik (srednja Srbija) Draženko Rajković1, Draško Grujic1, Radosav Novčić2 & Radislav Miric1 1 Serbian Owl Conservation Centre, Momčila Tapavice 12/835, RS-21000 Novi Sad, Serbia, e-mail: strix.draze@gmail.com 2 Public Enterprise "National Park Kopaonik", Suvo Rudište, RS-36354 Kopaonik, Serbia The altitudinal distribution, breeding density and population size ofTengmalm's Owl Aegolius funereus was studied in Kopaonik National Park (central Serbia) during the 2011 and 2012 breeding seasons. The size of the study area was 24 km2. The survey method applied was a line transect in combination with stop points and playback of territorial male call. During the two-year research project, 37 territories were located. In Kopaonik National Park, Tengmalm's Owl males inhabit Norway Spruce Picea abies, mixed Norway Spruce-Silver Fir Abies alba and Norway Spruce-European Beech Fagus sylvatica forests in the altitudinal belt stretching between 1,367 and 1,689 m a.s.l. The breeding density in the studied area was 8.3 territories/10 km2 in 2011 and 7.1 territories/10 km2 in 2012. Total population estimate of Tengmalm's Owl in Kopaonik National Park is substantially higher than previously assumed, its 42-49 breeding territories making it currently the most important breeding site in Serbia. Key words: Tengmalm's Owl, Aegolius funereus, population size, breeding density, altitudinal distribution, Kopaonik, Serbia Ključne besede: koconogi čuk, Aegolius funereus, velikost populacije, gnezditvena gostota, višinska razširjenost, Kopaonik, Srbija 1. Introduction The Tengmalm's Owl Aegolius funereus is a small tree hole nesting species with main distribution range confined to the boreal forests zone of Eurasia and North America (Mikkola 1983, König et al. 1999). In northern Europe, Tengmalm's Owl is distributed in continuous range, but towards the south its distribution is fragmented to patchy and isolated populations, e.g. mountains of the Balkan Peninsula (Korpimäki 1997, König et al. 1999). The Balkan population is regarded as post-glacial relict (Mikkola 1983, Simeonov et al. 1990). European breeding population of Tengmalm's Owl is large and stable with more than 110,000 pairs and this species evaluated as Secure in Europe (BirdLife International 2004). Knowledge of the numbers and distribution pattern of the species in Serbia is poorly known, without any specific study conducted to date. Until recently, the Tengmalm's Owl was supposed to be rare in Serbia, inhabiting high-mountain mixed and coniferous forests at an altitude between 1,200 and 1,800 m a.s.l. in the south and SW parts of the country (Matvejev & Aleksandrov 2002, Puzovic et al. 2003). Nevertheless, a few recent findings at altitudes of 790-1,100 m a.s.l. indicated a broader distribution and probably larger population (Rajkovic et al. 2010). However, according to Puzovic et al. (2003) estimations, this owl species has a relatively small population of 65-115 pairs in Serbia. The accurate data on distribution and population size of Tengmalm's Owl on Mt Kopaonik are unclear, with only 17 confirmed records for the period 1938-2010 (Rajkovic et al. 2010). On the other hand, Mt Kopaonik was the only confirmed breeding site in Serbia with two clutches found in nest boxes (Rajković et al. 2010). The latest population size estimate is between 15 and 30 breeding pairs in IBA "Kopaonik" (Puzović et al. 2009). This article gives details on the first systematic survey of Tengmalm's Owl population anywhere in Serbia. We present recent results of the research carried out in two breeding seasons in the northern part of Mt Kopaonik (within the National Park borders). The three main aims of our study were to establish the species' (1) altitudinal distribution, (2) breeding density and (3) population size on Mt Kopaonik. These analyses are useful for understanding the number and distribution of this species in similar habitats in Serbia and proposing measures for future conservation along the southern limits of its European distribution range. 2. Study area Mt. Kopaonik (43°17'6"N, 20°48'19"E) is the largest mountain in central Serbia spreading its wide ridge 83 km in NW-SE direction. It is situated at the border of two significant Balkan provinces, the more humid Illyrian-western and drier Moesian-eastern provinces. Mt Kopaonik as morphological and geological massif borders on the Jošanička and Koznička Rivers in the north, the Ibar River in the west, the valleys of Rasina and Toplica Rivers in the east and Lab River in the south (Vasović 1988). Our investigated area included part of Kopaonik National Park (hereinafter referred to as "NP Kopaonik"), which covers the area of11,809 ha (Figure 1). Altitudes vary between 640 and 2,017 m a.s.l. (average ca. 1,700 m a.s.l.). Approximately 75% of the study area consists of forests, 22% of open grassland-rocky terrain, and 3% of built-up areas. Vegetation types in NP Kopaonik are variable and depend on the elevation and other geographical-climatic characteristics. The most widespread tree species are the European Beech Fagus sylvatica, Silver Fir Abies alba and Norway Spruce Picea abies. Basically, these tree species with several herbaceous plants form five most abundant forest associations in NP Kopaonik: Fagetum montanum, Fagetum subalpinum, Abieti-Fagetum moesiacum, Piceetum excelsae montanum and Vaccinio-Junipero-Piceetum subalpinum (Lakušić & Elleboode 2011). The most distinct characteristics of the high part of Kopaonik are its many small and three large peat bogs. NP Kopaonik has sub-alpine climate. Average annual air temperature is 2.7 °C and precipitations are higher than 1,000 mm per year (Public enterprise NP Kopaonik unpubl.). In the southern and highest parts of NP Kopaonik, large skiresorts exist, with 25 lifts and 67 km of ski slopes. Our investigated area covers 24 km2 at altitudes Figure 1: Study area in Kopaonik National Park with stop points depicted Slika 1: Raziskovano obmo~je v Narodnem parku Kopaonik z ozna~enimi popisnimi to~kami between 1,100 and 1,900 m a.s.l. We decided to carry out a research at these higher elevations due to the lack of suitable habitat (mixed and coniferous forests) on lower elevations, based on published data from Serbia (Rajković et al. 2010) and Bulgaria (e.g. Nankinov 2002, Shurulinkov et al. 2003) and from personal experience of the authors. 3. Methods During March, April and May 2011 and 2012 (16 survey nights), we searched systematically for territorial Tengmalm's Owls. We used survey method according to Takats et al. (2001): a line walking transect in representative habitat in combination with pre-defined stop points. Basically, it meant that we did not note Tengmalm's Owls males just at stop points, but also during the walking process (in this case birds were recorded only if we were 100% sure that they were not the already recorded individuals). If necessary (if we did not hear a spontaneous advertising call) we used playback of tape-recorded male territorial call at stop points (Hayward et al. 1993, Takats et al. 2001, Shurulinkov et al. 2003). Surveys started in the evening when darkness permitted to view the first stars (Hayward et al. 1993) and ended ca. 60—90 min after midnight. We travelled along forest roads or, rarely, ridge lines and stopped at count points every 600—1,050 m, which depended on terrain configuration and forest canopy. At each stop without any spontaneous calling we initially played the tape for 1 min and then listened for 1 min. After repeating this procedure a few times, we played the tape for 2 mins and then listened for 4 mins. Each stop point was visited usually twice in each research year. In addition, we often stopped outside the count points (during transect) in order to locate singing owls (Takats et al. 2001). We conducted the surveys only in suitable weather conditions — calm night without rain, heavy snowfall or strong wind. After listening to territorial (advertising) call, we usually walked, if possible, towards the singing male in attempt to locate its position. We were navigated with a GPS device (points later stored in Google Earth) and, in addition, used topographical maps. Only a singing male was interpreted as a territory of a potential breeding pair (Pačenovsky & Shurulinkov 2008). Also, presence of two or more calling males per one stop point or during transect was considered only if males were detected at the same time (Vrezec 2003), or if vocal variation between males was very specific and easily distinguishable (König et al. 1999). The presence of calling males within the range of more than 500 m from stop point was excluded from breeding density calculation due to possible double detection (Vrezec 2003). Statistical significance between occupied and unoccupied stop points was calculated with the Mann-Whitney U-test. Crude breeding density per 10 km2 was calculated with a simple formula: number of territories / surface of investigated area x 10. 4. Results In total, we conducted 120 point counts (68 in 2011 and 52 in 2012) and 112.5 km of transects (61 km in 2011 and 51.5 km in 2012). The distance between neighbouring Tengmalm's Owl singing males varied from 279 to 2,731 m. In both years together, we found 37 territories: 20 in 2011 and 17 in 2012. According to these data and study area surface, the calculated population density was 8.3 territories/10 km2 in 2011 and 7.1 territories/10 km2 in 2012. 71% of all territories were positioned mostly on the northern, NW and western slope exposures. Only the altitude belt between 1,350 and 1,750 m was S 18 116 i 14 ,35 12 \ 10 ? ■p j? л?4 л*4 V" V N? V SP v Altitude (m a.s.l.) / Nadmorska višina (m) Figure 2: Altitudinal distribution of territorial Tengmalm's Owl Aegolius funereus males in Kopaonik National Park (n = 37) Slika 2: Vi{inska raz{irjenost teritorialnih samcev koconogega ~uka Aegolius funereus v Narodnem parku Kopaonik (n = 37) occupied by Tengmalm's Owl singing males (Figure 2). The lowest record of calling male was at 1,367 m, the highest at 1,689 m, with a mean of 1,511 m a.s.l. Difference in the mean altitude between the occupied and unoccupied stop points was not statistically significant (Mann-Whitney U-test, Z = 0.507, P = 0.256). We investigated ca. 45% of the mixed and coniferous forest (apparently suitable habitat) in NP Kopaonik. In the light of this study (breeding density data) and according to the available suitable habitat (ca. 5,900 ha), we estimate the total population of Tengmalm's Owl in NP Kopaonik at 42—49 nesting pairs. 5. Discussion With the exception of several cases (mixed deciduous-coniferous forests), the Tengmalm's Owl territories in NP Kopaonik overlap with distribution of pure coniferous (Norway Spruce) forests within the altitude range of around 400 m. According to the previous literature data, the Tengmalm's Owl breeding distribution in Serbia lies between 1,100 m and the tree-line at 1,800 m a.s.l. (Rajković et al. 2010). Our work in NP Kopaonik gave quite similar distribution of this species. In the neighbouring countries, Shurulinkov et al. (2003), Shurulinkov & Stoyanov (2006), Shurulinkov et al. (2012) for Bulgaria and Božič & Vrezec (2000) for parts of Slovenia also suggested comparatively same or similar data for altitudinal distribution. On the other hand, in Table 1: Breeding densities of Tengmalm's owl Aegolius funereus in different study areas across Europe Tabela 1: Gnezditvena gostota koconogega ~uka Aegolius funereus v razli~nih preu~evanih obmo~jih po Evropi Region, country/ Regija, država Study area/ Območje raziskave (km2) Breeding density/ Gnezditvena gostota (pairs/10 km2) Sources/ Viri Kopaonik National Park, Serbia 24 7.7 This study / ta raziskava Bialowieza, Poland 620 4.5 Domaszewicz (1993) Germany (few different regions) - 0.3 (0.01-2.4) Mammen & Stubbe (2005) Gorodok, Vitebsk region, N Belarus 400 1.5 (0.5-2.5) Shamovich & Shamovich (2005) Kivach Nature Reserve, Karelia, Russia 103 2.0 Khokhlova et al.. (2005) Mt Krim - North Dinaric Alps, C Slovenia 32.2 2.8 Vrezec (2003) Mt Pirin, SW Bulgaria 275 6.9 Shurulinkov et al.. (2003) Pieniny National Park, S Poland 23.25 1.3 (0.9-1.7) Ciach (2005) Pinega, Arkhangelsk region, Russia* 827 0.8 (0.16-2.17) Rykova et al.. (2005) Polotsk, Vitebsk region, N Belarus 300 2.2 Shamovich & Shamovich (2005) Teici Nature Reserve, Latvia 160 0.7 Bergmanis (1997) * Only data for the European part of Russian Federation are given / Predstavljeni so samo podatki za evropski del Rusije many areas of central and northern Europe, altitudinal distribution does not play such an important role. For example, in parts of the Czech Republic (Kloubec 2003, VAcfK 1991A) and northern Germany (König et al. 1999), this species inhabits different types of forests (also broad-leaved) and its occurrence is not limited by the altitude. We did not investigate reasons for that, but we can assume that climatic factors play an important role in the distribution of this boreal owl species in Serbia. Findings of Tengmalm's Owl territories mostly on the northern and NW slopes of the massif are expected for isolated and patchy high mountain population as in Kopaonik (Dejaifve et al. 1990). According to Hayward et al. (1993), northern and western slopes provide, usually together with smaller tree density and often humid floor covered with mosses, cool native boreal climatic conditions and help to avoid symptoms of summer heat stress. In addition, larger forest-dwelling owls such as Tawny Strix aluco and Ural Owl S. uralensis, which can determine distribution of smaller forest owls through predation (Hakkarainen & Körpimaki 1996, Vrezec & Tome 2004), are very rare in investigated area and usually inhabit lower elevations and warm sun facing slopes (D. Rajkovič unpubl). Breeding densities vary considerably across Tengmalm's Owl distribution range and depend upon many various factors such as habitat quality, abundance of nesting cavities, food supply or climate conditions (Mikkola 1983, Hayward et al. 1993, König et al. 1999). According to our results, the Tengmalm's Owl breeding density in NP Kopaonik is one of the highest known from literature in Europe (Table 1). However, this conclusion should be taken and interpreted with caution, as density estimates depend on the area over which populations are censused and higher densities tend to be recorded over smaller areas (Gaston et al. 1999). Locker & Flügge (1998) suggested three important limiting factors for Tengmalm's Owl breeding density: (1) presence of nest holes and cavities made by Black Woodpecker Dryocopus martius, (2) optimal forest areas with some clearings, and (3) absence of the Tawny Owl as avian predator. In addition, Hayward et al. (1993) in the Rocky Mts and Hakkarainen et al. (2002) in Finland show that the number and density of small mammal community, especially voles like potential prey, play an important role in survival rate and density of Tengmalm's Owl males. Nevertheless, our preliminary data collected during surveys suggest that some of the above-mentioned factors are probably not optimal for Tengmalm's Owl in NP Kopaonik (e.g. declining numbers of Black Woodpecker), while others certainly are (e.g. absence of large nocturnal predators, like Ural Owl and Eagle Owl Bubo bubo). However, for complete understanding, we will need to focus our attention on detailed studies of these topics in order to make final conclusions. Our survey study shows that the Tengmalm's Owl is fairly common in high-mountain forest habitat in NP Kopaonik. Our systematic research supports the hypothesis by Rajkovic et al. (2010), who believe that the breeding population in Kopaonik and entire Serbia is higher than previously suspected (Puzović et al. 2003 & 2009). However, this does not mean that population of this vulnerable species has increased. The reasons for a larger new estimate are lack of species-specific research in the past and use of specific survey methodology at the present time. Similar situation has been recorded in Bulgaria. Only two localities in Mt Rila had been documented until 1980. After that period with increasing number of special surveys in high mountain regions, knowledge about Tengmalm's Owl distribution pattern rapidly increased (Nankinov 2002). As the abundance of Tengmalm's Owl has been underestimated in NP Kopaonik prior to our study, we recommend an update of population estimate for NP and IBA Kopaonik to 42-49 breeding pairs. Furthermore, we can conclude that NP Kopaonik is, at least to our current knowledge, the most important breeding site for Tengmalm's Owl in Serbia. Therefore, we urge for continuation of monitoring and further research, together with implementation of conservation measures for the species in the future. Acknowledgments: We are grateful to the Public Enterprise "Kopaonik National Park", which financed part of our field expeditions and provided logistics support during our field work. In addition, we want to thank our colleagues and friends Milan Ružić, Marko Janković, Dimitrije Radišić, Andrea Rilaković and Slobodan Jovanović for their help during field surveys and giving us critical view on the manuscript. Special thanks go to Dr Peter Shurulinkov for his valuable comments on the manuscript. 6. Povzetek Avtorji članka so v gnezditvenih sezonah 2011 in 2012 preučevali višinsko razširjenost, gnezditveno gostoto in velikost populacije koconogega čuka Aegolius funereus v Narodnem parku Kopaonik v srednji Srbiji. Preučevano območje je pokrivalo 24 km2. Raziskovali so z metodo linijskega transekta v kombinaciji s popisnimi točkami in predvajanjem oglašanja teritorialnega samca. Med dvoletnim raziskovanjem je bilo ugotovljenih 37 teritorijev koconogega čuka. V Narodnem parku Kopaonik samci te vrste naseljujejo gozdove navadne smreke Picea abies, mešane gozdove navadne smreke in bele jelke Abies alba in navadne smreke in bukve Fagus sylvatica v višinskem pasu med 1367 in 1689 m n.v. Gnezditvena gostota v preučevanem območju je dosegla 8,3 teritorij a/10 km2 v letu 2011 in 7,1 teritorija/10 km2 v letu 2012. Ocenjena celotna populacija koconogega čuka v Narodnem parku Kopaonik je neprimerno večja v primerjavi s prejšnjo oceno, tako da je z zdaj ugotovljenimi 42-49 gnezditvenimi teritoriji trenutno najpomembnejše gnezditveno območje koconogega čuka v Srbiji. 7. References Bird Life International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge. Božič, L. & Vrezec, A. (2000): Sove Pohorja. - Acrocephalus 21 (98/99): 47-53. Ciach, M. (2005): Abundance and distribution patterns of owls in Pieniny National Park, Southern Poland. - Acta Zoologica Cracoviensia 48A (1/2): 21-33. Dejaifve, P.A., Novoa, C. & Prodon, R. (1990): [Habitat and density of the Tengmalm's Owl Aegolius funereus in the eastern part of the Pyrenees.] - Alauda 58: 267-273. (in French) Domaszewicz, A. (1993): [Owls of Bialowieza Forest.] - Bialymstok, Bialowieza. (In Polish) Gaston, K.J., Blackburn, T.M. & Gregory, R.D. (1999): Does variation in census area confound density comparisons? - Journal of Applied Ecology 36 (2): 191— 204. Hakkarainen, H. & Korpimäki, E. (1996): Competitive and predatory interactions among raptors: an observational and experimental study. - Ecology 77 (4): 1134-1142. Hakkarainen, H., Korpimäki, E., Koivunen, V. & Ydenberg, R. (2002): Survival of male Tengmalm's Owls under temporally varying food conditions. - Oecologia 131: 83-88. Hayward, G.D., Hayward, P.H. & Garton, E.O. (1993): Ecology of Boreal Owls in the Northern Rocky Mountains, USA. - Wildlife Monographs 124: 1-59. Khokhlova, T.Y., Yakovleva, M.V., Zimin, V.B., Artemyev, A.V., Lapsin, N.V. & Sukhov, A.V. (2005): [Materials on owls of Republic Karelia.] pp. 51-63 In: Volkov, V.S., Morozov, V.V. & Sharikov, V.A. (eds.): Owls of the Northern Eurasia. - Moskva. (in Russian) Kloubec, B. (2003): Breeding of Tengmalm's Owls (Aegolius funereus) in nest-boxes in Šumava Mts.: a summary from the years 1978-2002. - Buteo 13: 75-86. König, C., Weich, F. & Becking, J.-H. (1999): Owls. A guide to the Owls of the World. - Pica press, Sussex. Korpimäki, E. (1997): Tengmalm's Owl Aegolius funereus. pp. 420-421 In: Hagemeijer W.J.M. & Blair M.J. (eds): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance . - T & A D Poyser, London. Lakušic, D. & Elleboode, C. (2011): Map of habitats of Serbia. - Republic Geodetic Institute, Belgrade. Locker, S. & Flügge, D. (1998): Höhe Siedlungsdichte des Rauhfußkauzes Aegolius funereus in den Hanstedter Bergen, Naturschutzgebiet "Lüneburger Heide". — Vögelwelt 119: 329—336. Matvejev, S.D. (1950): [Distribution and life of birds in Serbia.] — Serbian Academy of Science, Belgrade. (in Serbian) Mammen, U. & Stubbe, M. (2005): Zur Lage der Greifvögel und Eulen in Deutschland 1999—2002. — Vögelwelt 126: 53—65. Matvejev, S.D. & Aleksandrov, R.N. (2002): [Life of the birds of the Kopaonik fifty years ago 1938—1967.] — Serbian Society for History of Science, Belgrade. (in Serbian) Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. — T & A D Poyser, Carlton. Nankinov, D. (2002): [Present situation of population of owls in Bulgaria.] — Berkut 11 (1): 48—60. (in Russian) Pacenovsky, S. & Shurulinkov, P. (2008): Latest data on distribution of the Pygmy Owl (Glaucidium passerinum) in Bulgaria and Slovakia including population density comparison. — Slovak Raptor Journal 2: 91—106. Puzovic, S., Simic, D., Saveljic, D., Gergelj, J., Tucakov, M., Stojnic, N., Hulo, I., Ham, I., Vizi, O., Šciban, M., Ružic, M., VucanoviC, M. & Jovanovic, T. (2003): [Birds of Serbia and Montenegro — breeding population estimates and trends: 1990—2002.] — Ciconia 12: 35— 120. (in Serbian) Puzovic, S., Sekulic, G., Stojnic, N., Grubac, B. & Tucakov, M. (2009): [Important Bird Areas in Serbia.] — Ministry of Environment and Spatial Planning, Institute for Nature Conservation of Serbia & Provincial Secretariat of Environmental Protection and Sustainable Development, Belgrade. (in Serbian) Rajkovic, D., Puzovic, S., Rakovic, M., Grubac, B., Simovic, A., Vucanovic, M. & Đorđevic, I. (2010): [Records of Boreal Owl in Serbia.] — Ciconia 19: 131— 140. (in Serbian) Rykova, S.Y., Rykov, A.M. & Sivkov, A.V. (2005): [Numbers and distribution owls in Pinega Nature Reserve, Archangelsk Region.] pp. 64—67 In: Volkov, V.S., Morozov, V.V. & Sharikov, V.A. (eds.): Owls of the Northern Eurasia. — Moskva. (in Russian) Shamovich, D.I. & Shamovich, I.Y. (2005): [Spatial and temporal differences in the association of forest owls in conditions of different landscape types in northern Belarus.] pp. 121—135 In: Volkov, V.S., Morozov, V.V. & Sharikov, V.A. (eds.): Owls of the Northern Eurasia. — Moskva. (in Russian) Shurulinkov, P. & Stoyanov, G. (2006): Some new findings of Pigmy Owl Glaucidium passerinum and Tengmalm's Owl Aegolius funereus in western and southern Bulgaria. — Acrocephalus 27 (128/129): 65—68. Shurulinkov, P., Stoyanov, G., Tzvetkov, P., Vulchev, K., Kolchagov, R. & Ilieva, M. (2003): Distribution and abundance of Tengmalm's Owl Aegolius funereus on Mount Pirin, south-west Bulgaria. — Sandgrouse 25 (2): 103—109. Shurulinkov, P., Stoyanov, G., Komitov, E., Daskalova, G. & Ralev, A. (2012): Contribution to the Knowledge on Distribution, Number and Habitat Preferences of Rare and Endangered Birds in Western Rhodopes Mts, Southern Bulgaria. Strigiformes and Piciformes. — Acta Zoologica Bulgarica 64 (1): 43—56. Simeonov, S., Michev, T. & Nankinov, D. (1990): The fauna of Bulgaria. Vol. 20. Aves. Part I. — BAS, Sofia. (in Bulgarian) Takats, D.L., Francis, M.C., Holroyd, L.G., Duncan, R.J., Mazur, K.M., Cannings, J.R., Harris, W. & Holt, D. (2001): Guidelines for Nocturnal Owl Monitoring in North America. — Beaver Hill Bird Observatory & Bird Studies Canada, Edmonton. VAaK, R. (1991A): [Some information on the distribution and reproductive biology of the Tengmalm's Owl, Aegolius funereus in Bohemia and Moravia.] pp. 287—297 In: Juillard, M. (ed.): Rapaces Nocturnes. Actes du 30e Colloque interregional d'ornithologie, Porrentruy (Suisse), 2, 3 et 4 novembre 1990. Prangins, Switzerland. — Societe romande pour l'etude et la protection des oiseaux. (in French) Vasovic, M. (1988): Kopaonik — Geografska monografija. — Stručna knjiga, Beograd. Vrezec, A. (2003): Breeding density and altitudinal distribution of the Ural, Tawny and Boreal Owls in North Dinaric Alps (central Slovenia). — Journal of Raptor Research 37 (1): 55—62. Vrezec, A. & Tome, D. (2004): Habitat selection and patterns of distribution in a hierarchic forest owl guild. — Ornis Fennica 81 (3): 109—118. Arrived / Prispelo: 2. 1. 2013 Accepted / Sprejeto: 24. 2. 2014 Velikost in razširjenost populacije velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letih 2011 in 2012 The Curlew Numenius arquata population size and distribution at Ljubljansko barje in 2011 and 2012 Katarina Denac DOPPS - BirdLife Slovenija, Tržaška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: katarina.denac@guest.arnes.si In 2008, the IUCN uplisted the Curlew to near-threatened (NT) on its Red List. The bird's population in Slovenia is localised and small, thus making it very important to be surveyed every year. Using the point count method, we recorded 9-12 breeding pairs in 2011 and 9-10 pairs in 2012 at Ljubljansko barje. Most of them were distributed in the eastern part of the area between the village of Lipe and the river Iščica, whereas only two occupied territories were discovered in 2011 and one in 2012 in the western part of the area. In a ten-year period, the area underwent agricultural intensification, with lowland non-intensive meadows declining by 50%. As a minimal requirement, meadows within the extent of the Curlew's current distribution at Ljubljansko barje should be non-intensively managed (late first cut, no fertilizing or sowing of grass mixtures) and all other human activities prohibited from the beginning of March till the end of June (dog walking and training, ballooning, aircraft modelling). Based on the results of 2011 survey, Ljubljansko barje was designated an IBA for breeding Eurasian Curlews under the IBA criteria A1 and C1. Ključne besede: veliki škurh, Numenius arquata, Ljubljansko barje, gnezditvena populacija, opredelitev IBA, varstveni ukrepi Key words: Curlew, Numenius arquata, Ljubljansko barje, breeding population, IBA designation, conservation measures 1. Uvod Veliki škurh Numenius arquata je gnezdilka severne, srednje in vzhodne Evrope, tako da v Sloveniji doseže južno mejo svojega areala (Bednorz & Grant 1997). V Evropi, ki pokriva več kot 75 % njegove svetovne gnezditvene razširjenosti, gnezdi 220.000-360.000 parov (BirdLife International 2004). V Sloveniji je bila njegova populacija v obdobju 2002-2011 ocenjena na 12-15 parov, ki so gnezdili na Ljubljanskem barju (9-12 parov, to delo) in Cerkniškem jezeru (2-5 parov) (Denac et al. 2011, Bordjan 2012). V času selitve se vrsta pri nas v večjem številu pojavlja na zadrževalniku Medvedce (50-200 os.; Bordjan 2006, Bordjan & Božič 2009, Štumberger 2009, Denac et al. 2011, D. Bordjan & L. Božič osebno) in v Škocjanskem zatoku (40-120 os.; B. Mozetič & I. Brajnik osebno). Pozimi je pogostejši le v Škocjanskem zatoku, kjer redno prezimuje 20-50 osebkov (Božič 2008 & 2010, Božič & Rubinic 2009, B. Mozetič & I. Brajnik osebno), medtem ko so bila drugod po obali zabeležena le manjša števila (5-10 osebkov v Sečoveljskih solinah, do okoli 10 os. drugod na obali; Božič 2008 & 2010, Božič & Rubinic 2009, Škornik 2012). Leta 2008 je Mednarodna zveza za varstvo narave IUCN velikega škurha na svojem rdečem seznamu uvrstila med vrste blizu ogroženosti (NT, near-threatened) (IUCN 2011). Posledično je veliki škurh postal vrsta, za katero lahko uporabimo globalni kriterij A1 za opredeljevanje mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA, Important Bird Area), poleg tega pa tudi kriterij C1, ki se sicer nanaša na Evropsko unijo, vendar je po vsebini identičen kriteriju A1 (Heath & Evans 2000). Mejna vrednost za opredelitev območja kot IBA za velikega škurha je 10 gnezdečih parov oz. 30 osebkov na selitvi ali prezimovanju (I. Burfield osebno). Na slovenskem rdečem seznamu ptičev gnezdilcev je vrsta uvrščena v kategorijo E1 (kritično ogrožena vrsta) (Uradni list RS 2002). Na Ljubljanskem barju je bila gnezditvena populacija v različnih virih ocenjena precej podobno: sedem parov v obdobju 1988-1993 (Trontelj 1994), 5-8 parov v obdobju 1997-2000 (Polak 2000), 5-10 parov v obdobju 1989-1996 (Tome et al. 2005), do osem parov v letih 2002-2004 (Remec 2007). Leta 2010 je ljubljanska sekcija DOPPS organizirala popis vrste na delu Ljubljanskega barja, ugotovljenih pa je bilo šest teritorijev (Ž. Remec osebno). Ker gre za eno izmed najbolj ogroženih gnezdilk Slovenije, katere populacijo je iz naravovarstvenih razlogov smiselno spremljati vsako leto, smo popis na najpomembnejšem gnezdišču ponovili v letih 2011 in 2012. Rezultati obeh popisov so predstavljeni v tem članku. 2. Metoda Velikega škurha smo popisovali na vnaprej določenih opazovalnih točkah, razporejenih večinoma na predelih znanega pojavljanja vrste na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005, Remec 2007, DOPPS neobj.). Lokacije točk so bile povzete po popisu ljubljanske sekcije leta 2010 in nadgrajene z dodatnimi popisnimi točkami (ž. Remec osebno, slika 1). Točke so bile na dobro preglednih mestih v odprti kmetijski krajini. Metoda se je med letoma razlikovala, saj smo v 2011 opravili dva popisa (april, maj), v 2012 pa le enega (april). Na podlagi popisa 2011 smo namreč ugotovili, da je zaradi svatovskih aktivnosti lažje popisovati teritorialne kot valeče pare, zato smo drugi popis v maju izpustili. Leti sta se delno razlikovali tudi po številu in lokaciji popisnih točk. V letu 2011 smo popisali 24, v letu 2012 pa 27 točk. Skupnih popisnih točk v obeh letih je bilo 15 (slika 1). Popisna metoda ni vključevala iskanja gnezd. Vsakemu popisovalcu so bile dodeljene 1-3 popisne točke (v primeru treh točk so bile le-te dokaj blizu skupaj) in sam se je odločil, na kateri bo začel popis. S teleskopom ali daljnogledom smo na točki skušali čim prej poiskati velikega škurha. Ko smo ga opazili, smo vsaj 30 min spremljali njegovo vedenje in ga zapisovali v obrazec. Če na točki velikega škurha nismo opazili, smo se najkasneje po 30 min premaknili na naslednjo točko. Lokacije vseh opaženih osebkov in smeri njihovih premikov smo vrisali na digitalni ortofoto posnetek (DOF). Beležili smo tudi čas opazovanja, saj je bilo to pomembno zaradi interpretacije števila teritorijev. Po Südbeck et al. (2005) so gnezditveno sumljiva vsa opazovanja, ki izpolnjujejo enega ali več izmed Slika 1: Popisne točke za velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letih 2011 in 2012. Krog - točka popisana v obeh letih; kvadrat - točka popisana le v letu 2011; trikotnik - točka popisana le v letu 2012 (zgoraj zahodni, spodaj vzhodni del Ljubljanskega barja) Figure 1: Census points for the Curlew Numenius arquata at Ljubljansko barje in 2011 and 2012. Circle - the point was censused in both years; square - the point was censused in 2011 only; triangle - the point was censused in 2012 only (above the western part and below the eastern part of Ljubljansko barje) naslednjih kriterijev: (1) enkrat opažena odrasla ptica, ki se svarilno oglaša, (2) enkrat opažen par med parjenjem, (3) dvakrat opažen par v razmiku vsaj 7 dni, pri čemer mora biti vsaj eno opazovanje med koncem marca in začetkom maja, (4) enkrat opažen par in naknadno vsaj enkrat opažena ena odrasla ptica v razmiku vsaj 7 dni, v obdobju med koncem marca in začetkom maja, (5) dvakrat opažen svatovski let v razmiku vsaj 7 dni, v obdobju med koncem marca in začetkom maja in (6) dvakrat opažena odrasla ptica, ki preganja potencialne plenilce. Naša opazovanja v letu 2011 so sodila predvsem v kategorije 3, 4 in 5, v letu 2012 pa poleg tega tudi v kategorijo 6. Zasedene teritorije smo pri izdelavi populacijske ocene enačili z gnezdečim parom, vendar pa gnezd praviloma nismo iskali, kot tudi nismo ugotavljali gnezdi tvene uspešnosti. Lokacije odkritih teritorijev so le okvirne, saj uporabljena metoda ne omogoča njihovega natančnega zarisa. Podatke, zbrane na popisih, smo v obeh letih dopolnili z drugimi opazovanji. Teh je bilo največ ob Ižanski cesti, po kateri se avtorica vsakodnevno vozi v službo. Popis 2011 Prvi popis je bil opravljen 5. 4. 2011, drugi pa 12. 5. 2011, obakrat v popoldanskem času med 16.30 in 19.00 h. Izjema so bile točke 10, 11 in 22, ki so bile 5. 4. 2011 popisane v dopoldanskem času, ter točke 1, 2 in 16, ki so bile v ponovitvi popisane 16. 5. 2011. Nekaj popisnih točk smo umestili na predele, kjer sicer ni bilo starejših podatkov o zadrževanju škurha v gnezditvenem času, je pa tam potencialno primeren habitat - ekstenzivni travniki (točke 1, 2 in 16), dve točki (17 in 18) pa v bližino že znanega para (Tome et al. 2005, DOPPS neobj.), kjer pa je obstajala dilema o morebitnem dodatnem paru. V drugem popisu smo dve točki izpustili, ker sta se zaradi velike bližine drugih točk izkazali kot nepotrebni (13 in 24). Pri interpretaciji števila teritorijev smo upoštevali tudi vsa druga opazovanja v letu 2011, ki so bila zbrana zunaj popisov (ob Ižanski cesti, pri Sinji Gorici, med Lipami in Podkrajem) ter opazovanje po popisu 5. 4. 2011 med 18.15 in 18.45 h, ko so bili ob Ižanski cesti (V od nje med Igom in Iško Loko) opazovani štirje pari med prehranjevanjem (K. Denac lastni podatki). Popis 2012 Popis je bil opravljen 6. 4. 2012 med 16.30 in 18.15 h. Nekatere popisne točke, za katere smo v letu 2011 ugotovili, da niso potrebne, smo opustili, namesto njih pa določili nove (slika 1): (1) vzhodno od Sinje Gorice, kjer je bil v letu 2011 opazovan teritorialen par (št. 25), (2) ob stari strugi Ljubljanice (št. 26 in 27), kjer je bil v letu 2011 med popisom pribe opazovan tudi veliki škurh, (3) na rezervatu Iški morost in v njegovi okolici zaradi opazovanj večjega števila parov v letu 2012 (št. 28, 30 in 31) in (4) južno od Grmeza (št. 35 in 36), kjer je bil 27. 3. 2012 slišan en osebek (K. Gabrovšek osebno). 3. Rezultati 3.1. Popis 2011 V prvem popisu 5. 4. 2011 smo zabeležili 33 osebkov in jih po interpretaciji glede na čas in druge okoliščine opazovanja pripisali 9-11 parom (v primeru nekaterih opazovanj je šlo namreč za iste osebke), na drugem popisu 12. 5. 2011 pa smo zabeležili sedem osebkov, pripadajočih petim parom (tabela 1). Večina teritorijev je bila najdena na vzhodnem delu Ljubljanskega barja med območjem južno od Lip in reko Iščico (slika 2). Na zahodnem delu Ljubljanskega barja je bil v času popisa ugotovljen en teritorij južno od vasi Bevke (št. 2 na sliki 2), med začetkom in sredino aprila pa naključno med popisom pribe še en teritorij pri Sinji Gorici (št. 1 na sliki 2; A. Novak Velkavrh osebno), kar pomeni, da je bilo v letu 2011 na Ljubljanskem barju 9-12 teritorijev velikega škurha. Zahodno od odcepa z Ižanske ceste proti Iški Loki smo na prvem popisu ponovno potrdili že znano prenočišče velikih škurhov, kjer se je zbralo osem osebkov. Pred tem je bilo na isti lokaciji 20. 3. opazovanih sedem, 31. 3. pet in 1. 4. 2011 šest osebkov (M. Potokar & J. Jorgačevski osebno). Pri prvem popisu so bili škurhi na prenočišču opazovani med 17.00 in 17.35 h, zaradi česar sklepamo, da so pari, ki so bili tega dne med 18.15 in 18.45 opazovani ob Ižanski cesti (št. 5, 6, 7 in 10 na sliki 2), drugi kot pa pari, opazovani na prenočišču. Malo verjetno je namreč, da bi se škurhi že zbrali na prenočišču, nato pa se ponovno razkropili na svoje teritorije. Od osmih osebkov s prenočišča sta imela dva para v neposredni bližini tudi svoj teritorij (št. 8 in 9 na sliki 2), medtem ko za preostala dva para (oz. 4 osebke) nismo mogli ugotoviti, kje imata teritorij, zato na sliki 2 tudi nista prikazana. Slika 2: Okvirne lokacije teritorijev velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letu 2011 Figure 2: Tentative locations of the Curlew Numenius arquata territories at Ljubljansko barje in 2011 Tabela 1: Rezultati popisa velikega {kurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letu 2011. Popisne to~ke so združene glede na popisovalca, ki jih je pokrival. Table 1: Results of the Curlew Numenius arquata census at Ljubljansko barje in 2011, with census points grouped in regard to observers covering the points Popisna točka/ Rezultat 1. popisa/ Aktivnost (1. popis)/ Rezultat 2. popisa/ Aktivnost (2. popis) / Census point Result of the 1st count Activity (1st count) Result of the 2nd count Activity (2nd count) 1, 2, 16 0 osebkov - 0 osebkov1 - 3, 4 1 par Prehranjevanje, svatovsko oglašanje 1 par Prehranjevanje 5 1 par Prehranjevanje, svatovsko oglašanje 0 osebkov - 6 1 osebek Prelet v smeri proti Iščici2 0 osebkov - 7, 8 2 para Prehranjevanje, svatovski let 1 osebek Prehranjevanje 9, 21 8 osebkov Zbiranje na prenočišču (med 17.00-17.35)3 1 osebek Prehranjevanje 10, 11, 22 3 pari4 oz. 4 pari5 Prehranjevanje, svatovski let, preganjanje sosednjih parov Na točkah 10 in 22 po en par, na točki 11 nobenega škurha Svatovski let, prehranjevanje 12, 13 0 osebkov Točke 13 nismo popisali, na točki 12 nobenega škurha 14, 23 0 osebkov - 0 osebkov - 15, 24 0 osebkov - Točke 24 nismo popisali, na točki 15 nobenega škurha - 17, 18 0 osebkov 1 osebek, zagotovo gre za osebek iz para, dobljenega tudi na točkah 3 in 4 Osebek le slišan 19 0 osebkov - 0 osebkov - 20 0 osebkov - 0 osebkov - Skupaj / Total 33 osebkov / individuals 7 osebkov / individuals (9-11 parov / pairs) (5 parov / pairs) 1 Popis opravljen 16. 5. 2011 2 Na tej točki je bil en osebek ali pa par še večkrat opazovan zunaj popisa med koncem marca in koncem aprila (K. Denac lastni podatki) 3 Vsakič, ko prileti nov osebek, se jata dvigne, zaokroži in spusti nazaj 4 Popis opravljen zjutraj 5 Med 18.15 in 18.45 h se ob Ižanski cesti med Igom in odcepom za Iško Loko prehranjujejo 4 pari hkrati 3.2. Popis 2012 V letu 2012 smo v popisu zabeležili 30 osebkov in jih po interpretaciji glede na čas in druge okoliščine opazovanja pripisali 8-9 parom (v primeru nekaterih opazovanj je šlo namreč za iste osebke) (tabela 2). Pri interpretaciji smo poleg rezultatov popisa upoštevali tudi najdbo gnezda 7. 4. 2012 ob Ižanski cesti, ki je bilo kasneje uplenjeno (D. Fekonja osebno, teritorij št. 5, slika 3), opazovanje sumljivega vedenja v času popisa, iz katerega je popisovalec sklepal, da sta se na gnezdu pri valitvi izmenjavala samec in samica (T. Trilar osebno; teritorij št. 6, slika 3), ter opazovanja parov ob Ižanski cesti (K. Denac lastni podatki). Dva od teh parov sta v prvi polovici aprila večkrat preganjala rjave lunje Circus aeruginosus (teritorija št. 7 in 8 na sliki 3; datumi opazovanj: 9. 4., 13. 4. in 16. 4. 2012). Zaradi intenzivnega spreletavanja Tabela 2: Rezultati popisa velikega {kurha na Ljubljanskem barju v letu 2012. Popisne to~ke so združene glede na popisovalca, ki jih je pokrival. Table 2: Results of the Curlew Numenius arquata census at Ljubljansko barje in 2012, with census points grouped in regard to observers covering the points Popisna točka/ Census point Rezultat / Result Aktivnost / Activity 1, 2 0 osebkov - 3, 4 1 par Prehranjevanje 5, 28 3 osebki (1 par + 1 osebek) Prehranjevanje1 6, 7 2 para Svatovski let in verjetna menjava partnerjev na gnezdu (1 par), prehranjevanje (1 par) 8 3 pari Prehranjevanje (1 par), prehranjevanje in svatovsko oglašanje (1 par), prelet (1 par2) 9, 33 1 par Prehranjevanje in svatovski let 10, 11 1 osebek Prehranjevanje3 12, 36 1 par Prehranjevanje4 13 1 par Prehranjevanje5 14 0 osebkov - 15 0 osebkov - 25 0 osebkov - 26, 27 0 osebkov - 29 0 osebkov - 30, 31 3 osebki (1 par + 1 osebek) Prehranjevanje in svatovsko oglašanje (par); svatovsko oglašanje (osebek)6 32 0 osebkov - 34 3 osebki (1 par + 1 osebek) Svatovski let (par), prehranjevanje (osebek)7 35 1 par - isti opazovan tudi na točkah 12, 13 in 36 Prehranjevanje Skupaj / Total 30 osebkov / individuals (8-9 parov / pairs) 1 Par se prehranjuje S od popisnih točk; osebek prileti in se prehranjuje J od popisnih točk (verjetno isti kot osebek severno od točk 30 in 31) 2 Od tega en osebek opazovan v letu tudi na točki 34 3 Ob 18.20 h drug popisovalec iz smeri popisnih točk 10 in 11 sliši svatovsko oglašanje 4 Isti par opazovan tudi na točkah 13 in 35 5 Isti par opazovan tudi na točkah 12, 35 in 36 6 Par se prehranjuje S od popisnih točk, občasno se en osebek svatovsko oglaša; poleg tega slišano svatovsko oglašanje enega osebka J od popisnih točk 7 Osebek prileti s S (opazovan kot del para tudi na točki 8), pristane ter se prehranjuje parov in hkratnega pojavljanja več osebkov na istih travnikih ni povsem jasno, ali so bili ob Ižanski cesti v letu 2012 trije ali štirje teritoriji (slika 3 - negotov je eden od teritorijev št. 6 in 7). V sredini aprila je bil na Naravnem rezervatu Iški morost potrjen še en teritorialen par (Ž. Šalamun osebno), ki v popisu ni bil zabeležen, tako da je populacija Ljubljanskega barja v letu 2012 ocenjena na 9-10 parov. Večina teritorijev je bila tako kot v letu 2011 najdena na vzhodnem delu Ljubljanskega barja med območjem južno od Lip in reko Iščico (slika 3). Na zahodnem delu Ljubljanskega barja je bil v letu 2012 ugotovljen le en teritorij, in sicer južno od vasi Bevke na isti lokaciji kot v 2011 (št. 1 na sliki 3). 4. Diskusija Razširjenost velikega škurha na Ljubljanskem barju V letih 2011 in 2012 je bila večina teritorijev velikega škurha zabeležena na vzhodnem delu Ljubljanskega barja med Lipami in Iščico, le dva v letu 2011 oziroma eden v letu 2012 pa na zahodnem delu. Takšna razširjenost je bila ugotovljena že v obdobju popisov za atlas ptic Ljubljanskega barja (1989-1996; Trontelj 1994, Tome et al. 2005) in v letih 2002-2004 (Remec 2007), nov je le podatek iz okolice Sinje Gorice. Ta par je bil opazovan dvakrat aprila 2011 v razmiku okoli 14 dni, vedel se je teritorialno in uprizarjal svatovske lete. Pri drugem popisu v maju ni bil opažen (A. Novak Slika 3: Okvirne lokacije teritorijev velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letu 2012. Nejasno je, ali gre v primeru teritorijev št. 6 in 7 morda za isti par. Figure 3: Tentative locations of the Curlew Numenius arquata territories at Ljubljansko barje in 2012. It is unclear whether the territories No. 6 and 7 concern the same pair. Velkavrh osebno). Med popisom ljubljanske sekcije leta 2010 je bilo ugotovljenih le šest teritorijev, od tega štirje ob Ižanski cesti, eden na Naravnem rezervatu Iški morost in eden ob Iščici (ž. Remec osebno), možno pa je, da je bil zaradi manjšega števila popisnih točk in s tem manjše pokritosti območja s popisovalci kakšen par spregledan. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je bil aprila 2010 veliki škurh med svatovskim petjem opazovan pri Vnanjih Goricah (P. Kmecl osebno), kjer pa ga ni nihče popisoval, saj območje ne sodi med tradicionalno zasedena. Tudi pri popisu 2011 smo ugotovili, da se veliki škurhi občasno pojavljajo zunaj osrednjih dveh območij razširjenosti, vendar gre v vseh primerih za posamične pare. Zaradi doslednega beleženja časa opazovanja ter smeri priletov in odletov menim, da pri interpretaciji rezultatov popisa 2011 in 2012 ni prišlo do podvajanja osebkov. V drugi polovici tridesetih let 20. stol. je bila večina populacije skoncentrirana na zahodnem delu Ljubljanskega barja med Bevkami in Notranjimi Goricami ob robu stare struge Ljubljanice, precej manj parov pa je gnezdilo med Grmezom in Babno Gorico (kjer so sedaj obsežne površine porasle z grmovjem). Letno je bilo najdenih okoli 17 gnezd (Bacar 1939), vrsta pa je bila na začetku 20. stol. na Ljubljanskem barju v času gnezditve precej pogostejša kot sedaj (Sajovic 1914). Sedanja razširjenost je zrcalna slika nekdanje. Prenočišče severno od Iške Loke v letu 2011 je bilo na enaki lokaciji kot v letih 2002—2004 (Remec 2007). Pari ga uporabljajo od spomladanskega prihoda na gnezdišča v začetku marca do vzpostavitve teritorijev (Remec 2007), ki jih nato vedno pogosteje branijo in označujejo s svatovskimi leti, zato kasneje tudi spijo v bližini gnezda in ne več na skupinskih prenočiščih (Cramp 1983). Primerjava štetja 2011 in 2012 s prejšnjimi populacijskimi ocenami V primerjavi s preteklimi populacijskimi ocenami (Trontelj 1994, Polak 2000, Tome et al. 2005, Remec 2007) smo v letih 2011 in 2012 zabeležili nekoliko več parov, kar je najverjetneje posledica metodoloških razlik. Skladno z izbrano metodologijo (Südbeck et al. 2005) smo število zasedenih teritorijev (oz. teritorialnih parov) enačili s številom gnezdečih parov, saj nam objektivne okoliščine (pomanjkanje časa in popisovalcev) niso omogočale, da bi iskali gnezda in ugotavljali gnezditveno uspešnost. Mogoče je, da smo v oceno populacije zato zajeli tudi kakšen negnezdeč, vendar teritorialen par; zagotovo pa smo s popisom zajeli tudi pare, katerih gnezda so bila kasneje uplenjena (glej spodaj). Popisa 2011 sta bila opravljena v optimalnem času, prvi v obdobju intenzivnega svatovanja, drugi v zaključnem obdobju valjenja oz. ko so mladiči ravno izvaljeni (drugi teden maja, Remec 2007). Glede na kriterije v Südbeck et al. (2005) lahko prav vse ugotovljene pare tega leta štejemo kot verjetno gnezdeče, saj so bili opazovani večkrat v gnezditveni sezoni med sredino marca in maja. V drugem popisu leta 2011 smo potrdili manj kot polovico v prvem popisu zabeleženih teritorijev, kar je pri velikem škurhu značilno predvsem zaradi velikih izgub legel (Südbeck et al. 2005). Remec (2007) je na Ljubljanskem barju v letu 2004 ugotovil, da dva od osmih teritorialnih parov najverjetneje nista gnezdila oz. je bilo njuno gnezdo uničeno že v zelo zgodnji fazi valjenja jajc, brez nadomestnega legla. Delež uplenjenih gnezd velikega škurha je lahko precejšen (do 86 %), do večine izgub pa pride že v fazi valjenja (Grant et al. 1999). To se je zgodilo tudi z gnezdom, najdenim 7. 4. 2012 ob Ižanski cesti (D. Fekonja osebno). Valeči osebki so težje opazni (Ota 1985, Südbeck et al. 2005), zato je možno, da smo nekatere ptice, ki so v času drugega popisa leta 2011 še valile, spregledali. Mogoče je tudi, da kateri od aprilskih teritorialnih parov kasneje ni gnezdil. Enkratni popis leta 2012, dopolnjen z drugimi opazovanji, nam je dal okvirno sliko o številčnosti, čeprav je bil opravljen v začetku aprila, ko pari intenzivno svatujejo (Südbeck et al. 2005, Remec 2007). Veliki škurh sodi med kritično ogrožene slovenske gnezdilke (Uradni list RS 2002), zato bo v prihodnje treba več truda vložiti v ugotavljanje njegove gnezditvene uspešnosti in v varstvo gnezd, zlasti na območjih zunaj Naravnega rezervata Iški morost. Ob slabšanju in izginjanju njegovega habitata je namreč nenavadno, da je populacija zadnjih 20 let približno enako velika. Ta stabilnost je morda le navidezna, saj je znano, da se lahko nekatere ponorne populacije v daljšem časovnem obdobju kažejo kot stabilne ali se celo povečujejo, vendar le zaradi imigracije iz donorskih populacij (Brawn & Robinson 1996, Schaub et al. 2010). Varstvo gnezd z električnimi ograjami pred kmetijskimi deli in plenilci se je kot zelo uspešno izkazalo pri pribi v Švici, kjer se je povečal delež uspešnih gnezd, hkrati pa se je povečalo tudi povprečno število speljanih mladičev na par (Schifferli et al. 2009). Spremembe škurhovega habitata na Ljubljanskem barju Površina ekstenzivnih travišč na Ljubljanskem barju se iz leta v leto zmanjšuje (Božič 2005), kar negativno vpliva na populacije kvalifikacijskih vrst ptic na tem območju Nature 2000, npr. na kosca Crex crex (Božič 2005) in repaljščico Saxicola rubetra (Denac 2007). Večina najdenih gnezd velikega škurha na Ljubljanskem barju v letih 2002-2004 (11 od 12 gnezd) je bila odkrita na ekstenzivnih vlažnih travnikih (Remec 2007), torej lahko tudi pri njem upravičeno pričakujemo negativen vpliv intenzifikacije travnikov in povečevanja površine njiv na račun ekstenzivnih travnikov. Primerjava rezultatov kartiranja habitatnih tipov na izbranih ploskvah v prvem varstvenem območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je prioritetno namenjeno varstvu narave (Uradni list RS 2008), v razdobju okoli 10 let je pokazala poslabšanje stanja naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov (npr. ekstenzivna travišča različnih tipov). Prvo kartiranje je potekalo v obdobju 19992003, drugo pa leta 2010. V tem času je prišlo do kmetijske intenzifikacije površin (spreminjanje v intenzivno gojene travnike in njive), ki je bila najbolj izrazita na nižinskih ekstenzivno gojenih travnikih (Natura 2000 koda 6510), saj se je njihova površina zmanjšala kar za polovico. Odstotek njiv se je v tem obdobju povečal s 16 % na 23 %, tako da so v letu 2010 njive skupaj z drugimi intenzivnimi površinami (opuščene njive, intenzivno gojeni travniki) prekrivale tretjino kartirane površine. Več kot 13 % površin, ki so bile v obdobju 1999-2003 ovrednotene z oceno 4 (na lestvici od 0 do 5, kjer je 5 najvišja ocena; vrednotenje se nanaša na ohranjenost posameznih habitatnih tipov in njihovo naravovarstveno vrednost), je bilo v letu 2010 spremenjenih v intenzivne kmetijske površine, predvsem njive in vlažne intenzivno gojene travnike. Površina vseh travnikov s prevladujočo stožko Molinia spp. na različnih tipih tal se sicer ni zmanjšala, vendar pa se je zmanjšala površina čistih mokrotnih travnikov z modro stožko (Trčak et al. 2010), ki so kvalifikacijski habitatni tip za območje Natura 2000 Ljubljansko barje in pomemben gnezditveni habitat velikega škurha (Bednorz & Grant 1997). Površina vseh ekstenzivnih travišč na kartiranih ploskvah v letu 2010 je znašala 37 %, od tega je bila kar tretjina v manj ugodnem stanju ohranjenosti (zaradi zaraščanja, načina rabe, tujerodnih vrst ipd.) (Trčak et al. 2010). Prvo varstveno območje KP Ljubljansko barje, ki pokriva tudi večino znane razširjenosti velikega škurha, je prednostno namenjeno ohranjanju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj. Na njem naj bi potekala prilagojena kmetijska dejavnost, podrejena doseganju teh ciljev. Podoben ali še bolj zaskrbljujoč trend premene travišč v intenzivno obdelovane površine, kot je zgoraj opisan za prvo varstveno območje, lahko pričakujemo v drugem in tretjem varstvenem območju KP Ljubljansko barje, kjer so določbe glede načina gospodarjenja bolj ohlapne (Uradni list RS 2008). Ogroženost in varstvo Evropska populacija velikega škurha je v upadanju zaradi velikih nazadovanj v obdobju 1990-2000 v Veliki Britaniji, na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Irskem, v Nemčiji in Rusiji, kjer gnezdi več kot 80 % evropskih parov (BirdLife International 2004). V Evropi ga ogroža zlasti intenzifikacija kmetijstva z izsuševanjem, gnojenjem in dosejevanjem travnikov, zgodnjo prvo košnjo in večjo stopnjo plenilstva na intenzivnih travnikih. Prizadenejo ga tudi spremembe na prezimovališčih in pomembnih počivališčih v času selitve (graditev različnih objektov na območju obalnih polojev, onesnaženje voda, motnje s strani človeka) ter ponekod lov (BirdLife International 2012). Na Ljubljanskem barju so poleg intenzifikacije kmetijstva ena večjih groženj sprehajanje ljudi, psov in kinološki treningi, ki trajajo več ur in potekajo na travnikih. Zabeleženi so bili tudi primeri lovskih pogonov čez škurhovo gnezdišče. Neprestane motnje na gnezdišču, zaradi katerih se starša vznemirjata in nenehno zapuščata gnezdo, lahko izrazito negativno vplivajo na gnezditveni uspeh velikega škurha (Remec 2007), saj so nezaščitena jajca izpostavljena ohlajanju in plenilcem. Ljubljansko barje s populacijsko oceno 9-12 parov je edino območje v Sloveniji, določeno za gnezdečo populacijo velikega škurha pod kriterijema A1 in C1 (Denac et al. 2011). Podatkov o viabilnosti in morebitnem ponornem značaju barjanske populacije nimamo, zato bi bilo treba iz previdnostnega načela vsaj na območju sedanje razširjenosti zagotoviti pozno košene ekstenzivne travnike, ki bi omogočili varno poletavanje škurhovih mladičev. Na tem območju bi bilo poleg tega nujno med začetkom marca in sredino julija prepovedati lovske pogone ter rekreativne aktivnosti, kot so sprehajanje in vadba psov, balonarstvo in letalsko modelarstvo, za katere je znano, da so velika motnja za škurhe (Remec 2007). Zahvala: Naslednji popisovalci so z velikim navdušenjem sodelovali pri popisu velikega škurha na Ljubljanskem barju, za kar se jim najtopleje zahvaljujem (abc): Gregor Bernard, Alenka Bradač, Ana Dolenc, Dare Fekonja, Karin Gabrovšek, Marko Gerbec, Valerija Godec, Jurij Hanžel, Meta Havliček, Vojko Havliček, Jernej Jorgačevski, Ivan Kogovšek, Asim Krdžalić, Renata Marić, Tomaž Mihelič, Diana Novak, Ana Novak Velkavrh, Maja Ondračka, Sava Osole, Maja Potokar, Katarina Prosenc Trilar, Žiga Iztok Remec, Tomaž Remžgar, Tadeja Rome, Matic Slanc, Željko Šalamun, Tanja Šumrada, Rudolf Tekavčič, Tomi Trilar, Katarina Uršič, Zlata Vahčič, Andrej Velkavrh, Manca Velkavrh, Barbara Vidmar in Jani Vidmar. Na terenu nam je delal družbo ornitološki podmladek: Bor, Kalina, Gaber in Ruj Mihelič, Matija Mlakar Medved ter Mitja, Benjamin in Zarja Denac. Za pomoč pri načrtovanju metode popisa se najlepše zahvaljujem Žigi Iztoku Remcu, za posredovane dodatne podatke o pojavljanju velikega škurha na Ljubljanskem barju pa Daretu Fekonji, Karin Gabrovšek, Jerneju Jorgačevskemu, Maji Potokar, Ani Novak Velkavrh, Željku Šalamunu in Barbari Vidmar. 5. Povzetek IUCN je velikega škurha leta 2008 uvrstil med vrste blizu ogroženosti (NT). Zaradi geografsko omejene, kritično ogrožene in majhne slovenske populacije je redno spremljanje številčnosti zelo pomembno. Na Ljubljanskem barju smo s točkovno metodo v letu 2011 zabeležili 9-12, v letu 2012 pa 9-10 parov velikih škurhov. Razširjeni so bili predvsem na vzhodnem delu območja med Lipami in reko Iščico, medtem ko sta bila na zahodnem delu Ljubljanskega barja odkrita le dva teritorija leta 2011 oz. en teritorij leta 2012. V obdobju desetih let je na območju prišlo do intenzifikacije kmetijskih površin, ki je bila najbolj izrazita na ekstenzivno gojenih travnikih, saj se je njihova površina zmanjšala kar za polovico. Predlagamo, da se vsaj na območju trenutne razširjenosti velikega škurha na Ljubljanskem barju zagotovi ekstenzivno gospodarjenje s travniki (pozna prva košnja, brez gnojenja in dosejevanja travnih mešanic) in prepove določene aktivnosti vsaj med začetkom marca in koncem junija (sprehajanje in vadba psov, balonarstvo, letalsko modelarstvo). Na podlagi rezultatov popisa 2011 smo Ljubljansko barje opredelili kot IBA za gnezdečo populacijo velikega škurha pod kriterijema A1 in C1. 6. Literatura Bačar, R. (1939): Brehm. Življenje živali. Priredil R. Bačar. - Umetniška propaganda, Ljubljana. Bednorz, J. & Grant, M. (1997): Curlew Numenius arquata. pp. 300-301 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: their distribution and abundance. - T & A D Poyser, London. Bird Life International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge. BirdLife International (2012): Species factsheet: Numenius arquata. - [http://www.birdlife.org/datazone/ speciesfactsheet.php?id=3012], 17/01/2012. Bordjan, D. (2006): Dinamika pojavljanja velikega škurha Numenius arquata na zadrževalniku Medvedce (SV Slovenija) med letoma 2002 in 2005. - Acrocephalus 27 (130/131): 131-137. Bordjan, D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Božič, L. (2005): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. - Acrocephalus 26 (124): 3-21. Božič, L. (2008): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Zimsko štetje vodnih ptic 2002-2008. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS, Ljubljana. Božič, L. (2010): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic - zimsko štetje vodnih ptic. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS, Ljubljana. Božič, L. & Rubinic, B. (2009): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati zimskega štetja vodnih ptic 2009, rezultati popisov preleta ujed v jesenski sezoni 2008. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. -DOPPS, Ljubljana. Brawn, J.D. & Robinson, S.K. (1996): Source - sink population dynamics may complicate the interpretation of long-term census data. - Ecology 77 (1): 3-12. Cramp, S. (1983) (ed.): Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the Western Palearctic. Vol. III. Waders to Gulls. — Oxford University Press, Oxford. Denac, D. (2007): Populacijska dinamika repaljščice (Saxicola rubetra) v mozaiku nižinskih habitatnih tipov. Doktorska disertacija. — Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo. Denac, K., Mihelič, T., Božič, L., Kmecl, P., Jančar, T., Figelj J. & Rubinic, B. (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. — DOPPS, Ljubljana. Grant, M.C., Orsman, C., Easton, J., Lodge, C., Smith, M., Thompson, G., Rodwell, S. & Moore, N. (1999): Breeding success and causes of breeding failure of curlew Numenius arquata in Northern Ireland. — Journal of Applied Ecology 36 (1): 59—74. Heath, M.F. & Evans, M.I. (eds.) (2000): Important Bird Areas in Europe. Priority sites for conservation. BirdLife Conservation Series No 8. — BirdLife International, Cambridge. IUCN (2011): IUCN Red List of Threatened Species. Version 2011.1. — [http://www.iucnredlist.org/apps/ redlist/details/106003012/0], 17/1/2012. O'Brien, M. & Smith, K.W. (1992): Changes in the status of waders breeding on wet lowland grasslands in England and Wales between 1982 and 1989. — Bird Study 39 (3): 165—176. Ota, D. (1985): Gnezditev velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letu 1985. — Acrocephalus 6 (24): 21—22. Polak, S. (ed.) (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. — DOPPS, Ljubljana. Remec, I.Ž. (2007): Gnezditvena ekologija velikega škurha (Numenius arquata) na Ljubljanskem barju. Diplomsko delo. — Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Sajovic, G. (1914): Iz ptičjega življenja na Kranjskem v letih 1912 in 1913. — Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 5 (3): 153—173. Schaub, M., Aebischer, A., Gimenez, O., Berger S. & Arlettaz, R. (2010): Massive immigration balances high anthropogenic mortality in a stable eagle owl population: lessons for conservation. — Biological Conservation 143 (8): 1911—1918. Schifferli, L., Rickenbach, O., Koller, A. & Grüebler, M. (2009): Massnahmen zur Förderung des Kiebitzes Vanellus vanellus im Wauwilermoos (Kanton Luzern): Schutz der Nester vor Landwirtschaft und Prädation. — Ornithologische Beobachter 106 (3): 311—326. Südbeck, P., Andretzke, H., Fischer, S., Gedeon, K., Schikore, T., Schröder, K. & Sudfeldt, C. (2005) (eds.): Methodenstandards zur Erfassung der Brutvögel Deutschlands. — Radolfzell. Škornik, I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. — SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča. Štumberger, B. (2009): Veliki škurh Numenius arquata. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 217. Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. — DOPPS, Ljubljana. Trčak, B., Erjavec, D., Govedič, M. & Grobelnik, V. (2010): Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov izbranih območij v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Končno poročilo. Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Ljubljana. — Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Trontelj, P. (1994): Ptice kot indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). — Scopolia 32: 1—61. Uradni list RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (no. 82/2002). Uradni list RS (2008): Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (no. 112/2008). Prispelo / Arrived: 25. 5. 2012 Sprejeto / Accepted: 24. 2. 2014 Reakcije navadne čigre Sterna hirundo in rečnega galeba Chroicocephalus ridibundus na motnje z motornimi plovili v obdobju gnezdenja Reactions of Common Terns Sterna hirundo and Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus to motor boat disturbances during their breeding season Milan Vogrin Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina, Slovenija, e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si The Common Tern Sterna hirundo and Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus are regular breeders on the islets and electricity transmission pedestals on Ptujsko jezero reservoir (Lake Ptuj) on the Drava River. Here, sports and recreation activities with various types of vessels also take place between May and September. The Decree on navigation on the lake prohibits vessels approaching the birds' nest-sites at a lesser distance than 100 m. In 2009 and 2010, tests were made with motor boats whether the prescribed distance is appropriate from the aspect of disturbance of birds during their breeding season. It was established that colonial Common Terns are flushed by motor boats at a mean distance of 73 m and Black-headed Gulls at 67 m. After being flushed, Common Terns returned to their nests in 5 min, Black-headed Gulls in 11 min on average. Both Common Tern and Black-headed Gull are more timid during the incubation period than at the time of rearing their chicks. The 100 m long protection zone around the islets is enough to protect breeding terns and gulls from being disturbed by motor boats. Key words: Common Tern Sterna hirundo, Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus, Ptujsko jezero reservoir, breeding, escape flight distance, disturbance, motor boats Ključne besede: navadna čigra Sterna hirundo, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, Ptujsko jezero, gnezdenje, ubežna razdalja, motnje, motorna plovila 1. Uvod Mokrišča so med najbolj občutljivimi ekosistemi, kjer lahko rekreacijske in športne dejavnosti na vodi in ob njej pomenijo veliko grožnjo vodnim pticam (Robinson & Pollitt 2002). Tovrstne dejavnosti v glavnem vplivajo na ptice v treh pogledih: na njihovo gnezditveno uspešnost, distribucijo in vedenje (zbrano v Keller 1995, Mallord et al. 2007). O vplivu človeka, predvsem s plovili, na vodne ptice je bilo opravljenih veliko raziskav. Vodne ptice so lahko zelo občutljive za motnje s plovili (Keller 1996). Le v redkih primerih so druge vrste motenj, denimo tiste, ki jih povzročajo sprehajalci s psi in ribiči na obali, bolj moteči (Keller 1991). Veliko raziskav o tej problematiki je bilo opravljenih zunaj gnezditvenega obdobja, predvsem v jesenskem in zimskem času, torej v obdobju preleta in prezimovanja ptic, ko se te na vodnih telesih navadno pojavljajo v večjem številu (Frenzel & Schneider 1987, Schneider 1987, Schneider-Jacoby et al. 1993, Keller 1995). Vplive človeških dejavnosti pa so preučevali prav tako v času gnezdenja (zbrano v Keller 1995) tudi pri galebih in čigrah (Koepff & Dietrich 1986, Ervin 1989). Nisbet (2000) sicer navaja, da ni trdnih dokazov, da bi motnje direktno vplivale na gnezditveno uspešnost navadnih čiger Sterna hirundo. Nekatere ptice imajo ubežno razdaljo, to je razdaljo, na kateri se splašijo in odletijo pred plovilom, tudi večjo od 400 m (Koepff & Dietrich 1986, Keller 1992 & 1996). Čigre in galebi se splašijo na zelo različnih razdaljah, od nekaj deset do 400 m, kar je bilo ugotovljeno s številnimi poskusi (npr. Koepff & Dietrich 1986, Ervin 1989). Avtorji domnevajo, da so za tako različne rezultate vzroki med drugim v individualnih razlikah ptic, različnih lokacijah, velikosti kolonij oziroma jat ptic, interspecifičnih odnosih kakor tudi tipih plovil (Koepff & Dietrich 1986). Nisbet (2000) govori tudi o toleranci, ki jo ptice razvijejo sčasoma, torej se na določene motnje tudi privadijo. Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in navadna čigra sta pri nas redka gnezdilca, navadna čigra pa tudi močno ogrožena vrsta (Uradni list RS 2002). Obe vrsti gnezdita na Ptujskem jezeru, natančneje na treh otokih in dveh betonskih daljnovodnih podstavkih (Janžekovič & Štumberger 1984, Denac 2004). Približevanje otokom in podstavkoma, kjer gnezdijo te ptice, je dovoljeno največ do razdalje 100 m, kar je tudi označeno s plavajočimi bojami (Uradni list RS 2006). V znanstveni literaturi zasledimo priporočila, da se kolonijam čiger in galebov v času gnezdenja naj ne bi približevali bližje od 100 do 180 m (Burger 1998, Carney & Sydeman 1999) ali celo na razdalji do 300 m (Ervin 1989). Vznemirjanje gnezdečih ptic poslabšuje gnezdi tveno uspešnost, obenem pa zaradi zapuščanja gnezd odraslih ptic povečuje možnost večjega plenjenja gnezd (Mallord et al. 2007). V Sloveniji raziskav o vplivu rekreacijskih in športnih dejavnosti na kolonijske vodne ptice doslej ni bilo, čeprav poznamo pri nas kar nekaj kolonij (Geister 1995). Z našimi raziskavami smo želeli ugotoviti, ali predpisana razdalja 100 m ustrezno preprečuje motnje ptic s strani motornih plovil v koloniji na Ptujskem jezeru. 2. Opis območja Ptujsko jezero je akumulacija, zgrajena zaradi HE Formin leta 1978. Jezero se razprostira med Ptujem in Markovci, kjer je bil zgrajen jez, za katerim se akumulira okrog 25 milijonov m3 vode. Površina jezera je 346 ha (Sovinc 1995). Kmalu po nastanku jezera je le-to postalo pomembno za vodne ptice. Danes sodi med najpomembnejša območja za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji (Božič 2003). Na jezeru med drugim gnezdita rečni galeb in navadna čigra (Janžekovič & Štumberger 1984). Od leta 2006 v manjšem številu gnezdi tudi črnoglavi galeb Larus melanocephalus, za katerega je Ptujsko jezero edino gnezdišče v Sloveniji (Denac & Božič 2009), zadnja leta pa tudi rumenonogi galeb L. michahellis (lastni podatki). Območje reke Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi je opredeljeno kot posebno območje varstva (SPA) SI5000011 Drava in kot tako sodi med območja Natura 2000 (Uradni list RS 2013). V tem območju je zajeto tudi Ptujsko jezero. Plovba na jezeru Po veljavnem Odloku o določitvi plovb nega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list RS 2006) se plovbno območje deli na tri cone (A, B, C) z različnim plovbnim režimom. Plovba je dovoljena v coni A in B, v coni C pa je, razen redkih izjem, prepovedana. Cona C, v kateri ležijo vsa gnezdišča navadnih čiger in galebov, vključuje del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih ter desni del jezera na razdalji 50 m do 350 m od obrežja. 3. Metode Leta 2009 smo reakcije na plovila testirali pri navadni čigri, leta 2010 pa pri rečnem galebu. Reakcije čiger na motnjo motornega plovila smo testirali v treh različnih dneh (29. 6., 30. 6. in 29. 7. 2009). Vsak dan smo šteli kot en testni (poskusni) dan, v katerem smo opravili pet testnih voženj, skupaj torej 15 ponovitev. Prvi in drugi dan (prvi in drugi poskus) smo poskus opravili, ko so navadne čigre še valile, pri tretjem poskusu pa so čigre na otoku oziroma betonskem daljnovodnem podstavku imele že operjene mladiče. Nekateri od teh so že lahko leteli. Poskuse v vseh treh dneh smo opravili pri čigrah, ki so gnezdile na betonskem daljnovodnem podstavku na levi strani jezera. Druga mesta, to je daljnovodni podstavek na desni strani ter umetna otočka, kjer čigra prav tako gnezdi, so bila v času naših poskusov že opuščena. Navadne čigre so tod že prenehale gnezditi oziroma je gnezdenje zaradi plenilcev povsem propadlo. Reakcije na plovila pri rečnem galebu smo preverili v dveh testnih dneh (21. 4 in 8. 6. 2010). Prvi dan smo poskus opravili pri Novem otoku, drugega pa pri levem daljnovodnem podstavku. Prvo testiranje smo opravili v času valjenja, drugo pa v obdobju, ko so bili mladiči že mobilni, nekateri so podstavek in otok tudi že zapuščali. Vsak dan smo napravili pet testnih voženj, skupaj torej 10 ponovitev. Celoten poskus v enem dnevu, torej vseh pet ponovitev, je trajal v povprečju eno uro pri navadni čigri ter do ure in pol pri rečnem galebu. Za več ponovitev se nismo odločili, da ne bi preveč vznemirili gnezdečih ptic in s tem povzročili propada gnezd (Carney & Sydeman 1999). Pri čigri smo prvi dan opravili poskus v dopoldanskem času med 9. in 11. uro, drugi in tretji dan pa v popoldanskem času med 14. in 17. uro. Pri rečnem galebu smo prvi dan poskus Tabela 1: Ubežne razdalje in ~as vrnitve na gnezda pri testnih motnjah z motornimi plovili pri navadni ~igri Sterna hirundo na Ptujskem jezeru. Vrednost ni~ pomeni, da so se ptice vrnile na gnezdi{~e prej kot v 1 min. Table 2: Escape flight distances and time of returning to nests during motor boat disturbances in Common Tern Sterna hirundo on Ptujsko jezero reservoir. The 0 value means that birds returned to their nests in less than 1 min. Poskus/ Attempt Št. meritev/ No. of measurements Ubežna razdalja/ Escape flight distance Čas vrnitve na gnezda/ Time of returning to nests Min. (m) Max. (m) Povprečje/ Mean ± SE (m) Min. (min) Max. (min) Povprečje/ Mean ± SE (min) 1. (29. 6. 2009) 2. (30. 6. 2009) 3. (29. 7. 2009) 56 45 0 172 108 100 103 ± 19 69 ± 11 48 ± 16 5 ± 2 4 ± 2 5 ± 3 Povprečje / Mean 34 127 73 ± 10 5 ± 3 6 5 1 opravili dopoldne med 9. in 11. uro, drugi dan pa popoldne med 13. in 15. uro. Odzivnost ptic sem ocenjeval po lestvici, ki sta jo uporabila Robinson & Pollitt (2002), ter pri našem testiranju upošteval le četrto stopnjo: ptice se pred plovili umaknejo z vzletom in krožijo v zraku. Ubežna razdalja je torej definirana kot razdalja, na kateri se ptice splašijo in odletijo pred plovilom (Keller 1996). Potek poskusov Vsak testni dan smo uporabili različno plovilo z različno jakostjo motorja. Po izplutju iz pristanišča Ranca smo se peljali proti izbranemu gnezdišču, zunaj označenega območja z bojami. Gnezdeče ptice se pri tem v nobenem primeru niso vznemirile. Test, torej vožnjo s čolnom, smo vedno pričeli vsaj 300 m od gnezdišča. S te razdalje smo opazovali, kdaj se čigre oziroma galebi vrnejo nazaj na gnezdišče in posedejo na gnezda po splašitvi. Za umiritev ptic smo šteli, ko je posedla večina ptic, to je vsaj 80 % videnih ptic na gnezdišču in ob njem. S čolnom smo zatem peljali v ravni liniji, vedno s približno enako hitrostjo, proti betonskemu podstavku oziroma otoku ter ves čas merili razdaljo do gnezdišča z laserskim merilnikom na premcu plovila. Pri tem nas je zanimala razdalja, pri kateri se ptice splašijo. Vsak dvig smo registrirali na meter natančno ter si zabeležili tudi čas, ko so se splašile. Po dvigu gnezdečih ptic smo se s plovilom takoj umaknili na razdaljo vsaj 300 m, od koder smo z daljnogledom opazovali dogajanje na gnezdišču in ob njem. Pri navadni čigri smo prvi dan sočasno merili tudi hrup, tako na daljnovodnem podstavku kot na premcu čolna. Povprečna glasnost ptic na podstavku je bila 78 dBA, motorja čolna pa 48 dBA (Belič 2009). 180 160 140 120 100 ' 100 Ш 1. ponovitev И 2. ponovitev Q 3. ponovitev Q 4. ponovitev G 5. ponovitev Testni dan / Test day Slika 1: Ubežne razdalje med ponovitvami v posameznem testnem dnevu pri navadni ~igri Sterna hirundo (zgoraj) in re~nem galebu Chroicocephalus ridibundus (spodaj) Figure 1: Escape flight distances between repeated runs in separate test days in Common Tern Sterna hirundo (above) and Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus (below) Med eno in drugo ponovitvijo poskusa smo počakali tako dolgo, da so ptice posedle nazaj na gnezda, ter ponovno merili čas na sekundo natančno in ga pri Tabela 2: Ubežne razdalje in čas vrnitve na gnezda pri testnih motnjah z motornimi plovili pri rečnem galebu Chroicocephalus ridibundus na Ptujskem jezeru Table 2: Escape flight distances and time of returning to nests during motor boat disturbances in Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus on Ptujsko jezero reservoir Poskus/ Attempt Št. meritev/ No. of measurements Ubežna razdalja/ Escape flight distance Čas vrnitve na gnezda/ Time of returning to nests Min. (m) Max. (m) Povprečje/ Mean ± SE (m) Min. (min) Max. (min) Povprečje/ Mean ± SE (min) 1. (21. 4. 2010) 2. (8. 6. 2010) 52 34 89 74 69 ± 6 64 ± 9 12 15 9 ± 3 12 ± 3 Povprečje / Mean 34 89 67 ± 6 15 11 ± 3 5 5 obdelavi zaokrožili na celo minuto. Med eno in drugo ponovitvijo je povprečno minilo 10 min. 4. Rezultati 4. 1. Navadna čigra Na levem betonskem podstavku daljnovodnega stebra, kjer smo testirali ubežno razdaljo, je leta 2009 gnezdilo 34 parov navadnih čiger (lastni podatki). Čigre so se v vseh treh testnih dneh vedle zelo podobno, so pa bile vsak naslednji testni dan manj plašne (tabela 1). Pri najmanjši razdalji so se čigre navadno splašile ob prvi testni vožnji, s ponovitvami pa so ubežne razdalje naraščale (slika 1). Povprečna razdalja, na kateri so se čigre splašile, za vse tri testne dni znaša 73 ± 10 m oziroma je bila v Slika 2: Dvig kolonije navadnih čiger Sterna hirundo in rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus na Ptujskem jezeru pri razdalji plovila 65 m Figure 2: Colony of Common Terns Sterna hirundo and Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus taking off from Ptujsko jezero reservoir at the vessel's distance of 65 m posameznem poskusu med 48 ± 16 in 103 ± 19 m (slika 2). Po splašitvi so se čigre običajno zadrževale v bližini otoka, ter v času med 3 in 9 min ponovno spustile na gnezda (tabela 1). Dvakrat so se na gnezda vrnile prej kot v pol minute. Zadnji testni dan se je najbolj razlikoval od drugih po zbranih podatkih, saj smo prišli s čolnom najbliže, preden so čigre odletele (tabela 1). V tem času so čigre imele že operjene mladiče, medtem ko so v prvih dveh testnih dnevih še valile. Kljub temu pa razlika v ubežni razdalji med obdobjem valjenja in vzreje mladičev navadne čigre ni statistično značilna (Mann-Whitney U-test, U = 9,0, P > 0,05). 4.2. Rečni galeb Na Novem otoku je leta 2010 gnezdilo 327 parov galebov, na levem daljnovodnem podstavku pa 53 parov (lastni podatki). Podatki meritev so podani v tabeli 2. Galebi so se v obeh testnih dneh vedli podobno. Najkasneje so se splašili ob prvi testni vožnji, pri ponovitvah pa so bile ubežne razdalje večinoma nekoliko večje (slika 1). Galebi so bili bolj plašni v obdobju valitve, povprečna ubežna razdalja je takrat znašala 69 ± 6 m. V času odraščanja mladičev so bili galebi nekoliko bolj zaupljivi (tabela 2, slika 3). Po splašitvi so se zadrževali v bližini otoka, se nad njim spreletavali in se tudi glasno oglašali. Na gnezda so se vrnili povprečno po 9 oziroma 12 min (tabela 2). 5. Diskusija Navadne čigre so bile v primerjavi z rečnimi galebi nekoliko bolj plašne, saj so se povprečno splašile na večji razdalji. Pri obeh vrstah je to razdalja znotraj Slika 3: Re~ni galebi Chroicocephalus ridibundus v obdobju odra{~anja mladi~ev mirno sedijo na gnezdih na Ptujskem jezeru pri razdalji plovila 85 m Figure 3: During their chick-rearing, Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus sit peacefully on their nests at Ptujsko jezero reservoir at the vessel's distance of 85 m 100 m, opredeljenih v Odloku o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list RS 2006) kot varovalna cona za gnezdilke na otokih in betonskih podstavkih daljnovoda, predvsem rečnega galeba in navadno čigro. Glede na dobljene rezultate lahko sklenemo, da vožnja z motornimi plovili na Ptujskem jezeru, če le ta poteka skladno z omenjenim Odlokom in upošteva predpisano razdaljo do gnezdišč, ne vznemirja gnezdečih navadnih čiger in galebov. Vprašanje je, seveda, kako ptice reagirajo na druga plovila, ki jih v raziskavo nismo vključili, denimo jadrnice in vodne skuterje, ki so prav tako v rabi na jezeru. Tako navadna čigra kot rečni galeb sta bila v času valjenja bolj dovzetna za motnje z motornim plovilom kot v času vzreje in speljave mladičev. To daje misliti, da sta vrsti na začetku gnezdenja, torej v času valjenja, veliko bolj dovzetni za dražljaje iz okolja kot v zadnji fazi, ko so mladiči že veliki. Vendar bi za konkretnejše zaključke potrebovali več podatkov. Kljub temu pa se podatki ujemajo z ugotovitvami Malickiene & Budrys (2002), torej da so ptice za motnje bolj občutljive v času valjenja kot v obdobju vzreje mladičev. Pri ponovitvah vsak testni dan je zanimiv podatek, da so se ubežne razdalje tako navadnih čiger kot rečnih galebov praviloma povečevale z vsako ponovitvijo. Pravega vzroka za takšno vedenje ne poznam. Možno je, da so bile prekinitve med posameznimi ponovitvami poskusa prekratke in so bile ptice še vedno vznemirjene (čeprav so že sedele na gnezdih) ter so posledično na plovilo nato prej odreagirale. V primerjavi s čigrami so bili galebi z gnezd odsotni povprečno šest minut dlje. Kaj je vzrok za takšno razliko, ni povsem jasno, zagotovo pa na galebe nismo vplivali mi v čolnu, saj smo bili oddaljeni na precej večji razdalji, kot je njihova ubežna razdalja. Domnevam, da so na njihovo daljšo odsotnost z gnezd vplivali v bližini pojavljajoči se rumenonogi galebi, ki so lahko njihovi plenilci gnezd in mladičev, te pa so rečni galebi poskušali pregnati v zraku (lastna opazovanja). Motnje, povzročene s strani človeka v času gnezdenja, lahko povzročijo slabšo gnezditveno uspešnost ter posredno povečano plenjenje s strani plenilcev (zbrano v: Carney & Sydeman 1999, Mallord et al. 2007). Na Ptujskem jezeru je plenilec mladičev galebov in čiger predvsem rumenonogi galeb, ki je leta 2009 na Malem otoku požrl vse mladiče navadne čigre. Vendar v tem primeru to ni bila posledica motenj gnezdišč s strani ljudi, pač pa gnezdenja obeh vrst na istem otoku. Zahvala: Soglasje za delo na Ptujskem jezeru je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor. Naročnika sta bila Mestna občina Ptuj in Občina Markovci. Raziskava je bila opravljena v okviru spremljanja stanja okolja v skladu z Okoljskim poročilom za Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru skupaj z dodatkom za varovana območja, ki ga je pod številko 2781/05 z datumom marec 2006, dopolnjeno po reviziji 9. 5. 2006, izdelal Vodnogospodarki biro Maribor d.o.o. Iskrena hvala uredniku in recenzentu za dodatno literaturo in koristne pripombe. 6. Povzetek Navadna čigra Sterna hirundo in rečni galeb Chroicocephalus ridibundus sta redna gnezdilca na otokih in daljnovodnih podstavkih na Ptujskem jezeru na reki Dravi. Na jezeru potekajo med mesecem majem in septembrom tudi športne in rekreacijske dejavnosti z različnimi plovili. Odlok o plovbi prepoveduje približevanje gnezdiščem na manjši razdalji kot 100 m. V letu 2009 in 2010 smo z motornimi čolni testirali, ali je predpisana razdalja ustrezna z vidika motenj ptic med gnezdenjem. Ugotovljeno je bilo, da se navadne čigre v koloniji pred motornimi plovili splašijo v povprečju na razdalji 73 m, rečni galebi pa na razdalji 67 m. Čigre so se po splašitvi na gnezda vrnile povprečno v 5 min, rečni galebi pa so za to potrebovali povprečno 11 min. Tako rečni galeb kot navadna čigra sta bila bolj plašna v obdobju valjenja kot vzreje mladičev. Stometrska varovalna cona okrog otokov je dovolj velika, da motorna plovila ne vznemirjajo gnezdečih čiger in galebov. 7. Literatura Belic, Z. (2009): Poročilo o meritvah hrupa v okolju na Ptujskem jezeru v letu 2009. Poročilo o meritvah CEVO 123/2009. — Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Božič, L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. — DOPPS, Ljubljana. Burger, J. (1998): Effects of motorboats and personal watercraft on flight behaviour over a colony of common terns. — Condor 100 (3): 528—534. Carney, M.K. & Sydeman, W. (1999): A review of human disturbance effects on nesting colonial waterbirds. — Waterbirds 22 (1): 68—79. Denac, D. (2004): Prehranjevalna dinamika in pojav znotrajvrstnega kleptoparazitizma v koloniji navadne čigre Sterna hirundo na Ptujskem jezeru (SV Slovenija). — Acrocephalus 25 (123): 201—205. Denac, D. & Božič, L. (2009): Breeding of the Mediterranean Gull Larus melanocephalus in Slovenia. — Annales, Series Historia Naturalis 19 (1): 17—24. Erwin, M. (1989): Responses to Human Intruders by Birds Nesting in Colonies: Experimental Results and Management Guidelines. — Colonial Waterbirds 12 (1): 104—108. Frenzel, P. & Schneider, M. (1987): Ökologishe Untersuchungen an überwinternden Wasservögeln im Ermatinger Becken (Bodensee): Die Auswirkungen von Jagd, Schiffahrt und Freizeitaktivitäten. — Ornithologische Jahreshefte für Baden-Württemberg 3 (2): 53—79. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. — DZS, Ljubljana. Janžekovič, F. & Štumberger, B. (1984): Otoka na Ptujskem jezeru zaščitena. — Acrocephalus 5 (22): 54—56. Keller, E.V. (1991): Effects of human disturbance on Eider ducklings Somateria mollissima in an estuarine habitat in Scotland. — Biological Conservation 58 (2): 213—228. Keller, V. (1992): Schutzzonen für Wasservögel zur Vermeidung von Störungen durch Menschen: wissenschaftliche Grundlagen und ihre umsetzung in die Praxis. — Ornithologische Beobachter 89 (4): 217—223. Keller, V. (1995): Auswirkungen menschlicher Störungen auf Vögel — eine Literaturübersicht. — Ornithologische Beobachter 92 (1): 3—38. Keller, V. (1996): Effects and managament of disturbance of waterbirds by human recreational activities: a review. — Gibier Faune Sauvage 13 (3): 1039—1047. Koepff, C. & Dietrich, K. (1986): Störungen von Küstenvögeln durch Wasserfahrzeuge. — Vogelwarte 33: 232—248. Malickiene, D. & Budrys, R.R. (2002): Changes in colony defence pattern during the breeding cycle of the black-headed gull (Larus ridibundus): the importance of parameters characterising defensive behaviour. — Acta Zoologica Lituanica 12 (2): 144—149. Mallord, W.J., Dolman, M.P., Brown, F.A. & Sutherland, J.W. (2007): Linking recreational disturbance to population size in a ground-nesting passerine. — Journal ofApplied Ecology 44 (1): 185—195. Nisbet, I.C.T. (2000): Disturbance, Habituation, and Management of Waterbirds Colonies. — Waterbirds 23 (2): 312—332. Robinson, J.A. & Pollitt, M.S. (2002): Sources and extent of human disturbance to waterbirds in the UK: an anylysis of Wetland Bird Survey data, 1995/96 to 1998/99. — Bird Study 49 (3): 205—211. Schneider, M. (1987): Wassersportler stören Wasservögel auch im Winter. — Vogelwelt 108: 201—209. Schneider-Jacoby, M., Bauer, H.-G. & Schulze, W. (1993): Untersuchungen über den Einfluß von Störungen auf den Wasservogelbestand im Gnadensee (Untere/Bodense). — Ornithologische Jahreshefte für Baden-Württemberg 9 (1): 1—24. Sovinc, A. (1995): Hidrološke značilnosti reke Drave. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 45—57. Uradni list Republike Slovenije (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (no. 82/02). Uradni list Republike Slovenije (2006): Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (no. 109/06). Uradni list Republike Slovenije (2013): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (no. 33/13). Prispelo / Arrived: 7. 2. 2012 Sprejeto / Accepted: 24. 2. 2014 Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012 Bird ringing in Slovenia in 2012 with an overview of recoveries of birds ringed at home and abroad Al Vrezec1, Dare Fekonja1 & Dare Šere2 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI—1001 Ljubljana, e-mail: avrezec@pms-lj.si, dfekonja@pms-lj.si 2 Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, e-mail: dsere@pms-lj.si In 2012, precisely 117,867 birds of 156 species were ringed in Slovenia with the Barn Swallow Hirundo rustica as the most numerous species. The commonest among local recoveries were Great Tits Parus major, while among recoveries from abroad Barn Swallows and Mute Swans Cygnus olor predominated. Most of the latter recoveries were associated with Croatia. In 2012, a species considered rare in Slovenia was ringed, the Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus (2 individuals). Additionally, there were also recoveries of ringed Lammergeier Gypaetus barbatus and Caspian Gull Larus cachinnans, both regarded rare in our country. According to the ringing data, invasion of Great Tits Parus major took place in the autumn of 2012. The paper also gives a full overview of birds ringed or recovered in and outside Slovenia in 2012, with the oldest recovered ringed individual being the Mediterranean Gull Larus melanocephalus from Italy (18 years) and the longest distance recovery being the Kestrel Falco tinnunculus from Finland (2,320 km). Ključne besede: obročkanje ptic, 2012, Slovenija, najdbe, redke vrste Key words: bird ringing, 2012, Slovenia, recoveries, rare species 1. Uvod V Sloveniji ima obročkanje in individualno označevanje ptic za raziskovalne namene že dolgo tradicijo. Prva ptica, bela štorklja Ciconia ciconia, je bila obročkana že leta 1909, sistematično pa se je obročkanje ptic pri nas pričelo leta 1927 v okviru Ornitološkega observatorija in neprekinjeno poteka še danes (Ponebšek 1934, Gregori 2009). V letu 2012 je šlo torej za 85 let neprekinjene obročkovalne dejavnosti v Sloveniji, kar pomeni verjetno najdaljšo časovno serijo podatkov o bioti pri nas, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Obročkanje ptic v Sloveniji je sprva vodil Ornitološki observatorij, ki se je kasneje pridružil Prirodoslovnemu muzeju Slovenije in danes deluje kot Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) v okviru Kustodiata za vretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije in je vključen v evropsko obročkovalsko zvezo EURING (Gregori 2009). Prvo poročilo o obročkanju ptic je bilo objavljeno leta 1934 (Ponebšek 1934), kasneje pa so bila poročila o obročkanju objavljena le za posamezna leta (Božič 1980A, 1980B, 1980c, 1981, 1982 & 1985) ali priložnostno za specifične raziskovalne ali avifavnistične namene (npr. Šere 1980A, 1980B, 1982A, 1982B, 1994, 1995, 1996A, 1996B, 1998 & 2009). Celosten pregled obročkanja ptic v Sloveniji za obdobje 1927-2008 je bil objavljen leta 2009 (Božič 2009, Šere 2009), pri čemer je bil celoten pregled najdb pri nas obročkanih ptic, najdenih v tujini (domače najdbe), in v tujini obročkanih ptic, najdenih pri nas (tuje najdbe), objavljen le za obdobje 1926-1982 (Božič 2009). Dopolnjen seznam obročkanih ptic v Sloveniji za obdobje 1927-2010 je objavljen na domači strani Prirodoslovnega muzeja Slovenije (http://www2.pms-lj.si/oddelki/vretencarji/ obrockane%20vrste_Slo_1927_2010_ koncna.pdf). Pomembna prelomnica v obročkanju ptic pri nas je bila uvedba najlonskih mrež leta 1973, zaradi česar se je povečalo tudi število obročkanih ptic (Gregori 2009). Po letu 1998 v Sloveniji večinoma obročkamo prek 100.000 ptic na leto (Sere 2009). Večja intenziteta obročkanja je prinesla več najdb, poleg tega pa je pomembno prispevala tudi k odkrivanju redkih in z običajnimi ornitološkimi metodami opazovanja ptic težje odkrivnih vrst, zlasti vrst iz rodov Phylloscopus, Iduna, Acrocephalus, Tarsiger, Emberiza (Hanžel & Sere 2012). Individualno obročkanje ptic se je začelo uporabljati tudi v ciljnih raziskovalnih projektih ekologije, biologije in varstvene biologije ptic, kjer je večji poudarek predvsem na obročkanju gnezdečih osebkov, tako odraslih kot mladičev, kjer se poleg obročkanja uporabljajo tudi različni tipi oddajnikov (npr. Bordjan 2006, Tome 2011, Tome & Denac 2009 & 2012, Koce & Denac 2013). Namen pričujočega prispevka je poročilo o obročkanju ptic v Sloveniji v letu 2012 s predstavitvijo obsega obročkanja in pomembnejših odkritij, podatkov o obročkanih redkih vrstah in s pregledom razrešenih domačih ter tujih najdb za leto 2012. 2. Metode Zbiranje podatkov o obročkanih pticah je potekalo na Slovenskem centru za obročkanje ptičev - SCOP (Prirodoslovni muzej Slovenije), ki vodi centralno podatkovno zbirko. V Sloveniji ptice obročkajo za to usposobljeni obročkovalci, ki imajo za dejavnost pridobljeno dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO). V letu 2012 je bilo v obročkovalno shemo SCOP vključenih 52 obročkovalcev, ki jim je SCOP na podlagi dovoljenja ARSO izdal aluminijaste obročke. Obročkovalci so na terenu zbrali naslednje podatke o obročkanju: oznaka obročka, vrsta ptice, spol, starost, biometrični podatki (dolžina peruti, masa), kraj in datum obročkanja ter ime obročkovalca. Obročkanje ptic je večinoma potekalo z lovom z najlonskimi mrežami z ali brez uporabe posnetka, pregledovanjem gnezd in gnezdilnic (obročkanje gnezdečih ptic in mladičev), z lovom s pastmi (npr. zimski lov na krmilnicah, obročkanje prezimujočih velikih srakoperjev Lanius excubitor, lov vranjekov Phalacrocorax aristotelis na prenočiščih), lovom vodnih ptic na prezimovališčih (npr. labod grbec Cygnus olor) in drugo. Večji del obročkovalne dejavnosti so opravili prostovoljni zunanji sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenija, del obročkovalne dejavnosti pa je bil opravljen v okviru raziskovalnih projektov in monitoringa na različnih slovenskih inštitucijah, ki opravljajo ornitološke raziskave (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, Krajinski park Sečoveljske soline - KPSS, Nacionalni inštitut za biologijo - NIB, Prirodoslovni muzej Slovenije - PMS). Poleg klasičnega obročkanja z aluminijastimi obročki smo v ciljnih raziskavah v letu 2012 uporabljali tudi barvne obročke in telemetrijske oddajnike pri vranjeku, beločelem deževniku Charadrius alexandrinus, sabljarki Recurvirostra avosetta, polojniku Himantopus himantopus, mali čigri Sternula albifrons, navadni čigri Sterna hirundo, velikem skoviku Otus scops, smrdokavri Upupa epops, velikem srakoperju in repaljščici Saxicola rubetra (DOPPS, KPSS, NIB). Najdbe obročkanih ptic so beležili obročkovalci ob sočasni obročkovalni dejavnosti z lovom doraslih osebkov. Poleg tega smo veliko podatkov dobili tudi z beleženjem drugih najdb opazovanih ali najdenih mrtvih obročkanih ptic, o katerih so na SCOP poročali neobročkovalci, pri čemer prednjačijo zlasti vodne ptice (npr. labod grbec, vranjek, galebi). Veliko tujih najdb je bilo opazovanj barvno obročkanih ali označenih ptic, saj v Evropi trenutno poteka prek 1000 obročkovalnih shem z barvnimi oznakami (European Colour-Ring Birding; http://www.cr-birding.org). Najdbe smo sproti razreševali v podatkovni zbirki SCOP in v okviru mednarodnih povezav obročkovalnih centrov v združenju EURING. Del tujih najdb je bil do zaključka poročila še nerazrešen, zato jih navajamo le v skupnem številu, ne pa tudi v pregledu posameznih najdb. Pri navajanju vrst smo sledili zadnjemu seznamu ptic Slovenije (Hanžel & Sere 2012), vendar nekaterih na novo razdvojenih vrst še nismo ločevali, na primer severnega Carduelis flammea in alpskega brezovčka Carduelis cabaret. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pregled obročkovalne aktivnosti V letu 2012 je bilo obročkanih 117.867 ptic, pripadajočih 156 vrstam (tabela 1). Med njimi je bilo le 2,3 % obročkanih mladičev v gnezdu (52 vrst), med katerimi so prevladovale velike sinice Parus major in plavčki Cyanistes caeruleus (skupaj 56 % obročkanih mladičev; tabela 2). Med obročkanimi doraslimi pticami (145 vrst) so prevladovale kmečke lastovke Hirundo rustica in črnoglavke Sylvia atricapilla (skupaj 38 % obročkanih doraslih ptic; tabela 2). V letu 2012 smo zabeležili 2076 najdb obročkanih ptic (tabela 1), pri čemer je šlo v večji meri za lokalne najdbe v Sloveniji obročkanih in ponovno zabeleženih ptic (81 %). Pri več kot polovici lokalnih najdb (57 %) je šlo za najdbe velikih sinic, meniščkov Periparus ater, črnoglavk, zelencev Chloris chloris in kmečkih lastovk (tabela 2). Med razrešenimi domačimi in tujimi najdbami smo največ najdb zabeležili v povezavi Tabela 1: Pregled števila obročkanih ptic (mladičev v gnezdu in doraslih ptic zunaj gnezda) in števila najdenih obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2012. Tuje najdbe so na tujem obročkane ptice, zabeležene v Sloveniji, domače najdbe so v Sloveniji obročkane ptice, ponovno ujete v tujini, lokalne najdbe pa so v Sloveniji obročkane in ponovno zabeležene ptice. Table 1: Numbers of birds ringed in Slovenia and recoveries of ringed birds in 2012. Foreign recoveries in SLO are birds ringed abroad and found as ringed in Slovenia, while SLO recoveries abroad are birds ringed in Slovenia and found as ringed abroad. Local recoveries are birds ringed in Slovenia and recaptured in Slovenia. Obročkanje / Ringing Najdbe / Recoveries Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Ostalo/ Other Skupaj/ Total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Labod grbec Cygnus olor 143 143 34 10 39 Kreheljc Anas crecca 3 3 Mlakarica Anas platyrhynchos 20 20 Kormoran Phalacrocorax carbo 0 2 Vranjek Phalacrocorax aristotelis 2 2 18 Čapljica Ixobrychus minutus 3 6 9 Velika bela čaplja Ardea alba 0 1 Bela štorklja Ciconia ciconia 135 135 2 Brkati ser Gypaetus barbatus 0 1 Močvirski lunj Circus pygargus 0 2 Kragulj Accipiter gentilis 0 1 Skobec Accipiter nisus 12 12 Kanja Buteo buteo 4 4 Postovka Falco tinnunculus 1 3 4 1 1 Mali sokol Falco columbarius 1 1 Škrjančar Falco subbuteo 2 2 Mokož Rallus aquaticus 9 9 Grahasta tukalica Porzana porzana 5 5 Mala tukalica Porzana parva 2 2 Kosec Crex crex 43 43 10 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 2 2 Polojnik Himantopus himantopus 3 3 Sabljarka Recurvirostra avosetta 2 2 Mali deževnik Charadrius dubius 1 1 Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 4 17 21 5 Priba Vanellus vanellus 2 2 Mali prodnik Calidris minuta 1 1 Togotnik Philomachus pugnax 1 1 Kozica Gallinago gallinago 12 12 Mali martinec Actitis hypoleucos 60 60 Pikasti martinec Tringa ochropus 6 6 Zelenonogi martinec Tringa nebularia 2 2 Močvirski martinec Tringa glareola 12 12 Rdečenogi martinec Tringa totanus 2 2 Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus 0 6 Črnoglavi galeb Larus melanocephalus 1 1 12 Rumenonogi galeb Larus michahellis 1 3 4 8 Črnomorski galeb Larus cachinnans 0 4 Mala čigra Sternula albifrons 24 24 Kričava čigra Sterna sandvicensis 0 1 A. Vrezec, D. Fekonja & D. Šere: Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012 Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1 Obročkanje / Ringing Najdbe / Recoveries Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Ostalo/ Other Skupaj/ Total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Navadna čigra Sterna hirundo 90 2 92 3 Domači golob Columba livia domestica 2 2 Grivar Columba palumbus 1 1 Turška grlica Streptopelia decaocto 2 22 24 Divja grlica Streptopelia turtur 1 1 Kukavica Cuculus canorus 4 4 Pegasta sova Tyto alba 0 1 Veliki skovik Otus scops 6 16 22 Čuk Athene noctua 2 2 Lesna sova Strix aluco 20 4 24 1 Kozača Strix uralensis 28 6 34 3 Mala uharica Asio otus 4 4 Koconogi čuk Aegolius funereus 29 29 Podhujka Caprimulgus europaeus 21 21 Hudournik Apus apus 11 2 13 Vodomec Alcedo atthis 103 103 13 Čebelar Merops apiaster 2 2 Smrdokavra Upupa epops 18 3 21 Vijeglavka Jynx torquilla 56 363 419 5 Pivka Picus canus 7 7 Zelena žolna Picus viridis 9 9 Črna žolna Dryocopus martius 1 1 Veliki detel Dendrocopos major 137 137 6 Srednji detel Dendrocopos medius 8 8 Mali detel Dendrocopos minor 13 13 2 Kobilar Oriolus oriolus 18 18 Rjavi srakoper Lanius collurio 10 180 190 3 Veliki srakoper Lanius excubitor 23 23 3 Šoja Garrulus glandarius 60 60 8 Sraka Pica pica 2 12 14 1 Krekovt Nucifraga caryocatactes 1 1 Planinska kavka Pyrrhocorax graculus 85 85 16 Kavka Corvus monedula 10 10 Siva vrana Corvus cornix 4 4 Krokar Corvus corax 8 8 Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus 2595 2595 1 22 Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla 27 27 Plašica Remiz pendulinus 858 858 15 4 3 Plavček Cyanistes caeruleus 608 2810 3418 2 111 Velika sinica Parus major 916 9661 10.577 2 1 246 Čopasta sinica Lophophanes cristatus 126 126 5 Menišček Periparus ater 84 2321 2405 1 2 219 Gorska sinica Poecile montana 70 70 31 Močvirska sinica Poecile palustris 49 650 699 39 Hribski škrjanec Lullula arborea 1 1 Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1 Obročkanje / Ringing Najdbe / Recoveries Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Ostalo/ Other Skupaj/ Total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Breguljka Riparia riparia 4 837 841 2 1 30 Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris 5 5 Kmečka lastovka Hirundo rustica 105 24.386 24.491 34 132 142 Mestna X kmečka last. D. urbicum X H. rustica 1 1 Mestna lastovka Delichon urbicum 85 85 Svilnica Cettia cetti 19 19 6 Dolgorepka Aegithalos caudatus 521 521 21 Mušja listnica Phylloscopus inornatus 2 2 Hribska listnica Phylloscopus bonelli 2 2 1 Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 1195 1195 3 Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 1807 1807 1 4 6 Severni kovaček Phylloscopus trochilus 387 387 Črnoglavka Sylvia atricapilla 2 19.355 19.357 7 13 182 Vrtna penica Sylvia borin 7228 7228 3 14 Pisana penica Sylvia nisoria 20 20 1 Mlinarček Sylvia curruca 3 332 335 1 1 Rjava penica Sylvia communis 473 473 8 Žametna penica Sylvia melanocephala 3 3 Kobiličar Locustella naevia 231 231 1 Rečni cvrčalec Locustella fuviatilis 14 14 Trstni cvrčalec Locustella luscinioides 56 56 Rumeni vrtnik Hippolais icterina 354 354 1 Kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta 11 11 Tamariskovka Acrocephalus melanopogon 22 22 2 Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 5029 5029 12 2 10 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris 3 1320 1323 1 34 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 3684 3684 5 4 10 Rakar Acrocephalus arundinaceus 22 599 621 3 3 5 Brglez Sitta europaea 81 256 337 18 Dolgoprsti plezalček Certhia familiaris 3 35 38 1 Kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 1 17 18 Stržek Troglodytes troglodytes 65 65 Škorec Sturnus vulgaris 57 223 280 Povodni kos Cinclus cinclus 6 8 14 Komatar Turdus torquatus 4 6 10 Kos Turdus merula 12 1236 1248 1 2 48 Brinovka Turdus pilaris 42 42 Cikovt Turdus philomelos 3 480 483 1 1 3 Vinski drozg Turdus iliacus 7 7 Carar Turdus viscivorus 13 13 Sivi muhar Muscicapa striata 4 113 117 Belovrati muhar Ficedula albicollis 6 9 15 Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 187 187 Taščica Erithacus rubecula 4989 4989 2 29 Veliki slavec Luscinia luscinia 42 42 A. Vrezec, D. Fekonja & D. Sere: Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012 Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1 Obročkanje / Ringing Najdbe / Recoveries Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ Nestlings Ostalo/ Other Skupaj/ Total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Slavec Luscinia megarhynchos 243 243 6 Modra taščica Luscinia svecica 66 66 2 Smarnica Phoenicurus ochruros 43 i48 i9i i i Pogorelček X šmarnica P. phoenicurus X ochruros 4 4 Pogorelček Phoenicurus phoenicurus 7 ii7 i24 Repaljščica Saxicola rubetra 88 89 i77 8 Prosnik Saxicola rubicola i29 i29 i Kupčar Oenanthe oenanthe 2 2 Siva pevka Prunella modularis 5531 553i 2 i2 i2 Domači vrabec Passer domesticus i 900 90i 32 Italijanski vrabec Passer italiae i9 i9 2 Poljski vrabec Passer montanus 109 2042 2i5i 25 Rumena pastirica Motacilla flava 5i 5i Siva pastirica Motacilla cinerea 16 i9 35 Bela pastirica Motacilla alba 20 20 Drevesna cipa Anthus trivialis i37 i37 Travniška cipa Anthus pratensis i4 i4 Vriskarica Anthus spinoletta 4 4 Sčinkavec Fringilla coelebs 2 922 924 i5 Pinoža Fringilla montifringilla 427 427 Zelenec Chloris chloris 35i2 35i2 2 i72 Grilček Serinus serinus 384 384 4 Lišček Carduelis carduelis i003 i003 4 Čižek Carduelis spinus 7i5 7i5 i i i0 Repnik Carduelis cannabina i77 i77 Brezovček Carduelis flammea compl. 30 30 Krivokljun Loxia curvirostra 406 406 i Skrlatec Carpodacus erythrinus 0 i Kalin Pyrrhula pyrrhula i50 i50 Dlesk Coccothraustes coccothraustes 208 208 3 Rumeni strnad Emberiza citrinella 238 238 i0 Plotni strnad Emberiza cirlus 49 49 2 Skalni strnad Emberiza cia 44 44 Vrtni strnad Emberiza hortulana 10 i0 Trstni strnad Emberiza schoeniclus i036 i036 4 2 Veliki strnad Miliaria calandra i i Skupaj / Total 2696 115.171 ii7.867 186 215 1675 s Hrvaško (56 %), saj so te najdbe prevladovale tako med tujimi (48 %) kot domačimi najdbami (61 %), večje število zlasti tujih najdb pa smo zabeležili še v povezavi z Madžarsko, Italijo, Češko, Poljsko in Avstrijo (tabela 3). Med vrstami, obročkanimi na tujem in ponovno zabeleženimi v Sloveniji, so prevladovale kmečke lastovke, labodi grbci, vranjeki in plašice Remiz pendulinus (skupaj 54 % tujih najdb; tabela 2). Večino v Sloveniji obročkanih vrst, ponovno zabeleženih na tujem, so sestavljale kmečke lastovke (61 %), kar je večinoma zaradi intenzivnega obročkanja selečih se lastovk na prenočiščih v Sloveniji Tabela 2: Pregled najpogostejših vrst obročkanih in ponovno zabeleženih ptic v letu 2012. Prikazane so vrste z več kot 1 % obročkanih osebkov v skupini po prednostnem vrstnem redu glede na število osebkov. Table 2: Overview of the most numerous species according to the reached numbers among ringed birds and recoveries in 2012. Only species with more than 1% of individuals in the group are shown in decreasing order. Obročkanje mladičev/ Ostalo obročkanje/ Tuje najdbe v SLO/ Domače najdbe na tujem/ Lokalne najdbe/ Nestling ringing Other ringing Foreign recoveries in SLO SLO recoveries abroad Local recoveries P. major H. rustica H. rustica H. rustica P. major C. caeruleus S. atricapilla C. olor S. atricapilla P. ater C. ciconia P. major P. aristotelis P. modularis S. atricapilla P. montanus S. borin R. pendulinus C. olor C. chloris H. rustica P. modularis L. melanocephalus C. alexandrinus H. rustica S. hirundo A. schoenobaenus A. schoenobaenus R. pendulinus C. caeruleus S. rubetra E. rubecula L. michahellis A. scirpaceus T.merula P. ater A. scirpaceus S. atricapilla P. collybita C. olor S. europaea C. chloris C. ridibundus E. schoeniclus P. palustris S. vulgaris C. caeruleus A. scirpaceus A. arundinaceus A. palustris J. torquilla R. regulus A. arundinaceus S. hirundo P. domesticus P. palustris P. ater L. cachinnans S. borin P. montana P. ochruros P. montanus P. major R. riparia S. uralensis P. collybita R. riparia E. rubecula A. palustris P. carbo P. montanus T. merula C. pygargus R. regulus P. sibilatrix A. melanopogon L. svecica P. modularis A. caudatus S. europaea in na Hrvaškem (tabela 3). Na osnovi podatkov obročkanja sklepamo, da je šlo jeseni 2012 za invazijo velikih sinic, saj je bilo obročkanih prek 10.000 osebkov (tabela 1), kar je po zbranih podatkih od leta 1927 dalje največje število obročkanih velikih sinic v enem letu doslej (Božič 2009, Sere 2009). Invazija se je nadaljevala prek cele zime 2012/2013, kar kažejo tudi podatki, zbrani v prvih mesecih 2013 (neobj.). V Sloveniji je bilo do sedaj zabeleženo le eno invazijsko leto velikih sinic, in sicer leta 1989 na Ljubljanskem barju (SoviNc 1994, Vrezec et al. 2006). 3.2. Redke vrste Med pticami, obročkanimi pri nas, smo v letu 2012 ugotovili zgolj eno redko vrsto s seznama Komisije za redkosti (Hanžel & Sere 2012), in sicer mušjo listnico Phylloscopus inornatus, ki je bila ujeta dvakrat (tabela 4, sliki 1 in 2). Poleg tega smo v okviru najdb obročkanih ptic zabeležili še dve redki vrsti, in sicer brkatega sera Gypaetus barbatus, pri čemer je šlo za mladostno ptico iz avstrijskega reintrodukcijskega programa v Alpah (Basle 2013), od koder pa do zaključka prispevka še nismo dobili podatkov o kraju in datumu izpusta, in tri najdbe obročkanih črnomorskih galebov Larus cachinnans iz madžarskih, litovskih in poljskih gnezdišč, ki so bile odčitane na opazovanih galebih na reki Dravi pri Ptuju (opazoval Luka Božič; glej dodatek 1). Med redkejšimi obročkanimi gnezdilci Slika 1: Mušja listnica Phylloscopus Inornatus, Vrhnika, Ljubljansko barje, Slovenija, 29. 9. 2012 (foto: D. šere) Figure 1: Yellow-browed Warbler Phylloscopus Inornatus, Vrhnika, Ljubljansko barje, Slovenia, 29 Sep 2012 (photo: D. šere) m fcU Tabela 3: Pregled držav po doma~ih in tujih najdbah obro~kanih ptic v letu 2012 Table 3: Representation of countries by numbers of birds ringed or recovered in and outside Slovenia in 2012 Tuje najdbe v Domače najdbe Država/ SLO / Foreign na tujem/ Skupaj/ Country recoveries in SLO recoveries Total SLO abroad Hrvaška 76 132 208 Madžarska 31 6 37 Italija 2 27 29 Češka 17 5 22 Poljska 15 3 18 Avstrija 2 13 15 Francija 8 8 Finska 2 4 6 Nemčija 2 3 5 Slovaška 2 2 4 Estonija 2 1 3 Norveška 2 1 3 Svica 1 2 3 Belgija 2 2 Litva 2 2 Malta 2 2 Spanija 2 2 Ciper 1 1 Latvia 1 1 Rusija 1 1 Srbija 1 1 Svedska 1 1 velja omeniti tudi obročkanje štirih mladičev iz gnezda mešanega para pogorelčka Phoenicurus phoenicurus in šmarnice Ph. ochruros na Krvavcu (1600 m n.v.) dne 30. 6. 2012 (obročkal Dušan Dimnik) in obročkanje mladiča rumenonogega galeba Larus michahellis dne 31. 5. 2012, ki je gnezdil na strehi SNG Maribor v Mariboru (obročkal Franc Bračko), kar je prvi podatek o potrjenem gnezdenju rumenonogega galeba v Mariboru. Slika 2: Mu{ja listnica Phylloscopus inornatus, Vnanje Gorice, Ljubljansko barje, Slovenija, 5. 10. 2012 (foto: R. Tekav~i~) Figure 2: Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus, Vnanje Gorice, Ljubljansko barje, Slovenia, 5 Oct 2012 (photo: R.Tekav~i~) 3.3. Pregled domačih in tujih najdb Največ domačih in tujih najdb smo v letu 2012 zbrali za kmečko lastovko in laboda grbca (tabeli 1 & 2). Večina (96 %) domačih in tujih najdb kmečkih lastovk je bila najdena v povezavi s Hrvaško (večinoma z otoka Krka in Vranskega jezera), od drugod so bile tri najdbe iz Švice, zgolj posamične pa iz Madžarske, Češke in Malte (slika 3). Velika večina najdb (99 %) je bila z jesenske selitve med julijem in septembrom. Najdaljša zabeležena razdalja med krajem obročkanja in najdbe je bila pri kmečki lastovki na spomladanski selitvi z obročkom LJUBLJANA KS51065, ki jo je obročkal Peter Grošelj dne 2. 8. 2011 kot prvoletno ptico v Škocjanskem zatoku, in je bila iz 1064 km oddaljenega kraja Mellieha na Malti ponovno zabeležena dne 19. 4. 2012. Najstarejša v letu 2012 zabeležena kmečka lastovka je bila obročkana 18. 8. 2008 v Dragi pri Igu (obroček LJUBLJANA KS5024; obročkal Jože Bricelj); stara je bila več kot štiri leta, ko so jo 21. 8. 2012 ponovno ujeli na otoku Krku pri jezeru Njivice. Pri labodu grbcu smo v letu 2012 zabeležili več tujih Tabela 4: Pregled redkih vrst, obro~kanih v Sloveniji v letu 2012 Table 4: Rare bird species ringed in Slovenia in 2012 Vrsta/ Obroček/ Starost/ Datum/ Kraj/ Obročkovalec/ Species Ring Age Date Location Ringer Phylloscopus inornatus KT 45552 1Y 29. 9. 2012 Vrhnika, Ljubljansko barje Brane Lapanja Phylloscopus inornatus KT 12438 1Y 5. 10. 2012 Vnanje Gorice, Ljubljansko barje Rudolf Tekavčič kot domačih najdb, največ z Madžarske (13 najdb), Poljske (9 najdb), Hrvaške (8 najdb) in Avstrije (6 najdb), posamične najdbe pa še iz Slovaške in Češke (slika 4). Večina najdb je iz negnezditvenega obdobja med avgustom in aprilom. Najdaljšo najdbo laboda grbca je zabeležil Rudolf Tekavčič na Vrhniki 1. 1. 2012, in sicer dve ptici iz 757 km oddaljenega kraja Zalew Ruszkowski na Poljskem (obročka GDANSK AC6205 in AC6206; obročkana 6. 9. 2007). Isti ptici sta se na Vrhniko vrnili tudi naslednjo zimo, ko ju je 10. 12. 2012 zabeležil Pavle Stirn. Med starejšimi pticami velja omeniti vsaj 12 let starega laboda grbca, najdenega ob reki Donavi na Dunaju v Avstriji dne 29. 2. 2012 (obroček LJUBLJANA X57), ki ga je 20. 3. 2000 na Dravi pri Mariboru obročkal Jože Dolinšek. Najstarejši labod grbec v Evropi je sicer dočakal prek 28 let (EURING 2012). Podatki o drugih razrešenih domačih in tujih najdbah ptic v letu 2012 so navedeni v dodatku 1. Med zbranimi najdbami je najdaljšo razdaljo v Slika 3: Pregled domačih in tujih najdb kmečkih lastovk Hirundo rustica v letu 2012 (s piko je označen kraj najdbe) Figure 3: Recoveries of ringed Barn Swallows Hirundo rustica in 2012 (recovery site marked with dot) Slika 4: Pregled domačih in tujih najdb labodov grbcev Cygnus olor v letu 2012 (s piko je označen kraj najdbe) Figure 4: Recoveries of ringed Mute Swans Cygnus olor in 2012 (recovery site marked with dot) najkrajšem času preletela kmečka lastovka z obročkom LJUBLJANA KT47021 na jesenski selitvi, ki je pot med Vrhniko na Ljubljanskem barju (obročkana 10. 9. 2012; obročkal Pavle Stirn) in Vranskim jezerom na Hrvaškem preletela v dveh dneh oziroma s hitrostjo 126 km/dan. Večjo hitrost selitve, 116 km/dan, smo zabeležili tudi pri srpični trstnici Acrocephalus scirpaceus (obroček ZAGREB BH66456), obročkani 2. 8. 2012 na Vranskem jezeru na Hrvaškem in čez dva dni ujeti na Cerkniškem jezeru (najditelj Rudolf Tekavčič). Ptica je bila domnevno na predselitvenem klatenju, saj se je za pričakovano jesensko selitev premaknila v nenavadni smeri jug-sever. Fenološko gledano smo v letu 2012 zabeležili najzgodnejšo najdbo močvirske trstnice Acrocephalus palustris na jesenski selitvi, in sicer je bila ptica, obročkana 9. 7. 2012 v Belgiji, že čez 11 dni ponovno ujeta na Vrhniki (obroček BRUSSELES 12542940; najditelj Brane Lapanja; dodatek 1), ko se v Evropi selitev močvirske trstnice šele začenja (Zink 1973). Sicer pa je med zbranimi najdenimi pticami najdaljšo razdaljo med krajema obročkanja in najdbe preletela postovka Falco tinnunculus, ki je bila kot mladič obročkana 19. 7. 2012 v okolici mesta Oulu na Finskem (obroček HELSINKI S331773), njen kadaver pa je našel Bogdan Bone v 2320 km oddaljeni Ajdovščini 24. 12. 2012 (priloga 1). Prek 2000 km so preletele še nekatere druge ptice, črnoglavka iz Norveške, vrtna penica Sylvia borin iz Finske in dve sivi pevki Prunella modularis ravno tako iz Finske (dodatek 1). Najstarejšo ptico smo v letu 2012 med tujimi in domačimi najdbami zabeležili med črnoglavimi galebi Larus melanocephalus, in sicer je 19. 9. 2012 Iztok Škornik opazoval ptico z obročkom BOLOGNA X92, ki je bila kot mladič v gnezdu obročkana leta 1994, torej pred dobrimi 18 leti, v kraju Valli Bertuzzi v Italiji (dodatek 1). Sicer je bil po podatkih EURING-a v Evropi najden najstarejši črnoglavi galeb star prek 22 let (EURING 2012). 4. Povzetek V okviru dejavnosti obročkanja ptic, ki jo vodi Slovenski center za obročkanje ptic (SCOP) v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je bilo leta 2012 v Sloveniji obročkanih 117.867 ptic 156 vrst, med njimi največ kmečkih lastovk Hirundo rustica. Med lokalnimi najdbami so prevladovale velike sinice Parus major, med domačimi in tujimi najdbami pa kmečka lastovka in labod grbec Cygnus olor. Med domačimi in tujimi najdbami je bilo največ najdb v povezavi s Hrvaško. V letu 2012 je bila obročkana tudi ena redka vrsta, mušja listnica Phylloscopus inornatus (2 osebka), med najdbami pa smo zabeležili še brkatega sera Gypaetus barbatus in črnomorskega galeba Larus cachinnans. Glede na podatke obročkanja smo bili jeseni 2012 v Sloveniji priče invaziji velikih sinic. V prispevku je podan tudi pregled vseh razrešenih domačih in tujih najdb za leto 2012 v Sloveniji s črnoglavim galebom Larus melanocephalus iz Italije kot najstarejšo najdbo (18 let) in postovko Falco tinnunculus s Finske kot najdaljšo najdbo (2320 km). Zahvala: Obročkovalno dejavnost je leta 2012 v okviru dejavnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije v večjem delu podprlo Ministrstvo za kulturo, del sredstev pa so prispevali donatorji. Zahvala gre tudi obročkovalcem, zunanjim sodelavcem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so večinoma s prostovoljnim delom zbrali veliko število dragocenih podatkov o obročkanih pticah in tako pripomogli k nadaljevanju dolgoletnega neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji, tokrat že petinosemdeseto leto: Dušan Belingar, Darjo Bon, Dejan Bordjan, Ivo Božič, Franc Bračko, Igor Brajnik, Jože Bricelj, Alfonz Colnar, Marjan Debelič, Katarina Denac, Dušan Dimnik, Jernej Figelj, Marjan Gobec, Jože Gračner, Dejan Grohar, Peter Grošelj, Vojko Havliček, Ludvik Jakopin, Marko Jankovič, Tone Jankovič, Milovan Keber, Urška Koce, Brane Koren, Stane Kos, Brane Lapanja, Ivan Lipar, Anton Lisec, Tomaž Mihelič, Jurij Mikuletič, Jože Nered, Dušan Petkovšek, Zdravko Podhraški, Dušan Pogačar, Milan Pustoslemšek, Andrej Sovinc, Zeljko Šalamun, Iztok Škornik, Pavle Štirn, Vlado Štolfa, Polde Štricelj, Rudi Tekavčič, Davorin Tome, Tomi Trilar, Andrej Trontelj, Miro Vamberger, Bogdan Vidic, Iztok Vreš, Davorin Vrhovnik in Ivan Zlobko. Ključni del obročkovalne dejavnosti je tudi odkrivanje najdb, kjer so z vestnim sporočanjem na terenu prebranih obročkov ptic poleg zgoraj naštetih obročkovalcev k sliki selitvenih poti in izvorov selečih se ptic v Sloveniji prispevali tudi neobročkovalski sodelavci: Gregor Bernard, Bogdan Bizjak, Bogdan Bone, Luca Boscain, Luka Božič, Maša Bratina, Maja Brovč, Pavel Čampa, Sakib Dubarič, Bernarda Gabrič, Matej Gamser, Drago Habjan, Jurij Hanžel, Marko Kastelic, Dušan Klenovšek, Edith Kopač, Peter Legiša, Jože Leskovec, Jože Majhen, Cvetka Marhold, Mateja Marolt, Branko Miklavc, Ana Miler, J. Mišigoj, Franci Močilar, Maja Močilar, Sašo Moškon, Borut Mozetič, Aljaž Mulej, Edi Peterca, Boštjan Pokorny, Ana Porok, Brigita Slavec, Domen Šebenok, Petra Šink, Aleš Švagelj, Duša Vadnjal in Barbara Vidmar. 5. Literatura Basle, T. (2013): Reševanje Glocknerlady - prvoletne samice brkatega sera. — Svet ptic 19 (1): 40. Bordjan, D. (2006): Disperzija mladičev in dnevna počivališča lesne sove (Strix aluco) in kozače (Strix uralensis). Diplomsko delo. — Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Božič, I.A. (1980A): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1976 in v letih 1927—1976. — Acrocephalus 1 (2): 29—32. Božič, I.A. (1980B): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927—1976. — Acrocephalus 1 (5): 74—78. Božič, I.A. (1980c): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1979 in v letih 1927—1979. — Acrocephalus 1 (6): 93—96. Božič, I.A. (1981): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927—80. — Acrocephalus 2 (10): 49—52. Božič, I.A. (1982): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1981. — Acrocephalus 3 (11/12): 9—12. Božič, I.A. (1985): Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1982. - Acrocephalus 6 (24): 23-25. Božič, I.A. (2009): Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926-1982. - Scopolia, Suppl. 4: 23-110. EURING (2012): European Longevity Records. - [http:// www.euring.org/data_and_codes/longevity-voous.htm], 11/4/2013. Gregori, J. (2009): 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji. - Scopolia, Suppl. 4: 2-16. Hanžel, J. & Šere, D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Koče, U. & Denac, K. (2013): GPS telemetry of Mediterranean Shags (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) at Slovenian sea. - ECOTONE GPS Telemetry Workshop, Conference Center "Wierzba" (Polish Academy of Sciences), 5-9 April 2013, Wierzba Village, Masurian Lake District, Poland. PonebŠek, J. (1934): Dosedanji uspehi zavoda. - I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. Observatorija v Ljubljani: 26-36. SoviNC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Šere, D. (1980A): Lov in obročkanje kmečkih lastovk v Sloveniji. - Acrocephalus 1 (5): 79-81. Šere, D. (1980B): Trstni strnad Emberiza schoeniclus v Sloveniji. - Acrocephalus 1 (6): 85-90. Šere, D. (1982A): Začasno poročilo o obročkanju lastovk v Sloveniji. - Acrocephalus 3 (11/12): 7-8. Šere, D. (1982B): Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 -favnistični pregled, obročkanje in najdbe. - Acrocephalus 3 (13/14): 1-61. Šere, D. (1994): Selitev plašice Remiz pendulinus prek Slovenije - novi dokazi za vzhodno selitveno pot. -Acrocephalus 15 (64): 73-96. Šere, D. (1995): Najdbe obročkanih velikih kormoranov Phalacrocorax carbo v Sloveniji. - Acrocephalus 16 (72): 166-167. Šere, D. (1996A): Jesenska selitev velikega slavca Luscinia luscinia prek Slovenije. - Acrocephalus 17 (77): 104106. Šere, D. (1996B): Najdbe obročkanih labodov grbcev Cygnus olor v Sloveniji. - Acrocephalus 17 (77): 126128. Šere, D. (1998): Zanimive najdbe na tujem v Sloveniji obročkanih ptičev. - Acrocephalus 19 (86): 3-7. Šere, D. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008. - Scopolia, Suppl. 4: 111-174. Tome, D. (2011): Post-fledging survival and dynamics of dispersal in Long-eared Owls Asio otus. - Bird Study 58 (2): 193-199. Tome, D. & Denac, D. (2009): Individualno barvno obročkanje kot metoda v varstveni biologiji -preliminarni rezultati študije repaljščice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju. - Scopolia, Suppl. 4: 175-182. Tome, D. & Denac, D. (2012): Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures. - Journal of Ornithology 153 (1): 131-138. Vrezec, A., Tome, D. & Denac, D. (2006): Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. - Ujma 20: 125-136. Zink, G. (1973): Der Zug Europäischer Singvögel. 1. Lieferung. - Vogelwarte, Radolfzell. Prispelo / Arrived: 4. 9. 2013 Sprejeto / Accepted: 24. 2. 2014 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Pregled tujih in doma~ih najdb obro~kanih ali ponovno registriranih ptic izven meja Slovenije v letu 2012 Overview of recoveries of birds ringed or found in and outside Slovenia in 2012 Legenda / Legend: AD odrasla ptica / adult JUV mlada ptica / juvenile PULL nedorasel mladič / nestling (pullus) 1Y prvoletna ptica / first year 2Y drugoletna ptica / second year v kontrolna najdba / control recovery o obroček prebran z daljnogledom ali teleskopom / read by binoculars or telescope + ustreljen ali ubit / shot or killed x ptica najdena mrtva / found dead Kormoran Phalacrocorax carbo ESTONIA PULL 6.7.2005 S 14632 x 18.12.2012 Laanemaa, Hanila vald, Papirahu, ESTONIJA 58°40'N/23°25'E K. Kaisel Mesečev zaliv, SLOVENIJA 45°32'N/i3°37'E S. Moškon HELSINKI PULL 28.6.2012 MM 28573 x 7.12.2012 Nauvo, Turku - Pori, FINSKA 60°i6'N/2i°50'E L. Saari Rakova jelša, Ljubljana, SLOVENIJA 46°02'N/i4°3i'E D. Habjan Vranjek Phalacrocorax aristotelis ZAGREB TA 06918 PULL 4.5.2006 o ii.7.20i2 o. Gaz, Brijuni, HRVAŠKA 44°57'N/i3°43'E B. Cimador Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 5.4.2009 o. Purara, Kornati, HRVAŠKA 43°42'N/i5°27'E A. Radalj TA 14485 o 11.7.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 14.4.2009 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA 44°55'N/i3°44'E T. Blažev TA 14564 o 20.6.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB AD 14.4.2009 o. Oruda, Lošinj, HRVAŠKA 44°33'N/i4°35'E B. Ende TA 14666 x 9.10.2012 rt Ronek, Strunjan, Izola, SLOVENIJA 45°32'N/i3°36'E J. Mišigoj ZAGREB PULL 8.4.2010 o. Galija, Brijuni,HRVAŠKA 44°55'N/i3°44'E A. Radalj TA 15007 o 11.7.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 2.4.2011 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA 44°55'N/i3°44'E K. Mandić TA 15539 o 20.6.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 25.4.2012 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA 44°55'N/i3°44'E A. Radalj TA 15776 o 14.8.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 25.4.2012 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA 44°55'N/i3°44'E A. Radalj TA 14477 o 14.8.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 25.4.2012 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA 44°55'N/i3°44'E A. Radalj TA 15771 o 21.8.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 30.4.2012 o. Morovnik, Olib, HRVAŠKA 44°26'N/i4°44'E T. Blažev TA 06505 o 11.7.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 30.4.2012 o. Morovnik, Olib, HRVAŠKA 44°26'N/i4°44'E T. Blažev TA 14597 o 7.8.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 1.5.2012 Zapadni silbanski greben, Silba, HRVAŠKA 44°20'N/i4°4i'E T. Blažev TA 15916 o 11.7.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E I. Škornik ZAGREB PULL 1.5.2012 Zapadni silbanski greben, Silba, HRVAŠKA 44°20'N/i4°4i'E T. Blažev TA 15926 o 12.7.2012 Piran-Portorož, SLOVENIJA 45°3i'N/i3°35'E M. Hilario (2722 dni / 1602 km) (162 dni / 1653 km) (2260 dni / 58 km) (1193 dni / 243 km) (1163 dni / 62 km) (1274 dni / 134 km) (825 dni / 62 km) (445 dni / 62 km) (111 dni / 62 km) (111 dni / 62 km) (118 dni / 62 km) (72 dni / 144 km) (99 dni / 144 km) (71 dni / 151 km) (72 dni / 157 km) ZAGREB PULL 1.5.2012 Zapadni silbanski greben, Silba, HRVAŠKA TA 15926 o 14.10.2012 San Simon, Izola, SLOVENIJA ZAGREB PULL 1.5.2012 Zapadni silbanski greben, Silba, HRVAŠKA TA 15926 o 16.10.2012 San Simon, Izola, SLOVENIJA ZAGREB PULL 1.5.2012 Zapadni silbanski greben, Silba, HRVAŠKA TA 15926 o 6.12.2012 San Simon, Izola, SLOVENIJA 44°20'N/i4°4i'E T. Blažev 45°32'N/i3°39'E Kaspar 44°20'N/i4°4i'E T. Blažev 45°32'N/i3°39'E D. Vadnjal 44°20'N/i4°4i'E T. Blažev 45°32'N/i3°39'E M. Kastelic (166 dni / 156 km) (168 dni / 156 km) (219 dni / 156 km) ZAGREB PULL 10.4.2009 Samara, Rovinj, HRVAŠKA TA 14341 o 15.11.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA ZAGREB PULL 2.4.2011 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA TA 15529 o 14.9.2012 Simonov zaliv, Izola, SLOVENIJA 45°04'N/i3°37'E K. Mikulić 45°30'N/i3°35'E I. Škornik (1315 dni / 48 km) 44°55'N/i3°44'E K. Mandić 45°32'N/i3°39'E Z. Podhraški (531 dni / 69 km) Velika bela čaplja Ardea alba BUDAPEST PULL 11.5.2012 Zamardi, Somogy, MADŽARSKA 530614 o 23.9.2012 Požeg, Rače, SLOVENIJA 46°53'N/i7°58'E P. Szinai 46°25'N/i5°39'E D. Bordjan (135 dni / 184 km) Kragulj Accipiter gentilis ZAGREB 1Y 12.7.2012 Rijeka, HRVAŠKA PA 30401 v 10.8.2012 Ajševica, Nova Gorica, SLOVENIJA 45°20'N/14°27'E A. Radalj 45°56'N/i3°42'E D. Šebenik (29 dni / 89 km) Postovka Falco tinnunculus HELSINKI PULL 19.7.2012 Kuivaniemi, Oulu, FINSKA S 331773 x 24.12.2012 Ajdovščina, SLOVENIJA 65°43'N/25°59'E K. Tunturi 45°53'N/i3°54'E B. Bone (158 dni / 2320 km) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus LJUBLJANA $ AD 3.4.2010 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA CL 5350 o 29.7.2012 San Nicolo del Lido, Venezia, ITALIJA 45°28'N/i3°35'E B Koren 45°25'N/i2°24'E G. Mitri (848 dni / 92 km) LJUBLJANA $ AD 3.4.2010 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA CL 5350 o 21.8.2012 San Nicolo del Lido, Venezia, ITALIJA LJUBLJANA S AD 21.5.2011 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA AS 8422 o 27.8.2012 Porto Beseleghe, Venezia, ITALIJA LJUBLJANA $ AD 28.6.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA CA 15 o 4.9.20i2 Comacchio, Ferrara, ITALIJA 45°28'N/i3°35'E B Koren 45°25'N/i2°24'E G. Mitri 45°28'N/i3°38'E B. Koren 45°37'N/i2°59'E N. Perco 45°28'N/i3°35'E I. Škornik 44°37'N/i2°i6'E A. Farioli (871 dni / 92 km) (464 dni / 53 km) (68 dni / 140 km) LJUBLJANA $ AD 28.6.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA CA 15 o 19.9.2012 Comacchio, Ferrara, ITALIJA 45°28'N/i3°35'E I. Škornik 44°37'N/i2°i6'E A. Farioli (83 dni / 140 km) Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus ZAGREB LA 7581 ZAGREB LA 8615 ZAGREB LA 8743 ZAGREB LA 8789 1Y o 2Y o 2Y o 2Y o 12.12.2010 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA 29.12.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 8.i.20i2 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA 1.2.2012 Lent, Maribor, SLOVENIJA 22.1.2012 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA 26.6.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 29.i.20i2 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA 27.12.2012 Lent, Maribor, SLOVENIJA 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 46°24'N/i5°52'E J. Hanžel 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 46°33'N/i5°40'E F. Bračko 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 46°25'N/i5°52'E L. Božič 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 46°33'N/i5°40'E P. Grošelj (748 dni / 73 km) (24 dni / 93 km) (156 dni / 75 km) (333 dni / 93 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 ZAGREB 2Y 5.2.2012 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA LA 0073 o 13.2.2012 Krka, Novo mesto, SLOVENIJA 45o45'N/i6o0i'E L. Jurinović 45°48'N/i5°io'E G. Bernard (8 dni / 66 km) ZAGREB 1Y 16.12.2012 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA LA 0407 o 29.12.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 45°45'N/i6°oi'E L. Jurinović 46°24'N/i5°52'E J. Hanžel (13 dni / 73 km) Črnoglavi galeb Larus melanocephalus BOLOGNA PULL 6.7.1994 Valli Bertuzzi, ITALIJA X 92 o 19.9.2012 Sečoveljska soline, Portorož, SLOVENIJA BOLOGNA PULL 6.7.2002 Saline di Cervia, ITALIJA INLJ o 28.9.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA BUDAPEST PULL 26.5.2007 Retszilas, Fejer, MADŽARSKA 382306 o 3.8.2012 Strunjan, SLOVENIJA BUDAPEST PULL 13.6.2009 Retszilas, Fejer, MADŽARSKA 382891 o 28.9.2012 Sečovljske soline, Sečovlje, SLOVENIJA GDANSK PULL 23.5.2010 Zb.Mietkowski, Mietkow, POLJSKA FN 10134 o 6.6.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA BUDAPEST PULL 14.6.2010 Szeget, Csongrad, MADŽARSKA 397777 o 25.5.2012 Drava, Ptuj, SLOVENIJA BUDAPEST AD 3.4.2011 Szeget, Csongrad, MADŽARSKA 389129 o 3.8.2012 Strunjan, SLOVENIJA BUDAPEST PULL 2.6.2012 Retszilas, Fejer, MADŽARSKA 382990 o 5.7.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA BUDAPEST PULL 17.6.2012 Szeget, Csongrad, MADŽARSKA SH 00080 o 3.8.2012 Strunjan, SLOVENIJA BUDAPEST PULL 26.6.2012 Bugyi, Pest, MADŽARSKA SH 00574 o 3.8.2012 Strunjan, SLOVENIJA BOLOGNA PULL 2.7.2012 Laguna Falconera, Venezia, ITALIJA TJ 4543 x 14.8.2012 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA Rumenonogi galeb Larus michahellis ZAGREB PULL 28.5.2006 o. Zečevo, Krk, HRVAŠKA PA 19713 o 18.6.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 44°48'N/12°13'E 45°3o'n/i3°39'e 44°i5'n/i2°2o'e 45°3o'n/i3°39'e 46°5i'n/i8°34'e 45°31'N/13°36'E 46°5i'n/i8°34'e 45°29'n/i3°35'e 50°57'n/i6°36'e 46°25'n/i5°52'e 46°20'N/20°04'E 46°25'n/i5°52'e 46°i8'n/2o°o8'e 45°31'N/13°36'E 46°5i'n/i8°34'e 46°25'n/i5°53'e 46°20'N/20°04'E 45°31'N/13°36'E 47°i2'n/i9°o8'e 45°31'N/13°36'E 45°29'n/i2°32'e 45°32'n/i3°45'e R. Santolini I.Škornik (6650 dni / 137 km) A. Magnani I. Škornik (3737 dni / 173 km) P. Szinai J. Hanžel (1896 dni / 410 km) P. Szinai I. Škornik (1203 dni / 412 km) P. Kolodziejczyk L. Božič (745 dni / 507 km) D. Andras L. Božič (711 dni / 322 km) D. Andras J. Hanžel (488 dni / 513 km) P. Szinai L. Božič (33 dni / 210 km) D. Andras J. Hanžel (47 dni / 508 km) B. Bela J. Hanžel (38 dni / 464 km) M. Basso I. Brajnik (43 dni / 95 km) 45°oo'N/i4°5o'E M. Malatestinić 46°25'N/i5°52'E L. Božič (2213 dni / 177 km) ZAGREB PULL 15.6.2006 o.Veli Ražanac, Starigrad, HRVAŠKA PA 19298 o 2.11.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 44°i9'N/i5°2i'E D. Gatolin 46°25'N/i5°52'E L. Božič (2332 dni / 237 km) ZAGREB PA 20669 ZAGREB PA 25871 ZAGREB PA 26871 ZAGREB PA 29991 PULL 8.6.2010 o. Zečevo, Krk, HRVAŠKA o 2.11.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 1Y o AD o 18.6.2010 Rijeka, HRVAŠKA 26.6.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 16.1.2011 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA 26.6.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA PULL 5.6.2011 o. Zečevo, Krk, HRVAŠKA x 1.5.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°oo'N/i4°5o'E M. Malatestinić 46°25'N/i5°52'E L. Božič 45°20'N/14°27'E B. Ende 46°25'N/i5°52'E L. Božič 45°45'N/i6°oi'E L. Jurinović 46°25'N/i5°52'E L. Božič 45°oo'N/i4°5o'E B. Ende 45°28'N/i3°38'E I. Škornik (878 dni / 177 km) (739 dni / 163 km) (527 dni / 75 km) (331 dni / 107 km) ZAGREB AD 7.9.2011 Poreč, smetišče, HRVAŠKA PA 26745 o 8.8.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 450i3'N/i3037'E L. Jurinović 45°28'N/i3°38'E I. Škornik (336 dni / 28 km) ZAGREB AD 19.11.2011 Jakuševec, Zagreb, HRVAŠKA PA 32058 o 4.7.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 46°25'N/i5°52'E L. Božič (228 dni / 75 km) Črnomorski galeb Larus cachinnans LITHUANIA PULL 16.6.2011 Novaraistis, Kauno r., LITVA EN 04199 o 5.2.2012 Drava, Ptuj, SLOVENIJA 54°56'N/23°25'E R. Patapavičius 46°25'N/i5°52'E L. Božič (234 dni / 1084 km) BUDAPEST PULL 22.5.2007 Hortobagy, Hajdu-Bihar, MADŽARSKA VR 01605 o 8.2.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 47°39'N/2i°05'E P. Szinai 46°25'N/i5°52'E L. Božič (1723 dni / 418 km) GDANSK PULL 24.5.2011 Zakole, A,Jankowice, Babice, POLJSKA PEHL o 2.11.2012 Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 50°02'N/i9°28'E J. Betleja, S. Czyz 46°25'N/i5°52'E L. Božič (528 dni / 482 km) GDANSK PULL 26.5.2011 ZB. Kozielno, Paczkow, Opolskie, POLJSKA PKAB o 5.2.2012 Drava, Ptuj, SLOVENIJA 50°29'N/i6°58'E J. Betleja, J. Szymczak 46°25'N/i5°53'E L. Božič (255 dni / 459 km) Navadna čigra Sterna hirundo LJUBLJANA PULL 23.5.2012 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA X 3007 o 7.9.2012 La Tapa Saltpan,El Puerto, ŠPANIJA 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik, I. Škornik 36°32'N/06°i7'W R. Garcia (107 dni / 1947 km) LJUBLJANA PULL 28.5.2012 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA E 36103 23.8.2012 La Tapa Saltpan,El Puerto, ŠPANIJA 45°32'N/i3°45'E I.Brajnik, I.Škornik 36°32'N/06°i7'W R. Garcia (87 dni / 1947 km) LJUBLJANA PULL 13.6.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA SH 23 o 15.7.2012 Isonzo, Punta Spigolo, Goricia, ITALIJA 45°29'N/i3°35'E I. Škornik 45°49'N/i3°3i'E S. Candotto (32 dni / 37 km) Pegasta sova Tyto alba PRAHA PULL 8.6.2012 Olbramovice, Znojmo, ČEŠKA D 189392 x 15.12.2012 Lendava, SLOVENIJA 48°59'N/i6°23'E K. Poprach 46°34'N/16°26'E B. Pokorny (190 dni / 269 km) Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus MATSALU S 1Y 20.9.2012 Parnumaa, Kabli linnujaam, ESTONIJA XC 44242 v 23.10.2012 Smrečno, Šmartno na Pohorju, SLOVENIJA 58°00'N/24°26'E Nigula 46°27'N/i5°30'E I. Vreš (33 dni / 1418 km) Plašica Remiz pendulinus PRAHA 1Y 24.7.2011 Ražice - Režabinec, Pisek, ČEŠKA S 307909 v 12.10.2012 Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 49°i5'N/i4°06'E J. Šebestian 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (446 dni / 365 km) PRAHA 1Y 26.7.2011 Bartošovice, Novy Jičin, ČEŠKA 49°40'N/i8°03'E S 553914 v 14.10.2012 Log pri Brezovici, Ljubljana, SLOVENIJA 46°0i'N/i4°2i'E R. Figura D. Fekonja (446 dni / 491 km) LITHUANIA 1Y 12.8.2012 Ventes Ragas, Silute, LITVA XP 94528 v 11.10.2012 Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 55°2i'N/2i°i3'E V. Vytautas Jusys 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (60 dni / 1150 km) LITHUANIA 1Y 12.8.2012 Ventes Ragas, Silute, LITVA 55°2i'N/2i°i3'E XP 94528 v 13.10.2012 Log pri Brezovici, Ljubljana, SLOVENIJA 46°0i'N/i4°2i'E V. Vytautas Jusys D. Fekonja (62 dni / 1143 km) RADOLFZEL 1Y 14.8.2012 Illmitz, Burgenland, AVSTRIJA 47°46'N/i6°45'E B3R 4425 v 7.10.2012 Škocjanski zatok, Koper. SLOVENIJA 45°32'N/i3°45'E W. Vogl, H. Brandl I. Brajnik (54 dni / 338 km) RADOLFZEL 1Y 17.8.2012 Illmitz, Burgenland, AVSTRIJA B3R 4808 v 5.10.2012 Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 47°46'N/i6°45'E 45°58'N/i4°i8'E W. Vogl, H. Brandl B. Lapajna (49 dni / 273 km) o Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 PRAHA 1Y 29.9.2012 Odry, Novy Jičin, ČEŠKA 49°4o'N/i7°5o'E V. Jarsky S 619126 v 9.10.2012 Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (10 dni / 488 km) LJUBLJANA AD 3.10.2012 Zdravci, Zbure, SLOVENIJA 45°54'N/i5°i4'E J. Gračner KT 4640 v 23.10.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N/i5°33'E G. Varaga (20 dni / 226 km) LJUBLJANA 1Y 5.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja AZ 23164 v 17.10.2012 Mortizzuolo, Mirandola, Modena, ITALIJA 44°j2'N/ii°07'E R.Gemmato (12 dni / 277 km) LJUBLJANA $ 1Y 10.10.2012 AZ 24584 v 2.ii.20i2 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja Mortizzuolo, Mirandola, Modena, ITALIJA 44°j2'N/ii°07'E R. Gemmato (23 dni / 277 km) LJUBLJANA $ 1Y 3.10.2012 AZ 22551 v 27.i2.20i2 BUDAPEST $ AD 11.10.2011 W 179237 v 6.10.2012 BUDAPEST 1Y W161806 v i3.7.20i2 7.i0.20i2 GDANSK K9C 7688 S AD 21.7.2012 v i2.i0.20i2 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja La Morte, Bentivoglio, Bologna, ITALIJA 44°40'N/ii°26'E M. Bonora (85 dni / 267 km) Dinnyes, Fejer, MADŽARSKA 47°i0'N/i8°34'E L. Fenyvesi Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (361 dni / 352 km) Keszthely-Fenekpuszta, Zala, MADŽARSKA 46°42'N/i7°i4'E C. Bakk Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (86 dni / 239 km) Krzewent, Kujawsko-Pomorskie, POLJSKA 52°32'N/i9°i4'E S. Springer Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (83 dni / 812 km) Plavček Cyanistes caeruleus LJUBLJANA 1Y 6.11.2011 AV 67945 x 25.2.2012 Bizovik, Ljubljana, SLOVENIJA Prenning 46, Deutschfeistritz, Graz, AT 46°03'N/i4°35'E J. Bricelj ml. 47°48'N/i5°i9'E M. Ablasser (111 dni / 202 km) LJUBLJANA 1Y i8.ii.20ii AV 70701 v 20.10.2012 Langusova, Ljubljana Vič, SLOVENIJA Casale, Vicenza, ITALIJA 46°02'N/i4°30'E S. Kos 45°32'N/ii°33'E F. Farinello (337 dni / 235 km) Velika sinica Parus major LJUBLJANA $ AD 4.2.20ii AV 15248 v 19.3.2012 HIDDENSEE S 1Y 9.11.2011 PC 89056 v 7.ii.20i2 BUDAPEST $ 1Y 14.10.2012 N 166076 v i8.ii.20i2 Menišček Periparus ater LJUBLJANA 1Y AT 68850 x PRAHA S 602906 1Y v LJUBLJANA 1Y AZ 17437 v i4.i0.20i0 20.ii.20i2 9.8.20i2 ii.ii.20i2 8.ii.20i2 23.ii.20i2 Verje, Medvode, SLOVENIJA Kaluga, RUSIJA Kulkwitz, Leipzig, Sachsen, NEMČIJA Godovič, Idrija, SLOVENIJA Komarom, Esztergom, MADŽARSKA Langusova 20, Vič, Ljubljana, SLOVENIJA Osankarica na Pohorju, SLOVENIJA Szarocin, Dolnoslaskie, POLJSKA Petrov nad Desnou, Šumperk, ČEŠKA Brunšvik, Rače, Maribor, SLOVENIJA Urh, Zg. Ložnica, SLOVENIJA Wagna, Sreiermark, Osterreich, AVSTRIJA 46°09'N/i4°25'E M. Pustoslemšek 54°31'N/36°17'E RC Russia (409 dni / 1798 km) 5i°i7'N/i2°i4'E RC Hiddensee 45°56'N/i4°05'E P. Grošelj 47°45'N/i8°03'E L. Penzes 46°02'N/i4°30'E S. Kos 46°26'N/i5°23'E I. Vreš 50°46'N/i5°56'E J.Maciuszek 50°0i'N/i7°02'E J. Beran 46°26'N/i5°44'E F. Bračko 46°23'N/i5°33'E I. Vreš 46°46'N/i5°33'E W. Stani (364 dni / 610 km) (35 dni / 330 km) (768 dni / 483 km) (94 dni / 410 km) (15 dni / 43 km) Breguljka Riparia riparia ZAGREB BH 22606 1Y v BUDAPEST 1Y W 127078 v 23.8.2010 Jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 24.6.2012 Brinje, Ljubljana, SLOVENIJA 30.7.2011 Sumony, Baranya, MADŽARSKA 19.6.2012 Hajdoše, Ptuj, SLOVENIJA 45°i0'N/i4°34'E M. Malatestinić 46°06'N/i4°36'E D. Fekonja (671 dni / 104 km) 45°58'N/i7°53'E Dr. J. Gyuracz 46°25'N/i5°53'E F. Bračko (325 dni / 162 km) LJUBLJANA 1Y 7.9.2012 KT 50597 v 17.9.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA Vid, Metkovič, HRVAŠKA 45°58'N/i4°i8'E T. Trilar 43°05'N/i7°38'E B. Ilić (10 dni / 415 km) Vrbji kovaček Phylloscopus collybita LJUBLJANA 1Y 10.10.2011 KS 82422 x 22.3.2012 Godovič, Idrija, SLOVENIJA Grbenzell, Fürstenfeldbruck, NEMČIJA 45°56'N/i4°05'E P. Grošelj 48°i0'N/ii°i5'E B. Thema (164 dni / 328 km) LJUBLJANA AD 14.10.2011 KP 69162 x 12.9.2012 Drnovo, Mengeš, SLOVENIJA Alte Auer Str. 13, Lossnitz, NEMČIJA 46°i0'n/i4°34'e M. Debelič 50°37'N/i2°43'E K. Heerdegen (334 dni / 513 km) PRAHA 1Y 2.10.2012 J 35584 v 13.10.2012 Revnice, Praha, ČEŠKA Verje, Medvode, SLOVENIJA 49°55'N/14°14'E Z. Valeš 46°09'N/i4°25'E M. Pustoslemšek(11 dni / 419 km) LJUBLJANA 1Y 6.10.2012 KT 4712 v 24.12.2012 Zdravci, Zbure, SLOVENIJA Targa Gap, Mosta, MALTA 45°54'N/i5°i4'E J. Gračner 35°54'N/i4°24'E J. Vassallo (79 dni / 1114 km) LJUBLJANA 11.10.2012 KS 14122 x 21.10.2012 Drnovo, Mengeš, SLOVENIJA Meylan, Isere, Rhone-Alpes, FRANCIJA 46°i0'N/i4°34'E M. Debelič 45°i3'N/05°46'E Vivat (10 dni / 691 km) Črnoglavka Sylvia atricapilla LJUBLJANA S 1Y 3.9.2010 AT 21992 x 6.5.2012 Verd, Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E Bad Eisenkappel, AVSTRIJA 46°29'n/i4°35'e T. Trilar A. Jerlich (611 dni / 61 km) PRAHA S 1Y 3.10.2010 TL 29513 x 11.4.2012 Bohnice 8, Praha, ČEŠKA Štanjel, SLOVENIJA 50°08'N/i4°2j'E 45°49'N/13°50'E M. Strnad A. Švagelj (556 dni / 482 km) LJUBLJANA $ 1Y 8.9.2011 AV 43587 + 15.4.2012 Prelesje, Mirna, SLOVENIJA 45°57'N/i5°04'E Agios Athanassicus, Limmasoi, CIPER 34°59'N/33°23'E J. Gračner A. Crabtree (220 dni / 1963 km) LJUBLJANA S 1Y 18.9.2011 AV 54655 x 6.6.2012 Parte, Ljubljansko barje, SLOVENIJA 45°58'N/i4°33'E Hauptstrase 7, Rust, AVSTRIJA 47°48'N/i6°40'E B. Vidic A. Widder (262 dni / 260 km) LJUBLJANA S AD 24.9.2011 AV 28709 x 29.9.2012 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 46°22'N/i5°39'E Bez. Tulln, Plankenberg, AVSTRIJA 48°i6'N/i5°56'E I. Vreš RC Austria (371 dni / 212 km) BUDAPEST S 1Y 1.10.2011 K 129096 x 19.4.2012 Pest XVI, Budapest, MADŽARSKA 47°30'N/i9°i4'E Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E N. Verseczki P. Štirn (201 dni / 413 km) LJUBLJANA $ 1Y 2.10.2011 AV 52392 x 25.7.2012 Bilje pri Novi Gorici, SLOVENIJA 45°56'N/i3°39'E St.Knuts gate 49, Nordland, NORVEŠKA 65°28'N/i2°i3'E D. Bon S. Halsen (297 dni / 2173 km) LJUBLJANA S 1Y 3.10.2011 AV 3696 v 28.4.2012 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/i3°45'E Tomord (AH), Vas, MADŽARSKA 47°2i'N/i6°40'E I. Brajnik P. Banhidi (208 dni / 301 km) LJUBLJANA $ 1Y 14.10.2011 AV 74402 v 2.7.2012 Jarše, Ljubljana, SLOVENIJA Dobrichovice, Praha, ČEŠKA 46°05'N/i4°32'E D. Petkovšek 49°56'N/i4°i6'E V. Zdenek (262 dni / 428 km) STAVANGEER 1Y 31.7.2012 EE 51420 v 22.9.2012 Borrevannet, Vestfold, Horten, NORVEŠKA 59°23'N/i0°26'E Vnanje Gorice, Ljubljana, SLOVENIJA 46°00'n/i4°25'e Svendsen, F. Marius R. Tekavčič (53 dni / 1511 km) PRAHA S 1Y 5.9.2012 TL 84896 v 29.9.2012 Postrekov, Domažlice, ČEŠKA Godovič, Idrija, SLOVENIJA 49°28'n/i2°48'e 45°56'n/i4°05'e B. Vaclav P. Grošelj (24 dni / 404 km) PRAHA S 1Y 9.9.2012 TP 00044 v 16.9.2012 Chrast, Nymburk, ČEŠKA Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 50°07'n/i4°54'e 46°22'n/i5°39'e K. Pithart I. Vreš (7 dni / 420 km) LJUBLJANA S AD 29.9.2011 AV 44966 v 10.4.2012 Nadgorica, Ljubljana, SLOVENIJA C. Rossi, Rimini, ITALIJA 46°05'n/i4°32'e 44°06'n/i2°29'e D. Petkovšek De R. Carli (194 dni / 273 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 LJUBLJANA S 1Y 16.9.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA AZ 20883 8.10.2012 Altissimo, Vicenza, ITALIJA LJUBLJANA JUV 20.7.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA AV 38791 v 11.10.2012 Casale, Vicenza, ITALIJA LJUBLJANA $ 1Y 10.9.2011 Prelesje, Bistrica, Šentrupert, SLOVENIJA AV 43973 v 29.12.2012 Lago Trasimeno, Magione, Perugia, ITALIJA BRATISLAVA 2Y+ 5.9.2012 Trenčin, SLOVAŠKA S 227297 v 6.10.2012 Vnanje Gorice, Ljubljana, SLOVENIJA LJUBLJANA S 1Y 11.9.2011 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA AV 51813 x 5.3.2012 Cauro, Corse du Sud, Corse, FRANCIJA LJUBLJANA S 1Y 29.8.2009 Vnanje Gorice, Brezovica, Lj., SLOVENIJA AT 1048 x 18.2.2012 Moules, Bouches du Rhone, FRANCIJA 45°58'N/i4°i8'E 45°37'N/ii°i5'E 45°58'N/i4°i8'E 45°32'N/ii°33'E 45°58'N/i5°06'E 43°06'N/i2°i0'E 48°53'N/I8°02'E 46°00'N/i4°25'E 45°58'N/i4°i8'E 4i°54'N/08°54'E 46°00'N/i4°25'E 43°39'N/04°45'E B. Lapanja D. Rossato B. Lapanja F. Farinello J. Gračner M. Muzzatti J. Polansky R. Tekavčič J. Bricelj S. Fideli R. Tekavčič F. Altemir (22 dni / 240 km) (83 dni / 219 km) (476 dni / 394 km) (31 dni / 420 km) (176 dni / 625 km) (903 dni / 805 km) Vrtna penica Sylvia borin LJUBLJANA AD 5.9.2010 Godovič, Idrija, SLOVENIJA AT 86824 v 21.7.2012 Vaivio, Kaarreniemi, Liperi, Kuopio, FI LJUBLJANA AD 24.8.2009 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA AS 82072 v 15.5.2012 P. Dell'Arco, Ventotene, Latina, ITALIJA LJUBLJANA 1Y AZ 66174 v Mlinarček Sylvia curruca LJUBLJANA 1Y 13.8.2011 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA AV 23997 x 27.5.2012 Bad Bergzabern, Schillerstrasse 8, DE Tamariskovka Acrocephalus melanopogon BUDAPEST $ AD 22.7.2011 Izsak, Bacs-Kiskun, MADŽARSKA K 115817 v 20.10.2012 Hauptmance, Ljubljansko barje, SI MADRID AD 18.10.2011 Junqueres, Pego, ŠPANIJA KV 1911 v 7.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus LJUBLJANA 1Y KS 38221 v BUDAPEST 1Y K 227528 v BUDAPEST 1Y K 227528 v BRUSSELS 1Y 11183937 v ZAGREB BH 86172 1Y v LJUBLJANA 1Y KR 79947 v 18.8.2011 Ormož, SLOVENIJA 28.7.2012 Lazne Bohdaneč, Pardubice, ČEŠKA 21.7.2012 Izsak, Bacs-Kiskun, MADŽARSKA 1.8.2012 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 21.7.2012 Izsak, Bacs-Kiskun, MADŽARSKA 14.8.2012 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 17.8.2012 Meulebeke, West-vlaanderen, BELGIJA 30.8.2012 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 18.8.2012 Jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 27.8.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 19.8.2012 Zdravci, Zbure, SLOVENIJA 23.8.2012 Sumony, Baranya, MADŽARSKA 45°56'N/i4°05'E P. Grošelj 62°42'N/29°28'E M. Karttunen (685 dni / 2101 km) 46°22'N/i5°39'E I. Vreš 40°47'N/i3°24'E F. Spina (995 dni / 646 km) 8.9.2012 Korada, Zeleni Breg, SLOVENIJA i6.9.20i2 Mortizzuolo, Mirandola, Modena, ITALIJA 46°03'N/i3°33'E J. Figelj 44°52'N/ii°07'E G.Mollichella (8 dni / 231 km) 46°22'N/i5°39'E I. Vreš 49°06'N/07°59'E U. Hartwein (288 dni / 648 km) 46°47'N/i9°2i'E B. Madarasz 46°00'N/i4°33'E J. Bricelj 38°50'N/00°05'E Pit-Roig 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna 46°25'N/i6°i0'E I. Vreš 50°05'N/i5°40'E J. Horak 46°47'N/i9°2i'E A. Nemeth 46°22'N/i5°39'E I. Vreš 46°47'N/i9°2i'E A. Nemeth 46°22'N/i5°39'E I. Vreš 50°57'N/03°i8'E Menen 45°32'N/13°45'E D. Fekonja (456 dni / 378 km) (355 dni / 1407 km) (345 dni / 409 km) (11 dni / 286 km) (24 dni / 286 km) (13 dni / 979 km) 45°i0'N/i4°34'E M. Malatestinić 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (9 dni / 91 km) 45°54'N/i5°i4'E J. Gračner 45°58'N/i7°53'E L. Wagner (4 dni / 205 km) v PRAHA 1Y 20.8.2012 Bartoševice, Novy Jičin, ČEŠKA TJ 86585 v 7.9.2012 Log pri Brezovici, Ljubljana, SLOVENIJA PRAHA 1Y 4.9.2012 Tovačov, Prerov, ČEŠKA TN 33508 v 15.9.2012 Verd, Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA BUDAPEST 1Y 5.10.2012 Fertorakos, Gyor-Moson-Sopron, HU K 295370 v 14.10.2012 Hauptmance, Ljubljansko barje, SI GDANSK 1Y 20.8.2012 Jez.Druzno, Zolwiniec, Markusy, POLJSKA K3K 1557 v 15.9.2012 Sestrže, Pragersko, SLOVENIJA BUDAPEST 1Y 10.7.2012 Keszthely - Fenekpuszta, Zala, HU K 147791 v 24.7.2012 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 49°40'N/i8°03'E K. Pavelka 46°0i'N/i4°2i'E D. Fekonja 49°26'N/i7°i7'E L. Doupal 45°58'N/14°18'E P. Štirn 47°43'N/i6°42'E S. Kalmar 46°00'N/i4°33'E J. Bricelj 54°03'N/i9°26'E B. Manikowska 46°22'N/i5°42'E F. Bračko 46°42'N/i7°i4'E B. Szabolcs 46°22'N/i5°39'E I. Vreš (18 dni / 491 km) (11 dni / 445 km) (9 dni / 251 km) (26 dni / 894 km) (14 dni / 127 km) Močvirska trstnica Acrocephalus palustris BRUSSELES AD 9.7.2012 Ethe, Luxemburg, BELGIJA 12542940 v 20.7.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 49°35'N/05°35'E Lorraine 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (11 dni / 764 km) Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus ZAGREB 1Y 2.9.2008 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N/i5°33'E M. Malatestinić BE 65955 v 7.8.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E P. Štirn (1435 dni / 252 km) LJUBLJANA 1Y KS 63747 v LJUBLJANA 1Y KS 29467 v PRAHA TL 97356 ZAGREB BH 66456 1Y v 1Y v LJUBLJANA 1Y KS 29956 v LJUBLJANA 1Y KT 45725 v 11.8.2011 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 5.5.2012 Perin, Košice, SLOVAŠKA 12.8.2011 Stojbe, sečovlje, SLOVENIJA 31.7.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 9.7.2012 Pisečny, Hodonin, ČEŠKA 1.8.2012 Hauptmance, Ljubljansko barje, SI 2.8.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 4.8.2012 Cerkniško jezero, Cerknica, SLOVENIJA 14.8.2011 Sečoveljske soline, Sečovlje, SLOVENIJA 9.5.2012 Sassonia, Erba, Como, ITALIJA 5.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 25.10.2012 de l'etangde la Maziere-47-Villeton, FR 45°58'N/i4°i8'E 48°32'N/2i°09'E 45°28'N/i3°37'E 43°53'N/i5°33'E 48°52'N/i7°05'E 46°00'N/i4°33'E 43°53'N/i5°33'E 45°48'N/i4°22'E 45°28'N/i3°37'E 45°48'N/09°i4'E 45°58'N/i4°i8'E 44°2i'N/00°i6'E P. Štirn M. Galflyova R. Tekavčič B. Ende M. Požgayova D. Pogačar B. Ende R. Tekavčič R. Tekavčič F. Ornaghi B. Lapanja RC Francija (268 dni / 590 km) (354 dni / 233 km) (23 dni / 371 km) (2 dni / 233 km) (269 dni / 343 km) (20 dni / 1113 km) Rakar Acrocephalus arundinaceus LJUBLJANA AD 3.5.20ii Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 46°22'N/i5°39'E I. Vreš CL 13951 v 26.4.20i2 Stari Dunav, Apatin, Vojvodina, SRBIJA 45°38'N/i8°56'E N. Spremo (359 dni / 266 km) HIDDENSEE AD 28.6.20ii Gustrow, Vorpommern, NEMČIJA 53°4i'N/i2°08'E RC Hiddensee OA 11699 v 28.8.20i2 Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (427 dni / 871 km) LJUBLJANA 1Y 2.9.20ii Hraše, Medvode, SLOVENIJA 46°i0'N/i°427'E D. Grohar CL 7955 v 3.8.20i2 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N/i5°33'E B. Ende (336 dni / 268 km) LJUBLJANA 1Y i0.9.20ii Bilje pri Novi Gorici, SLOVENIJA 45°56'N/i3°39'E M. Keber CL 13069 v 7.6.20i2 Orebro Lan, Kvismaren, Rysjon, ŠVEDSKA 59°ii'N/i5°23'E RC Sweden (271 dni / 1477 km) ZAGREB 1Y i3.8.20i2 Kolansko blato, o. Pag, HRVAŠKA 44°30'N/i4°58'E D. Šere DA 3159 v i5.8.20i2 Stojbe, Sečovlje, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E R. Tekavčič (2 dni / 150 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 Kos Turdus merula LJUBLJANA JUV 29.7.2007 Vnanje gorice, Ljubljana, SLOVENIJA E 19638 x 25.10.2012 Via Brolio 1/a, Castiglion F, Toscana, IT LJUBLJANA S JUV 12.8.2011 Godovič, Idrija, SLOVENIJA E 29706 + 14.2.2012 Ersa, Haute-Cose, Corse, FRANCIJA 46°00'N/i4°25'E R. Tekavčič 43°i9'N/ii°55'E N. Bassi (1915 dni / 358 km) 45°56'N/i4°05'E P. Grošelj 42°58'N/09°23'E A. Blasco (186 dni / 499 km) Cikovt Turdus philomelos PRAHA 1Y 29.10.2011 Červenohorske sedlo, Jesenik, ČEŠKA K 492606 v 26.3.2012 Pragersko, SLOVENIJA 50°08'N/i7°09'E M. Vevrik 46°23'N/i5°4o'E I. Vreš (149 dni / 431 km) LJUBLJANA 1Y 28.7.2010 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA E 26486 + 11.1.2012 Gallese, Viterbo, ITALIJA 46°22'N/i5°39'E I. Vreš 42°22'N/l2°23'E RC Italy (532 dni / 515 km) Taščica Erithacus rubecula LJUBLJANA 1Y 5.10.2012 Vnanje Gorice, Brezovica, SLOVENIJA AZ 33035 x 12.10.2012 Seggauberg Rettenbach 6, AVSTRIJA LJUBLJANA 1Y 4.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA AZ 22684 v 10.10.2012 P.So Del Brocon, Castello Tesino, ITALIJA 46°00'N/i4°25'E R. Tekavčič 46°46'N/i5°3i'E W. Gubisch (7 dni / 120 km) 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja 46°06'N/ii°42'E S. Noselli (6 dni / 201 km) Modra taščica Luscinia svecica BUDAPEST K 251019 1Y v 3i.7.20i2 i4.8.20i2 Dinnyes, Fejer, MADŽARSKA Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 47°i0'N/i8°34'E K. Szalai 46°22'N/i5°39'E I. Vreš (14 dni / 239 km) GDANSK 1Y 19.9.2012 Krzewent, Kujawsko-Pomorskie, POLJSKA K8E 9961 v 6.10.2012 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 52°32'N/i9°i4'E Rakutowskie, A. Žmuda 45°32'N/i3°45'E P. Grošelj(17 dni / 874 km) Šmarnica Phoenicurus ochruros LJUBLJANA S 2Y 3.3.2012 Ravnica, Nova Gorica, SLOVENIJA AV 80877 x 14.11.2012 P.Ta Genna Mandas, Cagliari, ITALIJA Siva pevka Prunella modularis LJUBLJANA AR 90363 LJUBLJANA AT 8861 1Y x 1Y x LJUBLJANA AD AS 9654 x LJUBLJANA AV 63883 LJUBLJANA AV 85014 LJUBLJANA AV 48601 LJUBLJANA AV 83124 1Y x 1Y x 1Y x 1Y x 3.10.2007 Hajdoše, Ptuj, SLOVENIJA 19.4.2012 Roženecke Paseky, Sazavou, ČEŠKA 21.10.2009 Jarše, Ljubljana, SLOVENIJA 14.12.2012 Costabissara, Vicenza, Veneto, ITALIJA 2.10.2010 Tezno, Maribor, SLOVENIJA 20.3.2012 Razdrojovice, Brno — venkov, ČEŠKA 14.10.2011 Tomišelj, Ljubljana, SLOVENIJA 23.3.2012 Adnet,Ostseite Adneter Riedl, AVSTRIJA 7.10.2011 Hraše, Medvode, SLOVENIJA 12.4.2012 Ylasto, Vantaa, Uusimaa, FINSKA 22.10.2011 Vnanje gorice, Brezovica, SLOVENIJA 21.4.2012 Alustre, Viljandimaa, ESTONIJA 22.10.2011 Prelesje, Mirna, SLOVENIJA 19.5.2012 Kalliojarvi, Kaavi, Kuopio, FINSKA 45°59'N/i3°42'E D. Belingar 39°i9'N/08°39'E RC Italy (256 dni / 848 km) 46°25'N/i5°53'E 49°36'N/i6°i0'E 46°05'N/i4°32'E 45°32'N/ii°33'E 46°35'N/i5°40'E 49°i5'N/i6°3i'E 45°58'N/i4°29'E 47°4i'N/i3°i8'E 46°i0'N/i4°27'E 60°i6'n/24°55'e 46°00'N/i4°25'E 58°2i'N/25°29'E 45°57'N/i5°04'E 63°08'N/28°44'E F. Bračko J. Čejka D. Petkovšek S. Listrani M. Vamberger Strasky M. Jankovič H. Schlesier D. Grohar N.Vuorinen R. Tekavčič N. Puur J. Gračner M. Pehkonen (1660 dni / 354 km) (1150 dni / 239 km) (535 dni / 303 km) (161 dni / 211 km) (178 dni / 1710 km) (182 dni / 1562 km) (210 dni / 2093 km) LJUBLJANA 1Y AV 55983 x PRAHA TK 49249 PRAHA TP 05830 1Y x 1Y v LJUBLJANA 1Y AV 55952 v LJUBLJANA 1Y AR 67084 x LJUBLJANA 1Y AZ 33424 v 23.10.2011 30.5.2012 8.8.2012 10.10.2012 29.9.2012 8.10.2012 23.10.2011 3.2.2012 16.10.2007 29.2.2012 6.10.2012 16.11.2012 46°00'N/i4°30'E D. Šere 62°40'N/28°58'E T. Kaarla 49°05'N/17°43'E J. Sviečka 45°40'N/i4°49'E E. Kopač LJUBLJANA S 1Y 10.10.2010 AT 99250 x 22.2.2012 Kozlarjeva gošča, Ljubljana, SLOVENIJA Herneaho, Outokumpu, Kuopio, FINSKA Biskupice, Zlin, ČEŠKA Koblarji 32, Stara Cerkev, SLOVENIJA Červenohorske, Jesenik, ČEŠKA Jarše, Ljubljana, SLOVENIJA Kozlarjeva gošča, Ljubljana, SLOVENIJA I. Polvese, Perugia, ITALIJA Šebrelje, Cerkno, SLOVENIJA Vicchio Firenze, ITALIJA Vnanje gorice, Ljubljana, SLOVENIJA C. Rossi, Rimini, ITALIJA Godovič, Idrija, SLOVENIJA Folelli, Penta di Casinca, Corse, FRANCIJA 42°27'N/09°27'E R. Chiari (220 dni / 2065 km) (63 dni / 438 km) 50°08'N/i7°09'E M. Vevrik 46°05'N/i4°32'E D. Petkovšek (9 dni / 490 km) 46°00'N/i4°30'E D. Šere 43°06'N/i2°07'E S.Giannerini (103 dni / 373 km) 46°06'N/i3°55'E B. Lapanja 43°55'N/ii°27'E R. Vanni 46°00'N/i4°25'E R. Tekavčič 44°06'N/i2°29'E De R. Carli 45°56'N/i4°05'E P. Grošelj (1597dni/311 km) (41 dni / 260 km) (500 dni / 535 km) Zelenec Chloris chloris LJUBLJANA S 1Y 31.12.2010 AT 47442 o 11.12.2012 LJUBLJANA S AD 1.4.2011 AT 59426 v 18.3.2012 Čižek Carduelis spinus LJUBLJANA $ AD 30.1.2011 AT 77866 v 18.2.2012 STAVANGER $ AD 18.6.2012 9H 12846 v 5.10.2012 Šebrelje, Idrija, SLOVENIJA Czestochowa, Tysiaclecie, POLJSKA Verd, Vrhnika, SLOVENIJA Ostra, Ancona, ITALIJA Radvanje, Maribor, SLOVENIJA Usilne, Česke Budejovice, ČEŠKA 46°06'N/i3°55'E B. Lapanja 50°49'N/i9°07'E P. Hermanski (711 dni / 649 km) 45°58'N/i4°i8'E P. Štirn 43°36'N/i3°09'E G. Angeletti (352 dni / 278 km) 46°35'N/i5°40'E F. Bračko 49°0i'N/i4°30'E K. Kučera (384 dni / 284 km) Giljastolen, Rogaland, Gjesdal, NORVEŠKA 58°50'N/06°i8'E RC Norway Bilje, Nova Gorica, SLOVENIJA 45°56'N/i3°39'E M. Keber (109 dni / 1516 km) Trstni strnad Emberiza schoeniclus LJUBLJANA S 1Y 25.10.2007 AS 2597 v 11.9.2012 LJUBLJANA S 1Y 21.10.2009 AT 18796 v 5.3.2012 LJUBLJANA S 1Y 17.11.2009 AS 91842 v 16.12.2012 LJUBLJANA S 1Y 21.10.2010 AT 69159 v 18.11.2012 Krka, Šentjernej, Dolenjska, SLOVENIJA Riga, LATVIJA Dragomer, Ljubljana, SLOVENIJA Koš, Prievidza, SLOVAŠKA Perniško jezero, Pernica, SLOVENIJA Les Iles, Rhone-Alpes, FRANCIJA Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA M. Chiaro, Candia Canavese, Torino, IT 45°50'N/i5°20'E J. Gračner 57°02'N/24°00'E R. Matrozis (1783 dni / 1380 km) 46°0i'N/i4°2i'E D. Fekonja 48°44'N/i8°34'E V. Slobodnik (866 dni / 438 km) 46°36'N/i5°43'E F. Bračko 44°59'N/04°53'E L. Carrier 46°22'N/i5°39'E I. Vreš 45°i9'N/07°53'E G. Rege (1125 dni / 858 km) (759 dni / 612 km) The return of the Lesser Kestrel Falco naumanni as a breeding bird to Croatia Vrnitev južne postovke Falco naumanni kot gnezdilke na Hrvaško Kresimir Mikulic1, Ivan Budinski1, Antica Čulina1, Luka Jurinovic1 & Vedran Lucic1 Association BIOM, Biankinijeva 12b, HR-10000 Zagreb, Croatia, e—mail: kresimir.mikulic@biom.hr The Lesser Kestrel Falco naumanni is a small falcon distributed mainly in the Mediterranean, but its range continues north of the Black Sea encompassing parts of Central Asia (Hagemeijer & Iankov 1997). It breeds colonially in cliffs or in walls and roofs of buildings and inhabits steppe-like and semi-desert habitats where it preys primarily on insects, especially crickets and grasshoppers. The Lesser Kestrel is a migratory species which winters in Africa south of Sahara, with some populations remaining in the Mediterranean Basin (Cramp 1998). The species suffered a severe decline during the second half of the 20th century and went extinct in several European countries (BirdLife International 2013). Until the first half of the 20th century, the Lesser Kestrel was a regular but rare breeder in the Mediterranean area of Croatia (Kralj 1997). Its last breeding attempt was recorded in the 1960s in Istria (Rucner 1998). In Europe, the Lesser Kestrel has recently increased in numbers in Portugal (Catry et al. 2009) and shows a positive trend in Italy and France. On the other hand, large populations in Spain and Greece are stable or are decreasing, as is the case in Macedonia and Turkey (BirdLife International 2004). As the overall population trend is considered to have been stable, the Lesser Kestrel was downlisted from vulnerable (VU) to least concern (LC) in the current Red List of IUCN (BirdLife International 2013). At the end of July in 2008 and 2009, flocks of eight and six Lesser Kestrels, respectively, were recorded in a mountain pasture within Northern Velebit National Park at 1,300 m a.s.l. close to the Croatian coast (S. Lupret-Obradovic pers. comm.). The consecutive observations of Lesser Kestrels at the locality of the Veliki Alan Mountain opened up the possibility of a post-fledging dispersion from a cryptic colony at the foothills of the Velebit Mountain chain. During the assumed breeding season of the Lesser Kestrel between May and July in 2010, we searched the surrounding area of the Veliki Alan Mountain covering the coastal area between the town of Senj in the north and the town of Nin in the south, as well as the islands of Pag and Rab that are situated opposite the Velebit Mountain chain (Figure 1). According to Filipčic (1998), the study area has a temperate humid climate with hot summers (Köppen climate classification: Cfa). Large areas of the islands of Pag and Rab are covered by dry grasslands and extensive pastures for sheep, whereas the coastal foothills of the Velebit Mountain chain are mainly covered by garrigue. We surveyed several ruins, church towers, old buildings and natural cliffs for breeding colonies in the study area. On 10 Jul 2010, we found one Lesser Kestrel colony consisting of 25 breeding pairs on the islet of Dolin that is adjacent to the island of Rab (Figure 1). Contrary to our expectations, the colony was made up of ground breeding birds that nested in crevices of limestone blocks and under rock (Figures 2, 3 & 4). We found three nests with four chicks in each, whose age was assessed to be about 10 days. The nests were situated at least 50 m apart from each other. By remote observations from the boat, we identified about 25 occupied nest-sites. We counted ca. 50 adult birds, which were flying frequently in and out of the colony towards the foraging area on the island of Rab. On Rab, we observed the adult birds hunting in dry pasture lands that were grazed by sheep, as well as in sparse juniper scrublands. The main identified foraging area lay within the radius of 3 km of the nesting colony, north of the Mišnjak ferry port. Some Lesser Kestrels, mostly immature ones, were recorded Figure 1: Study area in Croatia searched for Lesser Kestrels Falco naumanni, where the black dot indicates location of the colony found Slika 1: Preu~evano obmo~je na Hrva{kem; lokacija gnezde~e kolonije južne postovke Falco naumanni je ozna~ena s ~rno piko. Figure 2: Lesser Kestrel Falco naumanni nest-site in the colony on Dolin islet (position of nest entrance marked) (photo: I. Budinski) Slika 2: Gnezdeča kolonija južne postovke Falco naumanni na otočku Dolin (z označenim vhodom v eno izmed gnezd) (foto: I. Budinski) as far as 10 km away in Velebit Mountain pastures and in suitable habitats over the whole island of Rab. This breeding record of the Lesser Kestrel is the first for Croatia after more than 40 years of the species' absence (Rucner 1998). The breeding colony on the islet of Dolin emerged on the site for which there is no historic evidence of former breeding. The ground nesting of the Croatian Lesser Kestrel population is rather unusual, but has also been recorded in France (Brun & Pillard 1999) and Greece (Vlachos et al. 2004), where this nesting behaviour was induced by the competition with Jackdaws Corvus monedula and nest site demolition, respectively. In the present case, we assume that ground nesting on Dolin emerged due to nest site availability in crevices combined with the absence of terrestrial predators and no pronounced disturbance, although the adjacent island of Rab is a popular tourist summer destination. In addition, we have observed ground nesting of other typical cliff breeding bird species on other islets in Croatia, such as the Peregrine Falcon Falco peregrinus, Eleonora's Falcon F. eleonorae and Rock Dove Columba livia. This breeding behaviour may partially be explained by the high number of islands, islets and rocks (in total 1,246) in Croatia (Duplančić Leder et al. 2004), of which only 47 are inhabited by people (Croatian Bureau of Statistics 2005). We can only speculate whether the Croatian population originated from the Balkan Peninsula or from Italy. The Balkan Lesser Kestrel populations are stable, such as in Greece, or decreasing, such as in Macedonia and Turkey (BirdLife International 2004), which reduces the probability of range expansion. However, population estimates from those areas are less accurate (Inigo & Barov 2010). Recent observations concern large roosting flocks of several thousand Lesser Kestrels in Albania (Minias et al. 2009). On the Balkan Peninsula, the nearest Lesser Kestrel population breeds in Macedonia some 600 km from the Croatian colony (Velevski et al. 2010). On the other hand, the Italian Lesser Kestrel population is increasing (Inigo & Barov 2010) and is geographically the nearest, between 300 to 400 km, to the Croatian one. It has been documented that one female which hatched in southern Italy bred in the subsequent year in northern Italy, dispersing more Figure 3: Nest entrance (marked, above; photo: K. Mikulic) and nest with ca. 10 day-old chicks (below; photo: I. Budinski) of Lesser Kestrel Falco naumanni in the colony on Dolin islet Slika 3: Vhod v gnezdo (označen, zgoraj; foto: K. Mikulic) in gnezdo s približno 10 dni starimi mladiči (spodaj; foto: I. Budinski) južne postovke Falco naumanni v koloniji na otočku Dolin than 700 km off the natal colony (Gustin et al. 2011). Moreover, pre-migration movements by the assumed south-Italian Lesser Kestrels were observed foraging on grasshoppers in northern Italy during August and September (Premuda et al. 2008). Negro et al. (1997) showed a high degree of philopatry among Lesser Kestrels in Spain, but natal dispersal increased with population density. In addition, Olea (2001) found post-fledging movements of juvenile Lesser Kestrels in Spain up to several hundred km northwards from their native colonies. This is explained by birds creating navigation targets or mental maps, which are crucial for long distance migrants. An additional driving force for post-fledging movements could be the avoidance of competition between adult and young birds after leaving the nest and the identification of new potential breeding sites in favourable areas (Morton et al. 1991, Baker 1993). Overall, we assume that the broad post-fledging movements could have triggered and facilitated the range expansion of Lesser Kestrels towards Croatia, which lies several hundred km north of the largest Italian and Balkan populations. It confirms the population recovery of the Lesser Kestrel in part of its Mediterranean range. However, detailed studies on population genetics and migration movements are necessary to clarify the status of the emerged Croatian Lesser Kestrel population with respect to other populations in southern Europe. In addition, the discovered Lesser Kestrel population needs to be suitably managed in order to facilitate further range expansions in the Adriatic region. Acknowledgements: We would like to thank Patrik Krstinić and Slavko Krstačić for their assistance and support with our fieldwork. We would also like to thank Martina Temunović for helping to complete this manuscript. We are grateful to Sjeverni Velebit National Park and to the State Institute for Nature Protection for their financial support. We also thank an anonymous referee who reviewed and improved this manuscript. Povzetek Avtorji prispevka poročajo o uspešnem gnezdenju južne postovke Falco naumanni na Hrvaškem, kjer so jo kot gnezdilko pogrešali več kot 40 let. Gnezdečo kolonijo 25 parov so odkrili na otočku Dolin v severnem Jadranu. Južne postovke so gnezdile na tleh v votlinicah ali razpokah apnenca in pod skalami, lovile pa so na suhih pašnikih bližnjega otoka Raba. Avtorji domnevajo, da južne postovke izvirajo iz Italije, kjer se njene populacije povečujejo, ne pa z Balkana, kjer ostajajo stabilne ali pa se celo zmanjšujejo. References Baker, R.R. (1993): The function of postfledging exploration: a pilot study of three species of passerines ringed in Britain. - Ornis Scandinavica 24 (1): 71-79. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge. BirdLife International (2013): Species factsheet: Lesser Kestrel Falco naumanni. - [http://www.birdlife.org/ datazone/speciesfactsheet.php?id=3589], 17/01/2013. Brun, L. & Pilard, Ph. (1999): Adaptations of Lesser Kestrel Falco naumanni nesting behaviour in response to competition with Jackdaws Corvus monedula. - Alauda 67 (1): 15-22. (in French) Catry, I., Alcazar, R., Franco, A.M.A. & Sutherland, W.J. (2009): Identifying the effectiveness and constraints of conservation interventions: A case study of the endangered Lesser Kestrel. - Biological Conservation 142 (11): 2782-2791. Croatian Bureau of Statistics (2005): Statistical yearbook 2005. - [www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2005/01-tab. pdf], 17/01/2013. Cramp, S. (ed.) (1998): The Complete Birds of Western Palearctic on CD-ROM. - Oxford University Press, Oxford. Duplančić Leder, T., UjEvić, T. & Čala, M. (2004): Coastline lengths and areas of islands in the Croatian part of Adriatic Sea determined from the topographic maps at the scale of 1 : 25.000 - Geoadria 9 (1): 5-32. FilipčiĆ, A. (1998): Klimatska regionalizacija Hrvatske po Köppenu za standardno razdoblje 1961.-1990. u odnosu na razdoblje 1931.-1960. - Acta Geographica Croatica 34: 1-15. Gustin, M., Mendi, M. & Pedrelli, M. (2011): Grillaio nato a Montescaglioso (MT) si riproduce in Emilia-Romagna. - Picus 37 (71): 83. (in Italian) Hagemeijer, W.J.M & Iankov, P. (1997): Lesser Kestrel Falco naumanni. pp. 178-179 In: Hagemeijer, W.J.M & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Inigo, A. & Barov, B. (2010): Action plan for the lesser kestrel Falco naumanni in the European Union. - SEO BirdLife & BirdLife International for the European Commission. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. - Larus 46: 1-112. Minias, P., Kaczmarek, K., Piasecka, A. & Kuncewicz, M. (2009): Large roost of Lesser Kestrels in southeastern Albania. - Journal of Raptor Research 43 (2): 166-167. Morton, M.L., Wakamatsu, M.W., Pereyra, M.E. & Morton, G.A. (1991): Post fledging dispersal, habitat imprinting, and philopatry in a montane, migratory sparrow. - Ornis Scandinavica 22 (2): 98-106. Negro, J.J., Hiraldo, F. & Donazar, J.A. (1997): Causes of natal dispersal in the Lesser Kestrel: inbreeding avoidance or resource competition? — Journal of Animal Ecology 66 (5): 640—648. Olea, P.P. (2001): Postfledging dispersal in the endangered Lesser Kestrel Falco naumanni. — Bird Study 48 (1): 110—115. Premuda, G., Ceccarelli, P.P., Fusini, U., Vivarelli, W. & Leoni, G. (2008): [A remarkable presence of the Lesser Kestrel, Falco naumanni, in Emilia-Romagna (Northern Italy) during the post-breeding period.] — Rivista Italiana di Ornitologia 77 (2): 101—106. (in Italian) Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. — Hrvatski prirodoslovni muzej i Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb. Velevski, M., Hallmann, B., Grubač, B., Lisičanec, T., Stoynov, E., Lisičanec, E., Avukatov, V., Božič, L. & Stumberger, B. (2010): Important Bird Areas in Macedonia: sites of global and European importance. — Acrocephalus 31 (147): 181—282. Vlachos, C., Bakaloudis, D. & Chatzinikos, E. (2004): Unusual nesting of the Lesser Kestrel (Falco naumanni) in Thessaly, Greece. — Journal of Raptor Research 38 (2): 161—163. Arrived / Prispelo: 17. 1. 2013 Accepted / Sprejeto: 24. 2. 2014 Livestock depredations by large carnivores as a food source for avian scavengers Plenjenje domačih živali s strani velikih zveri kot vir hrane za ptičje mrhovinarje Miha Krofel1 & Rok Černe2 1 Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e—mail: miha.krofel@gmail.com 2 Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, SI—1000 Ljubljana, Slovenia Presence of food is the key factor determining spatial distribution of birds and their population dynamics (Wiens 1989). Avian scavengers often concentrate at cadavers of large mammals, for example at supplementary feeding stations ("vulture restaurants") frequently supplied with livestock carcasses (Cortes-Avizanda et al. 2009) and at cadavers of wild ungulates killed by predators (Wilmers et al. 2003, Krofel 2011). Here we report on observations of avian scavengers in a pasture area with frequent livestock depredations by large carnivores and discuss the potential effects of presence of livestock carrion from depredations on spatial distribution and diet of scavenging birds. For our observations, we chose a high-karst pasture area at Volovja reber on the western edge of the Snežnik Plateau in the northern Dinaric Mountains (UTM VL44, SW Slovenia), where numbers of sheep killed by large carnivores are among the highest in Slovenia (Černe et al. 2012). The total grassland area, which is partly overgrown by smaller trees and bushes, covers around 14 km2. Most of the grazing animals in this area were sheep and, in a much lower number, horses. In these pastures, 400—800 sheep were present in two or three groups. Sheep were regularly grazing — in the pastures in spring, summer and autumn, while in winter it depended mostly on snow conditions, as animals were usually not there when the ground was covered by snow. The presence of sheep carcasses in the last five years varied considerably and was closely correlated with the presence of sheep in the area and protection used against depredations. In Slovenia, the state pays compensation for the damages caused by large carnivores, so every damage case on livestock caused by large carnivores is reported, checked by the state officials from Slovenia Forest Service and geo-referenced. We analysed temporal distribution of damage cases at Volovja reber from 2008 till 2012. In 2008, 256 sheep were reported killed in these pastures, mainly by the Brown Bear Ursus arctos and Grey Wolf Canis lupus. The number of reported killed animals increased substantially in 2009 to 443 and in 2010 to 780 animals. In 2011, improved protection measures were implemented (high electric fences, by which grazing animals are enclosed during the night — "night enclosures"); the number of killed sheep dropped dramatically to 91 and 122 animals yearly in 2011 and 2012, respectively (Figure 1). In 2011, damages became mostly limited to depredations by the Brown Bears and in 2012 exclusively so. These damages occurred due to irregular closing of sheep and occasional low current in the electric fence owing to inappropriate grounding. We were observing scavengers at Volovja reber in 2012. Most observations were made at a distance of about 200 m from the night enclosure using binoculars and during the night with the use of night-vision binoculars. On 7 Aug 2012, we visited the pasture at 18.00 h and noted several sheep cadavers killed by the Brown Bear during previous days and/or weeks. At and in the vicinity of cadavers we noted ca. 50 Ravens Corvus corax, one Griffon Vulture Gyps fulvus and one Goshawk Accipiter gentilis. Soon after our arrival, the Griffon Vulture flew away, but was back in the pasture during our next visit one hour later. At dusk (around 21.00 hrs), only Ravens were still there, but they all left by the nightfall. At 21.50 hrs, the first Brown Bear g 180 J 160 S 140 Year, month / Leto, mesec Figure 1: Number of sheep reported killed by large carnivores per month in pastures of Volovja reber during 2008-2012 (source: Slovenia Forest Service) Slika 1: Število prijavljenih ubitih ovac zaradi napadov velikih zveri na pa{nikih na Volovji rebri za posamezen mesec v letih 2008-2012 (vir: Zavod za gozdove Slovenije) Figure 2: Raven Corvus corax riding on a sheep in the pasture at Volovja reber in the northern Dinarides, Slovenia, 16 Aug 2012 (photo: M. Krofel) Slika 2: Krokar Corvus corax med čepenjem na ovci na pašniku na Volovji rebri v severnih Dinaridih v Sloveniji, 16. 8. 2012 (foto: M. Krofel) arrived. We observed several bears during the night and at approximately 3.00 hrs on 8 Aug one of them crossed the electric fence and killed an adult sheep. Bears fed on the sheep for several minutes and then took it 20 m out of the night enclosure into the bushes nearby. We visited the kill site in the morning at 6.45 hrs and recorded 95 Ravens at the kill site and several more flying around. We observed several Ravens feeding on the sheep killed by the bear during the night. They were mainly eating from the parts opened by the bear and pecking in the eye orbits, so that eyes were already missing. We made next observations on 15 Aug 2012. We reached the pasture at 19.15 hrs and observed eight Griffon Vultures and ca. 20 Ravens sitting on the pines along the ridge of Bele ovce above the pasture. Like in previous observations, several old carcasses were seen it the pasture. Later in the evening, Griffon Vultures circled above the pasture until sunset, when they descended back on the ridge in the vicinity of Bele ovce, where they probably spent the night. We observed the first bear at 21.45 hrs, and at 22.30 hrs it crossed the electric fence and attacked the sheep. Later we recorded several more sighting of bears, including a female with two cubs. However, it seemed that only one was crossing the electric fence and chasing the sheep. One sheep was killed during the night, and in the morning at 5.45 hrs we noted ca. 70 Ravens flying and landing in the pasture as well as on rocks and trees around and feeding on remains of the sheep killed during the night. We observed Ravens walking among the surviving sheep in the night enclosure, but sheep seemed oblivious to them. We didn't notice any reaction even when one of the Ravens landed on the back of one of the sheep and rode on it for several minutes (Figure 2). We left the pasture at 8.30 hrs, before any of the Griffon Vultures was noted in the air. The last visit to the pasture was made in the evening of 21 Aug 2012. We didn't notice any sheep cadavers. Several Ravens and Hooded Crows C. cornix were flying in the area, but it was not possible to determine their numbers. No vultures were observed. Our observations confirm the importance of large carnivores for providing avian scavengers with carrion and the importance of scavengers, especially Ravens and Griffon Vultures, in the decomposition process of large cadavers. Griffon Vultures are the only regularly present obligatory vertebrate scavengers in Slovenia. They are known for their high effectiveness in locating ungulate cadavers (Houston 1974) and Volovja reber ridge is situated along the migration corridor for Griffon Vultures between the Gulf of Kvarner and the Alps (Mihelič & Genero 2005). Therefore it is not surprising that they were using remains of the sheep killed by predators. We assume that regular availability of cadavers at Volovja reber affected their usually migratory movements, as they were probably present here for prolonged periods, evidently even during the nights. Our observations indicate that the species that benefited most from livestock depredations at Volovja reber was the Raven, as these birds were observed during every visit with up to over 100 individuals at a time. Such concentrations are similar to artificial garbage dumps (Tome et al. 2008), which due to their regular availability of food probably constitute a similar kind of stable food source as the described pasture with regular depredations. In contrast, Raven numbers are usually considerably smaller at cadavers of wild ungulates killed by large carnivores (e.g. Krofel 2011), which is possibly due to less predictable locations and more even (less concentrated) spatial distribution of such kill sites. To estimate the importance of depredated sheep for diet of Ravens, we used data from diet analysis from pellets, which were also collected at Volovja reber (Tome et al. 2009). During the autumn of2008, remains of sheep were found in 63% of Raven pellets collected on the top of Volovja reber ridge (n = 40). In that year, prior to the establishment of night enclosures to prevent Grey Wolf attacks, 256 sheep were reported killed by Grey Wolves and Brown Bears, with the peak in September and October (Figure 1) when the pellets were collected. Therefore we assume that most, if not all, sheep remains in the analysed Raven pellets came from these depredations. This indicates the importance of poorly protected pastures with regular large carnivore depredations for avian scavengers like Ravens. The importance of such prey remains for more opportunistic scavengers, like Goshawks that were recorded on mammal cadavers in this and previous studies (Krofel 2011) only sporadically, is at present difficult to assess. To our knowledge, this is the first reported case of the regular use of cadavers from livestock depredations by the scavenger bird guild. It indicates that locally increased availability of carrion due to inadequate livestock-prevention measures in the large carnivore habitat could affect the spatial distribution and diet of avian scavengers. Povzetek Razpoložljivost hrane je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na razporeditev ptic v prostoru in njihovo populacijsko dinamiko. V prispevku obravnavava primer, ko so ponavljajoči se primeri napadov velikih zveri (rjavega medveda Ursusarctosin volka Canislupus) na domače živali (ovce) zaradi slabe zaščite povzročili lokalno močno povečano dostopnost mrhovine. V obdobju ponavljajočega se plenjenja ovac s strani rjavih medvedov sva poleti leta 2012 na pašniku na Volovji rebri na zahodnem robu Snežniške planote v severnih Dinaridih (UTM VL44, JZ Slovenija) zabeležila redno pojavljanje ptičjih mrhovinarjev. Med posameznimi opažanji sva ob ovčjih kadavrih opazila do 100 krokarjev Corvus corax, osem beloglavih jastrebov Gyps fulvus in enega kragulja Accipiter gentilis. Analiza izbljuvkov krokarjev s te lokacije je pokazala 63-odstotni delež ovac v prehrani krokarjev. Sklepava, da je opisano plenjenje ovac vodilo do koncentriranja ptičjih mrhovinarjev na tej lokaciji in povečanja deleža mrhovine v prehrani krokarjev, kar je glede na dostopno literaturo prvo takšno opažanje stranskega učinka škod, ki jih na domačih živalih povzročajo velike zveri. References Černe, R. Jerina, K., JoNozovič, M., Kavčič, I., Stergar, M., Krofel, M., Marenče, M. & Potočnik, H. (2010): Škode od volkov v Sloveniji. Poročilo projekta SloWolf. — Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Cortes-Avizanda, A., Carrete, M., Serrano, D. & Donazar, J.A. (2009): Carcasses increase the probability of predation of ground-nesting birds: a caveat regarding the conservation value of vulture restaurants. — Animal Conservation 12 (1): 85-88. Houston, D.C. (1974): Food searching in griffon vultures. - African Journal of Ecology 12 (1): 63-77. Krofel, M. (20 i i): Monitoring of facultative avian scavengers on large mammal carcasses in Dinaric forest of Slovenia. - Acrocephalus 32 (148/149): 45-51. Mihelič, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. - Acrocephalus 26 (125): 73-79. Tome, D., Denac, D., Koce, U. & Vrezec, A. (2008): Ocena velikosti populacije neteritorialnih krokarjev Corvus corax v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 137-142. Tome, D., Krofel, M. & Mihelič, T. (2009): The diet of the raven Corvus corax in south-west Slovenia. - Annales, Series Historia Naturalis 19: 161-166. Wiens, J.A. (1989): The ecology of bird communities. Vol. 1. Foundations and Patterns. - Cambridge University Press, Cambridge. Wilmers, C.C., Crabtree, R.L., Smith, D.W., Murphy, K.M. & Getz, W.M. (2003): Trophic facilitation by introduced top predators: grey wolf subsidies to scavengers in Yellowstone National Park. - Journal of Animal Ecology 72 (6): 909-916. Arrived / Prispelo: 20. 3. 2013 Accepted / Sprejeto: 24. 2. 2014 A Sabine's Gull Xema sabini in Montenegro — first record in the NE Mediterranean and a short review of the species' status in SE Europe Lastovičji galeb Xema sabini v Črni gori - prvo opazovanje v SV Sredozemlju in kratek pregled statusa vrste v JV Evropi Urs Kormann1 & Borut Stumberger2 1 Agrarökologie, Georg-August-University, Grisebachstr. 6, DE—37077 Göttingen, Germany, e—mail: oso@hotmail.ch 2 Cirkulane 41, SI—2282 Cirkulane, Slovenia, e—mail: stumberger@siol.net Sabine's Gull Xema sabini breeds exclusively in high arctic zones in the northern hemisphere. While most of the breeding population is concentrated in the Nearctic zone of North America, the Palearctic breeders show a scattered distribution over eastern Siberia, Greenland and irregular breeding pairs on Svalbard. Traditional literature mentions two disjunct subpopulations, which differ both in breeding and wintering grounds (Glutz von Blotzheim 1999). Birds from NW America and E Siberia winter on waters of the Humboldt Current, mainly along the Peruvian coast (15°—20°S). In contrast, birds from NE America, Greenland and Svalbard winter in the area of the Benguela Current west of Namibia and South Africa (25°—35°S). The western Nearctic breeders and presumably the Siberian birds migrate along the American West Coast to their Pacific wintering grounds. In contrast, breeders of NE America, Greenland and presumably the Svalbard population migrate in late summer mainly along the coasts of Western Europe to Africa. This is supported by frequent and yearly observations of the species during that time along Western European coasts (Glutz von Blotzheim 1999). Details of their migration north are less clear. Most of the birds leave their African wintering grounds in March/April, but they seem to take a different, more direct route in spring: observations along the West African coast in April and May suggest that Sabine's Gulls do not follow the coastline up to Western Europe in spring. Instead, they only seem to fly to Mauritania and Morocco, where they change their flight direction towards the north-west to continue directly to their breeding grounds (Glutz von Blotzheim 1999). Here we report on the discovery of a putative 2nd summer Sabine's Gull. We observed the bird at noon on 15 May 2010, at the mouth of the right arm of the Bojana River, Ada Island, Montenegro (41°51'53.46"N, 19°20'24.14"E), close to the border with Albania. In the beginning, the bird was foraging on a small, unvegetated sand bank, together with 25 Yellow-legged Gulls Larus michahellis, 25 Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus, 7 Mediterranean Gulls L. melanocephalus, 35 Little Terns Sternula albifrons, 3 Sandwich Terns Sterna sandvicensis, 6 Gull-billed Terns Gelochelidon nilotica, 2 Grey Plovers Pluvialis squatarola, 2 Kentish Plovers Charadrius alexandrinus, 18 Sanderlings Calidris alba und 6 Turnstones Arenaria interpres. Between 11.30 and 11.55 hrs, we observed the gull at a relatively close distance (40 m), when preening. Shortly after, it was flushed by a passing jogger and flew over the river, where we could study it from ca. 200 m distance until 13.15 hrs when we left the place. During our visit on the next day, we could not relocate the bird. However, it may have been present, but the strong rainfall, very strong wind from the south-east (estimated wind speed: 5—6 Beaufort) and a strong swell of the sea made the search difficult. The species was identified in the field, where the bird could be identified without a shadow of a doubt as a Sabine's Gull. The first character that drew our attention was the bird's small size: in direct comparison, it was markedly smaller than the Black-headed Gulls Figure 1: Sabine's Gull Xema sabini (right) in direct comparison with a 1st-summer Black-Headed Gull Chroicocephalus ridibundus (left). Note the greyish, slightly bleached neck region. Bojana River mouth, Montenegro, 15 May 2010 (photo: Urs Kormann). Slika 1: Lastovi~ji galeb Xema sabini (desno) v neposredni primerjavi s prvopoletnim re~nim galebom Chroicocephalus ridibundus (levo). Glej sivkasti, nekoliko zbledeli predel vratu. Ustje Bojane, Črna gora, 15. 5. 2010 (foto: Urs Kormann). Figure 2: Sabine's Gull Xema sabini (centre) in direct comparison with Yellow-legged Gulls Larus michahellis. The yellow bill tip is visible. Bojana River mouth, Montenegro, 15 May 2010 (photo: Borut Stumberger). Slika 2: Lastovi~ji galeb Xema sabini (desno) v neposredni primerjavi z rumenonogimi galebi Larus michahellis. Vidna je rumena konica kljuna. Ustje Bojane, Črna gora, 15. 5. 2010 (foto: Borut Stumberger). (Figure 1) and approximated only half the size of the Yellow-legged Gulls (Figure 2). This matches the field ornithological description by Svensson (1999), who describes the species' field ornithological characters as "in between Little and Black-headed Gulls". Secondly, the bird revealed its identity by showing the striking, species-specific three-coloured wing pattern, which we observed on several occasions when the bird was in flight and when it opened its wings to dry them. The bird's mantle and secondary coverts were pale grey, whereas the outer five to six primaries (P5/6-10), the corresponding greater primary coverts and the alulas were black. This black and grey pattern was disrupted by a broad white triangle, which was formed by the secondaries, the remaining inner primaries (P1-4) and several greater primary and secondary coverts. We had another opportunity to study the wing pattern when the bird crossed the river at 11.55 hrs. Last but not least, the head left no doubt about the bird's identity. As can be seen in Figure 1, it showed a dark grey-blackish hood, which became slightly clearer and more faded towards the neck. Furthermore, the bird showed a clearly yellow, but not very intensively coloured bill tip (Figure 2). The combination of the characters mentioned above clearly allowed us to exclude similar gull species such as Kittiwake Rissa tridactyla, Black-headed Gull, Mediterranean Gull and Little Gull Hydrocoloeus minutus, or North American rarities such as Laughing L. atricilla, Franklin's L. pipixcan or Bonaparte's Gull C. philadelphia. In the field, we first identified the bird as an adult individual, given that the yellow bill tip and the dark hood corresponded to the description of adult individuals according to our knowledge and the literature we had with us (Svensson 1999). However, we had to readjust this evaluation after comparing our field notes and photographs with more detailed literature. Sabine's Gull is a two-year gull, and according to Olsen & Larsson (2003), up to 5 age classes can be distinguished with field characters: Juvenile, 1st winter, 1st summer, 2nd winter, 2nd summer (in some cases) and adult. Individuals showing a dark hood can either be adult, 1st or 2nd summer. However, most 1st summer birds do not show a fully dark hood yet, but rather a greyish or whitish cap on their heads. Even though birds of that age can differ in the colour of their heads, several indicative characters exist (Olsen & Larsson 2003). First, the primaries' white tips are very small. Second, if the bird already shows a dark head, several white feathers remain. Third, 1st year birds have a dark bill tip, as the tip becomes yellow only in the second year. As our bird showed large white tips on the primaries, a yellowish bill tip (see Figures 1 & 2) and no white feathers on the head, we concluded that the bird was at least in its 2nd year. The distinction between 2nd summer and adult birds is less trivial (Olsen & Larsson 2003). Generally, adult individuals show a very dark black or slate grey hood, and the bill tip is shiny yellow. In contrast, our bird showed a relatively dull dark greyish hood and the yellow area on the bill was relatively small and dull yellowish. Hence, these characters correspond well to the category "putative 2nd summer" in Olsen & Larsson (2003). The observation documented in this article is interesting in multiple ways: according to older (Vizi & Vasic 1980) and more recent literature (Schneider et al. 2006, Lepage 2007), we conclude that our observation is the first record of the species in Montenegro. To our knowledge, the species has not yet been observed in the North-Eastern Mediterranean (delineation according to Blondel et al. 2010), east of Italy. Neither a request at the national rarities committees nor a crosscheck with avibase (Lepage 2007) yielded evidence for the species in any other country bordering the Mediterranean Sea in the region (Slovenia, Croatia, Montenegro, Albania, Greece and Turkey). Hence, our observation is also the first for the species in the north-eastern Mediterranean and in the southern Balkans. The closest reports in the east come from Bulgaria (1 ad. on 15 May 1988, Hirschfeld & Oreel 1988) and Israel (23 Apr-Jun 2009, A. Cohen pers. comm.). Up to now, all six records of Sabine's gulls in the northern Mediterranean east of France were restricted to Italy (A. Corso pers. comm., Table Table 1: List of records of Sabine's Gull Xema sabini in eastern-Central Europe, SE Europe and the Eastern Mediterranean Sea Tabela 1: Seznam opazovanj lastovičjega galeba Xema sabini v vzhodni srednji Evropi, JV Evropi in vzhodnem Sredozemskem morju Country/ Država Date/ Datum Age / Starost (as reported by the rarities committee/ kot sporočeno s strani komisije za redkosti Comment/ Opomba National rarities committee representative / Predstavnik nacionalne komisije za redkosti Austria 24.-29. 8. 2012 1 17. 9. 2012 1 13.-15. 12. 2011 9. 10. 2011 22. 9.-6. 10. 2008 2. 9. 1995 19th century 1st year ad. ad. 1st year ad. 1st year Leander Khil Bulgaria 15. 5. 1988 ad. Bojidar Ivanov Croatia Not recorded Jelena Kralj Czech Republic 26. 9. 2004 14. 9. 1999 12. 10. 1997 16. 2. 1990 8. 12. 1985 ad. 1st year 1st year 2nd year 1st year Martin Vavrik Greece Not recorded Nikos Probonas Israel (Mediterranean) 23. 4.-Jun 2009 1st year Two more observations in the Red Sea Avner Cohen Italy (East Coast) 4. 7. 2007 17.-18. 5 2005 4. 7-Aug 2001 1st summer ad. 1st winter Andrea Corso Hungary 28. 8-3. 9. 20121 17. 12. 1941 ad. 1st year Same bird as in Slovakia Gabor Simay Montenegro 15. 5. 2010 2 year This article Romania Present, but data deficient - - Slovakia 25. 8. 2009 ad. Same bird as in Hungary Richard Kvetko Slovenia Not recorded Jurij Hanžel 1 Record not yet accepted by the national rarities committee / Opazovanja še ni sprejela nacionalna komisija za redkosti. 1). Four of them were after 2000, among them also a spring observation (1 ad., 17-18 May 2005, Lago di Garlate, Lombardy, N Italy). According to Ranner & Schütz (2009), only three of the 80 Central European observations between 1960 and 2008 were between April and May. In contrast, a summary of Table 1 reveals that four of the 20 records in Eastern Europe and Eastern Mediterranean were in spring in April or June. Thus, the fraction of spring observations is significantly higher in South-Eastern Europe than in Central Europe (Fisher's Exact Test, P = 0.0252, calculated with Langsrud 2004). Interestingly, several authors (Olsen & Larsson 2003, Ranner & Schütz 2009) hypothesize that birds from Svalbard and birds from Siberian populations migrate through the Baltic Sea and continental inland Europe in autumn. According to them, this hypothesis is supported by several observations in the Baltic region late in the year and frequent storm-independent autumn observations of the species in Central Europe. Even though a weak autumn migration through continental Europe is supported by observations so far (Ranner & Schütz 2009), no evidence for such a strategy has been found in spring. In contrast, our findings support potential, although sparse spring migration through the Eastern Mediterranean and Eastern Continental Europe. Be that as it may, the interpretation of the increasing number of reports on the species in the region is difficult and speculative. Whether the growing number of Sabine's Gulls reported in the Mediterranean (especially the possible clustering of records in spring) reflects a biologically meaningful phenomenon, or was only achieved by an increased observation effort, still needs to be substantiated with more data. Acknowledgements: We would like to thank Avner Cohen, Andrea Corso, Bojidar Ivanov, Jurij Hanžel, Leander Khil, Jelena Kralj, Richard Kvetko, Nikos Probonas, Manuel Schweizer, Gabor Simay and Martin Vavrik for their help in preparing a complete list of records in the region. Verena Rösch and an anonymous reviewer gave valuable comments on the first draft of the manuscript, and libertybird.com organized an excellent birding trip. Povzetek Avtorja pričujočega prispevka poročata o prvem opazovanju lastovičjega galeba Xema sabini v Črni gori. Domnevno drugopoletni osebek je bil opazovan 15. 5. 2010 na obrežju otoka Ada v jugovzhodnem delu države. To opazovanje je hkrati prvi zapis vrste v severovzhodnem Sredozemlju in na južnem Balkanu. Podan je pregled 20 doslej zabeleženih opazovanj v jugovzhodni Evropi in vzhodnem Sredozemlju, sicer pa avtorja ugotavljata, da so spomladanska opazovanja vrste neprimerno pogostejša v južni in jugovzhodni Evropi kot v srednji Evropi. Ti izsledki govorijo o potencialni, čeprav redki selitvi vrste prek vzhodnega Sredozemlja in vzhodnega dela celinske Evrope. References Blondel, J., Aronson, J., Bodiou, J.-Y. & Boeuf, G. (2010): The Mediterranean Region: Biological Diversity in Space and Time. 2nd edition. - Oxford University Press. Glutz von Blotzheim, U.N. (1999): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 8/3. Charadriformes. 2 Auflage. -Aula-Verlag, Wiesbaden. Hirschfeld, E. & Oreel, G. (1988): Recent WP reports. -Dutch Birding 10 (3): 147-149. Langsrud, 0. (2004): Online Fisher's Exact Test. - [http:// www.langsrud.com/fisher.htm], 13/3/2013. Lepage, D. (2007): Schwalbenmöwe (Xema sabini) (Sabine, 1819). Avibase - The World Bird Database. - [http:// avibase.bsc-eoc.org/species.jsp?lang=DE&avibaseid=861 82656472B476B&sec=map], 19/2/2013. Olsen, K.M. & Larsson, H. (2004): Gulls of Europe, Asia and North America. Reprinted with corrections. -Christopher Helm Guides, London. Ranner, A. & Schütz, C. (2009): Erster Nachweis der Schwalbenmöwe (Xema sabini, SABINE 1819) für Oberösterreich und Überlegungen zu ihrem Auftreten in Mitteleuropa. - Vogelkundliche Nachrichten OÖ -Naturschutz aktuell 17 (1/2): 119-128. Schneider-Jacoby, J., Schwarz, U., Sackl, P., Dhora, D., Saveljic, D. & Stumberger, B. (2006): Rapid assessment of the Ecological value of the Bojana-Buna Delta (Albania/Montenegro). - Euronatur, Radolfzell. Svensson, L., Grant, P., Mullarney, K. & Zetterström, D. (1999): Der neue Kosmos Vogelführer. - Franckh-Kosmos Verlag, Stuttgart. Vizi, O. & VAsić, V. (1980): Istorijat ornitoloških istraživanja Crne Gore sa bibliografijom. - Glasnik Republičkog Zavoda za zaštitu prirode - Prirodnjačkog muzeja Titograd 13: 33-55. Arrived / Prispelo: 30. 10. 2012 Accepted / Sprejeto: 24. 2. 2014 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 - Poročilo Nacionalne komisije za redkosti Rare birds in Slovenia in 2012 -Slovenian Rarities Committee Report Jurij Hanžel Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com Pričujoče poročilo Nacionalne komisije za redkosti (KRED) obsega opazovanja redkih vrst med 1. 1. in 31. 12. 2012. Pri nekaterih vrstah so dodane dopolnitve za prejšnja leta. Poročilo dopolnjuje in posodablja Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (Hanžel & Sere 2011). Poročilo je rezultat dela komisije v naslednji sestavi (abecedni vrstni red): Dejan Bordjan, Luka Božič, Jurij Hanžel (predsednik), Kajetan Kravos, Milan Vogrin. Taksonomija, sistematika, razvrstitev v kategorije, način navajanja kraja opazovanja in način navajanja virov sledijo smernicam v prejšnjem seznamu (Hanžel & Sere 201 i). Številki v oklepaju poleg imena posamezne vrste pomenita število opazovanj med 1. 1. 1950 in 31. 12. 2011 ter število opazovanih osebkov v istem časovnem obdobju. Podatki za vrste, ki so istočasno v kategorijah A in C, so številsko združeni. Ta način podajanja opazovanj je standardiziran po priporočilih združenja evropskih komisij za redkosti (AERC - Association of European Rarities Committees) (AERC 2007). Kot redke so obravnavane vrste, ki so bile kot take označene v Seznamu, ne glede na poprej veljaven kriterij, da je vrsta redka, če zanjo obstaja manj kot 10 znanih podatkov po 1. 1. 1950. V letu 2012 je bila opazovana ena nova vrsta za Slovenijo, in sicer škrlatna rozela Platycercus elegans, uvrščena v kategorijo E. Do vključno 31. 12. 2012 je bilo v Sloveniji ugotovljenih 380 vrst (365 v kategoriji A, 7 v kategoriji B, 8 samo v kategoriji C; štiri vrste so hkrati uvrščene v kategoriji A in C). V kategoriji D je šest vrst, v kategoriji E pa 30. Vrste teh dveh kategorij niso del seznama. V Dodatku 1 so dokumentarne fotografije opazovanj, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov. Potrjena opazovanja iz kategorij A in C / Accepted category A and C records: Labod pevec Cygnus cygnus (10, 20) (11) 29. 12. 2012, Zabovci, Ptujsko jezero, 2 ad. (L. Božič osebno) Mala gos Anser erythropus (1, 1) (2) 29. 12. 2012, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič osebno) (3) 31. 12. 2012, Jurjevica, 1 os. (Kozina 2013) Kanadska gos Branta canadensis (6, 37) (6) 14. 1. 2012, Škalsko jezero, 6 os. (Božič 2012)1 (7) 5. 3. 2012, Bohinjsko jezero, 4 ad. (Trebar 2012) Mandarinka Aix galericulata (45, 55) (46) 17. 12. 2011, Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (M. Denac & C. Marhold osebno) 14. 1. 2012, Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (Božič 2012) 3. 12. 2012, Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (J. Hanžel osebno)1 (47) 14. 1. 2012, Poljane nad Škofjo Loko (reka Poljanska Sora), 1 os. (Božič 2012) (48) 14. 1. 2012, Trbojsko jezero, 1 $ (Božič 2012) (49) 14. 1. 2012, Vrhnika (reka Ljubljanica), 2 os. (Božič 2012) (50) 14. 1. 2012, Ribnica (reka Bistrica), 2 os. (Božič 2012) (51) 18. 4. 2012, Črna vas, 2 os. (1 S, 1 ?) (I. A. Božič osebno) (52) 29. 11. 2012, Proseniško (Vzhodno Teharsko jezero), 4 os. (2 S, 2 ?) (M. Gamser osebno) Ameriški kreheljc Anas carolinensis (1, 1) (2) 29. 3.-18. 4. 2012, Škocjanski zatok, 1 S (Stanič 2012A) Strmoglavec Morus bassanus (2, 2) (3) 26. 6. 2012, Debeli Rtič, 1 2cy (Gamser et al. 2012) Kravja čaplja Bubulcus ibis (18, 30) (19) 27. 4. 2012, Škocjanski zatok, 3 os. (I. Brajnik & B. Mozetič osebno) (20) 21. 11.-3. 12. 2012, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik, M. Kastelic & D. Stanič osebno) Plamenec Phoenicopterus roseus (9, 23) (10) 19. 1. 2012, Sečoveljske soline, 2 ad. (Škornik 20I2A) Brkati ser Gypaetus barbatus (3, 3) (4) 1.-3. 11. 2012, Šmarjeta pri Celju, 1 1cy $ (Basle 2013) Rjavi jastreb Aegypius monachus (1, 1) (2) 27. 8. 2012, Krn, 1 os. (N. Taljat osebno) To opazovanje je uvrščeno v kategorijo A. Ptica je bila dovolj dobro fotografirana, da lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da ni bila obročkana ali kako drugače označena in zato najverjetneje ne izvira iz reintrodukcijskega projekta. Odslej velja, da so opazovanja ptic, za katere lahko na podlagi izostanka obročkov in/ali drugih označb zanesljivo sklepamo, da niso iz reintrodukcijskega projekta, uvrščena v kategorijo A. V primeru, da obstajajo označbe iz reintrodukcijskih projektov oziroma iz predložene dokumentacije obstoja oznak ni mogoče izključiti, je opazovanje uvrščeno v kategorijo C5. Na seznamu ima vrsta odslej oznako "A C5". This record has been placed into category A. The bird was photographed well enough to confirm the absence of rings or other markings, which could suggest that the bird was from a reintroduction scheme. From now on, records of birds that are seen well enough to confirm the absence of markings, pointing towards origin from reintroduction schemes, are to be placed into category A. If such markings are present or it is not possible to confirm their absence from the submitted evidence, the record is to be placed into category C5. The species category is now marked as "A C5" on the national list. Stepski lunj Circus macrourus (11, 11) (12) 25. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 S (M. Gamser & J. Novak osebno) (13) 30. 3. 2012, zadrževalnik Požeg, 1 S, (Bordjan 2013A) (14) 7. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (1 S, 1 $) (M. Gamser osebno) (15) 8.-9. 4. 2012, Dravski dvor, 1 S (Bordjan 2013A) (16) 18. 4. 2012, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 1 ad. S (Kozina 2012A) Rjasta kanja Buteo rufinus (2, 2) (3) 24. 3.-6. 4. 2012, Naravni rezervat Iški morost in Iška Loka, Ljubljansko barje, 1 os. (Kozina 20I2B) Mali klinkač Aquila pomarina (5, 5)3 (6) 29. 5. 2012, Volovja reber, 1 os. (Jagodnik 2012) Kraljevi orel Aquila heliaca (4, 4) (5) 9. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 2cy (Ploj 2013) (6) 25. 11. 2012, Dujice, Cerkniško jezero, 1 1cy (A. Skoberne osebno) Južna postovka Falco naumanni (6, 15)4 (7) 6. 5. 2012, Brnik, 1 2cy S (Grohar 2011) Sredozemski sokol Falco eleonorae (3, 3) (4) 30. 6. 2012, Ronek, Strunjan, 1 ad. (svetla oblika) (Bordjan & Kozina 2012) Dular Charadrius morinellus (12, 25) (13) 7. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (M. Gamser osebno) (14) 23. 8. 2012, Veliki Snežnik, 3 os. (Jančar 2012) (15) 15. 9. 2012, Lanževica, Julijske Alpe, 1 juv. (L. Zemljak osebno) Ploskokljunec Limicola falcinellus (9, 23) (10) 22.-23. 8. 2012, Fontanigge, Sečoveljske soline, 3 os. (Škornik 2012B) (11) 7. 9. 2012, Škocjanski zatok, 1 juv. (Stanič 2012B) Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus (13, 25) (14) 23. 8. 2012, Ormoško jezero, 1 juv. (L. Božič osebno) Bodičasta govnačka Stercorariusparasiticus (4, 4) (5) 5. 7. 2012, Ormoško jezero, 1 ad. svetla oblika (T. Basle & L. Božič osebno) (6) 23. 8. 2012, odprto morje med Izolo in Piranom, 7 km od kopnega, 1 juv. (B. Rubinić, I. Brajnik, K. Denac & U. Koče osebno) Zalivski galeb Chroicocephalus genei (6, 10) (7) 24. 5. 2012, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (I. Škornik osebno) Ribji galeb Larus ichthyaetus (4, 5) (5) 9. 11. 2012, Podova, 1 1cy (M. Vogrin osebno) 10.-19. 11. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 1cy (Bordjan 2013B) 14. 11. 2012, Ptujsko jezero, 1 1cy (L. Božič osebno) 19. 11. 2012, zadrževalnik Požeg, 1 1cy (M. Vogrin osebno)2 Črnomorski galeb Larus cachinnans (74, 9393) (75) 8. 1. 2012, zadrževalnik Medvedce, 236 os. (D. Bordjan osebno) (76) 8. 1. 2012, zadrževalnik Požeg, 4 os. (1 ad., 3 imm.) (D. Bordjan osebno) (77) 14. 1. 2012, zadrževalnik Medvedce, 95. os. (D. Bordjan osebno) (78) 14. 1. 2012, zadrževalnik Požeg, 2 os. (1 2cy, 1 3cy) (D. Bordjan osebno) (79) 14. 1. 2012, Hoče, 3 imm. (D. Bordjan osebno) (80) 21. 1. 2012, zadrževalnik Požeg, 1 ad. (D. Bordjan osebno) (81) 22. 2. 2012, zadrževalnik Medvedce, 24 os. (D. Bordjan osebno) (82) 5. 2. 2012, 1 zadrževalnik Medvedce, 5 os. (D. Bordjan osebno) (83) 19. 2. 2012, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (D. Bordjan osebno) (84) 25. 2. 2012, zadrževalnik Medvedce, 25 os. (7 ad., 11 imm., 7 nedoločenih) (D. Bordjan osebno) (85) 29. 2. 2012, zadrževalnik Medvedce, 27 os. (1 ad., 2 2cy, 3 3cy, 2 imm., 19 nedoločenih) (D. Bordjan osebno) (86) 1. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 5 os. (1 ad., 4 imm.) (D. Bordjan osebno) (87) 2. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 9 os. (D. Bordjan osebno) (88) 3. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 17 os. (D. Bordjan osebno) (89) 4. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 2cy (D. Bordjan osebno) (90) 10. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 8 os. (D. Bordjan osebno) (91) 13. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 4 os. (D. Bordjan osebno) (92) 16. 3. 2012, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič osebno) (93) 17. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 5 os. (D. Bordjan osebno) (94) 19. 3. 2012, zadrževalnik Požeg, 2 os. (1 ad., 1 4cy) (D. Bordjan osebno) (95) 20. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 imm. (D. Bordjan osebno) (96) 21. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 3 imm. (D. Bordjan osebno) (97) 22. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 3 imm. (D. Bordjan osebno) (98) 24. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 4 os. (D. Bordjan osebno) (99) 25. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 7 os. (D. Bordjan osebno) (100) 27. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno) (101) 28. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno) 102) 29. 3. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno) 103) 31. 3 .2012, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (1 ad, 2 imm.) (D. Bordjan osebno) 104) 1. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 2cy (D. Bordjan osebno) 105) 2. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (D. Bordjan osebno) 106) 5. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 4 os. (2 ad. 2 2cy) (D. Bordjan osebno) 107) 8. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 ad. (D. Bordjan osebno) 108) 30. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 3cy (D. Bordjan osebno) 109) 8. 9. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 1cy (D. Bordjan osebno) 110) 2. 11. 2012, Ptujsko jezero, 1 2cy (L. Božič osebno) 111) 4. 11. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 imm. (D. Bordjan osebno) 112) 10. 11. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno) 113) 14. 11. 2012, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič osebno) 114) 17. 11. 2012, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (D. Bordjan osebno) 115) 17. 11. 2012, Cirkovce, 1 ad. (D. Bordjan osebno) 116) 23. 11. 2012, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič osebno) 117) 1. 12. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno) 118) 1. 12. 2012, Rački ribniki, 1 os. (D. Bordjan osebno) 119) 3. 12. 2012, Ptujsko jezero, 19 os. (4 ad., 15 1cy) (L. Božič osebno) 120) 14. 12. 2012, Ptujsko jezero, 20 os. (L. Božič osebno) 121) 15. 12. 2012, Hoče, 1 ad. (D. Bordjan osebno) 122) 16. 12. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (D. Bordjan osebno) 123) 24. 12. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno) 124) 24. 12. 2012, Ormoško jezero, 10 os. (2 ad., 8 imm.) (L. Božič osebno) 125) 24. 12. 2012, Ptujsko jezero, 219 os. (L. Božič osebno) 126) 24.12.2012, Rački ribniki, 16 os. (2 ad., 1 2cy, 13 1cy) (D. Bordjan osebno) 127) 28. 12. 2012, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (D. Bordjan osebno) 128) 28. 12. 2012, Rački ribniki, 10 os. (D. Bordjan osebno) (129) 29. 12. 2012, Ormoško jezero, 1 os. (L. Božič osebno) (130) 29. 12. 2012, Ptujsko jezero, 60 os. (L. Božič osebno) Od 1. 1. 2013 opazovanj črnomorskega galeba z Drave in Dravskega polja KRED ne obravnava več, saj je zbranih že dovolj podatkov. Še vedno pa zbira podatke iz drugih delov države. From 1 Jan 2013, the records of Caspian Gulls from the Drava River and Dravsko polje are no longer assessed by the Committee, as enough records are now at hand. Records from other regions of Slovenia still need to be submitted to the Committee. Močvirska uharica Asio flammeus (24, 31) (25) 7. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (M. Gamser osebno) (26) 26. 9. 2012, Sečovlje, 1 os. (B. Rakar osebno) (27) 14. 10. 2012, Turnišče, Ptujsko jezero 1 os. (L. Božič osebno) (28) 14. 11. 2012, Turnišče, Ptujsko jezero 1 os. (L. Božič osebno) Mušja listnica Phylloscopus inornatus (12, 12) (13) 29. 9. 2012, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 1cy obr. (Vrezec et al. 2013) (14) 5. 10. 2012, Vnanje Gorice, Ljubljansko barje, 1 1cy obr. (Vrezec et al. 2013) (15) 3. 11. 2012, Vnanje Gorice, Ljubljansko barje, 1 os. (R. Tekavčič osebno) Citronasta pastirica Motacilla citreola (5, 5) (6) 28. 4. 2012, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 1 ad. S (Kozina 2012c) Rožnati škorec Pastor roseus (10, 123) (11) 30. 5. 2012, Murska Sobota, 4-5 os. (V. Ratnik osebno) Potrjena opazovanja iz kategorije D / Accepted category D records: KRED za leto 2012 ni obravnavala nobenega opazovanja vrste iz kategorije D. The Committee assessed no category D records in 2012. Potrjena opazovanja iz kategorije E / Accepted category E records: Črni labod Cygnus atratus (2, 2) (3) 12. 4. 2011-, Bukovica pri Volčji Dragi, 1 ad. (S. Kovačič osebno) (4) 19. 11. 2012, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Škornik 2012c) Labodja gos Anser cygnoides (1, 1) (1) 14. 1. 2012, ribnik Zreče, 3 os. (Božič 2012)1 Nilska gos Alopochen aegyptiaca (6, 8) (4) 15. 11. 2012, Bukovica pri Volčji Dragi, 1 os. (S. Kovačič osebno) 20. 12. 2012, Bukovica pri Volčji Dragi, 2 os. (S. Kovačič osebno) To je datumska dopolnitev četrtega opazovanja te vrste iz kategorije E, objavljenega v prejšnjem poročilu. Najverjetneje gre za ista osebka, zato je opazovanje šteto kot isti podatek. This is an addendum to the fourth category E record of this species, published in the previous report. Given that this observation most probably involved the same individuals, it is considered as a single record. Moškatna bleščavka Cairina moschata (32, 67) (33) 14. 1. 2012, Lent, Maribor (reka Drava), 1 os. (Božič 2012) (34) 14. 1. 2012, Ptujsko jezero, 1 os. (Božič 2012) (35) 14. 1. 2012, ribnik Zreče, 3 os. (Božič 2012) (36) 14. 1. 2012, jezero Pristava, 6 os. (Božič 2012) (37) 14. 1. 2012, Nazarje (reka Dreta), 2 os. (Božič 2012) (38) 14. 1. 2012, Celje (reka Voglajna), 3 os. (Božič 2012) (39) 14. 1. 2012, Kranj (reka Sava), 1 os. (Božič 2012) (40) 14. 1. 2012, Podčetrtek (reka Sotla), 2 os. (Božič 2012) (41) 15. 1. 2012, Prevalje (reka Meža), 1 os. (Božič 2012) Nevestica Aix sponsa (14, 15) (15) 5. 4. 2012, Ormoško jezero, 1 $ (L. Božič osebno) Španska kotorna Alectoris rufa (2, 2) (3) 15. 5. 2012, Lonzan, Sečovlje, 1 os. (Jug 2012) Virginijski kolin Colinus virginianus (3, 4) (4) 23. 5. 2012, Škocjan, Koper, 2 os. (Vadnjal 2012) 26. 5. 2012, Škocjan, Koper, 1 os. (D. Vadnjal osebno)2 Škrlatna rozela Platycercus elegans (0, 0) (1) 25. 6. 2012, Seča, 1 os. (B. Rakar osebno) Zavrnjeni podatki / Rejected records: — Stepski lunj Circus macrourus, 5. 3. 2012, Mali Otok, 1 S — Rjasta kanja Buteo rufinus, 8. 9. 2012, Triglavski narodni park, 1 os. — Mali klinkač Aquila pomarina, 13. 7. 2012, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 1 os. — Ameriški rečni galeb Chroicocephalus philadelphia, 6. 10. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 1cy (kadaver - peruti) — Rjava komatna tekica Glareola pratincola, 14. 5. 2010, Ig, Ljubljansko barje, 2 os. — Bledi hudournik Apus pallidus, 25. 8. 2010, Nomenj, 4 os. — Ostrožna cipa Anthus richardi, 18. 4. 2012, Cerkniško jezero, 1 os. Dopolnila za pretekla leta / Addenda for previous years: Nevestica Aix sponsa (14) 11. 8. 2010, Ormoške lagune, 1 $ (M. Gamser osebno) Puščavski tekalec Cursorius cursor (1) XI. 1892, Starše, 1 os. (ustreljen) (Reiser 1925) Podatek je bil po pomoti izpuščen iz prejšnjega poročila (Hanžel & Šere 2011). To je prvi podatek o opazovanju puščavskega tekalca za Slovenijo. The record was erroneously omitted from the last report (Hanžel & Šere 2011). This is the first record of the species for Slovenia. Skobčja sova Surnia ulula Vrsta je bila odstranjena s seznama, ker originalni vir (Koprivnik 1914) ne navaja natančnejšega kraja in opazovanja vrste. Po podrobnejšemu pregledu tedanje literature smo ugotovili, da avtor z imenom "kraguljeva sova" ne poimenuje skobčje sove, temveč kozačo Strix uralensis. To dokazuje njegova predhodna objava, kjer uporablja izraz "kraguljeva ali uralska sova" za kozačo in "skobčeva sova" za skobčjo sovo (Koprivnik 1912). Obe vrsti sta v tem delu tudi opisani, tako da je poimenovanje kljub izostanku spremljajočega latinskega imena nedvoumno. Ponebsek (1916) je v svojem delu napačno sklepal, da je Koprivnik s "kraguljevo sovo" poimenoval skobčjo sovo in zato tudi citiral Koprivnikovo omembo "kragulje sove" na Pohorju kot opazovanje skobčje sove. The species was removed from the national list owing to the vague description of the date and place of the record in the original source (Koprivnik 1914). After a thorough search of literature from that particular period, we discovered that the author used the name "kraguljeva sova" for Ural Owl Strix uralensis, not Hawk Owl. This was confirmed by his earlier work, where the nomenclature is less equivocal, because the species names are accompanied by descriptions (Koprivnik 1912). Ponebsek (1916) mistakenly considered "kraguljeva sova" to refer to Hawk Owl, which led to the erroneous inclusion of a record from Pohorje Mts, where Koprivnik was in fact referring to Ural Owl. Summary This report by the Slovenian Rarities Committee presents records (both accepted and rejected) of rare bird species in Slovenia in 2012, as well as some addenda for previous years. No new species were recorded in categories A or C, while one was recorded in category E. Highlights included the second record of the Green-winged Teal Anas carolinensis, the second and third records of the Lesser White-fronted Goose Anser erythropus and the second record of the Black Vulture Aegypius monachus. The numbers in brackets refer to the number of records (first number) and individuals (second number), recorded between 1 Jan 1950 and 31 Dec 2011. The list of birds recorded in Slovenia (as of 31st December 2012) contains 380 species (365 in category A, 7 in category B, 8 exclusively in category C; 4 species are both in category A and C). Category D contains 6 species, while category E contains 30 bird species. These categories are not part of the list. Literatura AERC (2007): Guidelines for rarities committees. - [http:// www.aerc.eu/guidelines.html], 10/4/2008. Basle, T. (2013): Reševanje Glocknerlady - prvoletne samice brkatega sera. - Svet ptic 19 (1): 40. Bordjan, D. (2013A): Stepski lunj Circus macrourus. -Acrocephalus 34 (156/157): 111. Bordjan, D. (2013B): Ribji galeb Larus ichthyaetus. - Acrocephalus 34 (156/157): 115-116. Bordjan, D. & Kozina, A. (2012): Sredozemski sokol Falco eleonorae. - Acrocephalus 33 (152/153): 127. Božič, L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. - Acrocephalus 33 (152/153): 109-119. Gamser, M., Bordjan, D., Denac, M., Novak, J. & Kozina, A. (2012): Strmoglavec Morus bassanus. -Acrocephalus 33 (152/153): 123-124. Grohar, D. (2011): Južna postovka Falco naumanni. - Acrocephalus 32 (150/151): 219-220. Hanžel, J. & Sere, D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Jagodnik, A. (2012): Mali klinkač. - [http://www.ajo.si/ blog/2012/05/29/mali-klinkac/], 20/05/2013. Jančar, T. (2012): Dular Charadrius morinellus. - Acrocephalus 33 (152/153): 127-128. Jug, I. (2012): Španska kotorna. - [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos=-58354], 20/05/2013. Korpivnik, J. (1912): Sove in čuki. - Popotnik: pedagoški in znanstveni list 33 (11): 340-344. Koprivnik, J. (1914): Pohorje. - Planinski vestnik 20 (1/2/3): 5-23. Kozina, A. (2012A): Stepski lunj Circus macrourus. - Acrocephalus 33 (152/153): 126. Kozina, A. (2012B): Rjasta kanja Buteo rufinus. - Acrocephalus 33 (152/153): 126. Kozina, A. (2012c): Citronasta pastirica Motacilla citreola. - Acrocephalus 33 (152/153): 129-130. Kozina, A. (2013): Mala gos Anser erythropus. - Acrocephalus 34 (156/157): 105-106. Ploj, A. (2013): Kraljevi orel Aquila heliaca. - Acrocephalus 34 (156/157): 112. Ponebsek, J. (1916): Naše ujede. - Carniola 7 (3): 188-214. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. - Naturwissenschaftlicher Verein in Steiermark, Graz. Stanič, D. (2012A): Mega: Green-winged Teal!! - [http:// goatsuckerb.blogspot.com/201 2/03/mega-green- winged-teal.html], 20/05/2013. Stanič, D. (2012B): Broad-billed Sandpiper at Škocjanski Zatok. - [http://goatsuckerb.blogspot.com/2012/09/ broad-billed-sandpiper-at-skocjanski.html], 20/05/2013. Škornik, I. (2012A): Plamenci znova v solinah. - [http:// www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/plamenci-znova-v-solinah#], 20/05/2013. Škornik, I. (2012B): Tretje opazovanje ploskokljunca v KPSS. - [http://www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/tretje-opazovanje-ploskokljunca-v-kpss], 20/05/2013. Škornik, I. (2012c): Črni labod v KPSS. - [http://www. kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/crni-labod-v- kpss], 20/05/2013. Trebar, T. (2012): Kanadska gos. - [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos=-50433], 20/05/2013. Vadnjal, D. (2012): Virginijski kolin. - [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos=-54052], 20/05/2013. Vrezec, A., Fekonja, D. & Sere, D. (2013): Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012. - Acrocephalus 34 (156/157): 49-69. Prispelo / Arrived: 3. 9. 2013 Sprejeto / Accepted: 24. 2. 2014 Opombe / Footnotes: 1 To je časovna dopolnitev podatka, objavljenega v prejšnjem Seznamu. / This is an addendum to the record published in the previous report. 2 Opazovanja so šteta kot en podatek, saj je zelo verjetno šlo za isti osebek (osebke). / The observations are considered as single records, as they most probably referred to the same individual(s). 3 Izključena so opazovanja iz okolice Krakovskega gozda, saj je vrsta tam gnezdila. / Observations from the vicinity of Krakovo Forest are excluded from the report, because the species used to breed there. 4 Število se nanaša na opazovanja po letu 1994, ko je vrsta prenehala gnezditi v Sloveniji. / The number refers to records after 1994, when the species bred in Slovenia for the last time. DODATEK 1 / APPENDIX 1 Dokumentarne fotografije opazovanj leta 2012, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov. Documentary photos from 2012, so far unpublished in Slovenian printed sources with site name, date and number of individuals given. (1) (2) (3) (4) Slike 1-6 / Figures 1-6: Д) kanadska gos Branta canadensis, Bohinjsko jezero, 5. 3. 2012 (foto: T. Trebar); (2) ameriški kreheljc Anas carolinensis, Škocjanski zatok, 29. 3. 2012 (foto: D. Stanič); (3) kravja caplja Bubulcus ibis, Škocjanski zatok, 22. 11. 2012 (foto: D. Stanič); (4) brkati ser Gypaetus barbatus, Šmarjeta pri Celju, 3. 11. 2012 (foto: R. Breznik); (5) rjavi jastreb Aegypius monachus, Krn, 27. 8. 2012 (foto: N. Taljat); (6) stepski lunj Circus macrourus, zadrževalnik Medvedce, 25. 3. 2012 (foto: J. Novak) J. Hanžel: Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 - Poročilo Nacionalne komisije za redkosti Nadaljevanje Dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (7) (8) Slike 7-12 / Figures 7-12: (7 & 8) mali klinkač Aquila pomarina, Volovja reber, 29. 5. 2012 (foto: A. Jagodnik); (9) kraljevi orel Aquila heliaca, Dujice, Cerkniško jezero, 25. 11. 2012 (foto: A. Škoberne); (10) dular Charadrius morinellus, Lanževica, Julijske Alpe, 15. 9. 2012 (foto: L. Zemljak); (11) ploskokljunec Limicola falcinellus, Škocjanski zatok, 7. 9. 2012 (foto: D. Stanič); (12) zalivski galeb Chroicocephalus genei, Fontanigge, Sečoveljske soline, 24. 5. 2012 (foto: I. Škornik); (13) (14) Slike 13-18 / Figures 13-18: (13) rožnati škorec Pastor roseus, Murska Sobota, 30. 5. 2012 (foto: V. Ratnik); (14) ~rni labod Cygnus atratus, Bukovica pri Vol~ji Dragi, 12. 4. 2011 (foto: S. Kova~i~); (15) nilska gos Alopochen aegyptiaca, Bukovica pri Vol~ji Dragi, 20. 12. 2012 (foto: S. Kova~i~); (16) španska kotorna Alectoris rufa, Lonzan, Se~ovlje, 15. 5. 2012 (foto: I. Jug); (17) virginijski kolin Colinus virginianus, Škocjan, Koper, 23. 5. 2012 (foto: D. Vadnjal); (18) škrlatna rozela Platycercus elegans, Se~a, 25. 6. 2012 (foto: B. Rakar) Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji Results of the January 2013 waterbird census in Slovenia Luka Božič DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije (Štumberger 1997). Od takrat naprej štetje pokriva vse večje reke, Obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi (ŠTUMBERGER 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002 & 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011 & 2012). K temu sta pripomogla predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih prostovoljnih popisovalcev. V poročilu so predstavljeni rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013, ki je v podobnem obsegu potekalo že sedemnajstič zapored. Leta 2013 smo vodne ptice šteli 19. in 20. januarja. Organizacija, potek, uporabljena metoda štetja in popisni obrazci so bili takšni kot leta 1997 (Štumberger 1997). Pri obdelavi in predstavitvi rezultatov smo upoštevali tudi nekatere podatke, zbrane zunaj organiziranega štetja, vendar največ do pet dni pred ali po koncu tedna, predvidenega za štetje. Kormorane Phalacrocorax carbo, z izjemo števnih območij Kolpe ter Notranjske in Primorske, smo sistematično posebej šteli na znanih in domnevnih skupinskih prenočiščih. Na skupinskih prenočiščih smo šteli tudi vranjeke P. aristotelis na števnem območju Obale, pritlikave kormorane P. pygmeus na števnem območju Drave in Mure ter galebe Laridae na števnem območju Drave. Mokože Rallus aquaticus smo na ptujskih studenčnicah sočasno s štetjem drugih vodnih ptic popisali s pomočjo predvajanja posnetka oglašanja. Metoda je podrobneje opisana v Božič (2002). V štetje so bile tako kot vsako leto vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: plovci Anatidae, slapniki Gaviidae, kormorani Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, štorklje Ciconiidae, plamen ci Phoenicopteridae, ponirki Podicipedidae, tukalice Rallidae, pobrežniki Charadriiformes ter belorepec Haliaeetus albicilla, rjavi lunj Circus aeruginosus, močvirska uharica Asio flammeus, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. Januar 2013 je bil, gledano v celoti, toplejši kot običajno, najbolj izrazito v Ljubljanski kotlini (> 3 °C nad dolgoletnim povprečjem). Največji del države je bil 2 do 3 °C toplejši kot običajno. Povprečne temperature so bile v prvi dekadi januarja med 0 in 5 °C, na Obali celo nekaj več. V drugi dekadi januarja, torej neposredno pred štetjem, je bilo v notranjosti Slovenije precej hladneje, s povprečnimi temperaturami večinoma nekoliko pod 0 °C in najnižjimi temperaturami pod —5 °C. Sicer so bile najnižje januarske temperature zabeležene nekaj zadnjih dni meseca. Temperature v decembru 2012 so bile povsod po Sloveniji blizu dolgoletnega povprečja, pri čemer je bila prva polovica meseca hladnejša, druga pa toplejša kot običajno. Največ padavin je bilo na J V, njihova količina pa se je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem v obeh mesecih zmanjševala od juga proti severu države. Januarja je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo v večjem delu države, primanjkljaj je bil v večjem delu alpskega sveta. Prva tretjina januarja je bila sušna, v tednu pred štetjem pa so Slovenijo zajele močne padavine. Štetje je povsod po Sloveniji, z izjemo Obale in dela Primorske, ovirala debela snežna odeja, ki je ponekod presegala 50 cm (Cegnar 2012, Cegnar & Gorup 2013). Povprečni pretoki rek so bili decembra nekoliko večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Januarja so bili pretoki v času do štetja majhni, neposredno po štetju pa so se na večini rek občutno povečali (Strojan 2012 & 2013). V času štetja je bilo nad zahodno Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem obsežno ciklonsko območje. V soboto se je Sloveniji od jugozahoda bližala oblačnost tople fronte, v nedeljo so bile ponekod rahle padavine. V večjem delu države je prevladovalo oblačno vreme. V soboto zjutraj so bile temperature povsod pod lediščem, najvišje dnevne pa večinoma med —1 in 2 °C, na Primorskem do 6 °C in Obali do 10 °C. V nedeljo je bilo topleje (Markošek 2013). V času štetja so bile reke večinoma nezaledenele. Z ledom so bili delno prekriti le nekateri odseki na Pesnici (1/4), odvodnem kanalu HE Formin na Dravi (do 4/4) in Soči (1/4) ter rečne akumulacije Ormoško jezero (samo robovi), Gajševsko jezero (3/4) in Ledavsko jezero (3/4). Od pomembnejših stoječih voda so bila jezera v Pesniški dolini zaledenela 3/4 ali v celoti, zadrževalnik Medvedce v celoti, Škalsko jezero 3/4, gramoznica Stari grad 3/4, Cerkniško jezero 3/4, gramoznica Vrbina, Bohinjsko in Blejsko jezero so bili nezaledeneli, Vonarsko jezero pa je bilo suho. Večje in globlje gramoznice v Pomurju so bile nezaledenele, druge 3/4 ali v celoti. Ribniki, gramoznice in tudi potoki na Dravskem in Ptujskem polju so Tabela 1: Število vseh in pregledanih popisnih odsekov na rekah in obalnem morju ter njihova skupna dolžina na posameznem števnem območju in v celotni državi med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2013 v Sloveniji Table 1: Number of all and surveyed sections on the rivers and coastal sea, as well as their total length in separate count areas and in the entire country during the January 2013 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Count area Št. vseh popisnih odsekov / Total no. of survey sections Dolžina/ Length (km) Št. pregledanih odsekov / No. of sections surveyed Dolžina/ Length (km) Mura 6i 220,2 54 i9i,6 Drava 138 374,4 i2i 324,i Savinja ЗО 94,5 25 70,3 Zgornja / Upper Sava 100 309,0 95 286,8 Spodnja / Lower Sava 71 272,7 6i 238,4 Kolpa 14 ii8,0 6 48,4 Notranjska in Primorska 39 250,9 27 i63,i Obala / Coastland 12 42,6 i2 42,6 Skupaj / Total 465 1682,3 40i 1365,3 Tabela 2: Število vseh in pregledanih lokalitet (stoječih voda, potokov in manjših rek) na posameznem števnem območju in v celotni državi med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 20l3 v Sloveniji Table 2: Number of all and surveyed localities (standing waters, streams and smaller rivers) in separate count areas and in the entire country during the January 2013 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Count area Št. vseh lokalitet -stoječe vode / Total no. of localities (standing waters) Št. vseh lokalitet -tekoče vode/ Total no. of localities (streams) Št. pregledanih lokalitet - stoječe vode / No. of surveyed localities (standing waters) Št. pregledanih lokalitet - tekoče vode / No. of surveyed localities (streams) Mura 7i 9 33 5 Drava 55 23 35 i0 Savinja i6 9 i6 3 Zgornja / Upper Sava 20 20 i3 8 Spodnja / Lower Sava i0 i0 8 4 Kolpa i 4 i 2 Notranjska in Primorska 20 34 i3 i3 Obala / Coastland 13 3 i0 0 Skupaj / Total 206 ii2 i29 45 bili zaledeneli od 1/4 do 3/4 ali v celoti. Drugod v notranjosti Slovenije so bila stoječa vodna telesa na celjskem območju, Ljubljanskem barju, območju Savske ravni in spodnjem Posavju večinoma zaledenela 3/4 ali v celoti. Delno ali v celoti so bila zaledenela tudi stoječa vodna telesa in nekatere manjše reke na Ribniškem polju in Notranjskem. Na Primorskem in Obali so bila vsa vodna telesa brez ledu. Sodelovalo je 273 popisovalcev. Pregledali smo 401 popisni odsek na rekah in obalnem morju v skupni dolžini 1365,3 km (tabela 1), kar je 81,2 % celotne dolžine odsekov, vključenih v popis. Poleg tega smo pregledali tudi 174 lokalitet (129 stoječih voda in 45 potokov) od skupno 318 (tabela 2), kar je 54,7 % vseh lokalitet, evidentiranih v bazi januarskega štetja vodnih ptic do vključno leta 2013. Popisne odseke, pregledane v štetju leta 2013, prikazuje slika 1, razširjenost pregledanih lokalitet pa slika 2. Skupaj smo prešteli 48.963 vodnih ptic, pripadajočih 68 vrstam. Poleg tega smo zabeležili še šest drugih taksonov (vrstno nedoločena gos Anser sp., domača gos, križanec rac potapljavk, domača Slika 1: Popisni odseki januarskega štetja vodnih ptic (IWC) na rekah in obalnem morju v Sloveniji leta 2013; črne črte označujejo popisane, bele pa nepopisane odseke Figure 1: Survey sections of the January 2013 waterbird census (IWC) on the rivers and coastal sea in Slovenia, with black lines denoting examined and white lines unexamined sections raca, rumenonogi oziroma črnomorski galeb Larus michahellis / cachinnans in vrstno nedoločen galeb Larus sp.). To je po letu 2004 najmanjše število preštetih vodnih ptic, vendar skupaj z letoma 2008 in 2010 največje zabeleženo število vrst v januarskih štetjih. Tako kot običajno smo tudi leta 2013 največje število vodnih ptic prešteli na števnem območju reke Drave, in sicer 17.606. To je 36,0 % vseh vodnih ptic, preštetih v Sloveniji. Leta 2013 števila 10.000 preštetih vodnih ptic nismo presegli na nobenem drugem števnem območju, tudi nismo nikjer zabeležili največjega ali najmanjšega števila vodnih ptic doslej. Število vodnih ptic na območju Kolpe je bilo najmanjše, odkar ima status samostojnega števnega območja, na območju Drave pa smo prešteli manj vodnih ptic samo leta 1997. Na drugih števnih območij se število vodnih ptic ni bistveno razlikovalo od povprečnega števila oziroma običajnega števila v zadnjih nekaj letih. Mlakarica Anas platyrhynchos je bila v štetju leta 2013, tako kot med vsemi štetji doslej, daleč najštevilnejša vrsta (22.545 os., 46,0 % vseh vodnih ptic). Po številu preštetih osebkov sledijo rumenonogi galeb Larus michahellis (3587 os., 7,3 % vseh vodnih ptic), rečni galeb Chroicocephalus ridibundus (3459 os., 7,1 % vseh vodnih ptic), liska Fulica atra (2732 os., 5,6 % vseh vodnih ptic) in kormoran (2127 os., 4,3 % vseh vodnih ptic). Rumenonogi galeb je bil druga najštevilnejša vrsta le še med štetjem leta 2007, sicer je bil v zadnjih letih običajno 4.-6. najštevilnejša vrsta. Liska je bila v vseh štetjih do 2013 druga (v večini let) oziroma tretja najštevilnejša vrsta. Število 1000 preštetih osebkov so leta 2013 presegli še labod grbec Cygnus olor, beločela gos Anser albifrons, sivi galeb Larus canus, kreheljc Anas crecca in siva čaplja A. cinerea. Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 po shemi razdelitve na osem števnih območij (Božič 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011 & 2012) so predstavljeni v tabeli 3. V dodatku 1 so števna območja podrobneje razčlenjena na posamezne reke in manjša območja z večjim številom lokalitet, kot so poplavne ravnice, doline, ravnine ipd. Slika 2: Lokalitete, popisane med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) v Sloveniji leta 2013; beli krogi označujejo stoječe vode, temni krogi pa potoke in manjše reke Figure 2: Localities examined during the January 2013 waterbird census (IWC) in Slovenia, with white circles denoting standing waters, and dark circles designating smaller rivers and streams Leta 2013 smo prvič med januarskim štetjem vodnih ptic zabeležili malega laboda Cygnus columbianus bewickii (Ptujsko jezero, Drava) in močvirsko uharico Asio flammeus (zadrževalnik Medvedce, Drava). Obe vrsti sta v seznamu ugotovljenih ptic Slovenije uvrščeni med redke vrste, za malega laboda pa je omenjeno opazovanje šele tretji podatek o pojavljanju vrste v Sloveniji (Hanžel & Šere 2011). Poleg teh smo od redkejših vrst zabeležili še laboda pevca C. cygnus (Ptujsko jezero; četrto opazovanje v januarskem štetju vodnih ptic) ter podobno kot leta 2012 tudi labodjo gos Anser cygnoides in rjavega galeba Larus fuscus. Leta 2013 smo prešteli največ beločelih gosi, dolgorepih rac Anas acuta, velikih žagarjev Mergus merganser in žerjavov Grus grus v okviru januarskih štetij vodnih ptic doslej. Število v naravo vnesenih vrst oziroma vrst, ki izhajajo iz ujetništva, je bilo podobno kot leta 2012, torej večje kot med štetji pred tem, vendar še vedno relativno majhno. Izmed vrst, ki se pojavljajo redno, je bilo labodov grbcev več le med štetjem leta 2008, sivih gosi Anser anser in belolisk Melanitta fusca leta 1997, sivih galebov pa leta 2002 (tabela 3). Za tokratno štetje so značilna tudi najmanjša števila nekaterih vrst v sedemnajstih letih januarskih štetij vodnih ptic. Ta smo zabeležili pri čopasti črnici Aythya fuligula, zvoncu Bucephala clangula, kormoranu, mali beli čaplji Egretta garzetta, malem ponirku Tachybaptus ruficollis, liski Fulica atra in pikastem martincu Tringa ochropus, torej vrstah, ki večinoma spadajo med najštevilnejše med januarskim štetjem vodnih ptic. Število malih žagarjev Mergellus albellus je bilo manjše le med štetjem leta 2012, medtem ko njivske gosi Anser fabalis leta 2006 sploh ni bilo, med vsemi drugimi štetji pa je bilo število preštetih osebkov večje kot leta 2013. Prvič doslej v januarskem štetju vodnih ptic nismo zabeležili pribe Vanellus vanellus. Pri kormoranu smo zabeležili samo 15 aktivnih skupinskih prenočišč z relativno majhnim številom osebkov, medtem ko so bile številne tradicionalne lokacije prenočevanja opuščene. Nekatere značilnosti januarskega štetja 2013 so bile Tabela 3: Števila pre{tetih vodnih ptic na posameznem {tevnem obmo~ju in v celotni Sloveniji med januarskim {tetjem vodnih ptic (IWC) leta 2013 (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Zgornja Sava, 5 - Spodnja Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska in Primorska, 8 - Obala) Table 3: Numbers of waterbirds counted in separate count areas and in the entire Slovenia during the January 2013 waterbird census (IWC) (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Upper Sava, 5 - Lower Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska & Primorska, 8 - Coastland) Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj/ Total Cygnus olor 253 725 72 209 595 4 58 31 1947 Cygnus columbianus 2 2 Cygnus cygnus 2 2 Anser cygnoides 3 3 Anser fabalis 59 59 Anser albifrons 7 1540 61 83 210 12 22 1935 Anser anser 97 80 1 1 5 2 186 domača gos / domestic goose 6 2 8 Anser sp. 310 221 531 Tadorna tadorna 1 1 1 35 38 Cairina moschata 6 3 1 10 Aix sponsa 1 1 Aix galericulata 3 2 5 Anas penelope 5 258 2 3 11 21 300 Anas strepera 2 36 12 6 3 10 7 76 Anas crecca 289 340 81 129 32 14 25 290 1200 Anas platyrhynchos ЗЗЗ8 7128 1831 4249 2045 315 2832 807 22.545 Anas acuta 3 1 2 8 14 Anas clypeata 2 75 77 Netta rufina 1 1 Aythya ferina 13 689 3 21 13 7 746 Aythya nyroca 1 2 3 Aythya fuligula 5 457 2 284 9 8 3 768 Aythya marila 8 2 10 Aythya ferina x A. nyroca ( !/1 fi m J !/1 МЛ^ТФЈ /1! ie 1 1 Ш, HVitUA. tJyCril.IA.lii Melanitta fusca 16 8 24 Bucephala clangula 9 433 27 25 19 3 516 Mergellus albellus 36 1 2 2 41 Mergus serrator 57 57 Mergus merganser 44 208 81 187 25 3 53 601 domača raca / domestic duck 4 6 6 4 2 22 Gavia stellata 2 2 4 Gavia arctica 2 13 20 35 Phalacrocorax carbo 220 668 423 196 210 4 71 335 2127 Phalacrocorax aristotelis 58 58 Phalacrocorax pygmeus 16 272 8 296 Botaurus stellaris 1 1 Egretta garzetta 22 22 Ardea alba 134 170 6 28 25 2 20 20 405 Ardea cinerea i52 238 83 225 139 6 86 76 1005 Ciconia ciconia 3 3 Tachybaptus ruficollis 27 135 4 137 177 19 21 19 539 Podiceps cristatus 2 39 25 22 16 1 119 224 L Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji Nadaljevanje tabele 3 / Continuation of Table 3 Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj/ Total Podiceps grisegena 1 1 Podiceps nigricollis 3 39 42 Haliaeetus albicilla 3 2 2 7 Rallus aquaticus 7 1 1 7 2 18 Gallinula chloropus 13 11 5 39 7 1 2 15 93 Fulica atra 120 924 221 477 226 9 13 742 2732 Grus grus 22 17 102 141 Charadrius alexandrinus 5 5 Pluvialis squatarola 1 1 Calidris alpina 62 62 Calidris minuta 9 9 Gallinago gallinago 4 4 47 14 69 Numenius arquata 13 13 Actitis hypoleucos 1 1 7 9 Tringa ochropus 12 12 2 26 Tringa nebularia 4 4 Tringa totanus 2 2 Chroicocephalus ridibundus 2 1022 6 84 10 2 13 2320 3459 Hydrocoloeus minutus 1 1 Larus melanocephalus 7 7 Larus canus 6 1176 32 18 68 25 1325 Larus fuscus 1 1 2 Larus michahellis 306 5 1026 2250 3587 Larus cachinnans 269 1 1 1 272 Larus michahellis / cachinnans 8 9 7 24 Larus sp. 31 31 Sterna sandvicensis 32 32 Asio flammeus 4 4 Alcedo atthis 11 14 12 16 25 1 7 10 96 Cinclus cinclus 1 35 44 225 15 119 439 Skupaj / Total 5116 17.606 3018 6817 3904 381 4527 7594 48.963 podobne kot v drugih zimah z nizkimi temperaturami in snežno odejo v nižinah (relativno malo velikih belih čapelj, veliko sivih galebov itd.). Štetje leta 2013 je zaznamovalo močno sneženje v dneh pred koncem tedna, v katerem je potekalo štetje. Debela snežna odeja je marsikje oteževala hojo vzdolž rek in dostop do nekaterih lokalitet, zato je bila pregledanost vodnih teles tokrat nekoliko slabša kot v minulih nekaj letih, po dolžini popisnih odsekov in številu lokalitet pa najbolj primerljiva s tisto v letih 2007 in 2008 (Božič 2007 & 2008a). Domnevno zaradi neugodnih vremenskih razmer (močno sneženje v velikem delu Evrope) se je med štetjem čez naše kraje selilo večje število gosi. Prevladovale so jate beločele gosi, ki so bile zabeležene na večini števnih območjih, vključno z obalnim morjem. Leta 2013 smo ponovno prešteli največ velikih žagarjev v okviru januarskih štetij vodnih ptic doslej, čeprav je bilo največje število zabeleženo samo na enem posameznem števnem območju, kjer se vrsta redno pojavlja (Savinja). So pa bila števila velikih žagarjev, v nasprotju z letom 2012, relativno velika na vseh števnih območjih, prvič doslej je bilo nekoliko večje število zabeleženo tudi na spodnji Savi. Rezultati iz leta 2013 potrjujejo domnevo preteklih januarskih štetij vodnih ptic, da Savinja, zlasti njen del na širšem celjskem območju, spada med najpomembnejša območja za velikega žagarja pri nas. Zaradi termina štetja leta 2013 na vodnih telesih po Sloveniji ni bilo lova, z izjemo mejnega Ormoškega jezera, kjer so hrvaški lovci v 14 dneh popolnoma razbili tik pred štetjem vzpostavljeno prenočišče treh vrst gosi. Število vodnih ptic na območju, ki je bilo opredeljeno kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA) in z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS 2004) opredeljeno kot Posebno območje varstva (SPA) SI5000011 Drava, je bilo četrtič zapored manjše od 20.000. Tako ta del reke Drave v zadnjih štirih štetjih, tako kot že nekajkrat v prejšnjem desetletju, ni dosegal enega izmed kriterijev za opredelitev območja IBA/ SPA. Zahvala: Vsem popisovalcem, ki so šteli vodne ptice, in lokalnim koordinatorjem gre zasluga, da smo ponovno in sistematično hkrati popisali vse pomembnejše vodne površine v Sloveniji. Brez nesebičnega truda to ne bi bilo mogoče. Vsem najlepša hvala. Leta 2013 so v januarskem štetju vodnih ptic sodelovali: Nataša Bavec, Ernest Bedič, Denis Cizar, Gregor Domanjko, Vinci Ferenčak, Franc Ferk, Jasmina Filipič, Igor Gajšek, Robi Gjergjek, Robert Hauko, Darko Ipša, Tamara Karlo, Janja Kočar, Igor Kolenko, Franc Kosi, Anton Lejko, Kristjan Malačič, Cvetka Marhold, Marjan Mauko, Alenka Paldauf, Mojca Plantan, Monika Podgorelec, Milan Rus, Srečko Tropenauer, Velimir Turk, Rozalija Vajdič, Branko Vajndorfer, Marjan Vaupotič, Željko Šalamun, Bernard Zanjkovič (Mura), Petra Arh, Smiljan Bačani, Tilen Basle, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Ema Božič, Domen Božič, Luka Božič, Katja Božičko, Franc Bračko, Nina Erbida, Iztok Erjavec, Maruša Fabčič, Blaž Ferlič, Angelca Fras, Stanko Jamnikar, Tamara Karlo, Rene Karner, Matjaž Kerček, Jure Kočevar, Aleksander Koren, Albin Kunst, Danica Kušter, Jasna Logar, Marjan Logar, Irena Matjašič Podhraški, Branko Pisanec, Alen Ploj, Zdravko Podhraški, Mojca Podlehnik, Matjaž Premzl, Jasmina Ramšak, Sarah Robič, Polona Rupnik, Andreja Slameršek, Igor Stražišnik, Aleš Tomažič, Tadej Trstenjak, Marjan Trup, Martina Trup, Vesna Trup, Andrej Valenti, Miroslav Vamberger, Davorin Vrhovnik (Drava), Žiga Arhar, Anja Artiček, Maruša Artiček, Žan Cmok, Blaž Čujež, Boštjan Deberšek, Davor Drobne, Jan Fidler, Anja Furdi, Martina Gajšek, Matej Gamser, Marjan Gobec, Tadej Gobec, Polona Gorišek, Mitja Gračner, Nejc Gubenšek, Ksenija Guček, David Hernavs, Julija A. Jovan, Nejc Kantužer, Marjana Kladnik, Jernej Klakočar, Melanija Klanjšek, Lucija Kokol, Lea Kokol Cvetić, Moj mir Kosi, Rok Krašovec, Miha Kronovšek, Danijel Kruljc, Tjaša Kruljc, Katja Lesjak, Barbara Lipnik, Maja Lipovšek, Renata Mastnak, Maks Mikša, Jure Novak, Valentina Novak, Jernej Ocvirk, Rok Ocvirk, OŠ Slivnica pri Celju, Denis Pevec, Rafko Pintar, Boštjan Pokorny, Blaž Pungeršek, Katja Pungeršek, Lucija Rožanc, Hana Skale Mastnak, Karmen Salobir, Gašper Škornik, Tjaša Štruc, Klara Šuperger, Larisa Tanšek, Jure Tojnko, Nastja Tovornik, Gabrijela Triglav Brežnik, Klara Urlep, Izak Užmah, Meta Zaluberšek, Daša Zeme, Maša Zeme, Laura Zendzianowsky, Dejan Žafran (Savinja), Kajetan Benedik, Blaž Blažič, Dejan Bordjan, Henrik Ciglič, Damijan Denac, Katarina Denac, Mitja Denac, Ana Dolenc, Andreja Dremelj, Luka Esenko, Dare Fekonja, Milan Gorjanc, Nataša Gorjanc, Janez Grašič, Jurij Hanžel, Meta Havliček, Vojko Havliček, Nika Hrabar, Jernej Jorgačevski, Uroš Jorgačevski, Barbara Kaiser, Andrej Kelbič, Aleš Klemenčič, Lana Klemenčič, Klemen Kmecl, Primož Kmecl, Urša Koce, Ivan Kogovšek, Ivica Kogovšek, Jernej Legat, Rado Legat, Nace Mihelič, Tomaž Mihelič, Sava Osole, Miha Podlogar, Aleksander Pritekelj, Katarina Prosenc Trilar, Žiga Iztok Remec, Tomaž Remžgar, Karin Rižner, Katarina Rogelj, Metod Rogelj, Rok Rozman, Mirko Silan, Dragana Stanojević, Jošt Stergaršek, Sara Strajnar, Anton Štular, Tanja Šumrada, Rudolf Tekavčič, Davorin Tome, Tone Trebar, Tomi Trilar, Zlata Vahčič, Bert van der Geest, Barbara Vidmar, Jani Vidmar (Zg. Sava), Gregor Bernard, Gregor Bogovič, Tilen Bogovič, Alenka Bradač, Majda Bračika, Anamarija Cemič, Matic Centa, Matjaž Cizel, Angela Čuk, Zdravko Čuk, Ivan Esenko, Marjan Gobec, Andrej Hudoklin, David Kapš, Marinka Kastelic, Barbara Kink, Matic Kink, Dušan Klenovšek, Sven Klenovšek, Luka Krajnc, Joaquin Lopez Lopez, Irena Matjašič Podhraški, Marjan Manfreda, Valentina Mavrič Klenovšek, Petra Mohar, Rudi Omahen, Josip Otopal, Martina Peterlin Urbanč, Zdravko Podhraški, Terezija Potočar Korošec, Peter Požun, Katarina Požun Brinovec, Sandi Primc, Robert Rožaj, Dragana Stanojević, Janko Šet, Pavel Šet, Stane Šmerc, Jani Vidmar, Branimir Vodopivec, Gašper Zalokar (Sp. Sava), Andrej Kelbič, Urša Koce, Aleksander Kozina, Marko Pezdirc, Borut Rubinić (Kolpa), Darjo Bon, Marjeta Cvetko, Boštjan Čibej, Igor Dakskobler, Bojana Fajdiga, Milan Fakin, Jernej Figelj, Martin Gerlič, Ajda Hain, Tomaž Hain, Gašper Kodele, Dean Kovač, Suzana Kovač, David Kovačič, Matej Kovačič, Albert Kravanja, Zvonko Kravanja, Peter Krečič, Sonja Marušič, Brigita Mingot, Bogdan Lipovšek, Horymir Ondračka, Maja Ondračka, Andrej Pavlovič, Nevenka Pfajfar, Rado Pfajfar, Slavko Polak, Miran Pregelj, Bia Rakar, Peter Razpet, Aljaž Rijavec, Erik Šinigoj, Viljana Šiškovič, Anže Škoberne, Drago Telič, Tomaž Velikonja (Notranjska & Primorska), Igor Brajnik, Krajinski park Sečoveljske soline, Bogdan Lipovšek, Borut Mozetič, Sandi Rožnik, Domen Stanič, Iztok Škornik, Dušan Šušteršič, Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec (Obala). Lokalni koordinatorji leta 2013 so bili: Željko Šalamun (Mura), Luka Božič (Drava, Savinja), Katarina Denac, Vojko Havliček, Tomaž Mihelič (Zg. Sava), Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek (Sp. Sava), Borut Rubinić (Kolpa, Obala), Jernej Figelj (Notranjska & Primorska). Summary In 2013, the Waterbird Census (IWC) was carried out on 19 and 20 Jan. Waterbirds were counted on all larger rivers, on the entire Slovenian Coastland and on most of the major standing waters in the country. During the census, in which 273 observers took part, 401 sections of the rivers and coastal sea with a total length of 1,365.3 km and 174 other localities (129 standing waters and 45 streams) were surveyed. Altogether, 48,963 waterbirds belonging to 68 species were counted. This is the lowest number of waterbirds recorded after the 2004 census but, together with the years 2008 and 2010, also the highest number of species ever recorded in Slovenia during the IWC. The greatest numbers of waterbirds were counted in the Drava count area, i.e. 17,606 individuals (36.0% of all waterbirds in Slovenia). By far the most numerous species was Mallard Anas platyrhynchos (46.0% of all waterbirds), followed by Yellow-legged Gull Larus michahellis (7.3% of all waterbirds), Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus (7.1% of all waterbirds), Coot Fulica atra (5.6% of all waterbirds) and Cormorant Phalacrocorax carbo (4.3% of all waterbirds). The number 1,000 of the counted individuals was also surpassed by Mute Swan Cygnus olor, White-fronted Goose Anser albifrons, Common Gull Larus canus and Grey Heron Ardea cinerea. Among the rarer recorded species, the Tundra Swan Cygnus columbianus bewickii (registered for the first time during the January Waterbird Censuses and only for the third time ever in Slovenia) should be given a special mention. Numbers of the following species were the highest so far recorded during the IWC: White-fronted Goose, Pintail Anas acuta, Goosander Mergus merganser and Crane Grus grus. Numbers of the following species were the lowest so far recorded during the IWC: Tufted Duck Aythya fuligula, Goldeneye Bucephala clangula, Cormorant, Little Egret Egretta garzetta, Little Grebe Tachybaptus ruficollis, Coot and Green Sandpiper Tringa ochropus. Literatura Božič, L. (2002): Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 27-33. Božič, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič, L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 159-169. Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič, L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič, L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič, L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141. Božič, L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77. Božič, L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. - Acrocephalus 33 (152/153): 109-119. Cegnar, T. (2012): Podnebne razmere v decembru 2012. -Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 19 (12): 3-23. Cegnar, T. & Gorup, T. (2013): Podnebne razmere v januarju 2013. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 20 (1): 3-24. Hanžel, J. & D. Šere (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Markosek, J. (2013): Razvoj vremena v januarju 2013. -Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 20 (1): 25-31. Strojan, I. (2012): Pretoki rek v decembru 2012. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 19 (12): 71-74. Strojan, I. (2013): Pretoki rek v januarju 2013. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 20 (2): 59-62. Štumberger, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. Štumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. - Acrocephalus 19 (87/88): 36-48. Štumberger, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. - Acrocephalus 20 (92): 6-22. Štumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. Štumberger, B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (108): 171-174. Štumberger, B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. Štumberger, B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (125): 99-103. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (no. 49/04). Prispelo / Arrived: 14. 1. 2014 Sprejeto / Accepted: 24. 2. 2014 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Število preštetih vodnih ptic v januarskem štetju leta 2013 v Sloveniji (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura razno: jezera, ribniki, gramoznice, mrtvice in potoki v Pomurju ter bližnji okolici, DA - Drava Alpe: meja z Avstrijo pri Libeličah - Selnica ob Dravi, MM - Meža in Mislinja, D - Drava: Selnica ob Dravi - meja s Hrvaško pri Središču ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko in Ptujsko polje: ribniki, gramoznice, kanali, potoki in polja na Dravskem in Ptujskem polju ter bližnji okolici, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko in Šoštanjsko jezero, SR - Savinja razno: jezera, ribniki, manjše reke in potoki na Savinjski ravni ter v bližnji okolici, ZGS - zgornja Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava do Gornje Save (Kranj), SOR - Selška Sora, Poljanska Sora in Sora, SRS - srednja Sava: Gornja Sava (Kranj) - Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, LB - Ljubljanica, sAr - Savska ravan: jezera, gramoznice, manjše reke in potoki na Savski ravni, LBA - Ljubljansko barje: jezera, ribniki, kanali in potoki na Ljubljanskem barju, SSO - Sava soteska: Breg pri Litiji - Zidani Most, SS - spodnja Sava: Zidani Most - meja s Hrvaško, MI - Mirna, K - Krka, ST - Sotla, SSR - spodnja Sava razno: jezera, ribniki, gramoznice in potoki na Krški ravni ter bližnji okolici, KO - Kolpa, KOR - Kolpa razno: jezera, manjše reke in potoki na Kočevskem in v Beli krajini, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - Vipavska dolina: jezera, glinokopi in potoki v Vipavski dolini, NOT - Notranjska: notranjska kraška polja in ponikalnice, Cerkniško jezero, RE - Reka, O - Obala: slovensko obalno morje, OS - Obala soline: Sečoveljske in Strunjanske soline, OZ - Obala zatok: Škocjanski zatok, OR - Obala razno: reke in stoječe vode v Koprskih brdih). Število vodnih ptic, ki so bile v celoti preštete na prenočiščih, je označeno s krepkim tiskom. The number of waterbirds counted during the January 2013 waterbird census (IWC) in Slovenia (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura other: lakes, fishponds, gravel pits, oxbows and streams in Pomurje and its immediate vicinity, DA - Drava Alps: from border with Austria at Libeliče to Selnica ob Dravi, MM - Meža and Mislinja, D - Drava: from Selnica ob Dravi to the border with Croatia at Središče ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko polje and Ptujsko polje: fishponds, gravel pits, channels, streams and fields on Dravsko and Ptujsko poljes and in their immediate vicinity, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko and Šoštanjsko Lakes, SR - Savinja other: lakes, fishponds, small rivers and streams on Savinja plain and along it, ZGS - Upper Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava to Kranj, SOR - Selška Sora, Poljanska Sora and Sora, SRS - Middle Sava: from Kranj to Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, LB - Ljubljanica, SAR - lakes, gravel pits, small rivers and streams on Sava plain, LBA - lakes, fishponds, channels and streams on Ljubljansko barje, SSO - Sava gorge: from Breg pri Litiji to Zidani Most, SS - Lower Sava: from Zidani Most to the border with Croatia, MI - Mirna, K - Krka, ST - Sotla, SSR - Lower Sava other: lakes, fishponds, gravel pits and streams on Krško plain and nearby, KO - Kolpa, KOR - Kolpa other: lakes, small rivers and streams in Kočevsko region and Bela krajina, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - lakes, gravel pits and streams in Vipava Valley, NOT - Notranjska: karst fields and disappearing streams, Cerkniško jezero (Lake Cerknica), RE - Reka, O - Slovene coastal sea, OS - Coastal saltpans: Sečovlje and Strunjan saltpans, OZ -Škocjanski zatok, OR - other localities on the coastland: rivers and standing waters in Koprska brda). The number of waterbirds counted entirely at their roosting places is denoted in bold. Mura Drava Savinja Obala / Coastland Vrsta / Species M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Cygnus olor 48 71 130 4 253 57 623 2 8 35 725 19 53 72 11 10 10 31 Cygnus columbianus 2 2 Cygnus cygnus 2 2 Anser cygnoides 3 3 Anser fabalis 59 59 Anser albifrons 3 4 7 1240 300 1540 61 61 22 22 Anser anser 7 22 28 40 97 78 2 80 2 2 domača gos / domestic goose 6 6 Anser sp. 70 240 310 221 221 Tadorna tadorna 1 1 35 35 Cairina moschata 3 3 6 1 2 3 Aix sponsa Aix galericulata Anas penelope 5 5 233 25 258 1 1 2 4 17 21 Anas strepera 2 2 28 8 36 1 11 12 7 7 Anas crecca 151 37 101 289 5 30 284 6 4 11 340 54 27 81 132 158 290 Anas platyrhynchos 938 877 401 1122 3338 242 340 4757 394 118 1277 7128 889 212 730 1831 112 575 "6 4 807 Anas acuta 3 3 1 1 Anas clypeata 36 39 75 Netta rufina Aythya ferina 4 2 7 13 2 641 2 44 689 3 3 7 7 Aythya nyroca 1 1 Aythya fuligula 5 5 2 443 12 457 2 2 3 3 Aythya marila 8 8 Aythya ferina x A. nyroca Clangula hyemalis 1 1 Melanitta fusca 16 16 8 8 Bucephala clangula 9 9 16 414 3 433 3 3 Mergellus albellus 1 35 36 Mergus serrator 57 57 Mergus merganser 37 7 44 19 187 2 208 78 3 81 domača raca / domestic duck 2 1 1 4 1 5 6 2 2 Gavia stellata 2 2 Gavia arctica 2 2 20 20 Phalacrocorax carbo 208 12 220 160 508 668 346 77 423 332 3 335 Phalacrocorax aristotelis 58 58 Phalacrocorax pygmaeus 16 16 272 272 8 8 Botaurus stellaris Egretta garzetta 9 12 1 22 Ardea alba 26 42 59 7 134 81 25 7 57 170 1 5 6 2 18 20 Ardea cinerea 53 45 32 22 152 5 15 131 22 12 53 238 44 6 33 83 4 33 39 76 Ciconia ciconia 3 3 Tachybaptus ruficollis 10 16 1 27 27 99 9 135 2 2 4 2 6 11 19 Podiceps cristatus 1 1 2 1 34 1 3 39 25 25 117 2 119 Podiceps grisegena 1 1 Podiceps nigricollis 3 3 39 39 Haliaeetus albicilla 3 3 2 2 Rallus aquaticus 7 7 1 1 1 1 2 Gallinula chloropus 13 13 7 3 1 11 1 4 5 2 4 9 15 Fulica atra 4 12 10 94 120 63 729 9 3 120 924 7 212 2 221 73 44 615 10 742 Grus grus 22 22 17 17 Charadrius alexandrinus 5 5 Pluvialis squatarola 1 1 Calidris alpina 62 62 Calidris minuta 9 9 Gallinago gallinago 3 1 4 Numenius arquata 6 1 6 13 Actitis hypoleucos 1 1 4 3 7 Tringa ochropus 8 4 12 12 12 Tringa nebularia 1 3 4 Tringa totanus 2 2 Chroicocephalus ridibundus 2 2 1022 1022 1 3 2 6 1150 266 873 31 2320 Hydrocoloeus minutus 1 1 Larus melanocephalus 7 7 Larus canus 6 6 1176 1176 3 29 32 5 20 25 Larus fuscus 1 1 1 1 Larus michahellis 306 306 604 265 1318 63 2250 Larus cachinnans 269 269 1 1 Larus michahellis / cachinnans 5 3 8 Larus sp. Sterna sandvicensis 32 32 Asio flammeus 4 4 Alcedo atthis 3 4 2 2 11 1 2 6 2 2 1 14 5 7 12 3 5 2 10 Cinclus cinclus 1 1 6 26 1 2 35 31 13 44 Skupaj / Total 1622 1096 982 1416 5116 612 413 13973 484 I59 1965 17.606 1464 569 985 3018 2684 1537 3261 112 7594 Kolpa Spodnja Sava / Lower Sava Zgornja Sava / Upper Sava Notranjska in Primorska Slovenija KO KOR Skupaj/ Total SSO SS MI K ST SSR Skupaj/ Total ZGS SOR SRS KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total Skupaj vse / Total overall C. olo. 4 4 12 533 2 48 595 15 137 2 19 11 25 209 6 2 3 47 58 I947 C. col. 2 C cyg. 2 A cyg. 3 A. fab. 59 A. alb. 210 210 83 83 12 I2 I935 A. ans. 1 1 1 1 3 2 5 I86 2 2 8 Anser 53I T. tad. 1 1 1 I 38 C. mos. 1 1 I0 A. spo. 1 1 I A. gal. 2 2 1 1 1 3 5 A. pen. 3 3 11 II 300 A. str. 3 3 6 6 10 I0 76 A. cre. 12 2 14 17 15 32 69 60 129 25 25 I200 A. pla. 262 53 315 85 461 36 989 423 51 2045 545 121 1117 3281702 300 136 4249 208 33 132 107 2336 16 2832 22-545 A. acu. 2 2 8 8 I4 A. cly 2 2 77 N. ruf. 1 1 I A. fer. 4 9 13 21 21 746 A. nyr. 2 2 3 A. ful. 4 5 9 15 267 2 284 8 8 768 A. mar. 2 2 I0 A. f. x n. 1 1 I C. hye 1 I 2 M.fus. 24 B. cla. 25 25 27 27 1 18 I9 5I6 M. alb. 2 2 1 1 2 2 4I M. ser. 57 M. mer. 3 3 25 25 52 5 96 16 18 187 22 6 14 11 53 60I 4 2 6 4 4 22 G. ste. 2 2 4 G. arc. 12 1 13 35 P. car. 4 4 121 60 29 210 113 69 14 196 18 3 15 30 4 I 7I 2I27 P. ari. 58 P. pyg. 296 B. ste 1 I I E. gar. 22 A. alb. 1 1 2 1 4 14 6 25 5 1 10 3 9 28 2 9 3 6 20 405 A. cin. 4 2 6 6 26 7 61 24 15 139 66 21 65 25 30 12 6 225 48 6 16 9 6 I 86 I005 C. cic. 3 T. ruf. 10 9 19 7 170 177 18 58 53 2 6 137 9 4 5 3 2I 539 P. cri. 9 2 5 16 17 5 22 1 I 224 P. gri. I P. nig. 42 H. alb. 2 2 7 R. aqu. 1 1 7 7 I8 G. chl. 1 1 7 7 1 30 8 39 2 2 93 F. atr. 9 9 25 149 52 226 96 1 318 27 27 8 477 7 2 4 I3 2732 G. gru. 102 102 I4I C. ale. 5 P. squ. I C. min. 62 C. alp. 9 G. gal. 1 11 2 33 47 3 1 4 1 13 I4 69 N. arq. I3 A. hyp. 1 1 9 T. och. 2 2 26 T. neb. 4 T. tot. 2 C. rid. 2 2 9 1 10 1 81 2 84 13 I3 3459 H. min. I L. mel. 7 L. can. 1 15 2 18 1 67 68 I325 L. fus. 2 L. mic. 5 5 2 I023 1 I026 3587 L. cac. 1 1 I I 272 L. m. / c. 7 7 6 3 9 24 Larus 31 31 3I S. san. 32 A. fla. 4 A. att. 1 1 1 2 2 11 7 2 25 2 7 1 4 1 1 16 2 I 2 1 I 7 96 C. cin. 1 1 12 1 15 I35 48 1 17 1 23 225 89 24 3 3 II9 439 313 68 38I 93 771 542037 700 249 3904 1090 196 238| 394 2174 382 200 6817 4|8 73 198 1226 2593 I9 4527 48.963 Iz qrnitqlqske beležnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Labod grbec Cygnus olor Mute Swan - further records of juveniles of the Polish morph, either from mixed or pure immutabilis pairs in 2012 and 2013; breeding at Lake Gradiško (UTM VM71, central Slovenia), Pragersko claypits (two nearby localities, UTM WM53, NE Slovenia) and Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) K beležnicama, ki so jih objavili Vrezec & Hönigsfeld (2003) ter HanŽel (2012), dodajam še nekaj podatkov o gnezdenju levcistične oblike laboda grbca. Te ptice sem opazoval na Gradiškem jezeru (omenja že Hanžel 2012), na glinokopih in pri smetišču v Pragerskem ter na zadrževalniku Medvedce. Tako na zadrževalniku kot na glinokopih v Pragerskem so ob mešanih parih gnezdili tudi pari, kjer sta bila oba starša levcistične oblike. Na Gradiškem jezeru je leta 2012 gnezdil par z osmimi mladiči, od katerih sta bila dva levcistične oblike immutabilis, leta 2013 pa so bili med štirimi mladiči tri levcistične oblike. Na glinokopih v Pragerskem je bil leta 2012 edini mladič tam gnezdečega para immutabilis, leta 2013 pa sta bila od petih mladičev dva levcistične oblike. Na glinokopih pri smetišču Pragersko je bil leta 2013 med tremi mladiči en immutabilis. Na zadrževalniku Medvedce je bilo leta 2013 med osmimi gnezdečimi pari, kar je največ doslej (Bordjan & Božič 2009A), pet mešanih parov, in sicer s po šestimi (1 immutabilis), petimi (3 immutabilis), tremi (1 immutabilis), petimi (1 immutabilis) in tremi mladiči (1 immutabilis). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Labod grbec Cygnus olor Mute Swan - 108 individuals observed on 13 Jan 2013 near Vrbina gravel pit (SE Slovenia); 62 individuals in grassland (GKX 545178, GKY 85066) and 46 individuals on the water in the gravel pit (GKX 544450, GKY 85562) Zaradi zanimanja za postavitev zadnjih dveh hidroelektrarn na spodnji Savi sva 13. 1. 2013 obiskala gramoznico Vrbina. Najprej sva na travniku v bližini reke Save, ki je od gramoznice oddaljen približno 700 m, opazovala 58 labodov grbcev, štirje osebki pa so ob najinem prihodu vzleteli. Pot sva nadaljevala do aktivnega dela gramoznice, kjer sva poleg številnih lisk Fulica atra, sivk Aythya ferina in enega čopastega ponirka Podiceps cristatus opazovala še 46 grbcev, ki so se zadrževali na jezeru. Ob tem ne izključujeva, da se nekateri med najino vožnjo niso preselili s travnika v gramoznico, nikakor pa ne celotna jata, saj bi to ob stalnem pregledovanju okolice zagotovo opazila. Na kopnem je prehrana grbcev pogosto odvisna od okoliške kmetijske prakse, in sicer največji delež pokriva oljna ogrščica Brassica napus, prav tako pa jim ustreza obrežna vegetacija (Chisholm & Spray 2002). V najinem primeru so krajino sestavljale predvsem kmetijske površine in travniki, ki takrat še niso bili prekriti s snegom, tako da je bilo to območje zanje ustrezen prehranjevalni habitat. Skupno sva tako zabeležila 108 osebkov labodov grbcev. Mateja Deržič, Laze 10, SI-8261 Jesenice na Dolenjskem, Slovenija, e-mail: mateja.derzic@gmail.com Tomaž Berce, Prešernova 9, SI-5294 Dornberk, Slovenija, e-mail: tomazberce@gmail.com Mala gos Anser erythropus Lesser White-fronted Goose - one individual photographed in the flock of 195 White-fronted Geese A. albifrons, migrating in the NE-SW direction on 31 Dec 2012, near the village of Jurjevica (UTM VL76, southern Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED as 3rd for Slovenia (Category A). Slika 1 / Figure 1: Mala gos / Lesser White-fronted Goose Anser erythropus, Jurjevica, 31. 12. 2012 (foto: A. Kozina) Dne 31. 12. 2012 sem se ob 13.00 h s fotoaparatom odpravil okoli vasi Jurjevica, in sicer z namenom, da bi fotografiral katerega od velikih srakoperjev Lanius excubitor, ki se v tem času zadržujejo pri nas. Bilo je sončno in mrzlo vreme, ptic pa zelo malo, zato sem se dokaj hitro odpravil nazaj proti domu. Med hojo pa sem za sabo zaslišal značilno oglašanje in hitro opazil veliko raztegnjeno jato gosi, ki je letela v smeri SV-JZ. Jato mi je uspelo večkrat fotografirati, nato pa sem jih po približno pol minute izgubil iz dosega fotoaparata. Po fotografijah sem hitro ugotovil, da gre za beločele gosi Anser albifrons, skupaj sem naštel 195 osebkov, med njimi pa sem med pregledovanjem fotografij opazil gos, ki se je po velikosti in postavi močno razlikovala od drugih v jati (slika 1). Bila je veliko manjša in manj čokata kot druge, prav tako je imela vidno krajši vrat. Zaradi teh značilnosti sem pomislil na malo gos, mojo domnevo pa so nato potrdili kolegi iz Foruma ptice (www.forumptice.si), nato pa še Komisija za redkosti. Pozneje sem izvedel, da je bila mala gos v jati z beločelimi opazovana že dva dni prej (29. 12. 2012) na Ptujskem jezeru (L. Božič osebno). Gre za izjemno opazovanje v Sloveniji (Hanžel & Šere 2011), obe vrsti gosi pa sta bili tokrat prvič opaženi v Ribniški dolini. Opisano opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti -KRED kot 3. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Aleksander Kozina, Jurjevica 61, SI-1310 Ribnica, Slovenija, e-mail: aleksanderkozina@hotmail.com Rjasta kozarka Tadorna ferruginea Ruddy Shelduck - two individuals observed on 23 Jun 2013 at Sečovlje Salina (UTM UL83, SW Slovenia); 4th record for this site, where the species was first recorded as late as in 2011. The record was confirmed by the National Rarities Committee -KRED as 11th for Slovenia (Category C). Popoldan 23. 6. 2013 sem s fotoaparatom preživel v Sečoveljskih solinah. Okoli 16. ure sem v predzadnjem solinskem bazenu pred morjem fotografiral polojnike Himantopus himantopus, ko sta iz notranjega dela solin prileteli dve rjasti kozarki in se usedli na nasip, oddaljen kakšnih 150 m od mene (slika 2). Najprej sem ju nekaj časa fotografiral s te oddaljenosti, nato pa sem se jima poizkušal nekoliko približati, a sta hitro začeli kazati znake vznemirjenosti, zato sem se umaknil, da ju ne bi splašil. V tem letu je bila rjasta kozarka sicer že dvakrat opažena v Sečoveljskih solinah, prvič 22. 3. 2013 dva osebka in nato aprila en osebek (KPSS 2013A & 2013B). Skupno je to četrto opazovanje rjaste kozarke v Sečoveljskih solinah (Škornik 2011), in glede na to, da so vsa opazovanja iz zadnjih let, je moč slutiti, da bomo imeli v prihodnosti še več srečanj s to vrsto. Opisano opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED kot 11. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija C). Aleksander Kozina, Jurjevica 61, SI-1310 Ribnica, Slovenija, e-mail: aleksanderkozina@hotmail.com Kreheljc Anas crecca in mlakarica Anas plathyrhyncos Teal & Mallard - mixed pair consisting of male of the former and female of the latter species observed between Feb and late May 2012 at Sečovlje Salina and in the nearby stream (UTM UL93, SW Slovenia); intensive displaying and chasing of male Mallards by the Teal, but no young were recorded Slika 3 / Figure 3: Mešani par kreheljca A. crecca in mlakarice Anas platyrhynchos / Mixed pair of Teal and Mallard, Lera, Sečoveljske soline, 13. 5. 2012 (foto: A. Sovinc) Že v času izjemno hladnega in vetrovnega obdobja v februarju 2012 se je na Leri v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) med mlakaricami pojavil samec kreheljca. Kmalu se je izkazalo, da se nikakor noče ločiti od ene izmed sicer precej neboječih samic mlakaric. V naslednjih mesecih, vse do konca maja 2012, smo nenavadni par samca kreheljca in samice mlakarice pogosto videvali na relaciji KPSS-potok Fazan v Luciji (slika 3). Kreheljc svoje izvoljenke druge vrste ni izpustil iz oči, nenehno se je gibal tik ob njej, in brž ko je poletela, je zletel z njo. Ob tem je preganjal druge samce mlakaric, če so se preveč približali "njegovi" samici. Opazil sem, da so to samico (ko je bila s samcem kreheljca) druge mlakarice izločile iz skupine; s kreheljcem sta se Slika 2 / Figure 2: Rjasta kozarka / Ruddy Shelduck Tadorna ferruginea, Sečoveljske soline, 23. 6. 2013 (foto: A. Kozina) držala nekoliko ločeno od sicer strnjene skupine mlakaric. Maja sem na potoku Fazan opazoval intenzivno dvorjenje kreheljca, ki se mu se mlakarica ni "upirala". Kljub temu, da je zelo verjetno prišlo tudi do kopulacije, nisem kasneje nikoli opazil mladičev tega mešanega para. Zanimivo je, da sem od druge polovice maja videval le samca kreheljca, kar bi lahko pomenilo, da samica mlakarice vali. Mešani račji par sem zadnjič opazoval v zadnjih dneh maja, spet skupaj, a le enkrat. To je bilo moje zadnje srečanje s samcem kreheljca (domnevam, da bi bila lahko samica katera izmed mlakaric, ki se vse leto zadržujejo v skupini na potoku Fazan). Andrej Sovinc, SOLINE Pridelava soli d.o.o, Seča 115, SI—6320 Portorož, Slovenija, e—mail: Andrej.Sovinc@soline.si Raca žličarica Anas clypeata Shoveler - 28 individuals flying on 14 Mar 2012 over the city of Ljubljana at Rožna dolina (UTM VL59, central Slovenia), where such observations are highly unusual Dne 14. 3. 2012 sem ob prihodu v službo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani opazoval za mesto manj običajen prizor. Ob oblačnem vremenu sem v zraku opazil jato rac. Pričakoval sem sicer mlakarice Anas platyrhynchos, vendar sem skozi daljnogled prepoznal race žličarice. Preštel sem 28 osebkov v nizkem letu (> 50 m) od JZ proti SV. Raca žličarica velja za zelo redko vrsto širšega območja Ljubljane (Tome et al. 2013). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Tatarska žvižgavka Netta rufina Red-crested Pochard — prolonged stay observed for the first time with 2—7 individuals between 22 Apr and 15 Jul 2012, followed by first confirmed successful breeding for Slovenia in 2013, when 1 partly feathered duckling was recorded on 14 Jul 2013 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); further records made in these years at Rački ribniki fishponds (UTM WM54, NE Slovenia) and Požeg reservoir (UTM WM54, NE Slovenia) are given Tatarska žvižgavka je bila na zadrževalniku Medvedce v obdobju 2002—2008 opazovana sedemnajstkrat, opazovanja pa so bila dokaj enakomerno razporejena med koncem februarja in koncem oktobra, z največ opazovanji (6) v letu 2006 (Bordjan & Božič 2009A). Leta 2012 smo prvič zabeležili letovanje te vrste, ko se je med 22. 4. in 15. 7. 2012 tukaj zadrževalo 2—7 osebkov. Število samcev je med posameznimi obiski nihalo med enim in šestimi osebki, samici pa sta bili največ dve. Spomladi sta bila oblikovana dva para, med 17. 5. in 2. 6. pa je bilo videti samo eno samico. Morda je v tem času celo valila, vendar speljanih mladičev v tem letu nismo zabeležili. Tatarske žvižgavke smo redno opazovali tudi leta 2013. Takrat se je v celotnem gnezditvenem obdobju na zadrževalniku pojavljal en par. V juniju in juliju se osebka iz para nista več zadrževala skupaj in občasno samice ni bilo na spregled. Nato pa sem dne 14. 7. 2013 nedaleč od samice opazil letenja nezmožnega, le delno operjenega mladiča. Mladič se je skupaj z lisko Fulica atra in sivko Aythya ferina intenzivno prehranjeval s potapljanjem. Bil je manjši od sivke in še vedno pretežno pokrit s puhom. To je prvo potrjeno uspešno gnezdenje vrste v Sloveniji (Geister 1995, T. Mihelič osebno). V letih 2012 in 2013 je bila tatarska žvižgavka večkrat tudi na bližnjih Račkih ribnikih, kjer sem jo med letoma 2001 in 2011 opazoval vsega štirikrat. Leta 2012 sem 7. 4. opazoval dva samca, leta 2013 pa se je samica tukaj zadrževala med 15. 8. in 21. 9. Dne 16. 6. 2012 sem samca tatarske žvižgavke prvič doslej opazoval tudi na Požegu. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjavka Aythya marila Scaup — one adult male observed on 14 Apr 2013 at Ptujsko jezero reservoir (UTM WM63, NE Slovenia); rather late date as the species usually occurs in Slovenia during winter months Dne 14. 4. 2013 je bil organiziran izlet na vodni zadrževalnik Medvedce. Ker je bilo izleta konec ob 12.00 h, vlak za Ljubljano pa smo imeli šele ob 15.45 h, smo se Nina, Aleš, Luka, Matija in avtor beležnice odpravili še na Ptujsko jezero. Sprva smo v Markovcih poiskali samico zimske race Clangula hyemalis, ki se je tukaj zadrževala že več mesecev. Ob pregledu drugih vodnih ptic smo na drugi strani jezera tik ob nasipu opazili skupino treh čopastih črnic A. fuligula, med njimi pa odraslega samca rjavke. Med 20 min trajajočim opazovanjem se je v primeri s čopastimi črnicami potopil le enkrat in ujel nevretenčarja. Med nekaj zadnjimi januarskimi štetji vodnih ptic v Sloveniji (IWC) je bila rjavka zabeležena leta 2012 na spodnji Savi, leta 2011 na Notranjskem in na Muri, leta 2010 na zgornji Savi in Dravi, leta 2009 na spodnji Savi in Dravi, leta 2008 na spodnji in zgornji Savi ter Obali, leta 2007 pa na Muri ter na Notranjskem (Božič 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011 & 2012). Vsakokrat je bilo v Sloveniji skupaj opazovanih manj kot 10 osebkov, razen v letu 2008, ko jih je bilo v celotni Sloveniji 11. Iz tega lahko sklepamo, da je rjavka v času štetij IWC redna, a maloštevilna gostja. Sredina aprila je za to vrsto dokaj pozen datum pojavljanja v srednji Evropi, saj naj bi bila večina osebkov v tem času že na gnezdiščih, tiste, ki gnezdijo bolj severno, pa pri Baltskem morju (Snow & Perrins 1998). Po drugi strani je bila rjavka na avstrijskem Koroškem, po višku opazovanj v marcu, zabeležena še v vseh pentadah meseca aprila (Petutschnig 2008). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI—1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Gozdni jereb Tetrastes bonasia Hazel Grouse - one individual observed on 25 Apr 2013 in NE part of Mt Krim (E 460122, N 86303, central Slovenia); rare record for the site Dne 25. 4. 2013 sva na SV delu Krima, natančneje JZ od vasi Gornji Ig, opazovala gozdnega jereba. Kljub temu, da so gozdni jerebi mojstri prikrivanja in se vedno ne splašijo ob približanju, sva ga najverjetneje presenetila. Ko sva se z avtom vračala po gozdni cesti z vrha Krima proti Gornjem Igu, je zletel pred nama. Že po silhueti ter načinu leta sva takoj prepoznala, da gre za gozdno kuro. Glede na velikost in obarvanost pa sva le še potrdila opazovanje gozdnega jereba. Nato sva ga še imela možnost opazovati nekaj trenutkov na bukovi veji, preden je odletel v notranjost gozda. Samci gozdnih jerebov so aprila najbolj teritorialni in opaznejši, drugi višek aktivnosti pa je septembra, ko začnejo mladi samci iskati nov teritorij, zato je iz teh obdobij največ podatkov o opazovanjih gozdnega jereba (Perusek 2006). Ornitološki atlas Slovenije (Geister 1995) prikazuje pojavljanje vrste na območju Krima, podatki o njenem opazovanju pa so redki (A. Vrezec osebno). Mateja Deržič, Laze 10, SI-8261 Jesenice na Dolenjskem, Slovenija, e-mail: mateja.derzic@gmail.com Tomaž Berce, Prešernova 9, SI-5294 Dornberk, Slovenija, e-mail: tomazberce@gmail.com Prepelica Coturnix coturnix Quail - one individual landed in broad daylight along a residential house in Ljubljana City centre (UTM VL69, central Slovenia) on 24 Sep 2012 Dne 24. 9. 2012 popoldan sem se spuščal po stopnicah svoje hiše na Langusovi 10 v Ljubljani, a še preden sem prišel do dna, je nenadoma kar z neba proti tlom priletela oz. padla rjava "pernata "kepa", potem pa zavila za hišo. To je gotovo nekaj posebnega, sem si rekel in odhitel nazaj v stanovanje po fotoaparat. Ponovno sem se spustil po stopnicah in s pripravljenim aparatom previdno pokukal za vogal. Nič ni bilo videti, zato sem naredil nekaj korakov naprej. V tistem trenutku mi je izpod nog zletela omenjena rjava "pernata kepa" in ni mi bilo težko prepoznati prepelice. Dvignila se je nad garažo in videti je bilo, da se ponovno spušča k tlom. S počasnimi koraki in s pripravljenim aparatom sem se pomaknil za drugi vogal hiše. Zdaj me ne bo presenetila, sem pomislil, in naredil bom vsaj en dokumentarni posnetek. Tudi tokrat mi ni uspelo, saj je, takoj ko sem stopil bolj na odprto, zletela s tal, ponovno pristala na tleh in smuknila po tleh v ribezov grm. S pripravljenim aparatom sem kar nekaj časa čakal v upanju, da se prepelica vendarle pokaže. Takrat pa je iz pritličja prišel sosed in prepelica se je takoj dvignila ter odletela k sosednji hiši na travnato dvorišče. Več kot eno uro sem jo iskal, vendar mi je ni uspelo ponovno videti. Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Polarni slapnik Gavia arctica Black-throated Loon - single individuals observed on 13 Oct 2012 and 3 Jan 2013 at Požeg reservoir (UTM WM54, NE Slovenia); rare records for the site and its surroundings, where the species occurs regularly only on reservoirs of the Drava River Dne 13. 10. 2012 sem prvi avtor med rednim monitoringom vodnih ptic na akumulaciji Požeg opazoval en osebek polarnega slapnika. Zadrževal se je približno na sredini akumulacije, na odprtem daleč stran od drugih vodnih ptic. Dne 3. 1. 2013 sva se med popisom velikih srakoperjev Lanius excubitor ponovno ustavila na tej lokaciji. Tudi tokrat sva zabeležila polarnega slapnika, ki se je zadrževal na istem mestu kot pred tem opazovani osebek. Opazovanji sta redka podatka za akumulacijo Požeg in širšo okolico, saj se vrsta redno pojavlja le na akumulacijah reke Drave (SoviNC 1994, Vogrin 2009). Tilen Basle, Koroška cesta 178a, SI-2351 Kamnica, Slovenija, e-mail: tjulentil@gmail.com Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: ploj.alen@gmail.com Bobnarica Botaurus stellaris Bittern - one individual heard in dusk on 17 Mar 2012 at Podgrac near Osek, close to Vogršček reservoir (UTM VL08, western Slovenia) Dne 17. 3. 2012 sem med popisom čuka Athene noctua v Vipavski dolini pri zaselku Podgrac pri Oseku SV od vodnega zadrževalnika Vogršček zaslišal oglašanje bobnarice. Po glasovih sem domneval, da leti nad zadrževalnikom v smeri od JZ proti SV, na višini nekaj deset metrov. Oglašanje je kmalu potihnilo. To je že tretje območje, kjer sem se srečal z bobnarico med selitvijo in prvo v JZ Sloveniji (glej Bordjan 20iia). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Bobnarica Botaurus stellaris Bittern - one individual observed on 27 Mar 2012 in Postojna (UTM VL36, SW Slovenia) Dne 27. 3. 2012 sva se z B. Vilharjem ob ca. 10.45 h namenila prečkati tako imenovani "polotok" ob mrtvem rokavu reke Pivke pod naseljem blokov Zeleni biser v Postojni, v bližini klavnice. Dan je bil jasen in miren s temperaturo okoli 10 °C. Prijatelj je na drevesu opazil velikega detla Dendrocopos major, ki je ravno priletel in pričel iskati hrano. Ko sva se ga nagledala in hotela prečkati travnik, je prijatelj na poti kakih 10 m pred nama na tleh zagledal večjo ptico, tik pred vzletom. Sprva je po obarvanosti in velikosti pomislil, da gre morda za kanjo Buteo buteo. Vendar sem sama, ko sem ptico opazila v letu od strani, po drži glave in kljuna ugotovila, da gre za vrsto čaplje. S pomočjo priročnika sem doma ugotovila, da gre za bobnarico, kar sem posumila že na terenu. Bobnarica je odletela kakih 100 m stran in pristala na travniku. Takoj sva se odpravila v njeno smer in ko naju je med približevanjem opazila, je v sklonjeni drži stekla v gozdiček ob mrtvem rokavu reke Pivke v neposredno bližino vode. Stekla sem ta njo, da bi jo fotografirala. Ko sem se ji približevala, se je poskušala skriti ob deblu drevesa. Pri tem je glavo dvignila navpično in se s telesom nekako pozibavala. Posrečilo se mi jo je fotografirati, vendar je na posnetku le za silo opazna njena silhueta v navpični drži. Kakor koli že, ko sem se ji približala na razdaljo vsega 10 m, je odletela v smeri Postojnske jame. Brigita Mingot, Jenkova 18, SI-6230 Postojna, Slovenija Kravja caplja Bubulcus ibis Cattle Egret - one 1st-year individual found dead on 3 Jan 2013 on the coast between Piran and Fiesa (UTM UL84, SW Slovenia); presumably, it died in the second half of December 2012. This is the first record for the species outside coastal wetlands on the Slovenian coastline. The record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED as 21st for Slovenia (Category A). Čeprav kravja čaplja spričo velikega števila opazovanj od leta 2005 dalje ne sodi več med redke vrste v Sloveniji, pa so opazovanja te čaplje pri nas kljub vsemu lokalno zelo omejena na vsega tri lokacije (zbrano v Hanžel & Šere 2011). Na Obali na dve večji priobalni mokrišči in njuno neposredno okolico, Sečoveljske soline (Škornik 2012) in Škocjanski zatok (Mozetič 2010). Dne 3. 1. 2013 sem na delu morske obale med Piranom in Fieso, natančneje v bližini piranske cerkve, našel kadaver prvoletne kravje čaplje, ki ga je naplavilo morje. Gre za prvo opazovanje na Obali zunaj priobalnih mokrišč, kar je bilo sicer spričo naglega povečevanja števila opazovanj po letu 2005 pravzaprav tudi pričakovano. Kadaver je bil po oceni star teden ali dva, torej je ptica poginila nekje v drugi polovici decembra 2012. Primerek je sedaj shranjen v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kadavri pretežno morskih oziroma vodnih ptic, večinoma onemogle ali v ribiške mreže zapletene ptice, ki jih naplavi morje, so že od nekdaj vzbujali pozornost ornitologov (Makovec 1989). Odsek obale med Piranom in Fieso je v tem oziru, verjetno zaradi lege, še posebej zanimiv, saj so bile tod najdene tudi nekatere redkosti (Rubinič & Vrezec 1999). Na tem dober kilometer dolgem odseku sem tega dne našel kar šest kadavrov vodnih ptic, poleg kravje čaplje še rdečegrlega slapnika Gavia stellata, polarnega slapnika G. arctica, rečnega Chroicocephalus ridibundus in dva rumenonoga galeba Larus michahellis. Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti -KRED kot 21. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Al Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si Rjavi škarnik Milvus milvus Red Kite - one individual observed on 17 Dec 2011 in flooded grassland at Mali otok (UTM VL37, SW Slovenia); very rare winter record from Dec-Jan period for Slovenia Dne 17. 12. 2011 je bilo ob 16. uri jasno, z zelo dobro vidljivostjo in rahlim vetrom pri temperaturi 2,5 °C. Tri dni pred tem je močno deževalo, tako da je pod vasjo Mali Otok reka Nanoščica prestopila bregove in poplavila travnike med to vasjo in vasjo Zagon. Ptice, kot so kanje Buteo buteo, vrane in krokarji Covus corax, so na travnikih vzdolž roba poplavljenega območja lovile male sesalce, ki so iz svojih lukenj bežali na suho, in se prehranjevale z lahkim ulovom. Ko sem se med opazovanjem tega dogajanja ustavila v bližini pod lovsko prežo, je mojo pozornost pritegnila večja ptica, ki je zletela s starega drevesa vrbe ob reki Nanoščici nad poplavljen travnik in pričela krožiti nad vodo. V njeni neposredni bližini je bila tudi postovka Falco tinnunculus, tako da sem lahko videla, da gre res za občutno večjo ptico. Takoj sem se ji začela približevati in prišla do roba poplavljenega travnika, oddaljenega 30-40 m od ptice, kjer sem si jo lahko zelo dobro ogledala s spodnje strani in ugotovila, da gre za zelo redkega rjavega škarnika, ki ga pred tem nisem še nikdar videla. Rjavi škarnik je še nekaj časa krožil nad poplavno vodo, nato pa odletel na drevo ob reki Nanoščici, v neposredni bližini mesta, od koder je malo prej vzletel. Rjavi škarnik se v Sloveniji pojavlja na selitvi (npr. Tome et al. 2005, Bordjan & Božič 2009A, Bordjan 20iic), zimski podatki iz obdobja december-januar pa so izjemno redki (Sovinc 1994). Brigita Mingot, Jenkova 18, SI-6230 Postojna, Slovenija Beloglavi jastreb Gyps fulvus Griffon Vulture — two records outside the region of the species' regular occurrence in SW Slovenia: single individuals observed on 3 Sep 2012 at Lake Gradiško (UTM VM71, central Slovenia) and on 15 Sep 2012 at Valvasor Chalet above Žirovnica in the Karavanke Mts; prior to these observations, the species had been never before recorded at both sites Beloglavi jastreb se v Sloveniji redno pojavlja JZ od črte Mangart-Porezen-Snežnik (MiHELič & Genero 2005). Vzhodno od te črte omenjena avtorja navajata vsega pet podatkov, še nekaj dodatnih pa je bilo zbranih kasneje (Bordjan 2011D). V letu 2012 sem se z beloglavim jastrebom srečal dvakrat zunaj območja rednega pojavljanja. Prvič sem ga opazoval dne 3. 9. 2012, ko sem zaključeval obhod okoli Gradiškega jezera pri Lukovici. Takrat sem severno od akumulacije na Gradiškem hribu opazil večjo ujedo. Skozi teleskop sem prepoznal beloglavega jastreba, ki je v večernih urah pristal na smreki na strmem pobočju hriba. Zaradi pozne ure opazovanja domnevam, da je tukaj tudi prenočil. V tem delu Slovenije po meni dostopnih podatkih beloglavi jastreb pred tem še ni bil opazovan. Še najbližje je opazovanje z Ljubljanskega barja, oddaljeno manj kot 30 km (Ž. Šalamun osebno). Dne 15. 9. 2012 smo se Tilen Basle, Luka Božič, Matej Gamser in avtor odpravili na Stol v Karavankah. Ko smo po sestopu počivali pri Valvasorjevem domu (1181 m n.v.) nad Žirovnico, sem visoko nad nami opazil večjo ujedo, ki smo jo nemudoma prepoznali kot beloglavega jastreba. Jastreb je pot nadaljeval proti JV. Po objavljenih podatkih je to sploh prvo opazovanje vrste v Karavankah (MiHELič & Genero 2005). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjavi lunj Circus aeruginosus Marsh Harrier - several observations in forest glades at Kočevski rog (UTM VL95 & WL05, SE Slovenia) throughout the late May-late Aug 2012 period indicate importance of these openings in the Dinaric forest landscape; high pouncing rate (0.57/min hunting) and hunting success (75%) were probably related to the high availability of rodents during this year Od maja do avgusta 2012 sem redno opravljal terensko delo z volkovi v Kočevskem rogu. Pozno spomladi in poleti sem po večjih gozdnih jasah sredi obsežnih kompleksov dinarskih gozdov Omphalodo-Fagetum s. lat. redno opazoval rjave lunje. Dne 22. 5. 2012 sem ob 17.20 h pri Oneku opazoval samico med lovom. Dne 23. 5. 2012 sem v Koprivniku ob 9.00 h opazoval dve loveči samici (slika 4) in ob 12.20 h še eno (verjetno ista kot ena od prejšnjih dveh). Po eno samico sem v Koprivniku videl še 29. 6. 2012, 7. 7. 2012, 29. 7. 2012 in 24. 8. 2012. Skupaj sem zabeležil štiri poskuse lova na glodavce na traviščih, od katerih so bili trije (75 %) uspešni. Med opazovanjem aktivnega iskanja plena v letu je bila frekvenca 0.57 poskusa lova/min in 0.43 uspešne uplenitve/min. V tej sezoni sem na jasi pri Koprivniku med ujedami zabeležil še kanje Buteo buteo, sršenarje Pernis apvirous, opažen pa je bil tudi belorepec Haliaeetus albicilla (L. Hočevar osebno). Čeprav so opažanja stalnega pojavljanja rjavih lunjev pozno spomladi in poleti gnezditveno sumljiva, sklepam, da to leto lunji v Kočevskem rogu niso gnezdili. Med opažanji namreč nikoli nisem zabeležil samca in tudi sam habitat ni najbolj tipičen za gnezditev rjavega lunja, ki navadno izbira trstišča in podobne vlažne habitate (Cramp 1998). Domnevam, da je šlo pri večini opažanj za isto samico in sicer za mlad osebek, ki v tem letu še ni gnezdil in je uporabljal večje gozdne jase le za lov. Zaradi obilnega obroda bukve Fagus sylvatica in nekaterih drugih drevesnih vrst v prejšnji jeseni (2011) je bila namreč v letu 2012 razpoložljivost glodavcev v dinarskih gozdovih zelo visoka. To se kaže v visoki frekvenci poskusov lova, morda pa tudi v visoki uspešnosti lova. Obe vrednosti sta namreč precej višji, kot so jih na primer poročali pri mladih rjavih lunjih na Poljskem: 0,10-0,42 poskusa lova/min in 0-30 % uspešnost lova (KiTowsKi 2009) ali pri pepelastih lunjih C. cyaneus v ZDA: 0,07-0,36 poskusa lova/min in 3-29 % uspešnost lova (Collopy & Bildstein 1987). Pri tem je sicer treba upoštevati, da je bil moj vzorec relativno majhen. Hkratno opažanje dveh samic dokazuje, da jase uporablja več osebkov lunjev in nakazuje na pomen presvetlitev v gozdni krajini za to vrsto in nekatere druge ujede. Miha Krofel, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, 31-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: miha.krofel@gmail.com V' Slika 4 / Figure 4: Rjavi lunj / Marsh Harrier Circus aeruginosus, Koprivnik, Kočevski rog, 23. 5. 2012 (foto: M. Krofel) Stepski lunj Circus macrourus Pallid Harrier - several new records of this rare species in Slovenia: 3cy male on 30 Mar 2012 at Požeg reservoir (UTM WM54, NE Slovenia), ad. male on 8 and 9 Apr at Dravski dvor (UTM WM54, NE Slovenia) and ad. male on 23 Mar 2013 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). The records were confirmed by the National Rarities Committee - KRED as 13th, 15th and 17th for Slovenia (Category A), respectively. Stepski lunj je v Sloveniji redka vrsta, ki je bila med letoma 1950 in 2011 opazovana vsega enajstkrat (Hanžel & Šere 2011). V letu 2012 sem stepskega lunja opazoval dvakrat, prvič 30. 3. 2012 pri zadrževalniku Požeg. Na območje sem prišel popoldne in že iz avtomobila videl lunja, ki je zelo nizko jadral nad cesto, usmerjen proti meni. Ker sem lunje na Požegu opazoval le nekajkrat, sem hitro ustavil avtomobil in si ga ogledal z daljnogledom. Bil je precej svetel, vendar še vedno delno pokrit z mladostnim perjem. Takoj sem izločil rjavega lunja C. aeruginosus, ostali so še močvirski C. pygargus, pepelasti C. cyaneus in stepski. Ker je bila črnina na perutih omejena na primarna letalna peresa in tudi ni bilo črne črte na sekundarnih letalnih peresih, sem izključil še močvirskega lunja. Ob tem moram dodati, da je bil opazovani osebek precej vitek, z daljšimi in ožjimi perutmi. Prvi dve primarni letalni peresi sta bili svetli, kar imata tako samec stepskega kot mlad samec pepelastega lunja. Ko je bil le nekaj metrov nad mano, sem preštel štiri izrazita peresa ("prste") na koncu peruti, kar je značilnost stepskega in močvirskega lunja. Poleg tega opazovani osebek ni imel temnega roba že pregoljenih letalnih peres, ki so zelo opazne pri pepelastem, ne pa tudi stepskem lunju. Tako sem zaključil, da sem opazoval samca stepskega lunja v tretjem letu starosti. Lunj je let nadaljeval v ravni črti proti SV. Drugi osebek stepskega lunja sem opazoval 8. 4. 2012 južno od Dravskega dvora (slika 5). Odraslega samca sem opazil med kroženjem nad cesto med Račami in Dravskim dvorom tik pred omenjenim naseljem. Lunj je nekajkrat zaokrožil nad cesto, nato pa v nizkem letu pričel loviti nad njivami. Že naslednje jutro sem na isti lokaciji vnovič opazoval domnevno istega odraslega samca. Tokrat se je dvigoval in pomikal proti vzhodu. S stepskim lunjem sem se ponovno srečal spomladi naslednjega leta. Takrat sem 23. 3. 2013 na zadrževalniku Medvedce opazoval odraslega samca med selitvijo nizko nad njivami vzhodno od zadrževalnika. Stepski lunj na zadrževalniku do leta 2008 ni bil zabeležen (Bordjan & Božič 2009A). Po letu 2008 pa je bilo vključno s tukaj opisanim opazovanjem zabeleženih skupaj osem različnih osebkov (Hanžel & Šere 2011, M. Gamser osebno). Vsa opisana opazovanja je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED (kategorija A). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Stepski lunj Circus macrourus Pallid Harrier - ad. male observed on 1 Apr 2013 at Žerovnica, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED as 18th for Slovenia (Category A). Dne 1. 4. 2013 popoldne smo se z družino vračali iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Ko smo se peljali mimo Žerovnice pri Cerkniškem jezeru, smo na poljih zagledali sedečega svetlega lunja. V sumu, da je stepski, smo zapeljali na makadamsko cesto ter se mu poskusili čim bolj približati. Na koncu smo ga opazovali na pičlih 150 m. Lunj se je spreletel - kar nam je precej olajšalo določitev: videli smo enotno svetlo siv, skoraj bel hrbet. Med hrbtom in trtico ni bilo razlik v obarvanosti kot pri pepelastem lunju C. cyaneus. Črnine na perutih je bilo izredno malo, le na konicah. Ko se je ptica usedla na njivo, smo si jo ogledali skozi teleskop. Dilem ni bilo več. Po popolnoma belem grlu smo jo določili za odraslega samca stepskega lunja. Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti -KRED kot 18. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail. Ribji orel Pandion haliaetus Osprey - one individual observed on 2 Sep 2012 on migration at Pokojišče on the Menišija Plateau (UTM VL48, Central Slovenia), where several soaring migrants had been recorded previously Dne 2. 9. 2012 sva se sredi dneva peljala prek Menišije, ko sva na Pokojišču v zraku opazila ujedo, ki je v nizkem letu % л Slika 5 / Figure 5: Stepski lunj / Pallid Harrier Circus macrourus, Dravski dvor, 9. 4. 2012 (foto: D. Bordjan) letela iz smeri Pekla proti jugozahodu. Čeprav si med vožnjo ptice nisva mogla ogledati skozi daljnogled, sva jo zaradi nizkega leta s prostim očesom lahko določila za ribjega orla. Glede na dostopne objavljene podatke, je to prvi podatek o pojavljanju te vrste na Menišiji. Ribji orel je bil med selitvijo že opažen na okoliških nižinah: Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005), Planinskem polju (Krofel 2005A) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993), najino opažanje pa nakazuje, da za prelet med temi območji ribji orel vsaj občasno uporablja planoto Menišijo. Menišija je že bila opisana kot preletna točka za druge večje vrste ptic, ki izkoriščajo termiko, npr. žerjava Grus grus, rjavega lunja Circus aeruginosus, sršenarja Pernis apivorus (Krofel 2004), črno štorkljo (Krofel 2005B), beloglavega jastreba Gyps fulvus (Szymanski 2002) in pepelastega lunja Circus cyaneus (M. Krofel neobj.). Miha Krofel, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: miha.krofel@gmail.com Anamarija Žagar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: anamarija.zagar@gmail.com Kraljevi orel Aquila heliaca Imperial Eagle — 2cy individual observed migrating on 9 Mar 2012 over Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee — KRED as 5th for Slovenia (Category A). / Slika 6 / Figure 6: Kraljevi orel / Imperial Eagle Aquila heliaca, zadrževalnik Medvedce, 9. 3. 2012 (foto: A. Ploj) Med monitoringom selečih se ptic na zadrževalniku Medvedce sem 9. 3. 2012 ob 10.30 h opazil veliko ujedo, ki je letela naravnost proti meni. Takoj sem vedel, da opazujem enega izmed orlov iz rodu Aquila (slika 6). Pogled skozi objektiv fotoaparata in nato še daljnogleda je razkril, da gre za mladosten osebek. Ptica je imela močan kljun (močnejšega kot klinkač), zgornja krovna peresa so bila veliko svetlejša od letalnih, vidno je bilo tudi svetlo "okno" na peruti, takoj za najbolj zunanjimi letalnimi peresi. Na fotografiji je moč opaziti tudi značilni vzorec na zgornjem delu peruti. Na podlagi naštetih značilnosti sem ga določil za mladega kraljevega orla. To je prvo opazovanje vrste na zadrževalniku Medvedce in peto v Sloveniji. Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED (kategorija A). Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: ploj.alen@gmail.com Polojnik Himantopus himantopus Black-winged Stilt — several records at less usual sites for this species: one individual on 25 Apr 2012 at Lake Gradiško (UTM VM71, central Slovenia), one individual on 11 Apr 2013 at Notranje Gorice, Ljubljansko barje (UTM VL59, central Slovenia), 30 individuals in the same locality on 6 Apr 2013 (together with 7 Avocets Recurvirostra avosetta and 10 Little Ringed Plovers Charadrius dubius), and 2—3 individuals several times between 15 Jun and 6 Jul 2013 at Rače gravel-pit (UTM WM54, NE Slovenia) V letu 2012 in 2013 sem zbral nekaj opazovanj polojnikov po Sloveniji na manj običajnih mestih. Tako sem 25. 4. 2012 opazoval en osebek na vtoku potoka Drtijščica v akumulacijsko jezero v Gradišču pri Lukovici. Spomladi 2013 se je skupina polojnikov zadrževala na poplavljenih površinah na Ljubljanskem barju pri Notranjih Goricah. Sam sem 11. 4. 2013 skupaj z D. Tometom opazoval en osebek. Davorin jih je sicer 6. 4. 2013 tam opazoval kar 30, skupaj s sedmimi sabljarkami Recurvirostra avosetta in 10 malimi deževniki Charadrius dubius. Kasneje tega leta sem na polojnike naletel na poplavljenih površinah v gramoznici pri Račah. Tam so kakšno leto pred tem pričeli kopati v podtalnico. Zaradi obilnih padavin pozimi tega leta se je podtalnica dvignila in zalila dobrih 5 ha veliko območje. Tako so nastale obsežne plitvine, kjer so se med selitvijo ustavljali različni pobrežniki. Med 15. 6. in 6. 7. 2013 sem večkrat opazoval polojnike. V juniju sta bila večkrat po dva, v juliju pa po trije osebki. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Mali deževnik Charadrius dubius Little Ringed Plover — cases of evident ecological traps for pairs breeding in habitats altered by fish-farming activities reported from Rački ribniki fishponds (UTM WM54, NE Slovenia) and Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); in all cases, breeding was initiated on mudflats in drained basins, but nests subsequently failed due to intentional flooding Mali deževnik je pri izbiri gnezdišča neke vrste hazarder, saj gnezdi v habitatu, ki je pogosto izpostavljen nevarnim nihanjem vodne gladine. Tako ga lahko najdemo v gramoznicah, nasutjih, kamnolomih ter celo na njivah, bogatih s prodom, kjer zastaja voda (Geister 1995). Antropogena gnezdišča pogosto delujejo kot ekološka past (Battin 2004). Ta domnevo potrjujejo tudi nekatera moja opazovanja. Na Račkih ribnikih v zadnjih letih spomladi izpraznijo manjše bazene na severnem delu območja, ki tako postanejo primerni za gnezdenje malega deževnika. Gnezditveno sumljiva osebka sem opazoval že leta 2U11 na blatnih površinah izpraznjenega ribnika Gajič. V letih 2U12 in 2U13 pa sem naletel na par, ki je za gnezdenje izbral enega od izpraznjenih manjših bazenov nasproti hiše ribogojca. V obeh letih je bilo gnezdišče poplavljeno med koncem aprila in začetkom maja. Podobno se je zgodilo tudi paru, ki je poskusil gnezditi na blatnih površinah zadrževalnika Medvedce leta 2011, medtem ko je leto prej verjetno uspešno speljal mladiče. V obeh letih je bila gladina v aprilu zelo nizka, vendar je leta 2U1U ostala nizka tudi še v maju, medtem ko je leta 2011 v tem mesecu narasla in poplavila gnezdišče malega deževnika. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus Kentish Plover — one male observed on 6 Jul 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); although breeding in some coastal wetlands of Slovenia, the species is very rarely observed inland, with only five records published previously Beločeli deževnik pri nas gnezdi na obalnih mokriščih (Geister 1995), v notranjosti države pa se redko pojavlja. Iz notranjosti je objavljenih vsega pet opazovanj (Geister 1984, Vogrin 1987, Božič, B. 1992, Božič, L. 2003), med katerimi je samo eno po letu 2UUU. Na širšem območju zadrževalnika Medvedce je bil doslej opazovan samo enkrat (Bordjan & Božič 2009A), in sicer 20. 9. 1987 (Vogrin 1987). V zadnjih nekaj letih se je na zahodnem delu vodne površine zadrževalnika razrastel večji strnjen sestoj vodnega oreška Trapa natans, ki je čez poletje pravi magnet za pobrežnike (Bordjan 20iib). Tudi leto 2012 ni bilo izjema. Dne 6. 7. 2012 sem na njem preštel 151 močvirskih Tringa glareola, dva zelenonoga T. nebularia in enega rdečenogega martinca T. totanus. Med štetjem močvirskih martincev mi je čez vidno polje spektiva zletela manjša ptica. V letu sem zaradi bele proge v perutih in splošnega vzorca sprva pomislil na komatnega deževnika Charadrius hiaticula in spremenljivega prodnika Calidris alpina. A ko je ptica pristala, sem v njej prepoznal samca beločelega deževnika. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 81—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Puklež Lymnocryptes minimus Jack Snipe - single individuals on 25 Feb, 22 Mar and 25 Mar 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); rare records and the first during spring migration for the site Puklež je imel v obdobju 2002-2008 na zadrževalniku Medvedce status izjemnega preletnika z enim samim opazovanjem (Bordjan & Božič 2009A). Nato je bil ponovno opazovan leta 2010 (Gamser 20ii). Obe opazovanji sta z jesenskega preleta. Spomladi 2012 pa sem pukleža opazoval kar trikrat, in sicer 25. 2., 22. 3. in 25. 3. 2012, vsakokrat po en osebek. To so prva opazovanja vrste med spomladansko selitvijo na zadrževalniku. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 81-1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Sloka Scolopax rusticola Woodcock - at least 6 individuals wintering in February 2012 on the outskirts of Sečovlje Salina Nature Park (UTM UL93, SW Slovenia) along the Drnica River and in the Dragonja River valley after prolonged period of strong NE wind Februarja 2012 je bil obalni del Slovenije več tednov pod vplivom izredno močne burje, ki je temperaturo zraka spustila precej pod ledišče. Tiste dni smo na obrobju Krajinskega parka Sečoveljske soline, ob Drnici in v dolini Dragonje, na več mestih in v obdobju nekaj tednov opazovali posamezne sloke. Poznani so mi podatki o vsaj šestih takšnih osebkih, za katere lahko zapišemo, da so tu prezimovali. Posamezne smo celo fotografirali, enega je žal povozil avto tik pred mostom ob letališču Portorož. Lokalni poznavalci ptic in lovci vedo, da posamezne sloke redno prezimujejo v predelih na tem koncu Slovenije, zaraslih z grmovjem in drevjem, v izredno hladnem obdobju februarja 2012 pa je bilo slok več kot prejšnja leta. Andrej Sovinc, SOLINE Pridelava soli d.o.o, Seča 115, SI—6320 Portorož, Slovenija, e—mail: Andrej.Sovinc@soline.si Kamenjar Arenaria interpres Turnstone - 5 individuals observed on 25 Aug 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia), where the species was registered only twice in 18 years of intensive bird monitoring; also remarkable for Slovenia was its flock size Edini podatek o opazovanju kamenjarja na območju zadrževalnika Medvedce sega v leto 1995, ko je bil en osebek opazovan 2. 9. (Šorgo 1995). Kljub več opazovanjem na Ptujskem in Ormoškem jezeru (Kmecl et al. 1997, L. Božič osebno) ga v desetletnem obdobju monitoringa na zadrževalniku nismo zabeležili (Bordjan & Božič 2009A, lastni podatki). Dne 25. 8. 2012 sem nad vodno gladino opazil jato petih pobrežnikov, ki so se mi približevali z nasprotnega dela zadrževalnika. Zaradi značilnega vzorca na perutih in hrbtu sem v njih prepoznal kamenjarje. Verjetno so se pred tem prehranjevali na južnem delu zadrževalnika. To je šele drugo opazovanje vrste na zadrževalniku v 18 letih. Gre pa tudi za eno največjih, če ne največjo jato kamenjarjev, zabeleženo v Sloveniji (Kmecl et al. 1997). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Kamenjar Arenaria interpres Turnstone - 2 juv. individuals observed on 26 Aug 2012 at Ormoško jezero reservoir (UTM WM93, NE Slovenia) Dne 26. 8. 2012 je bila na Ormoškem jezeru gladina zelo nizka. Sredi jezera so bile obsežne plitvine, na katerih so se prehranjevali številni pobrežniki. Med njimi sta bila tudi dva mladostna kamenjara, ki sta ves čas opazovanja intenzivno iskala hrano. Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI-3310 Žalec, Slovenia, e-mail: jurenovak15@yahoo.com Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus Arctic Skua - one juvenile of intermediate morph observed on 27 Aug 2013 at Ormoško jezero reservoir (UTM WM93, NE Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee -KRED as 7th for Slovenia (Category A). Dne 27. 8. 2013, po vremenski fronti, smo se Luka Poljanec, Nejc Poljanec, Matija Mlakar Medved ter pisec tega prispevka z vlakom odpravili na Ormoško jezero, saj smo izvedeli, da je bilo v preteklih dneh izpraznjeno, kar je obetalo veliko pobrežnikov. Takoj ob prihodu na nasip jezera pa nas je čakalo razočaranje. Gladina se je medtem dvignila in pričakovanih plitvin ni bilo nikjer. Kljub temu smo pregledali celotno jezero in našli osamljenega malega prodnika Calidris minuta. Ker je bilo jezero dokaj prazno, smo nekaj pozornosti namenili drevesnim mejicam, kjer se je kar gnetlo velikih sinic Parus major, poleg njih pa tudi grmovščice Phylloscopus sibilatrix. Po treh urah, ko smo na nasipu malicali, je nedaleč od nas pristala večja rjava ptica. Kljub temu, da smo domnevali, da je le kanja Buteo buteo, smo si jo ogledali skozi teleskop. Takoj nam je bilo jasno, da opazujemo mlado govnačko. Sprva smo zaradi rahle progavosti pod repom nekoliko omahovali med temno obliko bodičaste in dolgorepe govnačke. Medtem se je Luka priplazil govnački na vsega 15 m, kjer mu je uspelo narediti kar nekaj dobrih posnetkov (slika 7). Ko je vzletela, smo na podlagi telesnih razmerij in beline v repu prepoznali mlado bodičasto govnačko. Fotografije smo pokazali še D. Bombeku, L. Božiču in J. Hanžlu, ki so potrdili našo določitev. Zaradi prog pod repom je bil mladostni osebek po obarvanosti sodeč med temno in srednjo (intermediate) obliko. Čeprav je bodičasta govnačka v Sloveniji najpogostejša predstavnica govnačk, je bilo zabeleženih manj kot 10 opazovanj po 1. 1. 1950. Prvo objavljeno opazovanje bodičaste govnačke v novejšem času v Sloveniji je bilo 7. 9. 1991 na Ormoškem jezeru, in sicer temna oblika (Štumberger 1996), naslednje dne 24. 10. 1993 na Ptujskem jezeru (Božič 1994), ko je bil opazovan odrasel osebek svetle oblike, nato 18. 6. 2001 na Gajševskem jezeru (Klemenčič 2001) ter mladosten osebek 5. 9. 2009 na Ptujskem jezeru (Božič & Štumberger 2011). Zadnje opazovanje pred našim pa je s slovenske obale, in sicer so v okviru monitoringa s čolnom za projekt Simarine bodičasto govnačko opazili na odprtem morju dne 23. 8. 2012 (http://ptice.si/simarine-natura/opažena-bodičasta-govnačka-izjemna-redkost-v-slovenskem-morju). Opisano opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti -KRED kot 7. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Slika 7 / Figure 7: Bodičasta govnačka / Arctic Skua Stercorarius parasiticus, Ormoško jezero, 27. 8. 2013 (foto: L. Poljanec) Mali galeb Hydrocoloeus minutus Little Gull - 117 ad. and 10 imm. individuals counted on 22 Apr 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); a high number for any site outside large reservoirs on the Drava River Mali galeb je bil v obdobju 2002-2008 na zadrževalniku Medvedce občasen, maloštevilen preletni gost z največjim številom (15) sočasno opazovanih osebkov v letu 2007 (Bordjan & Božič 2009A). Dne 22. 4. 2012 sem v oblačnem in občasno deževnem vremenu na zadrževalniku naštel 117 odraslih in 10 spolno nezrelih osebkov. Tudi sicer je to število opazovanih osebkov veliko za območja izven večjih akumulacij na reki Dravi (Denac et al. 2011). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Mali galeb Hydrocoloeus minutus Little Gull - 1cy individual observed in a small flooded meadow close to houses at Kapla village near Vransko (UTM WM02, E Slovenia); on the same day, 2 Common Gulls Larus canus were seen feeding in a puddle at Podrečje, Domžale (UTM VM71, central Slovenia) Konec oktobra 2012 je bilo v Sloveniji močnejše deževje in marsikatera depresija se je napolnila z vodo. V eni takšnih sem pri vasi Kapla na zahodnem delu Celjske kotline v bližini Vranskega dne 28. 10. 2012 naletel na prvoletnega malega galeba. Zanimivo pri tem je bilo, da je voda zastajala na travniku, ki je bil na eni strani omejen s cesto, na preostalih treh pa s hišami. Travnik je bil po moji oceni velik vsega 3 are. Istega dne sem pri Podrečju v Domžalah naletel na podoben prizor. Tokrat sta se v luži ob cesti prehranjevala dva siva galeba Larus canus. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Črnoglavi galeb Larus melanocephalus Mediterranean Gull - observations of large numbers for the site at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia): 9 (7 ad., 2 juv.) migrating and 9 (6 ad., 3 juv.) roosting individuals on 7 Jul 2012 and 13 (6 ad., 7 imm.) individuals roosting in a flock of Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus on 13 Jul 2012 Črnoglavi galeb se na zadrževalniku Medvedce pojavlja redno, vendar v majhnem številu (Bordjan & Božič 2009A). V obdobju 2002-2008 so bili sočasno opazovani največ štirje osebki. Leta 2012 je bil črnoglavi galeb med 17. 6 in 6. 8. opazovan kar desetkrat. Večje število osebkov sem opazoval 7. 7. in 13. 7. 2012, ko sem jih naštel 18 oziroma 13. Dne 7. 7. 2012 sem opazoval eno skupino na preletu in eno med prenočevanjem skupaj z rečnimi galebi Chroicocephalus ridibundus (548 os.). Na preletu sem zabeležil sedem odraslih in dva prvoletna osebka, na prenočišču pa šest odraslih in tri prvoletne osebke. Dne 13. 7. 2013 sem ponovno na prenočišču med rečnimi galebi (803 os.) opazoval šest odraslih in sedem spolno nezrelih osebkov. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Ribji galeb Larus ichthyaetus Pallas's Gull - one 1cy individual frequented drained Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) between 10 and 19 Nov 2012; during this period, presumably the same bird was also observed at Ptujsko jezero reservoir (UTM WM63, NE Slovenia) and Požeg reservoir, Rački ribniki fishponds and nearby agricultural fields (UTM WM54, NE Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED as 5th for Slovenia (Category A). Konec oktobra zadrževalnik Medvedce običajno pričnejo prazniti. Pri tem se pokažejo večje blatne površine, ribe pa se zgostijo v vodi, ki je še ostala v zadrževalniku. To pritegne velika števila ribojedih vrst ptic, kot so čaplje, kormorani in galebi. Podobno je bilo tudi dne 10. 11. 2012, ko se je na robu vodne površine gnetlo 140 kormoranov Phalacrocorax carbo, 370 velikih belih Ardea alba in 240 sivih čapelj A. cinerea, 79 rečnih Croicocephalus ridibundus, dva siva Larus canus, en rjavi L. fuscus, dva črnomorska L. cachinnans in 771 rumenonogih galebov L. michahellis. Med slednjimi sem opazil galeba, ki je bil nekoliko večji in z drugačnim vzorcem peres. Kljun je bil daljši kot pri rumenonogem in dvobarven s črno konico. Na zatilju je imel večjo temno sivo liso, vzorec v perutih pa je spominjal na prvoletnega sivega galeba (slika 8). V njem sem prepoznal prvoletnega ribjega galeba. Prehranjeval se je z mrtvimi ribami. To je prvo opazovanje vrste na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009A) in šele peto v Sloveniji (Hanžel & Šere 2011). Ribji galeb se je na zadrževalniku prehranjeval še vsaj do 19. 11. 2012 (D. Stanič, M. Denac & A. Ploj osebno, lastni podatki). V tem obdobju je bil po enkrat opazovan tudi na Ptujskem jezeru (L. Božič osebno), Račkih ribnikih in Požegu ter na njivah pri Podovi (M. Vogrin osebno). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti -KRED kot 5. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 81-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Slika 8 / Figure 8: Ribji galeb / Pallas's Gull Larus ichthyaetus, zadrževalnik Medvedce, 10. in 11. 11. 2012 (foto: D. Bordjan - zgoraj, J. Novak - spodaj) Rumenonogi galeb Larus michahellis Yellow-legged Gull - two pairs bred in 2012 on a pebble rooftop (10 X 10 m in size) in the centre of Maribor (UTM WM45, NE Slovenia), but only one young fledged successfully on 24 Jun 2012, probably due to depredation of nests by Hooded Crow Corvus 116 cornix. Breeding in towns of inland Slovenia had previously been reported only from Ljubljana (central Slovenia) and Sežana (SW Slovenia). Če bi mi nekdo pred dvajsetimi leti dejal, da ena izmed pretežno morskih vrst galebov gnezdi v Mariboru, bi mu verjetno rekel, da se šali. Leta 2011 sem aprila in maja v Mariboru prvič opazoval dva para rumenonogih galebov, posebno v centru mesta in okrog Slovenskega narodnega gledališča (SNG). Redno posedanje na strehi SNG, svatovanje in preganjanje sivih vran Corvus cornix je bilo nato zaslediti v letu 2012. Seveda je zadeva zaradi tega postala zelo "sumljiva". Dne 31. 5. 2012 sem se odločil pogledati na streho gledališča. Ko sem možakarju na recepciji povedal, zakaj sem prišel, je brž razblinil vse moje dvome. "Ne hodite na streho, ker napadajo galebi," je dejal. "Imajo tudi enega mladiča," je še pripomnil. Skupaj z g. Prosnikom sva se povzpela na z drobnim gramozom posut ploščato strehe nad glavnim odrom, velikosti okrog 10 x 10 m. Nemudoma se je prikazal par galebov v zraku, z glasnimi svarilnimi klici sta naju preletavala tik nad glavo. Delno operjen mladič se je stiskal v kotu strešne ograje (slika 9). Sledi ostankov gnezda nisem mogel najti. Mladiča sem obročkal (oznaka obročka: LJUBLJANA 27388), fotografiral, nato pa sva gnezdišče takoj zapustila. Delavce, zaposlene v gledališču, sem prosil, naj vsaj en mesec ne hodijo na streho. Dogajanje nad gledališčem sem nato s teleskopom spremljal kar s svojega domačega balkona. Kadar se je dogajalo kaj nenavadnega, sem to takoj ugotovil po preplahu in svarilnem oglašanju galebov. Dne 3. 6. 2012 se je na strehi pojavil delavec vzdrževalec. Istočasno so se prikazali štirje odrasli galebi v zraku in se pri tem svarilno oglašali. Zvečer sem opazil mladiča počivati na strešni ograji. Dne 10. 6. 2012 je eden od galebov visoko v zraku preganjal nad mestom letečo črno štorkljo Ciconia nigra. Dne 15. 6. 2012 je sledil enak prizor, le da je bila tokrat udeležena bela štorklja Ciconia ciconia. Nekaj minut kasneje je znova nastal preplah, odrasel galeb pa je visoko v zraku preganjal kanjo Buteo buteo. Zvečer je nad gnezdiščem krožilo pet odraslih rumenonogih galebov, mladič, pri katerem so bila vidna dobro razvita letalna peresa, pa je sedel na ograji strehe. Dne 24. 6. 2012 sta zvečer nad gledališčem krožila oba odrasla galeba, skupaj z mladostno obarvanim osebkom, ki bi lahko bil že speljani mladič tukaj gnezdečega para. Na strehi SNG so se rumenonogi galebi pojavljali vse do sredine julija, zlasti zvečer, kar kaže na prenočevanje. Domnevam, da sta na strehi SNG gnezdila dva para rumenonogih galebov, a so leglo oziroma mladiče, razen enega, uplenile sive vrane. Gnezdenje rumenonogega galeba v mestnih središčih celinskega dela države je bilo doslej v Sloveniji zabeleženo le v Ljubljani (Tome et al. 2013) in Sežani (Bembich 2001). Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: franci. bracko@hotmail.com Slika 9 / Figure 9: Rumenonogi galeb / Yellow-legged Gull Larus michahellis, Maribor, 31. 5. 2012 (foto: F. Bra~ko) Veliki galeb Larus marinus Great Black-backed Gull — one 2nd-winter individual observed three times between 2 and 15 Jan 2011 at Levišča, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee — KRED as 6th for Slovenia (Category A). Dne 2. 1. 2011 sva avtorja skupaj z Marjeto Cvetko štela vodne ptice s pečin nad Levišči na Cerkniškem jezeru, ko sta mimo nas letela dva večja galeba. Takoj sva ju poiskala s teleskopom. Eden je bil mladosten rumenonogi galeb Larus michahellis, drugi pa je bil večji od prvega in z opazno močnejšim kljunom. Na osnovi tega sva posumila, da gre za velikega galeba. Vendar sva ga opazovala prekratek čas, da bi ga z gotovostjo določila. Čez slaba dva tedna, 14. 1. 2011, sem prvi avtor štel ptice na Cerkniškem jezeru v okviru januarskega štetja vodnih ptic (IWC). Iznad Levišč sem na veliki oddaljenosti opazil tri večje galebe. Dva sta bila rumenonoga, tretji pa je bil znanec izpred dveh tednov. Kljub veliki oddaljenosti je bila jutranja svetloba odlična in mi je omogočila, da sem se opazovanemu galebu dobro posvetil. Velikost telesa in kljuna sta bila enaka, kot sva lahko v tistem kratkem času videla pred dvema tednoma. K temu sem tega dne dodal še dvobarven kljun s črno konico in svetlo osnovo. Na koncih terciarnih peresih pa je bil ob zloženih perutih viden širok pas beline. S tem sem potrdil domnevo, da sva z Anžetom opazovala velikega galeba v drugem zimskem perju. Isti osebek je drugi avtor opazoval še naslednji dan. To je prvo opazovanje velikega galeba na Cerkniškem jezeru (Bordjan 2012), sicer redke vrste v Sloveniji (Hanžel & Šere 2011). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED kot 6. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Anže Škoberne, Bračičeva 4, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e—mail: anze.skoberne@hotmail.com Mala čigra Sternula albifrons Little Tern — one individual observed on 2 Jun 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); very rare record for the site Mala čigra je izjemna gostja zadrževalnika Medvedce, kjer sta bila doslej zabeleženi samo dve opazovanji, in sicer leta 2002 (Bordjan & Božič 2009A). Leta 2012, torej deset let kasneje, sem imel 2. 6. priložnost ponovno opazovati vrsto na območju. Potem ko sem tega dne že opazoval eno za območje redko vrsto čigre, črnonogo čigro (Bordjan 2013A), sem v večernih urah opazoval še malo čigro. Čigra je lovila nad zadrževalnikom in se večkrat približala mestu, od koder sem štel vodne ptice. Bila je majhna z rumenim kljunom in belim čelom. Ob naslednjem obisku čez teden dni male čigre tu ni bilo več. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica Gull-billed Tern — two individuals observed on 2 Jun 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); very rare record for the site of this generally seldom seen species in Slovenia Do konca leta 2011 je bilo v Sloveniji šestnajst opazovanj črnonoge čigre, od tega glavnina (9) v SV Sloveniji (Hanžel & Šere 2011). Dne 2. 6. 2012 sem med rednim spremljanjem številčnosti vodnih ptic in ujed na zadrževalniku Medvedc opazoval dve čigri in ju na podlagi črnega, močnega kljuna in velikosti (kot rečni galeb) določil za črnonogi. To je šele tretje opazovanje vrste na območju (Bordjan & Božič 2009A). Čigri sta večino časa lovili žuželke nad vodno gladino. Zvečer istega dne ju nisem več videl. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Kričava čigra Sterna sandvicensis Sandwich Tern — one individual observed on 6 Jul 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); very rare record for the site Po prvem opazovanju kričave čigre na zadrževalniku Medvedce julija 2011 (Bordjan 2011E) sem imel priložnost to vrsto ponovno opazovati tukaj že v naslednjem letu. Dne 6. 7. 2012 sem med večernim spremljanjem števila vodnih ptic opazoval en osebek, ki se je spreletaval nad zadrževalnikom. Ptica je bila odrasla, še v svatovskem perju. Ob naslednjem obisku je ni bilo več. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Močvirska uharica Asio flammeus Short-eared Owl — following the species' regular occurrence in the past few years, the first case of its actual wintering was reported from Medvedce reservoir and its surroundings (UTM WM53, NE Slovenia) with up to 7 individuals between 18 Jan and 16 Mar 2013, roosting in dense Carex-stands during daytime and hunting over cultivated fields at dusk. Their main prey were small mammals, although in most cases stolen from them by Hen Harriers Circus cyaneus. Močvirska uharica je v Sloveniji redka vrsta s skupaj 24 opazovanji med letoma 1950 in 2011 (Hanžel & Šere 2011). Glavnina opazovanj je bila zbrana po letu 2005. Podobno velja tudi za zadrževalnik Medvedce, kjer je bilo prvo opazovanje zabeleženo šele leta 2009 (Bordjan & Božič 2009B). Po tem letu je bila močvirska uharica tukaj v času selitve opazovana vsako leto (Bordjan 2010A, Hanžel & Šere 2011, lastni podatki). Leta 2013 pa je močvirska uharica na zadrževalniku prvič dokumentirano prezimovala, ko je bilo do sedem osebkov večkrat opazovanih med 18. 1. in 16. 3. (M. Gamser, J. Novak, A. Ploj, M. Denac & T. Basle osebno) (slika 10). Močvirske uharice so prenočevale na dveh mestih znotraj zadrževalnika. Ko je bila vodna površina zaledenela in območje pokrito s snegom, so uharice čez dan počivale skrite pod kopučami šaša Carex sp. na notranji strani visokovodnega nasipa (slika 10 zgoraj). Takrat so bile aktivne tudi podnevi, pogosto kot posledica motenj s strani ljudi. Loviti so začele že pred sončnim zahodom po poljih severno od zadrževalnika. Pri tem so bile precej uspešne, saj sem v skupaj slabi uri opazovanj videl vsaj pet uspešnih poskusov. Vedno je bil plen vrsta malega sesalca, verjetno veliki voluhar Arvicola terrestris. Kljub temu pa jim je uspelo zadržati le majhen delež svojega plena. Že pred prvimi uharicami so se na poljih severno začeli pojavljati pepelasti lunj i Circus cyaneus, ki so sicer tudi prenočevali znotraj zadrževalnika. Ko je katera izmed uharic ujela plen, 118 se je vsaj eden izmed lunjev pognal za njo. V veliki večini primerov (4) je uharici plen ukradel. Kleptoparazitizem pri pepelastem lunju sicer ni redek pojav (Cramp 1998). Ko je bilo območje nezaledenelo in brez snežne odeje, so močvirske uharice čez dan počivale nekje na zahodnem delu zadrževalnika, verjetno v sestoju šaša in rogoza. Takrat so uharice postale opazne šele v mraku. Spomladi 2013 sem se z močvirsko uharico srečal še dvakrat, in sicer s po enim osebkom 6. in 7. 4. Ali je v teh primerih šlo za isti osebek, ni znano. Dne 6. 4. 2013 zvečer sem jo opazoval med letom čez vodno površino zadrževalnika, nato pa je izginila v strugi Devine. Naslednji dan sem opazil en osebek nad gozdom južno od zadrževalnika. Počasi je krožil, se dvigal in pomikal proti severu. Nad severnim delom zadrževalnika je bil že zelo visoko, vendar se je nato strmo spustil in izginil za visokovodnim nasipom. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Slika 10 / Figure 10: Močvirska uharica / Short-eared Owl Asio flammeus, zadrževalnik Medvedce, 25. 2. 2013 (foto: D. Bordjan) Vodomec Alcedo atthis Kingfisher — an unusual nest-site for this species, with a nesting tunnel from the previous breeding season excavated in the root system of a fallen willow tree found on 28 Mar 2012 in Muriša area (UTM XM14, SE of Petišovci, NE Slovenia) Dne 28. 3. 2012 sem ob obisku poplavnega gozda ob reki Muri na območju Muriša naletel na nenavadno najdbo. Mojo pozornost je pritegnila luknja v zemljino na prevrnjenem koreninskem sistemu bele vrbe Salix alba. Ob pozornejšem ogledu sem ugotovil, da gre za gnezdilni rov vodomca, ki je bil glede na opazne, za vrsto značilne znake obrabe rova, v pretekli gnezditveni sezoni očitno zaseden (slika 11). Populacija vodomca ob reki Muri je bila ocenjena na 60-100 parov (Denac et al. 2011). Vrsta je v času gnezdenja habitatsko sicer večinoma vezana na erodirane rečne bregove Mure in njenih stranskih rokavov, ki pa so ob večini slovenskega toka reke zaradi utrjenih bregov redke. Le ob spodnjem toku Mure so naravni gnezdilni habitati vrste še ohranjeni v večjem obsegu. Ravno slednje je pri najdbi še posebej zanimivo. Ob strugi Mure, ki je od lokacije najdenega gnezdišča oddaljena le kakšnih 100 m, stoji namreč več sto metrov dolga in za gnezdenje vodomca na videz zelo primerna erodirana rečna stena. Morda si je par vodomcev neobičajno mesto za gnezdenje izbral zaradi večje varnosti gnezdišča pred rečno erozijo in poplavami. Podobna gnezdišča vodomca, kot je opisano v tem prispevku, so sicer znana iz drugih držav Srednje Evrope, povsod pa gre za redke primere tovrstnega gnezdenja (Cramp 1998, Bauer et al.. 2005). Aleksander Koren, Zg. Leskovec 18c, SI-2285 Zg. Leskovec, Slovenija, e-mail: akoren.sandi@gmail.com Slika 11 / Figure 11: Gnezdilni rov vodomca Alcedo atthis / Kingfisher's nesting tunnel , Muriša, 28. 3. 2012 (foto: A. Koren) Veliki srakoper Lanius excubitor Great Grey Shrike - one individual observed on 28 Sep 2008 preying upon an European Mole Cricket Gryllotalpa gryllotalpa and a wall lizard Lacertidae in an interval of only 2 min at Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje (UTM VL69, central Slovenia) Slika 12 / Figure 12: Veliki srakoper Lanius excubitor z uplenjenim bramorjem Gryllotalpa gryllotalpa (zgoraj) in kuščarico Lacertidae (spodaj) / Great Grey Shrike with captured European Mole Cricket (above) and wall lizard (below), Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje, 28. 9. 2008 (foto: D. Šere) Dne 28. 9. 2008 sem se v prijetnem popoldanskem sončnem vremenu namenil h Kozlarjevi gošči na Ljubljanskem barju. Že od daleč sem zagledal na vrhu posušene breze velikega srakoperja, ki se na tem mestu že kar nekaj let redno pojavlja v zadnjih dneh septembra. To leto sem opazil celo dva osebka skupaj na istem drevesu, drugače pa sem zmeraj zabeležil en sam osebek. Tokrat pa sem opazil, da se srakoper stalno spušča k tlom in se nato vrača nazaj na to osamljeno brezo. Zapeljal sem v neposredno bližino in ugotovil, da je travnik pokošen in da je to verjetno pogrnjena miza za omenjenega srakoperja. Pripravil sem si vse potrebno za digiskopijo in čakal, da vidim in dokumentiram, s čim se hrani, oziroma kaj lovi ta srakoper. Problem je bil v tem, da mi srakoperja ni uspelo takoj digiskopirati s plenom v kljunu, saj ga je vselej zelo hitro pojedel. No, kar kmalu mi je vendarle uspelo narediti dokumentarni posnetek velikega srakoperja z bramorjem Gryllotalpa gryllotalpa v kljunu (slika 12 zgoraj). Zelo hitro ga je pojedel in že pri naslednjem spustu 119 z breze letel z drugim plenom nazaj na prežo. Presenečen sem ugotovil, da je tokrat ujel eno izmed kuščaric Lacertidae (slika 12 spodaj). Pri pregledu fotografij sem ugotovil, da je bil posnetek z bramorjem v kljunu narejen ob 16.08 h, s kuščarico v kljunu pa ob 16.10 h - torej je obe vrsti plena ujel v razmiku vsega dveh minut. Dare Sere, Langusova 10, 81—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dsere@pms-lj.si Poljska vrana Corvus frugilegus Rook — a flock of > 1000 individuals observed on 27 Feb 2012 foraging in cultivated fields between Dob and Vir near Domžale (UTM VM71, central Slovenia); such big flocks are rare in central Slovenia, where the species usually occurs only in moderate numbers, while numerous in the NE part of the country Poljska vrana je v Sloveniji redna prezimovalka s težiščem razširjenosti v SV Sloveniji, kjer so jate z nekaj sto osebki dokaj pogoste, jate z več kot 1000 osebki pa redke. Vrsta redno prezimuje tudi v osrednjem delu Slovenije, vendar je manj številna (Sovinc 1994). Tako so bile jate z nekaj sto osebki na Ljubljanskem barju zabeležene zgolj nekajkrat, jata z več kot 1000 osebki pa samo enkrat (Tome et al. 2005). Slednji avtorji še omenjajo, da so večje jate pogostejše pozno jeseni kot pa v zimskem in spomladanskem času. O selitvi poljske vrane čez Slovenijo je le malo znanega. Sovinc (1994) navaja, da vrsta k nam prileti s severa in vzhoda ter da jih nekaj odleti naprej proti zahodu. Pozimi 2011/2012 nisem bil posebej pozoren na poljske vrane, vendar večjih jat, ki bi zbudile mojo pozornost, v okolici Domžal ni bilo. Tako sem bil dne 26. 2. 2012 kar nekoliko presenečen, ko sem na poljih med Količevim in Skrjančevim opazoval jato 23 osebkov v spremstvu nekaj sivih vran C. cornix. Se bolj sem bil presenečen, ko sem nato 27. 2. 2012 med Dobom in Virom, južno od regionalne ceste, ponovno opazil poljske vrane. Vendar tokrat ni šlo le za nekaj osebkov ali manjšo jato, polje je bilo namreč kar pokrito z večjimi skupinami poljskih vran z le nekaj sivimi med njimi. Po moji oceni je bilo tega dne tukaj več kot tisoč osebkov. Že naslednji dan pa so bila ista polja praktično prazna in brez poljskih vran. Kot kaže, je šlo za postanek večje jate na spomladanski selitvi. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 81—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Velika sinica Parus major Great Tit — an abnormal diminutive egg, measuring only 10.8 X 8.8 mm, found in incomplete first clutch of 8 eggs on 27 Apr 2013 at Lipljene pri Turjaku (UTM VL78, central Slovenia) Dne 27. 4. 2013 sem pri redni kontroli gnezdilnic v mešanem gozdu v bližini vasi Male Lipljene pri Turjaku naletel v prvem leglu velike sinice na majhno jajce velikosti 10,8 X 8,8 mm (slika 13). Povprečne dimenzije normalnih jajc te vrste v srednji Evropi so 17,7 X 13,9 mm (Cramp 1998). Leglo je bilo še pokrito s puhom, poleg omenjenega je vključevalo še sedem normalno velikih jajc. Jajce sem odnesel v Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer je shranjeno v ornitološki zbirki. Gnezdilnica je nameščena na manjši smreki, 2,5 m visoko. Gnezdilnico sem redno kontroliral enkrat na teden, vendar polnega legla nisem mogel ugotoviti, ker sem v času valjenja pri tem vedno naletel na valečo samico. Pri pregledu dne 18. 5. 2013 sem ugotovil, da je bilo uplenjeno še pred izvalitvijo mladičev. Gnezdo v gnezdilnici je bilo premetano, v gnezdnem gradivu so bile zdrobljene jajčne lupine, pod gnezdilnico pa je bil le ščepec puha. Aleksander Pritekel), Ivanke Kožuh 6, 81—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: aleksander@gnezdilnice.si Slika 13 / Figure 13: Primerjava nenormalnega in normalnega jajca velike sinice Parus major iz istega legla/ Comparison of Great Tit's abnormal and normal eggs from the same clutch, Male Lipljene pri Turjaku, 27. 4. 2013 (foto: A. Pritekelj) Velika sinica Parus major Great Tit — a keelback slug, probably Limax cinereoniger, found feeding on dead 6—7 days old nestlings on 19 May 2013 in a nest box at Gameljne near Ljubljana (UTM VM50, central Slovenia); it is not clear whether they died prior to this or were actually killed by the slug Dne 19. 5. 2013 sem pri redni kontroli gnezdilnic v gozdu med reko Savo in naseljem Gameljne naletel na zanimivo situacijo. V eni izmed gnezdilnic je bil goli polž, ki se je prehranjeval na mrtvih mladičih velike sinice (slika 14). Betonska gnezdilnica je postavljena 1,5 m visoko v šop krhke vrbe Salix fragilis. Gnezdo sem previdno, skupaj s polžem in mrtvimi mladiči, odstranil iz gnezdilnice in fotografiral. Pokazalo se je, da so bili trije mladiči na pol pojedeni in trije še celi, poleg so bila tri strta, neizvaljena oplojena jajca. Torej je polno leglo štelo devet jajc. Po moji oceni so bili mladiči mrtvi najmanj dva dni, zaradi razkroja so že zaudarjali. Poginili so v 6. ali najkasneje 7. dnevu starosti. Vprašanje je, ali se je polž začel prehranjevati z že mrtvimi mladiči, ali pa jih je s svojo težo potlačil oziroma pričel jesti še žive. Mag. Marjan Vaupotič je kasneje po fotografijah polža določil kot slinarja iz družine Limacidae, najverjetneje vrste Limax cinereoniger, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Aleksander Pritekelj, Ivanke Kožuh 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: aleksander@gnezdilnice.si Slika 14 / Slika 14: Polž slinar Limacidae med prehranjevanjem z mladiči velike sinice Parus major / Keelback Slug Limacidae feeding on Great Tit nestlings, Gameljne, Ljubljana, 19. 5. 2013 (foto: A. Pritekelj) Gorska sinica Poecile montana in krekovt Nucifraga caryocatactes Willow Tit & Nutcracker - two individuals of the former and one individual of the latter observed on 23 Sep 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); an unusual occurrence in lowlands of the NE part of the country, even in the non-breeding period Dne 23. 9. 2012 sem na južnem robu zadrževalnika Medvedce v grmovju zaslišal znano oglašanje, ki pa smo ga sicer bolj vajeni iz više ležečih krajev. Z nekoliko truda sem našel dve gorski sinici, ki sta se oglašali in skakali po grmovju. Gorska sinica je sicer gnezdilka bližnjega Pohorja, kjer se pojavlja na predelih nad 750 m n.v. (Vogrin 1992). V okviru popisov za Zimski ornitološki atlas na Dravskem polju ni bila zabeležena (Sovinc 1994) in tudi nasploh še ni bila ugotovljena na zadrževalniku Medvedce (Bordjan et al. 2009). Kmalu za opazovanjem sinic me je presenetil še en prebivalec višjih predelov. Polja južno od zadrževalnika je v nizkem letu preletel krekovt. To je šele drugo opazovanje vrste na zadrževalniku (Kerček 2003). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Močvirska sinica Poecile palustris Marsh Tit - breeding of a pair in nest box observed in detail in 2013 at Brod, Ljubljana (UTM VM50, central Slovenia): nest was built between 10 and 14 Apr, first egg was noted on 18 Apr, and the clutch was complete with 6 eggs on 23 Apr. Incubation lasted 14-15 days and the young fledged 19 days old on 25 May Leta 2013 sem imel prvič priložnost podrobneje spremljati uspešno gnezditev močvirske sinice. Gnezdila je v gnezdilnici s premerom vhodne odprtine 34 mm pri Brodu (Ljubljana) v bližini reke Save, višina postavitve je bila 1,5 m. Gnezdilnico sem med gnezdenjem kontroliral 14-krat: 10. 4. je bila prazna, 14. 4. je bilo v njej že 4 cm mahu in nekaj malega puha, 18. 4. je bilo v gnezdu eno jajce pokrito s puhom, dne 23. 4. je bilo med popoldanskim pregledom v leglu šest toplih jajc (toploto jajc sem preizkusil z ustnicami), 15 min kasneje je odrasla ptica valila. Pri nadaljnji kontroli dne 1. 5. in 5. 5. je samica valila. Dne 6. 5. so se izvalili mladiči, ob 17.30 h sta bila v gnezdu dva ravnokar izvaljena mladiča in še štiri jajca. Pri nadaljnjih dveh kontrolah 9. 5. in 15. 5. sem skozi vhodno odprtino dobro videl mladiče, gnezdilnice pa nisem odpiral. Dne 20. 5. je bilo v gnezdu pet dobro prehranjenih, enako velikih mladičev. Ko se je približeval datum speljave mladičev, sem gnezdilnico dnevno kontroliral v poznih popoldanskih urah: 23. in 24. 5. je bilo ob 18.40 h v gnezdu še vedno vseh pet mladičev. Dne 25. 5. so bili ob 17.30 h v gnezdu še trije mladiči, dva speljana pa je bilo slišati v neposredni bližini. Pri tej kontroli sta se v bližini oba starša svarilno oglašala. Glede na to, da so se mladiči izvalili in speljevali v popoldanskih urah, je bila njihova starost ob speljavi polnih 19 dni, glede na datum pa 20 dni. Naslednji dan je bilo gnezdo prazno, vzel sem ga iz gnezdilnice in dobro pregledal. V gnezdnem gradivu je bilo eno jajce; razbil sem ga in izkazalo se je, da je neoplojeno. Na osnovi opazovanj ni možno natančno izračunati dolžine valjenja, ker je bilo eno jajce neoplojeno. Možna sta dva scenarija: (1) prvi je mogoč ob predpostavki, da ni bilo oplojeno jajce izleženo zadnje in da je samica pričela valiti z zadnjim jajcem - v tem primeru je valjenje trajalo 14 dni; (2) drugi scenarij je mogoč ob predpostavki, da je samica pričela valiti s predzadnjim jajcem in da je bilo zadnje jajce neoplojeno, v tem primeru je valjenje trajalo 15 dni. Glede na to, da je bilo ob kontroli 20. 5. vseh pet mladičev enako velikih, sta mogoča oba scenarija. Cramp (1998) navaja, da močvirska sinica vali 13-15 dni in da se mladiči speljujejo v starosti 17-20 dni. Moja opažanja so temu podobna, kar me je presenetilo, pa je, da so se dobro prehranjeni mladiči speljevali v deževnem vremenu pozno popoldne po 17. uri. Aleksander Pritekelj, Ivanke Kožuh 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: aleksander@gnezdilnice.si Pegam Bombicylla garrulus Waxwing - 15 individuals observed on 11 Feb 2013 at Trnovo, Ljubljana (UTM VL69, central Slovenia) and 1 individual on 20 Apr 2013 at Mala Slevica near Velike Lašče (UTM VL77, central Slovenia) Dne 11. 2. 2013 dopoldne sem sedel pri pouku angleščine na Osnovni šoli Trnovo v Ljubljani, ko sta mimo okna zleteli dve nenavadni ptici. Ker ju nisem mogel določiti, sem postal bolj pozoren. In res! Čez nekaj trenutkov je izza vogala priletela jata približno 15 pegamov. Nekaj osebkov je imelo več rumenega v perutih, verjetno so bili samci. V letu so bili podobni škorcem, vendar se je videlo nekaj belih prog v perutih. Prav tako je bil pri nekaterih osebkih viden rumen konec repa. To zimo so bili pegami v okolici Ljubljane opazovani nedaleč stran, in sicer so nekaj dni prej pri Murglah preleteli ljubljansko južno obvoznico (T. Mihelič osebno). Naslednje opazovanje je bilo blizu mojega doma v Mali Slevici pri Velikih Laščah in dokaj poznega datuma. Dne 20. 4. 2013 sva se zjutraj z bratom odpravila v sadovnjake blizu naše hiše. Na eni izmed sliv je sedel pegam z dvignjeno čopko in naju opazoval. Naredil sem sicer nekaj dokumentarnih fotografij, a so preslabe za objavo. Pozimi so pegami sicer redno opazovani v Sloveniji, vendar večinoma v SV Sloveniji, na primer v okolici Maribora (Bračko 2009), opazovanja v spomladanskem času pa so redkejša. Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI—1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Pegam Bombycilla garrulus Waxwing - 105 individuals observed on 9 Jan 2013 in the suburbs of Maribor (UTM WM45, NE Slovenia) Dne 9. 1. 2013 sem na drevesih nad našo hišo ob Koroški cesti v Mariboru opazoval jato 105 pegamov. Nanje sem postal pozoren šele, ko se je v bližini glasno in vztrajno oglašala brinovka Turdus pilaris. Pegami so se na kraju nato zadrževali kakšnih 15 min, nato pa odleteli in se šele takrat pričeli oglašati. Brinovka se je na istem drevesu oglašala ter živčno spreletavala še vsaj nadaljnjih 15 min. To je bilo moje prvo opazovanje pegamov v neposredni okolici doma. Tilen Basle, Koroška cesta 178a, SI-2351 Kamnica, Slovenija, e-mail: tjulentil@gmail.com Carar Turdus viscivorus Mistle Thrush - flocks of 31, 34 and > 20 individuals observed on 19 Jul, 27 Jul and 18 Aug 2012, respectively, on the same site at Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje (UTM VL69, central Slovenia); rather large flock-size for this usually solitary species Dne 19. 7. 2012 sem obročkal ptiče ob Kozlarjevi gošči na Ljubljanskem barju. Sredi dneva je od nekod priletelo 10 cararjev, ki so se v letu glasno oglašali s svojim značilnim "crrrrr". Spustili so se na bližnji pokošeni travnik in tam začeli iskali hrano. Čez nekaj časa sem v daljavi ponovno zaslišal oglašanje cararjev, in ko so me preleteli, sem jih tudi preštel, saj se mi je zdelo število neobičajno veliko. Naštel sem jih natančno 21 in ti so se spustili k tistim desetim na travniku, tako da jih je bilo skupaj 31. Na isto mesto sem se vrnil 27. 7. 2012 dopoldan in sredi dneva je priletelo kar 26 cararjev ter se spustilo na pokošeni travnik. Čez nekaj časa jih je priletelo še osem in tako se je na travniku skupaj prehranjevalo kar 34 cararjev. Dne 18. 8. 2012 sem spet obročkal ptiče na omenjeni lokaliteti na Barju. Seveda sem šel pogledat na travnik - in res, cararji so se spet "pasli", vendar tokrat na sosednjem travniku. Nisem jih mogel prešteti, vendar jih je bilo zanesljivo več kot 20. Ob tem bi dodal, da je za brinovko T. pilaris, cikovta T. philomelos in vinskega drozga T. iliacus značilno, da se na Barju v jesenskem času pojavljajo v različno velikih jatah, pri cararju pa običajno opažamo le posamične osebke. Še najbolj pa preseneča takšna številčnost cararja v poletnem času. Pogled v Ptice Ljubljanskega barja potrjuje, da se carar tudi v zunajgnezditvenem obdobju tukaj večinoma pojavlja posamič ali v manjših skupinah. Izjema je eno jesensko opazovanje 200 osebkov v mešani jati ptic (Tome et al. 2005). Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Rdečegrla cipa Anthus cervinus Red-throated Pipit - several observations of this rarely recorded species at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia): one individual on 7 Apr 2012, 1-6 individuals between 29 Apr and 4 May 2012, single individuals on 4 May 2013 and 7 Sep 2013, and three individuals on 23 Sep 2013. One individual also recorded on 1 May 2012 at Placerovci (UTM WM73, NE Slovenia). Rdečegrla cipa se na zadrževalniku Medvedce sicer redko pojavlja, vendar je bila zabeležena tako spomladi (Bordjan 2010b) kot tudi jeseni (Šere 2009). Leta 2012 sva na območju zadrževalnika med začetkom aprila in začetkom maja večkrat opazovala rdečegrle cipe. Tako sva 7. 4. 2012 opazovala en osebek, ki naju je preletel in se ves čas oglašal. Med 29. 4. in 4. 5. 2012 je bila rdečegrla cipa opazovana petkrat. Prvi avtor sem dne 29. 4. opazoval pet osebkov ob Polskavi, 30. 4. en osebek na visokovodnem nasipu zadrževalnika, 3. 5. šest osebkov ponovno ob Polskavi in 4. 5. spet en osebek na nasipu zadrževalnika (slika 15). Dne 1. 5. 2012 je en osebek na tem mestu opazoval tudi drugi avtor. V vseh primerih so se rdečegrle cipe prehranjevale po blatnih površinah sveže urejenega kanala Polskave ter med redko travo nasipa. Dne 1. 5. 2012 je drugi avtor en osebek opazoval tudi na nasipu dovodnega kanala HE Formin pri Placerovcih. Ali je v primeru teh opazovanj šlo za močnejšo selitev vrste, je težko reči, vendar dotlej toliko opazovanj vrste v tako kratkem časovnem obdobju na tem območju še ni bilo. Rdečegrlo cipo sem prvi avtor med spomladansko selitvijo opazoval tudi dne 4. 5. 2013 (1 os.). Jeseni je rdečegrla cipa tako na zadrževalniku kot tudi drugod po Sloveniji redkeje opazovana (Sere 2009). V tem času sem prvi avtor vrsto na zadrževalniku zabeležil samo 23. 9. 2012, ko sem opazoval najprej en, nato pa še dva osebka, drugi avtor pa en osebek dne 7. 9. 2013. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Matej Gamser, Na griču 3, SI—3202 Ljubečna, Slovenija, e—mail: matej.gamser@gmail.com Slika 15 / Figure 15: Rdečegrla cipa / Red-throated Pipit Anthus cervinus, zadrževalnik Medvedce, 4. 5. 2012 (foto: D. Bordjan) Skalni strnad Emberiza cia Rock Bunting — several records in the period of over 20 years at Ljubljansko barje and its surroundings (central Slovenia): one caught and ringed on 28 Oct 1990 at Vrhnika (UTM VL49), single individuals observed on 24 Jan 2004 at Rakovnik, Golovec (UTM VL69) and on 22 Nov 2012 at Kozlarjeva gošča (UTM VL69); the only previous record for the area dates back to 30 Mar 1976 Slika 16 / Figure 16: Skalni strnad / Rock Bunting Emberiza cia, Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje, 22. 11. 2012 (foto: D. Šere) Slika 17 / Figure 17: Skalni strnad / Rock Bunting Emberiza cia, Golovec, Rakovnik, Ljubljana, 24. 1. 2004 (foto: D. Šere) Dne 22. 11. 2012 sem obročkal ptiče ob Kozlarjevi gošči na Ljubljanskem barju. Ko sem že pospravil mreže in del opreme, se je vrh vrbovega grma v moji bližini pričel oglašati ptič, ki me je spominjal na skalnega ali plotnega strnada E. cirlus. Nič nisem premišljeval, ampak sem hitro stekel po digitalni fotoaparat, napravil par dokumentarnih posnetkov, ponesel daljnogled k očem in ugotovil, da se na vrhu grma oglaša skalni strnad (slika 16). Kar težko mi je bilo, ker nisem imel več postavljenih mrež, saj bi mi ga sicer skoraj zagotovo uspelo ujeti in tudi obročkati. V tistem trenutku sem se tudi spomnil, da sem na Ljubljanskem barju, natančneje pri ornitološki postaji Vrhnika, slišal značilno oglašanje te vrste dne 28. 10. 1990. Takrat je bil z menoj v izmeni Krys Kazmierczak, kateremu se je tako izpolnila želja, da bi videl to vrsto strnada od blizu. Takoj sem pričel predvajati petje skalnega strnada, in ko sva prišla do mrež, je bil strnad že ujet. Ob pregledu ornitološke literature sem ugotovil, da je za Ljubljansko barje naveden samo en starejši podatek z dne 30. 3. 1976 (Tome et al.. 2005). Verjetno je podatek o obročkanem skalnem strnadu z Vrhnike pomotoma izpadel in tako ni bil objavljen v omenjenem viru. Dne 24. 1. 2004 sem na tleh pod krmilnico za ptiče na Rakovniku na Golovcu nad Ljubljanskim barjem opazil skalnega strnada, ki je brskal po tleh za semenjem. Fotografiral sem ga na tleh in nato še na bližnji češnji, kamor je zletel kasneje (slika 17). To je moje edino srečanje s skalnim strnadom v obdobju 2003—2013 na Golovcu, kjer redno hranim in obročkam ptiče. Znani so podatki iz bližnjega Bizovika (Ljubljana), kjer so se skalni strnadi v zimskem času redno pojavljali ob krmilnici (Sovinc 1994). Iz pričujočih podatkov za obdobje 1976—2012 lahko sklepamo, da je skalni strnad na Ljubljanskem barju zelo redka vrsta, saj je bil zabeležen vsega trikrat. Dare Šere, Langusova 10, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dsere@pms-lj.si Hrvaška / Croatia Cattle Egret Bubulcus ibis Kravja čaplja—en osebek opazovan 4. 5. 2012 v mešani koloniji čapelj ob kanalu Barbara pri vasi Darda (UTM CR15, Baranja, V Hrvaška). Opazovanje je potrdila Hrvaška komisija za redkosti kot 12. opazovanje vrste v državi (peto v kontinentalnem delu). 1_J Figure 18 / Slika 18: Cattle Egret / Kravja ~aplja Bubulcus ibis, Barbara Channel, Baranya, 4. 5. 2012 (foto: A. Tomik) In the early morning hours of 4 May 2012, I was bird watching along the Barbara Channel near Darda village in Southern Baranya (E Croatia). In the part of the channel covered by extensive reedbeds, a mixed heron colony exists. In a group of willow shrubs, Night Herons Nycticorax nycticorax were preparing for nesting and some adult birds rested on top of the bush. Among them I spotted a Cattle Egret, an adult bird in breeding plumage. The bird was resting in the bush and then moved to a nearby dry willow branch, where I managed to take a photograph (Figure 18). After some ten minutes it took off and, after a circle above the marsh, it left the area in the NE direction. The Cattle Egret is a rare species in Croatia; it was observed on 11 occasions between 1986 and 2011, five times in the continental part and six times in the coastal region of the country. All observations except one occurred in the last 10 years (Archives of the Croatian Institute of Ornithology, Kralj & Radović 2002, Kralj 2005). Therefore, the observation of the Cattle Egret near Darda village represents 12th record of the species in Croatia, and also first occurrence in the Baranya region (Mikuska et al. 2002). The record was accepted by the Croatian Rarities Committee. The species is apparently expanding its breeding distribution into the Pannonian Plain. During 2010, it had nested for the first time in Serbia (Ham 2010), while in 2011 and 2012 nesting of 1—2 pairs was confirmed in Hungary (www.birding.hu). In the coming years we can expect further observations in Croatia and possibly even breeding in one of the continental heron colonies. Adrian Tomik, I. Meštrovića 74, HR-31326 Darda, Croatia, e—mail: adrian.tomik1@os.htnet.hr Marsh Harrier Circus aeruginosus Rjavi lunj — skupinsko prenočevanje 7—12 gnezdečih samcev konec maja 2012 pri Podgredi, Neretva (UTM YH17, južna Dalmacija), na lokaciji, precej oddaljeni od njihovih gnezd; takšno vedenje je trajalo le do izvalitve mladičev (starost ca. 10 dni) med 6. in 11. 6. 2012, ko so samci začeli prenočevati na gnezditvenih teritorijih In the evening of 24 May 2013, while searching for Marsh Harrier nests between Vid and Vreštica (Neretva), I observed seven individuals landing near Podgrede just before dusk. The area where birds landed was ca. 150 X 100 m large. I revisited the area on the next day. One pair, which in my opinion bred in the area, arrived in the evening. As on previous days, the other birds appeared in darkness — apart from a local pair, nine birds landed in the same area. Because of the dark, it was not possible to determine their sex with certainty, but it seemed that all birds were males. I visited the area on two more occasions and the same situation was repeated, with the maximum number of 12 birds (local pair and 10 males). One of them, the one that bred near Vid, was a male with few feathers missing in its right wing. In the next three days I surveyed the breeding pairs' territories in the area and saw that males were leaving the nest area in the evening and flying towards the communal roost. Almost all males breeding in the area between Prud, Podgrede and Orepak, Kula Norinska and Metković used the same roosting site. I monitored Marsh Harrier pairs and realized that, after ca. 10 days after hatching of the young between 6 and 11 Jun 2013, the males started spending nights in their breeding territories. After that, no communal roosting was observed. It is known that harriers roost in small groups (Cramp 1998), but as far as I know, this is the first case of communal roosting of breeding males at a significant distance from their nests. Bariša Ilić, Mlinska 50, HR—20350 Metković, Croatia, e—mail: bare_vid@net.hr Rjava komatna tekica Glareola pratincola Collared Pratincole — one individual observed on 28 Apr 2013 at Kolansko blato, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia); stated in literature as regular spring migrant on the island (Velo blato), although only few published data are at hand Po močnem deževju noč prej sva se 28. 4. 2013 odpravila fotografirat ptice na Kolansko blato na otoku Pagu. Na samem blatu ni bilo veliko ptic, prevladovale so male bele Egretta garzetta in čopaste čaplje Ardeola ralloides ter tu in tam kak rumenonogi galeb Larus michahellis. Med hojo proti avtomobilu pa sva za hip opazila ptico, ki sva jo brez težav določila za rjavo komatno tekico. Letela je čez celotno območje, v smeri proti morju. Nekaj časa sva ji sledila z daljnogledom, potem pa je izginila za kamnitimi zidovi med pašniki. Stipcevic (1997) navaja, da se vrsta na otoku Pagu spomladi redno pojavlja na Velem blatu, čeprav objavljenih podatkov ni veliko. Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI—3310 Žalec, Slovenia, e—mail: jurenovak15@yahoo.com Črna prosenka Pluvialis squatarola in Mali škurh Numenius phaeopus Grey Plover & Whimbrel - single individuals of both species observed on 2 Apr 2012 at Camp Zaton near Nin (UTM WJ19, central Dalmatia) Dne 2. 4. 2012 sem obiskal Nin z okolico v bližini Zadra in pot me je pripeljala tudi do znanega turističnega kampa Zaton pri Ninu. Z daljnogledom v roki sem se odpravil peš po sprehajalni poti ob morju. V majhnem zalivu sem zagledal na peščenem koščku zemlje ptico, ki je imela glavo v perju in nekako "spala". Ker nisem mogel takoj ugotoviti, za katero izmed prosenk gre, po drugi strani pa je bila tako blizu poti, sem se odločil, da grem po svoj avtomobil, kjer sem imel vso potrebno opremo za fotografiranje. Vrnil sem se na isto mesto in prosenko nemudoma fotografiral. Ko sem se pripeljal malo bliže, je dala glavo iz perja in nato še privzdignila peruti, kot da bi mi hotela pokazati del črnega podperutnega perja (slika 19). Vesel sem bil tega posnetka, saj mi je jasno potrdil, da gre za črno prosenko. Hotel sem se že odpeljati, ko sem na drugi strani zaliva, dobrih 10 m stran od črne prosenke, zagledal malega škurha, ki je bredel po plitvi vodi (slika 20). Nekaj časa se je še zadrževal v vodi, nato se je preselil na kopno. Oddaljeval se je od mene, in ko je prišel do prvih skal, se je začel intenzivno prehranjevati. Skozi teleskop sem lahko videl, da pobira hrano na teh kamnih oz. skalah, a velikokrat jo je kljub svojemu dolgemu kljunu težko dosegel. Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dsere@pms-lj.si Slika 19 / Figure 19: Črna prosenka / Grey Plover Pluvialis squatarola, Zaton pri Ninu, Zadar, 2. 4. 2012 (foto: D. Šere) Slika 20 / Figure 20: Mali {kurh / Whimbrel Numenius phaeopus, Zaton pri Ninu, Zadar, 2. 4. 2012 (foto: D. Šere) American Golden Plover Pluvialis dominica Ameriška prosenka — en osebek opazovan po prehodu vremenske fronte z močnim deževjem dne 28. 4. 2013 v Dinjiških solinah na otoku Pagu (UTM WK01, S Dalmacija); prvi podatek za Hrvaško in eden redkih v tem delu Evrope. Opazovanje je potrdila Hrvaška komisija za redkosti. Slika 21 / Figure 21: Ameriška prosenka / American Golden Plover Pluvialis dominica, Dinjiške soline, otok Pag, 28. 4. 2013 (foto: J. Novak) Just as every year, we spent the days between 27 Apr and 3 May 2013 on the island of Pag. On the first day, little time was dedicated to fieldwork due to the cloudy weather with occasional rain. The weather front strengthened overnight; it was raining throughout the night, at times accompanied by fairly strong storms. In the morning of 28 Apr 2013, the weather suddenly cleared and warmed up. Immediately we set out for Dinjiške saltpans, where we spotted a species of the genus Pluvialis in about five minutes time. The bird was far away and, blast, we had no telescope with us. We did not dedicate much attention to it, until we noticed its distinct supercilium on a close-up photo (Figure 21). After additional observation of the bird we reached the conclusion that we were not at all certain with which species we were actually dealing, except that the bird was rare and in fairly unusual plumage. We decided to move closer to it, but only as still safe for the bird not to be scared away. Very slowly we moved forward, until some 30 m away from it. We took several new photographs, but still could not determine the species with certainty. Later on we send the photos to several experts across Europe, and their confirmation was unanimous. The bird was much more slender than the Golden Plover and had, apart from it, a very distinctly outlined supercilium. Absence of yellow shades on the belly and front part of the head and somewhat smaller bill were also noted. The photographs also revealed the long primary projection, cap on the head and light back of the head (there was a contrast between both cap and back of the head, and between back of the head and mantle). All these features indicated that we were looking at the American Golden Plover. In its identification (and confirmation) we were also aided by Mr Sebastian Klein, Chairman of the Danish Rarities Committee, David Monticelli, James P. Smith and Jurij Hanžel. The observation is first for Croatia (Kralj & Barisic 2013), which was also confirmed by the Croatian Rarities Committee. As far as the neighbouring countries are concerned, the species has been observed only in Hungary (two reports from September and October/November) (MME Nomenclator Bizottsag 2005 & 2006), in Italy (less than 10 observations after 1950) (CISO-COI 2009), in the Czech Republic (one report from September) (Czech Rarities Committee 2014) and in Poland (one report from November) (Meissner & Rydzkowski 2003). It can thus be concluded that in this case we are dealing with an exceptional observation in this part of Europe. Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI-3310 Žalec, Slovenia, e-mail: jurenovak15@yahoo.com Zlata prosenka Pluvialis apricaria Golden Plover - fearless ad. individual observed between 6 and 13 Aug 2012 at Kolansko blato, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia), often frequenting the nearby camp Dne 6. 8. 2012 sem na zahodnem delu Kolanskega blata na otoku Pagu, kjer se voda izliva v morje, zagledal odraslo zlato prosenko. Ves čas se je prehranjevala, enkrat je tekala po vodi, drugič je iskala hrano po suhem delu tega občasno zamočvirjenega predela, ki mu pravijo tudi Rogoza (slika 22 zgoraj). Ko sem se 10. 8. 2012 vračal z obročkanja ptičev na Kolanskem blatu, sem sredi suhega travnika ponovno opazil prosenko, ki se je tam prehranjevala (slika 22 sredina). Ker tiste prosenke iz močvirja Rogoza že dva dni nisem videl, sem takoj pomislil, da se je premaknila sem na travnik. In res je bilo tako, saj se je nato več dni zadrževala na obeh lokalitetah, med seboj oddaljenima le slabih 500 m. Dne 12. 8. 2012 pa me je presenetila kar v samem kampu. Sprehajala se je med prikolicami na travniku zunaj borovega gozdička. Če jo je kdo od turistov zmotil, se je spreletela prek kamnite ograje in pristala na starem mestu v zamočvirjenem predelu Rogoze. Dne 13. 8. 2012 je bila ponovno v kampu (slika 22 spodaj), po tem datumu pa je na zgoraj omenjenih lokalitetah nisem več opazil. Opazovanje je zanimivo zato, ker se je zlata prosenka en teden zadrževala na treh različnih lokalitetah, predvsem pa je neobičajno, da se je zadnje dva dni pojavljala v kampu in se turistov tako rekoč sploh ni bala. Iz slovenske ornitološke literature je znan podatek o črnorepem kljunaču Limosa limosa, ki se je poleti leta 1997 zadrževal v kopališču Zaka ob Blejskem jezeru (Mali 1999) in se povsem brez strahu sprehajal med kopalci. Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Slika 22 / Figure 22: Zlata prosenka Pluvialis apricaria, Kolansko blato, otok Pag, 6., 9. in 13. 8. 2012 (foto: D. Šere) Terek Sandpiper Xenus cinereus Sabljasti martinec - en osebek opazovan 27. 8. 2012 v Kolanskem blatu na otoku Pagu (UTM VK92, S Dalmacija) ter dva različna osebka 30. 8. 2013 v Dinjiških solinah (UTM WK01, S Dalmacija) in v Kolanskem blatu. Opazovanja je potrdila Hrvaška komisija za redkosti kot 2. in 3. opazovanje vrste v državi. Slika 23 / Figure 23: Sabljasti martinec / Terek Sandpiper Xenus cinereus, Kolansko blato, otok Pag, 28. 8. 2012 (foto: A. Ploj) Slika 24 / Figure 24: Sabljasti martinec / Terek Sandpiper Xenus cinereus, Dinjiške soline, otok Pag, 30. 8. 2013 (foto: A. Ploj) On 27 Aug 2012, two of us (Alen and Jure) set out for Kolansko blato to have a thorough look at it owing to the exceptionally bad weather on that particular day and a day earlier. After reaching the observation post, we were able to count a fairly large number of interesting species in no more than half an hour: 2 Broad-billed Sandpipers Limicola falcinellus, 3 Knots Calidris canutus, 1 Sanderling C. alba and 1 Golden Plover Pluvialis apricaria. Apart from these species, we caught on our telescopes the well known habitus that made our hearts race. There was a Terek Sandpiper Xenus cinereus in front of us! After a few minute, however, it took off, not to be seen on that day any more. On the following morning (28 Aug 2012), when still dark, we were back to the photo-hideout on the same location. At about 7 a.m., an adult Terek Sandpiper was searching for food once more not far from us. This time we succeeded in taking some good documentary photos (Figure 23). After about 20 min, the bird flew to the other side of the lake. Our next meeting with the Terek Sandpiper on the island of Pag took place almost precisely a year later, on 30 Aug 2013 at Dinjiške soline, when Matej was with us as well. The bird was feeding together with other waders, among which let us mention 6 Broad-billed Sandpipers, 6 Marsh Sandpipers Tringa stagnatilis and 1 Oystercatcher Haematopus ostralegus (Figure 24). On the same day we observed yet another Terek Sandpiper at Kolansko blato, which means that two different individuals occurred at two localities on Pag Island on that day. In his survey of Birds of Croatia, Kralj (1997) makes no mention of Terek Sandpiper, while LuKAč (2007) refers to three observations of the species, although no details are given. Among these, the Croatian Rarities Committee dealt only with the observations recorded between 11 and 19 Aug 2003 at Lake Vransko, and confirming ours as 2nd and 3rd for the country (Kralj & Barišić 2013, J. Kralj,pers. comm.) Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI—3310 Žalec, Slovenia, e—mail: jurenovak15@yahoo.com Matej Gamser, Na griču 3, SI—3202 Ljubečna, Slovenija, e—mail: matej.gamser@gmail.com Srbija / Serbia Black-throated Loon Gavia arctica Polarni slapnik — en juv. osebek opazovan 17. 11. 2012 na kanalu Donava-Tisa-Donava, v bližini vasi Turija (UTM DR14, S Srbija); redko opazovanje vrste na manjšem tekočem vodnem telesu On 17 Nov 2012, I went for a walk through my garden and on towards the Danube-Tisza-Danube Canal. It was around noon and the day was sunny and windy. On the water, the waves were reaching over 30 cm in height. After some time, I noticed a medium-sized black and white bird swimming alongside Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus. It reminded me of a Red-throated Loon G. stellata that I had seen last winter on the Danube. I ran to my house to take a scope and came back to take a better look. When I returned, the bird flew to a distance of about 300 m, but I was still able to identify it as Gavia sp. Around 10.00 hrs on the following day, I was at the same spot armed with 128 the scope and a camera. The bird was still there, but too far for me to take a good shot of it. Several minutes later a group of hunters disturbed the bird to such an extent that it started swimming toward me. I stabilized the scope and began shooting through it with the camera. Finally, after many attempts, I took a few good photos of the bird, which I assumed to be a juvenile Black-throated Loon (Figure 25). With the aid of several identification guides and experienced ornithologists, my assumption later proved to be correct. At this place, the Canal ranges in width from 100 m to more than 170 m and it is up to 5 m deep. On one side of the water the village of Turija (UTM DR14, N Serbia) is situated, and arable land on the other side. The bank is mostly covered with reeds and scarce willow trees. This is one of the rare observations of this species on canals and smaller water flows (Šćiban et al. 2012). Radislav Mirić, Branka Radičevića 3, RS—21215 Turija, Serbia, e—mail: jordan.m@open.telekom.rs Figure 25 / Slika 25: Black-throated Loon / Polarni slapnik Gavia arctica, Danube-Tisza-Danube Canal, Turija, 18. 11. 2012 (foto: R. Miric) Curlew Sandpiper Calidris ferruginea Srpokljuni prodnik — en osebek v poletnem perju opazovan 15. 7. 2012 na območju Blato-Delnice-Bratanov Del na južnem koncu jezera Vlasina (UTM FN13, JV Srbija), kar je prvi podatek za to območje During our ornithological expedition to Lake Vlasina (1,210 m a.s.l.) in SE Serbia on 15 Jul 2012, we visited a locality Blato-Delnice-Bratanov Del (468 ha) at the southern part of the water reservoir (UTM FN13). It is a large flooded marshy meadow intertwined with several small streams and mixed with dense growth of young trees and bushes. We were concentrated on mapping territorial males of Corncrake Crex crex, which is a regular breeder in IBA Vlasina (Puzović et al. 2009). During a short walk on muddy edge of the lake shore, we observed and photographed one individual of Curlew Sandpiper, feeding in a small bay (Figure 26). Based on plumage characteristics (dark reddish head and breast), we identified it as an adult bird. According to the available data, this is the first observation of this wader species on Lake Vlasina (VAsić & SoTi 1980). Other species recorded on shore include 36 Grey Herons Ardea cinerea, 313 Cormorants Phalacrocorax carbo, 4 Common Sandpiper Actitis hypoleucos, 14 Green Sandpipers Tringa ochropus, 11 Wood Sandpipers T. glareola, 1 Snipe Gallinago gallinago and 3 Little Ringed Plovers Charadrius dubius. Draženko Rajković, Marka Kraljeviča 17, RS—25284 Stanišić, Serbia, e—mail: strix.draze@gmail.com Miroslav Vračarić, Omladinska 37, RS—21220 Bečej, Serbia Figure 26 / Slika 26: Curlew Sandpiper / Srpokljuni prodnik Calidris ferruginea, Blato-Delnice-Bratanov Del, Lake Vlasina, 15. 7. 2012 (foto: D. Rajkovic) Savi's Warbler Locustella luscinioides Trstni cvrčalec — gnezdenje para na jezercu "Bager" (1,3 ha) v Somboru (UTM CR57 22, S Srbija), kjer so bili do 4 pojoči samci opazovani med 6. 4. in 10. 6. 2013, speljani mladiči pa prvič 8. 6. 2013; vrsta se med gnezdenjem navadno izogiba urbanih predelov in raje izbira večja trstišča In the book "Birds of Sombor" we refer to two findings of Savi's Warbler during spring migration in 2010 on Bager Pond (UTM CR57 22, surface area: 1.3 ha, northern periphery of Sombor town) (Mero & Žuljević 2010). During the next three years the species was regularly recorded on the pond, with three observations (incl. singing male on 3 May) in 2011, one singing male on 11 Jul 2012 and 20 observations in 2013, including up to four singing males between 6 Apr and 10 Jun 2013. In 2013, we ringed altogether six adult individuals (three males, three unknown sexes) between 17 Apr and 9 May. On 8 Jun 2013, we found two adult birds leading and defending five fledglings. With mist net we captured and ringed one fledgling and recovered the male ringed on 17 April 2013. The rest of the fledglings were captured on 23 Jun (three fledglings) and 29 Jun 2013 (one fledgling). We assume that the arrival of Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus in late April and early May and their strong territorial behaviour caused the disappearance of other 2—3 Savi's Warbler males, with only one successfully raising a brood. There were optimal reed patches containing new and old stems from years before and thick litter (Baldi & Moskat 1995, Neto 2006, Vadasz et al. 2008) present at the site. However, the data about breeding on a small pond in urban area is quite remarkable given that Savi's Warbler usually avoids such small reed habitats for breeding, preferring large, closed and continuous reed stands (Bibby & Lunn 1982, Cramp 1998). Thomas Oliver Mero, Department of Ecology, Faculty of Science and Technology, University of Debrecen, Egyetem ter 1, HU—4032 Debrecen, Hungary, e—mail: thomas.oliver.mero@gmail.com Antun Žuljević, Nature Protection and Study Society — NATURA, Milana Rakića 20, RS—25000 Sombor, Serbia, e—mail: antun.zuljevic@gmail.com Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus Rakar — dva primera gnezdenja v vegetaciji, ki je za vrsto neobičajna, v S Srbiji: 11. 7. 2011 gnezdo pripeto na stebla pelina Artemisia vulgaris v melioracijskem kanalu pri naselju Milčić v bližini Sombora (UTM CR57 96) in 1. 8. 2009 na trstu in navadnem slezu Althaea officinalis pri Severni Mostongi (UTM CR57 18) The Great Reed Warbler builds its nest on tall, strong reed Phragmites australis stems adjacent to deeper water (Dyrcz 1981, Leisler 1981, Nilsson & Persson 1986, van Der Hut 1986, Graveland 1998, Csörgo 1998, Prokešova & Kocian 2004). During our regular fieldwork done on the Great Reed Warbler's breeding biology in Sombor Municipality, NW Vojvodina (N Serbia) on 11 Jul 2011, we found an active nest of this species fixed to three stalks of Mugwort Artemisia vulgaris (Figure 27). The nest was located on an embankment next to a melioration canal near the Milčić settlement (UTM CR57 96). The distance of the nest from the water was about 15 m. The nest contained two nestlings that later fledged successfully. On 1 Aug 2009 we found, at Severna Mostonga (UTM CR57 18), a Great Reed Warbler's nest built next to the water on reed and Marshmallow Althaea officinalis. According to the available information, Great Reed Warbler nests built on such type of vegetation has not been reported till now. In a German study, one Great Reed Warbler nest was discovered in willow shrub Salix sp. (Beier 1981). Beier (1981) found three Great Reed Warbler nests, while Csörgo (1998) discovered one in Lesser Bulrush Typha angustifolia. Dyrcz (1981), on the other hand, found them in unspecified bulrush Typha sp., in reed and Solanum sp., as well as in reed mixed with willow. Thomas Oliver Mero, Department of Ecology, Faculty of Science and Technology, University of Debrecen, Egyetem ter 1, HU—4032 Debrecen, Hungary, e-mail: thomas.oliver.mero@gmail.com Antun Žuljević, Nature Protection and Study Society - NATURA, Milana Rakića 20, RS-25000 Sombor, Serbia, e-mail: antun.zuljevic@gmail.com Figure 27 / Slika 27: Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus nest on Mugwort Artemisia vulgaris / Gnezdo rakarja na navadnem pelinu, Milčić, 11. 7. 2011 (foto: T.O. Merö) Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus Rakar — dne 25. 5. 2012 je samec ubil samico kukavice Cuculus canorus med obrambo gnezda ob Velikem bačkem kanalu pri Somboru (UTM CR56 27), tako da jo je spravil v vodo in jo kljuval v glavo tako dolgo, da je nezavestna utonila; kljub temu je bilo podtikanje jajc uspešno, saj se je iz gnezda tega para rakarjev uspešno speljal mladič kukavice It is known that one of the most common Cuckoo Cuculus canorus hosts in the Carpathian basin is the Great Reed Warbler (Varga 1998). Reed habitats with good quality vantage points (trees, electric wires) are able to attract a larger number of Cuckoos. Vantage points are key factors in the parasitism success of Cuckoo (MosKAT & Honza 2000). On 25 May 2012, during our regular check of Great Reed Warbler nests in Veliki Bački Canal (UTM CR56 27) in Sombor Municipality (NW Vojvodina, N Serbia), we spotted a male Great Reed Warbler attacking an adult female Cuckoo defending his nest from being parasitized. The Cuckoo was pushed into the water; the Great Reed Warbler stood on the top of the Cuckoo's head and attacked it continuously with his beak until the bird became unconscious and drowned in the water. The whole incident lasted about 10 min. Meanwhile, the female Great Reed Warbler flew around the two fighting birds sounding alert. Nevertheless, the Cuckoo had managed to lay eggs, for the clutch examined contained two Great Reed Warblers' and one Cuckoo's egg. The Cuckoo's young later fledged successfully. The Veliki Bački Canal is very suitable breeding habitat for Cuckoo (46% of all Great Reed Warblers' nests were parasitized in 2012), since its banks are surrounded by trees and shrubs, with occasional electric wires that serve as excellent vantage points. Thomas Oliver Mero, Department of Ecology, Faculty of Science and Technology, University of Debrecen, Egyetem ter 1, HU—4032 Debrecen, Hungary, e-mail: thomas.oliver.mero@gmail.com Antun Žuljević, Nature Protection and Study Society - NATURA, Milana Rakića 20, RS-25000 Sombor, Serbia, e-mail: antun.zuljevic@gmail.com Nuthatch Sitta europaea Brglez - neobičajno veliko število osebkov opaženih septembra, oktobra in novembra 2012 na različnih lokacijah v Somboru (UTM CR56 & 57, S Srbija); skupaj zabeleženih 14-29 osebkov, v primerjalnem obdobju na istem območju pa le 3-5 Table 1: Number of Nuthatches Sitta europaea in autumn in the territory of Sombor Tabela 1: Število brglezov Sitta europaea jeseni v območju Sombora No. of individuals in Sep, Oct and Nov Locality UTM CR 2000 Min. -2011 Max. 2012 Min. Max. Šikara Park-forest 57 00 1 2 1 2 Šumica Park-forest 56 38 - - 2 7 Town hippodrome 56 49 - - 4 4 Omladinski Park 56 28 1 2 1 5 Park Ivo Lola Ribar 57 31 - - 1 4 Park Heroja 57 30 1 1 - - Veliki Bački Canal 56 27 - - 1 1 Prvomajski Blv. 56 39 - - 1 1 Milana Rakića St. 57 22 - - 1 3 Pere Segedinca St. 56 29 - - 2 2 Total 3 5 14 29 The Nuthatch is a regular breeding species in parks and park-forests of Sombor. In the autumn and winter periods, single individuals are also observed in these habitats, rarely on bird feeders (Mero & Žuljevič 2010). During our regular fieldwork in the territory of Sombor in September, October and November 2012, we recorded a very high number of Nuthatches for this area, not only in the before mentioned locations, but also in avenues, in the forest belt along the Veliki Bački Canal, gardens and town hippodrome (Table 1). The fieldwork was carried out with the same intensity and effort in 2012 as in the 2000-2011 period. We assume that this large number of Nuthatches came from forests of the Danube's floodplain area, where this species is common and a regular breeder (Obradovič 1992, Kanjo 1997). It is possible that the Nuthatches' breeding success was exceptionally good in floodplain area in season 2012 and during the local autumn dispersion when they appeared in the town of Sombor in large number. We presume that the high number of these birds was strictly local, as no other similar information was received for the territory of Vojvodina. Thomas Oliver Mero, Department of Ecology, Faculty of Science and Technology, University of Debrecen, Egyetem ter 1, HU-4032 Debrecen, Hungary, e—mail: thomas.oliver.mero@gmail.com Antun Žuljević, Nature Protection and Study Society — NATURA, Milana Rakića 20, RS—25000 Sombor, Serbia, e—mail: antun.zuljevic@gmail.com Pygmy Owl Glaucidium passerinum Mali skovik — oglašanje enega osebka poslušano 10. 6. 2012 v smrekovem gozdu južno od Kovrena (43°11'N, 19°34'E, S Črna gora, 900 m n.v.); pravilna določitev je bila potrjena z analizo sonograma posnetega oglašanja. Pojavljanje vrste na južnem robu evropskega areala, kjer je različni viri na tej lokaliteti ne omenjajo. Figure 28 / Slika 28: Call of the Pygmy Owl Glaucidium passerinum / Klic malega skovika, Kovren, 10. 6. 2012 (Recording / Posnetek: S. Ernst, Sonogram: P. Franke). The recording is freely available in the animal sound archive of the Natural History Museum Berlin / Posnetek je prosto dostopen v arhivu živalskih zvokov v Prirodoslovnem muzeju v Berlinu [www.animalsoundarchive.org; Glaucidium_ passerinum_V2189_25] Črna gora / Montenegro Terek Sandpiper Xenus cinereus Sabljasti martinec — posamezna osebka opazovana med 30. 4. in 5. 5. 2006 ter 5. 5. 2010 v Ulcinjskih solinah (UTM CM54, J Črna gora); prva podatka o pojavljanju te vrste v Črni gori Terek Sandpiper was observed for the first time in Ulcinj Salina on 30 Apr 2006 in Stojski II basin by Luka Božič and Jakob Smole, when feeding intensively on mudflats together with numerous other waders. On 5 May 2006, probably the same individual was observed again by the same researches in basin 22 of the Salina (L. Božič & J. Smole pers. comm.). Occurrence of this species was again confirmed on 5 May 2010, when observed in basin Jezero I of Ulcinj Salina by the authors of this contribution. In the flock of foraging Redshanks Tringa totanus, Terek Sandpiper clearly stood out due to its yellowish legs and long up-curved bill. These are the first observations of this species in Montenegro (Jovičevič & Saveljič in prep.). Darko Saveljić, Piperska 370a, ME—81000 Podgorica, Montenegro, e—mail: dasav@t-com.me Mihailo Jovićević, Bul. Sv. Petra Cetinjskog 73, ME—81000 Podgorica, Montenegro, e—mail: mihajov@gmail.com On 10 Jun 2012, on the return journey from an expedition to the West Balkans, my wife and I made an overnight stop in a woodland clearing south of Kovren (43°11'N, 19°34'E) in Montenegro. The clearing was at an elevation of 900 m a.s.l. just beneath (north-west) of a 1,062 m mountain pass on the River Ćeotina, surrounded by dark fir-beech woodland. As dusk fell in the clearing, a male Pygmy Owl began to call intensively and persistently. The call, well known to me from home, came from a spruce forest and I was able to record it from close range. Although I did not see the bird itself, the sonogram (Figure 28) confirmed the species identification, even if the basic frequency of the call with 1,250 Hz is very low for the species. The strong stroke of the similar sounding call of the Scops Owl Otus scops (Thönen 1968) was missing in the stereotype clear, clean tones of the bird I heard and recorded. Following intensive discussions with Dr K.-H. Frommolt (animal sound archive of the Humboldt University Berlin) and P. Franke (Leipzig), various friends with experience of the Pygmy Owl (T. Hallfarth, J. Hering, M. Thoss), as well as the bird calls and Pygmy Owl experts Dr H.-H. Bergmann (Bad Arolsen), Dr W. Scherzinger (Bischofswiesen), and Dr Jochen Wiesner (Jena), the last doubts were dispersed. In addition, the point in time (early dusk) and habitat (spruce forest) speak only for the Pygmy Owl. Other species seen in this location the following morning included Grey-headed Woodpecker Picus canus, Jay Garrulus glandarius, Nutcracker Nucifraga caryocatactes, Hooded Crow Corvus cornix, Coal Tit Periparus ater, Blackcap Sylvia atricapilla, Goldcrest Regulus regulus, Blackbird Turdus merula, Song Thrush T. philomelos, Robin Erithacus rubecula, Dunnock Prunella modularis and Grey Wagtail Motacilla cinerea. According to the Handbook of the Birds of Central Europe (HBV), the most southerly occurrence of the Pygmy Owl in the Western Balkans is at least as far as Central Bosnia (Scherzinger 1980). The species was not found by Reiser & Führer (1896) in Montenegro. In the new Serbian IBA book (Puzović et al. 2009) it is, however, recorded as a breeding bird with 1—3 pairs in IBA SR021 "Uvac i Milesevka" in the extreme SW of the country, vis ä vis to Kovren! Previously, on 2 May 1978, a Pygmy Owl was observed in a stand of Black Pine Pinus nigra at an elevation of 1,200 m a.s.l., ten kilometres north from Kolašin in Montenegro (Rašajski & Gavrilov 1983). The Pygmy Owl has also been recorded much further south in Greece. On 15 May 1973 and 10 Jun 1975, a bird was heard calling in the Elatia Forest in the Greek Rhodope Mountains (Bauer & Böhr 1987). On 22 May 1986, J. Hölzinger found a nest hole occupied by a Pygmy Owl (probably from a Great Spotted Woodpecker Dendrocopos major) in an old fir stand with individual oak trees at 1,230 m a.s.l. in the Vardoussia Mountains (Mikkola & Sackl 1997, J. Hölzinger in litt. 2013). These southerly occurrences appear to be very isolated, nonetheless the Pygmy Owl has clearly not yet been discovered in several mountain pine forests in the SW Balkans. Stephan Ernst, Aschbergstraße 24, DE—08248 Klingenthal, Germany, e—mail: ernst-klingenthalt-online.de Bolgarija / Bulgaria Coot Fulica atra Liska — delno levcističen osebek opazovan 31. 12. 2013 in 3. 1. 2014 v jati z normalno obarvanimi liskami na obali Črnega morja pri mestu Varna (UTM NH78, SV Bolgarija); prvi objavljeni in dokumentirani podatek za Bolgarijo On 31 Dec 2013, an individual with predominantly white plumage was observed among a flock of Coots in the city of Varna on the Black Sea coast (UTM NH78, Varna District, NE Bulgaria). The bird, which was categorized as a partial leucist (Van Grouw 2006), was confirmed and photographed on 3 Jan 2014 (Figure 29) in the same area, again with other Coots and Pygmy Cormorants Phalacrocorax pygmeus. Such mutations in Coots were indeed found as photo documentation pictures during our web searching, but the present observation is the first published record for Bulgaria. 132 Atanas P. Grozdanov, Faculty of Biology, University of Sofia, 8 Dragan Tzankov blvd., BG—1164 Sofia, Bulgaria, e—mail: biotribe@abv.bg Chavdar Nikolov, e—mail: chnikolov@abv.bg Yana Barzova, 18 Iskar str., BG—9000 Varna, Bulgaria, e—mail: janunka@abv.bg Figure 29 / Slika 29: Delno levcisti~na liska / A partially leucistic Coot Fulica atra, Varna Black Sea coast, 3. 1. 2014 (foto: A. P. Grozdanov) Demoiselle Crane Grus virgo Deviški žerjav — 10 osebkov opazovanih 23. 3. 2013 v bližini polslane lagune Šabla Tuzla (UTM PJ22, SV Bolgarija); vrsta je v državi redek gost na selitvi Figure 30 / Slika 30: Demoiselle Crane / Devi{ki žerjav Grus virgo, Shabla Tuzla lagoon, 23. 3. 2013 (foto: V. Katrandijev) Ten adult Demoiselle Cranes were observed on 23 Mar 2013 in the southern part of IBA BG049 "Shabla Lake complex" (UTM PJ22, NE Bulgaria). The cranes were seen in flight and on the ground near to semi-saline Shabla Tuzla lagoon together with one immature Crane Grus grus (Figure 30). The Demoiselle Crane is a rare and irregular migrant in Bulgaria, seen most often with 1—2 individuals per migrating season. The last spring records of this species in the coastal Dobrudzha region are from 2001 — 2 individuals (Petkov 2002), 2006 — 2 individuals (Iankov & Petkov 2007), and 2011 — 1 individual (Todorov unpubl). Mihail Iliev, Valentin Katrandjiev & Dimitar Dimitrov, BSPB/Birdlife Bulgaria, Dobrotica 44b ap.10, BG—9300 Dobrich, Bulgaria, e—mail: iliev.mihail@gmail.com Tree sparrow Passer montanus Poljski vrabec — delno levcističen osebek opazovan med 17. 3. 2013 in 4. 1. 2014 v Sofiji (UTM FN92, Z Bolgarija); prvi objavljeni in dokumentirani podatek za Bolgarijo Figure 31 / Slika 31: Delno levcističen poljski vrabec / A partially leucistic Tree Sparrow Passer montanus, Sofia, 17. 3. 2013 (foto: A. P. Grozdanov) On 17 Mar 2013, we observed a sparrow with untypical plumage in a group of Tree Sparrows in the area of bird feeding station in city of Sofia (UTM FN92, Sofia District, W Bulgaria). The individual had white parts in its plumage, concentrated mostly in the areas of head and breast (Figure 31). As the bird was about the same size as the others in the flock and also had partially preserved characteristic head patterns (dark patch was present on the left side), it was easily identified as a Tree Sparrow. The preserved typical plumage parts and the normal eyes colour were arguments for classifying the individual as a partial leucist (Van Grouw 2006). The leucistic sparrow was observed numerous times until 4 Jan 2014, both in flocks with other Tree Sparrows (dominant around the bird feeding station) or singly (mostly during the breeding season). All observations were made in area of ca 1.25 acres, which showed that the bird's movements were relatively restricted during the research period. We were unable to find published records for leucistic Tree Sparrows in Bulgaria. Atanas P Grozdanov, Faculty of Biology, University of Sofia, 8 Dragan Tzankov blvd., BG—1164 Sofia, Bulgaria, e—mail: biotribe@abv.bg Hristina R. Grozdanova, Artists of the Bulgarian Nature Group, BG—1164 Sofia, Bulgaria, e—mail: hristinart@gmail.com Baldi, A. & Moskat, C. (1995): Effect of reed burning and cutting on breeding birds. pp. 637—642 In: Bissonette, J.A. & Krausman, P.R. (eds.): Integrating People and Wildlife for a Sustainable Future. Proceedings of the First International Wildlife Management Congress, 19— 25 September 1993, Costa Rica. — The Wildlife Society, Bethesda, Maryland. Battin, J. (2004): When Good Animals Love Bad Habitats: Ecological Traps and the Conservation of Animal Populations. — Conservation Biology, 18 (6): 1482— 1491. Bauer, W. & Böhr, H.-J. (1987): Zur Kenntnis der südlichen Arealgrenzen einiger Vogelarten in den griechischen Rhodopen. — Vogelwelt 108: 1—27. Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. — AULA Verlag, Wiebelsheim. Beier, J. (1981): Untersuchungen an Drossel- und Teichrohrsänger (Acrocephalus arundinaceus, A. scirpaceus): Bestandsentwicklung, Brutbiologie, Ökologie. — Journal of Ornithology 122 (3): 209—230. Bembich, L. (2001): First breeding of the Yellow-legged Gull Larus cachinnans michahellis in the Karst. — Acrocephalus 22 (109): 227—228. Bibby, C.J. & Lunn, J. (1982): Conservation of reed beds and their avifauna in England and Wales. — Biological Conservation 23 (3): 167—186. Bordjan, D. (2010A): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 31 (145/146): 159. Bordjan, D. (2010B): Rdečegrla cipa Anthus cervinus. — Acrocephalus 31 (145/146): 160. Bordjan, D. (2011A): Bobnarica Botaurus stellaris. — Acrocephalus 32 (148/149): 85—86. Bordjan, D. (2011B): Močvirski Tringa glareola in zelenonogi martinec T. nebularia. — Acrocephalus 32 (148/149): 94. Bordjan, D. (2011c): Rjavi škarnik Milvus milvus. — Acrocephalus 32 (150/151): 218—218. Bordjan, D. (2011D): Beloglavi jastreb Gyps fulvus. — Acrocephalus 32 (150/151): 218—219. Bordjan, D. (2011E): Kričava čigra Sterna sandvicensis. — Acrocephalus 32 (150/151): 225. Bordjan, D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. — Acrocephalus 33 (152/153): 25—104. Bordjan, D. & Božič, L. (2009A): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002—2008. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 55—163. Bordjan, D. & Božič, L. (2009B): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 220. Bordjan, D., Kerček, M. & Božič, L. (2009): Seznam ptic, ugotovljenih na območju zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija). — Acrocephalus 30 (141/142/143): 195—198. Božič, B. (1992A): Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. — Acrocephalus 13 (54): 154—155. Božič, L. (1994): Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus. — Acrocephalus 15 (65/66): 152—153. Božič, L. (2003): Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. - Acrocephalus 24 (117): 76. Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič, L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič, L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič, L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141. Božič, L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77. Božič, L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. - Acrocephalus 33 (152/153): 109-119. Božič, L. & Štumberger, B. (2011): Bodičasta govnačka Stercorariusparasiticus. - Acrocephalus 32 (148/149): 95. Bračko, F. (2009): Množično pojavljanje pegamov Bombycilla garrulus v zimah 2004/05 in 2005/06 v Mariboru in širši okolici. - Scopolia, Suppl. 4: 197-198. Chisholm, H. & Spray, C. (2002): Habitat Usage and Field Choice by Mute and Whooper Swans in the Tweed Valley, Scotland. - Waterbirds 25 (1): 177-182. CISO-COI (2009): [CISO-COI list of Italian birds 2009.] - [http://ciso-coi.it/wp-content/uploads/2012/10/ ListaCISO-COI-ABC-set2009.pdf], 8/2/2014. (in Italian) Collopy, M.W. & Bildstein, K.L. (1987): Foraging behavior of northern harriers wintering in southeastern saltand freshwater marshes. - Auk 104 (1): 11-16. Cramp, S. (ed.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. - Oxford University Press, Oxford. CsörgÖ, T. (1998): [Great Reed Warbler (Acrocephalus arundinaceus).] pp. 306-307. In: Haraszthy, L. (ed.): [Birds of Hungary.] - Mezogazda kiado, Budapest. (in Hungarian) Czech Rarities Committee (2014): Kulfk hnedokrfdly (Pluvialis dominica), American Golden Plover. - [http:// fkcso.cz/druhypos/pludom.html], 8/2/2014. Denac, K., Mihelič, T., Božič, L., Kmecl, P., Jančar, T., Figelj, J. & Rubinic, B. (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS - BirdLife, Ljubljana. Dyrcz, A. (1981): Breeding ecology of Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus and Reed Warbler Acrocephalus scirpaceus at fish-ponds in SW Poland and lakes in NW Switzerland. - Acta Ornithologica 18: 307-334. Gamser, M. (2011): Puklež Lymnocryptes minimus. -Acrocephalus 32 (148/149): 94. Geister, I. (1984): Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. - Acrocephalus 5 (19/20): 24. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Razširjenost gnezdilk. - DZS, Ljubljana. Graveland, J. (1998): Reed die-back, water level management and the decline of the Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus in The Netherlands. - Ardea 86 (2): 187-201. Ham, I. (2010): Confirmed breeding of Cattle Egret Bubulcus ibis in Serbia: start of colonization of Pannonian Plain? - Ciconia 19: 125-130. Hanžel, J. (2012): Labod grbec Cygnus olor. - Acrocephalus 33 (152/153): 121. Hanžel, J. & Šere, D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Iankov, P. & Petkov, N. (2007): Demoiselle Crane Grus virgo. pp. 226-227 In: Iankov, P. (ed.): Atlas of Breeding Birds in Bulgaria. Conservation Series, Book 10. - Bulgarian Society for the Protection of Birds BSPB, Sofia. Jovićević, M. & Saveljic, D (in prep.): Check-list of the Birds of Montenegro. Kanjo, B. (1997): Prilog za faunu ptica područja Ribareva u gornjem Podunavlju. - Ciconia 6: 96-99. Kerček, M. (2003): Krekovt Nucifraga caryocatactes. -Acrocephalus 24 (119): 152. Kerček, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. Diplomsko delo. - Univerza v Mariboru. Kitowski, I. (2009): Social learning of hunting skills in juvenile marsh harriers Circus aeruginosus. - Journal of Ethology 27 (3): 327-332. Klemenčič, A. (2001): Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus. - Acrocephalus 22 (108): 178. Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera: spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31. Kmecl, P., Božič, L., Rižner, K. & Smole, J. (1997): Selitev kamenjarja Arenaria interpres prek Slovenije. -Acrocephalus 18 (85): 180-185. KPSS (2013A): Seznam opazovanih vrst ptic v marcu 2013. - [http://www.kpss.si/si/novice/naravovarstveni-monitoring/seznam-opazovanih-vrst-ptic-v- marcu-2013], 15/10/2013. KPSS (2013B): Seznam opazovanih vrst ptic v aprilu 2013. - [http://www.kpss.si/si/novice/naravovarstveni-monitoring/seznam-opazovanih-vrst-ptic-v- aprilu-2013], 15/10/2013. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. - Larus 46: 1-112. Kralj, J. (2005): Rare birds in Croatia (2nd report of the Croatian Rarities Committee). - Larus 49: 37-51. Kralj, J. & Radovic, D. (2002): Rare birds in Croatia (1st report of the Croatian Rarities Committee). - Larus 48: 73-83. Kralj, J. & Barisic, S. (2013): Rare birds in Croatia. Third report of the Croatian Rarities Committee. - Natura Croatica 22 (2): 375-396. Krofel, M. (2004): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 25 (122): 163. Krofel, M. (2005A): Ribji orel Pandion haliaetus. -Acrocephalus 26 (125): 107. Krofel, M. (200 5B): Črna štorklja Ciconia nigra. -Acrocephalus 26 (125): 107. Leisler, B. (1981): Die ökologische Einnischung der mitteleuropäischen Rohrsänger (Acrocephalus, Sylviinae). I. Habitattrennung. — Vogelwarte 31: 45—74. Lukač, G. (2007): Popis Ptica Hrvatske. — Natura Croatica 16 (1):1—148. Makovec, T. (1989): Najdbe kadavrov ptic na Slovenski obali. — Falco 3 (7/8): 24—34. Mali, B. (1999): Črnorepi kljunač Limosa limosa. — Acrocephalus 20 (93): 60. Meissner, W. & Rydzkowski, P. (2003): First record of the American Golden Plover Pluuvialis dominica in Poland. Not. Orn. 44: 267—269. (in Polish) Mero, T.O. & Žuljević, A. (2010): Birds of Sombor. — Nature Protection and Study Society - Natura, Sombor. Mikuska, J., Mikuska, T. & Romulić, M. (2002): Ptice, Vodič kroz biološku raznolikost Kopačkog rita. — Matica hrvatska, Osijek. Mihelič, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 19980 to 2005. — Acrocephalus 26 (125): 73—79. Mikkola, H. & Sackl, P. (1997): Glaucidium passerinum Pygmy Owl. pp. 406—407 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance . — T & A D Poyser, London. MME Nomenclator Bizottsag (2005): [The 2005 report of the Hungarian Checklist and Rarities Committee on rare birds in Hungary.] — [http://www.birding.hu/doc/ NB2005.pdf], 8/2/2014. (in Hungarian) MME Nomenclator Bizottsag (2006): [The 2006 report of the Hungarian Checklist and Rarities Committee on rare birds in Hungary.] — [http://www.birding.hu/doc/ NB2006.pdf], 8/2/2014. (in Hungarian) Moskat, C. & Honza, M. (2000): Effect of nest and nest site characteristics on the risk of cuckoo Cuculus canorus parasitism in the great reed warbler Acrocephalus arundinaceus. — Ecography 23 (3): 335—341. Mozetič, B. (2010): Kravja čaplja Bubulcus ibis. — Acrocephalus 31 (145/146): 151—152. Neto, J.N. (2006): Nest-site selection and predation in Savi's Warblers Locustella luscinioides. — Bird Study 53 (2): 171—176. Nilsson, L. & Persson, H. (1986): Choice of nest site, clutch size and nesting success in population of Reed Warbler, Acrocephalus scirpaceus, in South Sweden. — Vär Fagelvärld 45: 340—346. Obradovic, R. (1992): Podaci o gnežđenju nekih vrsta ptica u gornjem Podunavlju. — Ciconia 4: 61—62. Perušek, M. (2006): Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Magistrsko delo. — Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. Petkov, N. (2002): [The Demoiselle Crane in Bulgaria.] — Za Ptitsite, BSPB 1: 14—15. (in Bulgarian). Petutschnig, W. (2008): Bergente Aythya marila. pp. 54—55 In: Feldner, J., Petutschnig, W., Probst, R., Wagner, S., Malle, G. & Buschenreiter, K. (eds.): Avifauna Kärntens. Bd. 2. Die Gastvögel. — Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Prokešova, J. & Kocian, E. (2004): Habitat selection of two Acrocephalus warblers breeding in reed beds near Malacky (Western Slovakia). — Biologia 59 (5): 637—644. Puzović, S., Sekulić, G., Stojnic, N., Grubač, B. & Tucakov, M. (2009): Značajna područja za ptice u Srbiji. — Ministarstvo životne sredine i prostornog planiranja, Zavod za zaštitu prirode Srbije, Pokrajinski sekretarijat za zaštitu životne sredine i održivi razvoj, Beograd. Rašajski, J. & Gavrilov, T. (1983): Clamator glandarius i Glaucidium passerinum u Crnoj Gori. — Larus 33—35: 206—207. Reiser, O. & von Führer, L. (1896): Materialien zu einer Ornis Balcanica. IV. Montenegro. — Commision bei Carl Gerold's Sohn, Wien. Rubinič, B. & Vrezec, A. (1999): Pojavljanje lopataste govnačke Stercorarius pomarinus v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (97): 189—191. Scherzinger, W. (1980): Glaucidium passerinum (Linnaeus 1758) — Sperlingskauz. pp. 464—501 In: Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (eds.): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 9. — AULA Verlag, Wiesbaden. Snow, D.W. & Perrins, C.M. (1998): Scaup Aythya marila. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 1, Non-passerines. — Oxford University Press, Oxford. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. — Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Stipcevic, M. (1997): A survey of spring wader migration on the wetlands of the island of Pag, Croatia (March— May 1990—1991). — Wader Study Group Bulletin 84 (1): 26—32. Szymanski, M. (2002): Beloglavi jastreb Gyps fulvus. — Acrocephalus 23 (112): 110. Šciban, M., Đapic, D., Sekereš, O., Đorđevič, I., Ružić, M., Stankovic, D., Radišic, D., Gergelj, J., Jankovic, M., Radakovic, M., Rudić, B., Agošton, A., Dajovic, M. & SiMić, D. (2012): Rezultati međunarodnog cenzusa ptica vodenih staništa u srbiji 2012. godine. — Ciconia 20: 120—128. Šere, D. (2009): Rdečegrla cipa Anthus cervinus. — Acrocephalus 30 (141/141/143): 220—221. Škornik, I. (2011): Rjasta kozarka — nova vrsta Sečoveljskih solin. — [http://www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/rjasta-kozarka--nova-vrsta-secoveljskih- solin], 15/10/2013. Škornik, I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. — Soline predelava soli, Seča. Šorgo, A. (1995): Kamenjar Arenaria interpres. — Acrocephalus 16 (71): 128. Štumberger, B. (1996): Rjasta gos Tadorna ferruginea. — Acrocephalus 17 (74): 30. Thönen, W. (1968): Die Ähnlichkeit der Rufe von Zwergohreule, Sperlingskauz und Geburtshelferkröte. — Ornithologische Beobachter 65 (1): 17—22. Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. — DOPPS, Ljubljana. Tome, D., Vrezec, A. & Bordjan, D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. —Mestna občina Ljubljana. Vadasz, C., Nemet, A., Biro, C. & Csörgo, T. (2008): The effect of reed cutting on the abundance and diversity of breeding passerines. — Acta Zoologica Academiae Scientiarum Hungaricae 54: 177—188. van Der Hut, R.M.G. (1986): Habitat choice and temporal differentiation in reed Passerines of a Dutch marsh. — Ardea 74 (2): 159—176. Van Grouw, H (2006): Not every white bird is an albino: sense and nonsense about colour variations in birds. — Dutch birding 23: 79—89. Varga, F. (1998): [Kakukk (Cuculus canorus).] pp. 209— 210 In: Haraszthy, L. (ed.): [Birds of Hungary.] — Mezogazda kiado, Budapest. (in Hungarian) Vasic, V.F. & Šoti, J. (1980): Pregled ptica Vlasinskog jezera i okoline. — Biosistematika 6 (1): 81—107. Vogrin, M. (1987): Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. — Acrocephalus 8 (34): 61. Vogrin, M. (1992): Višinska meja naseljenosti močvirske sinice Parus palustris in gorske sinice P. montanus na Pohorju. — Acrocephalus 13 (55): 174—176. Vogrin, M. (2009): Ptice med Pohorjem in Halozami. pp. 465—489 In: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik Občine Slovenska Bistrica III. — Slovenska Bistrica. Vrezec, A. & Hönigsfeld Adamič, M. (2003): Labod grbec Cygnus olor. — Acrocephalus 24 (119): 147—148. Nove knjige New Books Michev, T., Simeonov, D. & Profirov, L. (2013): The Birds of the Balkan Peninsula: A Field Guide [Ptitsite na Balkanskiya Polustrov: Polevi Opredelitel.] 2nd revised edition. - Ekotan EOOD, Sofia. 300 pages, 109 colour plates by Georgi Pchelarov, photographs and distribution maps; in Bulgarian with English summary. ISBN 978-954-92930-1-2. Price 35 BGN (ca. 18 €). The publication of the book's first edition in 1991 was a real enlightenment for all bird lovers in Bulgaria, when all field guides were only in English or German and not readily available for aspiring birdwatchers and ornithologists. Since the publication of the first edition, the knowledge and studies on birds and their distribution in the SE part of Europe have improved significantly resulting in better knowledge and more information on birds and their distribution with some 100 new species added to the list of the Balkan birds. The field guide thus presents information on impressive 516 species of birds. This is a new revised and enlarged edition of the first publication of the Birds of the Balkan Peninsula with a single change in the name of the authors, as the late Dr Simeon Simeonov has been replaced by his son Dimitar Simeonov. The book includes over 40 introductory pages, which acquaint us with the structure and some prehistory of the book. Much useful information is included in this pre-phrase, which varies between pieces of advice for beginners in the field of birdwatching to information on relief, climate and type of natural habitats on the Balkan Peninsula. Some additional and naturally more extensive information on Bulgaria is given, including bird habitat classification, interesting and best periods for birdwatching, sites of interest, etc. Useful recommended codes of conduct for birdwatchers and wildlife photography are also given, including information and contacts with Rarity Committees and Ringing Centres. The actual body of the field guide includes to a great extent two contrasting styles evident in Georgi Pchelarov's paintings, representing the old and newly produced colour plates. The illustrations also give a hint on the habitat of the species, which increases the appeal and value of the colour plates. Opposite to the colour plates are texts for the species and detailed clear colour map of distribution in different seasons. The names are given in Bulgarian, English and Latin (as scientific names). Details about conservation status are given as well. One of the greatest values of the book is its more detailed information on species distribution in the Balkans, which is not always correctly presented in European or regional field guides. Additional value of the book is the CD, which includes a list of birds recorded in Bulgaria (BUNARCO 2009), checklists for the Balkan Peninsula as a whole and for individual Balkan states, a Red List of the birds of Bulgaria (Michev et al. 2011), scientific papers from the Man and the Universe Conference (Bulgaria, October, 2011), a map of Bulgarian wetlands and Midwinter Numbers of Waterbirds in Bulgaria (results of IWC counts in Bulgaria 1977—2001) by Michev & Profirov (2003). The conservation status of 155 species (their names and IUCN categories marked in red) follows the 2nd edition of the Bulgarian Red Data Book. Overall, we should note that while there are several new quality bird guides around in Europe (with some of them already translated into Balkan languages), this book has been produced by authors from the region and presents extensive cumulative knowledge on birds distribution shared by various experts, thus bringing a special value to the book that goes beyond identification formalities. Nikolai Petkov Vsak dan vas pričakajo sveže sladice iz lastne slaščičarne, unionska kava ali skodelica čaja ob prebiranju dnevnih časopisov. Večerne ure v kavarni zaznamujejo literarni večeri, večeri plesa, variete, gledališke igre ter potopisna predavanja. Program "Unionske novičke" najdete na www.gh-union.siali pri nasvKavarni Union! Vljudno vabljeni! IfiB mu Odprto: od ponedeljka do sobote od 9. do 1 7. ure, v času prireditev pa od 19. do 24. ure. Lokacija: center Ljubljane, pritličje Grand Hotela Union, Miklošičeva 1, Ljubljana T: 01 308 1972, W: www.gh-union.si Gwand Hotel Union hotel in konferenčni center Naložba v vašo prihodnost CSHyüJO DELNO HNANQRA EVPCKKAH^l bropskl s k! ad za regionalni ramo} 105 Iz ornitoloŠke beleŽnice / From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia: Cygnus olor, Anser erythropus, Tadorna ferruginea, Anas crecca, Anas plathyrhyncos, Anas clypeata, Netta rufina, Aythya marila, Tetrastes bonasia, Coturnix coturnix, Gavia arctica, Botaurus stellaris, Botaurus stellaris, Bubulcus ibis, Milvus milvus, Gyps fulvus, Circus aeruginosus, Circus macrourus, Pandion haliaetus, Aquila heliaca, Himantopus himantopus, Charadrius dubius, Charadrius alexandrinus, Lymnocryptes minimus, Scolopax rusticola, Arenaria interpres, Stercorarius parasiticus, Hydrocoloeus minutus, Larus melanocephalus, Larus ichthyaetus, Larus michahellis, Larus marinus, Sternula albifrons, Gelochelidon nilotica, Sterna sandvicensis, Asio flammeus, Alcedo atthis, Lanius excubitor, Corvus frugilegus, Parus major, Poecile montana, Nucifraga caryocatactes, Poecile palustris, Bombicylla garrulus, Bombycilla garrulus, Turdus viscivorus, Anthus cervinus, Emberiza cia Hrvaška / Croatia: Bubulcus ibis, Circus aeruginosus, Glareolapratincola, Pluvialis squatarola, Numeniusphaeopus, Pluvialis dominica, Pluvialis apricaria, Xenus cinereus Srbija / Serbia: Gavia arctica, Calidris ferruginea, Locustella luscinioides, Acrocephalus arundinaceus, Acrocephalus arundinaceus, Sitta europaea Črna gora / Montenegro: Xenus cinereus, Glaucidium passerinum Bolgarija / Bulgaria: Fulica atra, Grus virgo, Passer montanus 137 Nove knjige / New books Vsebina / Contents letnik 34 volume 34 številka 156/157 strani 1-140 number 156/157 pages 1-140 Uvodnik / Editorial 1 Veliki škurh v Sloveniji, danes in nikdar več? (T. Jančar) Curlew in Slovenia, today and never again? (T. Jančar) Originalni članki / Original articles 5 Roost-site characteristics of the Mediterranean Shag Phalacrocorax aristotelis desmarestii along the Slovenian coast (D. Bordjan, M. Gamser, A. Kozina, J. Novak & M. Denac) Značilnosti prenočišč sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v slovenskem morju (D. Bordjan, M. Gamser, A. Kozina, J. Novak & M. Denac) 13 Bird species diversity of the Mitidja Plain (Northern Algeria) with emphasis on the dynamics of invasive and expanding species (D. Bendjoudi, H. Chenchouni, S. Doumandji & J.F. Voisin) Raznovrstnost ptičjih vrst v nižini Mitidja (severna Alžirija) s poudarkom na dinamiki invazivnih in ekspanzivnih vrst (D. Bendjoudi, H. Chenchouni, S. Doumandji & J.F. Voisin) 27 Population of Tengmalm's Owl Aegolius funereus in Kopaonik National Park (central Serbia) (D. Rajković, D. Grujić, R. Novčić & R. Mirić) Populacija koconogega čuka Aegolius funereus v Narodnem parku Kopaonik (srednja Srbija) (D. Rajković, D. Grujić, R. Novčić & R. Mirić) 33 Velikost in razširjenost populacije velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letih 2011 in 2012 (D. Rajković, D. Grujić, R. Novčić & R. Mirić) The Curlew Numenius arquata population size and distribution at Ljubljansko barje in 2011 and 2012 (D. Rajković, D. Grujić, R. Novčić & R. Mirić) 43 Reakcije navadne čigre Sterna hirundo in rečnega galeba Chroicocephalus ridibundus na motnje z motornimi plovili v obdobju gnezdenja (M. Vogrin) Reactions of Common Terns Sterna hirundo and Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus to motor boat disturbances during their breeding season (M. Vogrin) 49 Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012 (A. Vrezec, D. Fekonja & D. Šere) Bird ringing in Slovenia in 2012 with an overview of recoveries of birds ringed at home and abroad (A. Vrezec, D. Fekonja & D. Šere) Kratki prispevki / Short communications 71 The return of the Lesser Kestrel Falco naumanni as a breeding bird to Croatia (K. Mikulić, I. Budinski, A. Čulina, L. Jurinović & V. Lucić) Vrnitev južne postovke Falco naumanni kot gnezdilke na Hrvaško (K. Mikulić, I. Budinski, A. Čulina, L. Jurinović & V. Lucić) 75 Livestock depredations by large carnivores as a food source for avian scavengers (m. Krofel) Plenjenje domačih živali s strani velikih zveri kot vir hrane za ptičje mrhovinarje (M. Krofel) 79 A Sabine's Gull Xema sabini in Montenegro -first record in the NE Mediterranean and a short review of the species' status in SE Europe (U. Kormann & B. Stumberger) Lastovičji galeb Xema sabini v Črni gori — prvo opazovanje v SV Sredozemlju in kratek pregled statusa vrste v JV Evropi (U. Kormann & B. Stumberger) 83 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti (J. Hanžel) Rare birds in Slovenia in 2012 - Slovenian Rarities Committee Report (J. Hanžel) 93 Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji (l. Božič) Results of the January 2013 waterbird census in Slovenia (L. Božič) continued on inner page / nadaljevanje na notranji strani modra PANTONE 302