TOŽILSTVO v MI5L 'ANI P*MiŠm v tokrtn. Leto XI., št. 120 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, ra inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: t *abljana: Knafljeva ulica 5- Telefoo it 3122, 3123, 3124, 3125 tn 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Te lefou št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3- Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. n » { ■ I^OSiO 2 5. V. 1930 krat_ pni Ljubljana, nedelja 25. maja 1930 Cena 2 Din JUpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241. Francoski tisk o položaju v Avstriji Inozemstvo mora podpreti Schobra pri njegovem delu za pomirjen je Avstrije Pariz, 24. maja. AA. Pariški tisk mnogo komentira položaj v Avstriji. »Peuple« piše o ultimatu heimwehrovcev, kancelarju dr. Schobru in poudarja, kako težaven je kancelarjev položaj. Da se likvidirajo ne-prilike v Avstriji, je treba vendar že rešiti vprašanie posojila za Avstrijo, tako da bo avstriiska vlada mogla izpolniti svoje obveze. Zato pade del vseh odgovornosti za položaj v Avstriji na Francijo in Anglijo. Obenem poudarja ta list, da je socijalno republikanski Schutzbund že davno izjavil, da se je pripravljen razorožiti, če se istočasno razoroži tudi Heirmvehr. »Soir« se bavi s položajem v srednji Evropi rn na Balkanu. Piše, da se na Madžarskem s sumljivo vztrajnostjo širi propaganda, da bi zasedel prestol eden izmed fcabsburških nadvojvod, pri čemer bi mu služila pomoč fašistične Italije. V zvezi s tem podčrtava list tudi čudni ton bolgarske ga tiska, ki kaže, kakor da si je zadal nalogo, da popolnoma opraviči način Musso-Jiniievega govora, in iz katerega kipi mrž-uja do Jugoslavije. Kar se tiče Avstrije, }e značilna težnja Hriimvehra. ki se kaže v njeni zahtevi, da postane minister notranjih zadev njihov vodja in da se po fašistični metodi polasti oblasti v Avstriji. Vsem tem organizacijam prihaja pomoč s strani nemškega Stahlhel-jrra m prav zaradi zvez s to organizacijo je oborožena Heimwehr tem večja nevarnost za mir tako v Srednji Evropi, kakor vobče na vsem svetu. Nov govor dr. Steidla Dtmai, 24. maja. s. Notranja politična napetost, ki jo je izzval predlog razorožitvenega zakona, po1a®om-a poteza. Nekaj zanimanja vlada še za jutrišnji govor heimrwe litovskega voditelja dr. Siedteja, na heimwehrovskem zborovanju na Predarfskem. Dr. Steidle bo baje pri tej priliki zavzel stališče glede svojega govora v Korneu-bu>rgii, fci ga je sprejela avstrijska javnost kot fašistični program, kakor tudi glede odklonitve ultimata, ki so ga stavili Heimwehrovoi glede raz-orožitvenega vprašanja zveznemu kancelarju dr. Schobru. Schumy izstopil iz Heimwehra Dana), 24. maia. d. Notranji minister inž. Scton-my ie poslal organizaciji Heknwe>hra v Horten-dorfu sledeče pismo r Z dopisom od 13. februarja t. 1. sem vam pri mojem ponovnem sprejemu v krajevno skupino Heimwehra zagotovil, da bom z vso zvestobo izpolnjeval njesov program, dokler bom smatral, da izvršuje vodstvo Heim-wehra tisto politiko, M se strinja z mojim političnim prepričanjem. Po poročilih časopisov, pa se je odločilo vodstvo Heimwehra za uvedbo fašistične diktature in sprejelo metode akcije, ki nevarno ogrožajo notranji mir v državi. Zaradi tega smatram, da mi je nemogoče dafrje ostati v organizaciji kot lojalnemu državljanu ® ministru za notranje zadeve. Zaradi tega vam naznanjam s tem sv«] izstop iz vaše krajevne organizacije. Skrivnostni poset bivšega cesarja Viljema Viljem se je mudil več dni v Essenu in ogledoval Kruppove tovarne — Komunistična interpelacija Berlin, 24. mak r. Nemški listi obširno komentirajo trditev pariškega tiska, da se bivši cesar Viljem nahaja trenutno v Nemčiji, kier ogleduje Kruppove tovarne v Essenu. Listi simatraio te vesti za verodostojne. Najzanimivejše ie. da izmed vseh nemških listov prinaša le »Kolnische Zeitung« potrjeno vest da se bivši cesaT Viljem zares trenutno nahaja v Essenu. ter navaja tudi osebe, ki so ga sprejele ob priliki po-szta v Knippovih tovarnah. List trdi. da ie neka oseba, k; ie v zelo tesnih zvezah s podjetjem, dobila ob tej priliki tudi avto-gram od bivšega cesarja. Nadalje se kate- gorično trdi v listu, da to potovanje bivšega cesarja na prvo. odkar biva v Domu. V času svojega izgnanstva v Holandiji je Viljem posetil sedemkrat Nemčijo incognito. Kljuib temu oa napovedujejo komunisti, da bodr> vložili na notranjega ministra interpelacijo o tem. da li prihaja bivši cesar Viljem z vednostjo in odobrenjem vlade na svoje nezaželie-ne posete v Nemčijo, katero ie tako sramotno zapustil v najtežjih dneh. namesto da bi kot voiak padei na čelu vojske, ali Pa vsa! počakal do hipa. ko bi zadnji vojak bivše nemške vojske prekoračil Ren na umiku iz Francije. Mali Dton bi rad postal velik kralj Nadvojvoda Oton bo izdal manifest in se oklical za madžarskega kralja ter avstrijskega česana — Do prevzema vlade bo podeljeval v naprej odlikovanja Budimpešta, 24. maja, s& Legitimisti demanifcirajo govorice, da bo prišel nadvojvoda Oton Habsburški na praznik sv. Bmerika na Madžarsko, pač pa ie res, da bo posetilo to slavnost 400 njegovih sošolcev, kS posečajo v Belgiji isti zavod (kot nadvojvoda Oton. V zvezi z vestmi o prisegi nadvojvode Albrehta se pojavljajo nove govorice o pripravah za legitimistični prevrat Zatrjuje se, da bo nadvojvoda Oton na dan svoje polnoletnosti izdal proglas, v katerim se bo označil kot kralj Madžarske rm cesar Avstrije in obenem izjavil, da bo zasedel svoja diva prestola, kakor hitro 'bo mogoče. Kot šef habsburško-lotrinške hiše bo delil svojim zvestim odlikovanja in nekatere med njimi imenoval za kneze, grofe in barone. Madižarsfld legMSmisiS razvijajo mrzlično delavnost in so se vrgli s posebno gorečnostjo na agitacijo po madžer-1 kih vaseh, kjer prirejajo shode, na katerih napovedujejo, da bo v kratkem obnovljena habsburška monarhija. Na enem od telh shodov. je iizjavSl glavna voditelj legitnlMistov, grof Franc H,uny-adi. da je vrnitev Habsburžarnov le še vprašanje bližnje Ibodoičhostti ter da je že vse pripravljeno v inoBemstvu za restavracijo. Obnovitev razgovorov Macdonalda z liberalci Macdonald želi s pomočjo liberalcev okrepiti položaj svojega kabineta — Ostra protivladna kampanja Maxtonovcev ' London, 24. maja. s. Prekinjena pogaja« »ja med Macdonaldom in Lloyd Georgom so zopet obnovljena in je zelo verjetno, da bo prišlo do sporazuma med liberalci in delavsko stranko, kar bi zagotovilo na* ^Jalnji obstoj vlade. Delavska stranka bi v tem primeru podprla liberalni načrt za »eformo volilnega reda. Ni še gotovo, ali se bo sir Oswald Mos* !ey priključil levemu krilu delavske stran« ke, vendar pa je gotovo, da bo v nasprot« nem primeru ostal popolnoma izoliran. jViaxtonovo levo krilo delavske stranke na« Pljuje svoje napade proti vladi in bo tu« di ▼ ponedeljek napadlo politiko vlade v Indijk V debati, ki se bo o tem vpraša« nju razvila v ponedeljek, bosta pa obe opozicij onalni stranki podpirali vlado. London, 24. maja AA. Major Clement Richard Attlee je bil imenovan za podtaj« nika v ministrstvu za delo na mesto sira Oswalda Mosleya, ki je odstopil minuli teden. Attlee je bfl podtajnik v vojnem mini« strstvu v prvi delavski vladi in je član in* dijske ustavne komisije, ki ravnokar za« ključuje svoje dela Polet »Grofa Zeppelina" Rio de Janeiro, 24. maja. g. Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je včeraj ob 11.37, to je ob 2.37 srednjeevropskega časa odletel iz Pernambuca, je prispel ob 5.27 srednje« evropskega časa nad pristaniško mesto Ma« ri nekem londonskem advokatu za tajnico Pozneie ie dobila pilotsk Da t en t. S tem ni bila zadovoljna in ie študirala tudi in-ženierstvo Pred Doletom v Avstralijo je letela v rodno mesto Hull. ki ie oddaljeno od Londona 147 mili. Ko ie hotela leteti v Indijo, so i i vsi ta polet odsvetovali in io opozariali na velike nevarnosti ki io čakaio. Letalka pa ie ostala trdovratna in kuDila si ie letalo lahkega tipa »Dehavilland« z »Gipsy« motorji. Pomagale so ii tudi netroleiske družbe in ji obljubile na Doti svoin oomoč. Dne 5. maia ie Dogumna mladenka zasedla svoie lahko letalo, mahnila očetu v pozdrav in krenila sama v Avstraliio. Po 750 miljah dolgem poletu se ie ustavila prvič na Dunaiu. Nato ie pristala v Carigradu. Allepti. Bagdadu Bendar Abbasu in v Ka-rachiiu Šele potem, ko ie prispela v Indijo dva dn; noprei kot Hinkler. '.ie časopisje postalo DOZOmn na izredne letalske sposobnosti te mlade letalke. Preletela ie 8000 čevljev visoko eorovle v silnem viharju in v gostih oblakih in pristala na poti v Bagdad med divianiem viharja. Na noti v Rangoon ie zašla mladenka v silni morosun. Pri pristanku se ie letalo nekoliko pokvarilo in ga ie morala pomravliati tri dni. Na ta način ie izgubila upanje, da bi prekosila Hinklerjev rekord. Letela ie v Bang-kok v strahovitem dežiu in od tu v Singa-oore v tako gosti megli, da ie bila prisiljena leteti ob obali komaj nekaj čevljev visoko. Pozmeie ie uživala miss Johnson podporo in gostoljubnost nizozemskih oblasti, ki so ravnale z nio kot s svoio rojakinjo. Letalka ie dosegla svoj rekord ravno na im-periialni dan. Po nekaj dneh počitka bo miss Johnson nadaljevala polet v Sydney. Plačilne težkoce andeške družbe v Rusiji Moskva, 23. maja AA. Položaj v podjetjih »Lena Goldfields« postaja čedalje boli napet. Centralni odbor zaposlenih rudarjev zahteva izplačilo mezd. Začasni namestnik ravnatelja tega podjetja Cuningham, ki se nahaja v Moskvi je izjavil, da je opetovano zahteval od družbe v Londonu, naj pošlie denar za izplačilo teh mezd. Družba še vedno ni poslala pqtrebnega de-Družba še vedno nj poslala potrebnega denarja. Fondi, ki so na razpolago v Moskvi pa niso zadostni za poravnavo vseh dolgov Cuningham priznava, da so posli družbe zastali v težkem položaju. Drzen roparski napad Marsseile, 24. maja. s. Davi so neznani storilci na glavnem kolodvoru napadli dva zdravnika, ki sta se pripeljala iz Niče. Čas kali so pri izhodu iz kolodvora, naperili na zdravnika revolverje in jima odvzeli listnice in vse druge vrednosti. Eden iz» med zdravnikov, ki se je skušal upirati je padel pod udarci. Zločinci so zbežali v avtomobilu, ki so ga malo prej ukradli. Dosedaj za njimi ni nobenega sledu. Znižanje obrestne mere DunsJ, 24. ma.pa. AA. Avstrijska banka Je znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotka. Praga, 24. maja. AA. ČTK porača, da je Narodna bamka znižala obrestno mero z 5 na 4 in poj od sto*' Aretacija 40 trgovcev z dekleti Buenos Aires. 24. maja. AA. Akcijo proti trgovini z dekleti nadaljujejo oblastva z veliko energijo, šef policije je našel dokumente na stanovanju vodje tajne družbe za trgovino z dekleti. Na podlagi teh dokumentov je policija prijela 30 članov te družbe. Policija je izdala zaporna povelja za ostalih 400 članov te družbe, ki so se večinoma poskrili in se razbežali na vse strani Dr. Schacht postane finančni svetovalec Rumunije Berlin, 24. maja. AA. Finančni list »Borsem-kurier« doznava iz zanesljivega vira ta Bukarešte, da je Rurmmiija povabila bivšega guvernerja nemške državne banke dr. Schacbta, da prevzame mesto finančnega svetovalca Rumunije- Obsojeni protifašist Charlerol, 24. maja. AA. Belgijsko sodišče »e obsodilo na 16 mesecev ječe protifašista To-lluc-cija, ki je ukradel zastaivo biv§ih ita-lifanskiJi bojevnikov. Nova vlada v Novi Zelandiji Welllnoton, 24. maja. AA. Vodja »družene stranke Fo-rbes ie sestavil novozelandsko vlado. Kriten nolozai na Malti Malta, 24. maja. AA. Vsled poskušene« ga atentata na lorda Stricklanda se je prebivalstva polastilo veliko razburjenje. Vsak hip lahko izbruhnejo neredi Bivši nacionalistični minister je ušel tvornemu napadu razdražene množice le s pomočjo policije. X. jubilejni VELESEJEM v Ljubljani od 29. maja do 9. junija 1930 Največja tovrstna prireditev v državi. — 40.000 m« obsega 9 razstavnih zgradb — 800 razstavljalcev. — Tovarniške cene vseh vrst blaga. — Specialni oddelki: tekstil, usnje, papir, pohištvo, avtomobili, stroji in kovina, poljedelski stroji — perutnina. — Obsežno zabavišče. — Stanovanja preskrbljena. — Legitimacije Din 30. — Prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Putnik itd. — Slavimo lOletnico obstoja velesejma! 7 81 Homatije na Malti Krogla, odidiana na predsednika malteške vlade lorda Stricklanda. je k sreči zgrešila svoj cilj, obrnila pa je pozornost evropske javnosti na ta mali. a važni otočic v Sredozemskem morju. Malta je v okviru Britanskega imperija avtonomna državica z lastno vlado in lastnim parlamentom, z nekaj nad 300 km površine in z okrog četrt milijona prebivalcev. Otočič pa je obenem ena najvažnejših postojank angleške mornarice, ki ima na njem svoje oporišče v Sredozemskem morju; to mu daje izredno velik političen pomen in hikraiti povzroča, da je Anglija za vse. kar se godi a Malti, posebno občutljiva. Prebivalstvo Malte ni enotnega porekla. Čez otok so pljuskali valovi raz-Hčnh kultur in narodov. Feničanov, Kartažanov, Rimljanov, Saracenov, Arabcev in raznih križarjev. Vsi so zapustili na otoku svoje sledove in tako se je razvil poseben malteški narod s svojim jezikom, katerega besedili zaklad je deloma arabskega, deloma pa romanskega izvora. Ko sta pod angleškim gospodstvom zavladala na otoku red in mir, je začela tja prodirati tudi evropska kultura. Pri. našaili so jo Angleži, še bolj pa sosedni Ital jani, zlasti domača duhovščina, ki se šola skoro izključno v Italiji. Ko je Malta dobila svoj parlament, se je pod vplivom te duhovščine razvila taiko zva-na nacionalna stranka s klerikalno iin italofiisko tendenco. Stranka je prišla kmalu v koral kt z angleškimi oblastmi; predsednik maltiške vlade lord Sferiokland je zato proti njej osnoval novo, anglofilsko stranko in jo podpiral z vso močjo. Razmere so se posebno zaostrile nekako pred enim letom, ko je bil neki duhovnik od crkvenih oblasti kazensko prestavljen z Malte na Sicilijo. Duhovnik je prosil za pomoč maltiško vlado, češ da je bil prestavljen zaradi svojega anglofilskega naziranja, in vlada ga je res zaščitia s tem, da mu ni dala potnega lista. Konflikt je postajal tako vedno ostrejši. Ko se je pred meseci mudil lord Striokland v Rimu, ni bil sprejet od papeža v avdijenoi. Na Malti .pa so v odgovor pnijeli vatikanskega odposlanca Carto, češ da si tajno dopisuje s cerkvenimi Oblastmi v Italiji in s tem krši poštna monopol. Carta je bil obtožen, cerkvene oblasti pa so pod kaznijo izobčenja iz cerkve prepovedale vernikom podpirati vladino stranko pri volitvah. Vlada je parirala ta udarec s tem,, da je siotirala že razpisane volitve, češ da bi pri takih razmerah ne bile izraz prave narodne volje, ker je malteško prebivalstvo zelo verno tn po'božno. Te razmere in ti dogodki so rodili tako politično atmosfero, da je prišlo do eksplozije v obliki poskušenega atentata na lorda Stricklanda. Aretacija pustolovca Zagreb. 24. maia n. Davi ie bil v Zagrebu aretiran znani ženitveni slepar Mla-den Con. ki ie bil že 26-krat zaprt. Pred nekaj dnevi se ie v Zagrebu seznanil v Maksimira z neko gospodično Ankico. Predstavljal se ii ie kot pomorski kapetan družbe »Ca nad i an Pacific« in je trdiil. da se mudi na štirimesečnem dopustu v Zagrebu. V restavraciji ie vpričo svoie spremljevalke napisal rojenim staršem pismo, v katerem zatrjuje, kako silno ie zaljubljen v njihovo Ankico ter prosi za njeno roko. Podpisal se ie Leo Chop. vicekapetan oarnika »Aauitania«. ter je vrgel pismo vpričo svoie izvolienke na pošto. Zadeva ie prišla na ta način na dan. da ie prizadeta gospodična Anica prijavila lopova roa policiji zaradi posilstva, čeprav je še vedno verjela, da ie res kapetan »Acmitanie«. Zaslišan na policii- ie Chopp izpovedal, da se sploh ni izdajal za kapeta.ia in da se ne spominia. da bi pisal kakšno Pismo. Ce pa se ie kaj takega godilo, pravi, da je mora) biti povsem D»ia fike v beograjski tovarni denarja. Klišeje fike v beograjski tovarni denarja. Klišeji bodo izdelani na Dunaju. * Smrtna kosa. V Metliki Je umri v 80. le-tn starosti g. Josip H r e h o r i č, brivec in posestnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. na pokopališče sv. Roka, — V Radovljici je preminul Franc Zupane, veleposestnik, mlinar jn lesni trgovec, star 68 let. Pogreb bo danes ob pol 16. — V visoki starosti 94 let je preminul v Ivanjem selu posestnik g. Marija M o d i c. Pogreb bo danes popoldne na domače pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožaljet * Posebne cigarete za čas velesejma. Monopolska uprava je sklenila izdatj za iubilerna Ljubljanski velesejem od 29. t. m. do 9. junija posebno vrsto cigaret »Var-dar« i.i »Drina«, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specijalitet v sejmskj trafiki za obiskovalce velesejma. Omenjene cigarete se bodo prodajale v škatlicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne cigarete »Vardar« oziroma »'Drina« * Zaprte cesta na Bledu. Banovinska cesta na Bledu od hotela »>Petran« do »Su-vobora« bo v dneh od 25. do vštetega 28. t m. zaradi popravil za vsak promet zaprta. * Šolska mladina bo Imela za obisk letošnjega jubilejnega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenko oziroma Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri! Popolnoma novo! Premiera! Grete Mosheim v filmu iz življenja današnje ženske mladine Licejke Znižane cene: 4, 6, 8 ln 10 Din. Mladim neprimerno! KINO IDEAL. prepričajte se, da so naše pomladanske oblekce. pomladanski plašči m moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri <&ra$o 9crup & €©. LJUBLJANA, Miklošičeva 14. fSenis r-afeeti t *Ekrta Speztitsl, &rta <Ž>. Jirta in zc^e Spatding samo pri j2\2 (p. Mlagdic, ŽMCjana R tf d>e 11 > k o, v o d d- p i t i, pomeni zdrav in mlad ostati. nosite narodne nageljnove blagovel PEGE °dpravi hitro in brez sledu mCREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. Autotaksi M J°vaM Kocenova nI. 5. 2Q21 ■ ■ftlMcfr ▼ drogerijah KAOC, UUBLJJMM te KftMC fWoHram), MARIBOR CENIK GRATI8I učenca, ako bo obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo Šolska vodstva. Dan obiska poljuben. * Važno za urade ta trgovce! Pravkar Je izšel novi poštni krajevni leksikon za Dravsko banovino in Belo Krajino. Sestavil Franc Pire. Poleg seznama krajev z na. vedbo pošte, sreza, okrajnega sodišča, občine. telegrafa in telefona obsega še razne sezname, kakor seznam občin, davčnih uprav, orožniških postaj, župnij, osnovnih šol, upravnih okrajev (srezov) i. dr. Knjiga j« vezana in stane 80 Din. po pošti 83.50 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ul. 54 * »Zvonček«. Prejeli smo majniško številko mladinskega mesečnika »Zvonček«, obilno ilustrirani zvezek prinaša naslednje gradivo: Tožljivček (Svetozar Čorovič). — Zakaj je morala umreti Pavelčkova stara mama (dr. P. Strmšek). — Indijanci. — Zgodba o palici (Arnošt Adamič). Car in kočijaž. — Na deželi (Andrej Rapč). — Se dve enostavni čarovniji. — Življenje h prigode male opice (Ferdinand Ossendowski). Risarji vkup! — Hudamos (Janez Trdina). — Bajka o Gorjancih (Vera Albrechtova). — Rogoban in švedra (Ivan Matelič). — Uganke in kotiček gospoda Doropol;skega. Zvonček se naroča, v Ljubljani, Frančiškanska uiica št 6 * Srečno naključje Slovenca ▼ Hofly-woodu. Nadučitelj g. Žebre v Ljubljani je dobil predkratkim od svojega sina iz Južne Amerike pismo, v katerem piše sin o čudežni rešitvi filmskega fotografa Slovenca Josipa Žnaderšiča, ki je po naključju ttšel gotovi smrti. V Hoolywoodu v Kaliforniji sta se pred dnevi dvignili v zrak dve letali z 20 filmskimi fotografi, da fotografirajo mesto in okolico iz ptičje perspektive. V zadnjem trenutku pa je Znidaršič kakor v zli slutnji odskočil spet iz letala na tla. Obe letali sta se medtem dvignili visoko v zrak, kjer pa sta nenadoma trčili drugo ob drugo. Naslednji trenutek sta se letalj prekopicnili in padli v morje, kier je utonilo vseh 20 oseb. Rešen je bil le Žni-daršič, ki je opazoval grozni prizor z obale. * Najmlajša potnica z letalom. Iz Podgo-rice je v potniškem letalu prispela v Beograd petletna Olgica, hči podgoriškega odvetnika Vučiniča. Seveda je bila v njenem spremstvu mamica. Dekletce se je na poletu zadržalo kaj pogumno in je svojemu dedu v Beogradu prineslo velik šopek črnogorskega cvetja. * Smrtna nesreča rojaka v Ameriki. Pišejo nam: Smrtno je ponesrečil v Lyonsn Albert Potokar, cand. ing„ 36 let star, sin Martina in Tereze rojene Prahove H Krške vasi ob Krki. Pokojnik je obiskoval vseučilišče in je bil zaposlen v tvornaci Universal Oil CoM da si poboljša svoje gmotno stanje. Vračajoč se ponoči iz sluč-be domov, se je z avtom zaletel t naspro-ti prihajajoči avto in bil pri ndarcu na mestu mrtev. Naj bo rojaku lahka tuja zemlja! * Neznanokam ie izginila 17. t m. 50-let-na Uršula Jakšetova iz Vrtače, občina Semič. Odšla je od doma bosa in oblečena v temno obleko iz kambrika. Postave ie srednje in ima kostanjeve lase. če kdo kaj ve o njej. naj to sporoči občini Semič. Stroški se povrnejo. * Oblastveno komceslJonJrana Šoferska šola Goiko Plpenbacher. Prvovrstne učne metode. Nazorna nčila. PrfhodnjS tečaj 1. junija, Ljubljana, Gosposvetska c. 12. * Dan bonbončkov prirede v prid CMD r Celju 29. t m, v Kranju ln Mariboru pa 31. t m. in 1. Junija. Naši obrambni šolski družbi želimo veliko uspeha. * Plenarna seja Jasroslov. zhnsfcosportneca saveza s« vrši t ponedeljek ob pol 21. r domski sobi kavarne Emoni. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke hi klobuke Cist!, barva, plislra ta Hka tovarna Jos Riech. * Zoper mole — TARMOL! V rsefc lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: *Che-motechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. * Sanoform za dame v vseh lekarnah ta drogerijah! Proizvajalec: »Chemotechna<, družba z o. z-, Ljubljana, Mestni trg 10. * Prispeli so tudi že inozemski strokovnjaki, kj postavijo na velesejmu ogromen umotvor za tovarno Pekatete. * Samo pet besed, gospa. Velika Bsfltaa moč, Izdatnost in neškodljivost so odlike dobrega mila. Poskusite zato takoj s pravim terpentinovim milom GAZELA, ki ima vse te lastnosti v največji meri. * Darujte podpornemu društva slepih. LJubljana, Pod Trančo 2-111. * Vse higijenske ustanove, bolnice ftd. uporabljajo za razkuževanje SANITOL, ki kakor lizol povsem zanesljivo zamori bakterije. Dobi se v vseh lekarjiaa in drogerijah. Iz Lfubljane n— Direktna avtobusna zveza Liubllana-Bled. Ljubljana dob; že prihodnji teden direktno avtobusno zvezo z Bledom, in sicer dvakrat ma dan. Nova avtobusna zveza bo vsekakor precejšnjega pomena za tujski oromet pri nas. zlasti noleti. Ker pomeni prvi korak k uresničenju prizadevanja, da bi postala Ljubljana izhodna točka vsega tujskega prometa v naših krajih. Velik •modemi avtobus z 29 sedeži bo odhajal s prihodnjim ponedeljkom z Bleda ob 6.45 ter bo prihajal v Kranj ob 7.45, v Ljubljano pa ob 8.15 zjutraj. Vračal se bo na Bled iz Ljubljane ob 12.15 ter bo prihajal v Kranj ob 12.45, na Bled pa ob 13.45. Drugič bo odhajal z Bleda ob 14. ter bo prihajal v Kranj ob 15., v Ljubljano pa ob 15.30. vračal oa se bo iz Ljubljane ob 18. ter bo Prihajal v Kranj ob 18.30. na Bled pa cb 19.30. Novi avtobusni zvezi bosta ugodni, kakor je razvidno iz navedenega vozmega reda, tako za tujce, ki se mude na Bledu, kakor za ostalo občinstvo na Gorenjskem, ako žele posetiti Ljubljano, pa tudi za ljubljansko občinstvo, ki hoče napraviti izlete na Bled al; v ostale kraje Gorenjske. Novo avtobusno zvezo bn uvedlo podjetje Hojak d. z o. z. v Domžalah. u— Danes ob 7. popold. ■« s&pre raista-ra jugoslovenske grafik« v Jakopičevem paviljonu. Ker se razstava prenese v vsa večja mesta, opozarjamo vse, ki se zanimajo za sodobni razvoj umetnosti, da si je ne zamude ogledati I •— »Manoiesca«, Um 1 Brtgfto Belmonr* k Možuhinom. Samo ie danes o*> 3-, poj 5., 6., pol a. in 9. uri bo predvajal ljudsiti kino v Ljubljanskem dvora ob oajnižrli cenah 2, 4, 6 in 8 dinarjev Ufin film »JVlanolescu«, ki nam predstavlja življenje kralja pustolovcev. V f i trmi na-stoip-ata Brigata Hehno^a m ruski nmetnik Mo-žuihin. Filim priporočamo občinstvu v ogled. V ■ponedeljek brezpogojno nov spored UPicca-diMty«). u_ Pevski odsek »Gr*Hke< bo imel v ponedeljek 26. t m. v Filharmoniča! dvorani svoj koncert. Spored: Rossini »TancreU, overtura, izvajal bo orkester »Grafike«; Pav-5ič »Dekle med rožami«; Premrl >Moj mu blagoslov*; Adamič »Serenada« ubor z baritonom ®olo; Pavčič >Pe6em o kapetanuc; Mirk »Sumi potok«; Adamič »Kregata se baba in devejka«; Mirk »Katri ca t; Gotovac »Pod jorgovanom«, moški zbori; Sibelius »Bereeuse«; Čajkovski Poljski ples in ru ska pesem iz internacionalne sune, orkester »Grafike«; Zaje »More«, moški zbor s spremljevanjem orkestra. Dirigeut prof. Grbbming. Orkester je pomnožen z godbeniki godbe 40. pehotnega polka. Predpro-daja v Matični knjigarni. n— Razstavo ženskih ročnih dej bo priredil od 28. t. m. do 14. jimija državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v svojifh prostorh na Turjaškem trgu v Ljubljani. Kakovost našiti čipk je prvovrstna. Čipke 90 bile nagrajene na svetovni razstavi v Barceloni t »Grarod prixom«. Obiskovalci bodo videti, da je vsak trvoz ročnih des! k nam nepotreben. u— Iziet ljubljanske ženske strokovne nadaljevalnice v Zagreb. Pretekli ponedeljek se je odpeljalo s polnočnim vlakom okrog 100 naših bodočSh krojačic, šivilj in modistk v Zagreb, da si ogledajo v neka] urah vsaj glavne znamenitosti hrvatske prestolice. Železniška direkcija v Ljubljani je dala v ta namen dva udobna vagona, požrtvovalno učiteljstvo ženske obrtne šole v Zagrebu pa je poskrbelo celo vrsto ugodnosti: ceneno in tečno prehrano v dijaški menzi, brezplačno vožnjo po tramvaju, brezplačen vstop v zoološki vrst v Maksimdru in drugo, da so se mogle tako udeležiti izleta tudi najrevnejše gojenke. Dopoldne smo sj ogledali bogate izložbe na Ilici ter obsežne lokale veletrgovine Kastner & Ohler, dafie stolno cerkev ia najstarejši del mesta na Griča. Po kosilu smo obiskali bogate zbirke v etnografskem muzeju in pestri zoološki vrt v Maksimira. Ogledati bi si morali še to in ono, toda vlak odhaja že sredi popoldneva, kar je pač mnogo prezgodaj. Vse do zadnje minute so bile z nami naše dobre gostiteljice. ki smo jih že v teh par urah vzljubili kakor rodne sestre in jSh ohranimo zato v najlepšem spominuč Na povratkn pa bi se nam bila kmalu pripetila nesreča. Ko smo se vračali od večerje iz kolodvorske restavracije v Zidanem mostp, sta stala naša dva vagona že skoro zunaj postaje. Do nffjn Je bilo treba iti mimo globoke, odprte jam« na sosednem tiru, ki pa jo ▼ dežju in term niti nj bilo opaziti. Tako je postal njena žrtev vodja šole g. Al. Gor-jup. Sreča v nesreči Je bila. da se je pri padcu v jamo vjel z dežnikom in odnesel samo poškodbe na glavi ln nogah. Vsekakor bi bilo treba tak prostor razsvetliti. V nedeljo 25. t. m. ob y2 4. popoldne JAVNA TELOVADBA LJUBLJANSKEGA SOKOLA na letnem telovadiščn v Tivoliju. 7367 ZA BI RJI O znižane cene pri SLAVKU RUSU, LJUBLJANA, Dunajska cesta (poleg Figovca) Vsakovrstno manuSakturno blago v veliki Izberi in po izredno nizkih cena! prodaja Tekstilbazar. Krekov trg Mišice ln živce krepi soln-čenje, ako se maže telo x originalnim Nlggerol oljem ali kremo (Patent St. 5922) za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregor!ft, Ljubljana, Prešernova 5 Dame! Gospodje! Obleke za poletje, ki Vam Jih nudimo iz naSe priznane elitne zaloge, so v dovršenosti krojev, kakor po finem blagu nedosegljive. Najnižje cene. Vabimo na lzbero! Fr. Lukič, Stritarjeva nlica. Krasne original posnetke l> zvočnega filma »Ne verujem več nobeni ženski«, dalje nad 100 raznih R. Tauberjevih pesmi in arij, posnetke iz zvočnih filmov »Rio Rita«, »Noetova barka«, »Valček ljuba vi«, »Pa-ganska ljubezen«, »Tebe sem ljubil« L dr. dobite samo pri »GRAMOFON« - A. RAS-BERGER - LJUBLJANA - Miklošičeva cesta 34. Zahtevajte takoj sezname plošč! J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 ▼ oblekah in površnikih najcenejSi Kot najboljše ma-eažno in domaČe zdravilno sredstvo proti Z t ♦ ♦ robo- tn glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev tn krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja priznana LEVJA MENTOL-DROŽENKA (francosko tganje) Ootm «• ▼ ofl£inm:DR> plombi?«* MriMli t pristal predTo.fti kakovosti t aroperi- jrt ia trgoTinih * njenim blagom. S8-» j! Iščem DRUŽABNIKA za novo klnopod-jetje v prijaznem letovišču. Elektrotehnik-operater otvori lahko tudi lastno delavnico. Stanovanje prosto. Koliko imate razpoložljivega kapitala? Ponudbe na: oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepi dotaodld«. 7430 u— Iz gledališča. Drevi se bo v operi pela Verdijeva »Aida< z ViMan-Kunčevo v glavni vlogi Radamesa bo pel Marij Šimenc. V vlogi Amonastra bo nastopil \Vith, mlad Hrvat iz Zagreba. Amneris bo podala Thierryjeva. Ramfisa pa Betetto. Opera bo torej spričo prvovrstnih nastopajočih moči dogodek za Ljubljano. u— Tvornice ne spadaj« v stanovanjsko obsežje. Prejeli smo: Stanovalci okoli smrdeče svečarne na Vožarskem potu so hvaležni »Jutru«, da je sprejelo njihovo pritožbo proti tej, svoj čas na tem kraju začasno dovoljeni tovarni, ki ogroža ljudsko zdravje. Salus publica suprtma lex! Zato ponovno pro6imo pristojno oblastvo, da odstrani smrad s Vožarskega pota. ki sega daleč naokoli. Okolica je gosto obljudena in kadar vleče veter na razne strani, stanovanja polna dima, iz katerega se vsi pa jo saje na opravo in hrano. Nikjer drugod v Ljubljani ni enake tvornice sredi stanovanjskih hiš, pa tudi v šentjakobskem okraju mora to nehati. V Beogradu strogo pazijo, da ee postavljajo tvornice izven stanovanjskega obsežja. Tako mora biti tudi v Ljubljani! Sedanji lastnik lahko pridruži sve-čaroo k svojemu staremu podjetju, kakor je prvotno že mislil. u— Naval pri potniških blagajnah na ljubljanskem kolodvoru. Eden tukajšnjih dnevnikov opisuje nedostatke, ki jih je bilo opažati pri odpravi potnikov preteklo nedeljo zjutraj na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kjer se odprava potnikov ni mogla izvršiti v redu. K temu se pripominja, da je na tukajšnjem glavnem kolodvoru za odpravo potnikov razpoložljivih pet patni-ških blagajn, katere so odprte vsaj eno uro pred odhodom vlakov. To število blagajn zadostuje popolnoma tudi ob nedeljah pod pogojem, da tnal občinstvo upošteva znano dejstvo večjega navala potnikov in pride k blagajnam ob času, ko so že odprte. Železniška uprava opozarja, da vlaki ne čakajo na odpravo potnikov pri blagajnah, temveč odpeljejo točno ob času voznoredne-ga odhoda. Iz tega razloga se priporoča občinstva, da prihaja glede na naval potnikov ob nedeljah čim prej k blagajnam, da si posebno za nedeljske izlete nabavi vozne listke že prejšnji dan pri pred-prodaji na postaji ali pa pri društvu »Put-nik« na Dunajski cesti, palača Ljubljanke kreditne banke. Povratek ameriški* fcdefefkov. VCeratf dopoldne je prispela v Ljsabljano skupina 50 ajnei*-šJcih raJetaikov na počkrioce v staro domovino. Vozili so se po French Line čea Ha vre z hrzo-pamrkom »Ue de France*, katerega hitre in prijetne rožnje niso mogli prefavahti. Bosedrao so jim ugajale lepe in udobne kabine ter bresnhitma postrežba na paraikrn. Spremljal jih Je v Ameriki zmm g. Premož Kogoj glavni Klinik Slovenske delavske zve®e. Obenem je včeraj rvečer odpotovala večja skupina ameriških izletnikov 6ea Jesenice—Pariš r Havre, da se x omenjenimi bf-loparnikom »Ue de France* vrne oazaj v novo domovino. o— Juiieva4e h flotoflanskem grada 4. t h. je tudi v »motnem pogied.11 prav dobro aspe k). CMD je dobla kot čisti dobičefc. od šentjakobske ženske podružnice 11.513.30 Din; od šejttpete rske moške podrnžnice 2.796.10 Din; od še*W-lakobsko-trnovske ženske 8-250 Din in šentjakobsko trnovske moške podružnice 8.250 Dia; od vseh podružnic skrupaij 30^08.40 Din. Dražba jarek a tem potom odbomicam in odbornikom, kakor t*xli občinstvu prav toplo zahvalo I ti— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek ob 19. kratka obvezna vaja mešanega zbora (zadnja pred nastopom), nato vsi na koncert »Grafike*. o— Mestna zastavljalnica bo imeht redni dražbi oktobra 1929. zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenost (zlatnino, sre^ brnino itd.) 6. junija, za efekte (blago, perilo, stroje ftd). pa 12. junija od 15. dalje v uradnem lokalu. b— Gasilno društvo v Mostah si bo nabavil« motorno rozlk). Prejeli smo: Gasilstvo sledi danes silnem razmah® tehnike. Oprema gasilcev se ved.no boli izpopolnjuje, številna gasilna dr»-šftva imajo ie danes motorne br:z®alne, ki ne-nsmifjeno gase požar in največ zavežejo, za kar je potrebna tndi možnost hitrega prevoza. To dejstvo ie dalo pobudo gasilnemu dnutštvn v Mostah, da si nabavi motorno vozilo, ki bo h:telo z gasilci ia motorno brizgano na mesto požara. Pri ishijasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje Črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in prijetno tndi pri kongestfiah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemero-idih. oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Omogočen« bo opravljati SovelcofH&oo 0 n— Stavbne nasvete, načrte za nove gradbe in adaptacije. Tehnični biro Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25-1, tel. 25-80. u— Denar je izgubila. Raznašalka časopisov Marija Klunova je ob priliki razna-šanja listov v torek ponoči izgubila v nek! kavarni ali na ulici znesek okrog 140 Din. Pošteni najditelj se prosi, da izroči denar v upravi »Jutra«. Iz Maribora a— Francosko odlikovanje dr. Ploja. Bivši mariborski veliki župan dT. Miroslav Hoj, naš delegat pri reparacijski komisiji v Parizu, j« bil od francoske vlade odlikovan z redom komanderja Častne legije. a— Poljski večer v Maribora. V petek 23. t m. zvečer je ljudska univerza v kinu Apolo priredila lep večer: proslavo obletnice prve poljske ustave od 3. maja 1791. Navzoča sta bila tudi generalni konzul poljske republike g. dr. Lazarski iz Zagreba ia zastopnik poljsko-jugoslovenske lige v Beogradu g. Papiakovski, kj ju je predsednik ljudske univerze g. inž. Ku-kovec uvodoma toplo pozdravil. Pevski zbor magistratnih uslužbencev ie zapel dve poljska pesmi, nakar sta predavala gg. prof. dr. Sernec in Gruntar, prvi o zgodovinskem ozadju in o pomenu prve poljske ustave, drugi pa o današnji Poljski, o njenem silnem razmahu na gospodarskem polju in o nekaterih najznamenitejših predelih in mestih Poljske, kar so spremljale tudi lepe skioptične slike. Generalni konzul g. dr. Lazarski je izrekel toplo zahvalo. Mariborčanom za lepo prireditev. Predsednik g. inž. Kukovec ie še omenjal kot dokaz, da so mariborski Slovenci vedno vseslovansko čustvovali, dejstvo, da so med vojno leta 1916. hoteli v prid poljskim beguncem, ki so takrat v Mariboru živeli v bedi, prirediti koncert, ki so ga preprečili takratni magistratni nemški mogotci. Izrekel je tudi nado, da bo v Mariboru začela delovati v svrho poglobitve medsebojnih stikov poljsko-jugoslovenska liga. a— Vsi v Mariboru stanujoči rezervni oficirji, ki so prejeli uniformo od države odnosno Udruženja rez. oficirjev, se pozivajo, da se javijo zaradi pregleda v oddelku za rekrutacijo pri komandi mariborskega voj. okruga, Trstenjakova ulica 3, 28. t. m. od 4—6 popoldne. a— Iz šolske službe. Za suplentinjo na gimnaziji v Vranju v Južni Srbiji je imenovana gospica Milica Schaup, hčerka profesorja g. Adolfa Schaupa v Mariboru, a— Dne 4. junija bo koncert mariborske Glasbene Matice. Proizvajala se bo ruska cerkvena glasba v njenem najodličnejšem reprezentantu Aleksandru Grečaninovu, in sicer znamenita liturgija, opus 79. a— Izjemne avtobusne vožnje. Danes bo med Mariborom in Sv. Petrom zaradS ta-mošnie birme vozil izven voznega reda avtobus ob 8.. 9. in 10. dopoldne ter ob 3. 4. in 5. popoldne. — V Rogaško Slatino oa bo v slučaju lenega vremena vozil novi Fordov avtobus za 20 oseb. a— Sokolski dan v Rušah. La še nekaj dni nas loči od izrednega slavja v Kušah, otvoritve sokolskega doma, ki bo ravno za 10 letnico društvenega obstoja. Z mrzlično naglico napredujejo zadnja dela na stavbi, izravnava se letno telovadišče tik za domom in se pripravlja za delni župni zlet, ki bo v četrtek 29. t. m. Velepomemben je dogodek ne samo za domače društvo, temveč za vso sokolsko in narodno Javnost. Saj ee z otvoritvijo novega sokolskega doma pomnoži število sokolskih zavetišč, vzgajališč naše mladeži, po vzvišenih sokolskih načelih, ki so temelj sreče, naroda in države. Zato naj bo ta dan otv>ritve sokolskega doma v Rušah posvečen skupnemu veselju številnih sokolskih družin in vseh onih, ki 60 močne volje in dobrega plemenitega srca. a— Iz gledališča. Danes se ponovi z-eki zabavna in meliddozna opereta »Piskrove®« po znižanih cenah in kuponi. — V sredo, se bo vršila že tretja krstna predstava izvirne dramte v letošnji se®oni, zanimiva in globoka draima pisatelja dr. Mailosa šnuderla »Pravljica o raljski ptici«. — Gospa Štefka Dr a gut ino viče va bo slavila 3. jirnioa 354etmico svojega plodonosnega umetniišikega delovanja ter bo nastopila v jjlavmi vlogi komedije »Bobrov kožuh*. a— Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 15. do 21. maja javljeni sledeči primeri obolelosti za nalezljive bolezni v mariborskem mestnem okolišu: 1 primer škrlatinke 2 davice, 1 tifusa in 1 primer nalezljivega vnetja možgan, ki pa so vsi lažjega značaja. a— Ljudska univerza v Mariboru. V po-nede-Kek, 26. t. m. zaključi g. prof. Šest, režiser ljubljanske dTarnie, svoja interesantna izvajanja o pravilnem vedenju doma in v družbi. — G. prof. Šest je našel najlepše priznanje pri svojem prvem predavanju od strani mnogoštevfflneza občinstva in zasirgmran mu je tudi nadaljni na>jiživatoneJ5i interes naše publike. — Z njegovim predavanjem se zaključi letošnja p red a vata a sezona. a— Trgovine na dan Vnebohoda zaprte. Trgovski gre mi j v Mariboru razglaša, da morajo biti trgovine na praznik t. j. na dan Vnebohoda 29. t. m. po sklepu načelstva ves dan zaprte. a— Posestna sprememba. Hišo mariborskega paromlina Scherbaum v Tattenba-ohovi ulici št. 5 sta kupila Alojz in Antonija Senica iz Studencev za 460.000 Din. a— Žaljenje časti za kulturo. »"Ljudska knjižnica« v Narodnem domu je prejela po odvetniku dr. Avg. Reismanu iz sodne poravnave zaradi žaljenja časti med gg. Ug in U—r znesek 400 Din. a— Nezgoda na Meljski eesti. V petek je pred mesarija Rade na Meljski cesti podrl 91etno Diano Perhavec voz, s katerim je pridirjal po cesti v smeri proti Aleksandrovi ulici hlapec Fr. B. Dve kolesi sta šli dekletu čez nogo, k sreči pa je dobila le lahke poškodbe. Voznik je dirjal kar naprej in ga je moral šele stražnik ustaviti. Treba bo takim dirkalnim vežbam po ulicah napraviti odločen konec. a —Nezgode. Na Cesti na Brezje je v četrtek zvečer 55 letna zasebnica Marija Mikenauer s Pobrežja padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. — V Poljčanah je padla z lestve 39-letna posestnica Marija Pirševa in si pri tem zlomila desno nogo v kolku. Obe po-nesrečenki so prepeljali v splošno bolnico v Maribor. a— Dr. Mila Kovačeva je otvoril a prakso za rentgenološka preiskovanja in obsevanje v Mariboru, Aleksandrova 6, tel. 28S8 int. Ordinacije od pol 9. do 17. ure. Iz Celja e— Priprave za vsesokolski zlet v Beograd. Sokolsko društvo v Celju poziva vse, ki se nameravajo udeležiti vsesokol-skega zleta v Beogradu, da se m« pismeno ali ustmeno prijavijo do konca maja. V prijavj naj navedejo tudi, ako reflektira-io na skupno prenočišče. Ueleženci, ki želijo imeti privatna ali hotelska prenočišča, naj poleg imena, poklica in starosti navedejo tudi. kakšno prenočišče žele: boKše ali navadno. e— Izlet na Bled In Kranj. Prejeli smo: Godb eno društvo železničarjev v Celju priredi na binkoštno nedeljo članski izlet na Bled in v Kranj. Odhod iz Celja v soboto 7. junija ob 23.57 ter hfetop na postaji Slov. JavornJk ob 74H Pot nas bo vedla okori slikoviti Vintgar na Bled. Odhod z Bleda ob 13.47 do Kranja, kjer bo skupen obed in na to koncert, ki ga priredi imenovano društvo. Povratek iz Kranja isti dan ob 21.30 ter prispemo v Celje ob 4.04 zjutraj. Izleta se lahko udeležijo tudi nečlani. Priglasnice za ta izlet se dobe pri vseh godbenikih in odbornikih. Ker mora biti število izletnikov do 29. t. m. že ugotovljeno, se isti dan pri-glaševanje zaključi. Strošlki za vožnjo po železnici tja in nazaj ter vožnja po jezeru do otoka in nazaj znašajo 100 Din; kdor se priglasi za skupen obed v Kranju, doplača 15 Din. Ta vsota se mora vplačati do 5. Jtf< nija. Natančnejši program pred odhodom na postaji. Izlet ob vsakem vremenu. Zastopstvo FN motornih koles! Na zalogi najnovejši modeli 1930. — 350 ccm 13.600 Din, 500 ccm 19.200 Din. — Prodaja tudi na obroke. B. PERDAN, mehanična delavnica, Celje, Matije Gubca ulica. e— Vozne cene po železnici. Vsi ude le ženei uživajo 75 odstotkov popusta na železnici na podlagi zletnih legitimacij, ki bodo pravočasno pri društvu na razpolago. Stroški za vožnjo iz Celja do Beograda in nazaj bodo znašali okroglo 100 Din. e— Javni dražbi lovišč Petrovče in Sv. Lovrenc. Sresko načelstvo je razpisalo javni dražbi občinskih lovišč in sicer v občini Petrovče 4. junija in v občina Sv. Lovrenc pod Prožinom 28. L m. Podrobnosti so razvidne na razglasni deski ceil-skega sreskega načelstva. e— Zanimivo planinsko predavanje. Savinjska podružnica SPD v Celju priredi 28. t. m. ob 20. v celjski trgovski šoli II. poučno predavanje o negativu, kako nastane in kakšen mora biti. Vstop prost e— Lastniki srečk drž. razredne loterije, ki so jih kupili v celjski podružnici »Jutra« in katerih srečke so bile pri dosedanjih žrebanjih V. razreda izžrebane na majhne dobitke, se opozarjajo, da ima podružnica v zalogi še nekaj neizžrebanih četrtSnskih srečk, ki jih zamenjuje za že izžrebane. Zaloga ie pičla in naj vsak pohiti, kdor hoče še igrati na velike dobitke, ki bodo izžrebani prihodnje dni. T 24 urah! Obleke po meri iz lastnega blaga, cene zmerne, prvovrstna izdeiave za-lamčena. - V angleškem blagu izbira, riajfnejše poletne posamezne hlače ter damski plašči in kostumi se izgotavljajo pri F Meško, Celje, modni atelje e— Izstop iz našega državljanstva, Pri celjskem sreskem načelstvu je zaprosila za izbris iz našela državljanstva 42-letna Frida Pototschniggova, rojena v Celovcu pristojna pa v mesto Celje, ker želi prestopiti v avstrijsko državljanstvo. e— Dodatek k roparskemu napadu ▼ Aškerčevi ulici. Roparskega napadalca, ki je skušal oropati v noči od četrtka na petek okrog polnoči domov se vračajočo gostilničarko in trgovko go. D. Z., stanu-jočo v Aškerčevi ulici, policija še vedno ne more izslediti, čeprav je ves policijski aparat na nogah. Tudi nihče izmed navzočih ga ni mogel spoznati. Na prestrašene klice vseh treh deklet, ki so spremljale svojo gospodarico domov, je bil v par trenutkih na cesti iz bližnjega svojega stanovanja v družbi svojih sinov Franca in Ožbalta 66-letnč posestnik Franc Ramskugler, stanujoč v Aškerčevi ulici 7 in je nastopil z nožem v desnici v obrambo napadenke. Ropar, ki je slutil pri ge. Z večjo vsoto denarja, je gotovo dobro poučen o dobro idočem obratu napadenke Po prihodu g. Ramskuglerja je pobegnil proti novemu mostu, kjer ga je čakal neki pajdaš. Oba sta se v hipu izgubila v nočni temi. e— Zopet nočni vlom sredi mesta. Včeraj zjutraj je opazil tukajšnji klobučar Franc Šribar, ki ima svojo trgovino s klo-buki na Glavnem trgu 16, ko je vstopil v svojo prodajalno, da ga je ponoči obiskal neznan vlomilec in mu odnesel raznih moških klobukov v vrednosti nad 3000 Din Vlomilec je razbil v vežj okensko šipo na nezavarovanem oknu, vodečem v trgovino, nato skozi nastalo odprtino odprl zapah in se splazil v lokal, kjer je lahko nemoten deloval. Za seboj ni pustil nobenega sledu, ujel se bo pa skoro gotovo pri razpečavanju klobukov, k5 jih bo nedvomno skušal spraviti v denar med podeželskim prebivalstvom. DARMOL čokolada za odpiranje Iz škofje Loke šl— Odlikovanje upravnika škofjeloške pošte g. Gabrijela Marušiča z redom sv. Save V. razreda se je izvršalo te dni ob prisotnosti višjega svetnika dravske direkcije pošte g. dr. Vagaje in celokupnega poštnega osobja, ki se ie zbralo v uradnem lokalu. S prisrčnim nagovorom na odliko-' vanca je gospod višji svetnik izročil g. Ma-rušiču red sv. Sve z diplomo, potem ko so vsi navzoči trikrat nazdravili NL Vel. kralju Aleksandru. Gospodu poštnemu upravniku iskrene čestitke! šl— Cesta proti Suhi se temeljito renovi-ra. V razdalji par sto metrov so navozili delavci proda, kamenja in grušča, da se je nasip ceste, ki vodi tik ob rokavu Sore, zvišal slkoro za pol metra. Za odtok vode so bile položene cevi. Z drobnjakom se je postila tudi cesta ob Zvezdi. šl— Razstreljevanje skal. Z gradbo ceste ob Podpulferci na Grabovo se bo letos nadaljevalo. Zaradi gorskega terena se bodo večkrat razstreljevale skale in se občinstvo na to opozarja, da ne bo nesrefi. Sicer pa se ie ravnati po odredbah komande, šl— Aretacija beračev. V sredo dopoldne sta se pojavila v Škofji Loki dva berača, ki sta zaradi svojega predrznega ponašanja vzbujala ogorčenost meščanov. V docela vinjenem stanju sta terjala prosjaka milo-darov, dokler ni prišel mestni stražnik, ki je dodelil tujcema stanovanje v občinski temnici. O stičnem objestnem nastopu beračev nam poročajo iz Javorja, kjer se je vršila birma. Nevredni darov so se nekateri prosjaki iz ljudi naravnost norčevali in skoroda zahtevali podpore. Škofja Loka ima opravka seveda le s tujimi ubožci, ker je za domačine poskrbljeno v mestni ubož- nici. Iz Kranja r— Občinski proračun potrjen. Te dni je dobila mestna občina vrnjen ob« činski proračun za leto 1930. s sporočilom, a ga je banska uprava nespremenjenega potrdila. Zavrnila je pritožbo proti pro« računu, ki jo je vložila tukajšnja gostil« ničarska zadruga zaradi trošarine na pivo. Nadalje je banska uprava odposlala v Beograd predlog mestne občine, da odobri finančni minister predlagano novo davšči« no na uvoz in izvoz blaga, ki je bila spre« jeta v proračunski seji v svrho kritja iz« rednih potreb, ki jih ima občina s priprav« IJalnimi deli za gradnjo novega osnovno« šolskega poslopja. r— Otvoritev tkalske šole. Mestna ob« čina je včeraj prejela iz Beograda uradni odlok, da se bo v Kranju otvorila s 1. sep« tembrom strokovna tekstilna šola. S tem je končno dosežena večletna želja večine mestnega prebivalstva. r— Razpored odmere prldobnine. Pri mestni občini bodo v dneh od 26, maja do 2. junija na vpogled med uradnimi urami seznami oseb, pridobnini zavezanih za davčno leto 1930. Davčni odbor za občino Kranj bo zboroval v dneh od 11. do 13. junija. Najbolj čitajo Mayeve spise Do zdaj Je izšlo 6 zvezkov. Cena zvezku Din 13.—. — Naročila sprejema Cirilova Knjigarna, Maribor. Iz Tržiča S— Gostovanj. Na Vnebohod 29. 1 m. bo gostoval pri nas v dvorani meščanske šole dramski krožek »Soča« iz Ljubljane s Strindbergovo dramn v 3 dejanjih »Oče«. Dramski krožek nod vodstvom Kotšute. bivšega vodje slovenskega gledališča v Gorici, bo prirejal stalna gostovanja šimom Slovenije in Dalmacije. Prvo gostovanje bo pr, nas v Tržiču. č— Prireditev Materinskega dne Je prinesla tržiškim Kolašicam skoro 4000 Din čistega dobička. Na tako lepem uspehu moramo vrlim damam samo čestitati m jih bodriti k nadaliniemu delu za oovzdigo narodnega zdravja. č— Kegljanje na dobitke, ki ga je priredila tržiška podružnica CMD. se bliža svojemu zaključku. Dobitki se razdele ▼ nede-rjo L junija opoldne m bo zadnje kegljanje ta dan dopoldne. Redno se keglja vsak torek in vsako nedeljo. č— Osebna vest. Tržiški rojak duhovni svetnik z. Polak je odšel na povabilo za nekaj mesecev zopet v Ameriko, kjer bo vršil svoie dušehrižmišike posle za časa poletne sezone. Iz Novega mesta n— Osebna vest. Suplent tukajšnje gim« nazije g. Rafael Bačar je napravil z odlič« ni muspehom profesorski izpit. Čestitamo! n— V bližnjem Muhaberju je umrla služkinja konjača Ferdinanda Kralja; zade« !a jo je kap. Iz nerazumljivih vzrokov ii je bil odklonjen pokop na domačem po« kopališču. Služkinjo so nato pokopali ▼ Dolnjih Kamencah. Dogodek je vzbudil mnogo komentarjev. n— Pomožna pošta UrSna sela se je iz« ločila iz podro ja pošte Semič in se pride« lila pošti Novo mesto. n— Legitimacije za Ljubljanski vel esejem se dobe v podružnici »Jutra«. Istotam se dobe tudi vsi romani »Jutrove« knjiž« niče. Z Jesenic s— Prvi odvetnik n& Jesenicah. Te dni se je nastanil v hotelu Triglav g. dr. N. Vovk, brat odvetnika g. dr. Viktorja Vovka iz Ljubljane. Želimo zavednemu goriškemu rojaku, da bi v našem kraju dobro uspeval! s— Himen. Prejšnjo nedeljo se je poročil v župni cerkvi na Jesenicah g. Janez Arh z gdč. Mici Memdiževčevo. Bilo STečno! ADVOKAT DR. JANKO VOVK vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniSko pisarno na Jesenicah ▼ poslopju hotela »Triglav« (pil postaji) 7382 s_ Gradnja jeseniškega vodovoda. Te dni se je vršila lecitacija za izvršitev jeseniškega vodovoda. Delo se je oddalo renomi-rani tvrdki inž. Jo6ip Dedek iz Ljubljana kot najnižjemu ponudniku za vsoto 890.591 Din. Vsa dela pri napeljavi vodovoda se morajo izvršiti v 80 dneh. Dobra pitna voda se bo zajela iz studencev nad Repetovo hišo na Murovi in. je bo dovolj za vse prebivalstvo. Delo se je že pričelo. s— Netočno poročanje. »Slovenec« je poročal, da so pokojnega Ladislava Kočarja nosili člani polnoštevilno navzočega TK Skala. Ugotavljamo, da je vodil vse priprave za pogreb jeseniški SK Bratstvo, katerega člani so tudi pokojnika nosili. Zanimivo je, da je »Slovenčev« dopisnik številne deputaciie sokolskih društev kar pre-zrL s— Požar. V petek ob 8. zjutraj je pričala goreti baraka na sokolskem telovadišču, v kateri prenočujejo delavci, ki dovršujejo Sokolski dom. Delavci so si zjutraj skuhali ajtrk ter odšli na delo, ne da bi pogasili ogenj, ki se je začel naglo širiti. V nekaj minutah je baraka, ki je bila ravno te dni prenovljena, pogorela do tal. Delavcem je zgorela vsa obleka, poleg tega pa Francu Lahu 700 Din in Stanku Špiku okrog 500 Din prihrankov. Celotna Skoda, ki jo je napravil požar, se ceni na okroglo 6000 Din. s— Za detektiva se je izdajal. Ivan Vovk, rojen leta 1902. v Radovljici in tja« kaj pristojen, je dne 22. t. m. prišel v Prestrloro gostilno na Jesenicah, se izda* jal za detektiva in zahteval od nekega Bo« sanca, da naj se mu legitimira. Ko mu je a po svojih močeh ugodil, je Vovk zahte« val, naj mu da za pijačo, kar pa je Bosa« nec seveda odkolnil ter pozval v bližini se nahajajočega finančnega preglednika, ta pa orožništvo, ki je »detektivu« natančno pregledala obisti. Vovk je bil izročen so« išču, kjer bo za svoje vestno delo prejel zasluženo nagrado. s— Izgubljen denar. Andrej Škrt, želez« niški uslužbenec na Jesenicah, je pred kratkim izgubil na postaji ali med vožnjo v vlaku rjavo denarnico, v kateri je bilo 4500 Din. Iz Kamnika ka— Sprejem novega delana. V sredo ob 4. popoldne so z velikim slavjem sprejeli novega dekana g. Riharja. Sprejema so se udeležili mnogi meščani, deca :n razne organizacije. Zvečer so priredili podoknico, mestoma so zvonili ter streljali. ka— Obdarovale revež^v do K°lu iago-slovenskih sester. V proslavo Materinskega dne ie KJS obdarovalo v nedelio dopoldne 46 revežev z darili v gotovini. Skupno je bilo izdanih 900 Din. Kolo ie s tem prav lepo proslavilo Materinski dan. ka— Razburjenje na mestn; tehtnici ra Grabnu. V torek popoldne ie orignal neki kmet. doma iz Tuhinjske doline, v Kamnik na tehtnico koštrune. S kmetom je bil tudi ktrpec. neki mesar iz okolice Kranja. Kmet je bil prepričan, da bodo tehtal; koštruni preko 400 kg žive teže. Tehtničar pa je dejal. da so vsi koštruni skupaj težki 320 kg. Kmet ki mu niso pustili pogledati na tehtnico. in je ubral v mesto do dva znanca, k; sta šla z njim ponovno k tehtnici. Tedaj pa ie tehtnica, obtežena z istimi koštruni. pokazala 430 kg. Prepiranja ie bilo mnogo. Končno pa je prišel kmet na svoj račim, saj ie dobil od kuoca še 100 Din. Baš ▼ istem času pa se ie pojavil v gostilni, kjer so vsi že složni sedeli, orožnik, ki je bil poklican no neki priči. Ta se ie zanimal za ■vzrok razlike v teži in sedaj bodo ta vzrok ugotovila oblastva. ka— Prvi tujci. Zadnji teden smo <>pa« žili v mestu že prve tujce. Žal, jim vreme kazi izlete v našo lepo okolico. ka— Tlakovanje Kamnika. Kakor vidi« mo, se bo v najkrajšem času vendar prt> čelo s tlakovanjem po mestu. Zaenkrat se« veda le delno. Vsa hvala gre za to akcijo županstvu in cestnemu odboru. Iz Litije i— Sum detomora. Podlipovica, majhna v okolici Medide-Izlake je znana od zavrat-nega uboja, k; se je vršil lansko leto m Je o njem »Jutro« svoječasno poročalo. Včeraj oa se je v tukajšnji okolici zopet razširila vest da so našli pri nekem kmetu ma dvorišču pokrit z gnoiem zavitek, v katerem ie bilo truplo nrladesra otročičika. O dogodku obveščeno orožništvo je pričelo takoi s poizvedovanjem. Govorice, ki so se razširile v vasi. sr> osumile detomora neko tukajšnjo domačinko. 17-Ietno posestnikov« hčerko. Iz Zagorja t— Za današnji koncert Glasbenega društva vlada mnogo zanimanja, ker nastopijo poleg domačega društva še Glasbeno društvo iz Hrastnika, pevsko društvo >Lcški glas« in Kodredesko pevsko društvo. Vsi prijatelji petja in glasbe bodo našli najlepši užitek z— V nedeljo 1. Junija rSl na tombolo Kola jugoslovensklh sester! Za tablico po 2.5 Din lahko dobite opravo za spalnico aH kuhinjo, lepega prešiča, vrečo moke, voz premoga, kuhinjsko posodo, rjuhe, odejo, kokoši, špeoerijo, živila itd. Za čisti dohodek odpošlje društvo bolehno deco k morju na okrepitev. Kupujte tablice! Iz Kočevja IcC— častno občanstvo. Občina Zeljne (Seelle) pri Kočevju ie imenovala v znak priznanja za veliko delo, ki ga ie izvršil v tej občini, g. Franca Eisenzopfa, občinskega svetnika, za častnega občana občine Željne. G. Eisenzopf je že 36 let neprestano v občinskem zastopu in kot tak naimar-ljivejši delavec za blagostanje velike željn-ske občine. G. Eisenzopfu je bila izročena tudi častna diploma. Iskreno čestitamo! kč— Smrtna kosa. V Klinji vasi je umrla posestnica Marjeta Wittreichova. stara 81 let. Blag ji spomin! Iz Hrastnika h— Obrtno-nadal]evalna šola v Hrastnika zaključi šolsko leto danes v nedeljo 25. t. m. z običajno razstavo pramenih in risarskih izdelkov vadencev od 8. do 16. Vabi se občinstvo, zlas.fi g. mojster, da si ogledajo razstavo na deška osnovni šoli Iz Laškega 1— Z občinske seje. Javna razsvetljava se bo razširila s 3 žarnicami po banovin« ski cesti proti kopališču, z 1 žarnico pri gostilni g. Kačiča, z 1 žarnico poleg vile Pirkmaier. Žarnice na mostu se bodo pre« montirale na že stoječe kandelabre. — Pasji davek za 1. 1930. se izenači na 75 dinarjev od psa brez razlike. Davek mo« ra biti plačan najpozneje do 15. junija te« ga leta. — Sklene se, ne ugovarjati pode« litvi obrti za okrepčevalnico ge. Mariji Schonerjevi. — V občinsko zvezo sa sprejme g. Otmar Križnik. — »Samopomo« či«, odseku podružnice Kmetijske družbe Laškem, se nakloni 250 Din podpore. — Za računske pregledovalce so se izvolili gg. inž. Homan, Koschier in dr. Lovšin. 1— Letošnji nabori, ki se pričnejo 30. te« ga meseca v Laškem za občine Laško, Sv. Krištof, Marija gradeč, Jurklošter, Št. Le« nart in Loka se ne bodo vršili kakor druga leta v bivši nemški šoli, temveč * v stari slovenski šoli, na kar se opozarjajo gg. župani in naborniki. Iz Višnje gore nr— Za beograjski vsesokolski zlet s« je priglasilo do sedaj iz našega društva 12 članov in članic. vg— Šolski izleti. Trije razredi tukajšnje narodne šole so napravili te dni pod vodstvom svojih učiteljic mainiški Met na Vrhniko na grob matere našega Ivana Cankarja. — Gimnazijci 6. razreda iz Kočevja so 22. t m. pod vodstvom profesorja francoščine g. Cepudra napravili svoi izlet v Višnjo goro._ Nadaljevanje na 13. strani. Naši kraji in ljudje Veteran naših obmejnih brambovcev Maribor, meseca mala. Eden nasprfjaznejsih hribčkov v Slov. Goricah ie wh Sv. Ane. kjer se ie pred skoro 50 leti naselil v sosednji Ščavnici rojeni Lojze Senekovič, pristna slovenska korenina. Letos se dopolnjuje 50 let, kar se je poročil s svojo tud; še živečo ženo in obhaja torej letos svojo zlato poroko. Lani ga je kralj odlikoval z redom sv. Save. Njegov oče Je bil daljnji sorodnik po-koinega prvomestnika Ciril Metodove družbe g. Andreja Senekoviča. Mladi Lojze ie šel nainreje študirat gimnazijo, a razmere niso dopuščale nadaljevanja študija in Lojze le moral ostati doma kot naslednik na kmetiji. Vse življenje Pa je ostal veren prijatelj lepe knjige, neprestano se ie duševno izpopolnjeval, pozna celo slovensko in mnogo drugih literatur, vsikdar pa je ostal tudi zvest prijatelj in podipornik di-jaštva, ki je v njegovi hiši našlo vedno gostoljubno zavetišče v lepem domovanju gori na vrhu Sv. Ane. ki s; ga je kupil I. 1882. rn ki je bilo vedno trdnjava slovenske nacijonatne mislL Nemškutarski nasprotniki pri Sv. Ani so iprva »tujca« postrani gledali, a Senekovič si je s svojo odločnostjo in solidnostjo kot rostilničar kmalu pridobil zaupanje naroda, postal občinski svetovalec in bil to nad 20 let. član krajmega šolskega sveta in njegov načelnik, načelnik cerkveno konkurenčnega zbora, dolga leta volilni mož za deželnozborske volitve, ki ie vsikdar volil narodno itd. Kot vzoren gospodar, vinogradnik in sadjar je dobil mnoga odlikovanja. Pr; tem pa ie vedno bil na raapolago za slovanska propagando in za kulturno delo. Z njegovo pomočjo je ferijalno akademsko društvo »Bodočnost« pred več kot 25 leti pri njem ustanovilo potovalno slovensko knjižnico, b' jo ie mož sam vodil. Med vojno je spretno skril razne »nevarne« knjige, zlasti »Gospodinja Frania«. L. 1913. je ustanovil Ciril Metodovo podružnico, ki so jo nedavno obnovili in ki ji je zopet predsednik. L. 1908. je ustanovil »Kmet-sko posojilnico«, katere načelnik je že 22 let. Leta 1927. ie mariborska Zveza Kulturnih društev zopet ustanovila pr; njem javno ljudsko knjižnico, ki se je z njegovo agilnostio in s pomočjo tamošniega rojaka sr. prof. Šlebingeria od prvotnih 80 knjig dvignila že nad 300 knjig. Senekovič sam jo čuva kakor punčico očesa. L. 1914! Preganjanje narodnjakov ie bilo takrat na dnevnem redu. on pa je neustrašeno naprej pobiral članarino za Ciril Metodovo dTužbo in razdeljeval koledarček »Braniborc. Nemškutarii so besmeli. a Senekovič ie bil kot poštenjak dobro zapisan pri glavarju grofn Shurgbku. ki ni hotel poslušati denuncijantov. Ko je morala dr Gorilkova rodbina pri Sv. Lenartu zapustiti dom in posestvo, je šel prostovoljno tia in kljub psovkam in zasramovariiem nemškutarjev vodil gospodarstvo. Oktober 1918! Osvobojenje! »-Najlepši trenutek mojega življenja« ie deial ponosno in odločno. In z vso silo ie pomagal na izgradnji svobodne države. Sv. Ana ie postala obmejni kraj začasna meja ie tekla po Nasovi. pol ure od Sv. Ane. V iari sta še danes dve občini z nemško večino. (Ro-žengrund in Lokavec). Formiral le prvo Narodno stražo: štela ie tri može. njega ln njegova dva sinova. Viktorja in Milana. Težki časi! Sčasoma je pritegnil nekaj domačinov. Eden izmed njih pa ga je nepričakovano z orožjem napadel in le slučajni sTeči je pripisovati, da ie Senekovič odnesel zdravo glavo. Danes napadalec priznava. da ie bil nahujskan hi da n; verjel v obstoj nove države. Nemških agitatorjev je takrat kar mrgolelo. A Senekovič Je neustrašeno delal najprej kot zaupni mož novih oblasti, čistil po tamošnjih občinah, odstavlial stare zagrizene župane. V Naso-v; rn Lokavem se je prebivalstva oprlo m 3e bila potrebna orožniška rn celo vojaška asistenca. Ponovno ie Senekovič v živ-lienski nevarnosti. Saj ie značilno. da so ponekod celo sloveski občinski odborniki med prebivalstvom pobirali podpise za — Avstriio. Ko so neko noč nameravali Nemci izvršit; napad celo na vojaštvo in grozili z osveto zlasti Senekoviču, Je mož neustrašeno vso noč patruliral po najbolj nevarnih obmeinih točkah. In tak je še da-nes! MladenSkočfl hi delaven kljub svojim 73. letom. Ne ustraši se poti, ne žrtev za narodni m kulturni napredek. Daleč po Slovenskih goricah spoštovan rn poznan tudi od neprijateliev v sdb za nasvete iskan, ki iih ne odreče nikomur — to je Lojize Senekovič, naš obmejni veteran. Svoje tri sinove Viktorja. Feliksa rn Milana ie vzgojil v trdne narodnjake. Kakor hrast stop tam gori na vrhu pri Sv. Ani in straži naišo meio! Nai nam jo še čuva dolga, dolga leta!_ Naročajte „Našo dobo"' Proslava dr. B. Ipavca in Stanka Premrla v Celja Celje, 24. maja. Celjsko pevsko društvo, ki že 36 let z uspehom deluje, nam pripravlja zopet lep glasben užitek. V soboto, dne 31. maja priredi velik koncert v proslavo stoletnice rojstva dr. Benjamina Ipavca in petdesetletnice Stanka Premrla. O dr. B. Ipavcu obširno govoriti bi bilo odveč. Vsak, glasbeno vsaj nap>l izobražen Slovenec ga pozna po kaki njegovi pesmi. Prav ima dr. Gojmir Krek, ko ga naziva slovenskega Schuberta. B. Ipavic je res oče slovenske umetne pesmi. Zložil je obilico samospevov za en glas in klavir, mnogo mešanih in moških zborov, več godalnih kvartetov, kantato >Kdo je mar«, opereto »Tič-nik« in opero »Teharski plemiči«. Na koncertu bo CPD izvajalo odlomek iz II. dejanja »Teharskih plemičev« za štiri soliste, moški in mešani zbor. Med drugim bomo slišali nežno Marjetičino »Molitev« in najlepšo točko vse opere, Urhovo »Podoknicor. Potem slede štirje mešani zbori »Pod nebom širnim«, »Leži polje ravno«, »Zapuščen« in »Ej, tedaj!« Vsi zbori so njegova najzrelejša dela. Občuteni so in duhoviti. Kdo bi verjel, da je pesem »Ej, tedaj« napisal že nad 701eten starček m jo posvetil svoji ženi? Drugi naš slavljenec Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora in orglarske šole, profesor konservatorija in profesor cerkvene glasbe na bogoslovni fakulteti itd. v Ljubljani bo letos videl Abrahama. Je naš najboljši orgelski virtuoz in velik skladatelj. Komponiral je nebroj skladb, cerkvenih in posvetnih za zbor, klavir, petje, orkester, orgle itd. Središče njegovega glasbenega dela pa je v cerkveni glasbi; za njen razvoj v modernam duhu pri nas ima nevenlji-ve zasluge. To je upošteval tudi pevovodja in je uvrstil v koncertni program tri njegove cerkvene zbore »Vnebovzetje Marijino«, »Sčm kakor oljka« ter »Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod«. Namesto spremljave za orgle je napisal skladatelj nalašč za ta koncert originalno spremljavo za klavir in harmonij. Izmed njegovih posvetnih zborov ee bodo izvajali sledeči: »Raj«, »Slovenska govorica« in »Polžek«. In kaj naj rečamo o Premrlovi glasbi? Bogata in duhovita je; združuje dobrine in resnične vrednote stare in nove glasbe; in kaT je najlepše, naša, slovenska je ta glasba. V tretjem delu programa je zastopan dr. Pr. Kimovec § svojo globoko občuteno pesmijo »Ti boš pa doma ostala«, za mešan zbor in tenor - solo; dalje E. Adamič s svojima, menda še neizvajanima mešanima zboroma »Spi sinek moj« in »Za njega vse potrpim«. Prvi zbor zahteva ogromne bas?., drugi pa koloraturne soprane. Trd oreh sta za vsak še tako odličen zbor. Sledita šagavi medjimurski narodni »Dildil duda« in »Cin can cvrgudan«, nato trpka srbska komitska pesem »Jelte žalba« za bas - solo in mešani zbor; program zaključuje vesela »Narodna napifcnica« v vratolomni Joe. Pavčičevi har-monizaciji Program je vseskozi zanimiv in na dostojni umetniški višini. Izvaja ga okrog 50 grl močan in dokaj izenačen mešani zbor; tudi solisti so 6ami Celjani. Koncert vodi glasbeni učitelj gosp. Pec Šegula. Tvrdka A. Kune Ljubljana, Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačiL r Cene kar mogoče nizke! Anton Perjatelj sodni oficijal v pokoju, stopa danes v devetdeseto leto svojega življenskega križe-vega pota. Danes namreč izpolne 89 leto svojega življenja, ki ie poznalo samo delo, poštenost in jeklenost značaja, navdahnjenega z dolenjsko šegavostjo ter neizprosno doslednostjo. Življenje mu s trpljenjem si-oer ni prizanašalo, dalo pa mu je silovite odpornosti. Pred petimi leti. do tedaj se je še z mladeniško živahnostjo gibal po Ljub- ljani in skrbel za svoje varovance. Je prebolel skrajno nevarno operacijo, ki ga ie sicer privezala na dom. ni pa mu zlomila žilave narave. Se vedno se dobrodušno smehlja, iz sobe ga še vedno izmami vrt. Vse, kar je v njem, je delo njeeovih rok: črešnje so že velike, jablane tudi. breskve je že večkrat zamenjal in tudi obe braidi sta mu ostali zvesti m mu rodita vsako leto. Poleg jubilejev, ki jih je že praznoval s svoio ženico, ki mu ie majblažla tolažni-ca in spremljevalka v življenu. praznuje Anton Perjatelj letos tudi 30-letnico, odkar stanuie na ljubljanskem Grad«, koder je bil tudi 15 let oskrbnik in sicer za »boglonaj«. Ničesar si na boli ne želi kakor da bi dočakal še prihodnjega leta, ko bo s svojo ženo praznoval biserno poroka Naj se zaveda. da mn to veselje želi na tisoče src, ki poznajo sodnega ofjcijaia Antona Perja-tdia. Nujna potreba po kočevski bolnici Kočevje, 24. maja. Kočevje ie postalo v zadnjih časih brez-dvoma industrijsko mesto. Obrati zaposlujejo preko tisoč delavcev s številnimi družinami. Dejstvo je, da se na krajih velikih industrijskih obratov zgodi večkrat nesreča, da se ponesreči delavec ali delavka. Sedaj je tak delavec brez prave pomoči. Kočevje je oddaljeno od Ljubljane skoraj osemdeset kilometrov in prevoz z rešilnim avtomobilom, ki je pri sličnih nesrečah neobhodno potreben, stane toliko, da tega ne zmore noben delavec in tndi ne uradnik, če si noče nakopati na svojo glavo dolga. Kočevje je imelo še pred par leti zasilno bolnico v hiši, kjer je sedaj nastanjena orožniška postaja. Bolnica je bila namenjena v glavnem za delavce, ki so bili zaposleni na kočevskem premogovniku in jo je TPD tudi po večini sama dotirala. Pred leti pa je bila bolnica iz znanih razlogov ukinjena. Rudniško ravnateljstvo ie za svoje uslužbence sezidalo potem zasilno izolirni-co. Odslej je bilo navezano tako meščanstvo kakor tudi delavstvo le na ljubljansko deželno bolnico, ki pa je seveda zaradi pre-obilega števila bolnikov, morala marsikaterega bolnika odkloniti. O lanskem nakupu nekaterih realftet iz konkurzne mase industrijalca g. Ant Ka>-feža zlasti njegove vile od strani mestne hranilnice ozir. mestne premoženjske uprave, se je vršila precej časa resna diskusija ali ne b; bilo umestno nastaniti bodočo kočevsko bolnico v vili. Mi smo ta načrt že takoj v začetku odsvetovali iz higijenskih ozirov, ker stoji vila sredi mesta in ob glavni prometni cesti, ki je poleti več ali manj prašna. Potrebe po bohici s tem seveda nismo zanikali. Kdor je opazoval razmere ob lanski škrlatinki, ki je bila razširjena precej močno po našem mestu in zahtevala tudi svoje žrtve, je prišel nujno do sklepa, da ie bolnica za Kočevje in tudi za ves kočevski okr^j neobhodno potrebna. Danes je vprašanje kočevske bolnice vprašanje finance. Bolnica bi stala precej milijonov dinarjev. Vse kočevske občine zlasti pa mestna bi težko zmogle novih do-klad. Toda z ozirom na državno subvencijo in pa na številna industrijska podjetja, ki bi prispevala znaten del stroškov za tako bolnico, bi bila bolnica realizirana. Kočevska bolnica bi pomenila obenem za ves kočevski okraj ogromno. Brez dvoma je, da bd se sčasom lahko napravilo v Kočevju tudi zdravilišče z^i jetične. Sveži gorski zrak s krasnimi smrekovimi gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini mesta, bi blažilno vplival na zdravje tuberkuloznih Kdor opazuje obraze delavcev in delavk po tekstilani in še bolj obraze male dece, bo zasledil v njih že prve kali te največje rane na našem narodnem telesu. Tudi statistika izkazuje veliko število tuberkuloznih bolnikov. Bolnica bi v tem primera napravila velikansko samaritansko delo. Obenem z bolnico naj bd se zgradila lepa mrtvašnica. Mi imamo doslej dvoje mestnih pokopališč. Toda mrtvašnice, ki so le za silo zidane, ne odgovarjajo potrebam industrijskega mest£. V Trbovljah m po dragih krajih se nahajajo dostojne mrtvašnice, koder lahko postavljajo na mrtvaški oder mrliče ond, ki zato nimajo doma primernega prostora. In takih ie pri nas mnogo. Večkrat se zgodi, da morajo domači, kadar je mrlič v hiši, sami drugam, da ga morejo položiti v edino sobo na oder. Krajev za postavitev nove bolnice imamo primernih veliko. Treba je le inicijative mestne občine in sanitetnih oblasti in akcija za zgraditev kočevske bolnice bo uspela. Litijsko pismo Litija, 23. maja. O nenadni smrti mladega Lokarja e Preske »e čuje še vedno dovolj govoric. Ljudem se dozdevajo vse sedanje okoliščine v sumljivi zvezi z dogodki pred teti, ko je bil izvršen napad na Lokarjevo hišo in je bila pri tem ubita mati Antonija, mali France pa težko poškodovan, da je bolehaj na posledicah vse življenje. Fanta so sicer že pokopali, izvršile se pa bodo naknadne poizvedbe, kje eo bile nekatere osebe ob času njegove smrti. Če se bo obistinil sum, bomo imeli senzacijo, ki bo razjasnila v temo zavite dogodke zdaj in pred leti. Po zgledu drugih ikrajev se je ustanovila tudi v našem kraju Protituberkulozna liga. Ustanovni sestanek se je vršil na inicdjativo zagorskega OUZD, kamor spada tudi Litija. Otvoril ga je v dvorani predi bliski h stavb g. Čobal k Zagorja, ki je poudaril potrebo snovanja takih organizacij, posebno v delavskih krajih, kakor j« Litija. Ustanovnega sestanka se je udeležilo lepo število tukajšnjih oseb, posebno mnogo je bilo delavcev. K besedi se je oglasilo tudi nekaj domačinov. Nekaj dobrih nasvetov je podal predilnišfci zdravnik dr. Polde Ukmar, ki je poudarjal potrebo vzdrževanja higijene in čistoče v stanovanjih. Kritiziral je, da mnogi gospodarji, ki si postavljajo nove hiše, nič ne upoštevajo navodil glede higije-ničnih stanovanj. Zdravnik je obljubil, da bo dal vsakomur, kdor ee bo oglasil pri njem, brezplačen nasvet, kako si naj naredi načrt za novo hišo, da bo ustrezala vsem zdravstvenim zahtevam. V krajevni odbor protituberkulozne lige so biE nato izvoljeni naslednjfi gospodje: predilniSki ravnatelj Preiss, zdravnik dr. Ukmar, sodnik Novak, učitelja Taufer in Tavželj, vladni kanclist Flis in dr. Naši nogometa® na novourejenem športnem prostoru prav pridno trenirajo. Za prihodnje nedelje imajo na programu nekaj tekem z ljubljanskimi klubi, tako da bo naša športna publika prišla povsem na svoj račun. Danes odhija te Litije gosp. Josip Siljan, železniSki uradnik, ki je prestavljen na postajo Mnta - Vuzenica. Gosp. Siljan je bil agilen član litijskega SK in Je nastopaj na vseh letošnjih nogometnih tekmah v Litiji m Trbovljah. V športnih krogih je bil man \ »V (Se/a bembaže-vina in platno na} se suši na solneum SuStte Vaše belo perilo na solncu ln vetrn. S pravilnim sušenjem dosežete že polovico uspeha v pranju, naravno, da se mora tudi pri pranju pravilno postopati. Z milom nikdar ne drgnite nežne tkanine, ker bi vsled tega porumenele in postale hrapave. Namočite perilo raje t penečo Lux-ovo raztopino, ki je za tkanino popolnoma ne-fikodlijva. Uporaba Lux-& se Vam mnogokrat izplača. Pozor! Lux je samo eden in se dobiva le v originalnih zavojih. pod imenom Marijan. Športni tovariši so mu priredili prisrčno odhodnioo. Želimo, da odnese go6p. Marijan iz Litije najlepše utise. Gasilska godbe se prav pridno razvija. Naši ljudje z zanimanjem zasledujejo napredek naših godbenikov, ki jih poučuje sosp. Josip Klemenčič iz Šmartna. Pravijo, da bodo nastopili v kompletni zasedbi že na procesiji sv. Rešnjega Telesa. Upamo, da bomo deležni kasneje tudi promenadnib koncertov, saj bo novi predilniškd paTk kakor nalašč za take prireditve. Težka nesreča je zadela delavca Bruna Rajniša iz Gradca pri Litiji. Bil je zaposlen pri popravilih na strehi. Zašel je preveč na rob strehe, zmanjkalo mu je tal in je padel na spodaj ležeče kamenje. Fant je tožil o strahovitih bolečinah. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je menda zdravnik ugotovil, da si je pni padcu zlomil obe roki. {fe čeljša in cenejša je, PALMA zdravilna grenka v-o-da. DOBIVA SE POVSOD/ Občinsko gospodarstvo »velike občine" Murska Sobota. 24. maja Zadnia seia sveta velike občine Murske Sobote ie pokazala, da se ood županom Benkom vodi dobro gospodarstvo. Referent finančnega odseka dr. Franjo Fatkaš ie podal pregledno sliko občinskega gospodarstva za leto 1929. Poročilo izkazuje 669.788 Din 82 p dohodkov ter 449.947.84 Din izdatkov. Cista občinska imovina ie iznašala koncem leta približno pol milijona dinarjev. kar ie vsekakor mnogo, sai pod madžarsko npravo rednega občinskega gospodarstva sploh m* bilo. Za osebne izdatke občinske uprave ie bilo potrošenih 159.150 Din, kar ie 35.5 % celotnih izdatkov, a to ni pretirano. Med rednimi dohodki so naslednje večje postavke: občinske doklade 188.753 Din. trošarina na vino 152.151 Din. na pivo 39.278 Din, na žganje 20.472 Din. užitnina 39.209 Din. prenočevanje tujcev 11.039 Din. odkup občinskih delavcev 16.030 Dim, odkup močne straže 21.410 Din. občinska tehtnica 11.900 Din. klavnica 17.775 Din, pasja taksa 3.383 Din. Na tei občinski sedi so padle tudi nekatere važne odločbe glede gradenj. Sklenjeno ie bHo. da se Kolodvorska ulica, ki je naiboli frekventirana m seveda tudi najbolj zanemariena. pri bolnici razširi za en meter. Svet se bo odvzel od vrta bolnice in upamo, da bodo sedaj padle tudi one obcestne smreke, ki so vzrok večnega blata. Bolnica bo postavila 'novo ograjo, občina pa napeljala hodnik za pešce. Od kolodvora do Aleksandrove ceste bo ta cesta tlakovana z granatnimi kockami. Bil ie že skrajni čas. da se ie to sklenilo, treba je tudi čim prei pričeti z delom. Banovinska uprava ie ponovno izdavila, da bo v Murski Soboti zgradila novo bolnico. Občina ie sklenila, da brezplačno odstopi stavbdšče. kjerkoli ga bo banska uprava izbrala. Naiprikladneiši prostor bi bil pač kje v bližini Lendave, kaer ie sdcer vsaka kanalizacija nemogoča. Posloipfe sedanje bolnice se bo PorabPo za banovin-sko hiralnico, ki ie itak tudi potrebna. Paviljon na Glavnem tre-u za prodajalce mleka in drugih živil bodo postavljen še letos. Pripominjamo, naj občinska uprava razmišlja ob tei priliki tudi o tem. kako b; pocenila žfvežne potrebščine. Naše gospodinje ničesar tako zelo ne pogrešajo kakor regularnega trga. kamor bd kmetie direktno prihajali prodajat vrtne hi poljske pridelke. Sedai se mora vse nabaviti od prekupčevalcev ln zato Je Sobota eden najdražjih faraiev v Slovenija. Zdravstveni dom bodo še letos T*ričel5 graditi. Stal bo na prostora blizu gimna- zije. Tia se preseli tudi trahomska stanic a. Športa; klub »Mura« bo sejmišče tako preuredil. da bo odgovarjalo tudi njegovim potrebam. Prva dvonadstropna hiša v Murski Soboti, ki jo poleg občinske hiše gradi trgovka gospa Kardoševa. je v grobem dokončana in so imeli zidarji v ponedeljek svoj »likof«. Gasilcem bo občina nabavila novo moderno lestev. Cesta od Murske Sobote do Bakovcev ie zaradi obilnega prometa postala banovinska cesta II. reda. Članom in prijateljem Vodnikove družbe 1. Vodnikovo pratiko za leto 1931. Ta knjiga prinaša poleg koledarske vsebine celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašanj, ki nas najbolj zanimajo. Okrašena bo bogato s slikami. 2. Bevk France: »Gospodična Irma«. Povest je zajeta iz malomestnega življenja. Opisuje življenje mladega dekleta, ki se bori za vsakdanji kruh, rešuje svojo srečo, a postane žrtev razmer. 3. Dr. Pave! Breznik: V dežen nebotičnikov«. Pisatelj, ki ie potoval po Ameriki, podaja žive slike iz ameriškega življenja. Knjiga bo bogato ilustrirana, nekaj slik celo v bakrotisku. 4. Inž. Ferdo Lupša: »V džunglah belega slona«. Pisatelj, ki ie živel dolgo vrsto let v Siamn, živo opisuje love na divje zveri, popisuje džungle ter doživljaje med Si-amci itd. Knjiga bo bogato ilustrirana, imela bo celo slike v bakrotisku, kar bo dalo knjigi še posebno vrednost. Letna članarina znaša za vse te štiri zanimive in poučne knjige samo Din 20.—. Vse člane m prijatelje Vodnikove družbe prosimo, da naj poagitirajo med svojimi znanci za Vodnikovo družbo. Vsak ljubitelj lepih knjig, ki še ni član Vodnikove družbe, naj takoj prijavi svoje članstvo pri poverjeniku svojega okoliša ali pa kupi pri ;ia?bližnjem poštnem uradn položnico ter napiše; »Vodnikova družba v Ljubljani«, štev. čekovnega računa 14.520 ter nakaže 20 Dn članarine ali pa prijavi svoje članstvo po dopisnici Vodnikovi diužoi v Ljubljani. V vsako slovensko Mšo knjige Vodnikove družbe! Na delo za Vodnikovo družbo! Vsak star! član dražbe naj pridobi enega novega! 1.) A11 si že član Vodnikove družbe? 2.) Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana? 3.) Pristopajte k Vodnikovi dru3>i! 4.) Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! 5.) Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 19S0.? Od leta 1712 znameniti preparati za zobe, nego kože In za britje. Prodajajo se v vseh prvovrstnih dro-gerijah in parfumerijah ter lekarnah Generalni zastopniki za Jugoslavijo: Hinko Mayer In drog, Zagreb. Danes ob 3, Si 7 in 9 zvečer! Sloviti nemški komorni pevec v prvem zvočnem filmu Ne verni em več nobeni ženski Z dlvnim svojim glasom očara Tauber vse svoje poslušalce! Predprodaja vstopnic od 10 naprej Edini kino matica Telefon 2124 .ige. . /•...j/.i^r-st', - _ _ " :.>■ Opozorilo vsem gasilnim društvom Jugoslovenska gasilska zveza opozarja vsa gasilna društva, da se je kongresna pisarna preselila iz Krškega v Ljubljano in da je vse dopise za kongresni odbor in odseke tega odbora naslavljati v bodoče na Kongresni odbor Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, Krekov trg štev. 10. Sočasno opozarjamo vsa društva, ki se nameravajo udeležiti zveznega zleta v Laškem dne 8. in 9. junija t. 1.. da takoj, najkasneje pa do 31. maja prijavijo gasilnemu društvu v Laškem točno število članov in čas Pohoda, tako, da zamore to društvo še pravočasno razposlati legitimacije, na podlagi katerih je dovoljena polovična vožnja. Člani, ka pri odhodni postaji ne bodo predložili legitimacije, ne bodo imeli ugodnosti polovične vožnje, zato naj društva ne odlagajo e prijavami. Kamnik kot letovišče Kamnik. 23. mala Jugoslavija je ena sama velika zanimivost v zgodovinskem, jezikovnem im političnem, zlasti pa v narodopisnem in zemljepisnem pogledu- Njeni kraji ood slikovitimi Alpami, ob divnem Jadramu in ob območju dinarsko-balkanskih gorovij nudijo toliko različnega, raznovrstnega in lepega, da lih obiskujejo čedalje bolj tudi inozemcd. Čas za popotovamje. letovanje tn počitnic se je približal. Izbiraj in izberi dobro, in ako prideš k nam, te hočemo informirati že v naorei o prilikah v Kamniku. Starodavno mesto Kamnik leži ob Sumeči Kamniški Bistrici na vznožju brd in ob strmem Starem Gradu; v ozadju kipe proti nebu slikovite Kamniške (Savinjske) Alpe z vrhovi, visokimi nad 2000 m: Kokrska Kočna (2539 m). Oritavec (2558). Skuta (2532 m). Turška gora. Brana, Planjava aH Baba. Oistrica (2349 m). Ti vrhov; so na severni strami mesta, proti severu-zapadu pa je postavila narava dru^e. tudi mogočne gorske sklad«. Med temi je pomemben in mnogo obiskovan zlasti vrh Krvavec (1853 m). Holmi. ki obdajajo Kamnik neposredmo. so deloma porasli z zelenimi šumami. deloma preprečeni s pisanimi travniki, polji in sadovnjaki. Zato nudi Kamnik toliko prijetnih. v buino zelenje odetih izprehaia-lišč in odi počivališč v neposredni bližini, kakor malokatero drugo mesto. Sicer pa jih je tudi v mestu samem. Naj navedemo glavna: Zaprice z zgodovinskim gradom na brdu nad železniško postajo in ob zelenih šum ah. Žale na griču z gradičem z zasebnim observatorijem, s pokopališčem im s Kalvariio ore>d senčnim gozdičkom, mestni in kopališki park ob reki Bistrici, holm Mali Grad s trodelno oerUcvico in malim drevoredom ter hrib Stari Grad. Skalnati Mali Grad s strmim; stenami se dviea sredi mesta. Stari Grad, d-okaj višji gozdnat hrib, pa ob severovzhodnem koncu mesta. Z obeh zro v svet stare grajske razvaline, pomniki davnih minulih časov viteške gospode. Oba hriba in Kalvarija nudijo krasen razgled: po mestu, po Kamniški kotlini, posejan; z vasicami in belimi cestami, tla do prestolnice — Ljubljane. Na vseh teh 'sprehajališčih i» prostorčkih so na novo postavljen« pripravne klopi in mizice. Kakor pa le naTava v Kamniku m okolici Burke dolarskega princa Ljubljana, 24. maja. Pojav ekscentričnega Američana Johnso« na Keya v Ljubljani, o katerem smo poro« čali, da se je zglasil s svojim tajnikom, te dni v enem največjih hotelov, kjer si je dal servirati luksuzni obed s kavijarjem in šampanjcem, pa se je gs je komaj dorak« nil, tvori še vedno predmet živahnih raz« govorov in ugibanj med hotelskimi nime« ščenci, šoferji, brivci, med ljudmi po ka« varnah in gostilnicah. »Ej, da mi ni bilo dano priti kako ž njim v stik!« vzklikne ta ali oni, ki trenutno zahrepeni po dolarskem blagoslovu ln pu« sti fantaziji prost polet. Šoferji pred palačo Kreditne banke, pred Unionom in pred kolodvorom stikajo srlave in si pripovedujejo fantastične zgodbe o kapricah in radodarnosti nenavadnega go« sta. Brivci ogledujejo goste vse pozornej« še, kajti bogme ni izključeno, da se spet pojavi od nekod bela vrana. Id bo dajala kar po 500 Din napitnine. »Ja, takega pa ne bo spet kmalu na* okrog ...; pripominja hotelski portir. Ježeš na, to so bili gospod!« meni s pO« udarkom hotelska sobarica. Bližnji znanci sprašujejo oba srečneža, šoferja B. in O., kako je bilo nadaljnje potovanje ameriškega Ahasveria. muhastega g. Johnsona Keya, ki je prišel iz dežele do« iarjev, da pokupi v Albaniji vse petrolej« ske vrelce in še kai. Pripovedujejo se raz« ne podrobnosti, ki določno kažejo, da se je prišel g. Kev nekoliko ponorčevat i* ubož« tla do nebotičnfh Alp krasna ta nad vse zanimiva, vendar današnjemu letoviščarin ne bi zadostovala, da bi mu nudila trajno zadovollivo ugodje. Mestna občima ln tui-sko-prometno društvo sta poskrbela sedaj še za drugo razvedrilo. Znano je, da je obstojalo nekdaj v Kamniku obiskovano kopališče z bazenom za plavanje, s prhami in z zdravljenje po Kneipu. To kopališke pa obratuje danes le deloma. Zato si je nadela mestna občina nalogo, da zsrradi moderno. na solnčnem prostoru tožeče kopališče ob Nevljici tik Kamnika. Popolna tegTadnia tega kopališča zaradi raznih zaprek letos še ne bo dokončana, pač pa bo to kopališče vsaj v toliko izvršeno. da bo v delnem obratu in da bo torej kapam je in udobno sclrtčeraie gostom orno-gočeno. Salonski orkester in mestna godba bosta poskrbeli za večerno družabno zabavo in promenadne koncerte. Vse to in kar sicer nudi Kamnik bo ra kratko označeno v propagandi brošuri (s slikami), ki jo Uzda tukajšmje tujsko-pro-metno društvo skupno z Zvezo ra tujski promet v Liubliani. Omenimo nai zlasti daljše ln krajše izlete ob travnikih in žuborečih potokih, ob šumeči Bistrici in v gozdnatem alpskem pred-gorovju. Letoviščar ne zamudi zlasti pohiteti v romantično dolino Bistrico pod vznožje Kamniških ulanin (3 ure); lažjih in težjih gorskih tur pa le na izbiro. Kar pa se sob in stanovanj ter hrane tiče. ie s tem takole: Tujsko prometno društvo Je napravilo z ogledom in obhodom točno evidenco vseh stanovanj, ki So tujcem na razpolago. Teh je dovolj. Cene za te im v hotelih ter za hrano so večinoma oblastveno določene ln jako zmerne. Oddaja stanovanj im sob (razen deloma v hotelih in gostilnah) ie pridržana Tujsko-prometnemu društvu, oziroma se vrši z njegovim posredovanjem. Vsak hišni lastnik al; najemnik, ki bi v nujnem primeru oddal samo sobo, mora to takoj javiti društvu. Vožnja z vlakom od Ljubljane do Kamnika traja eno nro. z avtobusom aH avto-taksijem še mani. Pri dohodu na kamniški kolodvor se Je obrniti na dotično osebo, ki bo imela primeren znak. Za vse informacije se je obračati naravnost na Tuisko-prometno društvo v Kamniku. eventualno na Zvezo ra tujski promet v Ljubljani.______ ("Dante datt radi o /!c#icerf v fictcCu fp(fyeltevHeu Izborna vina — prvovrstna kuhinja, krasne solnčne tujske sobe, pension od Din 60— naprej. Najlepša razgledna točka brez dima, šuma in praha za daljše bivanje v Ljubljani oz. za ktoviščarje. 7409 ŠiŠka in njene potrebe Ljubljana, 24. maja. Ljubljana je po prevratu že mnogo napredovala in se lepo razvija kljub vsem težavam in težkim gospodarskim razmeram. V središču mesta se sicer to manj opaža, ker se nam zdi, da gledamo vsak dan isto sliko, in ne vidimo mimogrede takoj iz-prememb, vendar smo dobili v zadnjih letih tudi tu nekaj čednih palač in lepih trgovin, kar kaže, da se polagoma vendarle moderniziramo. Kako pa Ljubljana narašča ita napreduje, lahko človek, ki jo pozna še izpred vojne, najbolje opazuje v njenih predmestjih. Ljubljana se je znatno raztegnila in razširila proti severu, proti Ježdci, in posebno proti zapadu, proti Št. Vidu. Morda ni več daleč čas, ko bosta Ježica in Št Vid strnjena z mestom. Zemljišča na periferiji so razmeroma poceni in mnoge avtobusne proge omogočajo v zadnjem času hitro zvezo s središčem mesta, kar znatno pospešuje podjetnost v ljubljanskih predmestjih. Ziasta Šiška, ki je bila pred vojno, ko še ni bila priključena Ljubljani, največja vas v Sloveniji, se je v zadnjih letih lepo razvi-la ter je postala središče raznih obrtnih podjetij, ki predstavljajo v našem domačem gospodarstvu važno postojanko. V zadnjih dneh je dobila Šiška celo svojo stalno avtomobilsko razstavo, dostopno vsakomur. Priredil jo je podjetni g, Keršlč Blagovolite si ogledati krasno in veliko zalogo najnovejših ELEKTRIČNIH LE§TEI€£Y IX§¥£TILK Cene konkurenčne! Elektropodfetf e 740S SLAVO KOLAR, LJUBLJANA nih Evropjcev in si je izbral tak način po« tovanja tudi zato, da si pripravi čim več zabave. 2e v Ljubljani je poslal bogati Američan svojega tajnika, upokojenega madžarskega polkovnika, ki ga je pobral bogzna kje k tvrdki Triumpb«avto, da kupi zanj nov avtomobil. Do kupčije pa iz neznanih vzro* kov ni prišlo. Tu mu ie moral sekretar v neki banki vnovčiti tudi ček za 200.000 di« narjev, nakar se je Madžar z vlakom od« peljal v Monakovo, Američan pa je nada« Ijeval pot z avtomobilom v družbi obeh šoferjev, kakor smo navedli, že zadnjič. Po kratki zabavi v Domžalah je sledil drugi intermezzo na Vranskem. Tja so prispeli krog 21.30, kar se je g. Key nenadoma domisli, da mora dobiti nekje steklenico konjaka. Šoferja sta morala ustaviti pri najbližji hiši, nakar je pričel Američan tol« či po vratih in oknih, da je zbudil vso hiša Zahteval je, da mu takoj postrežejo s konjakom, kar pa seveda ljudem ni šlo v glavo. Prvič ga niso imeli, saj je bila to čisto skromna kmečka hišica, kjer vča< si celo olja zmanjka, drugič pa so hoteli v miru prespati noč. Zaradi tega so nekoli« ko zaropotali in je moral Američan na* daljevati pot brez konjaka. Pri tem je mo« ral O. peljati Američana pred avtomobi« lom za roko, dočim je B. vodil avto in užgal na zahtevo gosta oba reflektor i a. Okrog 22.30 so dospeli v Sv. Peter v Sa« vinjski dolini, kjer je privozil za njimi znan avtomobilist. Key ga je ustavil in vprašal, če Ima pri sebi vsaj nekaj alko« hola. I kot zastopnik ti v Linz zaspal. Tam so zavili v največji hotel, kjer je poklical spremljevalca O. m B. k sebi in ju bogato nagradil, nato pa iu pozval, da se odpeljeta nazaj v Ljubljano, češ tu bom našel spet druge spremljevalce. Američanova odisejada se potemtakem Se nI končala in bo zdaj še po Avstriji in nato po Nemčiji ta ie kje uganial svoie špase. Šport Podelitev zimskosportnega znaka Kakor mano Je ustanovil JZSS zmrskosportni •oak ▼ priztranje svojim članom za dosežene izredne športne uspehe, katere je treba po dolo-6enih predpisih irvesti. JZSS Je sedaj skleml podel5* prve zimsko športne znake, io sicer y zlata, članoma SK Ilirije. Joso Goron in Joško Jao-$i. Prvi k kot organizator zimskosportnega sa-reza in vodja saveznega dela od njegove ustanovitve dalje pripomogel do današnjega razvoje x;mslkib športov pri nas. Iz skromnega počet k a y rimsko športnem odseka Športne zveze v Unublja-gi se ie i ustanovitvijo Saveza zimskii šport tako razširil, da šteje JZSS danes 67 klubov v vsej državi, ter se je razširilo gojenje rimskih športov prav doli do Sar planine. H temu pride še uvedba smučanja v vojski, kar je organiziral JZSS. in Številni nastopi našega Saveza v skoro vseh evropskih državah na zimskosportnih tekmah ter na obeh dosedanjih zimskih olimpiadah. Joško Janša ie uspel da si je pridobil petkrat državno prvenstvo v smučanju, nastopil le za naš Save« v Franciji. Nemčiji, Švici. RumunSi. ne Cesko-Uo-vaškem, v Poliskem ter na Norveškem, od katerih nastopov ie dosege! dvoje prvih mest pn mednarodnih tekmah v Rumun« in 3 mesto pri enakih tekmah v Franciji. Posebno pomemben }e niesov lanski trspeh v Norveški, kjer st le priboril v najostreiši tekmi najboljših evropskih smučarjev šesto mesto med srednjeevropskimi državnimi repreaentanti. Ta znak, ki je bil nstanovton po vsgledn športnih znakov v ostalih državah, podeli JZSS svojima članoma na sestanku 4. Jonija ob 20 v beli dvorani hotela Union. O tem,o sestanku so vab-«eni vsi zimski športniki. Dolžnost vseh z.imsk'.h «x>rtnikov je, da se trdeleže sestanka ter s tem izrazijo svoje priznanje zasluženima športnikoma. — JZSS. jubilejna dirka triglavskega pododbora KSJ Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, »Triglavski pododbor, v Ljubljani, razpisuje za leto 1930. veliko kolesarsko dirko za »prv&nsPvo trd-elavSkega pododbora in obenem vsakoletno jubilejno dirko 1887. Prvenstvene tekme se vršijo po sAedečem sporedru: Dne 15. junija »Propagandna kolesarska dirka v Novo mesto« km 70, ob priliki ustanovitve kolesarskega kluba Novo mero. Dne 13. julija t. 1. kolesarska e do sedal določeno, vršila dne 20. Jtrfija t. 1 — Upravni odbor. Službeno \z LNPa. Naprošam gg. od* bornike upr., posl., kazen, m reviz. odbora in odbornike za izvedbo proslave LNP, da pridejo danes v nedeljo, predpoldne, v Delavsko zbornico zaradi fotografiranja. Predsednik. Iz LNP. (Službeno.) Dovoljuje se gostovanje SK Jadrana v Litiji s SK Litijo 26. t. «n. Odobri se prijateljska tekma SK Svobode rez. s SK Svobodo Jesenice za nedeljo 25. t. m. na Jesenicah. Poizkušno tekmo s SK Svobodo Vič igra SK Krakovo danes ob 9. dop. na igrišču ASK Prrmorja. — Predsedstvo. Iz SK Ilirije. Odborniško statžbo na nogometnem igrišču vrše prihodnji teden gg.: v ponedeljek Roteč, v torek kap. Vazijak, v sredo dr. KubeU. v četrtek dr. Lapajne, v soboto Balte-*ar — Hazenska sekcija ima danes ob 10.30 prvi »HaradbalU trening. Ker je potrebno za ta trenit« 22 igralk, je navzočnost vseh strogo Obvezna. ZSK Hermes. Seji »pravnega odbora in uprave igrišča bo v torek 27. t. m. ob 20. ari jwi gosp. Keršiču. V nedeljo zjutraj trening. Službene objave LHP-a. (Lz seje u. o. dne 22. matja.) Verificirajo se prv. tekme TRD Atena : SK Sav« 27:2 (14:1). SK Ilirija : ISSK Maribor 15.13 (8:9), SK Ilirija rez. : TKD Atena rez. 9:1 (6:1). Verifikacija prv. tekme HšK Concor-dta : SK Mura se odkloni. Savezu se pošlje o tej zadevi jx>seben dopis. Na znanje se vzame prijava ki odigraraje mladinske tekme Ilirija : Atena. Citajo se s pravom nastopa dne 30. maja 1930. za SK Ilirijo Logar Vida in Srebrnič Anica. Na odjavo SK Save se črte za imenovani JrVJb x dne 22. maja 1930. Salamoo Rozš. V zadevi prv. tekme Celje : Mara prejme Mura poseben dopis. kU >BMN« mi ta 6. jofija t. L motocikliško hitrostno sorsko dirko na progi Novo mesto—vrh Gorjancev (km 13). Sestanek ljubljanskih klubov, članov JZSS, ▼ smislu povabila save-za je v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. r damski sobi kavarne Emona. JZSS. Carnera in Schmeling — na različnih potih Morda je že več mesecev tega, kar smo v tej rubriki zabeležili, da je Italijan Carnera odšel na bobneče zasnovano turnejo ▼ Ameriko, kamor ga je spremljalo tisoče in tisoče želja njegovih ožjih rojakov. Komaj je onstran luže stoprl na deske, se je začela širiti njegova »slava«. Nasprotnik za nasprotnikom je padal j»d njegovimi udarci, in — če ee ne motimo — so jih do nedavno našteli 15. Mož je izbiral previdno in med poraženimi res ni bilo nikogar, Id bi bil znan po izrednih sposobnostih. Precej se je šušljalo, da Carnerove zmage niso popolnoma čiste, vendar smo smatrali, da so ga posamezne boksarske organizacije' diskvalificirale samo iz krajevnega patrijotizma, ker je pač odnesel zmago in — mnogo denarja. Te dni pa je prispela iz Chicaga kratka vest. da je ameriška boksarska zveza, ki nadzira ta šport v 29 državah ameriške Unije, ravnokar za nedoločen čas diskvalificirala Prima Carnera in njegovega francoskega manažerja Leona Seea. Carnera je dolgo iskal in slednjič tudi našel. Na led ga je spravil zamorec Chevalier, kaT v bok-saškem športu ni prvi primer. Žrtev zamorca je jjoetal n. pr. tudi veliki Carpen-tier, ki ga je tragično umrli Bat ti ing Siki jx>ložil v Parizu k. o. Govori ee, da se je skušal Carpentier malo pogovoriti z zamorcem, ki pa o takih poslih ni hotel ničesar slišati in je obdelal francoskega ljubljenca tako, da se je pobiral več tednov. Chevalier (nomen — omeni) ni bil tako krut in je pooblasti za blamiranje Carnere svojega se-Irundanta, ki je boj ustavil že po prvem kolu Izkazalo ee je namreč, da je Carnera ponujal nasprotniku denar za poraz in ea menda še oslabil z neko jedko tekočino. Moral je nemudoma pobrati šila in kopita in odriniti v drugih 19 držav, ki niso včlanjene v boksaški zvezi. Vsekakor Carnera tudi tamkaj ne bo napravil karijere in se bo moral slednjič res posvetiti varieteju, kamor prav za prav že davno spada. Tako se je nehala »karnerijada«, o kateri emo že od vsega početka dvomili, da bi uspela. Bilo je že pri pripravah mnogo preveč »cirkusa« ... Kakor je dolgi Carnera Jadno zaključil svojo zmagoslavno pot po Ameriki, tako se od dne do dne dviga ponos, s katerim čaka Nemčija, in morda za njo na tihem še znaten del Evrope, na nastop svojega Schmelin^a v bojn za svetovno prvenstvo. Tudi zanj prilike v Ameriki niso rožnate. Boksaški šport je pristno ameriški in težko je ino-zemcu, ki prihaja tjakaj z namenom, da odnese naslov svetovnega prvaka, ki j« neprekinjeno ▼ Ameriki od 1. 1880. Svetovna prvenstva v boksu so znana do L 1719., ko si ga je kot prvi osvojil angleški boksač James Figg; pozneje eo se lastniki menjavali, dokler ga ni 1. 1880 končnoveljavno osvojila Amerika, ki ga leto6 brani ravno 50. leto. Če pomislimo, da so bili od tedaj v konkurenci zanj samo trije inozemei (Mi-tchell — Anglija, Carpentier — Francija in Hecney — Nova Zelandija), je jasno, da je stališče Schmelinga zelo težko. Boriti ee bo moral proti združeni Ameriki in ne samo proti Sharkevu. Boksaš k a zveza irru že zdaj nalaga pogoje, ki jih le z nevoljo srpejema. Taiko je moral pristati, da bo tekom enega leta (ali eelo 6 mesecev) zopet branil svoj naslov (če ga bo dobil), dočim so ostali zvezdniki a la Dempsev sedeli na lovorikah po dve ali eelo tri leta brez dela. Schmeling je tudi v raznih drugih ozirih izročen na milost diktatnri ameriških prijateljev. Nemci spremljajo vsak ukrep boksaške zveze s protesti, vendar si ne upajo preveč rogovi-liti, ker čakajo menda na zmago, nakar bodo šele otvorili pravi ogenj. Med prvimi zahtevami bo gotovo ta, da naj Schmeling brani svoj »bodoči« naslov na domačih tleh. Če }e Scbmelrngn »o j en« zmaga »M ne, Popolna razprodaj a zaloge raznega konfekcijskega la man trf aktom ga blaga v konknrzn tvrdke GRIČAR & MEJ A C (lastnica ga. Pavla Hleng) se bo vršila od 20. t. m. dalje ▼ tvrdktnlh lokalih v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. 7420 Upravnik konkurzne mase dr. Treo Luce, js Teodor Snopt pnont, m Jb preko vseh ovir in bojev a Sterilnimi nasprotniki prebil do finala, ki lahko raztrga SOletno veliko tradicijo ameriških boksačev. Carnera in Schmeling sta šla za istimi cilji; Carnera je doigral, Schmelinga pa čaka še 24. junija velika odločitev. Vsekakor sa bo lahko vrnil v Evropo po drugi poti kot Carnera. ^ SOKOL Ljubljanska društva prirede svoje Jame nastope kakor sledi: Sokol I. na dan 1. jo-nija ter isti dan tudi Sokol v Šiški. Na bin-koštni ponedeljek se bo vršil na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju župni zlet Ljubljanske župe. Sokol FI. bo priredil svoj društveni nastop v nedeljo 15. junija na te-Iovadišču na Prulah, društvo t Štepanji vasi pa 13. julija. Isbi dan bodo tndi javni nastopi društva Vič in Ježica. Popusti za udeležence vsesokolskega zleta. Državna železnica je dovolila za vse udeležence zleta 75% popust normalnih cen Pri tem bodo aranžiram za sokolsko članstvo posebni vlaki, ostali posetniki pa bodo imeli na razpolago redne vlake. Vsak bo seveda moral imeti zletno izkaznico, da se bo lahko okoristil s tem popustom. Na par-nikin Jadranske plovitbe, ki ima svoj sedež na Sušaku, bo ravno tako popust za vse sokolsko članstvo, tudi inozemsko od 75%, kar bo osobito velike važnosti za prirejanje raznih izletov po Jadranu po zletu. Ali ste že naročeni na poučno ilustrovano tedensko revijo <3iivCjenjeiH svet Mesečna naročnina znaša le DINARJEV 8 DINARJEV Ii fcupe Ljubljana. Župni prosvetni «Ibor je rdEposlal na vsa društva okrožnico sklepov zadnjega prosvetnega zbora. Veem naj bodo isti kot nekaka smernica m bodoče dee uspehe tukajšnje obrtne šole. Da se pa tudi pri š rših sloHh te predvsem pri našem meščanstva vzbudi zanimanje za obrtnostrokovne izdelke, priredi Obrtniško društvo v Brežicah ob binkoštnih praznikih (od 7. do 9. junija) ▼ Narodnem domn razstavo za izdelke mojstrov, pomočnikov ta vajencev. V svrho utrditve stanovske zavesti bo v nedeljo 8. junija dopoldne tudi veliko obrtno zborovanje. Nameravana razstava Je hvalevredna ha smo prepričam, da bo naše obrtništvo od strani meščanov deležno onega zanima-nja, kii ga njihovo prizadevanje zasluži. ŠMARJE pel JELŠAH. (Smrtna kosa) V sredo 21. t m. je preminula aa svojem posestvu na Pečici gospa Tončka Damše-Jeva. Kratka a huda bolezen Jo Je ngrabrta v najlepših letih. Bila Je stara šele 28 let Možu zapušča 3 male otročiče. Kdorkoli Je poznal ljubeznivo, skrbno in delovno gospo, vsakdo Jo pomiluje m sočustvuje s prizadeto rodbino. Pogreb pokojnice je bil na Sladki aort Priljubljeni pokojnšci blag spomin! RAČE. (Smrtna kosaj T ponedeljek 19. t m. smo spremili na njegovi zadnji poti na sltvniško pokopališče blagega starčka g. Prnigartmka Andreja, ki je dosegel izredno visoko sitarost blizu 88 let ir je bil menda' najstarejši občan v Račah. Spričo zaslug, ki si jih le stekel kot nekdanji dolgoletni načelnik krajevnega šolskega odbora, posebno še ob priliki stavbe sedanjega šolskega poslopja, ga Je spremila k večnemu počitku razen številne množice ljudstva tudi šolska mladina z učiteljstvom. Časten nra spomin! Ob tei priliki je daroval v poča-ščenie umrlega tasta g. Falež AloMJ za izpopolnitev šolskega odra v Račah znesek 100 Din. za kar mu izreka šolski tipra-viielj najtoplejšo zahvalo! FRANKOLOVO. Tukaj bo gostovalo v četrtek na praznik, 29. t. m. Šeintm»pertsioo pevsko dr»-jtvo « Savinjske doJine * poljttbfieno narodu® opero »Kovač Študent* ter pevskima nastopi. Vsi IjifbrteJji pertS« prisrčno vabljeni. Začetek ob 3. F. de Baillehache^ Fotografiranje misli Simona Marsollierova je urejevala kovčeke. Zlagala je obleke in perilo svojega moža in kmalu so bile omare orazne. »Pusti zdaj ddo tn pojdi«, je velel mož Prosper. »Zvečer boš imela dovolj časa za to. Nocoj je zadnja predstava fakiirja in program je videti prav zanimiv«. »Fakirjem ne vemjem,« je dejala mlada žena. »Tudi njihova vera me ne zanima!« MarsoTffer Je nagrbančfl čelo. »Nisi zmožna, da bi se vživela v nad-zemeljske stvari,« je naposled zagodr-njal. »Razumem njihovo vero in njihovo stremljenje in zato pojdem. Na svidenje;« Skomignil je z rameni tn zaloputnil vrata za seboj. Simona je vzdihnila. Bila je že peto leto poročena in ves ta čas je trpela zaradi praznoverja svojega moža. Stopila je k oknu {n gledala za nflm. Videla je. kako .je izginila njegova postava za vogalom in na ustnicah ji je zaigral sladek smehljaj. Odprla je vrata, ki so vodila na balkon, in razprostrla bel prt čez slamnati naslaniač. To je bilo dogovorjeno znamenje za Mau>ri-cea Riviero. Riviera je bil njen drug izza otroških let. Ljubila ga je. a nekega dne je izginii — nihče ni vedel zakaj — in kasneje je Izvedela, da se je izseIH v kolonijo. Po letih se je vrnil v Pariš in sporočil ji je, da bi jo rad videl. Preteklo je komaj nekaj minnt. 'kar je bila razprostrla prt, že je nekdo 'Potrkal na vrata. Na odziv so se počasi odprla vrata. »Ali lahko vstopim ? SlužJnčad... ?« »Imamo samo milado postrežnico m ta je odšla k srtaržem po slovo, zakaj odlpotujem z možem v zdravilišče. Pr a vika r je odlšel k nekemu fatorju, ki gostuje v hotteJtu »Belleviuie«. Dovotlj časa imava za kraimflijainije. Saj to je biJa naša želja. Maurice!« Sedla sta na nizko otomano. Sipomtar-jala sta se otroških let i,n nežnega prijateljstva, ki ju je ve»ailo. »Zakaj mi miiste nikoli iprtemal, da me •Mrtte, Maiurice? Vi bi morati govoriti; dekletu je v takem vedno težlko začeti. Cakaila sem, c*h, dofltgo sem čakala a stariiši so me siffl. dia se poročim.« »Vidite, Simona, ljudje so imfi b:S pravili, da s-te že zaročeni. Verjel sem jim in ves potrt sem se odUočiO za Afriko. Tako sem -odšel, ne da bi bffl spregovoril besedico.« »Joj, kako žalostno Je vse to!« Je vzdilhniila Simona. »Moij mož je sicer zelo dober, toda včasih je tako malenkosten ...« »V London sem namenjen itn to ipot se bova ločila za vedno!« »Da, Maurice, ločiti se bo treba.. ^ Soface je prijazno siaailo v sobico. »Ne vem, če se bova še Wdaa vktefe na tem sveta,« je rekla Simona s tihim, sanjavam gilasom. « Rada bi imela kak posnetek od vas! Affi dogodite, da va® fotografiram? Sličico bom imela za spotroin.« Z veseljem S Jc dovod®. FotograiPski aparat je ležali na mi®i poleg otomane. Vzela ga je v roko, — in sa sprožila. Takoj naifco je Maotrioe vstaji in se poslovil. Njuna pogleda sta se srečala in v njumdlh očeh so se lesketate solze. Vedela sta oba, da se ne boste nakolS več srečala... Kmalu se je vmfl mož domov. »Ntu, kake čudeže ti je odkril faflcir?« Profesor je bdi v duhu še vedno pri fakirjevem predavanju im tako ni niti opazil Simoninih objokanih oči. »Zelo zanimive stvari nam je povedal. O Hitamju misli... Najrajši bi kar napravil poizkus.« »Z menod?« »Da, s teboj! Na Ikaj «1 misflfa. ko sem biJ odsoten? Pospraivfela si. a med delom si gotovo na kaj mtsMa!« »Da, na marsikaj sem mJsffla!« — Hotela se Je nasmeihnittl a obraiz se ji ie skremžil. »rakiir Je trdi dfet so fotografske pio-šče tako občutljive, da posnemajo tudi duševne reakcije In človeške misli.. ^ »Moj bog, kalka neumnost!« »Neumnost, praviš!? Prepričan sem: če te zdaj fotografiram, bom videl predmet, s katerim so se pečate tvo«?e misM!« Med tem, ko se je Simona še vedno skušala smejati, je MarsolMer pripravljal aparat »Postavi se semfcaj n softne®. Svetlobe potrebujem. Tako, hvala, dobro bo!« Skomignila Je z rameni in Afefej »Vsako neumnost moram deUfi! s teboj! Nu, daij mri aparat, da ga spravim v kovčeg!« »Mi ne padte v gfevo! Talko} bom r®z-v>il ploščo... Radoveden sem... Zaprl se Je v mafflino temnico. Simona ga je slišala, kako je prekladal razne steklenke s police na mizo. Tesnoba jo je obšla. Kaj. če bo Prosper razvili ploščo in zagledal Mauri-cea!... Sttekla je k vratom: »Prosper? Prosper! Mislim, da ie bfla še neka stara plošča v aparatu!...« »"Ne. ne, saj sem .io včeraj spravil.« Kocka Je padla. SSmona si ie v duhu sffikafa izbruh ljubosumnega soproga. Tedajoi Je zaslišala vzfldik; skočila je spet k vratom. Torej tak Je bil začetek. Še en vzklHfe... »Posnetek Je krasno napel; takoj ti ga pokažem!« Prosper je vzklikal samega veselja.. Zakaj neki? Vsa Je drhtela in čelo se jI je orosilo. »Takoj ti pokažem SEko... PloSSa ie krasna ... Ti stojiš v sredi... Misl- la si na nekega moža... oblečen ie ▼ temino obleko... in ta mož slona na nee kem stebru... Slika n5 popolnoma jasna, toda tega tudi ni moči zahtevati.. saj to so saimo tvoje misli in ne konkretni predmeti...« Zdajci se je Simona oddabnfla. Hvala Bogu, pozaibffla je bila zavrteti film m Oba posnetka sta bila na isti pdošS. Morda ga le ne bo poznal... Mož je odprl vrata in stopil v sobo. Obraiz mu je sijali od zmagosilavja. »AM vidiš?« Je klikmvl. »Ali mi zdaj verjameš? To je fotografiranje misli. Mislila si na moža. ki sloni tu na stebru. Obraza ni moči razločiti. Mislila si name. draga...« Postavil je ploščo na okno in veselo nadaljevat: »Zelo hvaležen sem ti. da sfi misija name! Faklr je trne! tored prav. Tudi okvveSke mfeili lahko fotograf ramo! Vidftš. tvoj možiček ie vendar prav storil, da Je šel k predavanju!« Ves srečen se Je smejal in položil roko okoli njenega pasu. Simona je počasi ookffmala z gfevA. In ko so se dotaknile njegove ustnice njenega vratu, je njene skrivil zaničljiv smehljaj. šah Urejuje dr. MIlan Vidmar Krafl šal*ovsk#i komponistov Samsael Loyd je na zabaven način pokazal, kako se v problemih veča potrebna materijalna preraoč belega, če poda število predpisanih potez, kj naj vodijo do mata. Loyd ni imel prav za prav namena ilustrirati omenjenega razmerja sile do časa. Njegov problem, ki ga bom danes opisal, je bil komponiran za pripovedko, ki govori o šahovski partiji, igrani v oblegani trdnjavi. Beli, kj že zmaguje, napove nrnt v treh potezah. V tem hipu prileti krogla, ki zbije figuro belega raz šahovnico. Črni ves vesel, misli, da je reSen. Beli pa hladnokrvno napove z ostaiimi figurami mat v štirih potezah. Zopet zbije krogla važno figuro bele pozicije. »2e vidim«, pravi črni, •da ne bora mogla končati partije.* »Motite se« odgovori beli, » v petih potezah ie mai« Čndovffl problem stofi r začetni poziciji teko-le: a b c d e f g h 8 i im m llš mm BI 7 B H 6 j x §§§ B fjjj B 5 I J§ nn S "8 4 i m S 3 iS ?M wm ^gist B Wk A H 1! St m BeB: K®5, Tg7, Sel, g2, h2 (5 Figur) črni: RhS, Lf2, g3, h<5 (4 figure) Mat v treh potezah. Po2#cija je enostavna in rešitev laSka. Velika premoč belega kralja in slaba pozicija črnega kralja omogočujeta naglo ekse-fondfo. Beli igra očividno: 1.) Tg7Xg3! —-- Grožnja leži na dlani: 2.) Tg;3—h3+, L—M 3.) g2—g4+ in mat C-nr nima druge obrambe kot: 1.)------L©Xg3 Beli izrab; seda} neugodno pozicijo nasprotnika in izsili brez materijalne premoči mat s potezo: 2.) Sel—{3 —--- Crm kralj nima poteze, črni kmet tudi ne. Samo lovec lahko vleče. Kamorkoli pa gre lovec, vedno sledi mat: 2.) — — — L pofnbno 3.) g2—g4+ hi mat. Brez belega skakača, ki ga v zgoraj skicirani pripovedki izbije sovražna krogla, nastane nov problem: a bcdefgh 8 7 6 S 4 3 2 1 ■ S ■ IS S S jjj I H B 8 H ■i 1 mk a B H iH ■ jJk f-M/, ž H H Ul m mm Befl: Kfo, Tg7, g2, h2 (4 figuTe) Crnj: Kho. Lf2, gi3, h6 (4 ffgure) Mat v štirih potezah. To pot je premoč belega že jako majhna. Samo kvaliteto ima še beli več. Neugodna pozicija črnega kralja je ostala ia samo ta slabost črne igre je usodna. Beli začne s: 1.) h2Xg3 --- Zopet je grožnja belega jasna. Trdnjava bo šla v dn^gi potezi na g4 in grozila bo mat na M. Orni se te grožnje ne more ubraniti s tem, da v drugi ali pa bolje v tretji potezi vzame kmeta g3: 1.) — — — Lf2—el 2.) Tg7—g4 LelXg3 3.) Tg4Xg3, Kto5—h4 4.) Tg3—h<3+ in mat. Zato bo črni igral: 1.)------Li2—c5 2.) Tg7—g4 Lc5—e7 Mat na h4 je preprečen. Toda tudi to ne pomaga nič. Beli ima vseeno svojo pot: 3.) Tg4—h4+! Le7—h4 4.) g3—g4+ in mat Ce bi to bilo vse, kar je Loyd tečaral iz enostavne pozicije bi bih lahiko zadovoljni. Toda veliki komponist tu prav za prav Sete začenja. Dtet belega kmete bB nastane namreč krasen in težak problem ▼ petih potezah, čim manj je figur na šahovnici, tem bolj triumtfira ideja. Naj torej krogla izbije še kmeta h2 p s .tem vso ma-terijalno premoč belega. a d e f g h 8 7 6 5 4 3 2 1 ^ ^ ^ S ml mst ilf «„„„ II lf| ž WL ■ m i mm Wm ^ " 'mm WM WM Beli: Kf5, Tg7. g2 (3 figure) Črni: Kh6, Lf2, g3, h6 (4 figure) Mat v petih potezah. Takoi na prvi pogled bo beli začel upati na napad trdnjave s polja hI. V treh potezah ie trdnjava prav za prav lahko na hI. Toda v treh potezah fe lovec črnega tudi lahko na h4. Kaj potem? Krasna kombinacija je mogoča, Naj jo skiciram: 1.) Tg7—e7? Lf2—c5 2.) Te7—el Lc5—e7 3.) Tel—hI + Le7—h4 4.) Thl—h2!! g3Xh2 5.) g2—g4+ in mat. Črni pa se lahko brani drugače. Na: l.)Tg7—e7? --- gre lovec na gl in belj zaide v težave: 1.)------Lf2—gl 2.) Te7—el Lgl—h2 3.) Tel—cl Kh5—h4 4.) Kfo—®6 Lh2—gl ! tn mat s trdnjavo na četrti liniji ni mogoč v peti potezi, ker lovec na d4 udar zadrži. Druga naša varijanta kaže, da je Prva poteza belega nezadostna. Če bi v tretji potezi trdnjava mogla na el, bi bilo vse v redu. Na primer: 1.) Tg7—d7? Lf2—gl 2.) Td7—dl Lgl—h2 3.) Tdl—el! Kh5—h4 4.) KfS—g6 poljubno 5.) Tel—e4+ fr mat Za prvo obrambo črnega je vseeno, kako pride trdnjava na prvo linijo, za drugo obrambo je važno, da trdnjava ne pride takoj na el. Vkljub temu tudi 1.) Tg7—d7 nI pravi začetek. Črni namreč lahko odgovori 1.) ---Lf2—d4!I in je pat če beli ne vzame lovca. Ves napad je takoj zastavljen. Ne, na a7 bela trdnjava v prvi potezi ne more. Na c7 tordj ne bo mogla, ker bi ji lovec s L)---Lf2— e3 takoj odTezal polje cl. Očividno je torej pravilno samo: 1.) Tg7—b7!l Lf2—c5 2.) Tb7—bi Lc5—e7 3.) Tbl—hil+ Le7—b4 4.) Thl—h2!! g3Xh2 5.) g2—g4+ in mat aH pa: 1.) Tg7—b7!! L1B— 2.) Tb7—bi Lgl—hi2 3.) Tbl—el! Kho—h4 4.) K®>—g6 poljubno 5.) Tel—e4+ in mat Kino Impresije o Greti Garbo Kaj pripoveduje o njej John Gilbert: čim sem se seznanil z Greto Garibo, se mi je takoj priljubila. Kljub temu oa, da sva v nestevilnih vlogah skupaj igrala, mnogo ur skupno delala, mnogo kramljala, kljub temu, da ji nilkdaT nisem zakrival svojih čustev, je ona ostala meni neko mi-steriozrao ibfttje, ki nikomur in nikdar ne odkriva svojih misilj in želja. Orna fascinira vsakega človeka na prvi pogled. Kjerkoli se pojavj, se ljudje ozirajo po njej in kar je še najbolj zanimivo, tudi ženske jo gledajo z občudovanjem. Kliub temu nihče me zapopade Grete. V študiju in zasebnem življenju živi popolnoma zase. Nikomur še ni doslej uspelo prodreti v Gretmo dušo ali sipoznati njene želje. Režiserji trdijo, da je zelo težko delati z njo, dasi mi ni izmano. da bi se bila doslej s kom sprla. Ona vzame čisto enostavno brez vsake besede klobuk in plašč ter odide iz študija, če ji ni kai všeč. Po cele dneve, tedne im še delj izostane, če ji ni kaj prav ali če jo kdo užali, čisto nemogoče je prisiliti io, da bi spremenila kako svojo odločitev. Nekoč so ji režiserji prigovarjali. naj bi orevzela vlogo, ki ji v. V Newyorku se je vršila te dni premiera filma, k; je posnet po Remar-queovi knjigi »o trojo glasbeno fcnftnro. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 28. orala LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glashe. — 10: Versko predavanje. — JO JO: O šolskem po-iifcn. — 10.50: Opena oa sratnof. pfloščah. — lU(h Koncert oa citre m kkaro. — 12.15: Tedenski pregled političnih dogodkov. — 15: Prenos zborovskega koncerta iz Krškega. — 17.30: Bobo-slavwi spomini. — 20: Pevski koncert baritooi-st« g. Šublla. (Slovenske narodne). — 21: Koncert zbora »Fer^afeiega saveza«. — 22: Poročila. — 22,15: >Šraimel kvartet«. BEOGRAD 9: Prenos h Sabome oetfrve. — 12J0: Koncert radao-kvarteta. — 16: Ciganska godba. — 20: Klavirski koncert. — 21: Poročfia. — 31.20: Prenos fconfilmske glasbe. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 2035: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.16: Koncert iz Bratislave. — 19-30: Prenos opere »Datibor« tz nar. gledališča. — 22.18: Lahka glasba. — BRNO 16,15: Koncert ia Bratislave. — 19.30: Prenos opere te Prage..— VARŠAVA 1730: Orkestralen koncert. — 20.15: Koncert solistov ki orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Kor,oent »a orgle. — 11.05: Koncert dunajskega somf. orkestra. — 10.30: Orkester mandolin. — 15: Popoldanski koncert. — 17.30: Komorna glasba. — 19: Violinski fti Mavirskii koncert. — 30: Poskusni prenos ie Buenos Airesa. — 21: Sl.irho.igra. — Jaaz-band. — BERLIN 19.16: Komorna glasba. — 20: Operetni večer. — Godba za ples. — FRANK-FURT 1930: Pevski koncert. — 20.30: Prenos iz Stirttgarta. r— 21: Orkestralen koncert. — 22.50: Madžarska poeziia in glasba. — 2230: Pierre Gilles: Zet gospoda Poiriera Ko je ostavil grof Miairii-Aiitonij-Lo-siten - Adaimar-Goiridrain-Il-poEl-EvigeTiij-Gaisitom-Mari:ja de Bonirsu-flure prav zadnji z^atuiik jz svode dediščine v rokah cnoupierov, miu irti ostalo od vsega bogastva ničesar več nego njegova Ikrstoa liimena, njegov grofevski inaiSilOv, zlato v njegovem grbu iti njegov kiro-trienji revimafeeim v tslklepiih, ki sj ga je bij priidofonll s svojim razvratnimi in ne-rednim življenjem. Dve rešiiKi • sta se nastavili groftu: prva »e bila saimomor. toda takšen konec se mu je zdel preveč tpfidbejsto; itn Ibainallen. Druga je bila zakon: drug način samomora, duševnega samomora, veriga iz ipflatina, svinčena krogla na noge, dbroč na pret dn... živio zakonska ječa! Po rodbinskih pravilih bi se mona,l Mark-Antanrij itd. oženiti z gospodično BeMechairovo, ki je roretnjala svoj čais z vezenjem na razpadlem gra-le'snela in bi prinesla kott doto le nekaj onsrave v ostarelem sUogu in nekaj jetičmih zemljišč. Boursuflure se je odpovedal BeHechai- rovi im se je ogledal za kakšno Američanko, hčerko kakšnega kirailja iziti sinje-niih citiron ali cesainja nndčevailiniih sred-'Sitev za podgane. Amipaik te čistokrvne princese so se kazale zelo nedosegljive, kajti izkušnja jih je bila poučiiila, da naslov sam še ne ustvarja sreče. Mairfc-Antondj itd. je že cibupaval. ko je kadiiil zadnjo žimo iz blazin v svoji (kadifei sotbi. Tedaj je domisfcca pet tisočih sveč razsvetlila njegov obup. Spommiiil se je, da je bi'1 prodaj svoja bouinsuffltureska zemiljitača nekemu Poi-rieru, nekdanjemu upravitelju njegovega očeta. Ta Poiiirier je biJ postal po za-si!iu/gi svoje žilave marljivosti nafoogatej-ši iposeistnik v svojem okirožju. In ta Pošrier je imel 'hičer; šlo je za to. da se miladd grof oženi s to hčerjo in da pospravi v istem času miiilijone mjenesji očeta pa rž, koruzo in oves svojih prednikov. Grof je M prepričan o svojcih telesnih učinkovitostih. ZbraJ je torej n»j-elegantnejše obWke iz svojih omar. izposodili si je pni nekem prijateliu avtomobil im se je popeljali do edine gostilne v Cocotte-sur-LMeu; vasi, ki je ležala najbffižje 'posestvom njeigovega bodočega tasta. Potem se je loti potd pretvezo, da je stekar pcfkirajtn, pohajkovanja s Škatlo barv pod pazdluhu po zemljiščih gospoda Poiriera. Nekega lepega poletnega jutra je opazil njegovo hčer, ki je pasla gosi na travniku in čitaila najnovejši roman. Ta milada milijonarka je hia oblečena po zadimji pariški modi im če si je biila ohranila manire svojih prednikov, jih railkakor ni kazala. Mark-Antonij itd si je nadel krinko osvajevallca, izvlekel je čopič in deoal: »Gospodična, ves sem prevzet od vaše dražesrti. Spominjate me na Cerero in Junono, ki sita tafko ljuibii te dvo-nožoe. Dovolite, da vas nasffikatn s temi mičnimi ždvalioaimi, ki so jih nekoč imeli za čuvarice v časih nevarnosti.« Honorče, tako se je imenovalo dekile, je vsa zardela podi' rdečim sofačnikom. Ta lepi miliaidendč ji ni bil zoprn in kmalu se je razpfol med nijima prelesten pogovor. Uro pozneje je mična ouvarica povabila grofa na obed v hfflšo svojega očeita, Skočila je h krmilu elegantnega avtomobila, 'ki je stal zia keroo sena, prosila je sfikarja, naj se vsede k niiej in fe odpeljala. Gosi so ji sflediiile. Poirfer je BounsmtfPurea dobro sprejel: ni rmt b'$o neprijetno, ko je videl sinu svojega nekidaniega gospodarja sedeti ob svoji mizri. Debeli, rdečeBčni in lokavi posestnik je čutil neko slast v tem, da je razkazoval mladeniču spretmem-oe, ki so se bile izvršile na njegovih nekdanjih posestih. In Mark-Antoniiii itd. se je zadovoljno smehfljal. Mislil je na spremembe, kd jih je hotel izvesti v tem pogledu. Dogodki so se prehitevati. Zaljubljenemu dekletu je ušel' prašič in šest gosi. Ko je grof zaprosil za njeno roko. ga je oče sprejel in sklenili so, da napravijo pogodbo. Znamenit notar je ponesel listine, Poirier je določil svoji hčeri doto pet milijonov frankov, ki bi jih izplačali v teku enega leta, če bd se njegov bodoči zet dvanajst mesecev pokoril vsem njegovim odredbam. Mark-Anto-nij itd., ki je čutil v svojh osveženih živcih vipC&v svojih umrlih dedov, ni pazili na ta pogoj; me ml je, da bo že nadvlada! voljo svojega' bodočega tasta. Poroko so slav iti na hitro in v Jockev-sketm kilubu so mnogo govorili o tem nečuvenem zakonu. A grof je pustil, naj se slabi jezici izigovorijo po miffi volji im ves bfajžen se je pripravljal, da si uredi svoje malo življenje na deželi. Ampak na dian po poročni noči ga ie vzbudili zveneč gflias iz njegovih sanj: »Hej, vi tam, gospod grof, vstaniite! Ura je...« Z očrni pobitimi spanca je pogledal no- Godba za ples. — LANGENBerg 20: Violinski koncert in operna glasba. — Nočni koncert ia ples. — STUTTGART 1930: Prenos iz Frantafu-r- pokradli, drugi jo je nevede z drugo fižolico pojedel, tretji mi je pisal, da se je izvrstno obnesla, četrti mi je poslal ves pride'ek ▼ množini 26 dkg zrnja. V Kranju smo dognali tofle: Sadil 1. maja po 4 zrna v jamice po 40 cm narazen. io. maja je rastlina pogledala iz zemlje kakor drugi fižol in 10. septembra sem dozorelo populil in obtrgal. Stebla so iinela po 80 strokov, pa tudi samo po 15, kakor je bilo pač seme dozorelo in kakor je slučajno dobilo boljšo zemljo. Iz 20 wn sem pridelal 1400 zrn, to je 70kratno seme na suhi puhlici, na kateri se koj drugi dan po dežju že pokadi za motiko. Imelo je pa: 220 strokov po 1 zrno = 220 zrn, 449 strokov po 2 zrni = 898 zrn in 94 strokov pD 8 zrna = 282 zrn, torej vsega 1400 zrn. Šolski upravitelj g. J_»rSe v Naklem fo je sadil v obdelan ilovnat svet in je pridelal 26 dkg zrn. to je 182teratno seme. G. dr. Fajdiga v Kranju jo je sadil v ilovnat svet, pomešan z mivko, ki je bil še tudi pognojen s superfoefatom. Ta je pa pridelal kar 40 dkg soje. To je celo 280kiatno seme. Tu se vidi, kako resničen je rek, da krava pri gobcu molze. Tak prideleV je naravnost ogromen, če se pomisli, da daje urkopp% ,Gloria' i.t.d. po reklamnih nizkih cenah dobite le pri .Tehnik4 JOSIP BANJ Al LJubljana, Miklošičeva cesta SO Palača Okrožnega arada PRODAJA TUDI NA OBROKE! uvažajo iz Mandžurije. Leta 1927. so jo uvozili 600.000 ton, a leta 1928. že 1,200.000 ton. Doma so je pa tudi precej pridelali, ker imajo že aklimatdzirano sorto. Za zdaj je največ uvažajo za izdelavo olja, ker 'ma soja v sebi do 20% masti. Ko bo pa pridelovanje doma napredovalo, bodo pa tudi porabo povečali in delali iz nje razne jedi kakor jih delajo vzhodni narodi. Jafonei delajo iz nje na primer rjavo, prijetno slano omako, katero porabljajo pri vsaki jedi kot zabelo. To omako na kratko imenujejo »soja«. Dalje delajo iz nje kašo, sir in jo pražijo kakor kavo za kavni nadomestek. Dasi ee cela nerada kuha, jo vendar tudi na tak način pripravljajo kakor pri nas tižoL Poleg teg« pa na Nemškem sojin« tropine uporabljajo kot močno krmilo za motene krave, katerim pokladajo tudi zeleno sojo. Ako smo dajali včasih živini za »3banje poparjene fižolove luščine, koliko boljša mora biti zanje še zelena soja! G. inž. Jeglič je zapisal, da jo zajci radi jedo. Mi sadjarji 6icer pravimo: zajcu smrti a dokler ta zakon ni podpisan, naj ne strada med nami, da ne bodo lovci nosili praznih zajčjih mehov domov. Za fazane sejejo po mejah razne grahorje in »lupine«, da 6« lažje prežive. Prav gotovo bi jim ugajala tudi soja, zelena ali suha. Saj tudi kokoši rade jedo suho eojo in potem dobro neso, kar je poskusil g. Omersa v Kranju NaS delavci 6i zidajo svoje hišice, pri katerih jim ostaja še nekaj kvadratnih metrov za vrt. V tega lahko zasade sicer solato in kolerabo a vsaj četrtino vrta naj zasade s SOK). Soja ima nedvomno veliko bodočnost, Ne rečem, da jo kar začnimo eaditi na debela, a nujno priporočam, da jo poskušamo t malem v vseh zemljah in legah. KaHkor prej jo bomo aklimatizirali, tolika prej sa bo pocenil živež. V ta namen bom dajal članom Sadjarskega in vrtnarskega društva m tudi dragim, če bo še kaj ostalo, za po6knšnjo po 100 zrn soje, pridelane v Kranju, na našem rednem sestanku v nedeljo 25. t m, O uspehih mi bodo potem poročali na rednem sestanku zadnjo nedeljo v septembru. Poročati bo, na kakšni zemlji so jo imeli in koliko strokov je imelo po eno zrno koliko po dve zrni in koliko- po tri. J. Žirornik, Krani. Nenavadne ft&iulfe G. C. A. Traff se je udeležil svetovne vojne in je imel smolo, da je na bojišču prišel ob levo nogo. Drobec šrapnela mu je bil ostal v kolenu, rana se je gnojila In naposled so mu moral! odrezati nogo v stegnu. Kmalu nato je Traff okreval in jel je razmišljati, kako bi nadomestil izgubljeno nogo. Za protezo ni imel denarja in končno si je pomagal na prav originalen način. Dal si je napraviti 11 čevljev visoke berglje, po katerih hodi zdaj že skoro 10 let. Živi v Galesburgu v Ameriki in gleda z višine na ljudi te® pravi, da se prav dobro počuti, D. Vargazon: čebelica Od cveta do oveta čebeMca leta, na čašioe seda, skoz vratca po®led a in s fcriili šumi': »Vonjava kraljica, poffljan krasoti c a imaš 11 strdi?« Kraflpca jo kJiče, čebelico miče — spusti se v dvorano rumeno postlano: po lestvicah pleza, v omarice seza. na hrbet spet pada čebelica irfada, se srečna smeji — predalčke odpira, sbndii si nabira m s krili šturfi. Vsa s praškom Obdana teti razigrana v utojak — svotj domek sladak. Bibiča pri volovski čredi Bibiča se je zbudila, ker je morala kihniti. Ln zdajci je začela vsrkavati zrak in jela je premišljevati, od kod prihaja ta čudoviti vonj, — vonj, ki ga je dobro poznala. Uganite, kaj je Bibiči tako lepo dišalo? Vonj cvetlic? Kje neki! Vonj svežega kruha? Tudi ne! Dišalo je po hlevu, po pravem kravjem hlevu jn Bibiča je ljubila ta duh. Poskočila ie s klopi, kjer je bila prespala noč s sanjami o svoji ljubi mamici. Tekla je k železnim vratam. ki so bila že odprta. Pogledala je na vse strani, nikjer ni bilo videti kakega hleva, a tam — daleč se je nekai zibalo. Bila je volovska čreda. Bibiča ie tekla, kar so jo nesle nožice in je naposled dohitela čredo. Joj, še nikoli v svojem življenju ni bila videla toliko volov! Hotela jih ie šteti, a vedno spet se je zmotila. Naposled jih je naštela kar tristo, in pastirjev je bilo dvanajst. Vsak pastir je imel v roki dolg bič in iz ust je visela vsakemu pipa. Kmalu se je Bibiča s pastirji seznanila in povedala jim je, da jih bo spremila na jug. Cesta je bila prašna in zamazana in Bibini čeveljčki so bili takšni, da jih je bilo joj pogledati! Hitro jih je se-zuia. zvezala trakce in jih vrgla čez ramo. Tako je hodila bosa. Kako se ji je godilo na tem potovanju .je kasneje sama popisala v pismu svojemu papačku. J »Ljubi, dobri papaček! Stanujemo v nizki hišici, kjer je vse v neredu in vse razmetano. Človek bi mislil, da stanujejo tukaj roparji, a v resnici stanujejo v tej hiši samo pastirji, ki spremljajo volovsko čredo, in pa tvoja mala Bibiča. Papaček, odločila sem se, da postanem pastirica in zato sem šla kar s pastirji na pot proti jugu, kjer bodo prodali volove. Naučila sem se tudi kleti, a obljubim ti, da ne bom tega nikomur povedala. Menda se je zdaj spet pričela šola. Oh. prosim te, ljubi papaček, napiši mi opravičilni listek za gospodično Fa-gerlundovo, ker bo drugače spet strašno jezna name. Reci ji, da sem si zlomila nogo, ali pa. da imam tifus in ležim na smrtni postelji, ali kar hočeš. Zdaj ne morem priti domov, ker moram paziti na pastirje, da lepo ravnajo z voli. Včeraj je eden izmed pastirjev neusmiljeno pretepal ubogega vola, ki je že ves čas šepal. ker je stopil na črepinjo in si ranil nogo. Lahko si misliš, kakor sem bila jezna. Skočila sem k pastirju, mu iztrgala bič iz roke in mu primazala nekai gorkih po obrazu! Hotel me ie udariti, a ostali pastirji so mu branili. Tako sem rešila ubogega vola, da ga ni hudobnež še dalje mučil. Zvečer smo prišli do te hišice in pastirji so se jeli prepirati in naposled so se tudi stepli, a jaz sem bila tako utrujena, da sem kljub pretepu takoj zaspala. Spali smo na tleh, ker v hiši nimajo postelj. Nametali so nam nekaj slame in sena na tla in tam smo spali. Nič ne vem, kje sem dobila toliko bolh. Neprestano me nekaj grize, nu. jutri bo že bolje! Volovi so spali zunaj na travniku, ki se razprostira pred hišo. Danes mi je pravil neki pastir, da veruje v duhove, če kdo umori kakega moža in mu vzame denar, tedaj morilec nima vse življenje miru ,pred duhom svoje žrtve. Neprestano ga hodi strašit .dokler morilec ne izroči ukradenega denarja sodišču in dokler ne prizna svojega zločina. Marsikaj sem se tu naučila itn marsikaj novega sem slišala. V starih časih so nosili pastirji živalske kože na telesu, ker še niso poznali blaga in so bili vzlic temu prav zadovoljni. Upam ,da se bom kmalu vrnila domov in prosim te še enkrat, ne pozabi sporočiti gospodični Fagerlundovi, da sem na smrt bolna, ker drugače me bodo izključili iz šole. Mnogo mislim nate in te srčno pozdravljam vedno samo tvoja Bibi.« no konju, ki dirja s svojo lastno močjo naprej. Da pa vleče voz našega telesa v za-željen; hitrosti, ga ie treba včasi priganjati, včasi pa zadrževati. »Simpatikus« je bič, »vagus« je uzda. Oba živca je moč razdTa-žiti na različen način: z ranitvijo ali z duševnimi dojmi. Ce nas kaj močno razburi, nam »vagus« zaradi tega nekoliko ohromi in srce nam jame pod bičem »simpatika« hitreje utripati. 4. Če hočejo izsledovaki zavarovat; svoje taborišče ored zvermi, zakurijo ogenj. Nekateri mislijo, da se zveri do Drirodi same bojiio ognja. A stvar n; tako preprosta. Razna opazovanja so pokazala, da se živali, ki slabo vidijo, ne dado l>osebno opla-šiti z ognjem. Pravi razlog je v tem. da ogenj osleplja ttste nočne živali, k; dobro vidijo. Če se odvrnejo od ognja, ne vidijo nekaj časa skoro nič.. Zato se ognja že v naprej ogibajo. Požeruh Mož, ki ga vidite na sliki, je Albert Roger iz Newyorka, eden največjih požeruhov na svetu. Nedavno je pojedel Vprašanja za bistre glavice (Glej »Mlado Jutro« zadnde nedelje!) OdeovOri: 1. Pri Rimljanih je imelo leto izprva 10 mesecev in se je pričenjalo z 'marcem. September, oktober, november in december so bili tedaj s številkami 7., 8., 9. in 10. mesec v letu. Tudi ko so pozmeje razdelili leto na dvanajst mesecev, je ostal začetek leta pri marcu. Šele z letom 153 ipr. Kir. r. je postal 1. januar začetek novega leta. 2. »En konj razvija seveda samo eno konjsko silo (KS ali HP)!« bi utegnil kdo reči. Pa ni tako! Prvič imanin zelo različne pasme konj. ki so tudi z močjo popolnoma neenake, in razen tega je treba pomisliti, da konj ne more neprestano delati, kakor stroj. Treba mu ie oddiha, spanja itd. Če vse to uvažudemo, zmore konj povprečno V« Ks. A kaj je prav za prav 1 Ks? S to označbo zaznamujemo delo, ki ga je treba opraviti, da se dvigne 75 kg v eni sekundi 1 m visoko 3. Od radosti srce bolj bumno utriplje, od bolečine se krči. od strahu zastaja. Žila nam včasi živahno bije. včasi jo je komaj čutiti. Vsega tega navadno ne moremo iz-premeniti. Dva živčna voda, »vagus« in »simpatikus« povzročata te pojave. Živci »vaga« delajo utrip žile počasnejši, živci »simpatika« ga pospešujejo. Srce je podob- sto in dvajset jajec za zajtrk in po tej pojedini je trdil, da bi lahko še snedel kak zrezek ali kaj sličnega. Želimo mu dober tek, povrhu pa še pečenega vola! Franka Lavrenčlčeva: Mladi kopalci Vroče je in solnce peče hladna voda vabi nas, tam kjer Sava mirno teče se začel je zlati čas. Deca raja, deca vpije in škropi na vse strani, sem in tja po pesku rije, srečno ji žare oči. Ta si s kamna grad postavi, drugi se na solncu greje, oni tam stoji na glavi, v vodi se četrti smeje. Ko pa solnce zatemni, lačni so in trudni vsi. Smuk v obleko — na pohod se odpravlja, mladi rod. J5$--- Zvesti pes Buklog, katerega vidite na sliki, je potrdil stari izrek: pes je najzvestejša žival. Peljal se je s svojo gospodarico gospo Larkenovo z Dunaja v Bratislavo. Drugi dan ko se je hotela gospa Larkenova spet vrniti na Dunai. ni bilo psa nikjer. Naposled je morala stopiti v vlak in se odpeljati, ne da bi vedela, kaka usoda je doletela njenega psa. A glej, dva dni kasneje je nekdo praskal po vratih njenega stanovanja. In ko je gospa odprla vrata, je zagledala svojega buldoga. Prišel je bil peš iz Bratislave, kjer se je izgubil, na Dunaj k svoji gospodarici. Od dolgega potovanja je imel krvave nožice in od lakote je bil ves onemogel, a v nekaj dneh si je zopet dobro opomogel. Drejče Tedaj je zagledali na cesti Hostrakovega ornega ovčarja. »Karo!« ga je poklical, a pes ga ni 'slišal. S podvihanism repom, penastim gobcem in rdečimi očmi, z glavo nagnjeno globoko k tlom, je mrko šel mimo dečka. »Kaj ima danes Karo,« se je začudil Drejče, »kako hudo gleda!« In zdaj se je spomnil, da je učitelj pripovedoval, kalkšni so stekli psi. Ta je bil prav tak, in prav tedaj so bili tudi pasji dnevi In tudti poznal ga m Karo, čeprav sta bi>la sicer pri-jateHja. Pes je še vedno potuhnjeno stopal naravnost po klancu. Pene v sivem prahu so kazale njegovo sled. Počasi je šel deček za njim. Tedaj so se na vr-bu Manea odmrla vrata otroškega vrtca in truma otrok je plani:-!a po klancu navzxM, pred vsemi županova Min-ca. Videl je, kako so valovali njeni lasje v vetru in kaiko je pes ob otoškem kritku dvignil glavo in obstal. Ne da bd pomislil, je planil Drejče za ntrLm. Videl je še, kako se je zaletel proti Minci in havsniil po njenem krilu. Tedaj je bil Drejče že tiSc za njim, od zadaj ga ie zgrabil za ovratnioo, m« poklekntil na hrfbet in stisnil glavo penaste, hlastajoče živali v prah. Z vso silo je držati besno žival. Otroci so se s prestrašenimi krikom razgubili Na prag je stopila učitel.iica, a ostala v daljavi in klicala na pomoč. Močna žival se je obupno branila in strahotno tulila. Vik m krik je privabil župana in bi-itča k oknu. »Štefke! pes!« sta razločila iz vpitja in »Minca!« Župan je p Obledel, planil iiz hiše in mimogrede pogra-flffl težak kol. Na cesti je videl svojo jo-kajočo Minco in na tleh v oblaku prahu čuden, zamotan klobčič. Planil je tfjakaj. »Pozor !* Drejče se je nagnil nazaj, a ni spustil psa. Tiik njegovega čela je težko padel županov kol. Pes je bil mrtev, po tleh kri in pena. »Minca!« Otrok je planil očetu v naročje, zbirata se je truma vaščanov, kli so razburjeno vpili drug čez drugega. »»Drejče ga je držal, adi ni priden, oče?« je gostoflela Mine a in ptrijeta dečka za roko. Drejče je bil v zadregi: »Nič, nič, saj to ni rtič!« se je branti-l ves zasopel. »Minca ima prav,« je refkel župan »priefen dečko Si. Zdai pojdeš z nami domov, kosilo je že na mizi. Dečko je boječe poškilM na biViča, ki je spravljal psa s poti, nato pa je krenil za županom in Minco. Ko je stopil v hišo. je zagledal na miza svojo vrečico žita. A župan jo je molče umaknil v kot za pečjo. Niihče nri več govoril o tem. Županja mu je spet in spet naipoMa krožnik. Minca je naslonila glavo v debeli ročici in občudovala dobri telk svojega rešitelja. Nazadnje je Dretjče odtoki žlico in z bfla-ženhn obrazom dejal: »Ne morem več!" — In čudO! Solnce ni obstalo v svojem teku, ko je bi Drejče prvič v življenju sit. Zvečer, ko je Minca že spala, se je župan odikašljafl in dejal ženi: »Ana!« »Kaj?« »Fant je močan.« »Je, hvala bodli Bogu!« »Tudi zloben ni, le nekoliko podivjan.« »Dober je in pogumen,» se je županja zavzela zanj. Pri tem je stopila k postelji in z dolgim, srečnim pogledom zrla na Minco. »Za Rezo mora dbčšna kaj storiti!.« »Šele zdaj si se tega domisli?« Župan je prezrl ost. »Jutri jo po-ipeljem v bolnico, da bo imela zdravnika in osikrbo.« • Molk. Župan je zmerom vse dObro pretehtal. »In Drejče?« Županja je nestrpno stopila predeni. »Kaj pa ž njim? Saj nam je rešil Minco!« »V hišo ga vzamem,« je nazadnje odSočil župan. »Otroke zna varovati in tudi pri delu bo že lahko pomagal.« »Menj bo tako prav,« se je oddahnilo županji. »Ga bom že odvadil krasti, saj bo pri nas lahko sft!« »Za to bom že .iaiz posfkrbeJa; pri županji ni še nitoče lačen vstal raza mize.« Tako se je zgodilo, da je Reza kljub žetvi prišla v ddbro oskrbo in da je bil Drejče odsleij vsak dan lahlko tako sit da ie rekel: »Ne morem več!« 'Konec.) Logarjev Tinko z divjim petelinom Logarjev sinko Tinko se vsako pomlad veseli, da pride gospod graščak iz mesta na letovanje. Gospod graščak. stari naglušni baron Pleša živi namreč pozimi v Ljubljani, da se nagleda v gledališču zanimivih predstav in se nauži-je izvrstnih klobas, ki jih ima že od mladih nog tako srčno rad. Na pomlad, posebno v maju, pa se odpravi na svoi grad Zapuščeno, kjer mu Tinkov oče Logar oskrbuje jako obširne gozdove. Divjega petelina hoče vsako leto v maju ustreliti baron Pleša. In kadar ga ustreli, je neznansko dobre volje, plača očetu Logarju dva litra vina in ga pohvali, Tinku pa pokloni novega »kovača« to je — kakor veste — premoženje celih desetih dinarjev. Zadnjič prejme oče Logar zopet pismo iz Ljubljane. Baron Pleša pride nad divjega petelina. — Kako ga bo neki podrl, le to bi rad vedel, kako bo baron podrl divjega petelina, ko je že ves naglušen in slabo vidi. Hentaj no, kako bo to letos z divjim petelinom! Take skrbi so očetu Logarju rojile po glavi. Ce ne bo petelina, ne bo dveh litrov. In tudi pohvale ne bo. Pač pa zamera. Saj zna baron Pleša bati siten. Ostarel je pač! Dolgo je premišljeval oče Logar in se naposled domislil: »Da tako bomo naredili!« Zadovoljen ie zgodaj zvečer legel spat Preden pa je posvetilo jutro je bil oče Logar že v planini. Ustrelil je divje-petelina m ga prinesel domov. — Tinko k meni pojdi v sobo! — je oče pozval sinka in mu razložil, ko sta bila čisto sama: — Jutri zjutraj bom gospoda barona spremljal v planino in ti pojdeš poleg. Ne z nama; že pol ure prej boš odšel k tisti stari smreki na jasi. Petelina, ki sem ga danes ustrelil, boš nesel s seboj. Splezaj z njim na smreko in se dobro skrij v vejevju. Ko se bova z baronom približala in mu bom šepnil, naj strelja, počakaj na pok, nato pa vrzi mrtvega petelina z dTevesa. Gospod baron bo silno vesel... saj veš, deset dinarjev... Bati pa se ni treba prav nič. gospod baron bo streljal brez šiber in krogle. Drugo jntro ob zori je Trn ko sam z nahrbtnikom ubral pot v planino. Saj do smreke na jasi ni bilo več ko pol ure hoda. a za deset dinarčkov bi Tinko vsako jutro tudi v šolo šel že ob zori. Spiezal je na drevo m čakal skrit med gostim vejevjem. Prelepo majsko jutro se je budilo vsenaokrog, veselo so se oglaševali krilatci in rdeča zarja je oblivala gorske vrhove. Tedaj... trudoma je prispel ria jaso graščak, spremljal ga je oče Logar. — Prisluhnite, gospod baron — je čul Tinko očeta prav glasno šepetati v uho naglušnemu graščaku. — Tamle na smreki kleplie divji petelin. Graščak se snlazi previdno pod smreko, videl ni dosti in je slepo sprožil navzgor. Smrad po smodniku ;e buhnfl ' Tinku v nos. Skozi vejevje je tedaj ne- | kaj s šn:irom padlo na tla. — Oh. mili Bog! — je vzdihnll oče Logar in se počehljal za ušesom. — Kai pa to? — je začuden gleda! graščak. Pred njima je pod smreko ležal poln nahrbtnik. Tinko je bil namreč vrgel d:\jega petelina z nahrbtnikom vred z drevesa.... Graščaku je prevara takoj postala očitna. Nekaj malega je sitnaril, naposled pa dejal: »I nu. saj sem res že prestar za divjega petelina. Nikoli več ne pojdem na lov!« In se je pobotal z očetom Logarjem in mu za poslednjega petelina plačal dva litra vina, sinku Tinku pa za ponesrečeno zvijačo dal dva »kovača«. Iz življenja naših malih Pri Požtganovih imajo prelepega in milega kanarčka. Svobodno se sprele-tava po sobi. A kadar je lačen, skoči na Okence, kjer iima kletko. In je v kletki vsako jutro nov sladkorček in vsako ponoldne nov piškotek. Pri Jeranovih v isti hiši pa imajo srčkano triletno punčko Marjanico. Ne govori še vsega, k Požganovim pa pre-rada zahaja, da se pogovarja s kanarčkom. Pride dopoldne in pravu: »Ticet (tiček). imaš star sladko'ček!« In pohrusta tfčfcu sladkorček iz kletke. Ptride popoldne in hitro dožene, da ima »ticet« tudi star piškotek. Potlej ona pozob®« staro slaščico in zadovoljna odide: »Klanjam se, ticet!« Ceča je drobno dekletce in jo je pomlad zadnjič nekoliko pobodla. To se pravi, prvih črešenj se je nazobala Ceča in veste: po črešnjah. po jagodah in takem se lahko primeri otrokom, da obo-®jo in so po vsem telesou tako rdeče pegasti, kakor da bi se javljale ošpice. Zavoljo previdnosti so starši poklical zdravnika. Prišel je, ko doma ni bik) ne očka ne mame. Zato je ob postelji pri (bolmi Ceči sedela sestiričina. O, kako se je Ceča ustrašila gospoda adravttftka. Menita je pač, da ji bo zobe drl. kakor je že čula govoriti To se sicer ni zgodilo, pa se je Ceča vendar bridko zjokala, ko S je gospod doktor s toplomerom — tako svetlim kakor oster nož — izmeril toploto. — Jaz bi le rad vedel zakaj se de-reš! — je deta! dolkrtor. — Saj boš kmalu zdrava. Potem je odšel. Zvečer pa je Ceča vsa soizna tožila oČkiu m imaimi: — Gospod zKjjavnfo je bftv hiud! — Tako, samo hud? Pa nič dober? — Oja, dobej... potem ko ie šov. Nadarjen deček V Newyorku živj devetleten deček, ki je izredno nadarjen za glasbo. Piše se David James. Ko je bil star kakih pet let, ga je vzela nekoč mati s seboj v gledališče. Deček je sedel v prvi vrsti in je neprestano strmel prvega violinista. Od tedaj je neprestano prosil mater, naj mu kupi gosli, češ, da bo tudi on postal velik umetnik. Mati mu nihotela uslišati pro-nje, ker je bil še premajhen. In veste, kaj je storil mali David? Razdrl je velik zaboj in si iz desk zbil violino, lok pa je zrezal iz vrbove šibe. Slika kaže Davidove gosli s katerimi je vzbudil deček veliko pozornost. Kasneje mu je mati kupila pravo violino in deček se je tri leta prav pridno uril. Danes ga smatrajo za najboljšega učenca glasbenega zavoda v Newyorku. Ameriški listi mu prerokujejo lepo bodočnost in upajo, da bo David v kratkem času zavzel prav vidno mesto med goslači. Previdnež Tonček: »Dedek, ali so ti že izpadli vsi zobje?« Dedek: »Da. dragi deček, vse zobe sem že izgubil!« Tonček: »Dobro, dedek, če je tako. te prosim, da mi držiš torto toliko časa. da poiščem žogo!« Kopnite knjige za deco v Tiskovni zadrugi! V dolini veselih l Ka2ast0 siMne roke in bistrih ljudi Drobne zanimivosti z nedeljskega sprehoda od Ribnice do Ortneka od tam prihaja nad RibnSčame najgrše vreme... To pa to — v Ribnico sem se zadnjič vozil kaikor gospocfc K nedeljskemu jutranjemu dolenjcu namreč železniška upra»a, zaradi lepšega prav rada priklene par staromodnih vagonov I. m II. razreda, da veljajo za tretjerazredne. Ce si pameten, se boš široko raamestil v prvem razredu, zakaj pred tem rma-jo nekateri ljudje vendar tako hud re-spekt, da vanj ne silijo, pa če bi bilo povsod na vagonu sejmarsko napisano: »Danes za denar, jutri zastonj.« Oziroma narobe... Toda Dolenjcev in posebno ne Rilbničanov P. t. železniška uprava ne bo dolgo izzivala. Ko se bodo počasi navadili na II. ali prvi razred, bodo sčasoma za najnižjo ceno prav gotovo zahtevali nove vagone, nato hitrejšo vožnjo in končno še radio in televizor v vsakem kupeju. Ni me sram povedati, da me je čestita ribniška dolina prvič sprejela v svoie deviško naročje. Kaj hitro sva si poste#a domača in vse kaže. da bom odslej sel v tisto plat še večkrat vaso-vait. Seveda pri belem dnevu, ob lepih nedeljah. Špaisno. Ribo imajo Ribničam v svojem grbu na magistratu in govorijo in se odire zrnje jo res tako kakor gre njih sloves po vesoljni Dravski banovini, če ne še čeiz. Pa n vsak žmurgelj za njihovo družbo. Tudi vsaka slovenska »špraha« ne. Če boš po ribniški dofcni hodili, kakor bi kislo zelje prodajal, im govoriil, kakor je v novih bukvah zapisano ali pa v Vodmatu govorjeno — phe! »Na zastoup' m!« Nasmejan kakor da s: vinski brat pa zmožen sedmerih šprah, ki so vse slovenske — tak pojdi v dolino veselih in bistrih Rilbničanov. Mnogo je v Ribnici m okolici zgodovinskih znamenitosti, ob katerih pa neveden greš mirno, če te ne opozorijo nanje, ali če se jih sam ne spomniš. •Koračiš na primer tik srtarikave enonad-stropne hiše, kli je zdaj Lovšinova, in ti še oddaleč ne bo padllo v glavo, da je to staira šola, v kateri je 1811 in 1812 prizadevni šolnik Kromholz vsajal boso-petniku Francetu Prešernu v razumno glavico prvo učenost. Stavim, da so ribniška leta zapmistila v našem poetu največ sokov humorja »in nedosegljive njedljrvosti Če stopiš v sedanjo ribniško novo šolo, ti bodo odprli »zifarte bukve«, kjer je Prešeren obe leti vpisan med »premdfarji« — odličnjatei.. . Imenitna je cerkev, velik® je farovž, zgodovinski je Rudežev grad za potokom: že Vodnik ka-Ii je zabeležil, da je Ribnica najlepši trg. Ampak pivo je dandanes ob vročih nedeljah izvrstno pri Cenetu za vogalom. Prijetno ohlajen in iz kuhinje potroštan boš naravnost v zadregi, kam bi jo mahnil iz Ribnice. Ne, da bi ne bilo izprehodov. Preveč jih je! Tcda glavna, široka cesta vodi no dolini le ena. Ali b: proti Kočevju? Ne, lepše in spodoih^eiše bo v to stran, proti Bregu, proti Ztebiču, tako rekoč proti Ljubljani. Čevlji se bodo napast: prahu, resnično, oko pa lepot ne videnih in svetu še vse premalo znanih skrivnosti. Resno besedo: * Malo goro zreš na desni in ne pustiš e vida prelepo samujoče cerlkve sv. Ane, najvišji razglednik pa so Sitene, odkoder te neki ob jasnem vremenu bistro oko ponese do Ljubljane. Na levi stra-rni doline pa se v nedogled razteza strma Velika gora s Slemeni in z visoko planoto, ki se vleče do Loškega potoka in na severu tja proti Blokam. Čudovita prelomnica med krašfoim m alpskim svetom: dočim je Maia gora sam votiimast apnenec, ki slastno požira vsako kapljo vode, je Velika gora na nasprotni strani sairno na 900 m visokii planotah kraška, spodaj pa sam najboljši dolomitski, alpski svet, raztrgan po neštetih dolinicah in dovolj bogalt na ■vodovju. Raščica. Bistrica, Tržišaiea sprejemajo vodo izpod Slemen. Močmi studenci že blizu izvirka ženo žagie in mline, da vzamemo samo Ribnico^ Ravni dol, Danski studenec. Obrh... V dolini, v smereh proti Mali gori pa se vodovje naglo izgublja pod aesnffloi,? Tržiščica na primer v Temitero. Časten, f prečuden svett. A to je samo seroma-stran prostrane ribniške pofkralime. Proti jugu je horizont neizmeren. DoiUnra so preko kočevske republike nadaJ)ug© skoro Kolpe, prereziutjeta jO saerio Hribčka Sltrmec in Jasenca, koder votcB pot mimo znanega Framcozovega groba, na katerega še dandanes vsak popofrntflk, kn stopa mirno, vrže v poaaSoenje svežo vejioo mi grob... V davnih, davnčh dneh je voda tekte od Biok do Kolpe. Danes je ta svot raztrgan na številne totize in kose. a ob povodnjih vendar hitro narastejo cela jezera. Siaibo slovit po teh nesrečah je ralkitniški kotel. Po trikrat pa toda večkrat na leto seže voda mlinom do streh 5n vse zaiblati. Mlinarji beže s svojimi zalogami v vas na varni breg. svoj obupni ipdes pa na mlinskih podstrešjih m strehah, ki štrlijo 'iz vode kaikor zapuščeni otočki, uganjajo podgane, prestra-dane cb dailtjši povodnji talko, da si medsebojno obgriziujejo gilave... Rakiitnica, oddaljena dva kilometra od Doflenje vasi, spadajoča v 'kočevsko zagorje, uživa nevšečmi priimek »MačSa r'ž«, ker Toda — stopimo, stopimo proti Bregu! Od Ribnice je do tja komaj pol ure hoda. Spodnji del vaisi je pred desetletjem razruval požar, zato je vse prenovljeno. Kakor velikanski torzo najmodernejše kiparske struje pa se od daleč vidi ostanek gradu, ki ga je 1848 podrl graščak Rudež in z materijaliom postavil ribniško sodnijo. In kakor se čudno čuje, je vendar res: še pred 25 leti je ta vas bila last graščaikov ter so se vaščani šele pred leti popolnoma oid.touip.iflH, Daleč naokrog je včasi slovel »bršfci hrast«, ki so ga štirje možje komaj objeli. A 1912 je vanj treščila strela in mu ubila sitaro življenje. Za vasjo ob cesti proti Zlebiču se pretakajo že prave kraške kotanje, samo da ne še zapuščene od zelenja, pač pa polne rup. Še med vojno se je tilk nad Brškim mlinom odprta posebno velika rupa, ki je ob količkaj suhem vremenu požrla vso vodo. Prosil je mlinar oblasti, da mu dovolijo kanalizacijo. No. ker mu niso dovolili, je na lastno pest uredil kanal in ima zdaj vode, da je z njo vse leto zadovoljen ... Na levo stran poglej: kjer je naselje, ali hiša na samem, je vse samo novo zidanje. Rdeče se odražajo strehe. Breze, Jurjevica, Kot — tu je prava domovina rešetarjev, venomer znanih po vsem svetu, kakor slavni protagonist njihove narodne in stanovske himne. Vrban. Svoje tiho in zadovoljno življenje med zglednimi farami živi cerkev sv. Križa, a zadaj za Kotom se med zelenje skriva Nova Štifta, slovita božja pot. Tu so se 1914 naselili Frančiškani, prej pa je tu v pokoju samotar;! pesnik in komponist »Slepca« (Le enkrat bi vi-i-del...) dobrovoljni župnik Karel Klinar, zvest prijatelj nesrečnega goriškega slavčka Širni na. Umri je po vojni kot gost ribniškega graščaka Rudeža. * Pred Zlebičem je znano križišče. Levo se odcepi cesta, vodeča pod Stotnikom mimo Sušja in med Vinicami (rojstna vas dr. Ivana Prijatelja) v So-diražioo in Loški potok, pa še dalje, v Drago in Čaibar. Ne boj se, kadar se boš v te kraje namenil: če si pešec, boš dobrodošel povsod, če nisi, se vsedi v avtobus, ki ga premorejo. Bogme da! Blizu križišča pa si ne pozabi ogledati velikih jam in izginjanja Tržiščice. In sploh, preden kreneš dalje, stopi v Ko-zJinovo gostilno tilk ob cesti. Cisto je prenovljena. Harmonika vabi in kak navdušen dobrovoljček ti bo vM ko-rajžo s popotno pesmijo, prikrojeno po ribniško: Popotnik pride čez goro in hlačke nosi čez ram6, pa kamor se oko ozre — povsod so hlačke strgane... Iz Zlebiča pa lahko izdam še eno znamenitost. Tamkajle onstran Bistrice je domačija Ivana Rusa, »žagnega Joha-na«. Žaga, mlin, posestvo, vse v najlepšem redu. To je dom najstarejšega lov- V Tehiji živi gdčna Melba Muellerjeva, ki je po vsej Ameriki zaslovela zaradi gibčnosti. Že v otroških letih se je mnogo bavila z telovadbo. Izredno spretna je v ročnih vajah. Slika nam kaže, kako Muellerjeva zvije roke; prekriža jih na hrbtu in z dlanmi objame boke. Njeni znanci jo zategadelj imenujejo »ženo s kačasti-mi rokami«. ca ribniške doline in Slovenije sploh, saj g. Rus je bil mentor sedanjega predsednika SLD, njegova lovska soba je znamenitost z ogromno zbirko trofej. Lahko si jo ogleda vsak mimoidoči G. Rus spada med največje dobrotnike ribiške doline. Kot 301etni župan vam bo vedel mnogo povedati o nekdanji re vščini v njegovi jur je viški občini in o neznanski marljivosti njegovih rešetarjev. Še pred 40 leti so bile hiše še vse lesene in s slamo krite, danes pa je že vsaik hlev ponos gospodarja. Sicer pa naj g. Rus vpiše v svoje spomine, za katere je nedavno zastavil1 pero, vse potankosti ne samo iz zakladnice lovstva, temveč o vsem življenju ribniške doline. — Niu, pa še tole pripombo o korenitosti Rusovega rodiu. Pokojni gospodar, ki je 1918 odšel v večnost v starosti 87 let, je bil petkrat oženjen in je obsegala celotna njegova familija 31 otrok. Med njimi je tudi vrli gospod doktor Jože. junaJk iz velike malogor-ske*jame Žiglavice, po profesiri pa »knjižni molj« v licejski... Pa dalje skozi Zlebič! Protfi Onbneku. Bistra vodica se pretaka blizu proge, v ovinkih vodi cesta zidaj po soluou zdaj po hladu ob robu gozdovja. Kakor bi polnil pnevmatik©, se ti pUjuea naužatie-jo vonja po smrečju in cvetju, srce pa samote. V Ortneku je centrala znane Koslerjeve lesne industrije. Graščina je kakor stara mama skrita v senoo za konstanje, v gostilni in pred njo pa je vse živo. S hriba, od razvalin ortneske-ga starega gradu se vračajo nedeljski izletniki: sokolstvo z naraščajem iz Ribnice, Kočevja, Sodražice, Velikih Lašč. Vesela, pestra, dvestoglava družina. Ziivžav po skladovju lesa, petje pod košato lnpo, tamiburanje v gostilni Tako Lepak vsesokotskega zleta v Beogradu ie iimetniSko delo plakate« umetnosti ia predofnje t idejnem smisla delo in napor« Sokolstva sa popoln« narodno nedinjenje. Pet stopnji« na dnn predstavlja pet vekov borbe Jugoslovenov ia njihovo osvobojenje in nedinjenje. Gazee preko krvavih poljin, sledijo trije bratje, Srb, Hrvat in SJovence Karadjordjeri zvezdi in ji prožijo nasproti troje lokov v obliki stiliiovanih sokolov. Vsak izmed sokolov nosi v kljuna en pramen naših slovanskih barv, ki se uedinjajo skozi sokolski emblem v našo državno troboj-nieo. 8 tem je na kratko izražena sokoiska misel popolnega narodnega in državnega edinstva. Anatomski sistem telesa je izražen v lomljenih črtah, 3 žemer se hoče pred-»čiti, da je Sokol mož jeklene volje in značaj^ odločen, nepokolebljiv. — Plakat je narisal akademski slikar bc. Zvoni mir Rakam&rie iz šibenika. Ttsefc) t OiHne&u vi vsak dan, a blaženo. Hafcrament, da ne pozabim: cviček in beio vino po 16 Din, prima! Priporočam pa vsakomur, ki si ga bo poželel, da si ga prej tudi zasluži. Bogec mili, tako lepo je bilo, ampak eno bridko razočaranje mi ni ostalo prihranjeno: ko sem si za povratek v Ljubljano z večernim vlakom tako poželel I. razreda za solidno tretjerazredno ceno, ga nii bilo. Oh. da, že spet ta železniška uprava! — Pa naj ji bo od- puščeno. Iz ribniških krajev m da bi človek odhajal slabe volje. In vi čitatelji dragi vem. se čudite, zakaj v današnje popotno pšsmo nisem vpletel nobenega ribniškega dovtipa, ki jih mrgoli kaikor svojčas rakov v odobri voda. Naj nam bo to prihranjeno za drugič. Pa še za takrat se bojim: z ribniškim dovtpom je stvaT namreč taka kakor s štajerskim vinom: pri viru je pršeče, a ko ga preneseš v Ljubljano, se spridi. D. Ravlj^. Fr. 2.: Izpod mojega Pegaza Kritika mi le v glasbi in literaturi in novinah in Jakopičevem paviljonu, am-paik je še drugod in je pri nekaterih stvareh urejena celo z zakoni in paragrafi. N. pr. pri sodiščih. Sodišča so I. stopnje: ta morajo vse narediti in vsako reč, pa naj jo znajo ali ne: nad I. stopnjo je II. stopnja, ta kritikuje 1. stopnjo, nad II. stopnjo pa je še III., ki kritikuje II. stopnjo in so lahko tudi te kritike manj uigodne in se zgodi, da višja stopnja delo ali odločbo ali sodbo nižje stopnje neusmiljeno raztrga, kakor pes beraču hlače — takim kritikam se v uradnem jeziku pravi »nos«. Ampak — in to je tisto: ta višja kritika ne trga le, ampak hlkratu sama pokaže in naroči, kar in kakor bi bilo treba, da je naredila že spodnja stopnja. Tako je prav in pošteno in koristno in hvalevredno! Pa bi moralo biti za zgled tudi kriltik na drugih polšjih: na polju glasbe in literature in Jakopičevega paviljona in sploh novin! V novinah je stala zbadljiva kritika: KI ep, kJep, klep, koncerti so za nič, v koncertih se premalo goji moderna glasba, klep, klep, klep, klep! Ne rečem nič: moderna glasba je jako priljubljena, sploh ves jazz^band in bi bilo občinstvu ustreženo, če bi se gojila še bolj. Sonny boya vsakikrat radi poslušamo in foxtrotte in Ramone in »August, wo hast dtu deine Haare«. In je v zadnjem koncertu izmed vseh točk resnično žel rtajživahnejši rokoplosk in nogotopot baš »Potrkani ples*: »Tlaka je ukazana, baba je umazana, hod, hej, hoj, hej, kaj bo pa zdiej!____ Pozdravljen bodi' ljubi mo} zet, si prišel to pikasto vzet.« Itd. To točko 90 morali ponavljajte trikrat in je ta točka neprerekano doživela tudi v inozemstvu najbolj nabito poln uspeh. Baš ta točka je najsiiajnejši dokaz za silo naše moderne glasbe v obče in njeno upravičenost in še posebej, kaj bi zmogla, če bi na razpolago imela več tako posrečenih besedi, kakor je potrkani ples. O tem pa še pozneje. Moderna glasba torej le zasluži, da jo podpiramo na vse kriplje. Ne podpremo je prav nič s praznima besedami kakršne so kritikom dosedaj v navadli: Klep, klep, klep, konoertii so za nič, v koncertih se premalo goji moderna glasba, klep, kflep, klep, klep.« Nego za zgled si vzemimo sodftšče. Ce bd II. sttopnja. recimo, spoznala, da L stopnja ne zaisluži hvale, ko ne goji moderne glasbe v meri, ki jo zahtevajo, rectoo, zakon in paragrafi, kaj bi storila H. stopnja? Raztrgala bi beraču hlače in I. stopnji dala »nos«, to je res. Toda bi hlkratu sama ukazala in prire-dffla koncert moderne glasbe aH dva koncerta ali tri, koHilkor bi se ji zdelo primemo po prostem njenem preudarka in ob upoštevanju vseh okolnosti. in bi bik) vse občinstvo in tudi napredek £n tadfi kultura zelo hvaležni za Sormv boya Iti foxtrOtite in Avguste, »wo sind deine Haare-«. Za prazno krSflko »Mep, kSep, kflep« pa ni nibče hvaležen, ne občinstvo ne kiifaura, ne napredek. Reč je taka, če potrebujemo moderno glasbo, potrebujemo moderno glasbo, ne oa kritike. Mislim, da je razloček med moderno gflasbo hi med krStiko m se jako čudim onemu peresa »kflep, klep, kflep,« ki ne pozna tega razfloOka. Ce bi poznalo razloček, ne bi bBo pniredillo kritike, nego bi bilo samo priredfilo koncert, nfcdo mu ga ne U hranil, ne posvetna ne cerkvena dbfest, in bi potem imeli mesto »klep, klep, kflepa« res koncert moderne glasbe •» kuttaro in napredek. Namreč bi koncert Ime«, afco bi ga Pa se bujbu. ga vendarfe ne M ftneH Kajti se mfi zdd: besedfa za moderno glasita še nimamo domačega. Le aiFVrbrkand ples« imamo. Edina ta točka pa je prekratka za celokupni večerni kOncert z lepaki in vstopnino in reklamo ki dvorano in razsvetljavo in gar-desrobo. Nemci Imajo obilno talkli- besedi! hi Jh uživamo. Ta besedila so zeflo izobražena In spodbudna, n. pr.: »Avgust, wo sftnd deine Haare« in »Der Duft der eine schone Frau begleitet« in »Teh hab' kern Anlto« in »ds sfteht ein Haus aim Miichteansee« in so se moji otroci, ki; Jalko Štela jo moderno glasno, ob teh be-sediliih v šest3h mesecih več naučli nemščine Ikaikor v šoli v šestfflh le.tih. trvala Bogu! Doma® besecJS pa §e nfVnamo, kar je jako žalibog. Zaito rmslim: domačo moderno glasbo moramo pričeti go#ti pri domačih besedilih, nikakor pa ne pri kritikah. In da ne ostane tudi moje pero pri praznem »kJep ldepu«, evo: na oltar moderne glasbe polagam nekaj pesnitev izpod svojega Pegaza. Te pesnitve lahko služijo za foxtrotte ah tange ali bostone ali kakorkoli se imenujejo moderne točke. Ali lahko služijo točkam vs ij za naslov. Kajti besedilo moderne giasbe je lahko dališe ali je lahko krajše aLi .ie lahko samo refren ali tudi le naslov in je že naslov sam ob sebi pesem. Ali kakorkoli. 1. Balada o prehlajenem kosa. Po oknom kostanj mi cveti fiu fuj, cioi fiu, v kostanju črni kos S2di fi fuj, cioi fiu. Pa dež curlja in čisto bos in brez galoš je črni kos, fiu fuj, cici čihi! — prehladi se je v nos. 2. Pesem ln foxtrott: Mehak ko sir. Setn trd bil ko železen, pa je prišla ljubezen, si v srcu vzela je kvartir, zdaj sem mehak ko sir. 3. Pesem in foxtrott: Gumb. Od hlač sem zgubfl gtumb, halo! pa nič zato. pa nič zato, od hlač sem zgubil gumb. 4. Pesem In tango. Plrelepo prosim te, popravi mi kravato, ti srce moje zlato, popravi mi kravato. Foxtrotti so namreč tiste pesnitve, ki gredo bolj na »hops«. tango se pa pravi onim, ki vlečejo bolj na kislo stran. Zdi se mi, da imajo ti in on-i jako ritmičen ritem in da se ne bo treba skladateljem preveč napenjati Lahko se pojo tudi brez skladateljev zgolj s spremljevanjem jazz-banda ali banja ali bobna. 5. Pesem ta foxtrott: Špfrrača. Naš ded vsak dan špinačo je, hej, juhe. špinačo je. Zaito ker nima zob, juh6, špinačo je. Le zgor en zob in eden spod, naš ded kaj skromen je gospod, vsak dan špinačo je. 6. Valse — Boston: Gospodična Zhika. Gospodična Zinka, za nič je Vaša šminka, ko ste pol jubček dala mi se lisa je poznala mi 7. Foxtrott s koračnico: Moj stric Anton, Moj stric Anton, ta je patron zvečer ob pol enadktih. Takrat navije gramofon in topo topo topoto in topoto in topoto zapleše stric Anton. 8. Pesem ta serenada: Jera. O, Jerca. ljuba Jera, ne kfisaj se, ha®6! Čemu naj bo zamera? Naj jemljem zdajci že ^ovo, ali slovo pa jutri bo. prej ali slej gotovo bo, ne kisaj se, halo! Tatolh pesnitev hna moj Pegaz še obdkio, za poln koš, in naj store še drugi svojo dolžnost, pa se ne bo bati za napredek in kulturo in moderno glasbo. Vodilna tvornica nogavic, standard blago, išče rajonske zastopnike proti proviziji, ki posečajo manjše odjemalce, po možnosti z avtom. Rajoni: Slovenija, Bosna, Dalmacija, Srbija, Lika. — Ponudbe pod »Sofort« na Jugoslovensko Rudolf Mosse dd. družba, Zagreb, Jelačičev trg 5. Vsak gospod mora pregledati pred nakupom novega klobuka ali kape veliki ilustrirani cenik veletrgovine STERMECKI v Celju z več tisoč slikami. Uverili se boste o bogati Izbiri najmodernejših klobukov, kap in tisoč drugih predmetov, katere dobite mnogo ceneje kakor kjerkoli. Navadni klobuk Din 55, boljši 72, 78, modni 84, fini 95, iz zajčje dlake 119, lovski 77, deški 35, slamnik 20, 30, 60, za dečke 17, za deklice 12, športne kape od Din 25 dalje. Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. Paketi preko 500 Din poštnine prosti. Cenik na zahtevo popolnoma zastonj. Trgovski dom STERMECKI, Celje St. 20 Dravska banovina. Pred otvoritvijo jubilejnega velesejma v Ljubljani Kar smo ustvarili in ustvarjamo Slovenci, je ustvarjeno za vso državo, da jo izkle-i?roo v granitno stavbo trde gospodarske sile na bregovih Jadranskega morja in ob cestah, ki peljejo v Orient. Tudi ljubljanski velesejem ni namenjen samo Slovencem, a-ripak vsem silam žirom naše domovine, ki so na delu, da dvignejo gospodarsko življenje v Jugoslaviji, ki naj bo v srečo lastnega naroda iD katero naj priznava _ in spoštuje širni zunanji svet. Ljubljanski velesejem je bil ustanovljen Ma 1920. in je bil, dasi v malih obrisih, vendarle že mednarodnega značaja. Lepe usoehe je imel in leta 1922. je bilo ze treba razširiti sejmišče, ki obsega danes « 40 000 m2. Na terenu velesejma stoji poleg mnogoštevilnih privatnih razstavruh objektov 9 velikih razstavnih stavb, katerih vsaka ima ca 1000 m2 razstavnega prostora. Liublianski velesejemi so karakteristični balkanski sejmi. Ljubljana je zaradi svo^e na'bolj za pa d ne lege v kraljevini najbližja ostali centralni in zapadni Evropi in je najvažnejše križih« svetovnih pr«; v Jugoslaviji Tu se križa proga Pariz-Milano-Trst-Reoorad - Sofija - Carigrad oziroma Beograd - Bukarest s svetovno progo Praga -ftunaj - Crradec - Trst - Rim in e sporedno progo Frankfurt - Mur.chen - Beograd. Ljub liana je torej v pravem pomenu besede ki uč do Jugoslavije in s tem tudi ^ Balkanskega polotoka. Vrhu tega pa ima Ljubljana še posebno privlačno silo izmed vseh mest Jugoslavije, ker leži na pragu divnih slovenskih planin in jezer, kamor dcepo gostje Ljubljanskega velesejma že v nekaj urah vožnje. Ljubljana je najizrazitejša no-sitelica in predstaviteljica jugoslovenske misli proti zapadu, njeni velesejmi zgrinjajo v5e bogastvo in napredek .jugoslovenske semlje tn njenih prebivalcev pred očmi tujega sveta, pričajo pa tudi o solidnosti, poštenosti ter vestnosti nale industrije, obrti in trgovine, ki si je po teh svojstvih pridobila dober sloves v tujem trgovskem svetu. Zato so Ljubljanski velesejmi v resnici splošna prireditev združene in vedno močnejše domovine Srbov. Hrvatov in Slovencev _" kraljevine Jugoslavije. Iz vseh krajev naše države kalkor tudi iz Balkana sploh prihajajo kupci na ljubljanski velesejem. Mnogo njih potuje po več dni,, ker nrihajajo iz krajev, kjer še ni ne železniških. ne avtobusnih komunikacij. Tn od leta do leta narašča celo iz teh krajev dotok kupcev. To pomenja, da je velesejem važna ustanova za Izmenjavo dobrin. V naslednjem je prikazana odstotna udeležba kupcev iz poedinih pokrajin naše države in iz inozemstva: ^^ Slov Prvi j a 29% Hrvatska in Slavonija 18% Srbija 18% Vojvodina 13% Bosna in Hercegovina 8% Dalmacija Črna gora 1% Inozemstvo 8% 0 važnosti in potrebi ljubljanskega velesejma je danes zastopano samo eno mnenje: potreben nam je. Ljubljanski velesejem je s svojimi uspehi dokazal svojo pravico na obstoj in na kar največjo podporo države, poslovnega sveta in konsumentov. Kot vnžna narodno-gospodarska uetanova služi za normaliziranje razmer ln cen na trgu in moderno organiziranje trgovine. Živahno priglaševanje raz^tavljalcev dokazu-ie, koliko a se odpravi ta n ©informiranost in da se odličnemu domačemu proizvodu v javnosti in v strokovnih krogih pomaga do zaupanja, ki ga zasluži, je potreben reprezentativen propagandističen in složen iastop teh naprednih grup naše industrije. Kot ^ taka manifestacija domače delavnosti, podietno-sti in sposobnosti nai nosi svoje obeležje n?? de«eti jubilejni velesejem. Tako bomo imeli no Aloma Comp.« v Ljubljani. Katalog bo izvrsten svetovalec vsem interesentom ne samo med velesejmom, ampak tudi med letom. Vseboval bo tudi aktualne članke in mnogo lepih slik na finem papirju. = Pincgavski biki naprodaj. Na Gorenj-renjikem je naprodaj okrog 25 plemenskih bikov, ki eo bili letos licencirani. Biki so različne starosti, teže in različne kakovosti (od 21 do 30 točk). Pojasnila se dobe pri kmetijskem referentu v Kranju. =■ Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. junija ponudbe glede dobave 1000 komadov čistilcev za gorilce, raznega električnega materijala, 50 komadov steklenih cevi in 40.000 kg portlandskega cementa. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 13. junija ponudbe glede dobave 1350 m jeklenih vrvi, automobil-skih gum, 150 komadov impregniranih drogov, 12 komadov »Vartac-elementov in 100 komadov kompletnih izolatorjev. — Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. — Dne 5. junija se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave živil (mesc, mleko, kruh, riž, adrob, testenine, olje, sladkor, čaj. suhe slive, fižol, mak, kis itd.). Pogoji so na vpogled v pisarni dravske staine vojne bolnice v Ljubljani. Položaj na naših borzah Ljubljana, 24. maja. Na ljubljanski borza »e bil pretekli teden devizni promet prilično velik; znašal je 22.2 milijona Din nasproti 20.4, 21.7, 15.2 in 20.2 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Devizni tečaji so bili v početku tedna še prilično čvrsti, v drugi polovici tedna pa so v zvezi z okrepitvijo švicarskega franka popustili. Med efekti je bila Kranjska industrijska zaključena po 290. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna Skoda sredi tedna okrepila na 430, pozneje pa je zopet nekoliko popustila na 428—429. Po daljšem mrtvilu v prometu z Blairovimi posojili je bilo pretekli teden nekaj več zanimanja ter je prišlo do zaključkov v 7 odstotnem po 85—85.125 in v 8 odstotnem po 97. Zasebne vrednote so bile ves teden skrajno zanemarjene ter je prišlo le do sporadičnih zaključkov po nespremenjenih tečajih. Ljubljana (prosti promet). BerBn 13.5175, Budimpešta 9.8987, Curih 1096.9, Dunaj 798.58, Newyork 56.53, Pariz 222,16, Praga 167.90. Curih. Beograd 9.125, Pariz 20.27. London 25.1225, Newyork 517, Milan 27-09375, Amsterdam 207.80, Berlin 123.36. Dunaj 72.93, Sofija 3.745, Praga 15.33. Varšava 88, Budimpešta 90.325, Bi&arešita 3.07. Blagovna tržišča Sito. + Budimpeštanska terminska borza (24. t m.) Tendenca mlačna; promet živahen Pšenica: za maj 21.32 _ 21.34, za junij 21.41 — 21.42, za oktober 19.98 _ 20; rt: za junij 11.84 — 11.®, za oktober 12.59 do 12.60; tursčica: za juh j 11.91 — 11.92, tranzitna aa julij 11.30. Jajca. + S tržišča jajc. Kakor znano so se zadnji teden cene zlasti v Nemčtfi okrepile, kar je imelo za posledico tudi oživljenje našega trga. Sedaj pa poročajo iz Nemčije, da je nenadonaa nastopala mlačnejša tendenca. Vzroki tega preokreta še niso znani; ni izključeno da so se poslabšali izgledi za povišanje nemške uvozne carine na jajca, s katero je bila deloma v zvezi zadnja okrepitev. Iz Murske Sobote n>r— Dražba premičnin grofa Szaparya. Okrajno sodišče svojega odloka ni preklicalo in se bo dražba slik, pohištva, knjig, porcelana in drugega vsekakor vršila, in to 2. junija ob 9. do 12. in od 13. do 17. Upniki, katerih zastopniki so bili tu, niso našli drugega izhoda. Sodišče je poverilo cenitev slik in pohištva ravnatelju g. Mantnanijn, knjige pa bo ocenil bibliotekar g. prof. Janko Glaser. Ljubljanski muzej, ki se tudi zanima za nekatere predmete, je poslal v Soboto svojega ravnatelja g. dr. Mala, da si slike točneje ogleda. ror— V Beltincih priredi Sokolsko dr«-Stvo danes 25. t. m. ob 15. akademijo. Ker se tamošnje gospodične učiteljice mnogo trudijo z deco in naraščajem, bi bilo prav, da tudi soboška družba ne pozabi nanje in napravi ta dan izlet v Beltince. Po akademiji tudi prosta zabava s plesom. mr— Vrtiljak sas je zapustil in odšel r Ljubljano. Ljudje so na njem zapravili toliko, da se je to poznalo še hipnotizerju in glumaču Fregolli-Rettiju in njegovi Fatimi, ki sta dala dve predstavi, ki pa nista bifi razprodani. Vrfiljak je potrošil ie za 840 dinarjev elektrike in to v desetih dneva*; torej le ni imel za elektriko toliko izdatkov, kakor smo prvotno poročali. mr— Četrtin sk a vožnja r Morsko Sobote je dovoljena za 1. Junij. (Otvoritev sokolskega doma). Kdor Prekmurja še ne pozna, naj izrabi to priliko! Iz Gor. Radgone gr— Tatvina kolesa. V zadnjem času m se spravili tatovi koles tudi na deželo. Mi-nuli četrtek se je tukajšnji veterinarski svetnik g. Franjo Lobnik podal s kolesom ▼ občino Ščavnico zaradi cepljenja svinj. Okrog 10. ure dopoldne je prispel k po« sestnaku N„ kjer je imel opraviti kakih 10 minut. Svoje zeleno pleskano kolo »Styria« je poslonil k steni. Ko se je po končanem opravku hotel odpeljati s kolesom naprej, je opazil, da mu je med tem časom neznan tat ukradel kolo. Po sledi, katero je pustil za sabo tat, je ugotovijo, no, da jo je pobrisal v smeri proti Žagaj« skemu vrhu. Zadeva je prijavljena tn« kajšnir orožniški postaji, ki -rodi nadaljnje poizvedovanje. Iz Ljutomera U— Tombola Sokolskega društva se ji vršila v nedeljo 18. t m. ob veliki udeležbi ljudstva iz bližnje in tudi daljne okolice. L tombolo (2000 Din) je dobnla Frančiška Kosijeva posestniška hči z Grah, drugo (kolo) Uroš Lubej, učiteljev sin, tretjo (šivahii stroj) Potočnik Ludovik, posestnik, četrto (voz drv) Marija Rtrsova, služkinja, vsi trije iz Ljutomera, peto (vreča moke) Peter Štefanec, železničar iz Gornje Radgone in šesto (trtno škropilnico) Franc Rakuša, viničar iz Ilovca. Po tomboli se je razvila v Sokolskem domu živahna zabava. U— Šoferski Izpiti. Dne 20. t m. so se prt tukajšnjem sreskem načelstvu vršit šoferski izpiti. Prijavilo se je precej kandidatov razen treh so vsi napravili izpit Iz Slov, Bistrice sb— Se/a mestnega obč. odbora bo v ponedeljek 26. t. m. Na dnevnem redu bo poleg obnovitve kopališča s pomočjo tukajšnje podružnice Rdečega križa še posebno važna zadeva, to je škropljenje naših cest Iz higiienskih razlogov ie potrebno, da se v tem pogledu nekaj ukrene. Upati je. da bodo instalirani še v tekočem letu. deloma tud,- na stroške posameznih interesentov, hidrantS z avtomatično centralno črpalko, kar bi bilo iz ekonomičnih tn praktfčnfc razlogov najbolj priporočljivo. Repertoarji LJUBLJANSKA MAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 25.: Zaprto. Ponedeljek, 26.: Ljubimee svoje len«. B. Torek, 27.: Sveti plamen. K. Sreda, 28.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPEŠA. Začetek ob 20 Nedelja, 26.: Aida. Gostujejo ga. Vtlfw-Kunčeva, gosp Marij Šimenc in gosp. Vith iz Zagreba. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek, 27-: Pohujšanje v dottol ientfloria»-ski. C. Sreda, 28.: Zaprto MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 26.: Piskrovez. Znižan« osne. Km-poni. Ponedeljek, 26: Zaprto Torek, 27: Zaprto. Sreda, 28: Pravljica o rajski ptfef. Prenrf-jera. A. Prektic Podpisani obžalujem, da sem gdč. Olgo Zajčevo poštarico v Braslovčah, po nedolžnem ovadil poštni direkciji v Ljubljani, da je izdala uradno tajnost In se J zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Maks To. mažič. učitelj v Braslovčah. Iz življenja in sveta Nemiri v velemest« Bombayu Demonstracij* tisožjrfave množice indijskih nacionalistov proti aretacijam roditeljev, osobito proti internaciji Gandija. narodnih Ogromno umetno jezero v Sahari S problemom Sahare se bavi neko-Hko modernih tehnikov in ako bodo uspeli s svojimi načrti, bo to pomenilo veliko zmago človeka nad obupno suho puščavo. Francozi se bodo kmam odločili za zgradbo velike prekosahar-ske ceste, bodisi železnice ali ceste za avtomobile. Italijani hočejo z izvrta-ndem arteških studencev spremeniti severni obrežni del Libije iz pustinje v rodovitno namočeno zemljo. Egipčani, ki ^e trdoživo upirajo regulaciji gornjega Nila, češ da bi ta oropala Egipt za vso potrebno vodo, se zopet bavijo s starim načrtom za mnetno namaka-nie puščavskih predelov z morsko vodo. V ta namen bi napeljali morsko vodo v puščavsko kotlino Ouattara, ležečo 64 km od obrežja Sredozemskega morja. Ta kotlina meri več nego ll štiri jaških kilometrov. Kakor poročajo, je v načrtu prekop od morja, po katerem bi morska voda zalila kotlino in vstvarila umetno jezero, ki bi bilo nekoliko večje od bivše Kranjske. Gladina tega jezera bi bila kakih 50 m pod morsko gladino, niega največja globina pa bi znašala 75 m. Ker !bi voda v jezeru silno izhlapevala, bi tekla morska voda po kanalu neprestano v množini kakih 40 ton dnevno. Voda, ki bi padala iz višine 50m v jezero, bi dala '.60.000 konjskih sil; tudi te bi se dale izkoristiti v prospeh dežele. Izhlape-vaioča voda bi dajala okolica stalne sladke padavine, od katerih si Egipčani obetajo v kratkem času rodovitnih poli na mestu današnjega žalostnega peščenega morja. Grob rimskega igralca V (baziliki sv. Boštjana v Rimu Je va. trkanska arheološka komisija otvorila muzej za razne važne najdbe iz katakomb, ležečih pod rečeno baziliko. Zavoljo pomembnosti najdenih predmetov je komisija odredila nadaljnjo izkopavanje in je morala dati napraviti betonske stebre na mestu cerkvenega temelja, sicer bi se bila bazilika podrla. V precejšnji globini pod cerkvijo so našli ostanke starorimske hiše s oopo oom povzetju. OTVOBEN Lesena patent pGstelfa, zložljiva, s tapeciranim madracom, zelo P'™-tiina. stane samo D 280. Leialka »a sunčanje — (Licgcstuhl) najnoviie vt-sti, stane samo Din 150. MADE ltf EKGLAND BUNtOP (Vaša sigurnost bazira ita tem imenu Sit profilu Madracl "punjen! t volilom stanejo samo D 750. L. BROZOVIČ, ZAGREB IUCA 82. v Mariboru v sredini mesta oddam v najem. Pojasnila daje Albert Vicel, Ma-——— ribor. G-osposka ul. 5. 7312 macavina prvovrstni doma prešani JABOLČNIK, kakor zajamčeno pristno, domačo žgano SLI-VOVKO si nabavite do najugodnejši ceni pri Florjan Gaj"šeku v Loki pri Žusmu Zahtevajte brezplačne vzorce in cenik! I„EX€JLEBERT4S Auto-Moto-Velo g gume, Zagreb, Preradoviceva SO | išče zastopnike z« ilovenifo P0J81UI0C8 Brošuro o protinn, ishiasu, revmf, želodčnih bolečinah. žolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemn trpečemu vodstvo F. Toplak, Ljubljana, Gerblčeva 19 ood »Radiumshema«. 108 Jolio-s 7301 vzorci na velesejmu v paviljonu „M" gaj Zahvala Iz dna duše se prav iskreno zahvaljujemo vsem, M ste z nami sočustvovali ob prerani smrti našega ljubega sina, brata, gospoda vika Vilmana Posebej se zahvaljujemo g. dr. V. Marčiču, čč. duhovščini, vsem požrtvovalnim njegovim kolegom in prijateljem za izkazano sočutje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Jesenice, dne 23. maja 1930. 7396 Žalejoča rodbina Vilman In sorodniki. move ta faMJena neb vrat tet Juto za embalažo bna vedno v talogi Mirko Mlakar LJubljana, Slomgkora tille« ti. MffMMtmMMi Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: ZLATKO KARDOŠ ZAGREB, Jurišičeva S. 7167 ineuni HEMOROIDE M:tzov hemoroidni eeram Recto-Seroi prodre avtomat, v »edei bolezenskih klic, naglo odpravi nadloge, srbečico rtanko, skelenj« in druge bolečine ter povzroči, da hemoroidi ekrimejo. Velika tuba c uvodno cevjo 75 Dim. — V Jeka.mah gratie pro«pefct štev 6 — od kemičn« tvornice Mera & Co.. Frankfurt am Main ure, zlatnina in sre-brnina s popustom 15% pri Ivan Pakiž Ljubljana Pred Škofijo 15 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. eoul Venne« postane obraz v JO—14 djieh pomlajen, hgnbi jo «> ia v « d n o vse gube, nunleZi, pege, boboljice, mažooba in g-roba kota. — Obral postane nežen, rref in mehek. ksJtor pri ■ Garnitura etaae 92 Dim. LOPA OKROGLA IN POLIVA PRŠA M efcrM Tr*kf dame. 0. pav eo pre« it tako jako takriljana is viset*, tobila bodo i uporabo >Lait de Jttqo< »?vidoo bnjnoet, okrog-hmt ia trdno« ▼ aajkrajfiem iae«. Sta« i *> Dia. RAVNO DB ZANJE TBLBSA M ClOf &&OCG informacijo tičoco (m ho me matih og1a*ov naj pritoii m mnamGah «« prejel odgovora t Cen« malim oglamotttt Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din„ ] Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. PlasCovi matifi o$£a&ov In drage informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v Kocenova ulica 2 Aleksandrova cesta 13 Male oglase tn inserate naročajte v naSih podružnicah. 11 V^-^fr' Učenke k i h i i ; > hot«Ia ■JBeHevue« t Ljubljani. 19182 Čevljar, vajenca ■prejme Zor Franc, Ljtt-b-l/ana, Ambrož trr Wg. 18699 Več Izurjenih pletilj in šivilje ■t Šivalni in Owerlock »troj sprejme za takojšen nastop pletiijttvo ne Gorenjskem. Naslov pove oglas. oddelek »Jutra«. 1S002 Učenko polenih staršev. ka je dovrši:* še-trazredno ljudsko šolo ali dve meščanski — sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na naslov: Ernest Bezeešek. trgovec. Podsre-18901 Šol er ja -m ehan ik a e* dostavni in tovorni avto. ki j« dober vozirk in -vešč mehanik, sprejme tovarniško podjetje v Za-grebu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vešč šofer«. 18909 Mlado dekle sprejmem kot varuhinjo k petletn-emsi dečku ta par popoldanskih ur. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18760 Vajenca In pomočnika n »sdt*r»*o in jermenarsko obrt spremne takoj Miha Oeofla, Domžale. 1S768 Več čevljarskih pomočnikov u ibrta dela sprejme takoj Anton Ješe, Tržič št. 33. 18807 Modlstlnja samostojca, urna delavka, popolnoma zanesljiva moč, •e takoj sprejme. Ponudbe i natančnim opišem in zahtevkom plače na podružnico »Jutra. Celje pod šifro »Eliai.««. 16928 Stenotipfstfnjo n slovensko in nemško korespondenco, po možnosti e prakso v le*ni stroki, iščemo »a čimprejšnji nastop Ponudbe pod mačko »Industrija« na podružnico »Ju'ra« v Celju. 18906 Kmečko žensko priletno, pametno in pošteno, ki bi bi-la pripravljena »amo 2 goved' krmiti hi trem osebam kuhati, kakor druga lahka hišna dela opravljati ter epi oh gospodinjstvo ia Trt voditi — sprejmem takoj Plača po obojestranskem spoznanju in dogovoru povoljna. Nastop služb« lahko e 1. ju »vem S a.-lov pove ogla?, oddelek »Jutra«. 18908 Gospodinjo totetigeutno. dobro kuharico sprejme samostojen gospod Starrwt SO—« let. P ača 400 Din. Dopise na r*od-užnieo »Jutra« v Maribora pod značko »B':žn'a okoMoa«. 19061 Kroi pomočnika ▼ešč"ga konfekcijskega in »a-očer.ega dela sprejme za stalno Anton Šorn. kro-♦aštvo. Kranj. Savsko pred-m«*je 57 13987 Izurjeno šiviljo išče modni salon za takoj. NTaslov pove ogl. oddelek •Jutra«. 18930 Gospodično inteligentne, vajeno otrok, sprejmem kot vzgojiteljico k triletnemu otroku v Su-boticd. Predpogoj je popolno znanje nemškega jezika Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18936 Negovalko otrok izvežbano in z d-obrimi spričevali iščem za 2%ietno deklico in novorojenčka. — Ponudbe na naslov: Direktor C a r m i n e, Zagreb. Tuškanac 19-a. 18953 Žensko izvefbano prodajalko, nmož-no nemščine, za kemično- tehnično stroko rabimo — Rokopisne ponudbe z navedbo zahtev ter možnosti nastopa pod šifro »Strcje-piska-proda jalka« na ogla?, oddelek »Jut.ra«. 18960 Koresponden tlnjo perfektno. zmožno »lov. in nemške stenografije, obvladujočo popolnoma nemščino in po možnosti hrvaščino, sprejmemo v Ljubljani. Podrobne rokopisne ofe-rte z navedbo zahtev in možnosti nastopa pod šifro »Vpeljana moč« na oglasni oddelek »Jutra«. Nova tovarna za emaJHranJe i I i e mojstra v emajlu. žgalca. risarja, naimazalca (AuftrSger) in tehnika v pršenju (Spritztechniker). — Delovne moči z jugoslovanskim državljanstvom naj pošljejo svoje oferte pod »Emailierfabrik« na Schmol-ka, anonftno ekspedicijo — Novi Sad. 18991 Več šivilj dobro izurjenih v damski konfekciji, sprejmem v stalno nameščenje. Naslov pove oglas oddelek Jutra 19052 Dekle zdravo, krepko, pridno, pošteno in eolidno, ne nad let staro. liSne zunanjosti, skrajno snažno in ki zna preprosto kuhati, prati, likati. šivati ter je sploh verzirana v vseh domačih delih in gospodinjstvu, išče starejši vdovec brez otrok. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19006 Presvečevalca Jak; dobro izvežbanega spre-uiem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksport«. Tapetniškega pomočnika dobro Vmrrjenega in enega vajenca sprejme takoj Sitar Karrf, tapetnik, Wolfova ulica 12. 19187 Boljšo gospodično ali šiviljo, ki jo ve« dan odsotna, sprejmem po zelo nizki ceni kot sostanovalko Por>ra.šati mf>d 12. in 14. u^o v Križevniški ulici št. 7tT. 19194 Služkinjo ki V Mi obenem tudi 1 harica. sprejmem k srednje-veliki družini b"-eiz otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« uod »V mesto 835« 19112 G. Th. Rotman: Potoval? ia in čudovite prigode Tomija Popkinsa Zdravo dekle staro 17—20 let, sprejmem v pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 19193 Služkinjo jBai&o in pridno sprejmem na Poljanski cesti št. 15. I. stopnjišče, vrata 2. 19163 Prodajalka izučena v krznarski stroki, dobi stalno mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba«. 19164 Učenko sa rtrejno pletenj«, staro 14—10 let sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 19168 Korespondentinjo dobro izvežbano na stroju s znanjem hrvatskega in nemškega jezika in obeh stenografij išče za takojšnji nastop tvornica »Titan« d. d., Kamnik pri Ljubljani, na katero treba poslati obširne pismene ponudbe. 19069 Vajenca za trgovino z mešanim blagom e primerno šolsko predizobraibe. novinca ali tudi že z mekoliko praks« sprejme tvrdka Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Savinjski dolini. 19032 čevljar, pomočnika sprejmem takoj ali pozneje za finejša dela, tudi šivana, « vso oskrbo. Stolno mesto. Traunik, Trebnje. Šiviljo-pomočnico in učenko eiprejane takoj šivilja. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 19304 Učenko za Mrojno pietenj«, proti plačilu sprejmem za 5 tednov, pozneje pa jo obdržim v službi. Zevnlk. Dravlje št. 131. pošta Št. Vid nad Ljubljano. 19206 Lesostrugarja sprejme »Tribuna«, Ljubljana, Karlovška cesta št 4 19208 Postrežnlco sprejmem za hišna dela Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 19178 Čevljar, vajenca 1« dobro vzgojenega, sprejme Traunik. Trebnje. 19090 Šteparlco lo dobro izvežbano. sprejmem kot pomoč za mesec dni ali več, pa Midi stalno po dogovoru z vso oskrbo in dobro plačo na deželo za modne, fine in navadne čevlje Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 19087 Kuharico k! )e varčna in v resnici dobra gospodinja spTejmem na deželo k obrtniku 1 večjimi pomočniki takoj ali pozneje, tudi vdove niso izključene. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifra »Vdovec-obrt-nik«. 19088 Učenko sipre^meim v trgovino z mešanim blagom v Belokraji-ni, katera mora biti poštena, zmožna računstva, pridna. čedne zunanjosti ter po možnost.! da bi bila izurjena nekoliko v šivanju. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učenka«. 19086 Brlvsk. pomočnika prvovrstno moč. dobrega bubištucerja ter izvrstnega ondulerja sprejme Franj® Lesjak. brivski salon. Slov. Bistrica. 19092 Kroj. pomočnika za boljša dela in vajenca sprejme takoj Franc Koželj. krojač, Primskovo p. Kranj. 19111 Mizar, vajenca z vso oskrbo sprejme takoj Ivan Gol.iar, mizar. Podgo-ra, Št. Vid nad Ljubljano. 19129 Kuharico iSSe orožniška postaj« v biiiini Novega mesta. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Dobra kuharica«. 191Si 73. Toda naposled ae zlomij« am«$ in atrie fitefie pade na tla. »Zadosti mi je tegac, reče sam sebi in se itrno odpravi. Ko so se nekaj poaneje odprav!!! nagi dragi štirje prijatelji na sprehod, se nepričakovano pojavi — kdo? Ne ogibajte!... Cepelin! Hišno 1 večletnimi «prič«vaffl. proti dobri plači sr>rejmein ca Rimski cesti 18/11. 19131 Tapet, vajenca ^prejaoe Anton Cetrin, Maribor, Pristaniška »lica 3. 19068 Delavec dobro 1*ve4ban v iad^avi cementnih izdelkov, dobi službo, proti rfači po dogovoru ia event. stanovanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cement«. 19(134 Služkinjo veSRo kuhe rn drugfli Minili del e p r o j m e manjSa družina br«« otrok. Naslov r oelasnem oddelku Jutra. 191170 Pletiljo za ^otenie n o g a v 1 e tor veziljo pletenin sproimeim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18171 Servirka izurjena v delikatesni trgovini, zmožna računanja in nemščine, naj «e z navedbo dosedanje službe ponudi za Bled- na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj — sezi-ja«. 19220 Prešivalko (Steparico) dobro izurjono sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19212 Kroj. pomočnika v trajno delo sprejme takoj Kovač S.. Sp. Kašelj, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. 19215 Stenogralinjo izurjeno, zmožno slovenskega. nemškega i,n italijanskega jezika, sprejme takoj odvetniška pisarna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjena«. 19217 Pomočnico priduo in natančno v tedo-lavi eorejme takoi škabar. Turjaški trg št. 2/II. 19192 Pošteno služkinjo ki zna kuhati meščansko hrano in razume vsa gospodinjska dela. gpadajoča v boljšo mestno hišo, v starosti 20—30 let. lepega obnašanja sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 19209 2 raznašalca peciva proti dobri plači sprejme takoj pekarna Brunčko. Sv. Lovrenc na Pohorju. 19177 Mehanika zanesljivega in natančn«ga. vajenega preciznega d«la in stružnic« — popolnoma samostojnega v popravljanju gramofonov in godbe-nih strojiev, sprejmam. — tlrarji imajo pred,nost. Pismen« .ponudbe na naslov: »Gramofon« A. Raisberger, Ljubljana. 19225 Klepar, vajenca proti primerni plači sprejme Matija Jankovič, splošno kiparstvo, Rimska c. št. 19. 19235 Pisarniško moč starejšo žensko, ki i« zmožna samostojno voditi trgovino in predvsem ni-sarno, sprejmem takoi. — Ponudbe pod »Stareiša moč« na ogl. odd. »Jutra«. 19253 Prodajalko (asistentinja) za drogeriio iščem. Prednost imajo la-borantinie lekarn In gospodične, ki so že poslovale v drogeriii in parfu-merili ter znajo fotografirati. Izčrpne ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Drogerija« 19245 Veziljo (štikairico) za stroj ia za ■ročno vezenje ter šiviljo za perilo sprejme M. Sri-bar. Cedje, Aleksandrova št. 2. 19283 Natakarico prMoo, čvr9to ia mlado, veščo nemščino sprejmem proti dobri plači. Reflek-tantmje naj pošljejo svojo sliko, ki se sigurno vrne. z navedbo pogojev na ogl. oddelek »Jutra« pod lifro »Morje«. 19271 Elektromonterja spre.mem takoj. Pi*meoe ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen olektromonter«. 19278 Potnike manufaktom« stroke — za Ljubljano te bližnjo oko lico, u oblek tnv strank sprejmem takoj Naslov v •»glasnem oddelku »Jutra« 18201 Dva potnika dobra manufakturista. ki bi obiskovala privatne stranke. sprejmem takoj proti mesečni plači in proviziji. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Potnik«. 18904 Potnika (akviiiterja) za oaptrno te galanterijsko stroko sprejmem Pismene penudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »I. B 17« 18938 Potnika ki le potuje v katerikefl stroki in bi prevzel fine domačo pletenine doma8"ga izdelka. sprejme tovarna pletenin za stalno. — Ponudbe pod »Vesten in za-ne?liiv 100« na oglasn>: oddelek »Tutrs« 19021 Potnik v Jugoslaviji dobro »reden, pošten, ie-zikov zmožen. išče službo v kakršnikoli dobri branži za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19110 Potnika M )e vpoljan v Bačkl, B»-natu in Srbiji, sprejme proti dobri proviziji tovarna pletenin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifre »Pletenine«. 19172 Potnike 3n potnice za prodajo Šivalnih in pisalnih strojev ter kole« — sprejmem proti dobri fiksni plači in dobri proviziji. — Ponudlbe na orlas oddefleik »Jutra« pod »Najboljše p'a-čam za dobro deioc. 19319 Potnike ifičnmo za vsakomur neobhodno potreben predmet. — Mercsodiua ulica 1.5 (ZabHO 19230 Potnika sprejmem. Marljivi % nl reflektanti z nekaj kavcije ali povolinTn jamstvom naj pošljejo svoje ponudbe na na*W: »tVa-mofon« — A. R:!.«V""aT. Ljubljana 19334 I I i * 'J Čevljar, vajenca In pomočnika dobro toorjeneg* šterporja sprejme A. Caitor. čevljar. Brežic« it. 11 ob Savi. 19374 Učenca iz nrfodne hiše in e . no »oJsko izobrazbo sprejmem v vetetTgovino v večjem trgu v Savinjski dolini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ipod Šifro »Učenec is bolj&e hiše«, 19272 Zavarovalno zostopstvo za v»o Slovenijo sprejme v stroki le popolnoma izvež-bani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zavarovalnica« 18778 Dober organizator sprejime večje zastopstvo dobrega predmeta za vso S'ovenijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šif-o »Organizator«. 18779 Zastopstvo samo za dobro idoč predmet vzamem takoj v več iem kraju na Dolenjskem. Event. lokal na razpolago Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Giavni trg« Velik zaslužek stalni ah postranski nudimo agilnim osebam, ki bi posečale privatne stranke Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zavarovanje«. 18858 Zastopnika pisalnih strojev iščejo svetovne tovarn«. Ponudbe oa ogla«, oddelek »Jutra« pod »Spreten« 17175 Zgovorne in spretne gdč. ter gospode i nekaj trgovske prakse, se sprejme za prodajo seri-oznega predmeta zasebnikom. Le pismene prijave z navedbo polnega naslova na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Seriozni predmet«. — Predkaznovane osebe izključene. Precejšen zaslužek 18420 Zastopnike ki obiskujejo tudi privatne stranke, ali imajo dobre zveze, sprejmemo proti sigurnemu zaslužku, za vso Slovenijo Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 18524 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer. fotograf Ljubljana. Sir. Petra ee»ta 25. 61 Urarska popravila izvršuj« najceneje in naj-preciznej* Franc W61flna mar, Goepoavetska c. ti. » šivilje r^Manta dobijo deflo na dom. Nemeth, Kodelievo. Slomškova A. 19346 Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno 2U0—300 Din to Se več lahko zaslužite t delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. — Tehna dražba, Ljubljana, Mestni trg 254. 34 Vaše osebne želje najdejo pri nas vedno polno pozornost. Imate čas za me? Ste tudi lahko v tekočem nameščenju. Naše lu-krativuo samozastoipstvo nudi todi postransko delo za upokojene«, brezposelne itd. itd. Nimate rizika niti pare. Upo'tavite takej red v Vaš« bivanje. Naši novi predmeti so za deželo velik dobiček. Pišite še danes, ne jutri. Priložite znamko za kolekcijo in kataloge. »Svetovna raz-pošiljalniea«. 19015 Vsa tapetniška dela otomane, vložke, žimniee. garniture, kakor tudi vse predelave po najnižjih cenah pri Antonu Cerinu. ta-petniku. Maribor. Prista niška ttlica 3. 19067 Entlanje po Mo 1 od metra ter Si vanjo belega perila, lepo in po nizki ceni se izdeluj« v Vodmatski »lici 1/1 — levo. vrata 5 17294 šivilja nrfd« »vat po 20 Din dnevno na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19158 Entlanje 1 m 1 Din vse vrste vezenje, osnutki po osebni želji. Palača Kreditne uank« 1-a/TV. 192211 Mlad trgovec želi prevzeti mesto zastopnika oziroma prodajalca v paviljonu na vele-«elmn. Ceni. ponudbe nod šifro »Verziran«. 19259 I. oblastv. koncesljonirana šolerska šola ČameroTk, Ljubliana Dunajska eosta Štor. 36 (Jugoavto). Tei. 2S36. Pouk in praktične vožnje. 251 Oblastveno konceeljonlrana šoferska šola 1. Gaberščik. bivši komisar za šoferski inpite, Ljubljana. Bleiweisova cesta št. 52 Prihodnji redni tečaj prične 2. junija. 18861 Francoščino temeljilo poučuje učiteljica dipl. v Pariau. Konverzacija tudi na sprehodih. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Le$ons«. 18979 Obt. konce*. Merska šola Gojko Pipenbacher PrvovTstn« učne metode — nazorna učila. Prihodnji tečaj 1. junija. — Ljubljana, Gcsposvetska 12. 19195 Konverzacijo v srbohrvaščini iS8e gospod. Ponudbe pod šifro »Srbolhrvatska kon-verzaciia« na oglasni oddelek »Jutra«. 19254 Pouk stenografije slovenske ali nemške sprejmem. Uspeh po 30, o®iroma 20 urah Ponudbe na oigl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stenografija«. 19282 Ljubiteljem knjigi! Naprodaj so: »Ljubljanski Zvon«, letnik I. d-o XXX. cd 1881. do 1910 ; »Slovan« letniki I. do X. od 1902/3. do 1910.; »Zvon« in »S'o-van« sta vezana v original, ne krasne platinice in eta kot nova: »Dunaiski Zvon«, letnik IV., 1878. vezan; kompletna izdaja Schillerja in Goetheja. Pojasnila in naslov pri podružnici Jutra v Celju'. 18976 ,4 Odvetn. uradnica z 2%letno prakso, želi pre-meniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 19152 Šofer (Rus) s srednješolsko izobrazbe. 29 let star, popolnoma trezen, pošten in zanesljiv, želi prem en i ti službo. Ima dobra priporočila in je v šoferski stroki popolnoma siguren. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »šofer v Vran:u«. 18820 Pridna gospodinja išče mesta v bolj« hi® na deželi. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra«. 18800 Trgovski pomočnik mlad agrlen in izobražen, zmožen tudi voditi manjšo podružnieOj želi t evTho nadaljne izobrazbe preme-niti mesto. — Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah (Gorenjsko) pod šifro »Izobražen« 18662 Deklica stara H( let. se želi učiti v trgovini. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 19022 Prvovrstna sobarica z dolgoletnimi spričevali išče kjerkoli stala« službo. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutri« pod »Sobarica« Službo sluge aH kaj primernega iščem v Ljubljani. Po potrebi založim tudi kavcijo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18925 Absolvent realke priden io zanesljiv, s trilet. no pisarniško prikso. želi nameščenja. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna 66«. 18978 Dekle izurjeno v trgovini in gospodinjstvu. želi mesta s 1. ali 15. junijem — najraje na deželi Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna moč«. 18093 Plačilna natakarica s prakso, bi šla v dobro idočo restavracijo ali hctei izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 19023 Pekovski pomočnik zanesljiv, dober deiavee, išče službo mešalca ali pred-pečnika. Je dobro izvežban na parni, kakor tudi na štajerski peči, z drvmi ali premogom. Star 35 let. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na naslov: Franc Jaklič, Dolgo polje 4, Celje 18975 Mlad trg. pomočnik išče službo v špecerijski ali mešani trgovini, v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod znač';o »Marljiv«. 18984 Ekonom Vpoikojen državni aradnfk, vešč ekonom, ieli zaposlitve kot oskrtraik n« kakem večjem posestvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ekonom«. 18939 Iščem službo najraje na Gorenjskem pri železničarju vdovcu z otroci. Sprejmem tudi sluSb" natakarice. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Zmožna vsakega dela«. 19086 Prodajalka dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom, išče službo kjerkoli, pripravljena je tudi pomagati pri gospodinjstvu. Cenjene dopise na o°"'asni oddelek »Jutra« pod "šifro »Dobra mla^a moč«. 19081 LeSnl mampnlant vsestransko verziran t lesni stroki, želi primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19118 Šivilja oblek ia periia išče steH>c « 15. junijem najrajši v Celju. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. ' 19113 Učiteljica bi Sla čel počitnic« «a vzgojiteljico k boljši rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Julij avgust«. 19103 Mizarski delovodja z večletno prakso v stavbenem in pohištvenem mi-aaistvu išče službo. Vešč kalkulacij«, detailnega risanja popolnoma samostojno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojen delovodja«. 191135 Gospodična absolventinja meščanske šole, z znanjem klavirja išče službo k otrokom pri boljši družini. Obvlada slovenščino in nemščine. Oferte je poslati na naslov Kolnik, Turnišče, Prekmur-je. 19106 Šofer-mehaitik prvovrsten vozač, želi nameščenja pri osebnem ali tovornem avtomobilu. — Zmožen je tudi popravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19063 Vrtnar izurjen v vseh panogah. popolnoma samostojen, samski, želi stalno in začasno zaposlitev. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 19040 Trgovski pomočnik 29 let star, želi prem«niti službo v delikatesno in špecerijsko trgovino v mestu al; na deželi. Gre tudi kot potnik, ker ie dobro uveden pri strankah Zmožen je tndi samostojno voditi trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv«. 19028 Deklica M Je dovršila S raarsde gimnarzije. zelo pridna in poštema. iS?« mesta učenk« v kaki večji trgovini na deželi Cenjene ponudb« na naslov: Minira. Sever. Ljubljana. Prešernorva ulica 38 19283 Ključavničar dijak stroj, delovodske gole išče zaposlitve čez počitnice Je samostojen delavec, z večletno prakso v splošnem ključavničarstvu Ceni. ponudbe na og!a^ni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv V:u-čamičar«, 19145 Absolvent kmetijske šole, z dobrimi spričevali, zmožen tudi pisarniških del, išče službo na kakršnikoli graščini ali veleposestvu, kot začetnik, ki se zadovolji s primerno plačo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19132 Mlado dekle izučeno v trgovini, ki govori tu d. ueniško. išče službo natakarice kje ob morju Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro .M ado dekle 19« 19176 Akademičarka išče čez počitnice primerne zaposlitve — najraje na deželi. Gre tudi kot instruk-torica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K. M.« 19211 Knjicovodja- bilancist z dal*« prakso, želi mt^ta za takoj ali pozneje. Dopise pod »Knjigovod:a« na ogl. oddele-k »Jutra«. 19159 Pomočnica agflna. prvovrstna moč. želi mesta v mest® aK na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in marljiva« St. 123. 191M Šofer-mehanik z diesetletno Šoferske prakso. trezen in zanesljiv vozač išče mesto. Službo lahko na-topi takoj. Cenjen« ponudbe na ogla«, oddelek .Jutra« pod »Zanesljiv 101« 19232 Otroški voziček (Bronnabor) poni ki jm, dobro ohranjen poeeci prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19136 Fotoaparat RoTlfilmkamera Spezialupla-not, popolnoma nov, 5X9 proda za 390 Din Batič. Cesta v Rožno dolino št. 5. 19196 Voz za kleparja, kljuftavniferja ali slikarja, prod«. Frane Vrhovee. Ljubljana, Bohoričeva ®He.a 6. 19i51 Otroški voziček lep, naprodaj v Ljubljani, Rožna ulica 150- 19175 Pisalne mize amerikanske, stf-ol«. decimalno tehtnico, žralezeo kotel, kadi iz mocesaiovegia lesa. sesal k o za vino in drogo pocieni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 09189 Ogledalo skoraj nove, dolgo z okvirjem B m. Široko 95 cm, po najnižji ceni prodam. Izve se v očrta«, oddelku »Jutra« 19229 Kopalne obleke vseh vrst po meri. Aleksandrova eesta 3, pritličje. 19231 Otroški voziček skoraj nov. poceni prodam Ceeta v nuesuni log St. 1/J. 19238 Dve češnjevl omari masivni, za obleko, naprodaj na Emonski cesti št. 10 pritličje. 19334 Proda se: decimalna tehtnica za 1000 kg z ntežmi. 3 konjske iasli (loitre), vkuhal-ni kozarci od pol do 5 1, patentirani in navadni, rajzlična okna, polkna in vrata, železo, mala pisalna miza, pisalni pult (Stehpult). 3 velike, lepe slike Marije z detetom, 6 stolov (altdeutsch) veS predalnikov (SchubladekS-sten) in posteljnine itd. na Dunajski cesti 31-U 19247 Več stolov malo rabljenih, polic, miz in druge pisarniške opreme naprodaj pri podružnici Državn« hipotekarne banke v Llubllani. Dunal-ska cesta 4, kjer se morejo ti predmeti ogledati med aradnimi Drami. 19262 Otroški voziček dobro ohranjen pooeml naprodaj v Tavfarjievi ulici št. 4/1, levo, druga vrata. 19281 Brezovih metel) 15.000 brez dTžaia po ugodni wni prodam. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Breza 25« 17627 Izložno okno bi vhodna vrata oboj« z rolojem, pooolnoma uporabno za trgovino, takoj naprodaj. Vprašati v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ul 6 19166 Modroce Ta. afrik. močnn blago 240 Din. spodnje modroce mrele. posteljne odeie. najceneje kurite ori Ru dolf Sever. Manlin tre R sv. 8. — Zahtev« it« vzorcel 68 a Trgovsko opravo zelo lepo in lep drug trgovski inventar ugodno prodam. Nasov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19181 Večji kurnik za kokoši ali zajce naprodaj v Kladezai ulici št. 20. Trnovo. 18832 10 panjev čebel krajničev proda Alojzij Janc-žič. Pciica 23. pošta Višnja gora. 18834 Žične vrvi ca 4000 m pocinkane, jeklene. razne debeline od 7—12 mm po ugodni ceni proda »Novobor«. d. d.. Ljubljana. Kralja Petra 2. 18857 Drva in odpadki od žage dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna pa-ket Metelkova clic» štev. 4 — Telefon 2241 17361 Fino čajno maslo franko vsaka pošta po Din 46 kg razpošilja M ekama Vesela gora. St. Ruspert — Dolenjsko. 17536 Najboljšo koso za 20 Din dobiš samo pri tvrdki Fr. Stupica, želez-nina, Ljubljana. 18498 Registrlr. blagajno dobro ohranjeno, vsled nabave večj« r>o ugoiini ceni proda tvrdka J. Mena-t v Domžalah. 18903 Mleko jrotovod lastne me«afon-sko živine, zajamčeno sveže in polnomast.no dobavlja dnevno v Ljwb!jano do 50 litrov Ekonomija Turjak — pošta Turjak. 18940 Bukovo oglje raapošilja v v^aki množini A Stergar, Kamnik. 139 Premog hi drva □rodai« Jezeršek. Vodmat 200 Najcenejši koks po 85 para kg 1« v mestW plinarni ljubljanski. 84 Premislite vendar nepristransko! AE s« no is- plača izdati enkrat ca vselej 7« Din, da postanet« nekadilec!? TieoSi so kaj«-nje že postili in so zopet zdravi in vedrega lica. Vi pa odlašate in odlašat« — dokler n« bo prepozno! R^s škoda! Vsaj zdaj se takoi odločite! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din, Joe'.p Lindič. Ljubljana, Komeaskega ul. 17/a. 72 Sod na 2 kolesih za vode. ozir. gnojnico — za konjsko vprego, ugodno proda hotel »Bellevue« v Ljubljani. 19183 Barve, lake, ttmež In drago nndi najboljše In najceneje »Lustra« V. Laznfk Gosposvetska eesta Stev. 12 — poleg restavracije »Novi svet«. 86 Krušno moko krmilno toi otrobe Vam nudi ▼ vsaki množim, po zmerni dnevn-i cena F. Ju van. valjčn* mlin. Srednje Gameljne pil Ljubljani. 263 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din L. Brozo ■nč. Zagreb Hica 82. Ke-miska čistilnica perja 242 Prodajni paviljon v lepi obliki, solidno izdelan, ia mehkega lesa, krit e pločevino, pripraven za trafiko, majJino kn:igyytrž-nico itd., po ugodni ceni proda Ivan Zakotnik. mestni tesarski mojster v Ljub-'jani. Kobaridska 45 — za Bežigradom. 18977 čevljarsko orodje obeo«m SivaW stroj, skupno ali oo kosih poceni prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« na Jesen:cah. Gorenjsko 18986 Vinske sode nove, lep«, močn«, od 25 do 600 litrov, po zmernih cenah prodaja sodor St"udte v Ptuju. 18090 Piemog Jn drva prodaja tiidi na obroke Vinko Podobnik. Tržaška eesta St. 16, telefon 3313. 146 Železno zobčasto kolo (Knrapra^) rabljeno, a dobro ohranjeno, dvo ali večdelno 0 cca. 250 cm premera, kupim. Ponudbo z navedbo cen« na tovarne parket«v rn lesne volne Sv Peter v Savinjski dolini. 19057 Makulaturni papir fnov časopisni papir) prodam po Din S.— kg Naslov s« poizve v oglasnem oddelku »Jutra«. 19071 Platonski voz na vzmetit, popolnoma nor, diro 3.20X1.30' m prodam. Anton Peikovsek, Loaa ec. 19083 Modelne klobuke in slamnike nudi v veliki izbiri Salon »Le Femme Chlc«, šelenburgova 6A- 19097 Štedilnik velik, dobro ohranjen, po nizki eni naprodaj. Povprašati pri hišniku Ver-hovčeva št. 12. 19134 Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane bo prodaja! v nedeljo, dne 1. junia 1930 svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikcvem ko. zolcu v Spodnji Šiški 19032 Radio aparat Hartlej-Eumlg IV, Štiri, cevni, brezhiben, % električnim prik!;učkom im Am-plion zvočnikom naprodaj. Poizve se- Fortič. Hola-apflcva tri. 17. »133 Oakfand 4/5sedežni, odprt avto, p«, polnoma v redu. radi preselitve za 16.000 Din naprodaj pri Lampret in dru#, Ljubljana, Šelenburgova 4. 19191 Daimler avto Sestsedežen v najbolJSe* stanju poceni naprodaj. —1 Pismena vprašanja pod gdf*« »Daimler« na oglasni oddelek »Jutra«. HT-48 Motorno kolo s prikolico, A. J. S., SKt eem. 0. H V. model 1929, malo vožen — skoro nov, zajamč"no brezhiben, po zelo ugodni ceni prodam, —i Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 18660 Motor za čoln (Auesenbordmotor) 2 rrftia. dra, voono hlajen, kompleten, t vijakom in krmilom ter razne rezervne dele ia Ariel motorna kolesa poceni prodam. Ljubljana. Go-spesvetska eesta 1/3, levo. lsrac B. S. A. nsotcimo bod-o 500 ecm, a prikolico, v zelo d-otKre«a stanju prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18198 Tovorni avto znamke Torino-Fiat, ton nosilne teže, na obrat s surovim -c-ljem, v popolnoma dobrem stanju, Tfcgod-no naprodaj Cenj. ponuibe na inž. Bogomir Koo-pek. Maribor, poštni pro. dal 94, telefon 24-14. 1845S Tovorrd Fiat tritoBski ugodno napre*4 radi opustitve obrata. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18971 Avto 4—Bsedeiea, znamke »tt*. skine«. nov. odprt, Sentet-linderski, najmodernejši, s vso opremo, zelo ekonomi čen. primeren tudi za av-totakso ali potnika, tro-da za 96.000 Din SI vest* Prošek, Ljubljana, Aleksandrova cesta 9. 1€0®T i 1 « Avto rn*mk« »Renault« d—-fetfo* žen, zaprt, v jako dobr«a staniu. z ! rez. bolesi prot iam' za 40.000 Din. Po dogovoru odstopim tudi ko®^ cesijo za avt.otaksi v Ljubljani — Prošek Silvester, Ljubi'ana. Aleksandrova e. št. 9.' 1®9» Potniški avto majhen, farpim. ponudbe na podružnico Jutra v Novem mesta- 19130 Osebni avto malo rablien, v najbo^fc«^ stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nove.® mode1«. 19028 Atrto-Flat dvotenski. tovorni, najbo?)« ohranjen takoj prodam. Naslov v oglasnem odde'k« »Jutra«. 19190 »Fiat« 508 kg. v dobrem rtio^. vožen 25.000 km. poe*ea prodam. Naslov pove podružnica »Jutro« v Novem mestu. 19SI4 Flariey-DavMson 350 ccm. v dobr*m Manj«, za 80OO Din prt-da R. Pf»-dan. Celja. av+od«elavn(«a* 192ST Žensko kolo naprodaj v garderobi prt Figovcu. 19308 -^ Moško kolo za 800 Din naprodaj ¥ Novi ulici St. 5, dvorca. ^ . 19250 Vožena kolesa ■o-ko in žensko kupim. Po: u ibe z navedbo cene na Mclcrr. Alojeij Lesar. Zida-m mo't. 18095 Vsakovrstno zlato kut-j« po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljufjana, VVolfova nlica 3. 38 Z'ata verižica dolga, pripravna za narodno n->5o ugodno prodam. Na ogle'! v Cerkveni ulici fe 15 (Trnovo) pritličje. 18980 Dve zlati verižici rnošk') in žensko prodam. Vodnii&va cesta 5. pritličje 19130 Omaro za oblek« črn damski piašč. koverkot kostvm, več d odd. »Jui.ra« 19093 Pohištvo prodiam. Poljanska 19, le-▼o. Ogleda se od 9.—5. ure. 19094 Lepe spalnice SOOO,— Din, kuhinj« 1200.— Din prodaia Vidmar, Zg. Slika. 19123 Pohištvo •p&taico po 3000, omare po 550 ir. kuhinjske kredence po 600 Din, kakor tudi vsa laga. Prednost imajo va.e-ne trgovine in gospodinjstva. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sp. Štajersko«. 18963 Kompanjona ali komipaujonko iščem za Zag"eb z Učnim nravom od kapitala 80—100.000 Din za prevzetje kavarne in restavracije na najpromet-nejšem mestu ali ' pa s« proda pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni. Zasigurana najboljša bodočnost!' Obr. niti se j« na g. Seijak Valentin. kavarna Zrinjski. Zrinjevac. Zagreb. 19114 Pozor, sodavičarji! Za letovišče Kamnik iščem družabnika-strokovnjaka za izdelovanje sodavice. — Cenjene ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kamnik«. 191M5 Družabnika podjetnega, dobrega in poštenega.. zmožnega presoditi in prevdariti, z večjo vsoto denarja sprejmem v zelo rentabilno podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Redka prilika 500«. 19314 Krznarsko podjetje dobro idoče, išče finančnika (žiranta). tri lahke sodeluje. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krznar- stvo«. ' 19185 Družabnika s 15.000 Din iščem za svoje podjetje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Družabnik 15.000«. 19248 Kot družabnik pristopim k dobremu pod-ietin z vsoto 35.000 Din. Ponndbe pod »Osebno sodelovanje« na ogl. oddelek »Jutra«. 19261 Gostilno na račun vrame kavcije zmožna boljša gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »N. H. V.« 18912 Samostojna gospa z osebno pravico, išče s 1 junijem res dobro gostilno na račun v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18080 Prodajalno z mešanim blagom oddam v najem sredi mesta na Gorenjskem na zelo pro metnera industrijskem kra ju. Pogoji po dogovoru. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 19099 Mehan. delavnico z inventarjem in trgovino koles ugodno oddam v najem. Ponudbe pod značko '»Mehanična delavnica« na podružnico »Jutra« v Ma riberu. 19064 U' Deško obleko sovo. mornariškega kroja. % dolgimi hlačami, primerno za birmo, in 2 stenski sliki proda Doiinšek, Go-sposvetska 6. 19142 Obleko skoraj novo, za deSka od 10—14 let starega, pripravna. za birmanca, proda Mualcvič, GradiSče 2. pritličja. 19238 Vogalni lokal trgovske pisarniški oddam na Miklošičevi ces-ti. Poizve se v pisarni advokata dr. Frlana.' Miklošičeva cesta 4. 18705 Več lokalov pripravnih za obrt, trgovino itd oddam v industrijskem kraju na Gorenjskem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Več lokalov«. 18830 Dve mesnici dobro idoči ? provinci blizu Zagreba s stanovanjem in klobas^čarsko prodajalno vsled bolezni prodam. Pojasnila daj« F.-anjo Brine. Rajhenburg. 18165 Mlin s 4 pari kamnov in strojem za ješprenj. na vodni in parni pogon, oddam -najem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Kmetski mlin«. 19027 Gostilno sredi Ljubljane oddam takoj na račnn. Poizve se v gostilni Maček. 19210 Pozor ključavničarji! Na prometnem kraju »redi mesta oddam takoj v najem prostore za niehaničarsko in ključavničarsko delavnicc Ponudbe pod »Dobra prili ka« na oglasni oddelek »Jutra« 1913S Posestvo arondirano, s trgovsko hišo, velikim gospodarskim poslopjem za ca 60 glav živine. na najprometnejš' točki Štajerske prodam. Trgo. vina obstoji preko 100 let. Event se radi bolezni tudi odda v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Zlata jama«. 19146 Hišo s posestvom 15 minut od železniške postaje na Notranjskem prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18859 Usnjarna Dne 1. junija ob 3. uri popoldne s« bo na dražbi od dala v najem usn;arna Frančiške Grah v Braslov-čah — Interesenti naj se obračajo na naslov: Jožef Sketa, Trnaiva Si — pošla Gomiljsko. 18812 Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo upo.-abo pn stavbah, ima stalno v zalog; Ilirija dir s o. t.. Ljubljana. Dn najaka cesta štev. 46. telefon 2820. 166-S1 Hrastove prage dolž. 1.811 x 13 X 20 ln 2.40 X 13 X 22 kup; resna io solidna tvrdka. Dobava od takoj do kcnca avgusta. Ponudbe franko meja Postojna pod šifro »Železniški pragi« na oglasni oddelek »Jutra« 18944 Pridelki Suhega sena adravega. več vagonov ima.m naprodaj. L. Non-schak, Boe. Dubica. 19108 Omaro za led (F.iska^ten) dobro ohranjeno, 70 cm široko in poljubno visoko kupim takoj Ponudbe ca oglas. oddelek »Jutra «pod »Ledenica«. 19250 Družabnika i š 5 e dobro organizirana •velikopotezna družba t o. *. t Ljubljani. Ponudb« na ogla« oddelek »Jutra« pod Šifro »Družabnik«. 18392 Kapitalisti in bančni zavodi, pozor! Večletne stalne dohodke poleg visokih obresti dobi tisti, kdor mi posodi najmanj 700.000 Din do največ 1,500.<.'00 Din na dobička-nosno veSmilijonsko posestvo Ponudbe pod »Rentabilna naložba« na oglasni oddelek »Jutra«. 18874 Družabnika »H družabniro s 100—300.000 Din s-rejmem v prvovrstno in dobro vpeljano trgovino Šivalnih, pletilnib. pisalnih strojev, kole« in gramofonov Soudeležba m event. zaposlenost zaieljema. Organizator je podjetnik oseb no Cenjene pcnndbe pod »Sigurno naložene, rgurno ra»t«ženo. tfata jama« na •glasni oddelek »Jutra« 19318 Lokal v sredini mesta oddamo s 1. avgustom t. 1. Pcizve se v Kranjski hranilnici — pri tioravi hiš. 189G4 Lokal v novih kolonijah v Ljubljani iščem za točilnico in delikateso, 9 stanovanjem ali brez. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 18945 Lokal pripraven za slaščičarsko obrt, oddam v najem v večjem industrijskem mestu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dgodna prilika 15«. 18867 Gostilno in trgovino z mešanim blagom, zelo na prometnem kraju, ki šteje nad 1000 prebivalcev okrog hiše, na deželi dam takoj v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna v industr kraju«. 19131 Gostilno dobro id-očo kupim, najraje v Ljubljani aii okolici. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velik promet« 19205 Mesnico z inventarjem oddam. Ifa- slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 191S4 Lokal ki ima poleg sobo. kuhinjo in shrambo, oddam 3 1. avgustom: Ljubljana VTT — Medvedova cesta 18 (Kreu-zerjeva hiša). 19323 Traiiko oddam — najraje invaMdu ali starejSi vdovi « pokojnino Ponu-dbe na oglasni fvidelek »Jutra« pod šifro »Trafika 3«. 19236 Trgovino z mešanim blagom, na prometni točki vzamem takoj v najem. Prevzamem tudi blago. Ponudbe na podružnico »Jutrs« v Olju pod šifro »Lok*U. 19284 Gostilno na prometni točki z nekaj zemliišča zaradi bolezni takoi prodam, 9 lepih sob, knhinia. ledenica, tudi se lahko mesarija odpre. Na<;!ov pove ogl. odd. »Jutra« Ljubljana, Celje in Maribor ood šifro »Gostilna«. 19266 Gostilno na prometnem kraju v mesta ali okolic! vzamem v najem. Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« ped značko »Dobro idoča«. 19180 Vlnotoč z delikatesno trgevfno, t Žalen da s 1. julijem i. 1. na račnn Vinarska zadrusa v Celju. 18896 Enonadstropna hiša lepa. nova. v Magdalenskem predmestju radi družinskih razmer poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem od-del-ku »Jutra« V Domžalah industrijskem kraju prodam lepo enonadstropno hišo e poleg n-ovoiprizidaao stavbo, pripravno za vsako obrt. in zidano drvarnico. Hiša ima dvoje stanovanj s tremi 6obamd in kuhinjo Novoprizidana stavba zgoraj dva in spodaj tri prostore. Okol! hiše je 2000 m» novozasajenega sadnega vrta. v hiSi je tudi električna luč. Prodaja zelo ngodna Pism-ma vprašanja pod šifro »Ugodno 33« na ogiasni oddelek »Jutra«. 18733 Ugodna prilika! Naprodaj je poslopje, obstoječe iz 8 sob (5 z razgledom na morje). 2 kuhinj in kleti, v kopališkem mestu na otoku Krkn. Leži na sami morski obali tik parobrodnega pristanišča — pripravno za penzicn ali hotelsko obrt. Cena zelo zmerna. Resni reflektanti na' se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Otck Krk«, kjer dobe po-bliinje informacije. 18749 Hišo ali vilo v Ljubljani aH na periferiji kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. • 18780 Posestvo arentirano, velika gospodarska poslopja, tik glavne ceste !u kolodvora proda Dolinar. Svetje-Medvode. 18T781 Lepo poslopje veliko, ki se lahko poceni preuredi v stanovanjsko hišo, jako prikladno za obrtnike aii male industrijo, je z vrtom po zelo nizki ceni naprodaj. Lega v industrijskem kraju in v neposredni bližini železniške proge. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjn pod lifro »Krasna prilika«. 18797 Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana Telefon 2839 Brzojav: Stroj ;; Brzo tekoči polnojarmeniki, beneški jarmeniki. •• prikrajševalne zate, tračne, prečne, krožne in nihalne žage. Skobelniki, poravnalniki. rezkal-ni stroji, vse na električni intransmisijski pogon. Vsi stroji za izdelovanje furnirja, stolov, vpog-nienega pohištva, lesenih žebličkov, lesene volne itd. ........................................................ Hišo z gostilno, mesarijo in ledenico ter sadnim vrtom, na deželi na Gorenjskem prodam za 150.000 Din. ali oddam po dogovoru v najem Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 18875 Stanovanjsko hišo večjo, s 3—isobnimi stanovanji kupim — najraje v Šiški. Viču ali Mostah — Posredovalci izključeni. Le resne ponndbe t navedbo cene in lege pod »A. Z.« na oglasni oddelek »Jutra«. 18932 Hišico ali vilo v ceni od 200—300.000 Din kupim v Ljubljani. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Re>en kupec 22«. 19269 Enodružinska hiša naprodaj. Zelena jama. Valentin Vodnikova ulica 24. 19144 Gostilno v Zagrebu sredi mesta, ki toči 200 hI pive in 150 hI vina. z velikim inventarjem in 3 lepimi velikimi prostori prodam radi odpotovanja iz Zagreba. Ponudbe na naslov Vladimir Latinčič — Zagreb, Ilica 131. 19001 Naprodaj vila 6 sob, 2 kuhinji, velik vrt. sadni vrt, 200.000 Din, lepa hiša 5 sob. ve'ik vrt Din 200.000. blizu Celja. Mala hiša 2 sob. kuhinja. postaja St. Jurij Din 32.000. Žaga. mlin in lepa hiša, 3 orale zemli«. Din 100.000. Karo-1 Breznik. Dolgo polje 1. Cel;e. 19056 Enodružinsko hišo proda Veber. Vrazova ul. 18. Potreben kapital 32.000 Din. Pobrežie. Maribor. 19079 Veleposestvo 360 oralov, lastni lov. dvoje posestev ji 100 in 1C0 oralov prodam takoj. Ponudbe pod »Pohorje« na podr. »Jutra« v Marib"'u. 19074 Pri fini nemški rodbini iščem stanovanje za dve dijakinji, za šolsko leto 30/31. Ponudbe prosim La oglasni oddelek »Jutra« do oonedeljka — pod. značko »Dijakinje«. 18914 Za hčerko (15 let) in sinčka (10 let) išče boljša rodbina stanovanje z dobro oskrbo in klavirjem na razpolago. Ponudbe a podrobnimi pogoji in podatki pod »R 42« na ogl. odd. »Jutra«. 19084 Dijake v Mariboru sprejme na hrano in stanovanje za prihodnje šolsko leto zanesljiva družina, ki da na razpolago tudi klavir Na«Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19062 Posredovalnica Iv. Godina, Maribor Tattenbachova ulica 19/1 proda: Graščinsko posestvo z nad 200 oralov pri Ljubljani Cena 900.000 Din. Graščinsko posestvo z gostilno. ob držav, cesti ugodni plačilni pogoji. Kmečko posestvo, obsegajoče okroglo 100 oralov, da se deliti na tri dele. cena 280.000 Din. Vinograano posestvo na deželi, obsega 25 oralov cena 1SO.OOO Din. Posestvo, 14 oralov, 10 min. od žel. postaje, redi se lahko 6 gla-" goveje živine, cena 120.000 Din. Tri posestva pri tovarnah v ceni od 100.000 Din do 350 000 Din. Prvovrstno gostilno, samo resnim reflektantom nudim. »Periferija« Enonadstropno hišo z restavracijo »Centrum«. Maribor. Hotel z restavracijo in trgovino v lepem trgu. cena 400.000 Din. Hotel z restavracijo v zakup za daljšo dobo. Odkup inventarja. Hišo s trgovino z mešanim blagom in 6 oralov vinogradne-ra posestva. — Cena 200.000 Din. Enonadstropno trgovsko hišo v trgu. Dolenjsko, na-soTOti cerkve. Cena Din 110.000 Pritlično bi« > s trgovino z mešanim blaiom. pri glavni cesti in postajališču. Gena 125.000 Din. Manjša in večja posestva, hiše. vile. trgovske lo-ka'e. srostilne itd. Da'je iščem vseh vrst posestva. hiše, vile, gozdna nosestva za svoje reflektan-te. 19073 Veliko posestvo obdelano dam v najem. — Vprašati pri Martinu V o-dovniku. Sevnica ob Savi. 19105 Enonadstropno hišo na prometnem kraju — ne daleč od Zagreba prodam. Hiša je dobro zgrajena še pred vojno, z velikim vrtom in dvoriščem. V b«Si je gostilna, mesarija, sobe parketirane. velik hlev, vodovod. elektrika kanalizacija, klet in draga gospodarska poslopja Nanrodai radi odpotovan.i* zelo ugod. no. Pojasnila daje Franjo Brine. Rajheriburg. 18164 Lepo parcelo n»d 1000ni». blizu Vrtače ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18371 Hišo" knf*n v okolici Ljubljane dO 50.000 Din. Ponndbe pod »HiSa« na ogl. odd. »Jutra«. 18712 Hišo ugodno prodam. Potrebno *anw> 80.000 Din kapital«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19199 Vsakovrstna posestva preda reaHtetna pisarna Areenšek. Celje. K'alja Petra cesta 22. V naiem odda 8 oralov veliko posestvo. 19054 Vila z gospodarskim poslopjem, vrtom, neka' sadnesa drevja. njiva in travnik, naprodaj blizu železnice. — Vprašati v gostilni Lesjak, Slivnica pri Mariboru. 19066 Lepo posestvo nanrodai v ljubljanski okolici Naslov pove oglasni oddeVk »Jutra«. 19139 Hišo ali vilo samo v območju Ljubljane, v ceni do 200.000 Din kupim. — Ponndbe ns og1a«ni oddeJek »Jn+ra« pod šifro »Takoj plačam«. 19202 Stanovanje 3—1 sob in kopalnice, z vrtom iščem za mesec avgust — na P-ula h a'i m Mirju. Event. vzamem tudi v najem enostanovanjsko hišo z vrtom Ponudbe r.a oddelek »Jutra« 'K)d »Stanovanje št. 320«. 19203 Stanovanje obstoječe ix 2 sob, kuhinje in pritiklin, v centru Ljubljane oddam s 1. avgustom za trimesečno najemnino 1000 Din tistemu, ki posodi hišnemu lastniku 20.000 Din za dobo pol leta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurne posojilo«. 19200 Stanovanje 2 sobi. kuhinjo iti dr. dam v najem v novi stavbi tik kolodvora blizu Ljubljane proti predplač;'u najemnine ali posojilo i obrestmi, pa brezpačno. za dobo po dogovoru Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 19093 Za 150 Din dobi sobo in kuhinjo sredi Ljubljan« starejša, po štena ženska proti mali postrežbi samskega gospoda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19100 Stanovanje več j« sobe ln kuhinje ter pritiklin išče tričlanska družina v mestu za junij ali julij Plača pc-1 leta naprej ali tudi več. Naslov pove oglasni oddelek »Ju tra«. 19130 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam s 1. junijem mirni stranki v Križevniški ulici štev. 4. 19012 Stanovanje 3 sob in vseh pritiklin išče mirna stranka 2 oseb za takoj ali z avgustom. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 19009 Stanovanje 2—3 «ob. v centm mesta, za avgust ali julij išče majhna mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok 19035 Stanovanje 3 sob in pritiklin. v centru mesta išče za avgust višji drž. uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točna snažna, stranka«. 19201 Stanovanje čisto. 2 ali 3 sob išče dvo-6'anska družina v centru mesta za september alf november Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažnost«. 19197 Stanovanje in delavnico na lepem kraju v Grosupljem. še nedovršeno oddam tistemu, ki mi pomore z zneskom 5000 Din. Nudim m.u budi brezplačno stanovanje za več let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18825 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, solnčno, vodovod in elektrika v hiši — oddam mirni stranki za mesec avgust v Kocenovi ulici 11 (HI ulica na poti v Rožno dolino). 18000 Mlin s posestvom na močni vodi. uro od mesta. v bližini večje tovarne ob (»"'iivni ee«ti nrodaon za 75.000 Din. Zraven nova h!?a. ero^po^ar^ko poslo^V vlnosrad. eoad itd — Natančna p«ia<«nila daje Jocin Vrščaj Rajhenbnrg. 19275 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj na Drenovem griču tik ko'odvora. Nova hiša. Pojasnila v trgovini A. Merlak, Drenov grič. 18819 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobe in pritiklin. suho in sončno oddam s 1 junijem v D. M. v Pclju. 10 minut od žel. postaje Priklalao za vookojenca. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 18845 Stanovanje trisobno, s pritiklinarai v mestu za 1. november t. 1. išč? mirna in solidna stranka. Ponudbe na og!a=ni oddelek »Jutra« pod šifro Točen in zanesljiv plačnik« 17756 V vili v Tivoliju oddam s 1. junijem pritlično solnčno stanovanje dveh velikih sob, kuhinje. r>oselske sobic* kopalnice, pralnice in pritiklin Elektrika. plin. vodovod in parket. Naslov pove cgla«ni oddelek »Jvc-a«. 18539 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18878 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem za l avgust v bližini Vrtače. Bleiweieove ali Tržaške ceste. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »G A.« 18036 Dve osebi iščeta za september trisobno stanovanje Ponndbe n« ogl*s. oddelek »Jntra« pod šftre »Točna«. 18966 Lepo stanovanje v prvem nadstropju, v sredini mesta, ssstoječe i« 3 sob in kopalnice, oddam 6 1. avErttstom mirni stranki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«. 19316 Malo stanovanje takoj oddam na Ižanski cesti št. 9. 19160 Stanovanje 2 sob. kuhinje, pritiklin in vrta oddam v Rožni dolini, cesta X/19. 1923S Stanovanje krasno, solnčno in suho, ohstoječe iz 2 soib in pritiklin. z vodovodom ter elektriko, v prvem nadstropju nove hi5e, blizu trnovske oerkve oddam z junijem. — Pojasnila daje Zele7.nik, Cesta na Loko št. 33 19339 Stanovanje dvo- ali eaosobno. ne predrago. n* periferiji al^ v centru mest« iščem za jn nij — Ponu-dbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Toč-n plačnik«. 19264 500 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbi stanovanje 2—3 sob v sredini mesta. Zamenjam event. s svojim enosotmim stanovanjem z vsemi pritiklinaimi. Naslov v oelasnera oddelku »Jutra«. 1926S Stanovanje pritlično, olbstojefie h ! sob. kuhinje ta prit&Kn, v ljubijaoskem predmestju po zmerni ceni oddam mirni stranki. Naslov pove ogHs. oddelek »Jiitr»«. 19267 Stanovanje 3 sob fn pritiklin oddam. Naslov v og1a*n«m ocVMku »Jutra«. 192B8 Opremljeno sobo lepo in svetlo, z elektriko in balkonom, za 1 ali 2 esebi takoj oddam na Poljanski cesti štev. 131! — levo. 19157 Sobo blncn kolodvora ob Dunajski cesti oddam boljšemu gospodu. Naslov pove o^J. oddelek »jutrac. 19154 Sobo lepo In moderno opremljeno z uporabo kuhinje, parket, elektrik*, vodovod, posebni vhod, veranda, cddam takoj tistemu, ki plača za nekaj časa naprej. Pripravno za mladoporočenca. — Otroci ne ovirajo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 19207 Separirano sobo v centru mest« oddam dvema gospodoma. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19186 Sobo % 9 posteljama o"kiiilno razsvetljavo, na Vodmatski cesti 91 o do 55 let z nekaj go* - Lne. Pismo se prosi poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. K.« 19098 Udovec lo-dnevno prehrano (trikrat dnevno) in prenočišče za oseba 35—40 Din. Hrana je prvovrstna Izletnike prosimo, da najavijo svoj prihod. Predsezonska kompletna penzija za osebo in dan 55—60 Din. mol postrežba. Vse informacije daje dra-gevolje uprava hotela. 1<* Bencin-motor _ žaganje drv, 4 HP, prav malo rabljen, poceni proda Alojzij Pretnar, Jesenice 150 — Gorenjsko. TopHčarjem Šmarjeških toplic nudim ve4 stanovanjskih sob s hrano, 15 minut od toplic. Štirikrat dnevno na razpolago avtobus in 10 minut peš hoje. Stoji na gričku pri Toplicah. Karlovšek. gostilničar, Smarjeia, Dolenjsko. 1JOS1 Idealno letoviške za vsa športna udejstvo-vanja kakor: turistiko. plavanje, vesla-nje itd., z jako ugodnim podnebjem in slikovitostjo okolice v obliki košatih gozdov in vabljivih kostanjeviških goric, nudi meste Kostanjevica, s toplo reko Krko. ki daje kopalcem izredne užitke, kakor malokatera voda v Sloveniji. Vsa pojasnila glede popolne o»rbe, prehrane in prenočišč daje vsem interesentom za nadvse ugodno in ceneno letovanje Društvo za tujski promet v Kos'a-njevici na Krki 190RO Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik. plinS-ni zavod (Privat Lungen-heilanstalt) Sečovo pošta Rog. Slatina ProsDekt 3 Din. 16267 Kaj držim v moji f pesti • Samo naslov nove tvrdke, katera rabi zastopnike za vso deželo, za prodajo origi-nelnega grandioznega, hitro prodajnega predmeta, ki nt bil še nikdar tu. Prinašamo ključ Vašega biti ali nebiti. Krenite našo pot — za Vas pomeni to vse. — Milijonski konsumnl predmet. PrfloHte 2 IMn za kolekcijo. Naslov: oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »življenje je lepo«. 7328 Iriferituuiie Lesni trgovci! Prosim vse trgovce glede informacij, ki so prodali les Enrlo-o Toroš-n, Via Pieeardi, Trieste, da pošljejo svoj naslov na podružnico »Jutra« v Celju pod Šifro »Nujno-. 18717 Opozorilo |fa«naniava. da ta dolgove. ki bi jih kdorkoli naredi! na najino ime. nisva plaeni-k v Peier in Albina Alfšo-vec, Kranj 1894U Potrebujete nujno odpotnoč r gospodarskih, družinskih, osebnih (zakon itd.) zadevah, zdravju. prehrani, iskanja posojila, rešitvi dolgov, zidanju, nakupu, prodaji posestev, trgovin, mlinov, gostiln, pekarn. — Nasvete d-aje: »Marstan«. Maribor. Koroška 10. Priložite Din 10.—. 3 znamke. J Ti j a ve posestev brezo'ač- BO. 19078 Kdo •e m dober nasvet dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, e katerim se da zaslužiti. PonuObe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Xet>retirane zahteve«. 19213 Naznanilo preselitve! Tvomica pletenin A. Po-aikvar. Ljubljana, šubičeva ulica S. ee je preselila v lastno hišo: Ljubljana, Pri. voz 10 ter se v bodoče priporoča ceuj. trgovcem in občinstvu. 19173 Žintnice po 35 Din predelujem. Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Zabiak 14, Rimska cesta 5. 19153 Vrtne mize ki uporabne tudi za lokale -in dvoran«, zelo ugodno (po 60 Din komad) ima v za ogi Jakob Fortuna. liri št.. 32. ki izvršuje tudi običajne gostilničarske_ stole svetlo in temno oolitirane. po 25. 28. 30 in 35 Din ko-jnad franko škofja Loka. 19102 Roman za 1 Din dobit« vsak teden, če ee naročite n& najcenejši slovenski ilustrirani tednik »Ponedeljek«, ki prinaša najnovejše vesti c nedeljskih dogodkih doma in po svetu. Naroča ?e pri upravi: Ljubljana, Knafljeva. ulica št. 5. Prostovoljna javna dražba jotri r ponedeljek, 26. maia ob pol 3. uri popoldne na licu mesta v Ca-kovcu na Kolodvorski cesti: Enonadstropna hiša z dvemi stanovanji in skla-<;Uc«m. Tovarniško poslopje 260 kv. metrov obsegajoče s kompletnimi mon-t i ranimi str-jji za proiz-v odnjo olja in ječmene kaše. Motor na npojni plin 16 k. s., motor na surovo olje 22 k. s., mlin na 2 para kamnov. 36 col.. vertikalni mlin. dinamo 7 KW. luščilmce za kašo, trieur, cilinder, dizalice, hidravlična stiskalnica in pampa, ponve, sušilnica, čistilnica, transmisije itd. Lastnik si pridržuje pravico za doseženi znesek sprejeti ali pa odkloniti, kakor tudi prodati kompletno ali po komadih. Josip Flesro, Čakovec. 19276 Preklic Podpirana preklicuiem, kar sem v nedeljo 11. t. m. na veselici govorila na Brdu. obdolžila, g. Beliču, »iannjoč na Viča št. 5. kot neresnične besede, zato obžalujem in se zahvaljujem. ker mi je odrasti.!. — Erdo-Liška, Velka-vrh Marija 19279 t^0 Velika Izbira bonbonov, čokolade, keksov, piškotov, lecta, JOS. VITEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13. 7358 CENIK "T ptič no la franko! A. KIFFMANN Maribor 136/a »pccijalial samo boljših nt RAZPRODAJA 7404 SAHO OO 1. JUNIJA ČEVLJEV (ostankov parov) po znižani ceni samo še par dni. Hitite, da ne zamudite ugodne prilike! »Jadran«, Sv. Petra e. št. 25. 7404 Ležalne stole k Din 14O-— po povzetju Din 150.— Spalne fotelje patent divane, otomane, garniture, modroce, po steljne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nudi 144 najceneje Rudolf Radovan tapetnik Mestni trg 13. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite T lekarnah, droge njab kil naravnost lz tvor-oice ta glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak Jazbečeve in lisičje kože ter vseh drugih divjih li-vaJJ kupuje stalno »kosi celo teto D Zdravič. trg usnia v Ljubljana, Florijan aka" ulica 9. 1880-a Soinčna zdravilišča Stolzalpe Zgornje Štajersko, Avstrija. 1200 in 1305 m nadmorske višine, klimatič-no enakovredno švicarskim gorskim ^zdraviliščem za bolne na kosteh, sklepih, žlezah in rekonvalescente. — Lastna ekonomija. Popolnoma oddeljeno zdravilišče za otroke s 150 posteljami in šolskim poukom. Lastno lečilišče za odrasle z 200 posteljami. Oddelki za sanatorij. — Obrat vse loto. Otroci 67 do 84 Din. Odrasli 100 do 210 Din. Prospekt štev. 32 na zahtevo. Kupimo z ali brez sortirnega cilindra. Ponudbe na: Oglasni zavod »Smolka«, Novi Sad. ' 7398 POZOR! POZOR! Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa steklarska dela po najnižjih cenah JOŽEF BAJŽELJ Ljubljana, Gosposvetska c. 6 POTNIKA kateri bi obiskoval privatne stranke z manufakturnim blagom in bi bil poverjen z inkasom, SPREJMEMO takoj, s stalno plačo in dobro provizijo. Agilni potniki, ki so dobro uvedeni (ali dobri trgovski sotrudniki, ki so brez službe) naj pošljejo svoje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 7446 Naročajte „Našo dobo"? Enkratna ponudba! Čudoviti dvocevni mrežnati aparat za izmenični in ena-kosmerni tok« Sprejema z največjo jakostjo glasu skoro vse evropske postaje v zvočniku. Najenostavnejša postrežba, največja čistost glasu, pretik za visoke in nizke valove, priključek za prenos zvočnih plošč. Aparat je v elegantni hrastovi skrinjici, vsebuje le prvovrsten materijal in je najskrbneje skonstruiran in preizkušen. Dobavljamo aparat z vključno najboljšimi patentiranimi cevmi in vključno prvovrstnim zvočnikom velike površine za 1800 Din. Pri naročbi je navesti vrsto toka. Oddaja naše ondotno generalno zastopstvo: FRANC JARH, MARIBOR, KOROŠCEVA 20. Naročila je takisto tjakaj nasloviti. — Za vsak aparat dajemo enoletno garancijo. 7443 Westdeutsches Exporthaus Eisem-roth, Dillkreis. Hladilnice automatične, original »Linde«, za MESARJE in RESTAVRATERJE, ter HLADILNE OMARE za gospodinjstvo dobavi »VEHA« d. z o. z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Telefon 27—56. 7423 Na velesejmu paviljon »G« 532—534. MANUFAKTURIST samo najbolje izvežban detajlist, poznavalec ljubljanskega trga, z daljšo prakso, z la referencami se sprejme v stalno službo. Izčrpne ponudne z označbo dosedanjega službovanja naj se pošljejo na ogl. odd. ,Jutra" pod »Detajlist 25". 7436 ££aCoga pofiiltva <9van TlovaH strojno mizarstvo (&i škmarje — Št. (Vid nad Liubljano se priporoča za izvršitev stavbenih in pohištvenih det « Zaloga spalnic, jedilnic in pisarniških oprav O Delo solidno Cene zmerne Postrežba točna KOMPLETNA SPALNICA s peresnimi in vrhnimi modroci in podglavki, poljubno barvana, prepleskana ...........Din 4000.—> Ista, namesto peresnih dolnjih modrocev mrežnati posteljni vložki...........Din 3600.— 7422 D. LANCOŠ, mizarstvo, Wolfova 12. NerazdružlJIva sta danes pojma: KOPALNA SEZIJA TRAJNA ONDULACUA Jamstvo za trpežne kodre in nepoškodovane lase Vam daje vestna in individualna postrežba v salonu Fettich - Frankhelm, Ljubljana (nasproti kavarni »Zvezda«) 6304 Dražbeni oklic Dne SI. maja 19S0 ob % 10. dopoldne se bo vršila pri okrajnem sodišču na Vranskem javna dražba v konkurzno maso spadajoče nerazdelne polovice zemljišča vl.,3t. 283 k. o. Sp. Gorče, obstoječega iz gospodarskega poslopja s stanovanjsko sobo in pašnika Cenilna vrednost Din 7.707.—; najmanjši ponudek Din 3.865.—. S pritrdilom sodišča se bo isti čas vršila tudi prostovoljna dražba druge nerazdelne polovice vi. št. 283 k. o. Sp. Gorče; ista cenilna vrednost za isti najmanjši ponudek. — Zemljišče leži v Sp. Gorčah pri Braslovčah. — Vadi j 10 %. — Izdražitelj ima najvišji ponudek položiti takoj z domikom v gotovini ali v hranilni knjižici. Podrobnejša pojasnila daje sodišče ali podpisani. 7415 Dr. Dragotin Treo, Ljubljana, konkurzni upravnik. Potrtim srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod Josip Hrehorič brivec In posestnik danes ob 10. uri zjutraj v 80. letu svoje starosti, previden s svetimi zakramenti, Bogu vdan umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek popoldne ob 4. uri na pokopališče sv. Roka. Metlika, Ljubljana, Zagreb, 24. maja 1930. Julljana Hrehorič rojena Štnrm, soproga; Fran in Ranko, sinova; Micika Hrehorič rojena Hauptfeld, sinaha; Drago, Vera, Nada in Marija, vnuk in vnukinje. 7421 Brez posebnega obvestila. Žrebanje razredne loterije Dne 22. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 4.000 št 47*450, 68.784. Din 2.000 št. 16.047« 57-335, 84.172« 87.906; Din 500 št. 8.054, 8.077, 8.085, 8.098, 8.099, 9.743, 9.753, 9.785, 9.799, 16.081, 17.902, 17.924, 17.954, 17.969, 19.166, 19.189, 27.751, 27.779, 27.789, 29.241, 29.250, 29.263, 29.297, 34.160, 35.378, 36.641, 37.724, 37.725, 38.104, 38.166, 39.561, 39.578, 42.960, 44.101, 44.117, 46.614, 46.629, 46.656, 46.683, 47.466, 47.469, 47.487, 48.320, 48.385, 49.401, 49.416, 49.457, 49.480, 56.002, 56.074, 57.319, 57.348, 57.371, 59.563, 59.585, 66.429, 67.513, 67.539, 67.542, 68 773 69.143, 69.429, 72.083, 73.760, 73.984, 73.997, 75.018, 75.026, 75.047, 75.142, 75.175, 76.645, 77.225, 77.230, 77.260, 77.290, 77.335, 77.356, 77.381, 78 021, 78.046, 78.057, 82.471, 84.177, 86.947, 86.962, 87.203, 87.206, 87.212, 87.235, 87.946, 88.000, 89.119, 89.130, 91.341, 96.640, 96.675, 96.684, 96.863, 98.994. Do 2. junija bodo izžrebani še naslednji večji dobitki: 13.853, 29.203, 38.126, 47.409, 56.003, 67.561, 75.0S0, 77.382, 87.225, 98.124, 13.899, 29.221, 38.131, 47.442, 56.016, 68.768, 75.096, 77.394, 87.232, 98.938, 2 Premije po Din 1,200.000.— 2 » » » 500.000.— 2 » » » 40.000.— 8 » » » 30.000.— 16 » » » 20.000.— 30 premij po Din 10.00.- 490 » » » 2.000.- 60 » f> •» 4.000.- 24.394 » » » 500.- Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlatL Zadružna hranilnica. Ljubljana. Sv. Petra cesta 19* Turistom in izletnikom v skupinah, šolam itd., k* potujejo na Bled, Bohinj, Golico, Kranjsko goro, Triglav itd., se nudi posebna postrežba toplih in mrzlih Jedil s popustom ▼ kolodvorski restavraciji na Jesenicah. 7139 Za informacije naj se blagovolijo pravočasno obrniti na podpisanega. MALEŠIČ BOŽIDAR, restavrater, Jesenice, Gorenjsko. Simmeri ger tovarniSka d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wien XI. Avstrija Žerjavi in transportne naprave Zastopstvom Inženjerska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 9«futrova' knjižnica Prigode gospoda Koeamurnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo ▼ podružnicah „Jntra" I I ■ i I Na Jesenicah i« t Nove I,t,tH> M 4«Ml© t«« l«i*>« ,-Jntr.Tl" r.mani ie§tu L C SMITH — Standard — brzopisalni strop Oglejte si to novost pri trrdki LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova vL 6. Tel. 29-80 Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo? Zdravnik: v Rogaško Slatino Tozadevni prospekti se dobe pri ravnateljstvu zdravilišča, kakor tudi v vseh pisarnah »Putnika«. V času izven glavne sezone izredni popusti! Igra vojaška godba! Direktne železniške zveze. amerikanski izolacijski prodnbtt •o zoper vlago in vodo. Navlečeni ao gumija »lični, traj-i no prožni, kožno trdni in ▼ desetletja trajni Uporabljaj rnurn | | | IV | ■ ■ se jih ▼ dobavnem mrzlem stanju. I - II ■ W II Prepuščajoče strehe iz betona, ix pokvarjene lepen-i ^^ ■ W ^^ n brzocementa ali iz deloma pret rohnele pločevin« se prenovijo s CONCO produkti brez nore podlage eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mrazu do 150 stopinj. 1 CONCO produkti so cenejši od drugih stičnih materijalov in v dobroti w nc-madkriljivi. Zahtevajte prospekte! jugosalavuo:Mirko Marmolja, Maribor, Cankarieva 26 rTTTROi 9. T20 1feWa. T HllIlIHMBllMBl Vsakovrstno lOOAN POHIŠTVO \um f LIAN A za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 proti kavciji daje veletrgovina manufakturo vsake vrste. Vprašati pri oglas, oddelku „Jutra" nn A. Golob & Komp. LJUBLJANA, Pnhar.jeva nlica št. S. Izdelovanje emailiranih peči sistema Lue. Izdelovanje ZORA peci, peči za žaganje, obložene s Samotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. CENE KONKURENČNE. nikl Širjenje raznih bolezni in Škodljivcev preti z vedno večjo nevarnostjo, da uniči ne samo trgatev, temveč tudi vinograde same. Sedaj je najboljši čas za pokonča vanje OIDIUMA, TRTNIH MOLOV in drugih škodljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, če želite imeti bogato trgatev. AGRITOX najnovejše sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM. ARZOLA sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM. MOLEX sredstvo za zapraševanje proti TRTNIM MOLOM za časa cvetenja, ko se bolj pojavijo in se trte ne sme škropiti. SULFAROL za škropljenje proti OIDIUMU. AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se lahko zmešajo z raztopino modre galice za istočasno škropljenje zaradi prihranka Ča3a in delovnih moči. Zahtevajte naša strokovna navodila ln cenike na naslov: EILJAM A. »., BEOGRAD Telefon S—80 Dušanovac. Prevozili triciklji *e i»deh0e>> trn trgvrot, peke la mesarje r nraMčroJt modelni. — Cemrki franko. Prodoma na obrok«. »THbtma. T. B. L, Ljubljana. PRIJATELJ! Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno In Severno Ameriko? Zato, ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki »De de France«, »Pariš« itd. so v hitrosti nepreko3ljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča MarseiHe 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle. Transatlantique, Chargenrs-Rčunis in Trans-ports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, Ljubljana Kolodvorska nlica 35. dnevno sveže p-aženo, dobite pri tvrdki B, MOTOH LHrbHana. Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno 6396 Ugodna prilika za nakup jske posode emajlirane in porcelanaste po najnižjih cenah na vrtu, Resljeva cesta št. 4. 7232 Za obilen obisk se priporoča A. KUS. <31115 BENI INSTRUMENT^ GRAMOFONI mr- arh VfTladiiia ZRHTEI/fiJTE BREZPLAČNI HRRHONIKf "o^p^f^oVih^Mcilibat5. W0UN£ od 35~ TRMBURE HfjND0ll>IE""» 'TTCTg mm ■ - ^nmarn ROČNE HPIRrtCMKEcdtmgJ Msoj-^KROMRTKfNE - Ji ME IN £ L i NE R 0 L D, Maribor " 1530 ic: 101-B Ali se želite iznebiti protina >J# bolečin v kosteh w In Išiasa brez nevarnosti? Renma je strašna in ze o razširjena bolezen, ki se ne Izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako udi v kočah. Prerazltčne so oblike v katerih bolezen nastopa, naiveč bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanie v raznih delih te esa celo oslabljenje v dn, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so razl čne oblike s katerimi se bole/en pojavlja, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zd-a ila, medicina, mjks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponuiajo. Več na teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomasčla'- Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarel h, kroničnih sluča ih Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše podati ooooinoma brezplačno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej, mučijo bolečine in kdor se žel teh'bolečin hitro, temelj to in b>ez nevarnosti iznebiti. naj še danes piše na: AUC3UST MAPZKE Ber in —W Jmersdorf, Brurhs3lerstrasse Ur. 5., Bbt. 19 ^RirwnansRa darila (H. Suttner, Hfuhtfatta 4 Največja zaloga ur, zlatnine bi srebrnine Lastna »rotokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske ure za dečke od Dtn 44.— napre) Birmanske zapestne ure od Dm 70.— naprej Zahtevajte cenik, gratis in franko. Foto aparati in materijal najceneje pri Griesbach i Knaus, Zagreb, Jurišičeva 1. Zahtevajte obširni llnstrovanl cenik z navodilom za fotografiranje. 6227 Iz izbire priložnostnih nakupov kuhinjskega tedna priporočamo vam zlasti: Japonske namizne prte importirane naravnost iz Japonskega, uporabljive na obe strani. Stalne barve na solncu in na dežju, eksotičnih vzorcev. vel. 72 X 72 cm Din 28.— vel. 100 X 110 cm Din 56.— vel. 130 X 140 cm Din 80.— in odgovarjajoča blazinica velikost 48 X 48 Din 26.—. Od pošiljatev v provinco hitra in zanesljiva. Ako vam prt ne bi ugajal, nam ga lahko na naše stroške vrnete, dokler traja zaloga. 'C£<* Veliko industrijsko podjetje v provinci sprejme izurjenega tehničnega r a d n i k a Jugosl. državljana, ki je verziran v tovarniškem računovodstvu in v delavskem obračunu. — Re-flektiramo samo na ponudbe z navedbo zahtev. Ponudbe je poslati na Pablicitas dd., Zagreb, Gundnllčeva 11, pod »Za-23S33«t. .3 .....* si* . i,,. . "'JR** YW i ';> \ . ' 'fa&Mafefitim SUS^K Veletrgovina vina osnovana 1876. priporoča »vofe izbrana in sejan&eao ww«vn« dalmatinska ran: Belo, opolo in črno. Speci alrtete r sodih najmanje od 50 lifcro* Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« i »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v stekleoicah od 3 in 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i »Prošek« O kakovosti naših speoialit«t v stelrietttcofe ki soditi »e lahko prepriča« v Zagrebu v »Grajski klet!«, na Sušaku ▼ »Hotelu Kontinental« kefcor todi po rseh botfili restavracijah in eo-stifaa-h r vsakem večjem mestu naš« domovšoc ter na p»robroriix>roča izdelke lastne Kvarne • iz sivega in mehkega Iiva evartove verige podkve za vole ključe itd. Zahtevajte ponudbe Zmerne cene Brza dobava Na morju v Aleksandrovem ie najprijetneje, če ste v vsej oskrbi v hotelu in restavrantu ^PerivoJ4 Fina in zadostna kuhinja, lepe sobe. — Vsa oskrba Din 55.— do 60,— dnevno. — ZasiguTajte si abonement. .'ivenstvo naših patentiranih ledenic: ledu, tC dni ohra-m «oese tttmmc, cmttm t (&\aca Soidner tvornica omar za led, lesenih oprem in kovinske robe. 5706 Sabotira. j,(,?it.r,M Telefon 134 Telefon >34 r""1' VJUI^O« W Nefleljs, 25. T. 7930 o CB i (B O Cd © o o © CB © (B © © i C) V:": -Z Najprimernejši dar za birmo Za vsakdanjo in luksuzno potrebo •fotaji&godnejso uporabo obutve nudijo &dyear čevčji ki se odlikujejo po tehnično najpopolnejši izdelavi, uporabi izbranega materijala, pri-leganju na nogo, elegantnih modelih in desenih. V veliki izbiri, najnovejših faso-oafa izdeluje ORIGINAL G00DYEAR čevlje kot edina tovarna v Jugoslaviji o o o o o © o o o začutim ščegetanje v grlu, ko me muči kaielj, hripavost ter «lns«n>» v preih, tedaj začnem t-akoj grgrati a Fellerje-Ttm prijetno dišečim Elsaftnidom. Nekoliko kajpljie sa »Iadkorju odpravi napetost, bolečine in kriSe v želodca. Drgnenj« in obkladki delujejo izvrstno pri revmatizma, iivčnih bolečinah, pri bolečinah r očeh. ušesih, pri g-la-Tobolu in zoboboln. Delajte tudi Vi tako — pomagalo bo tndl Vam! Fellerjer Eteaflnid, to ie 33 let znano narodno eredstvo rn kosmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusn-a etekleni-čica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, ipecijal-na steklenica 36 Din. — Po poŠti najmanj za 62 Din pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica DOnia — Elsatrg 245. O §> 0 1 KRALJEVIČA ©Prekrasno morsko kopališče In letovi-§5e, % ure od Sušaka s parnikom in do-^) ber avtobusni promet s postaje Plašeči N Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pensioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Ca-rovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljeviča, in vse pisarne ^ ^ »Putnika«. 135 O o o © o o o 0 $ $ © $ © $ o o o največje tovarna v nasi Nadalje se priporočajo sandalete v veliki izbiri v raznih barvah a Din 165#- Priljubljeni izdelki tovarne „PEK0" se dobe v vseh boljših trgovinah s čevlji in v lastnih podružnicah v Beogradu, Karlovcu, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Novem Vrbasu, Skoplju, Somboru, Subotici, SuŠaku, Vršcu in Zagrebu. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke Ltd. nudim po skrajno ugodnih cenah! IM DEBELO---Hfl DROBMI Anton Janežič LJUBLJHHH FlorjanskanI. 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knji ? Šivalni stroji ,Gritzner' ,Adler4 ,I£ayser4 in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi pisalni stroji ,,U rania" so Mamo Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen! pri Jos. Peteline Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pianine in klavirie prvovrstne svetovnega slovesa LAUBERGER & GLOSS po najugodnejših cenah in najmanjših plačilnih obrokih ima vedno v zalogi salon klavirjev F. BODi\ER M Alti BOB, Gosposka ulica štev. 3 DVOKOLESA — teža od T k* naorei najlažjega to najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. POLJČANSKI PESEK KiiriUK. lesene tekstilne . rolete (drvonitke). rolete iz gradlna, samonavijalce to lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka P£T£R EOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL Tei. interort. SZ KARAKTERISTIČNA LEPOTA PACKARD-OVIH AVTOMOBILOV SE NIKOLI NE MENJA. TUDI CE PRINESE CAS MEHANIČNE DOPOLNITVE IN NEZNATNE MODIFIKACIJE LINIJ, VENDAR NIMA TAKIH RADIKALNIH SPREMEMB, ZARADI KATERIH BI LASTNIK PACKARD-A OBČUTIL PO DVEH, TREH, ŠTIRIH LETIH, DA JE NJEGOV VOZ ZASTAREL. Vprašajte onega, ki ga ima! GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: W. H. S M Y T H ZAGREB, Amruševa uL 4. Tel. 27—83.